Poatatna p Leto LXVH.' št. 154 Ljubljana, sreda n. ]nii]a 1934 Cena Dtn L- vnsajt dan popofctna, It—nM nedelje m praznike. — Inseratl do 80 petit a Dtn 2.-, do 100 Trst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Dtn S.-, večji inseratl petit vrsta Dtn 4.-. Popast po dogovoru, inseratnl iavek posebej. — > Slovenski Narode volja mewft» v Jugoslaviji Dtn 12.-, za mozemstvo Dio 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKA VNISTVO LJUBLJANA. KnaOjava ulica 14. 6 Telefon It. 2122, 3122, 312«, 2125 in 322B Podrutniee: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon tt_ 65, podružnica uprave: Kocenora ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvora IftL Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.3SL. Dollfiuss v novi izdaji Z rekonstrukcijo vlade si je dr. Dollfuss prisvojil diktatorsko oblast in obeta nov režim vešal Dunaj. 11. julija, r. Docela nepričakovano je prišlo sinoči do ostavke DoUfussove vlade, v kateri bodo, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, izvršene velike in dalekosežne izpermembe. Ni še povsem jasno, kam meri ta izpre-memba v Dollfussovi vladi, zdi se pa» da si hoče dr. Dollfuss po zgledu Mus-solinija in Hitleria prisvojiti diktatorsko oblast, da bi mogel bolj uspešno kakor doslej nastopiti proti hitlerizmu, ki se v Avstriji kljub dogodkom v Nemčiji m kljub drakoničnim ukrepom Dollhis-sove vlade še vedno širi. V to svrho bo ustanovljeno posebno ministrstvo pod naslovom generalštabni komisari-iat za zatiranje državi sovražnih po-kretov. Vodstvo tega komisarijata bo prevzel maior Fey, ki se je izkazal že ob priliki februarske revolucije, ko je dal s topovi streljati na delavske naselbine. 0 nastalih izpremembah je bil davi izdan naslednji uradni komunike: Ostavka Dollfussove vlade Avstrijska zvezna vlada je odstopila, Kancelar dr. Dolliuss je sinoči v imenu celokupne vlade podal predsedniku republike demisijo. Predsednik republike Miklas si je pridržal odločitev m naprosil kancelaria dr. Dollhissa, da mu stavi svoje predloge glede sestave nove vlade. Kancelar dr. Dollfuss je predložil danes predsedniku republike naslednjo listo vlade: Lista nove vlade Zvezni kanceter. zunanje ministrstvo, ministrstvo za varnost, kmetijstvo in gozdarstvo ter ministrstvo za narodno obrambo: dr. Dollfuss; podkancelar: groi Emst Rudiger Starhemberg; minister brez resora s funkcijo generalata bnecra komisarja za zatiranje državi sovražnih pok-retov: major Emil Fey; prosvetno ministrsrvo: dr. Kurt Schuschnigg: ministrstvo za soorjalno politiko: Odan Neustadter^Stunner; finance: dr. Katrel Buresch: trgovina in promet: Fridrich Sto-ckinger; pravosodje: baron Egon Berger-VValdenegg, dosedaj namestnik deželnega glavarja na Štajerskem; državni podta.jntk za javno varnost: ministerijabii svetnik Karwinsky; državni podtajrKk za zunanje zadeve: inž. Štefan Bauschutz, dosedaj poslanik v Berlinu; državni podtajnik za notranjo opravo bo še predlagan. 2a ministrstvo narodne obrambe, ki ssa je vodil dosedaj geoeraloberst Scrjonburg-Jiannnerstem. ki je iz rodbinskih razlogov odklonu" ponovno imenovanje, bo istotafao imenovan državna podtajnik- Po potreb« bosta imenovana tudi državna podtajnika za krnetijsko mhnsrrstvo tetr za mnastetvo za same m rade. Uradna utemeljitev Uradni kormniike stemete Lzpre-membe v viadi tatoie: Zvezni kancelar de Doffinss Je h-«rršM rekonstrukcijo vlade, da bi na ta način združil v svojih rokah vse one resore, ki so najvažnejši za obrambo javnega reda in miru, da bi na ta način lahko zatrl zadnje ostanke državi sovražnih pokretov. Nemudoma bo izdana cela vrsta ukrepov, s katerimi bodo zlasti razširjeni zakoni ki okrepi proti atentatom z ekspvozrvL Že za samo posest eksploziv bo uvedena smrtna kazen, ako posestnik eksploziv v določenem roku, ki bo zelo kratek, ne bo izročil določenim oblastem. Pomen teh ukrepov bo še hoij podčrtan z ustanovitvijo f^eneralštabnega komesarijata za izredne varnostne ukrepe v svrho zatiranja državi sovražnih ukrepov. Kot komisar bo hmgirad minister brez resora major Fey. ki bo kot predsednik stalnega ministrskega odbora dobri še posebna pooblastila. Ne glede na te đr-ž a vno-polfticn e razJoge pa je bila rekonstrukcija vlade potrebna že zaradi tega, ker so z uveljavljen jem cele vrste ustavna dotočb s IS. jafitem postale avtomatično potrebne gotove personalne izpremembe v vladi. Nove hitlerjevske grožnje Dunaj, 11. julija. AA. Bivši voditelj avstrijskih nar. socijalist o v FrauenfekL ki je pred kratkim pobegnil na Bavarsko, je imel nov govor v monakovskem radiju. Frauenfeld je ponovno napadal avstrijsko vlado in grozil z novim nacističnim terorjem v Avstriji. »Die Stunde« pravi, v svojem komentarju tega govora, da ni pričakovati s te strani popustitve napetosti. Dunaj, 11. julija. AA. Uradno poročajo, da so v dunajsl em 20. okra;u vrgli iz nekega tovornega avtomobila bombo na glavno ulico. Bon :>a je napravita veliko škodo. Tudi v četrtem okraju je eksplodirala bomba iS napravila precejšnjo škodo. Oba atentata pripisujejo na-cijonalnim socijalistom. V Eisenerzu na štajerskem so našli m zaplenih" 30 kg dinamita. Na Dunaju so predsinočnjfm zaplenili neki tovorni avto, ki je prevaža-! komunistični propagandni materijal. Barthoujev uspeh Razgovori v Londonu so dovedli do uspehov, ki segajo vsa pričakovanja London, 11. julija, r. Angleško-francoski razgovori so trajali včeraj dopoldne nad dve uri in pol. Forevgen Ofice je izdal o tem naslednjo uradna vest: Prijateljski angleško-francoski razgovori, ki so se danes zaključili v Forevgen Oficeu, so dali obema vladama priliko, da sta poudarili medsebojna na-ziranja o vprašanjih, ki so bila v razpravi. Ta vprašanja so se nanašala na francoske predloge glede dodatnih ukrepov za medsebojno garantiranje varnosti v vzhodni Evropi, dalje na bodočnost razorožit v ene konference, in končno na priprave za pomorsko konferenco leta 1935. Da bi se razprave o zadnji točki še nadaljevale, bo francoski vojni minister Pietri podaljšal za nekaj dni svoje bivanje v Londonu. Pietri in prvi lord admiralitete Evnes Monsell sta prisostvovala razgovorom v Forevgen Oficeu. Termin prihodnjih pogajanj o pomorskih vprašanjih še ni določen. London, 11. julija, r. Francoski zunanji minister Barthou je imel, preden je šel na razgovor v zunanji urad. v londonskem uradu Društva narodov sestanek s predsednikom razorožit vene konference Hendersonom. Pri sprejemu na francoskem poslaništvu je imel Barthou razgovor z italijanskim poslanikom Grandijem gJede pomorskih vprašanj. Razgovor k Hendersonom se je nanašal na ukrepe za poživitev razoroži t vene konference. London, 11. julija. w. Francoski zunanji minister Barthou je včeraj ob 16. odpotoval iz Londona v Pariz. Pariz, 11. julija, k. Razgovori francoskega zunanjega ministra Barthouja z angJeškimi državniki v Londonu, ki so bili po francoskih vesteh pod vti- som zopetnega nemškega oboroževanja in sedanjega nemirnega položaja v Evropi, so znatno približali Angiijo francoskim načrtom o varnostnih pogodbah. Anglija pa slej ko prej odklanja, da bi se dejansko udeleževala v celinskih zadevah. Naziranja francoske iti angleške admiralitete glede pomorskih vprašanj pa so se tudi v marsikateri točki pokazala kot istovetna. Barthou zadovoljen Pariz, 11. julija. AA. Iz Londona poročajo, da je francoski zunanji minister Rarthoi Dr p d odhodom iz britanske prestolnice sprejel novinarje in jih dal tole izjavo: Zelo sem zadovoljen z razgovori, ki sem jih imel z britanskim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom in z drugimi zastopniki britanske vlade. ReS vam smem, da to zadovoljstvo ni formalnega značaja, temveč da se iskreno veselim nad rezultati, Id sem jtih dosegel v Londonu. Z britanskimi državniki sem se ponolnoma sporazumel glede ukrepov, potrebnih za zfcol^anje sedanjega evropsksa položaja. Ko se je Barthou sooči prij>eljari na pariško severno postajo, je prav tako izjavil poročevalcem listov, da Je 8 svojim kmdon-akim jspehom zelo zadovoljen. Nemški manever Pariz, 11. julija, n. »Petit Pariarettc, ima dobre zveze z vlado, odklanja v svojem uvodniku najodločneje ponudbo Hitlerjevega namestnika fiessa, o kateri je govoril preteklo nede4k> v Marburgu. Članka r pravi, da je to star manever na nemški strani, do katerega je prišlo prav v času, ko se vrše v Londonu angleško-francoska pogajanja in da je bil izvršen samo zaradi prepre-čenja angleško-francoskega sporazuma. List pravi, da je ta manever prozoren in da nikakor ne bo uspeL Hitler hoče legalizirati Nenadno sklicanje 30. junij Državnega zbora ne bo udeležil Berffrt, VL jnlrja. r. Za petek zvečer je docela nenadoma sklicana seja državnega zbora. Ta korak vlade je izzval v politični javnosti veliko presenečenje. Kakor zatrjujejo r poučenih krogih, je Hitler sklical državni zbor predvsem zaradi tega, da bi pojasnil dogodke 30. junija in dobil vsaj formalno odobritev od državnega zbora za vse izdane ukrepe. Na drugi strani pa namerava Hitler podati izjave o zunanji politiki Nemčije, ki naj bi pomirile inozemstvo in omogočile preokret nemške zunanje politike v smislu sporazuma a Francijo in Anglijo. Obenem hoče Hitler pri tej priliki razveljaviti mandate vseh kompromitiranih hitlerjevcev in imenovati na njihova mesta nove ljudi. Z veliko napetostjo pričakujejo v politični javnosti, kako stališče bodo zavzeli P apen in njegovi pristaši. Govori se, da se seje sploh ne bodo udeležili in da bodo zaradi tega tudi njihovi mandati razveljavljeni Razočarani avstrijski London, 11. julija. AA Reuter poroča iz Berlina; Poučeni krogi trdijo, da bo nemška vlada v kratkem uredila vprašanje Avstrijcev, ki žive v Nemčiji, in pa vprašanje avstrijske legije, ki ji zadaje dokaj skrbi. Kakor znano, šteje legija 11 — 12.000 ljudi in je sestavljena iz avstrijskih nacionalnih socialistov, ki so v zadnjem letu pobegnili v Nemčijo. Nedavno so jo pre- mestiti z avstrijske meje v severno Ba\ sko, in sicer, kakor trdijo po sestanku Hitlerja in -M.ussolinija na željo predsednika italijanske vlade. V legiji vlada veliko razočaranje. Tudi med avstrijskimi državljani