Ж® IN SVET
TEDENSKA REVIJA
STEV. 6.
V LJUBLJANI, ?. FEBBUABJfA 1088
KNJIGA 23«
(LETO XII)
4ffll SUMAKi OJBRAfe 4ЈВД ШШ?
ŽIVA PEČ
PREBAVA — SKUPEK ZAPLETENIH FUNKCIJ NAŠEGA TELESA
vto, ki je še pravkar brezhibno funkcioniral, se počasi ustavlja, motor poka, deluje neredno in se slednjič ustavi. Z nejevoljnim obrazom izstopi voz-
_ nik, zagrabi ročko ter se napoti
c prvemu tanku: bencin je pošel, zato se je motor ustavil.
Tudi naš organizem je nekakšen motor. ki mu je neprestano potrebna »obratna snov«. Fiziologi govore o »izmeni obratne snovi«, kadar mislijo celotnost onih postopkov, pri katerih izgorevajo hranilne snovi, da se morejo proizvajati potrebne energije za nemoten potek življenjskih funkcij. Avtomobilski voznik stopi k tanku, da oskrbi svoj motor — in iz bistveno istega razloga sedemo mi za mizo k jedi. V obeh slučajih se »obratna snov« sprejme in izgori. Po pravici smemo Imenovati naše telo kot »živo peč«, kajti tudi mi sežgemo neke snovi s pomočjo kisika v ogljikovo kislino In vodo. Pri tem delujejo pečice našega organizma — s t a n i c e večinoma pod vodo, kajti v človeškem organizmu je skoraj 80°/» vode.
So ljudje, ld jim je mnogo do »jedilne kulture«, eo pa tudi taki. ki imajo dnevno prehrano zgolj za neogibno potrebo. Američani n. pr. pospravijo jed kolikor moči hitro v kratkih odmorih med delom. Američani, pa tudi Angleži, bolehajo pogosto na želodcu in prebavilih. Ali Je to slučaj? Moderna znanost Je dala prav onim, ki uživajo dobro in okusno pripravljene jedi, ker je doka-sano. da take navidezne »vnanjosti« odločilno vplivajo na mehanizem uživanja in prebave.
Kakor hitro sedemo za skrbno pripravljeno mizo, se začne razvijati cela vrsta kompliciranih funkcij za temeljito in smotrno predelovanje jedi. Ta mehanizem začne delovati celo tedaj, če nam kdo opisuje obilnost posebno dobrih jedi Zdravniki so ugotovili, da začne delovati prebavljalni aparat, če poskusna oseba v hipnozi misli, da je pravkar užila posebno dobro hrano. Celo izločevanje želodčnih sokov se je dalo dokazati pri poskusnih osebah v hipnosti, čeprav v resnici niso zaužile ničesar!
Žvečenje in požiranje jedi povzroči tek, ki sili k izločevanju želodčnega вока. Istočasno začne delovati prvi prebavni sok: slina. Izločevanje želodčnega soka učinkuje kot neke vrste po-
TOLIKO 2EJLEZA VSEBUJE ČLOVEŠKO TELO — Železo učinkuje »katalitlčno«, to se pravi, da pospešuje Izgorevanje hrane
velje številnim drugim organom, ki so V zvezi s prebavo Trebušna žleza slinavka izločuje svoje sokove, nakar sledi ojačen izliv žolčnega soka v črevo. Istočasno začne teči črevesni sok. v prebavnem kanalu pa se v vsej njegovi dolžini začne izločevati sluz. ki pospešuje prebavo. Signal »jed« spravi nemudoma v pogon ta mehanizem, pri katerem sodelujejo razne kemične snovi kakor hormoni, fermenti, soli, kisline i. dr.
Ko pride z žvečenjem zdrabljena in s slino razmočena hrana v želodec, se začne »izgorevanje«, med kate-dim s pomočjo tako imenovanih katalizatorjev sprejete sladkorne vrste, maščobe Itd. oksidirajo ter se razkrajajo v vedno manjše delce. Pri tem dobljena energija — v obliki mehanične energije, toplote in električne energije v najmanjši Izmeri — dobavlja pravo življenjsko silo, ki vzdržuje funkcije telesa in omogoča zgradbo novih celic. Lahko se reče, da je prehranjevalna energija ena izmed temeljnih izraznih oblik žive podstati. Brez hrane ni življenja, vsaj ne trajnega, čeprav more organizem čudovito dolgo živeti od svojih »rezervnih zalog« (predvsem maščobe). Kadar so te rezerve izčrpane, se začne telo tako rekoč taliti In sicer po načelu čim daljše „hranitve življenja. Najprej pridejo na vrsto mišice, nato bela krvna telesca, ki zavirajo bolezni. Za življenje brezpogojno važni organi kakor srce, možgani in ledvica ostanejo
celo ob smrti za lakoto do zadnjega skoraj nedotaknjeni.
Fiziološko povedano je življenje prehranje Valni proces.. Ne glede ha kisik proizvajajo organi droba vse za organizem potrebne šoke. toda z malo izjemami vedno le posredno Tako se n. pr. beljak ne more uporabiti za zgradbo svoje lastne substance. Prebavna aparatura ga predela, razcepi njegove molekule ter jih pretvori Črevesne sluznice morejo sprejeti vase šele popolnoma razdrobljene žlvežne delce. Mnoge snovi so kakor znano »neprebavne«. druge so spet težko ali lahko prebavne, kar ve vsak, iž lastnega izkustva. Tudi tako imenovana »nasitljiva vrednost« posameznih jedi »REZERVNE ZALOGE« NAŠEGA TELESA. Slika kaze je zelo razliCna. Dokler nabiranje maščob v obliki majhnih kroglic v bližini velikih Ш želodec prebavlja, smo	,	, , . ,. . , _
siti. To je odvisno od tega, koliko Časa Potem ™eso 8. krompirjem ali kruhom, ostanejo posamezne snovi v želodcu. Pri па*° močnata jed.
* „ ji„* • ii ■• -ii i <i i j	Kaj naj torej jemo? Navadna mešana
tem ne odločajo kalorije ali beljakov!- hrjJ ^^ Jnam nudj tmešfanska
ne v hratu, temveč množina želodčnega	kuhinja<) ni na noben nafin tako neSpa-
eoka, ki jo sprožijo posamezne jedi. Vi-	metna. kakor zatrjujejo fanatiki prehra-
soko nasitljivo vrednost imajo meso in	njevalne reforme. V tako važnih rečeh,
maščobe, dalje kakav, najmanj pa n. pr.	kakor je hrana, sledi človek pač svoje-
juhe. Znanstveniki so sestavili kot naj-	mu zdravemu instinktu.
bolj nasitljivo jed: najprvo mesna juha.	Po razpravi dr. H. Wolterecka —tn
--—--—ВД7В
BERNARDIN DE SAINT-PIERRE, SOUSTANOVITELJ BIOLOGIJE
Mesti Le Havre in Rouen sta o božiču proslavili rojstno dvestoletnico našega naslovnika, znanega predvsem po romančku Paiil et Virginie. po katerem je V. Mass6 komponiral svoj istoimenski glasbeni umotvor. VseiičiliSki prof. M. Souriati, ki je 1. 1905 izdal dokončni življenjepis svojega ljubljenca. je v govoru poudaril, da je B. s svdio ljubežnijo do prirode krepko vplival na poznejše romantike in da spada med po-četnike životoslovja in biologije, vede, ki proučuje življenje organiziranih litij.
