117. Starini. I M*irt. i »M. M. jrtja HH. XLIX. Mo. •Slovenski Ntrod" vtlfa po p*Mi n AvttroOgrtk#c ćete lete skttp^ nape« . K »- EL^A. - • • • • 13- četrt leti m . •f. p 6-50 ••* nicPBC « * • • ^ 2'30 I za NemSjo: I cclo leto naprej . . . . K 30*— I za Amerlko »ci vse druge deiele t ' cclo lcto naprcj • • • • K 35.— VprUafijeta gled* loseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. Uprmwaištw (apodaj, *mKt iev<* Saaftova altea 4L 3, teloloa *LSS. Nfcaf vaak tea s*»4*r lsvs«BaM m*«1|* ta praialfc«. I n »era ti vcljajo: peterostofma petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Porte in zahva.a vrsta 25 vio. Poslan« \Tsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upiivniftvu naj se pošiljajn naročnine, reklamacije, tnserati Lt adel naso postojanko pri pristavi Škrobova (6 in pol km vzhodno Go-rodibča); bil je odbit. IstoCasno smo s svojini ognjem zavrnili sovražni oddelek, ki je hotel prodirati ob cesti iz Slucka proti naši poziciji ob Ščari. Severovzhodno jezera se je včeraj zjutraj ponesrečil nemški napad na pristavo Zalušče (5 verst jugozapadno Lipska). Opoldan je sovražnik svoj napad ponovil pod za-ščito lahke in težkc artiljerija. Včeraj zjutraj sta junaške smrti kot le-talca padla podnoročnik Krainov in podčastnik Vlajimirov. — V odseku ob Stiru, v prostoru Sokul - Kolki so obstreljevaJi Nemci naše pozicije z najtežjimi topovi ter so izvTŠili ne-katere lokalne napade, ki pa so bili vsi uspešno odbiti. Opetovani, v sklenjenih vrstah izvršeni napadi pri Linjevki ob Stohodu so se razbili v našem ognju. Pri tem je zasledovaia ena naših stotnii sovražnika čez od-prto polje napada *n je viela 45 Nem-cev, med njimi 1 častnika. Ob cesti na Luck in dalje proti jugu je položaj neizpremenjen. Sovražni delni napadi na Zaturče so bili odbiti. — Galicija in Bukovina. V ovinkih Dnjestra so Š!i naši donski kozaki pri Snovidovu (21 km jugozapadno Bučača), boreč se čez reko, vTgli so dele sovrainih predvojev nazaj, zasedli vaši Ljerkerčin (4 km zapadno Snovidova) in Pjotrov ter so vjeli 5 častnikov in 350 mož. V prostoru pri Kimpolungu je zasedla naša konjenica po boju sovražne pozicije pri Pozor i ci (6 in pol km zapadno Kimpolunga). Po dopolnilnih poročilih smo vplenili na progi Gu-rahamura - Kašika (10 in no! km severno Gurahamurc) na kolodvorih velike zalosre lesa in 31 od sovražnika zapuščenih vagonov. Prodirajoč dalje proti jugu, so dospeli na poti v Transsilvaniji do gorovja. Rusi so ustavili prodiranje proti Lvovu. Petrogradska -Rječu piše: Tekom naše ofenzive se je mnogo govorilo o zopetni osvojitvi Lvova. Kakor kažejo najnovejše vesti so pa bas v tej smeri koncentrirane jako moČ-ne sovražne sile. ki so nas prisilile, da smo morali naše prodiranje za enkrat ustaviti. Fronta Sokul - Vladi- mir Volinjski je za nas najbolj neugodna, ker jo sovražnik vedno bolj obkolja. Tam nas čakajo jako resni boji. Rusi v Bukovini. Lvovska »Gazeta \Vieczorna piše, da je zapustilo Crnovice okrog 50.000 prebivalcev. V mestu so ostali le siromašni Ijudje. »Az Eest< poroča, da se Rusi na vse načine trudijo pre-prečiti beg prebivalstva iz Bukovi- ne. Ob romunski meji stražijo posebne patrulje, v vseh krajih pa se je javno razglasilo, da naj ostane pre-bivalstvo mirno doma, ker se niko-mur ne bo nič žalega zgodilo. Lešickij je Rennenkanipf? Preko Berna poročajo. da za-povednik Brusiiovega levega krila, general Lešickij, ni nikdo drugi kakor general Rennenkampf, ki je svoje nemško ime zamenjal za rusko. Novi ili ia