sploh je veKko nezadovoljstvo, ker jih oblasti silijo, naj se politično opredV Novi prometni minister Beograd, 11. Julija. AA. Z ukazom Nt Vel. kralja od 10. t m. je razrešen dolžnosti prometnega ministra g. Sveti-sJav Milošavrjević in postavljen na razpoloženje. Za prometnega ministra je imenovan inž. Ognjen B. Kuzmanović, pomočnik prometnega ministra v p. m tehniški ravnatelj občine mesta Beograda. Trgovinska pogajanja med Rusijo in ČSR Praga, 11. julija r. Pooblaščeni zastopnik Sov tete k e Rusije Aleksandrovsfci je včeraj izročil v zunanjem ministrstvu ruske pripombe na nredlotr oe^oskn-aško-raske sovinske posodbe. S tem so ee pričela ofi-©jema trgovinska pogajanja med Prago in Moskvo. Dve lepi slovesnosti pravoslavnih bratov Blagoslovitev pravoslavne kapelice na Golniku. — Počastitev spomina ruskih rmičenfkov pod Vršičem Golnik, 10. Julija. Pravoslavno kapelico v našem zdravilišču je blagoslovil sam prevzišeni vladtkn Pr^i-tej, mitropolit zagrebški ob številni asistenci. Lepi svečanosti so prisostvovali kot zastopnik bana e. «p nagovor je imel g. metropoHt, imgia-šafoč. da je Rusom ta mmanH^nn kotic>k to, kar je bratom Srbom slavno Kosovo po-lie. Dali so življenje za carja, za ma*u?fco Rusijo, daleč od svoje rtuoTjene dorrwwk>*. Naj jim bo bo v zadoSčen-jp vsaq to. da počivajo v bravtski stovanski aarm**i. G. ms-tropoFrt ie bodVfl navzoče ruske emigrante, ki so v velikem >tevihi pohiteli počastit spomin svojih pokojnih bra'tov. naj vztrajno in složno žive skupaj, sai Rjstfca mota vstati in bo vstala. Besede visokega cerkvenega, dostojanstven Eka so napravile na navzoče globok vtis. Vrstili so se govor za govorom, vmes ao pa zatopniki organizacij polagali na grob neznanega ruskega vojaka vence. Govorila je tudi znana prijateljica ruskih emigrantov ga. Terezi na Jenko, kot zadnji pa zastopnik Ruskega Sokola. Končno je cerkveni zbor zapel himno ruskega Sokola. Potem so odšli udeleženci svečanosti v kočo na Gozdu, kjer je bil obed. Popoldne se je razvila prijetna zabava na prostem, med katero je neumorno prepeval cerkveni zbor, ki je nastopil tudi že v radiu. Zbor vodita gg. Presnele in Dnga, a njegov neiunorni administrator je g. KofltovskL Vsem udeležencem ostane lepa apomirtafca svečanost v živem spominu. I Josip Rebek st. J Ljubljana, 11. julija Samo dober teden ga nismo videli spre-hajajočega se po Cankarjevem nabrežju in prijazno kramljajočega s svojimi neštetimi znanci, a davi smo izvedeli da je ponoči v bolnici za vedno zaprl oči. Zmagala ga je peza let, saj je bil že v 78., a trla ga je tudi sladkorna bolezen, najhuje pa posledice amputirane roke, ker ni mogel več delati Mojster Josip Rebek je bd srn loveče hSe v Ka mnenj ah pri Gorici. Ko je bfl star 16 let, je moral iz soknčne Gorice v megleno Ljubljano v uk k mojstru Heimi ■na Sv. Petra nasipu. Tudi pri »Prajzu«, kakor so Ljubljančani rekli rojenemu Prosu, je mladi Jože poizkusil vse tegobe tedanjih obrtniških učencev, končno je pa postal rx>rnočnik in po tedanji navadi obhodil pes mesta Gradec, Inomost. Mona-kovo, Regensburg, Pasov, Ehmaj itd. ter se spet peš vrnil z vsemi vedami svoje »-oke podkovan v Ljubljano, odkoder je pa moral k vojakom pomagat okupirati Bosno. Po okupaciji je L 1881. vstopil za delovodjo pri mojstru Karlu Ahčinu in že leta 1888. je po Ahčinovi vdovi prevzel tudi obrt, ki je sedaj stara že 67 let. Takoj, ko je Rebek prišel v Ljubljano od vojakov, se je pa zapisal tudi k Sokolu in se sploh jel nacionalno udejstvovati, kar je v onih nemškutarskih časih pomenja!o največjo nevarnost za prospeh mladega obrtnika. Posebne zasluge na narodnem polju si je pridobil v boju za slovensko poveljevanje pri gasilcih, ki so ga zavedni gasilci dosegli pod vodstvom Rebeka in Josipa Turka. Največje zasluge ima pa pokojni Rebek kot organizator slovenskih obrtnikov. Snr-*a je deloval v rokodelskem društvu in je bil tudi predsednik društva. Josip Rebek in njegov tudi že pokojni brat Ivan v Celju sta bila sploh prva organizatorja slovenskega obrtništva, ki je njuno ogromno delo neprecenljivega pomena in koristi ofcrtuiski stan. Ob najtežjem čara I svetovne vojne je bil pa pokojnik predsednik ključavničarske zadruge in -.kratka rečeno. Rebek >e bil do zadnjega diha zaveden in tudi uspešen delavec za koristi obrtniškega stanu in odločen borec za slovensko napredno stvar. Čeprav »o mu v vojni vzeli pomočnike in tudi sina Josipa, je vendar tudi tedaj povečal svoje podjetje, ki ga je s svojo pridnostjo in vzorno delavnostjo razširil iz preproste ključavničarske delavnice do ugledne firme, ki ako-vi po vsej deželi. L. 1922. se je pri dafaa udaril na prst in neznatna poškodba je bila vzrok, da so mojstru morali vzeti Toko. Ker brez nje ni mogel več delati, je z novim tetom 1923. podjetje izročil svojemu sinu Josipu, sedanjemu podpredsednika ZTOI in prvaku slovenskih obrtnikov. Mirno je užival pokoj od vseh spoštovan in Ijnbljen od svoje družine, ki ji je posvetil vse svoje življenje. Sedaj žalujejo za svojim nekdanjim voditeljem slovenski obrtniki in za predobrim ter vedno skrbnim očetom njegova družina, ki jo je, kakor vidimo po sinu Josipu, vzgojil popolnoma v svojem duhu. Poleg sina Josipa objokujejo pokojnika najstarejša hčerka Jerica, soproga pisarniškega ravnatelja in znanega sokolskega delavca Ahčina, druga hčerka Marica je že vdova po gradbenem podjetniku Košticu v Beogradu, sin Baldomir, ki je tudi v Beogradu strojni tehnik, razen teh pa še draga mu sinaha Helena in dva vnuka ter dve vnukinji. Pogreb splošno spoštovanega moža bo v petek ob T7.30 ir splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu obrtniškemu organizatorju časten spomin, nje-30 vi ugledni družim pa naše naj iskrene j*e sožalje. VeRke najdbe zlata London, 11. johja. AA. Jz Moskve poročajo, da so nedavno našli v nekem rudniku zlata na Altaju kos zlata, ki je tehtal 3663 gramov. Pred tem so v nekem drn-£em rudniku našli kos zlata, ki je tehtal 3200 gramov. Samomor perujskega diplomata Pariz, 11. jul. d. V pariški družbi dobro znam južno-ameriski diplomat Garda Iri-goyen, prvi tajnik perujskega poslaništva v Parizu, je skušal včeraj ustreliti svojo ženo in njeno sestro, nato pa je izvršil samomor na ta način, da je skočil z vrha stopnjišča na tla. Dočim je sam dblezal mrtev na tleh, sta bili obe ženski le hudo ranjeni in sta že izven smrtne nevarnosti. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2307.63 — 2318 99 Berlin 1301.25 — 1312.06, Bruselj 796^4—' 799.18, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.14 — 172.74, Newyork 3376.33—3404 59 Pariz 224.49—225.61, Praga 141.29—142^5' Trst 291.24 — 293.64 (premija 28-5 odat.) Avstrijski šiling v privatnem klirtnsu 9.10—9.20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 11. julija. Pariz 20.265, London lo.4^, Newyork 307.26, Bruselj 71.76, Mi lan 26.32. Madrid 42.—, Amsterdam 208.20 Berlin II7.6O. Dunaj 57.«0, Pra*a l&MG Varšava 58.10, BofeareSta 3H36 SLOVENSKI M1ROIK dne H. jn»ja 299* Tržnico so nameravali zgraditi potrebami nedvomno največja Ljubljana, 11. julija izmed mnogih perečih potreb, ki jih ima Ljubljana, >e potreba po moderni, higi-jeničai tržnici nedvomno največja. Tega bi ne bilo treba već dokazovati in ne mi glasati, će bi se vprašanje zidanja tržnice premaknilo s mrtve točke. Toda o tej pre-■otreboi gradnji niti ne govori več nihče. #očim o mnogih mestnih pridobitvah vsaj Soboti m < Potreb« po tržnici se ni pokazala posebno baš zdaj, a vedno je dovolj očitno, da trjtrb4j«na iacredno pogreša tržnico in da živilski trg ne bo mogel biti nikdar primerno urejen, če se ne bodo lotili njegove ureditve od te strani. Občina je pokazala dobro voljo in že lani se je govorilo, da bodo letošnjo pomlad podrli žalostne stojnice v drevoredu na živilskem trgu. S samo dobro vofjo se pa seveda ne da narediti ničesar. Zadeva je najbrž zaspala. Gradnja tržnice je očitno preložena na j »boljše« čase, ker je dovolj drugih »nui-nejših« stvari. Res je treba priznati, da I potrebe Ljubljane rastejo mnogo hitreje kot 1 jim more mesto zadoščati — da je vedno manj sredstev kot potreb. Vendar nekaterih stvari ne smemo spraviti z dnevnega reda tako enostavno, da bi nam prišlo pomanjkanje sredstev kot dobrodošel izgovor in da bi se izgovarjali z »nujnejšimi« potrebami, ko je vendar jasno, da tako anjnih stvar, kot je zgradnja tržnice, ne moremo odlagati, če se dobro zavedamo, kaj je prav za prav nujno. Tržnica je potrebna predvsem za prodajo mesa. Po predpisih bi sploh ne smeri prodajati mesa v odprtih prostorih. V mestu je že nekaj higijcničnih lokalov za prodajo mesa in mesnih izdelkov. Predpisi s* te vrste lokalov so zelo strogi glede na higijeno. Toda, ali imajo kakšen pomen, če je hkrati dovoljeno prodajati meso na stojnicah, kjer se lahko pasejo po živilih mahe in se dviga prah?! Posebne težave bo s prodajanjem mesa poleti, zlasti še, ker »o stojnice trk ob Ljubljanici, kjer se nede mirijade muh. Prodajalci kažejo dobro voljo ter odganjajo muhe z vejami (baje so se najbolj izkazale bezgove In jel-šove veje). V tej čudni borbi so muhe v r/emoči, zlasti v vročih dneh. Mesar se ne more ukvarjati z vprašanjem, kako naj zaščiti meso pred muhami, glavna njegova skrb je, da ga vabljivo razstavi. In če ga hoče razstaviti, ga mora izobesiti in razložiti. Huda napaka takšnega prodajanja mesa na prostem je tudi, da je meso izpostavljeno na toplem zraku po več ur. Moderno klavnico imamo z izvrstno ledenico, kjer ostane meso dolgo sveže, toda kaj pomaga, ko se pa meso kvari in celo kuži na trpu! Jasno je, da mesarji ne morejo vselej prodati vsega mesa, ki ga pripeljejo rta trg m če nočejo trpeti velike škode, morajo prodajati še naslednje dni ne po-sveže meso. Hibe, ki jih ima naš živilski trg giede prodaje mesa, to tako velike, da bi jih morali vsekakor upoštevati, če jim je kaj pri srcu zdravje meščanov. To stanje je nevzdržno; stojnice stoje tik ob Ljubljanici, v drevoredu, čeprav je senčen, ni dovolj hI adno m odprte stojnice so sploh neprimerne za prodajo mesa. 2e to dovolj jasno kaže. kako je potrebna tržnica, ki bi bila zgrajena po ustrezajočih zahtevah