Ta naslov ei je zaslužil s Štirimi snopiči Prirodnih študij (Etudes de la Nature). .. Kratki roman Pavel lil Virifinlja se vrti na nekefii otoku v Indsk^m осеали: otroka ra-»tpta vkup, se pozneje zaljubita, d skle ee odpelje začasno k »rojcem na Francoska
Ob povratku pa tik pred obalo vihar prekucne ladjo in Virginija utone vpričo Paula, ki je prišel čakat izvolje.iko. Sicer bi |o bili otell, pa se ni mogla odločiti- da bi se bila slekla. Zaročenec kmalu od žalosti umire..t
CHOPIN
Leopold B imen tal je objavil knjigo »Chopin. Zyciorys twflrcy i jego sztukaf (Životopis tvorca in njegova umetnost), kjer še opira zsf'lj na listine, pisma, dokazane glasbenikove Izjave, opušča pa vsak »baje«. Ze v svoji franc. In nem. biografiji velikega mojstra je uporabil to metodo, zdaj pa je zasledil še dokaj neobjavljenih vir'-v, vmes Chopinov dnevnik, Mickiew^czeva, Baižacova pisima, Sandcrve, Zaleske^a .itd V fakelmilu re« produciranl dokumenti dajejo ličrno opremr ijenemu delu poseben mik.	n. k,
SPOLNE
dr. fran gosti
____	Uvod
N"~ i še dolgo tega, ko se med Slovenci ni smelo razpravljati o stvareh, ki so v kakršnikoli zvezi s spolnim življenjem Saj je celo vsaka beseda o ljubezni _ — bodisi že tako idealni — izrivala v nekaterih krogih največje ogorčenje. Mož poštenjak, velik dobrotnik dijakov, kanonik Luka Jeran Je v svoji »Zgodnji Danici« kar besnel zaradi »zaljubljenih kvant« v naši 'literaturi. In ni bil osamljen! Vemo, kako malo so upoštevali sodobniki veličastne Prešernove poezije, znana nam je žalostna usoda Levstikovih pesmi, znani so poskusi, da bi prav tako onemogočili Jenkove, vemo za obsodbe Bo risa Mirana. In poznejša Cankarjeva »Erotika« je bila obsojena na grmado. Spominjamo se še Mahničeve obsodbe idealnega Simona Gregorčiča in drugih pohujšljivcev v našem slovstvu.
Da pri takih razmerah ni mogla priti na dan nobena objava dejanskega stanja v seksualnih ozirih, je umljivo. Ko je Trdina v »Slovanu« (1887) obja* vil v svojih »hrvaških spominih« za blode seksualnega življenja in njihove posledice med prebivalci v Slavoniji, Je povzročil tako ogorčenje, da jc moral »Slovan« obžalovati natis spisa ter prenehati z njegovim nadaljevanjem.
Ko je Mohorjeva družba napovedala prevod Kneippove knjige — ne le la tški, temveč tudi povsem napačen opis funkcij človeških organov, bolezni in njih zdravljenja — sem v 1. šte-viki »Vesne« temu ugovarjal in na-svetoval strokovna navodila za ohranitev zdravja ter pripomnil, da bi bilo treba opozoriti tudi na nevarnosti si-filitike, je ta opomba vzbudila tako v klerikalnem kakor v liberalnem taboru veliko ogorčenje. Zatrjevali so, da s to »gorostasno« zahtevo pohujšujem narod, češ da Slovenci sploh ne poznajo tega obolenja. Tri tem so pozabili. da je v ljubljanski bolnici desetletja obstojal poseben oddelek za spolne bolezni, ki je izkazoval veliko število bolnikov, dasi se je le neznaten del obolelih zdravil v bolnici. Drugi so se zdravili ambulantno pri zdravnikih,
Cremožnejši pa so iz umevnih razlogov kali pomoči v tujih mestih (Trst. Gradec, Dunaj). Pojasniti sem hotel
ZABLODE
ŠEP-PRIMARIJ V POKOJU
zadevo, toda noben list ni hotel sprejeti odgovora niti za plačilo v posebni prilogi Odklonili so ga, ne da bi poznali njegovega besedila.
Take, sedanjemu rodu neverjetne in neumljive razmere so vladale pri nas — še proti koncu devetnajstega stoletja!
Nepričakovan dogodek pa je nena» doma povzročil popoln preobrat Svetovno znana »rdeča brošura« knezoško-fa Jegliča je dvignila v nasprotnem taboru — seveda največ iz strankarsko političnih razlogov — mnogo ogorčenja in klevetanja. Gotovo je upravičeno vprašanje, ali je bilo umestno, da je baš škof napisal in izdal brošuro. On sam je menda uvidel, da se je prenaglil, ker jo je pozneje, (ko je bila že razširjena v izvirniku in v raznih prevodih) vzel iz knjigotrštva Vseka-ko je škof Jeglič, kateremu nihče ni mogel v, moralnem oziru očitati najmanjšega pogreška, spisal knjižico z najboljšim namenom in ker je vedel, da je »nauk zakoncem« potreben, četudi se je njegovemu delcu tako glede oblike kakor deloma glede vsebine marsikaj oporekalo. Toda led je bil prebit. Prenehala je prejšnja ozkosrč-nost in farizejska samohvala z »nepokvarjenim in moralnim slovenskim narodom, ki ne pozna greha in še manj spolnih obolenj ali celo zablod « Nič več niso očitali onim, ki so izrekli kako besedo v pouk da pohujšujejo in kvarijo narod. Tovariš dr Demšar je brez ugovora, celo s pohvalo objavil knjigo o spolnih boleznih V časopisih in na predavanjih so o teh tvarinah razpravljali brez vsakega ugovora *)
V naših dneh je zadeven pouk mnogo bolj potreben nego je bil kedaj. Res je, da je bil naš narod pred vojno moralnejši in zdravejši od marsikatere« ga dragega, toda svetniške nedolžnosti nikakor ni imel Med svetovno vojno in po njej pa so se razmere, žal. spre-meni'e mnogo na glabše To je splošno pri vseh narodih in tako je tudi pri nas. Ta pojav vzbuja povsod prizade-
•) Obeta se celo v založbi Družbe »v Mohorja knjiga dr. Breclja. ki bo razpravljal* o spolnem življenju in o spolnih zablodah Ur«d
Рв
vanje, da se doseže izboljšanje in da se
narod moralno dvigne.
Ta smoter imajo tudi moja nadaljnja razmotrivanja s svojim vzgojnim in poučnim namenom. Ako je tu in tam potrebna odkrita beseda, gotovo ne bo v škodo, kajti »figovo pero«, ki več odkrila nego zakriva, ni umestno.
I
Pouk o spolnosti
Prej je veljalo načelo, naj ostane mladina kar moči dolgo časa povsem nepoučena o vseh stvareh, ki se tičejo spolnega življenja Pozabljali so. da otrokom že zgodaj izgine vera, da njih bratci in sestrice priplavajo po vodi ali da jih prinaša štorklja. Pozabljali so, da jim pride pouk dostikrat v zelo neprimerni obliki in besedi od nepoklicanih ljudi, od »prezrelih« součencev ali služabništva in da kmečki otroci na paši vidijo marsikaj, kar jih »pohujšuje.« Zato se je v novejšem času pojavila težnja, naj se otroci že prav zgodaj pouče v dostojni in primerni obliki o spolnosti tako pri živali kakor pri človeku. Nemci imajo že precejšnjo literaturo, ki daje navodila staršem in vzgojiteljem, kako naj to store, ne da bi najmanj žalili otroško sramežljivost. Saj imajo otroci dosti prilike, da sliši io celo v molitvah sicer jim nerazumljive besede in gotovo ne bodo utr peli na vernosti in pobožnosti, ako jim te besede postanejo jasne. Povsem neumestno je, ako se poučuje celo v viš* jih razredih srednjih šol somatologija, ki je docela okrnjena. Figovo pero, ki naj zakriva, česar učiteljeva beseda ne sme povedati, budi le radovednost in draži domišljijo. Le redke so izjeme, da ostane dijak v teh skrivnostih ne« poučen.
Prav tako so univerzitetni profesorji na Dunaju in po drugih nemških mestih že pred več leti nasvetovali pouk O spolnem udejstvovanju in o njegovih nevarnostih. Ta pouk naj bi se uvedel v najvišjem razredu srednjih in podobnih šol Ta nasvet je narekovala skrb ža mladino, kateri grozi večja ne varnost iz nevednosti nego iz pouče nosti. Laže in uspešnejše se bo varova la in obravnavala skušnjav in zapeljivosti Nevarnost, ki je ne poznamo nas prej zadene in ugonobi nego ona ki nam je znana in se je zavedamo To splošno pravilo velja tudi glede spolnega življenja. S tem seveda še ni rečeno, naj se mu vsak vda. Oni, ki živi med svetom krepostno ter se »*■
ogiblje skušnjav in zapeljivosti, Ima gotovo večje zaslužen je nego oni, ki se umakne za samostanske zidove, kjer ni grešnih priložnosti.