DoU in Gorice. NAŠE LRADNO POROClLO OD SREDE. Dunaj, 28. junija. »Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Včeraj so napadli Italijani med Adižo in Brento na vez točkah tako v Val dei Fozi, ob Pasubiu. proti Monte Đasta in v predozemljju Monte Zebia. \ si ti napadi so bili krvavo odbiti. Pri šunku, ki so ga izvršile močne sovražne sile proti Monte Rasta smo dohil: v roke 530 vjetnikov, med njim i 15 častnikov. Na korosk: fronti je ponovil sovražnik svoje brezuspešne napore v odseku Plocken. Njegovi napadi so bili naperieni posebno na Freikofel in veliki Paf. Mestoma je prišlo do boja moža proti možu. Vrli branitelji so ostali v trdni posesti vseh svojih postojan k. Na primorski fronti so bili topovski bofi od časa do časa prav živahni. Naši letalci $o bombardirali kolodvore in vojaške naprave v Trevi-su. MontebeHuni, Vicenzi in Padui ter delavnice »Adria« v Tržiču. Namestnik načelnika generalnega 5?taba pl. Hofer. fm!. SINOCNO NAŠE URADNO PO-ROCILO. Dunaj, 29. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Včeraj popoldne so pričeli Italijani živahnejše obstreljevanje posa-tcezne dele naše fronte na Doberdob. visoki planoti. ZveČer so delovale številne težke baterije proti hribu Sv. Mihaela in prostoru pri Sv. jMar-tinu. Potem, ko se je to obstreljevanje razširilo na ćelo visoko planoto in se povzdignilo do največie sile, je prešla sovražna infanteriia k napadu. ' Ziasti ob hribu Sv. Mihaela, pri Sv. Martinu in vzhodno Vermilijana so se razvili zeio ljuti boji, ki še trajajo. Vsi sovražni šunki so bili deloma s protinapadom odbiti. Ob goriškera mostisču so napadli Italijani južni del naše pozicije na Podgori; vdrli so v najsprednejše jarke, pa so bili zopet ven vrženi. Med Brento in Adižo so vdarilt sovražni oddeiki različne jakosti na mnogih točkah na našo novo fronto, Take šunke smo odbili v prostoru Monte Zebio, severno doline Posina, ob Monte Testo, v VaHarsu tn na hrbtu Zugna. V teh bojih so vjele naše čete približno 200 sovražnfkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmK m • ' m ITALUANSKO URADNO POROClLO. 26. j u n i j a. Intenzivni učinkoviti akciji naše artiljerije 24. t. m. je sledilo vcerai energično prodiranje naše infanterije od Vallarse do visoke planote Sette Comuni. Nasproti naši z odlocnostjo prodirajoči ofenzivi se je sovražnik kar najhitreje umaknil. Sicer se je na to na ugodnih točkah še upiral, ali odpor smo pre-magali povsodi s svojim jurišajočim zasledovanjem. Zavojevali smo Ra-ossi in južnozapadno pobočje hriba Lemerle, katero je bil sovražnik inočno utrdil. Sovražnik je razstre-III most v Foxi in zažgal Aste, A. Ano in Staineri. Na fronti Posina - Astico so bili zavrnjeni mali napadi na gorenjem koncu doline Pruche. Naši oddeiki so začeli korakati v globino. Posinske doline. Večje uspehe smo dosegli na desnem krilu, kjer smo zasedli pozicije na hribu Priafora in po-gnali male oddelke proti prvim hi-šam v Arsieru. Na visoki planoti Sette Comuni južnozapadno crte La- LISTEK. Chonchette. Francoski spisal M a r c e I Pre vosu (Dalje.) V. To noč je uboga Chonchetta pre-.