in sodobnih načelih. Kdor pa pozna še pobliže žalostno okolje našega živilskega trga, sploh ne more razumeti, da je nase, zaradi napredka tako opevano mesto tako zaostalo. Obrežje za mesarskimi stojnicami je /elo nesnažno. V plevehi se nabirajo odpadki in najrazličnejša nesnaga, ki ne pade v samo Ljubljanico, ki jo nanesejo tja ljudje in veter. Tam je pravo leglo muh in tudi kanalske podgane, ki se rade »mukajo okrog stojnic, se maste med nesnago. Lreditev obrežja spada k regulacijskim delom: toda obrežja ne morejo urediti, dokler ne podro stojnic. E>ruga podobna »pridobitev« poleg mesarskih stojnic je javno stranišče na obrežju v začetku drevoreda. Kakšna so naša stara javna stranišča, je znano, zato si lahko mislite, kako se bratijo duhovi po amonijaku z duhom svežega mesa. Smrdi skoraj po vsem Po-£»ačarjevem trgu. Vseh »odlik« živilskega trga nam ni treba naštevati. Menda je izven diskusije, ali je tržnica potrebna ali ne. Omeniti je pa treba še, da je tržnica nujno potrebna tudi za prodajo rib in sadja. Pravega ribjega trga sploh nimamo, ker so ribe na trgu naprodaj samo enkrat na teden. Žive rečne ribe prodajajo poredko, ker nimajo bazenov, ki bi bili tudi v tržnici. Branjevci prodajajo sadje pod tržno lopo, ki je bila že zdavnaj obsojena na smrt in ki se bo prej ali slej sama podrla, če je že res ne mislijo podreti. Dolgo je že, ko so govorili o regulaciji Pogačarjevega trga. zdaj so pa utihnili vsi glasovi o tej regulaciji, kot sploh o ureditvah, ki so v zvezi z živilskim trgom. Odstranitev neokusnih tržnih lop in nemogočih mesarskih stojnic je potrebna že iz estetskih razlogov. Naš živilski trg je sredi mesta, kar pa pomeni hkrati, da je središče mesta vprav sfrahotno na pogled. Le oglejte si vrsto mesarskih stojnic z levega brega Ljubljanice! Že od trimostja se nudi vprav neverjetna perspektiva do jubilejnega mostu. Ko samozavestno razkazujemo tujcu lepo trimostje, mu moramo skrivati s pleči pogled na desni breg Ljubljanice. Ljubljana trpi že dovolj dolgo — predolgo — te grehe zoper javno higijeno in lepoto mesta in že zdavnaj je bil čas. da bi morali začeti odpravljati nedostatke tudi praktično, ne le akademično. Tržnico bi morali že zgraditi in ne le, da so -jo nameravali ter nas tolažili z lepimi namerami Včeraj Sava zahtevala zopet dve žrtvi ne Je utonfl v Kranju znam športnik Leon Kovacič. — Na Posavju je utonil dijak Karol Smerkolj Kranj, K), julija. Danes opoldne je utonil v Savi znani športnik Leon K o v a č i č. Vsako opoldne se je takoj po kosilo šel kopat v Savo. Sle-kel se je pod jezom Majdičeve elektrarne in plaval pod mostom. Nikdar se mo ni nič pnpetilo. kljub temu, da je Sava zaradi močne struje ravno pod mostom najnevarnejša. Že več let se je kopal prav na tem kraju. Danes pa mu je najbrž odpovedalo srce je utonit Kopak sta se skupaj s slugo Majdiceveg« podjetja Francem Pravstorn, ki je doma iz Prebaceva pri Kranju. Že ob pol 13. sta bila slečena in sta plavala skoro do 13. Potem je opozoril Pravst Kovačiča, da je čas. da se oolečeta. Kovačič pa mu je odgovoril, da se njemu ne mudi m da Ho še enkrat plaval pod mostom. Ko bi bil slutil, da bo plaval zadnjič, bd ga gotovo ubogal. Pravst je odšel v tovarno. Kovač i č je še enkrat skočil v v vodo ra priplaval pod most. Tu mu je najbrže naenkrat odpovedalo srce, začel se je potapljati. Otroci, ki so ga z mosta opazovali, so videli, kako je začel kriliti z rokami, dokler ga ni voda odnesla s seboj. Bik> je okrog 13. Čudno, da ga ni opazil noben kopa4ec, ki jih je bilo skoro 50 v vodi m na brega pod mostom. Nekateri so imeli cek> čotee rn bi ga morda še rešili, ko bi ga pravočasno dohiteli. Tako na je usoda ho-tek, da so videli njegov nesrečni konec samo otroci na mostu, ki v zmedenosti nrso vedeli, kaj bi storili. Začeti so kričati, da je Lev utonil, nekateri pa so takoj odhiteli v Stražišče. kjer je Kovačič stanoval, javit nesrečno vest Seveda bi otroci morali sporočiti najpreje Majdičevim, kjer je bil Kovačič uslužben. ht StražiSča šele so telefonicno javili v Kranj Majdičevim, ka so teko j poslali svoje delavce, da so preiskali oba bregova Save; dva delavca sta Sa iskala na levem, dva na desnem bregu. Tudi s čolnom so pregledali vso strugo Save. Končno so ga le našli malo pred Zarico pred Drulovko, kjer ima Savn tesni. Tu gradi tovarna Jugo češka obrežni tid. da ne bi Sava trgala zemljo. Ker se tu vodn tok odbija, ga je voda odnesla z desne na levo stran, čeprav so ga opazili delavci na obeh straneh in je bil prvotno bliže desnemu bregu. Spoznali so ga. ker so se večkrat pokazali na površju nekateri deli telesa. Iz vode ga je potegnil Majdičev delavec Janez Nahtigal te CSrčič pri Kranju, ci ga je iskal na levem breg«. Truplo utop-'jenega Kova čiča je bilo precej ranjeno. Skale so gs močno odrgnile po hrbtu in gla-ri. Pokritega so nato odpeljali v Stražišče, iomov. Nesrečni Leo Kovačič je bil star šele 27 let Doma je iz Stražišče, kjer je tudi stanoval pri svoji materi. Vsa naša javnost ga pozna, saj je bil odličen športnik Nas list je obširno poročal o njegovih uspenih^ki jtfi ie žel kot član ljubljanskega kluba Primorje Bil je povsod odličen, zlasti pa v gozdnem teku. kjer je postavil l. 1032 državni rekord. Tekmoval' je tu* v državni reprezentanci m orhtrpijadi v Atenah. Zlasti pa so ga poznali v Sjtrežttču mv Kranju. Bil je odtibm Sakoi ki je delal ved- no čast Sokokkemu društvu v Stražišču. Vedno je tekmoval, bil vedno med prvimi. Prosvetno je deloval kot diletant na straži-škem sokorskem odru. Bil je odličen plevač in je tekmoval za domače društvo večkrat na Bledu m drugod. Redno je treniral. Stalno je igral tudi nogomet pri kranjskem Korotanu. Domačini in vsi kranjski športniki so ga poznali kot izbornega družabnika in tovariša. Bil je navdušen pevec z zelo lepim tenorskim glasom. Vedno je bil vesel in razpoložen. Kamor je prišel Lev, je bilo smeha. Bil je kot skladiščnik uslužben pri Mejdi-čevi elektrarni v Kranju. Ker je bil izboren delavec, ki se je znašel pri vsakem poslu, ga bodo Majdičevi zelo pogrešali. Imel pa je precej hudo srčno napako. Večkrat mu je nenadno prišlo slabo. Najbrže sta srčna napaka in pa velika razgretost kriva, da so mu nenadno odpovedale moči m je utonrl. Obenem pa je ta nesreča resen opomin, naj se v Kranju čimprej zgradi kopališče, da se ljudje ne bodo kopali na vseh nevarnih mestih Kokre m Save. Ko bi Kranj imel kopališče, bi ne bik) nesreč. Kdor ovira gradnjo kopališča, prevzema s tem nase tudi odgovornost. Izubijana, 11- julija Včeraj popoldne je nadel smrt v valovih Save dijaJk JU. razreda meščanske šole Karol Smerkojj iz Frajikoparjsfce ul. 23. S tovariši se je kopal pori izlivu Gameljšćdce v Savo in se je vežbal tudi v skokih, čeprav se je sele pred kratkim naučil plavati. Naenkrat je izjginti pod vodo. Prijatelji so ga sicer takoj potegnili te vode in mu skušali rešiti življenje, pa je bflo vse njihovo prizadevanje zaman, nesrečni mladenič je i?»lihT>n v redevalnecn avua že med prevozom v bolnico. Pokojni Karel je bil na glasu kot izredalo talentiran drsalec in je kot tak vežbal pri SK DiriJL Težflco prizadeti rodtrini naše iskreno aožajje! Zborovanje tnaril skih obrtnikov Maribor. K), julija Okrožni odbor obrtnikov v Mariboru priredi ob priliki letošnjega »Mariborskega tedna« veliko obrtno zborovanje, na katerem bo govoril obrtni referent zbornice za TOl v Ljubljani g. dr. Pretnar. Za temo svojega predavanja si je izbral najbolj pereče vprašanje, namreč noveliranje obtnega zakona. Obrtni zakon je v svojem ustroju v marsikaterem člen« nejasen. Zato so se obrtniki iz vse države ze-dinili v tem, da je treba obrtni zakon novelirati. V ta namen so se že vršila obrtna zborovanja v Sarajevu in Skopi ju, tokrat pa bo zborovanje v Mariboru. To zborovanje bo ovrglo tudi razna naziranja delavskih korporacij, češ. da jtnV jemljejo obtniki njihove pravice, ki jrm po zakonu gredo. Obrtniki bodo na zborovanju v Mariboru razmotrivali o novelizaciji zakona v pogledu odpovednega roka, bolezni m sorod-•tva obrtov. Prav zanimiv ja slednji pri- r: Zakon pravi v § 23. pod točko 58, da so sorodne obrti brivci, frizerji. lasniČarji m manikerji. Kdor torej napravi mojstrski izpit v mani Verstvu, sme po obrtnem zakonu voditi tudi brivsko, frizersko m las-ničarsko obrt. Tak maniker ne bo mogel kontrolirati dela svojih pomočnikov, ki jih bo moral vsekakor imeti. Tak obrtnik pač ne bo mogel konkurirati s solidnim delom, pač pa bo krivično izpodbijal cene. Isti primeri se dogajajo tudi v vseh drugih obrtih. Da se take nepravilnosti, ki Škodujejo obrtnikom in splosnosti, preprečijo, je treba zakonito pravilno določiti sorodnost obrtov. O vsem tem in drugem bodo mariborski obrtniki razmotrivali na svojem zborovanju. Živilski trg LJubljana Ll. jniija. Taxti na živilskem trgu je te vroče cek> za gospodinjske debate, vendar se jih aekaj gospodinj še vedno vneto udeležuje. Predmet razgovorov zdaj ni draginja, pač pa razni počitniški problemi. Včasih so na dnevnem redu tudi grenke kumare, čeprav zdaj še niso grenke na trgu. S trgom so zdaj gospodinje res lahko zadovoljne, vendar je hudo, kot se zdi nekaterim, da morajo hoditi v takšna vročini na trg in kuha:;, ko >e najlepše vreme za kopanje. Gospodinje zdaj vkuhavajo sadje ter imajo sploh mnogo skrbi, nič manj kot jeseni in pozimi. K sreči £ sadni trg zelo dobro založen. Marmelade bo dovoli, saj je letos zelo mnogo cenenih marelic Zdaj so na trgu tudi že domače breskve v taksni količini, da so izpodrinile uvožena. Tako zgodnje sadne letine so zelo redke. Danes so prodajali lepe štajerske breskve po 8 Din kg. Treba je rada rriznati priznati, da so zdaj poceni uid: rdeče maline, čeprav gospodinjam r*i všeč, če napišemo, da je to aH ono poceni. Maline so po 3 Dn kg. Drage so pa rdeče jagode, ker jih je pač makx, !n sicer so po 6 Din liter. Češnje še vedno prodajajo, danes je btfo na kmečkem sadnem trgu precej belk: po 4 Din kg. Cešpelj je že toliko, kot da je jesen in jih prodajajo precej lepe po 5 D;n S hruškami se letos sladkamo tudi že dolgo. Zdaj r* prodajajo največ po 4 Din kg, lepše so pa seveda nekoliko