Velike vrednosti za življenje sredi »grešnega sveta« je vzgoja. Razumni starši bodo pazili na to, da njih otro» kom ne pride prezgodaj v roko kak* knjiga, ki jim lahko budi mesenoet, kar je zlasti pri sodobnih publikacijah važno. Prav tako bodo skrbeli, da ne obiskujejo preveč opolzlih gledaliških iti kinematografskih predstav. Pri teh sodbah naj jih vodi trezna premišlje-nost, ne slepi janzenizem. Dobro vzgojeni mladenič se bo izogibal vsega ne» moralnega mnogo laže nego sam sebi prepuščen slabič.
Ob tej priliki naj pripomnim, da se je življenje visokošolcev na Dunaju večkrat zlohotno slikalo v čim najtemnejši luči, češ da služijo le Bacchu in Veneri. Ako je to morda veljalo za kake posameznike, toda splošno je bilo zelo pretirano in se ne bi smelo ge-neralizirati. Med visokošolskim dija-štvom na Dunaju sem spoznal lepo število resnih, idealno mislečih mladih mož, ki so bili takrat, kakor tudi v poznejšem življenju neoporečni. Seveda pa so bile med njimi tudi garjeve ovce, k? so se rade baharile s svojimi seksualnimi doživetji, najbrže v mnogo večji meri nego je bilo v resnici. Isto velja glede dr. Tumovega mnenja, da so se slovenski dijaki udeleževali »dunajskega spolnega življenja«. Upam, da se mi ne bo štelo v nesKromnost, ako izpovem o sebi, da me je obvaroval čut časti, kajti nečastno se mi je zdelo, da bi iskal za denar naslade, ki je obrto-ma vsakomur na razpolago — in mislim, da nisem bil osamljen v takem mišljenju.
D
T.

ŠANGHAJ-AZIJSKI NEW YORK
POGLED V ZASEDENI IN RAZDEJANI KITAJSKI BABILON
anghaj — mesto dolarjev ln
nebotičnikov Azijel Koliko grozotnih vesti smo zadnje čase čuli o njem, ko so ga pohlepni Japonci deloma razrušili. Velemesto, ki je zraslo iz močvirnih tal ob ustju ve-letoka Jangtsekianga, ima v modernem svojem delu vrsto krasnih nebotičnikov.
boj s svojimi malimi rikšami. V krasnih avtomobilih se prevažajo bogati kitajski trgovci po širokih cestah. Spredaj stojita po dva bela stražnika, z r volverji za pasom. Azija prevaža Evropo, Evropa straži Azijo...
V avtobusih in tramvajih se odražajo lz natrpane mešanice potnikov svetle
Pogled na pristanišče v đANGHAJU
palač, hotelov, bank in veletrgovin. Daleč naokrog, kamor seže oko, se pa izgubljajo očem strehe preprostih hišic in koč prevladujočega kitajskega življa.
V pristanu se zbira oboroženo in ne-oboroženo ladjevje Niponcev in mednarodnega sveta Med zastavami vseh večjih držav ni več kitajskih barv. Zato se pa daleč gori, nad mogočnim vojnim brodovjem širi morje kitajskih čolnov Najrazličnejše oblike starih džunk, kljukonose ladje, ki bi delale čast Kolumbu, čakajo, da iztovorijo blago in pridelke iz notranjosti.
Kina, Evropa, Indija, Amerika — ž' ljenje vseh celin se še vedno steka v Šanghaju. Čudovita mešanica pešcev '»iti klicah, Uuiiji iekiaujv-jo mei se-
pleše lobanj budhigtičnih duhovnikov. Kljub zasedbi mesta vrvi promet neza-držano dalje, izkušenemu očesu pa ne uide sovražen pogled, ki spremlja povsod sive uniforme Japoncev ...
Na križpotju preži okiopni avtomobil. Rdeči in zeleni signali bliskajo iz njega. Na strehi stoji orjaški brahman s turbanom na glavi, drugod spet ni-ponski stražnik v čeladi Redarji vseh štirih celin vodijo promet oo stranskih ulicah, vsepovsod je polno vojaštva Velemestni trušč udarja iz babilonskega sveta na širokih ulicah globoko v zakotna predmestja, kjer žanje svobodna ljubezen svoje orgije Japonske gejše, Korejke, Ru?inje in Cerkezke iščejo s poželjivi«! očmi kalinov, aa
igralnic ln kitajskih pužllnic opija požira množice ljudi iz ulic, kjer se tisoM gladnih brez zaslužka reže kozmopoli-tu — Sanghaju v obraz.
Sanghaj — mesto kitajskega trpljenja. edinstveni Babilon sveta. Kljub strahotam obleganja se je prebivalstvo naglo opomoglo Življenje teče dalje in če bi hoteli povezati značilne posebnosti največjih mest na svetu, bi jih ne bilo dovolj za pravo obeležje Sanghaja.
— Sanghaj Kini, Sanghaj Kitajceml Tako je odmevala do skrajnih beznie pesem kitajskih težakov, dokler se ni utihotapil v mesto rumeni vrag z onkraj morja. Kljub prekrasnim palačam
mednarodne koncesije, kljub še Številnejši mešanici tujcev v Sanghaju, je ostal Kitajec prevladujoč činitelj. Polne so Kitajcev vse čajarne, polni vsi lokali in hoteli do desetega nadstropja. Peščica tujcev in bataljoni Niponcev tonejo v morju kitajskih deklet, fantov in žena, ki se med hruščem topov po mestnem tlaku v polni meri zavedajo, da je Sanghaj samo eden, njihov. In v r^ndez-vousu mednarodnega sveta okrog evropskih palač se svetlikajo v rumenem morju sprehajalcev skrivnostne oči, a katerih razbereš globoko misel: — Sanghaj je bil, je in bo kitajski!
—18
MEGLE NA
IGNAC K
Ze zopet sem zalotil svoje misli
pri nji Dopovedujem jim, da je brez pomena broditi tja, zletavati v tiste čase ter razkrivati to, kar je bilo, in kar
__J je mrtvo za zmerom, a misli
so tako samovoljne, le tja želijo, kakor bi se navezale nanje silneje od mene samega, in bi ne mogle živeti brez nje. Lovim jih jih zapiram v možganske celice, da bi jih navadi! pokorščine, kakor hitro pa moja volja nekoliko popusti, jih že ni več, že so tam, kjer je ona. gledajo jo, nasmihajo se ji. ter jo vabijo iz tistih dalinih daljin. kakot bi bilo res mogoče preiti tako daljavo v enem samem stoletju.
Ros ve, kaj jim daje zagon? Kaj jih sili. da se je spominjajo še danes, ko pa se je v mgni vse zanjo vendar že davno ohladilo? Davno, da Pogled mi že niti ne seže več v tisti čas. in niti pepela, ki ga je nekoč nustila v meni njena zgorela podoba, ni več v duši. Vse je šlo, se razkadilo in razgubilo, le njeno ime mi še včasi zleti skozi spomin da me njegov hlad strese, kakor bi se me dotaknila smrt...
Kaj pa. če se motim? Od kje pa tedaj izvira ta občutek hladu, ako v meni ni ostalo ničesar od nje? Zakaj pa mi druga imena ne dramijo podobnih občutkov, marveč gredo mimo mene, ne da bi se me dotaknila?
Da, motim se, motim se! Morda je vse še toplejše, kakor je bilo takrat, le tajim si da bi mi ne bilo treba žalovati za njo Žalovati, žalovati! Zanjo ne bom nikoli žaloval, ni vredna!,,,
O B N E B J U
PRIVEO
čemu sem se zdaj razburil? Misel na ljudi, ki mi ne pomenijo ničesar, me nikoli ne razburja Kaj pa, če jo še ljubim? Če so misli, ki zlctavajo k nji, deca mojih čuvstev, katerih nočem poznati in priznati? Moj bog. kako je človeška narava čudna! Ne pusti si pogledati do dna, kakor bi bil človek nevreden gledati dno, kjer so biserne školjke in kristali.
Kaj je to? Kaj je zopet to?!