dražje. Kumar je na trgu čedalje več, kar tudi dokazuje, kako j* meščani cenio. Največji komad dobiš za 2 Din. Tudi kmarice za vlaganje že prodajajo, 100 komadov za 11 D n. Izredna posebnost je novo kislo zelje, ki ga prodajajo seveda Trnovčan-ke. Kljub temu ni drago, 4 Din kg. V zalogi pa imajo še starega, ki je po 2 Din kg- Tudi nove kisle ✓epe je že dovolj poceni, po 3 Din kg. Gospodinje se res ne morejo več pr:toževati, vsega imajo na izbiro, samo to jih jezi, da na živilskem trgu ne moreš ničesar dobiti na kredit Tudi s cenami piščancev so gospodinje lahko nekoliko bon zadovoljne, saj dobe par najlepših piščancev po 25 Din. Tudi ce-•ia jajc je ostala nizka, najbrž zaradi vročine, ker se zdaj jajca kmalu pokvarijo in jih morajo prodajalci spraviti čimprej v denar. Zdaj lahko kupiš najlepša jajca par po 1-25 Din, najcenejša so po 25 komadov za M dinarjev. Slovenci v Ameriki V Clevelandu je umrla sredi junija žena znanega reetavrni ena Antona Veharja Marija. Poleg moža zapušča štiri hčerke. Istega dne je umrl v Clevelandu Anton Zgonc. doma iz vaoi Gradišče, fara Rob, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Zapustil ie ženo in šest otrok. V Chicagu ]e umrla Marija Kremesec roj. Vukžinič, stara 64 let. doma iz Cvržakov pri Metliki. Podlegla je ooeracrjS slepiča. V Ameriki je bivala 41 let. Zapušča moža, dva sinova in tri hčere. V Milwaukee ie umrl France Urhas. ertar 64 let, doma z Orna pri Podgradu. V Ameriki je bival 34 let. Zapušča ženo in devet odraslih otrok. En sin se mu ie lani v jeseni ubil, ko je stopil iz vlaka. Možganska kap ie zadela v Roek Springsu Mihaela Su-sterja. Pokojni je bil star 56 let, doma je bil v Ostrem vrfrj v Selški dolini, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Z lizokttn se je hotela zastrupiti v Wau-keganu Marija Ceiaree. Zaprla se je v sobo in izpila precej hzobu pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnico. 14. ninija bi se morala zagovarjati pred sodiščem znana Frančiška Tavčar, ki pa ni prišla k razpravi in sodnik je rzjafvil, da je njena kavcija v znesku 2500 dolarjev zapadla. Obtoženko so izpustili iz preiskovalnega zapora, pa ie kmalu brez sleda izginila. To je bilo 30. maja- Dva dan pozneje ie dobil uradnik družbe, ki je položila za njo kavcijo, njeno pismo, ka v njem pravi, da bo >končaln vse skupaj v morju«. Takoi so poslali na vse strani detektive, ki pa Tavčarjeve niso mogli naitL Pravijo, da jo je popihala čez mejo v Mehiko. Konferenca delavskih zbornic Včeraj amo poročali, da so se sestali v Sarajevu zastopniki vseh naših Delavskih zbornic na konferenci, da se poraggovore o perečih vprašanjih. Izvoljenih je bik) več komisrj, ki ao proučile poedina vprašanja dnevnega reda. Komisija za stilizacijo dopolnil obrtnega zakona je predložila plenumu naslednjo resolucijo: L dede revizije obrtnega zakona se plenarna seja odbora centralnih tajništev E>eia-V3lc3i Ml—ie ocHoono izjavlja, proti vaaii reviziji, ker smatra materijeino revizijo tega zakona zlasti zdaj za rjeopor-tnoo, čeprav ao delavci z nmc^lini odločbami tega zakona nezadovoljni; revizija bi bfla neoportuna tem bolj, ker so zanesli predlogi detodajalskih ustanov med delavce m nameščence silno razburjenje; 2. Obrtni zakon je treba v prvi vrsti v potnem obseg« izvajati m nemudoma izdati v«e v njem predvidene pravilnike m uredbe, ker je brez tega popolno intenzivno izvajanje zakona nemogoče. Z. V mnenju, ki ga zahteva o tej zadevi mmirtrstvo, se je treba, kakor je to v aktu nainistratva izrecno rečeno, omejiti na mnenja, nabadajoča se na stilistične napake m na odstranitev nasprotujočih si določb. 4. V prilogi ponovno prilagamo besedno vseli predlogov za pravilnike in odredbe, ki so sestavrjem v sporazumu z vsemi Delavskimi abomioarm za osnutek trgovinskega ministrstva, in sicer za pravilnik o ustanovitvi sodišča, ureditvi in postopku raasodidOrLih odborov (v smislu poglavja VT. zakona o obrtih). Predlagamo skupne pripombe vseh Delavskih zbornic Glede strokovnih nadaljevalnih sol smatra plenum, da je treba učni načrt spraviti v sklad z načrtom ljudskih nadaljevalnih SoL V teh šolah naj ne poučujejo samo kvalificirane moči, temveč tudi drugi sposobni učitelji. Glede delovnega časa prometnega osobja zahtevajo Delavske zbornice, naj se prilagodi zakonskim do. ločbam glede delovnaga časa v industrij-kih podjetij, torej največ S ur dnevno. Pod prometnim osoirjem so mišljeni uslužbenci gozdno industrijskih železnic, tramvajsko oaobje in uslužbenci avtobusnih podjetij. Delavske zbornice naglasajo, da je mi- nimawn delavske eksistence ogrožen po cgTcanni ponudbi delovnih moči do skrajnosti ki zato smatrajo, da je država dolžna nuditi delavcem zakontto zaščito. Pri tem. so mišljeni v prvi vrsti delavci v velikih lesnih, tekstilnih in kemičnih industrijah. Posebno dolga je bila debata o pokojninskem zavarovanju delavcev in sklenjeno je bilo pokreniti akcijo, da se to zavarovanje pos topoma izposluje. V prvi vrsti se bo zahtevala podpora iz državnih sredstev za vzdrževanje invalidov. Sedanja borza deda naj se razširi. Shod hrastniških rudarjev Hrastnik, 11. joHja. Po velikem shodu rudarskega delavstva v Trbovljah, ki se je vršil v soboto je sklicala n. rudarska skupina za v nedeljo še dva shoda, in sicer enega dopokine v Zagorju in drugega popoldne v Hrastnik«. Udeležba na shodu v Hrastniku, ki se je vršil pred Delavskim domom, je bila ogromna, »aj se je udeležilo shoda skoro 3^00 Hud% česar Hrastnik že dolgo ni doživel. Po sobotnem shodu v Trbovljah je tudi v Hrastniku med rudarji vladalo največje zanmanje za govor dr. Cepndra, predsednika N. O., ki ie ie v soboto v Trbovljah že! za svoja stvarna in borbena izvajanja splošno odobravanje ua-vzoč;h. Posebno so se rudarji zanimali za dr. Cepudfov nastop pri pogajanjih s TPO-Shod je o tvor jI s pozdravom rudarjem vodja IT. rudarske skupine g. PliberŠek, ki je očrtal navzočim pogajania med TPD in rudarji v četrtek in v petek pod vodstvom g. ministra Ulmanskega. Zahvalil se je predvsem delavstvu za disciplino ter vladi, posebno Še g. ministru Ulmanskcrmi, za podporo ter končno javnosti, ki je tako eno-dušno stala na strani delavstva in podpirala njegove težnje v borbi za vsakdanji kruh- Za g. Pliberškom so govorili še čiani ak-ciiskega odbora Strne iz Trbovelj predsednik NSZ, Arh rz Zagorja ter Knžnft, nakai ie burno pozdravljen povzel besedo pred-sedmk NO dr. Cepuder iz Ljubljane. V jedrnatih in krepkih besedah je očrtal položaj našega rudarja in postopanje TPD napram njemu. Podčrtal je velik pomen prvega uspeha, ki so si ga priborili s svojo vztrajnostjo in m enodušnim nastopom s podporo naše javnosti nasi rudarji. Opozarjal in bodTii je obenem rudarsko delavstvo, naj bo tudi v bodoče v brarnbo svojih pravic tako eno-dusno in složno, kot je bilo sedaj. Izjavi k. da bo N. O. tudi v bodoče vedno podprte z vsemi stlami naše delavstvo v borbi za njegove pravice, ter da se bo vedno neustrašeno borila proti brezobzirnemu izkoriščanju našega naroda. Naš narod je pripravljen, da si če treba z žrtvami, katenh se ne straši pribori po rol>tHČn,i tudi gospodarsko svobodo. Med svojim govorom je dr. Cepuder često žel navdušeno odobravanje zborova Icev. Shod ie zaključil g. PKberšek, nakar je sledi! miren razhod delavstva po sajastJ kotlini. Rudarji so se vračali domov z zavestjo, da niso več sami, temveč da je z nj4mi vsa iavnost___ Iz policijske kronike Ljubljana. 11. johja. Pred dnevi je prenočeval v neki ljubljanski gostilni mladenič, ki se je prijavil za Ivana Jelovška. Bil je v družbi Bosanca proda jaloa preprog. V ponedeljek sta oba beračila po mestu Bila sta tudi pri mesarju Andreju Vrh ovcu na Poljanski cesti, kjer so po njunem odhodu zmanjkale hlače. Mesarjeva žena je takoj obvestila stražnika k1 je oba postopača dohitel ob Ljubljanici. Je-fovška je aretiral, Bosanec pa je pobegnil. Pri Jelovšku je stražnik dobil ukradene hlače. Ko so sa zaslišali na policiji, se je izkazalo, da je Jelovšek star znanec policije m da s« piše Jože Hočevar, ki je delavec brez stalnega posla in brez stalnega bivališča. Fn njem so našli tudi saobraćajno knjižico za moako kolo na rme Ivan Grošelj, rjavo listnico in srebrno dozo z monodramom >Am. Ko so Grošlja poklicali na policijo, je takoj spoznal listnico m saobraćajno knjižico kot svojo last. Hočevarja, ki ga zasleduje sodišče m pa zagrebška policija zaradi neteče vloma v Zagrebu, kjer je živel pod imenom Zupan, so izročili sodišču. Policija je aretirala 26 letnega Ivana tunr-čana iz Reke. ki je bil 15. junija izgnan z Ljubljane, a se je takoj vrnil. Pn hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju razne ukradene predmete, ki izvirajo od tatvine izvršene 25. junija v stanovanju delavca Antona Vkietiča v Ključavničarski ulici. 1 a tovi »o takrat odnesli razno obleko m prstane v rednosti nad 11.000 Din. Pn Srčanu so našli še polno drugega Mafia, ki najbrž prav tako izvira od vlomov. Med drugim so zaplenili policijski organi dva kovčega z novo prevleku, srebrn medaljon z r^sipom »Spo-nvn z Brezij«, nove kratke hlače iz jadrovi-ne različno perilo, vee parov športnih čevljev ki jih je-najbrž izmaknil pn kakem športnem klubu, ker je govoril, da trenira za boksarja. Fant je oči vi dno svoj zločinski posel vzel zelo resno, ker ao pri njem našli znanstveno razpravo dr. Siloviča »Uzroci zločina«. Smrčan sicer taji vse tatvine, vendar mu jib je policija že nekaj dokazala. Nedavno so orožniki v Cerkljah aretirali večic tatinsko družbo in pri nji zaplenili med drugim srebrno dvokrovno moško uro z debelo srebrno verižico. Ura, ki ie znamke »Roskopf« ima vrezani letnici 1014.—1918. izvira najbrž od kake tatvine. V nedeljo so vaščani Iz Breda pri šmi- helu blizu Novega mesta našli v Krki moško truplo, ki je moralo biti v vod že več dni. Utopljenčeve identitete Se niso ugotovili. Utopljenec je moškega spola, star okrog 60 leu majhne Široke postave. <>krog-lega, precej debelega obraza, ima redke rjave lase in kratko pristrižene brke. Ohe-čen je v temnosivo suknjeno ob'eko ter v čevlje na zadrgo. Pri njem so našli denarnico s 37 D>n vsebine In črn molitvenik. Na truplu ni nikakih znakov nasilja in sodijo, da gre najbrž za samomor. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Sminel pr; Novem mestu. 2e 16. junija je odšla I5letna niodistov-ska vajenka Vanda Vidmar z doma v Mariboru, Sodna uKca št 61. Od tega dne jo pogrešajo. Deklica je dobro razvita, ma temnokostanjeve lase. sive oči, pri odhodu je nosila črno krilo in belo b'uzo brez rokavov. Kdor hi o deklici ka; vedel, naj javi policiji. KOLEDAR. Dane«: Sreda 11. junija katoU&ai)*' Pij I., Medo, pravoslavni 2£. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE. KmQ Matica: Madan*e Bmterflj*. KKno Dvor: UM) odstotkov sreče. Kmo šiika: Moaki naprodaj. DEŽURNE LEKARNE. Danec: Mr. Bohinec. Rimska oesLa 14, dr. Kmet Tvršrva cesta 41. in I*»iiBtek. Rabljeva costa L Podoknice, baklade. mirozo\'i, hudntce., n&pitnice. fanton'ščine, ohceti in druge toke vesele dogodke bi težko pogrešali, ker smo rodi dobre volje in ker je treba pod pirati vinogradništvo, dn ne zapade še nuj ši krizi. Imamo pa tudi odhodnice. ki 90 vedno prijetne, kakor sanje. Č?e se ti sanja kaj neprijetnega, si vesel, ko se prebudiš, da ni res. kar se ti je sanjalo, če *e ti sa nja kaj prijetnega si pa srečen v spanju. Tako je tudi z odhodnicami. Če odhaja dober prijatelj, se veselimo, du ga imamo še nekaj časa med seboj in da se bo mor da vrnil med nas. če se pa poslavljamo od slabega prijatelja, urno vesli, da smo se ga končno od kri ž al i. Seveda slabemu prijatelju svojega veselja ne smemo pokazati, ker bi bil užaljen, na tihem se pa le veselimo, a tiho veselje je še prijetnejše. Napitnice morajo biti v takem primeru prikrojene tako, da je volk sit in koza čelu, lahko pa damo odhajajočemu na pot kito cvetja, ta hišo pa zažgemo stare skarpete in mu pokadim* • njimi na srečno pot. Še mnugo lepih i>hi čajev ima nase ljudstvo ob odhodmeah, toda kaj bi vse naštevali, saj jih vsi po znamo. Srečno pot torej vsem dobrim in slabim prijateljem, kamorkoli že odhajajo, r.a do- past, na počitnice, na letenje tuberkuloze ali v zasluženi večni mir in pokop Da aam pa me bo kdo podtikal slabih namenov, moramo pribiti, da so posvečene te vrstice vsem odhajajočim, ki jim želimo, da bi 10 nikoli več ne vrnili. SOKOL — Sokol Ljubljana IV vljudno vahi vsa ljubljanska In okolieka sokolska društva ter cenjeno občinstvo, da se poLnošteviino udeleži javnega nastopa, ki bo v nedeljo 15. L m. ob pol 17. na letnem telovad na Dolenjski cesti. Ker jt* Sokol IV «-oo najmlajših, pa zelo agilnih društvev v LJubljani, je dolžnost, da ga podpremo pri njegovem nesebičnem in požrtvovalnem delu za vz^roj«^ mladine. Pri telovadbi in nato sledeči veselici sodeluje vojaška godba. Naatop bo pokazal, da tudi Sokol FV pravilno vzgaja svojo mladino v dahu pravega Tyrševega evangelija. — Zdravo! — Sokolsko društvo LJubljana — Slaka poziva stanse, ki se nan^Tavajo udeležiti oblaka svojih otrok v taborišču Mojstrana v nedeljo dtve 16. Julija, da to prijavijo v Sokolskom domu v detrteik dne 12. t. m. med 19. in 30. uro. Uprava. — Sokol Vič ponovno p^iv* vse č 12 Din. Tudi perutnine Je bilo dosti. Piščance so prodajali po 15 Din do 22 Din par, knre pa po Din 20 do 35. Veliko Je bilo tudi mlečnih izdelkov, kakor sira, surovega masla, smetane itd., ki jih niso prodajali po pretiranih cenah. Pojavili so se tudi slaninarji, ki ao prodajali slanino po 12 Din kg. svinjsko meso pa po 10 DLn, 12 in 16 Din. _ Nazgoda. V ptujsko bolnico so prn peljali Veršlč Marijo, posestnleo 1* Grajene pri Ptuju, k; je pri delu padla s skednja in si slomila desno nogo. Ker so nsata-le komplikscije, so Ji morali amputirati nogo. — Aretacija, Zaradi vlacugarstva je bila aretirana v nekom tukajšnjem hotelu lSletna O. M. iz Maribora. Pri aretaciji je izjavila, da jc Pač tak zaslužek lažji ln da Ji za pošteno dolo ni. Izročena je bila sodišču, kjer bo za nekaj časa preskrb-ijena. — Uprava mestnega kopališča raagla-ša glede na govorice, ki se Sirijo no me-stn. da ostane parno kopališče delj časa zaprto, da to ne odgovarja resnici in bo kopališče obratovalo nemoteno dalje »SLOVENSKI lf A ROD«, reg rečni nad^mik Franc C m r e k a r. — Iz finančne službe. Po Službeni potrebi so premeščeni: ž n a b e 1 Stanko, davkar VIII. pol. err. pri davčni upravi v Višnj: gori, k daven: upravi v Prevaljah; Gogala Vladimir, davkar VIII. pol. grupa pri davčni upravi v Kamniku, k davčni up-av v Ivoeatcu; Bedernjak Teodor, pomoini davkar -IX. pol. grupe pri davčni upravi v Ptuju, k davčni upravi v Konjicah, Pfaf Jože, davčni pripravnik davčne uprave v Črnomlju, k davčni uprav; v Gomiem gradu. Na prošnjo sta premeščena Eržen Josip, davkar VITI. pol. grupe pri davčni upravi v Logatcu, k daven: upravi v Ljubljani za mesto, in Divja* Josip, pomožni arhivar X. pol. sk. pri davčni upravi v Kozjem, k davčni uprav; v Kamniku. — Veliko zanimanje Poljakov za nas Jadran. V Split je pns^elo včeraj zju-traj 40 Poljakov, ki so namenjeni v južno Dalmacijo Včeraj zvečer je pa prispelo v Split Tr> članov dijaške lige iz \ arsave. Tudi oni s odpotovali v Dubrovnik. Službena agencija Orbis je začela organizirati izlete v Jugoslavijo in vse kaže. da prispe letos k nam okrog 60O0 Poljakov. — Sploh je tujski promet na našem Jadranu zelo živahen. — Rudolf Krher ponovno izvoljen ?a predalnika rncrebškrea velesejma. V&Haj ^ konstttumtl novo i-zvoljeni odbor za-urobske-;! veleseima in za predsednika je b;l t>onovno izvoljen generalni ravnateh M.^tne hranilnice a. Rudolf Erber, ki že pet let uspešno vodi zatrrebški vel esejem. — Iz >Slu/beneca lista«. Službeni list kr. barake uprave dravske banovine« št. 55 x dne 11. l m. objavila zakon o zaonsu'ku k trgovinskemu oranim j med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, tnjovin-fiko Docodbo mM kraljevino Jugoslavijo in Nemčijo, izprernenrbe v Maležu državnih m banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz Sil jžb^nih Novin*. — Nalezlfive boleini v dravski binnvini. Od 15. do 21. pinija je bilo v dravski banovin: 15 primerov tifuznih bolezni, 4 vrr:že i*»mrtna 2), 72 škrlatinke (smrten 1), 58 ošpic. 211 dušliivevr.i kaplja, 73 davice (cimr-t<*n 1). 14 >ena. 37 vneti« priušesup klinov-k^. 8 ' krčevite odrevenelosti, 3 otročičm' vročice in 1 vraničneea pripada. — živalske kužne bolezni v dravski banovini. P., stanju z dne 35. junija je bila v dravski banovini svinjska kuga na 06 dvorcih, svinjska rdečica na 1H>, konjske garje na 2, mebnrčasti izpuščaj na 3 in steklina na 1. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« srenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-šeenju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Za mrtvega proglašen. Okrožno BO-dttta v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtveca Martin Prilej, hlapec na Planini, ki je odšel začetkom vojne z lovskim baTaljenem na rusko bojišče in od era 1315. ni bilo več glasu o nj>m. _ Trlet avtokluha v Ia-Ško priredita ljubljanska in mariborska sekcija dne 22. julija. Klub s<=» je odloČil za izlet v Laško iz razloga, da počasti mm jetra zaščitnika *v. Krištofa, ki kraljuje na prijaznem holmcu tik nad Laškim. Po blagoslovitvi avtomobilov na Slomškovem trgu. ki jfih bo blagoslovil tuka:Šnii nadžupsik nifserr. dr. Kruljc. bo skjpno kosilo rzletnikov in nato izlet v Rimske toplice. — Iilet na Dunaj, ki ca priredi Pulnik, bo nepreklicno v času od 2S. julija do 4. avgutAa. Program ie i#*i. kakor je bilo že objavljeno. — Prijave sprejema Pjtnik v Lrubliani do 20. t. m. Cena vožnje III r. tja in nazai ie Din 24?.—. II. r. Din 34S.—, nri&tevši polovično vožnjo od Ljubljane do Zidanega mosta. Vsa oskrba in ogledi me menitosri Dunaia stanejo Din 570—. _ Razstava naših izvoznih predmetov v Tirani. Novo osnovana podružnica beograjske izvozne banke v Tirani (Albanija^ |e odstopila Zavodu za r»oapeše»vanie zunanje trgovine v svojem poslopju prostore za razstavo vzorcev naših domačih proizvodov. V sporazumu s Trgovskim muzejem bo organiziral zavod v teb prostorih v Tirani posebno razstavo domačih proizvodov v svrho propauande izvoza našega blaga v Albanijo, Da bi bila na tei razstavi udeležena celoku/pna proizvoduia naše ind.istriie. slasti onih predmetov, ki pridejo v poštev za izvoz v Albanijo, prosi zavod vse interesente, da mu pošljejo kolekcijo vrorcev svnrjih proizvodov. Ker ne bo Imela rar^tava v Tirani samo reprezentativen značaj, ampak bo trajne poslovne vrednosti, je zavod pre- pričan, da »e bodo naši izvozniki poshfiHli te razstave v rim večjem številu. Pri poslanih vzorcih na i se navedejo tu*#i cene franko jadranska pristanišča ali franko Drač (Albanija). Prostor bo dan naaasta vlja lc«m brezplačno na razpolago. Prijave je poslati zavodu najkasneje do 20. mlija L 1. — 4fHetnira matnre dijakov bivše velike realke v Zagreba. Te dni proslave 40-letni-ro mature absolventi bivše kr. velike realke v Zagrebu, ki so v njenem prostoru sedaj prostori apelacifekeea sodišča. Od IS iDflto-rantov fih žrvi še 11. med njimi znani ljubljanski arhitekt Josip Costaperaria. — Nova grobova. Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojeni nadkomisar g. Anton Klein. PogTeb bo jntri ob 17.30 iz hiše Groharjeva ulica št. 15. — Dane? je umrla v Ljubljani trgovka in posestrtioa ga. Marija T e n e n t e. Pogreb bo v petek ob 15.30 iz Gradaške ulice 10. Bodi pokojnikoma lahka zemlja, žalujočim svojcem naše lskre.no eožalje! — Puhtite meščane v prirodo! Včeraj nam je v člankj s tem naslovom spet prav zlobno ponaeajal škrat, ko ie skrčil bazen, ki ga je napravila reerul'rana Sora pod Re-tečami, kaT na samih 15O0 kv. m. ko je pa v resnici dolg SOn m in po 40 do 50 m širok, da meri vsa i 12.0On do 15.000 kv. m in je v njegovi topli vodi prostora za vso Lprbljano. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo toplo in lepo vreme, nagnenje k nevihtam. Včeraj ie znašala najvišja temperatura v Splitu 31, v Ljubljani 30.2. ■ Zagrebu in Skoolju 30. v Beogradn 29. v Sarajevu 28. v Maribor.i 26.9. Davi je kazal barometer v Lhibljani 700.2. temperatura je znašala 17.7. — Nesreče in nezgode. Ju leta Verbiča. 28letnega dninarja brez stalnega bivališča, je včeraj nekdo blizu Zaloga ustrelil v nogo. V Crni vasi pri Ljubljani so gas;ii apno. Pri delu je pomagal tudi 131etni posestnikov sin Jože Trček, ki mu je zmes bruhnila v oči. Kleparskega mojstra Josipa Re.mžgarja iz Rožne ulice st. 7 so davi prepeljali nezavestnega v boLnico. Remžgar kaže znake zastrupljenja — 70 kg težkega soma so ujeli ribiči v Slavonskem Brodu in sicer približno na Istem kraju, kjer so ujeli pred dvema letoma nad 200 kg težkega soma. — Najstarejši mož Jugoslavije umrl. V vasi Vočaj blizu Sremske Mitrovice je umrl 119 let stari Petar Glišić, ki je veljal za najstarejšega prebivalca naše države živel je že za časa kneza Miloša in Mihajla Obrenoviča. — Velika afera s tihotapstvom špirita. Že včeraj smo poročali, da so odkrili v Beogradu veliko tihotapstvo Špirita v tvornici likerjev v Všetečki. Za 10.000 litrov vtiho-tapljenega špirita bo morala tvornica plačati 1,700.000 Din globe. Generalni ravnatelj tvornice Bernard Farkaš, ki Je 6ra«v-Hal s tihotapstvom zasluženi denar v madžarske zavode, jo ie popihal v Budimpešto. ZVOČNI KLNO »SOKOLSKI DOM« j V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Herbert Marshal in Sari Maritza v filmu petja in glasbe Moški naprodaj Ljubavna avantura ameriške milijonarke in siromašnega gigoloja. Predstave: sreda in četrtek ob 7. in 9. V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride: »LJUBI ME NOCOJ« Iz Ljubljane —lj Akademiki, akademičarke! Z vse-slovanskega medicinskega kongresa v Beogradu prispe jutri v Ljubljano 80 med> cincev in medicink iz Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije. Ker je število med:-cincev iz Ljubljane zelo majhno, prosi Društvo medicincev tudi ostale akademi ke, da se udeleže sprejema in da sodelujejo pri razkazovanju mesta. Na akademi čarke pa Društvo medicincev apelira, da prineso cvetja svojim tovarišem s severa in z juga. — Sprejem bo ob 13.30 na glavnem kolodvoru. —li Tivolski ribnik poglablja 15 delavcev, ki jih zaposluje mestno vrtnarstvo. Poglobili ca bodo samo tako globoko, do kamor secra naplavljeno blato, ki ea je najrveč do 40 cm rfebelo. Dno samo je ilovnato, precej trdno. Taksna ilovica ne pro^oiŠca vod«3. Blato, ki je precej mastno in ki ga izvažajo iz ribnika po stavbni želeeniei. bodo 'jf>o-rabili na vrtu. Zdaj ee je blato že totiko posušilo, da ea lahko režejo ter delo precej dobro napreduje, vendair ritmik ne bo že tako kmalu poglobiien. —lj Sočanij Bratska društva »Tabore in vOrjem« — Kočevje priredita v nedeljo 15. t. m. celodnevni em-ier. tabor v Groeupr|a. pričetak ob 9. dopoldne. Izletniški vlak od-hajja ob 5.44, cena tja in nazai Din 10.50. Drugi vlak odnaia ob 6.41, rena na eno stran Din 7.—. Skupen odnod ob 5. zjutraj ispred lJTibrjanak«ea masietrata. — Sočan i, udeležile se tega važnega sestanka po možnosti polnost evilno. — Odbor. —lj Poživljamo članice ženakih društev, da se udeleže v obilnem številu današnjega sprejema Poljakinj popoldne ob 1^.54 na kolodvoru. — Jugoslovenski sa vez, drav. ban. sekcija. —lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani vabi vee Člane, da se udeleže pocreba g. Josipa Rebeka st. v petek ob 17.80 iz splošne bolnire. —-tj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr, P. Zajcu, izipjrašanem optiku, Ljnbljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno 3-T —lj Podporno društvo železniških uslužbencev in vpekojencev v Ljubljani naznanja, da se je preselila dmitvena pisarna na St. Petra cesto K. hot*l »Balkan«, dvorišče. Uradne ure od 8. do 14. — Nedelja je bila v znamenju prare-aftev in vročine. Nekaj Lasčaoov je pohitelo na Lisoo, kjer ao praznovali obletni-**o otvoritve planinske koče; drugi &o pohiteli na sokoiake prireditve na Zidani most, v Brežice ki Litijo. Tiati pa, ki so ostali doma. so se udeležili tombole, ki jo je priredilo društvo »Blago srce«. Glavni dobitek: rojena telica, je od&La v Celje, namreč denar, dočkn je morala telica v domačo klavnico. Rudarji TJPD ao imeli dopoldne shod, na katerem je poročal predsednik IX rudarske skupine g. Plfberšek o delavskih razmerah glede na aadnje dogodke v trboveljskih revirjih. G. Lesnik je bodril zborovaloe k še večji solidarnosti in korporativnomu vstopu v delavske organizacije. Tudi avtomobilski yTamet je bil živahen. Par k a ram bo lov to je pač neizbežno. Tako n. pr. je trčil župan rs Ehren-hausna S. Brhardt pri Vrtečah (med Laškim in Rimskimi toplicami) skupaj z nekim Zagrebčanom. Karambol je povzročil samo par bušk, d očim je stvarno poškodbo avtomobila popravil g. Erhardt na mestu s 50 šilingi. Na isti način se je odnosno se bo izvršila menda tudi reparatura, povzročena pri karambolu pri Sv. Katarini nad Hrastnikom. — Osebne vesti, šef tukajšnje davčne uprave davčni inšpektor g. štrekelj Alojzij je premeščen za šefa davčne uprave v Ormož; na njegovo mesto pa je imenovan davčni inšpektor g. Adamič Prane, dose-daj šef davčne uprave v Skofji Loki. — Diplomski izpit na filozofski falrul-teti v Ljnbljani je napravil sin tukajšnjega sreskega šolskesa nadzornika g. Vladimir Potočnik, čestitamo! — Zrakoplovna podoficirska šola v Novem Sadu razpisuje natečaj za sprejem gojencev s 1. oktobrom. Sprejemni pogoji so razvidni iz predmetnih natečajnih razpisov. Iz Maribora — Skavti iz Poljske. V ponedeljek je prispela večja skupina poljskih skavtov-kolesarjev, ki so si ogledali taborjenje mariborskih skavtov v Liro bušu, mariborske zanimivosti In okolico. Pot Jih bo vodila po vsej Jugoelaviji- — Zdravniška vest. G. dr. Stanko Lnr.-man, specijalist za interne bolezni, je imenovan za asistenta v splošni bolnici v Mariboru. — Poroke. V zadnjih dneh je stopilo pred oltar več na rov: g. Matko Lamos, veterinar, in gdč. Emilija Kosi, g. Franc Anderlik in gdč. Angela Blažič, g. Mirko Sagoj in gdč. Zofija Rašič, g. Franc Flor-jančič m gdč. Zofija Haas ter g. Franc Plečko in gdč. Marija Eselmann. Bilo — Narodni tabor pri Sv. Križu na Kozjaku. V nedeljo 15. t. m. pohite narodno zavedni Mariborčani na metrov visoko gorsko vasico Sv. Križ na Kozjaku. Tri urice hoda po prijazni naši zemij5. ki privablja domačine in tujce, bo prav vsak z veseljem žrtvoval in pohitel na narodni tabor pri Sv. Križu, kjer bo zvesto čuvali svoje narodne svetinje in si priborili pravice narodnega jezika. Žilavost in kmečka samozavest ter izredna gostoljubnost so značilnosti teh ljudi v prijazni gorski vasici pod žavcarjevtm vThom. Tja pohite narodnjaki vsega Maribora, Po-dravja in Pesniške doline, vsa narodna društva, na čelu katerih bo Sokol Maribor «i. Veličastno manifestacijo za narodno stvar bodo na predvečer naznanili kresovi, ki bodo zaplamteli po križanskih vr-heh, pokanje topičev pa bo oznanjalo dan narodnega slavja. V nedeljo bodo okrog 9. ure dopoldne prišla narodna društva in gostje, ki se bodo zbirali pri Sv. Urbanu. Sprejel jih bo ob slavoloku na planoti tamkajšnji župan g. Jože Hlade. Sodelovali bodo pri slavju godba ».Sloga«, mladinski tamburaški zbor »Nanosa« iz Maribora in pa pevski zbor »Jadran«, ki bo nel tudi med mašo. Popoldne pa bo javen nastop Sokola Maribor I. Nato pa bodo bodril-ni govori zastopnikov oblasti in društev, nakar se bo razvila domača narodna veselica. — Izredna »kupači-na gasilcev. Požarna bramba ima na zahtevo članstva izredno skupščino 1*. t. m. Ta skupščina se vrši namestu preloženega zborovanja z dne 25. junija. — Pijanost — rešilni oddelek. S kakimi nepotrebnimi stvarmi že nadlegujejo člane rešilnega oddelka, ki so Itak ze prezaposleni, priča primer, ki se je odigral v nedeljo zvečer. 221etna dekle P. V. je bila v družbi gospodov, ki so jo zalivali z vinom. Ko se je vračala iz Kamnice domov, je pa prišel alkohol do veljave. Pred vinarsko šolo je obležala ter neusmiljeno kričala- V bližini so bili reševalci v civilu, kl so jo z mrzlo vodo nekoliko spametovali. Neki »ravnatelj« pa je za tako malenkost — navadna pijanoat — klical rešilni voz, ki je dekle odpeljal na rešilno postajo, kjer se je dekletu pijanost kmalu razkadila. — Nesreča s kolesom. Marčič Roaa, 201etna prodajalka, je padla s kolesa in si občutno poškodovala levo koleno. Rešilna postaja ji je nudila prvo pomoč, nakar so jo spravili na dom v domačo oskrbo. — Ujeta ptlćka. V ponedeljek je aretirala policija dva brezposelna delavca A. Toroallča iz Pekovnika m Janeza Lavren-čiča, pri katerih so našli 3 srebrne ure, 3 prstane in drugo. Trdita, da rta vse to nakradla v Avstriji. Zdaj sedita v aaporu Danes vesela opereta 100 odstotkov sreče Vesele in skoro nemogoče stvari na potovanju. Szjoke Szakall in Jenny Jngo prisilita vsakega, da se nasmeje ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4^ 7. in 0. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din, Največje letalo sveta Ruski aeroplan „Maksim Gorki44 je pravo čudo moderne tehnike Iz Hrastnika — Delavski festival V nedeljo se je vršila sijajno uspela glasbena prireditev delavskih pevskih zborov in godb ti vseh trboveljskih revirjev. Prireditev j« poka zala veliko moč teh kulturno prosvetnih delavskih aborov ia je bila jasen dokaz, da naš delavec, naš rudar kljub skrajno težkemu življenju najde ie vedno nekaj ča-sa ki defere volje aa sodelovanje v en i o društvih, ki ao namenjam a izobrazbi širokih množic. Zagrebške > Novosti* pn občuje jo zanimiv članek o orjašdcem ruskem letalu >Maksim Gorki«. Rusko letalstvo je ofaroik) nase pozornost vsega sveta že letoe pocimi, ko so neustraserii m izurjeni arktični letalci z neverjetno požr-tvc^abiostjo in ljubeznijo do bližnjega rešili z ledene gore vse udeležence polarne ekspedicije ponesrečenega ledolo-milca >Celj)uskina«. Znova je bala svetovna javnost opozorjena na delo ruskih letalcev, konstruktorjev in pilotov pred dobrim mesecern, ko je priredla Moskva junakom »Celjuskina« in njihovim rešiteljem svečan sprejem in ko so prebivalci Moskve videli nad mestom orjaško letalo * Maksim Gorki«, največje letalo sveta, zadnji izdelek hitro napredujoče sovjetske letalske industrije. Ponosno letalo je napravilo na prebivalce ruske prestolnice mogočen vtis. Še mogočnejši je bil pa vtis, ko so smeli meščani ogledovati orjaško letalo na tleh. 240 km na uro Ljudje, ki so bdli tako srečni, da so videli največje letalo sveta od blizu, niso mogli razumeti, kako more to leteče uredništvo in tiskarna leteti po zraku s hitrostjo 240 km na uro. Mislite si 64 m široka krila v obliki trapeca s Txnrršino 460 m2. Pri trupu so krila debela 2.15 m, na kraju pa 28 cm. Trup je dolg 35 m, torej kakor dva Plillmanova vagona. Aeroplan ima dva para debelih koles, vsako kolo meri v premeru 2 m, tako da so kolesa tega zračnega orjaka znatno višja od odraslega človeka. 