Ah, nič, nič novega! Pred spominom se mi je znova razgrnila tista noč, ko sem se seznanil z njo. Prav za prav ni bila noč. le večer, mrak, noč naju je zbližala; potegnila naju je vdse, ali prehitro, prehitro, potem pa naju je raz-družila. in še danes mi vznemirja dušo... Da. tako je! Zdaj nisem lagal, nisem se pretvarjal Je, je še v meni, in morda ostane v meni ves čas. Le i elite k nji, misli, obletavajte jo in se na-glejte, dovoljujem vam, toda nekoliko toplote prinesite od nje. zakaj v meni je mraz; hlad veje preko srca, da me njegova ostrina trese
Ko bi lahko zletel z mislimi! Vprašal bi jo. če se še spominja onega večera. To edino vprašanje bi ji zastavil, zakaj v njem so zapopadena vsa moja čuvstva. Ona bi ga razumela, in morda bi bil zopet nagrajen z doti« kom njenih ustnic, s toplim pogledom njenih oči Ali kdo ve, kje je zdaj? Morda je že mrtva, morda jo je teh desetero let pritisnilo pod peto življenja, ter jo strlo Ko bi le bilo tako! Ko bi jo le, tedaj bi tudi jaz učakal mir.
Zdaj sem se fcpevedal, Ш uro mi
bo pa ie morda žal, zatrjeval si bom, da v meni zAnjo ni prostora, in verjel si bom. zakaj meja med prepričanjem in dvomom je tako bleda, da se človek ne more opirati nanjo, danes je jačje prvo. jutri drugo. Ampak, da me je mogel pretresti en sam njen pogled! Da mi je vnel srce en sam dotik njene roke! Kako je to čudno! Ce se spomnim vsega, se mi ne zdi verjetno, saj sem hodil teh deset let mimo stotin žena, ali srce mi ni zatrepetalo, duša mi ni zapela Bile so mi ženske, ona pa mi je bila več. Moje misli so jo dvignile gori do boga, kakor bi bila
del Njega, ali pa bi bila Bog ona. Ni
koli več nisem imel podobnega občut ka, in ne želim ga imeti, zakaj njego va ogromnost bi me danes morda za dušila.
Le kaj je tisto, kar vzdržuje v človeku iskrico, ki se ob nepričakovanem času razgovori v mogočno grmado, ka tere plameni sekajo po vsem telesu ter zasajajo svoje ognjene čekane v sled njo njegovo žilico? Kje je? Od kod prihaja? Kaj bi bilo, ko bi to izostalo? Da, kakšno bi bilo življenje brez ljubezni? Prostaško nemara, zakaj ljubezen dela ljudi plemenite, drami v
TRI3E MUŠKETIRJI
»ft«** «Т © ILUSTRIRA! MARRETRANDERS ® r^HATIS N DOVOUHI
iV KRALJEVEM IMENU Nekega dne. ko se je kralj na poti spet ustavil, da bi streljal srake, so stopili naši prijatelji v krčmo. Nenadno je pridirjal po cesti iz La Rocheilea neki jezdec, se ustavil pred vrati in naročil čašo vina Med čakanjem je slučajno pogledal v izbo, kjer so sede li naši prijatelji
»Halo d'Artagnan, aH ste vi notri?« je zaklical
D Artagnan je skočil pokonci, potegnil svoj meč in planil proti vratom Saj to je bil vendar njegov nasprotnik »
Meunga! Toda neznanec to pot ni bežal, temveč je stopil s konja ter se pri bližal d'Artagnanu.
»Tako, slednjič sem vas le dobil!« jc rekel mladi mož vznemirjen. »To po! mi ne boste ušli!«
»Ne. gospod, to ni niti moj namen.* je odvrnil ta, »saj vas vendar iščem Aretirani ste v kraljevem imenu!«
njih stremljenja, začrtuje smotre, najgloblji smoter pa je ona sama, lajša bedo, tolaži, osrečuje, in še toliko drugega. Menda je najvažnejši element življenja. Ali toliko ljudi je, ki niso nikoli ljubili, pa so srečni, ne pogre= šajo je, in brez nje so si zastavili smo tre. Strašno, strašnol Življenje je nerazumljivo! Za vsakogar ima nekaj; vsemu se prilagodi, in nikoli mu ni mogoče prodreti do jedra.
Da, nikoli! Ali bom morda jaz kdaj zvedel, čemu mi njena podoba vznemirja dušo že deset let? Ničesar nisem imel od nje Tisti poljub v zimski no
И ne more biti t&ko vezivo, da bi me navezalo nanjo za deset let? In kaj
Sovzroča to hrepenenje, to strašno repcnenje, ki vem, da je neizpolnjivo, da je blaznost? Um ve, srce pa ne more razumeti. Čemu se ne osredotoči na koga drugega? Zakaj koprnim prav po nji? Tisoče jih je, katerih telesa m! ugajajo, mi dramijo poželenje, ali srce ne hrepeni po njih, ne veseli se njihove podobe, kakor bi mrzilo vse razen nje.
Ah, dovolj, dovolj! Nikoli ne bom prodrl do temelja.
Zdaj jo vidim jasno, jasneje od kit-
MEČ IN ČASTNA BESEDA »Kaj pravite?« je rekel d'Artagnan »Pravim, da mi morate izročiti svoj meč in sicer brez odpora. To pot gre
za vašo glavo, pravim.«
»Kdo pa ste?« je vprašal d'Arta-gnan.
»Jaz sem vitez Rochefortski,« je odgovoril neznanec. »Kardinalov konjuš-nik sem in imam ukaz, da vas privedeni k njemu «
»Mi smo baš na poti k Njegovi Eminenci, gospod vitez,« se je vmeša! Athos, «in vi boste gotovo verjeli
d' Artagnanu, če vam obljubi, da gre takoj v La Rochelle.«t
Vitez je videl, da sta pristopila Por« thos in Aramis. Gotovo je uvidel, da je izročen štirim mušketirjem na milost in nemilost. Zato je rekel:
»Gospodje, če mi d'Artagnan izroči svoj meč in da častno besedo, se bom zadovoljil z vašo obljubo, da ga boste privedli v glavni stan Njegove Emi-nence.«
»Dobro,« je rekel d'Artagnan, dam častno besedo ia tu je moj meč.*
dar koli v zadnjih letih: Mesec obliva zasneženo februarsko noč, v Pavl-Čovi hiši plešejo. Pust nori, ter razliva svojo veselost med plesalce Pri plesala sva iz sobe v priklet, od tam pa na prosto. Tiho in neopazno sva pobegnila, in skrivnosten se nama je zdel ta beg Za vogalom hiše sva se ustavila. Zame je takrat izginilo vse: svet. Rog, — vse. le njo sem videl, in tresel sem se pred ognjem ki se je razgorel v meni. Tedaj sva se poljubila, potem pa je ona šla — Od takrat je že deset let, meni pa se zdi, da je bilo včeraj Srce jo čuti tako sveže, um pa jo pritiska nazaj, daleč nazaj, da je časovna razdalja med nama enaka stoletjem.
Zdaj je nisem videl že dolgo, dolgo,
In zdi se mi, da je ne želim videti Le včasi. kadar se oblaki, ki zastirajo mojo dušo razvlečejo, da posije vanjo sončni žarek, tedaj zahrepemm po nji ves, odkrito in hote. Takrat se mi ne zdi nič nemogoče. — tedaj pa tudi ni« česar ne očitam ne nji ne sebi. zakaj takrat vidim pred seboj vso to nesmotrno smotrnost človeškega življenja, ki vlači ljudi, koder jih hoče. ne da bi se ji lahko uprli ter živeli po lastni volji, — ali to je malokdaj Svetli trenutki so v mojem življenju taka redkost. da od enega do drugega moj spomin skoraj ne seže.
SLUH PRI ŽIVALIH
V našem obzorniku smo že ponovno razpravljali o sluhu živali (n pr. murnov in rib) na temelju proučevanja raznih znanstvenikov V naslednjem oodajamo nekaj novih podatkov iz delovanja znanega mo-nakovskega živaloslovca prot. dr. K. Frischa.