6700 konjskih sil Da se pozen 3 ta zračni orjak s svojimi 7000 kg tovora, ki ga lahko vzame s seboj v zračne višave, ima osem motorjev, šest v krilih, dva pa nad trupom. Motorji razvijajo 6700 konjskih sil, to-toliko, kakor dve lokomotivi brzovlaka. Rezervoarji za gorivo so v krilih in aeroplan lahko vzame s seboj toliko pogonskih snovi, da preleti 2400 km dolgo progo, ne da bi se soustil na tla. Notranjost je podobna deloma notranjosti najmodernejšega hotela, deloma pa no-trajnosti najrazkošnejšega prekoocean-skega parnika. V aeroplanu je salon, buffet, potniške kabine, velika uredniška soba, posebna soba za radio in za tiskarno. Vsi prostori v aeroplanu imajo 100 m2 površine. Za prosvetno propagando »Maksim Gorki« služi prosvetni propagandi in je temu primerno urejen. V njem je oddajna radiopostaja, čije akcijski radius znaša 2000 km. Poleg tega ima aeroplan posebno radiopostajo za kratke valove in megafone za ojačeva-nje glasu. Sprejemna radiopostaja lahko tudi med poletom sprejema vesti. Poseben aparat je v aeroplanu za sprejemanje vremenskih poročil. Ta aparat je izpopolnjen z najnovejšim radiotelegraf-Sikim aparatom za Morsejevo signalizacijo. „Glas neba44 Pod krili orjaškega letala so pritrdili genijalni konstruktorji »Glas neba«. To so ogromni, posebni megafoni, tako močni, da se sliši glas iz aeroplana 12 km daleč navzlic brnenju osmih motorjev. Naj razi očne jše se sliši glas, če je aeroplan 1000 metrov nad zemljo. V aeroplanu je tudi fotografski atelje in kompleten kinematografski labo-. ratorij, tako da lahko iz aeroplana fotografirajo, obenem pa p roječi rajo nad zemljo filme, ki jih nosijo s seboj, in sicer na 10 m visoko in 10 m široko platno. Tiskarna v aeroplanu ima dva rotacijska stroja, težka 250 kg, ki lahko natiskata vsako uro 4000 letakov velikega formata. Tehnična oprema V letalu je tudi majhna hišna električna centrala s 15 kw, obstoječa iz dveh motorjev in dinama, ki daje izmenično napetost 1.20 voltov za razsvetljavo in pogon raznih aparatov. Električna centrala je v desnem krilu. Zanimivo je, da so porabili za električne instalacije v orjaškem aeroplanu 1200 m električne žice. Letalo ima tudi velik reflektor 2,800.000 sveč in manjši reflektor, ki ga rabi, kadar se ponoči spušča na tla. Posebne kovine »Maksim Gorki« je zgrajen iz posebnega kolčug aluminija. To je zlitina, zadnja novost sovjetske industrije, ki je skoraj tako čvrsta, kakor jeklo, toda trikrat lažja, saj znaša njena specifična teža samo 2.85. Tudi spojke so narejene iz posebnega jekla, ki ga izdelujejo samo v Rusiji. Avtomatično pilotiranje Iz letalskega vidika je »Maksim Gorki« pravo čudo tehnike. Letalo ima posebno napravo za avtomatično pilotiranje tako, da lahko pilot med poletom počiva. Vsa povelja se oddajajo električnim potom. Motorje upravlja pilot, v vsakem krilu je pa stalno po en mehanik, ki nadzira delovanje motorjev. Motorje požene avtomatično pnevmatski starter. Kako orjaško je to letalo, priča ie nižinsko krmilo, ki ima 55 m9 površine, kar pomeni, da bi lahko služilo dvomotornemu letalu za krila. Miroljubni orjak Bilo je na dan 60-letnice rojstva pisatelja Maksima Gorkega, 25. septembra 1932. ko se je obrnil novinar Mihajlo Kolcov na rusko javnost s pozivom, da bi zgradili orjaški aeroplan, ki bi nosil ime slavnega ruskega pisatelja. Vsi večji listi v državi so se pridružili temu pozivu, pokrenjena je bala nabiralna akcija in kmalu so narasli prostovoljni prispevki na milijon rubljev, kolikor je bilo potrebno za zgraditev letala. Slavni konstrukter ing. A. N. Tupoljev se je lotil dela in zgradil orjaški aeropian, ki je pokazal presenetljiv napredek ruskega letalstva. Sef-pilot tega zračnega orjaka je eden najboljših ruskih letalcev Mihajlo Gromov. »Maksim Gorki« še ni oficijelno uvrščen med rusko zračno brodovje. To se bo zgodilo šele 18. avgusta na dan velikih letalskih svečanosti v Rusiji, ko postane »Maksim Gorki, oficijelno vodilni avijon istoimenske eskadrile. In kakor je na svetu že navada, da so orjaki miroljubni, tako tudi »Maksim Gorki« ni izjema v tem pravilu. Nobene strojne puške ni v njem, nobenega molilnega orožja. Zgrajen je za prosvetno propagando in organizacijo kulturnega življenja v širni ruski zemlji. Napoved otrokovega spola med nosečnostjo Prastaro izkušnjo iz egiptskih časov so preizkusili moderni zdravniki in nemalo so se začudili, videč da drži. Gre za napoved otrokovega spola med nosečnostjo. Staro egiptsko adravništvo je priporočalo sredstvo, ki bi se nam zdelo bolj naivno, nego prepričevalno, da je namreč treba z močo noseče žensko politi zrno ječmena in pšenice in t al:o določamo, ali bo novorojenček moškega ali ženskega spola. Spol naj bi bil odvisen od tega, katero zrno vzklije. To staro izkušnjo so pralflkuaill v farmakološkem zavodu vvirzberške univerze in izkazalo se je, da drži. Zdravniki so namreč dognali, da porod: ženska deklico, če vzklije z njeno močo polito zrno ječmena, če pa vzklije zrno pšenice, porodi dečka. V osemdeset i li od sto primerov se je ta metoda obnesla. Stari Egipčani so bili torej pametnejši od nas. Tako beremo v julijski številki revije »Kosmos«. Iz Celja —c Usoden padec s kolosa. V n« < je padel 301etni delavec Jakob Kreiolk i Teharja pri Celju & kolesa in m b«4o škodoval po desni roki in obratu Zlravi se v celjski bolnici. —c Kopalna sezona v Savinji je v polnem razanahu. V vsoh treh m«>t!i:h kopališčih ter pod Starim Kradom n v Lis-cah vsak dan kar mrgoli kopalcev, ki se pred bu-do vroćino zatekajo v oaveaajoč« valoe Savinje. V Ce'j« . ,>.-..v • r*4 ietovvščaTjev, med njimi >uu; nekaj ino-zenice v. —c Tatinska družba pod ključem. Celjska policija je s sodelovanjem uri /ništva aretirala družbo, ki se je bavila z raznimi tatvinami, zlasti s tatvinami kote«, tott*« rala je 32 Jo tu epa, na Jeaeolce Inega brezposelnega delavca Maujo Vai-utiniča. 4Clernega Jožeta L., tžletnega Ivana H, In 44.etnega Jožeta R. Va »1 * do- slej priznal vlom v Košnici in itvia V četrtek je nkradel posestniku Antonu Brezniku na Ostrožnem SOu l>:n rradaa ročni voziček Ln gu nato podal nokm.u posestniku na Mrzlem vrhu. Istega 'Ine je vlomi; skozi okno v hišo posestnika spa-capana v Košnici ter ukrarel 105 Din gotovine, srebrn tolar U 1. 1721., samokres, diamant za rezanje šip, šest robcev in več klobas v skupni vrednosti 400 Din. Nekemu prijatelju je izmaknil 70 Din. Valen-tinič Je priznal, da je ukradel tudi tri kolesa, in sicer letos v maju mizarju Mihaelu Zupancu v Petrovčah, 2. t. m. Pavlu Grlu in 4. t. m. železniškemu uradniku Antonu Rupniku v Gaberju pri Celju. Kolesa Ln ročni voziček je ponujal v nakup, še preden jih je ukradel. Dve ukradeni kolesi sta kupila po 60 Din Ivan H. in Joie R. Ta dva m Valentinič so razbili ogrodje ukradenih koles ln jih EakopaU, ob tale dele pa so hoteli montirati na nova ogrodja. Dve ukradeni kolesi so našli v senu v nekem gospodarskem poslopju v celjski okoliei. Joie L. je pomagal Vale.n-tiniču pri tatvini ročnega vozička n* Ostrožnem in vlomu v Kostnici. Vsled tatvin, ki jih je Valentinič doslej priznal, povzročena škoda znaša približno 4300 Din. Vse štiri aretirance so izročili okrožnemu sodišču Preiskava se nadaljuje, ker je Valentinič osumljen, da je izvršil v zadnjem *asn še več tatvin kolee v Celju in okolici. — »TabOr hmeljarjev« v Žalcu. Hme-ljarako društvo v zalcu bo priredilo v nedeljo 15. t. m. ob pol 9. dopoldne v Roble-k ovi dvorani v Zalcu takozvani > Tabor hmeljarjev«. Na dnevnem redu je razprava o smernicah, po katerih naj bi se ravnali vsi hmeljarji v letošnji hmeljski sezoni, ki se bo bistveno razločevala od vseh dosedanjih. >Ta,bora« se lahke udeleži vsak hmeljar. Nič se ni izpremenilo. A: Včeraj je minilo že pet let, odkar sva se z ženo vzela, pa je najino razmerje še vedno takšno, kakršno je bflo na poročni dan. B: Saj sta se včeraj prepirala. A: Na poročni dan sva se tudi prepirala. Pri mesarju. Gospodinja: Odsekajte mi kos mesa, samo da ne bo mastno, da bo brez kosti in hrustanca. Mesar: Gospa, kupite rarje jajce. Prstan sa spomin. Draguljar: AH iettte, da vam kaj v^aviramo? Odjemalec, ki je kupil cenen prstan: Oh, vgravirajte 18 karatovc Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 11. jdUja 1934 Ponson du Terrafl: 07 Lepa Židovka Roman. Clodion ie takoi krenil na pot. S čolnom se je pripeljal do Langona. Tam je pa zaman ukal na vrata krčme »Pri treh zajcih«. Krčma je bila zaprta, zdelo se je, da je zapuščena. Potem se je Clodion vrnil v Langon, kjer je srečal eno izmed obeh dekel. Le-ta ga je spoznala in mu vse povedala. Clodion je pomislil sam pri sebi: — Ker so preoblečeni v vojake, se >im gotovo ne bo nikamor mudilo. Doni tim jih med potjo. V Langonu je kupil dobrega koava. V enem dnevu je imel za seboj že 30 mili. Proti večeru je prispel do skromne krčme ob cesti. — Ce nočem, da rra koni ne omaga, — je zamrmral sam pri sebi. — mu moram privoščiti malo počitka. Potrkal je na vrata, ki so se takoj odprla in na pragu se je prikazal k romarjev hlapec. — Meni posteljo in večerjo, mojemu konju pa ovsa in sena! — rrru je zakli-cai Clodion. — Blagorodni gospod. — mu je odgovoril hlapec, — naša krčma je majhna, v staji imamo že štiri konje in tam ni več prostora. — rim. — Vojaki so pri nas, — Ali nimajo s seboj žensko? — je vprašal Clodion. — Da. Chevalier je radostno kriknfl; brž je razjahal konja in hited v krčmo. Prvi, ki ga je srečal, je bil vojak ali bolje rečeno Raoul de Blossac ki rrra je vmt iorma imenitno pristojala. Prijatelja sta se objela in že sta prihitela še Ga-laor in Agenanec. Končno je opazil Clodion pri peči sedečo^Saro, ka je držala v naročju svojo hčerko. Kmalu so prišleca od vseh strani ob-suli z vprašanji. — Nismo nadaljevali poti, — je de- jal Raoul, — ker je bfla gospa že preveč utrujena. Sele jutri smo hoteli kreniti naprej. — Nikamor več vam ne bo treba hooiti, v Bordeaux se vrnemo, — je odgovoril Clodion. — Markiza se je spokorfla, odšla je v samostan, grof Filip de Blossac je pa zopet svoboden. Clodion v previdnosti ni zaostajal za svojim prijateljem Coarassom. Tudi njemu se je zdelo, da zdaj ne kaže govoriti o gospodični de Saint Hermme in o tem, da je markiza zaprta. A njegovi prijatelji so se zadovoljili s tem, kar jim je povedal. Cez noč so ostali v krčmi, zgodaj zjutraj so pa krenili nazaj proti Bordeauxu. kamor so pri speli tik predno so se zaprla mestna vrata. Krenili so rra ravnost v urico des Argentiers. Stari Samuel se je tudi že vrndL z njim sta pa prišla grofa FiRp de Blossac in de Coarasse. Grof FaUp in Sara se dolgo nista mogla ločiti iz objema. — Draga otroka, — je izpregovorrl končno očka Samuel. — nevarnost je sicer minila, toda povsem še ni odstranjena. — Kako to? — je vprašal Raoul. — Dragi prijatelj, — je odgovoril Clodion, — najprej ste se morali vrniti v Bordeaux. — Dobro. — Vse drugo boste pa zvedeli šele tu. In Clodion je prepustil vsa pojasnila Coarassu, boječ se, da bi ne povedal kaj preveč. — Coarasse jim je povedal kar je bil povedal že grofu FiHpu de Blossac Končno je pa pripomnil: — Vse drugo pa zveste jutri zjutraj na ladjL Bilo je res v sredo zvečer in v četrtek zgodaj zjutraj bi morala angleška ladja odpluti iz pristanišča. — Zaenkrat vam pa dam vsem dober svet, — je dejal Coarasse. — Kakšen? — je vprašal grof Filip. — Vi, gospod grof, se vrnite v Cha-teau-Trompette in prevzemite mirno zopet svojo službo. — Dobro! — Kar se tiče gospe Sare, naj bi se po mojem mnenju naselila v skrivni sobici, kjer je stanovala prej. — Zgodilo se bo tako! — Kaj pa mi? — je vprašad Galaor. — Vi, prijatelji, pa storite, kar vam drago, — je odgovoril Coarasse. — Najbolje pa bo, če se nastanite v krčmi bLrzu mesta in počakate tam do odhoda ladje. In Coarasse je prijel Clodiona za roko. — Kam pa odideta vidva? — je vprašal Agenanec. — Midva? — se je zasmejal Coarasse, — imava tu v mestu prav udobno stanovanje. — Kje pa? — To je taina. CJodion in Coarasse sta krenila proti hiši v uldci Maubee. kjer je stanovala gospodična de Saint-Hermine, V kleti te hiše je bila še vedno zaprta markiza de Beausejour. rv. PRI GUVERNERJU Naslednji dan je minil, ne da bi se bilo v Chateau-Trompette na zunaj kaj izpremenilo. Filap de Blosac je ostal v svoji službi in gradu sploh ni zapustil De Coarasse je prišel trikrat skrival h grofu FIMpu, ko je pa prišel četrtič ob enajstih ponoči, je našel vrata zaklenjena. Moral si ie pomagati z znanim mu geslom, če je hotel priti v grad. — Filip de Blossac ga je čakal v svoji sobi. Bil je zelo razburjen. — Ah, — je vzkliknil, ko je zagledal prišleca. — Nisem več vedel kaj naj to pomeni. — Kaj pa? — Sai bi brli morali priti pred deveto, še predno se zapro vrata. — To je sicer res, toda mogel nisem. K sreči ste mi povedaH geslo. — Morda se je položaj zasukal tako, da jutri ne odpotujemo. — Nič se ni izpremenilo in jutri odpotujemo. — Toda ... pomisite ... nesrečnež! — Na ka§? Iz Škofje Loke | — Prihod ferijalcev. Letošnja počitniška kolonija, ki prispe d revi v škof jo Loko, bo rzredco močna in Meje 12S udeie-iencev iz vseh pokrajin države. Mladina ho nastanjena ločeno po sponi v prostorih deške in meščanske šole tako, da bo porabljen levi trakt stavbe za dijakinje, desni pa za dijake. Osrednje vodstvo FS je oskrbelo za zadostno število postelj i a slanrnjač in je sedaj osem učilnic izpre-menjenih v spalnice. Vodstvo FS je po svojem podpredsedniku prof. Lapajnetu sklenilo s krajevnim šolskim odtorom poseben dogovor glede uporabe prostorov Mladini, ki prihaja v naše lepe kraje, želimo med nami najlepših in najveselejših in odpočitka polnih dni! — Kopalna sezona na višku! Kopališče OD društva prihaja spet do polne veljave. Vroči dnevi privabljajo v Puštal dnevno množice kopalcev, ki kar ne morejo prehvaliti izvrstnega solnčnega terena in še bolj imenitne vode, Poljanščice. ki čista in topla sprejema številne goste v svoje naročje. Zlasti velik poset kopalcev je bfl v nedeljo ves dam, ko so pritisnili v škofjo Loko tudi mnogi gostje, povečini Ljubljančani. Kopališče bo seveda vse poletje stalno oskrbovano. — škofjeloški Sokoli nam pokažejo v nedeljo uspehe svojih prizadevanj za telesno vzgojo naroda na javnem nastopu, ki bo na domačem letnem telovadišču. Ob 15. bo tekma odbojke in hazene, pol ure pozneje pa nastopijo vsi društveni oddelki in vojaštvo. Sodelovala bo godba Sokola I. iz Ljubljane. Po nastopu bo zabava v Sekolskem domu. Pričakujemo. da bo vse sokolstvu naklonjeno občinstvo prireditev posetilo. V nedeljo dne 15. t. m. torej v škof jo Loko na nastop ložkih Sokolov! — Odpovedana tombola. V nedeljo popoldne je bila napovedana velika tombola •zoruženih gasilskih čet Godešič, Sv. Duh. Virmaše, Stara Loka in Žabnica. Iz tehničnih razlogov pa je tombola za nedoločen čas preložena. Čas tombole bo pravočasno javljen. — Strah ima velike oči. Po čudnem naključju so zaplenili škofjeloški orožniki v ponedeljek kar dve vojaški puški. Patrulja, ki je bila na rajonskem obhodu, je naletela pri Godešiču na nekega moškega, ki je imel pri sebi puško. Orožniki se mu še niso približali, ko je puško že odvrgel in se pognal v divjem besu v gozd. SLioea primer so doživeli čuvarji zakona Se istega dne proti večeru. Pod noč so štirj€ fantje streljali v zrak, čim pa so jih orot niki opazili, so se razbežali. na kraji1 streljanja pa je ostala samo puška. — Narodna skupščina je sprejela ni svojem zasedanju dne 4. t. m. zakon o os novanju novega okraja v Subotici. Kaj pi čkofja Loka? Iz Trbovelj — Trboveljski gozdovniki rodu »Ornega dijamanta* bodo letos zopet taboril: na Gorenjskem na svojem običajnem prostoru pri Radovljici. Odhod v tabor je določen na ponedeljek 16. t. m. Ker je še nekaj mesr za taborjenje prostih, se vabijo vsi. ki se žele priključiti taborjenju da se čim prej javijo rodovemu vodstvu, kjer dobe vsa tozadevna pojasnila. Vodstvo tabora bo v izkušenih Ln zanesljivih rokah brata Remsa. istntako bo letos tarvo rilo več starejših oseb. tako da bo mla dina pod najboljšim varstvom. — Ferijalna kolonija Rdečega križa. Tudi Rdeči križ bo letos, kakor druga leta, poslal večje število bolehne dece na svež zrak. Letos bo tukajšnji občinski odbor Rdečega križa poslal okros: .^0 siromašnih Ln bolehnih šolarjev v ferijalno kolonijo Prošnje na predsedstvo Rdečega križa je vlagati do 16. t. m.. zdravniški pregled otrok pa bo IS. t. m., nakar odrine deca na letovanje. — Delovanje protituberkuloznega dispanzerja. V juniju je bilo na novo pre iskanih 12 moških in 26 žensk, od katerih je bila pri 5 moških in "13 ženskah ugotovljena tuberkuloza, z odprto jetiko pa po 1 moški in 1 ženska, dočim so se pri 6 mo ških in 5 ženskah ugotovile druge diagnoze. Zaradi posveta je poset.il o dispanzer 31 bolnikov, na domu je bilo izvršenih 24 posetov, iivem Trbovelj pa 12 V bolnico sta se napotila 2 bolnika. Rontsenskih pre gledov je bilo 195. tuberkiiloznih reakcij je bilo izvršenih $90. sod imen tac i j krvi S7. pneumotoraxov pa je bilo odrejenih in izvršenih 60. Vz prednjega se vidi. ka»co človekoljubno deiuje protituberkuloani dispanzer, ko z uspešnimi zdravniškimi ukrepi, strokovnimi nasveti in poukom zaje zuje širjenje te nevarne bolezni. Pristopajte h „Vodnikovi družbi" i p LISE za volane v različnih gubah. SPECIEjLNI EN TEL oblek, volan, šalov Ltd. A2 U RIKANJE, entel vložkov ln čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila. Hitro, fino ln poceni Izvrši Matek & Mikeš, Ljubljanr poleg hotela štrukelj Mestni pogrebni ra.v Slovenskem Narodne velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnir. vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! V neizmerni žalosti naznanjamo preružno vest da je naš nadvse ljubljeni sin, brat in nečak, gospod Karel Smerkolj dijak dne H), t m. nenadoma boguvdano preminil. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 12. juKja 1°34. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Frankopanska ulica 23, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubi jena, dn« 11. julija 1934. Žalujoči ostali« NOVA MODA V PUDRU Senzacija sezone Zadnja moda, ki ao jo uvedle elegantne dame, je puder, ki daje koži dovršen »mat« odraz brez bleska ves dan, pa tudi v dežja in vetru. Ta zadnja novost v pudra ie omogočena z novo sestavino, imenovano »smetanova pena«. Tvrdka Tokalon ie patentirala način izdelave s »smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokalon vse to, kar je do nedavno uživalo samo nekaj srečnih žena, ki se niso brigale za to, koliko bodo plačale za svoj puder. Z uporabo pudra Tokalon polt ne postane samo krasna, temveč ostane tudi sveža 'm lepa ves dan ne glede na to. kaj delate. Tudi potenje pri najnapornejsem sportu aK pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepote naKk vrtničnih lističev, ki jo on daje, kajti puder Tokalon jc edini puder s skrivnostjo »smetanove pene«. Upravnika knjigovodjo išče ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV v Serijskem Radniku, kl bi bil knjigovodja in obenem tudi upravnik zadruge za njene proda.jalni ce v Senjskem Rudniku in Ravni Reki. Placa 2000 Din mesečno, stanovanje, razsvetljava in kurjava. Tudi ni izključena letna nagrada za dober uspeh. Ponudbe s pruoženimi referencami je treba poslati do 25. julija. Nastop službe 15. avgusta. Potrebna kavcija 10.000 Din za one, ki niso državni upokojenci. 5751 Upravni odbor. Rudolf Tenente naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest. da je njegova ljubljena soproga, gospa Marija Tenente trgovka in pose«trtica dne 11. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 13. julija 1934 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradaška ulica 10, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1934. — Za >Nf odoo de) dota: Oton Chnstoi - v« v LtubilanjL