Prof Frisch, ki raziskuje že od leta 1912 sluh pri raznih živalih, je dokazal, da ribe niso gluhe .ampak da zelo dobro slišijo. Treta je razlikovati med živalmi, pri katerih funkcionirata sluh in ravnovesje skupaj. in med živalmi, pri katerih sta ločena Za vretenčarje oziroma za lji " velja prvo, pri živalih nižje vrste, predvsem pa pri ribah, sta ravnovesje in sluh ločena. V svojem monakovskem Institutu se bavi dr Frisch tudi s sluhom murnov, И Imajo — kakor znano — svoj slušni organ na nogi Kar je naš slavni rojak dr Ivan R e b e n že pred mnogimi leti dokazal, to je prof Frisch končnoveljavno potrdil s telefonskimi prenosi murnovega petja. (Gl. Hugon Turk Slovenski znanstvenik v tujini Zis knj IV, str 744 in Živali, ki sede na ušesih Zis knji XX. str 274 — Morda se bo vendarle spolnila dr Regenovo srčna želja, da bo njegovo življenjsko delo Izdala Akademija znanosti In umetnosti v Ljubljani.
Poskusi z dreslranlmi psi so pokazali, da sliši pes šum И ga sliši človek v daljavi 4 m. že iz daljave 24 m Tudi sluh žabe je zdaj znanstveno dokazan Dr Frisch se trenutno bavi s proučevanjem sluha pri pticah vendar zadevni izsledki še niso končani Monakovskl učenjak se je posebno proslavil s svojimi preiskavami sluha pri ribah V splošnem slišijo ribe skoraj prav tako dobro kakor človek. —ax
Če se seStelejo leta, potem le samo pe-
'deni časi Ce pogledamo spremembo reči, vo;em je cela večnost.
Plinij ml„
DfiSCARTES NA DANSKEM
Danci so proslavili 300letnico. odkar ie Descartes (reci: dekart) dal na svetlo Govor o metodi (Diseours da la Mčthode), s prevodom omenjenega spisa Oskrbela sta Ca Viggo Brbndal, naslednik Kristoffera Nyropa na kodanjski univerzi (o Nyropovi smrti je Zis poročal pred par leti) in Val-demar Hansen. konservator Kraliiveke fcnjiž niče, ki sta dolgo živela med Francozi. En uvod je napisal Brbndal. da je svojim rojakom pokazal izredni pomen Descartesa. ustanovitelja moderne filozofija. V nasprotju z dosedanjim mnenjem trdi, da D. ni povzročil preloma s sholastiko, s katero je bil vee prepojen. Hansenov. predgovor pretrda D,-ovo bivanje na Danskem. Tja se le avtor znamenite krilatice »Mislim, torej sem« (Co-gito. ergo eum) spustil 29. aprila 1619. da bi v Kodanju zbral podatkov o dansksm zve-zdoznancu Тусћо Bracheju, kakor je hotel potovati tudi v Prago- da bi videl njegove instrumente.
Čeprav Danci niso posebni misleci- De-scartes ondi vendar ni ostal brez vpliva. Ta e? razodeva vsaj v metodi. Pri slavnem anatomu Stenonu se je pokazal v osupljivi obliki: izpreolrnil ga je h katoličanstvu.
A. D.
0 0 0
»LJUDSKA SODBA« V AMERIKI
Lani je doseglo linčanje v Zedinjenih državah najnižje število po ameriški državljanski vojni Linčali so namreč »samo« sedem zamorcev. L. 1935. je bilo 19 linčanj, v prejšnjih letih pa povprečno 200 Zamorska univerza v Tuslegenu registrira že 55 let vsako linčanje V teh letih je zahtevalo linčanje 4672 žrtev in sicer 3383 belcev ter 1289 črncev Izmod držav je na prvem mestu Mtssisslppl (568). potem slede Georgia (515), Teksas (488) f,ouslana (389). Alabama (343) tn Arkanzas (286). V New Yorku sta bili v zadnjih 56 letih Kučani samo đve usebi	JJ, R
TA PODLA, PODLA PODLASICA..,
(2ALOSTINKA ZA MIŠKO) A DEBELJAK
p:
lA ! rt
rastara zgodbica, ki jo je že
ovekovečil rajni Huiatius: Mr-šavo planinsko miško povabi ____rejena hišna miš v obilo založen mlin. Tu pa je pohrusta sladkosne« den maček vpričo njene gostinje. Gorska miš beži nazaj v svoj planinski raj in modruje v portugalski narodni popevki:
Sem rajši hribovska razdrapatika ko tolsta mlinarska popaparika... Te luzitanske basni sem se domislil, ko sem v »Jutru« 15. 1. čital Borštnikov članek Redarji gospoda Lapa. Med drugimi podatki iz tivolskega Tičistana naletiš tu na vrstico: »Imeli so dobro-čudni prijatelji celo krorko poljsko miško. ki jim je iz rok jemala orehe in lešnike, veseleč se njihove radodarno-sti.«
Kako na hitro jo je pokopal naš tovariš to srčkano glodavko' Meni noče tako naglo iz spomina. Se vidim v duhu dve zorni mladenki, kako sta vsi nori pa prelestpo stvarco:
»Kako krasen rjav kožušček ima! To bi se mi podal za muf!« — »Pa te velike oči poglej! Človek bi dejal, da se je grška boginja Roopis-Volovskooka u-telesila v tem neznatnem mrgolinčku!« Čudno: ženske se po navadi miši bojć. V našem primeru pa se stare kakor mlade pulijo za to. katera bo imela več» ji uspeh pri krmljenju priljudne četve-ronožkc Nobena ne pomisli, da bi ji utegnila bistrogledna miška splezati po nogi. Zaupljive so kakor sv. Jedrt, ki se tudi ne plaši drobnih sesavcev
Mogoče se nam je miš prkupila, ker jo je narodna popevka vzela za motiv: Prišla je miška iz mišnice ... Na rokah imamo tudi mišice kakor Latinci: mus (miš) in musculus (mišica). Na nogi pa pravimo ponekod na Dolenjskem, da so ribe ali ribice, to je meče. Manj okusen je naziv miš za strjeno nesnago v nosu Zato pa ne zame-tamo druge rečenice- slepe miši igrati. Človek je včasih moker kakor miš, a tudi ubog ko jara miš
Dve leti bo. kar sem čital amharsko pravljico: Miška se moži Čisto prikupen naslov. Danes pa sem prebral ni-ponsko pravljico: Podganja svatba. Ista vsebina, toda kako manj prijetna mi jt ppdganai
Nenavadna privlačnost je bila za
Tičistan naša rjava tekica. Podobne potecinke nima Afganistan, ne Belu-džistan, ne Kazakstan, ne Turkestan, ne Turkmestan... o tem sem prepričan. Zategadelj tem hujša žalost, ko smo opaziji, da volovjeoke boginjlce ni več! Kam je prešla? Dvom se je razpršil, saj so Tičistanci skoraj zasledili vitko »gospodično«, kakor pravijo Italijani podlasici: donnola. Prav zares, srčkana zverka. Črnogorci jo imenujejo: nevjestica. O njej stoji v Pavičevl-čevi razpravi »Narodno blago iz Črne gore« 1937 (7): Narod vjeruje da je nevjestica veliki neprijatelj miševa. a istodobno da napada i čeljad (ljudi). Ko (kdor) je prvi od ukučana vidi, od-mah izgovora ove reči:
Nevjestice, nevo. Miši se ti hvale, Da ti uši odvale.
Tivolske miši se zatrdno niso bahale, da novi kožuharici ušesa odgriznejo. Zlasti pa ni takih groženj izrekala pri-yržna poljska miš, ki je imela hrane na pretek in na preteg. Da jo je poznal pokojni Matija Valjavec, bi bil zložil še kak večji spev- Miš — deklica. Saj je tudi v legendi o ptici Pivki simpatično omenil napor neke kopačice:
Krt s podgano in pa miško ril je prst od spod nakviško...
Podolgovata zverka kunjega roda torej jo je odnesla Saj smo videli, da je v 20 minutah zasačila 6 miši G J»č je celo dognal, da jih nosi v klet Tivolskega gradu Skozi okrasek v pritličnem oknu smukne s plenom v prostor, ki mu Rusi pravijo »pogreb«, mi pa kevder Kadar bo končan pogreb vseh zastopnikov plemena, ki se je v stari Grški udeležilo batrahomiomahije, žabjemišje vojne pridejo na vrsto kri-latci. Več kot eden Tičistancev straho-ma sluti čas. ko bo stiskal pesti in mrmral: Ti podla, podla, podla lasica!
Dotlej pa smo nekateri Tičistanci sklenili postaviti krotki Rjavki spominski napis A kdo naj ga sestavi? Valjavec bi to znal. Toda kak »mizoti-ščec«, kakor je rekel S Jenko spiri-tistom, bi ga moral povabiti na sodelovanje. Jaz sem se le enkrat spustil X te hurnbug-,. Morda bi nam pome*
ge! Karel Širok, ki v »NaSem rodu« poje čast in hvalo miškam A če nam štorklja ne prinese daru, si bomo sami pomagali. kakor delajo siromaki. Tako sem se poskusil izdreti iz boba s temi kiticami »Napis v Tivolskem parku«:
Prepotnik, ki se žurrš mimo, le za trenoteik vsaj postoj. Pa zvedi, da še Lansko хмво imeli tu smo praznik svoj.
Rjava miš — ukleta vila? —
je našla v grmu skromni stan, iz rok iedila stvarca miLa jemala vsem je dan na dan.
Nato pokaže v park široki
se švigljasta klobasiua. Gorjč si miški veleoki: pohrusta jo podlasica!
Topč se tedni, teče doba Se vedno zame miškin lik razpadel ni v trohnobi grob*: podlasica je nje pomnik.
V SLAVO МЕТШЛАКЈС
Nedavno so razni dnevniki poročali, da se nemško mestei-e ki je v 18 stol. poveličevalo milino ščinkavcev, pripravlja postaviti spominski steber prirodoslovcu Friihstorferju
Rojen v Turingi 1866, je Hans F že v na i nežnejši dobi letal po gozdih za lahnimi krili, ki sedajo s cveta na cvet ln od-prhnejo nekoliko prenaglo, da bi jih kdo ujel toda nikoli dovolj urno, da bi lovec izgubil poetim.
Domače hoste so mu bile premajhne. Zato jo ie z 22 leti mahnil v Brazilijo žuželk iskat Vrnivš; se 1890 v Evropo, ne zdrži dolgo za pečjo Vkrca se proti Cejlonu, vendar neujemljiva bitja — njegova strast — ga zmamijo na Javo, kjer je v 3 letih zasledil marsikaj čudovitega Po Malajskih otokih stiče. po Sundskih. Vrne se, zatem pa spet v Ameriko, na Južno morje, na Kitajsko Niponsko. v Tonkin. Anam, Siam Tu se ga loti griža nerad se usmeri čez Singapur. Rangun in skozi angleško Indijo do Dardžilinfa Neumorni klatež je nalovil velikansko število krilatcev, katerim pravijo na otoku Krku otroci »ptiči-ce«. književra hrvaščina pa leptiri (grško lepidoptera luskokrilci) Iz te množine 1e marljivi naravoslovec izbral okoli 100 000 poedincev.	NK
Prava ljubezen lesto vzbuja misel na tmrl. ki se zdi lahka, brez groze, kot cena, 9 katero bi radi marsikaj plačali.
Stendha!
BEVKOV „UBOGI ZLODEJ**
Povest, ki je prvotno Izhajala v »Doma in Svetu«, Je Izšla zdaj prenovljena v knjigi ln očituje vse pisateljeve posebnosti, ki so kljub malomeščanskemu nerganju ob-čestvenih kritikov močno pozitivne.
France Bevk Je mojster v prikazovanju naših lj ij na samotnih pobočjih goriških planin Ob njegovih krepkih besedah in nazornem opisovanju si kar poželiš prisojnih brežin in raztresenih kmečkih domov s skromnimi polji in gorskimi travniki. Ob sodoživljanju usode naših korenin onkraj osrednjih Julijskih Alp čutiš vso lepoto starih listnatih gozdov, ki objemajo ozka in strma zaselja, kjer žive naši Pečarji, Močilarji, Košani in Mejači s svojim trdim delom, s svojimi skrbmi pa tudi s svojimi majhnimi spletkami — in kamor zaide tudi kakšen Domeniš ali Frelih, da samovoljno poseže v usodo človeka, ki je lahko srečen tudi v svoji bedi
Lukež — po stvarienju pravi »ubogi zlodej« — je umetniško likovita podoba »Bil je pač po svoje nadložen, a tudi po svoje moder in po svoje občutljiv,« zato je pri Rozalki s kratko pametjo, kateri je sam pridal še zlobo, moral doživeti svojo pogubo Vešče, brez učeni* navlake, se je Bevk fabulistično dotaknil vprašanja »Skrite dediščine«, ki povzroča n pr. v sodobni Nemčiji velike uradne skrbi
Pisateliev jezik je kakor oddih v seda"jj leposlovni proizvodnji z besednim zakladom ob-obnih pokrajin, ki stopajo v našo literaturo.
Ce umetno-* ni neoo^redno. temveč višje življenje, ki meri svoje učinke po zakonih d"ht.. .ga daMnos^-^pea razmerja. potem Rpvkova dela ne bodo ostala zgolj predmet literarne zgodovine. Knjigo je izdala »Unione editoriale goriziana« v Gorici, tiskala pa jo je »Tipografia Con« aorztala« v Trstu (1937). Iv. PodržaJ.
MAUPASSANT V SEJMU
V poljskem parlamentu so se posvetovali o podelitvi nove kolajne za dolgoletno javno službo Poslanec Szymanowski, kmet iz vzhodnih pokrajin, je menil, da bo mno-štvena podelitev kolajne povzročila ie skomizg ter je nato povedal naslednjo Maupassantovo anekdoto.
Prevarani mož je našel v spalnici svoj« žene jopič, iti je biJ okrašen z zvezdo Častne legije Mož je že dolgo hrepenel pc tem ođl'ki mnju pa se mu je zcM.ei *г>-zdelo, da je to njegov jopič, katerega Je okrasila njegova žena. ko je zvedela г& njegovo odlikovanje Minutet, ki je bil srečni tekmec prevaranega moža. rd »mel druge izbire, kakor da ga je imenoval ш viteza Častne legije »S tem nočem reči«, je nadaljeval poslanec, »da bodo na&i ministri te stvari prav tako reševali«
Tu je ministrski predsednik prekinil poslanca, češ da bi se pri 22 000 odlikovanjih ne mogli ravnati po tem vzgiedul Zbornica se je smejala, toda naš poslanec je nadaljeval: »Podeljevanje odlikovanj pri nas kljub »emu spominja nekoliko na Maupassantovo anekdoto. Poznam verodostojen slučaj, da je neka ženska dobil zaslužni križec in da so se vsi čudili temu. ker nihče ni slutil, zakaj je bila odlikovana Pozneje se je ugotovilo, da je neki krajevni oblastnik, ki se je mudil v tem kraju, ustrelil divjega petelina na posestvu te ženske «
»Zakaj pa gledate mene?« je vprašal ministrski predsednik.
»Jaz nisem lovec«, je odgovoril poslanec
In spet se je smejala zbornica, ko je ministrski predsednik odvrnil: »To se vidi, ke' ste slab pripovedovalec«.
Ker je sejmski maršal korekten in udvorljiv mož ter ima smisel za šalo, je mogel poslanec Szymanowski nemoteno na-dp'ipvati »ln vendar spoštujem lovce, posebno tedaj, če so visoke osebe...« In take naprej Slednjič je bil zakonski načrt o novem odlikovanju kljub Maupassantovi anekdoti sprejet.	us
Gledališče je kraj zabave. Dogodki na odru morajo vzbuditi v gledalcu naslado> licsr nima povoda za obisk gledališča.
M. МЛ
FOTOAMATER
Sita,
rurnenice, zelenice i. pod. pomagajo soustvarjati sliko ln če hočemo, da bodo to svojo nalogo dobro opravljala, moramo skrbeti zanje kakor za objektiv sam Pred uporabo in po njej jih moramo osnažiti i mehko usnjeno krpico Amater, ki hoče veljati za rednega človeka, jih tudi ne bo nosil prosto po žepih Tako med snemanjem, kakor po njem moramo paziti, da sonce ne bo sijalo na sito V obeh primerih nam sito lahko zbledi ali pa se mu utegne pokvariti lepilo, če uporabljamo zlepljena sita: sonce na sito med posnetkom pa ima m posledico lahko reflekse in os ene aa negativu.
Za razvijanje snežnih posnet« kov
»Temnica se čudi,« piše Walter Remmđ y zadnji številki »Photographie fiir Alle«, »če zve, da teh posnetkov ne smemo skopo razvijati. Kratko razvijanje — drobno zrno, to je resnica. A tukaj pomeni kratko razvijanje plehek sneg, premalo krite robne svetlobe, slike brez moči in sočnosti! Tako je tokrat prav! Razvijat) maramo snežne posnetke brez milosti do dna — seveda pa pri tem ne smemo zapasti spet okstremom.« Znani avtor navaja dalje, da je posnetke brez snega na film Zeiss Ikon Panchrom v določenem razvijalcu razvijal 10 do 14 minut: sne?ne posnetke na istem filmu v istem razviialcu, posebno če je 51 o za posnetke iz višjih višin, pa je razvijal mirno 16 do 22 minut' Pri nravih razvijalcih za drobno zrno podaljšanja normalne razvijalne dobe za 10 do 20 odstotkov na vsak način ne škoduje Dalje priporoča za snežne posnetke papir z močnim leskom. Sneg se blešči in motni papirji tega ble-
Jčenja ne podajajo dobro.	k, te,
★
IZ FOTOGRAFSKIH REVIJ
V	drugi številki »Photographie fiir Al« 1 e« ie vredno prečkati si članek o »Fotografskem začetniku v viS'ni 2000 m«, v katerem daje Wilt«» Remmei strokovne nasvete o snemamu v zimski gor* ski prirodi. Marsikateri izmed niegovih nasvetov M koristil tudi fotografom, ki niso bil začetniki I
V	»P h o t o b 1 a l t e r«, prvi Številki, utegne kega smučarja amaterja zanimati navodilo, kako d
» »mulko palico spremeniš т stojalo u kamero.
C 1 t it t FKL opozarjamo m nadaljevanj« iotw> Mg« tečaja r torek 8, t. m,
S fotograf skim predavanjem »Po slovenskih dobravah in višavah« namerava člar. FKL K Kociančič obiskati v teku februaria in marca to nekatere slovenske kraje Društva m ustanove ki bo> če jo svojim članom in občinstvu v domačem kraib pri. redit lep večer skioptčinib slik po posnetkih v navad-fll fntopr.f.!'' -»v.mki in v naravnih barvah in ki žel« predvsem domačim amateriem dati pobudo za smotrno fotografsko obdelavo kraievnib lepot in zanimivosti, saj sporočijo svoio željo Fotoklubu Ljubljana, Lee-stikov* ulic«, paviljon.
Skopaš t je poapnenje žil.
Paul Momođ
F ! L A T £ L I J A
Nove znamke po vsem svetu
AVSTRALIJA: Poštna uprava je izdala novo frankovno znamko po 4 реппује s tliko medveda koale. Znamka je zelene barve.
ANGLEŠKI HONDURAS: S sliko kralja Jurija VI. v medaljonu so izšle tri nove tnamke, tn sicer škrlatna in rdeča po 3 реппује, črna in zelena po 4 p ter škrlatna In sinja po 5 p. Izven medaljona ima najnižja vrednota sliko palme, druga razno sadje, tretja pa oranže.
CHAMBA: Ta vazalna država je dobila na znamki Angleške Indije po 3 anne (kar-minasti) pretisk »Chamba State*. — Rjava znamka po 1 ann in olivna po 4 anne, ki sta že prej izšli, sta bili izdani tudi s pre-tskom »Service«.
COSTARICA: Za filatelistično razstavo v Costarici so izšle štiri trikotne znamke, ln sicer sepiasta po 2 centava, (1,000.000 kosov), črna po 3 c. (500.000 kosov), zelena po 5 c. (300.000 kosov) in oranžna po 10 c. (200 000 kosov). Po 80.000 kosov vsake Cnamke je izšlo tudi v rezanih blokih.
EGIPT: Za poroko kralja Faruka je izdala poštna uprava spominsko znamko po 6 milličmov v rjavkasti barvi. Na znamki Sta mladi kralj ln kraljica, na desni pa fegiptska krona. Znamka je Izšla 5. februarja. Naklada je znašala samo 200.000 ko-§ov. Enajstega februarja izide nova zelena Cnamka po 1 funt s sliko kralja v spomin na njegov rojstni dan. Naklada te znamke bo le 5.000 kosov.
BRITANSKA INDIJA: S sliko kralja Julija VI. je izšla nova serija znamk Vrednote so naslednje: črno siva po 3 piese, rjava po 4 anna, opečnato rdeča po 2 a., Svetlo vijoličasta po 2Mt a., želena po 3 a., sinja po 3^4 a., rjava po 4 a., zeleno sinja po 6 a, rdeče vijoličasta po 8 a., rdeča po 12 a., rdeče rjava ln temno sinja po 1 ru-pijb. temno rjava In vijoličasta po 2 r., sinja ln zeleha po 5 r., karminasta in vijoličasta po 10 r., zelena ln rjava po 15 r., in vijoličasta ln temno siva po 25 r. — Karminasta znamka Iste serije po 1 ann, ki je Izšla že pred kratkim, je dobila tudi pretisk »Service« za uradno uporabo.
HONDURAS: Za 400 letnico ustanovitve mesta Comavague so izšle štiri znamke es letalsko pošto, in sicer rdeča po 2 centava. sinja po 8 c., črno sinja po 15 c. in temno rjava po 50 c
CEYLON: S pogledom na pristanišče v Columbu je izšla sinja in črna znamka po в centov, s sliko rečnega nabrežja pa znamka rjava Ш zelena po 15 C.
JOHORE: Ta angleška vazalna država v Indiji je izdala pet portovnih znamk, in sicer rdečo po 1 cent, zeleno po 4 c., oranžno po 4 c, rjavo po 10 c. in škrlatno po 12 cent
FALKLANDSKI OTOKI: Izšla je nova
serija znamk s sliko kralja Jurija VI Obsega naslednje vrednote: zeleno in črno po % реппуја, rdečo in črno po 1 p., vijoličasto in črno po 2 p., škrlatno in črno po 4 p., rjavo in črno po 6 p., sinjo in črno pn 9 p., sinjo po 1 šiling, sinjo in črno po 2 Уг š., sinjo ln oranžno po 5 š., črno in oranžno po 10 š. ter črno in vijoličasto po 1 funt.
GRČIJA: Razen spominske znamke, ki je imela naklado 5 milijonov, izideta v kratkem še dve znamki z isto sliko, in sicer po 1 in 8 drahem. Naklada bo znašala pri vsaki znamki 1 milijon.
Popravi: V zadnji številki je med novimi znamkami po pomoti izostalo nekaj vrstic. Za Salvadorjem pride Angleška Nyassa, ki je dobila novo serijo s sliko kralja Jurija VI Najnižja vrednota po V» реппуоја je zelena, po 1 p. rjava, po % p. karmirasta Naslednje vrednote so potem naštete pravilno.
NoVosti iz naše filatelije
«
Zagrebški filatelistični klubi nameravajo v kratkem izdati poseben cenik vseh jugo-slovahskih znamk, obenem z znamkami stare Srbije, Črne gore in Bosne Za ocenitev in ureditev znamk se je zbral poseben odbor strokovnjakov.
Vest je vsakako zelo razveseljiva. Upajmo, da bomo naposled le dobili kolikor toliko reelen cenik naših znamk. Vse, kar smo namreč doslej imeli, je bilo ocenjeno bolj ali manj po zalogah znamk, ki so jih imeli na skladišču posamezni trgovci ž znamkami in so zaradi tega včasi nastale velike razlike pri cenah posameznih znamk v cenikih trgovcev in na tržiščih.
Priporočljivo bi bilo, da bi izdajatelji tega kataloga stopili v zvezo z inozemskimi izdajatelji katalogov in dosegli, da bi tudi ti napravili malo reda po svojih cenikih.
2e zadnjič smo omenili Zagrebčane iti njihove ponarejene turške bloke, ki sploh niso bil nikoli uradno izdani. Razen tega so hoteli sleparji ponarejati tudi letošnji pretisk na bloku za nemški »Rjavi trak« in prve romunske znamke za Malo antan-to.
Zagrebške »Novosti« vprašujejo pri poročanju o tem škandalu še to. kdo je fi-nansiral tiskanje turškega bloka v Zagrebu in kje je bil blok tiskan, pa tudi to, Kako je mogoče, da dobe ponarejevalci, ki so bili zaradi podobnih grehov že kaznovani, dokumente, da morejo potovati v tujino. Sploh bi bilo potrebno, da bi tudi mi po zgledu drugih držav dobili zakon, ki kaznuje ponarejanje tujih znamk, ker se pri nas kaznuje tak prestopek le kot sleparija — če ponarejene znamke kdo proda kot prave — ne pa kot ponarejanj i vrednostnih papirjev, kakor velja to r oekaterih *rugih državah.	a a
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v februarju Začetek pomladi v naravi se bliža in V mnogih rastlinah nastaja novo življenje. Tudi našim sobnim rastlinam je videti, da bi že rade dalje rasle Prijatelj cvetlic jim pri tem rad pomaga Z okrasnega šparg-lja, praproti tradeskancije in drugih ovl-Jajočih se rastlin, odrežemo slabe vitice, da dobe nove prostor Ce- hočemo imeti male tradeskancije, odrežemo starim rastlinam vrhove in jih položimo ob rob z dobro prstjo napolnjenega lončka. Tu se
bodo vrhovi kmalu zakoreninill. Tudi pe-largonlje, fuksije ln druge zeliščne rastline moremo sedaj razmnožiti s podtak-iljencl. Z ostrim nožem si odrežemo ž njih pod kakšnim listom ne preveč mehkih poganjkov. Te vtaknemo ob rob lonca, ki je napolnjen s peščeno zemljo. Takšen potlč ee posebno lahko ln hitro zakorenini če poveznemo nad njegov lonec stekleno po-eodo. Pod to posodo je potem kakor v majhnem rastlinjaku. Zemlja naj bo zmerno Vlažna. Cim se je z obrežnino zakoreninil, prične poganjati liste. Tedaj je pravi čas, da stekleno posodo odstranimo.
Vzrejanje rastlin od njih rojstva dalje daje posebno zabavo. Sedaj lahko pričnemo v sobi s setvijo vsakovrstnih poletnih rastlin, ki jih bomo pozneje postavili na balkon ali na vrt. Sem spadajo lobelije, petunlje, verbene, klinčkl. Cvetlične lonce ali druge posode napolnimo do nekoliko centimetrov pod njihovim robom s peščeno prstjo, ki jo malo stlačimo. Semena teh rastlin so skoraj vsa zelo drobna. Paziti moramo, da Jih ne nasejemo pregosto ln pokriti jih moramo kvečjemu toliko, kolikor »o lama visoka, ln sicer s fino prese-Jano zemlja Najdrobnejša semena pome-
šamo pred setvijo z drobnim peskom. Po tem jih ni treba pokrivati z zemljo, pač pa pokrijemo njih posodo s steklom Ob spodnji strani šip nastajajo pogostoma vodne kaplje Te moramo vsak dan obrisati. Posode postaviš v sobo k oknu ln zalivati moraš zmerno. Nekega dne bo9 v svoje veliko veselje zagledal vse polno rastlinskih otrok, ki so pogledali iz zemlje. Ko postanejo nekaj večji, lih presadifl v potrebni razdalji v drugo posodo.
Kmečki pregovor pravi: Dan, ki ga pridobiš spomladi je enak celemu poletnemu tednu. Zato storiš dobro, da porabiš že prvi lepi dan ko sonce toplo sije in se je zemlja odtalila ter posušila, za setev zgodnje zelenjave na vrtu. Takšni dnevi so pogostoma že v februarju. Ce se zima vendarle še vrne in prinese še nekaj mraza ter snega, to sestvi ne bo pofeebno škodovalo. Ce pošeješ korenje, peteršilj, špinačo, vrtno krešo, boš imel Zelo zgodnjo zelenjavo. Tudi rezedo. ki je danes kar pozabljena, moreš zgodaj posejati. Vrtne poti se dado ž njo tako lepo obroditi. In vse poletje bo vrt dehtel po tej skromni cvetki.
kc
PRAKTIČNE NOVOTE
Preproge ne bodo več drsel« Koliko nezgod se je že zgodilo zavoljo drsečih preprog' Ta nevarnost pa se da odpraviti na lahek način Pod preprogo jei treba postaviti samo posebno varnostno podlogo Ta sestoji iz mrežastega tkiva, Id ga pripravljajo z dobro impregnacijo in
gumacijo tako, da ne drsi po tleh ln da daje tudi preprogi trdno oporo Tla se od te rogoznice ne zamažejo ln tudi priprava sama se ne lepi na tla Ker zadostuje, da podložimo samo konce preproge, je Izdatek za varnostno mrežo majhen, tkivo samo,pa Je zelo trpežno Odrežemo ga R poljubni velikosti in Širini.
GLASBENA UGANKA
				
s				E
s				E
s				E
s				E
8				E
s				E
m				
Vstavi v prazna polja črke: a a a b e i J k 1 I 01 n o o p i t u, da dobiš besede * temle pomenom: 1) oseba v Moli^rovem Amphytrionu, katere obraz in stas je Merkur nase vzel, da bi laglje opravil Zevsovo naročilo in ki danes znafii »dvojnik; sebe-vid«, 2) priimek Prešernovega prijatelja, 3) sonce v srb. hrv., 4) slabič, 5) izdelek čebel, 6) zbirka črtic dr. V. Koruna. — Srednja navpična vrsta predstavlja glasben umotvor, v kakršnih se je odlikoval Mozart. — Za pravilno rešitev Je določena ena nagrada v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati najkasneje v enem tednu na uredništvo »Življenja in sveta«.
REŠITEV UGANKE »SNEŽENI M02l CELJ« v št. 4.
Vodoravno: sneg, oko, noga, evo, a«, av, Jk, ena, ar, niz, ker, oka, Ra, ate, rd, an, 0 mami imamo. — Navpik: snežnjak, nov, •go, ga, on deva za vedno, sani k, kreda, enota, Riko, tram. —■ 2reb je odločil ш nagrado Marijano Skala, dijakinjo v Skoplju. Ker pa smo prejeli Izredno visoko itevilo pravilnih rešitev, dobi nagrado i* Г. Markič, Ljubljana.
ZA BISTRE GLAVE
874 Po ovinkih
Tončka to vprašali, koliko ima brmkm le ■aster.
Odgovoril je: »Imam isto toliko Mater,
kolikor bratov. Ce pa vprašate katero mojih sester, dobite druaaeen odgovor V^aka med njimi ima namreč dvakrat toliko bratov, kolikor seeter.< Koliko bratov in sester je imel Tonček*?
375
Tri enaka števila Ali lahko navedete tri enaka števila, katerih vsota je enaka njihovemu produktu?
Rešitev k št 871
(4 otroci — 82 let) Топбки je 13 let, Janku 6, Anici 9 in Idi 4 leta.
Rešitev k št 872
(Hči, mati in babica) Marjdtki je 5 let, materi 40, babici pa 80 iet
Rešitev k št 878
(Jabolka)
Prva vrsta je po 1.20 din, druga pa мо * dix
® % A M 25»
Rešitev problema 230 1. Dd5—aS (grožnja: 2. Ld5 mat) 1,»» DhlXa8(a), 2. Td4—a mat 1... DhlXal (b) 2. Lg8xa2 mat 1... Dhl—-сб(с) 2. Td4—c4 mat 1... Dhl—e4+, 2 Td4Xe4 mat 1,.. Dhl—bi, 2. Lg8—b3 mat
BAH1
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON 8T. 8126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN, Uredništvo in uprava V LJubljani, Knafljeva ulica 6 — Meneča* naročnina Din PQ кдемШсШ doeUvijaao Din