živela na bolniškem oddelku. Ko se je zbudila tisto jutro po odhodu Louise, ji je bila glava težka kakor svinec. Ćelo je bilo kakor razbeljeno, obenem pa jo je rarazilo po telesu, v nogah. Poskusila je vstatL Komaj pa se je z nogami dotaknila tal, je one-mogla in se zgrudila pred posteljo. Hitro so jo odnesli na bolniški oddelek. Kmalu je prišel zdravnik; sprva je bi! mnenja. da gre za škrlatico, a motil se je. 2e naslednji dan se dekli-ci ni več blcdlo. Se vedno pa je bila zeio slaba: polastila se je je neiz-končna izmučenost, od časa do časa pa so se pojavljali silni živčni napadi. Naslednje noći ni skoro nič spala. O. te noći na bolniškem oddeiku, kako počasi sa potekate! Daa Jfi mi* mi še dokaj hitro; prihajale so k njej njene male prijateljice, posečale so jo od časa do časa sestre in komaj slišno odgriniale zave$e nad posteljo ... Okoli sedmih po skromni ve-čerji, ki se je je komaj dotaknila, pa je v bolnici zavladala grobna tišina. Zaprli so oknice in v sobi je svetila le probkova nočna lučica, plavajoča v kozarcu olja. Nekako ob polu osmih je Chonchetta zaslišala lahno šuštenje skupne molitve, ki so jo opravljale v kapeli njene že ozdra-vele tovarišice. Nato zopet splošna tišina do osme ure. Tedaj so se od-prla vrata male sobice s tremi poste-liami. kjer je ležala Chonchetta. Prednica usmiljenih sester je prihaja-la na svojem vsakdanjem obhodu k bolnim gojenkam in jih. če so bile zbujene. vpraševala. česa potrebuje-jo za noč ... Chonchetta. katere se je, kakor hitro se je zmračilo, počastila silna žalost, je zatisnila oči. da izgleda, kakor bi spala. Pobožna sestra ie stopila k njeni postelji in jo motrila kratek čas. stegneno v postelji, vso bledo z njenimi črnimi obrvmi.obrob-Ijajočimi njene oči in temnimi kodri. ki so silili izpod rudeče čepiće... Tu ia lam io je, prej ko je oOila s ivedim i tihim samostanskim korakom, s palcem na lahno prekrižala nad čelom. Nato pa so sledile te počasne in dolgočasne nočne ure, vse enako tihe, ki deklici nišo mogle prinesti niti malo spanja. Bili so trenotki. ko se v sobi ni prav nič ganilo; tedai je Chonchetta zatisnila oči in si domiiš-ljevala. da leži mrtva v rakvi in da se nikdar — nikdar več — ne prebu-di. Naenkrat pa se je vsa prestrašena stresla v svojih odejah. Ena izmed tovarišic v sobi je govorila v spanju, zapokala so tla ali pa je hitela miška s svojimi drobnimi koraki po sobi... In zopet je nastopila tišina. Z zvonika na temnem dvorišču je ura nazna-njala minule četrti ... Z zaprtimi ocrni je Chonchetta nadaljevala svoje sanjarije, docim so se ji trepalnice komai vidno tresle. Prav hitro so jo ponesle njene misli iz »velike hiše«, kjer so bili radi nje zeio v skrbeh — toda Dina zaposlena pri gospodu Ducatelu, ki je bil tuđi bolan, jo je le redkokdaj mogla priti obiskat — v Soupize, v Locnevinen, kjer je bila njena prijateljica . . . Louisa ji je pisala, kakor ji je bila pri odhodu obljubila. Opisala ji je svoj prihod, svo- le vtisc. •»Ia njau pisma to msI*. i jala od dne do dne resnejša. Slabo prikrita skrb ie govorila iz njih, dasi je zaboravljala, da je srečna. Zdaj sta bila zaročena. Bila je to, tako je pripovedovala devojka v svojem zadnjem pismu, prav priprosta in vendar prisrčna slavnost. Ne-kaj gorečih sveč, locnevinenski župnik v koretlju, poljub zarocencev in izmeniava zaroČenega prstana. Chonchetta je neprestano mislila na vse to in. naj se je še toliko trudila, ni mogla pregnati teh prizorov. S svojim finim posluhom, ki so ga razdraženi živci le še pooštrili, je okoli štirih zjutraj razbrala prvi šum prebujenja. Prvi so vstali hla-pci in odprli razrede, da jih osnažijo in pre-zračijo. Okoli petih so vstale dame. Vse to je povzročilo le nerazločno šušlianie, oddaljen ropot, ki si ga komaj opazil. Prav razločno pa je bilo slišati ob šestih vstajati gojenke in prav tako tri četrti ure pozneje bob-neči odhod po stopnicah iz spalni-ce ... Še - le tedaj je Chonchetta mogla nekoliko zaspati. Po tej mučni ne-prespani noči, polni razburjenja in sa-njarij, so bile te dve tri ure spanja za nio prava dobrota. Spala je 2 ođpjrii« mi usti in hitro, enakomerno diha-la... Opazili so, da je spala samo ob tem času in, da ji puste neka] počki ka, so sestre prihajale še-le ob osmi uri v sobico s tremi posteijami. Prvi svetli solnčni žarek pa jo je prebudil. Lahno izmučena je zlezla izpod potnih odej, zdelo se ji je, kakor d!a I! je kratki spanec podelil umetno moč. Ko je prišla prednica, da jo poljubi na potno čelo, jo je sprejela skrajno prijazno, zakaj, jedla bi rada in vstala. To je trajalo kake pol ure; nato pa so jo hipoma zapustile moči in mesto želje po gibanju je nastopila globoka potrtost. S studom je zavrnila čokolado, ki so ji jo bili postavili na mi-žico, se obrnila proti steni, hipoma je postala slabe volje, se ježila nad svetlobo in bila vsa razdražena nad najmanjšim šumom korakov ali zapi-rajočih se vrat, ki ji je prihajal na! ušesa. Tedaj so ji spomini posebno brkiko mučili srce. Ves svoj deviški roman je zopet preživela: sestanek na koru v kapeli, večer ne sestanke u Louiso, nato skrbi polne ure v počtt-* nicaht povratek v samostan, Louistf spremenjena, hladna, oft liubi !<; MqE iakonžaoloHitm*** > '-^1 Stran 2. »dLOVfcNSKl NAKUD*, anc 30. junija 1916. 147. Siev. gara - Oallio - Ariago - Cesuna. ki ]o imamo že trdno v svojih rokah, smo xaseđll sevemi obronek hriba Busi-bollo, Belmonta, Panoccia, Barca in Qengia. Na severovzhodu smo josvojili hrib Cisman, Castellaro in hrib Contese vzhodno Cime della .Caldiera. Na vsej fronti smo dobili Jarke poine sovražnih trupel kakor tuđi velike množine orožja, provijan-ta, municije in materijala, kar je pu-stil sovražnik za seboj na svojem na-gfem begu. Akcija se krepko nadalju-je. V Kamiji in ob Soči artiljerijsko đelovanje posebne intenzivnosti ka-kor ob gorenjem Butu, kjer srno so-yražne crte uničili in vzročili požare fn eksplozije. Sovražni letalci so vrgli nekaj bomb v blizini Ale in na Padovo, Foncazo, Primolano in Grig-no. Ni bilo ne človeskih žrtev ne materijalne škode. Naši letalci so obme-tali z bombami sovražne parke na hribe Povre, južnovzhodno Calnaz-za, želemiSko postajo v Gornjem Dravogradu in skladišča v Doleh v Dravski dolini, vzročili povsodi velike požare in so se vmili nepoškodo-vani. Skra&anie naše fronte med Adižo in Brento. »Agenzia Stefanu razširja tako-le poročilo italijanskega vrhovnega poveijstva: Ker sovražnik ni mogel slomiti naše obrambe in je bila ta nekaj dni že izpremenjena v močno protiofenzivo, so se čutili Avstrijci prisiljene, umakniti se. Cestno krizi-šče v Mandrielli, pozicije na Kaštelu Gomberto in Meletti, na hribu Lon-gari, Callio, Asiago, Cesuna in hrib Cengio smo zopet zavojevali. Prodiranje se krepko nadaljuje; naše čete zasledujejo sovražnika.« Pri presoji tega poročila »Agen-z-ie Stefani«, izdanega 26. junija, treba vpoštevati, da je začel dva dni po tem zopet zborovati italijanski parlament, kateremu se je predstavila nova vlada in ta je za svoje pričetno detovanje potrebovala ugcvduih poro-Čli z boiišča. Neresničnost italijanskega poročila zadostno pobija hladno pa točno naznanilo našega general-nega štaba o skrarŠanju fronte med (Adižo in Brento ter o izjalovljenju italijanskih načrtov. katero je posle-dica skrajšane fronte. »Nationalzeitung« poroča 27. m-nlja. Cadornovo včerajsnje izredno in redno vojno poročilo navaja dolgo vrsto hribov, humov in krajev, kamere ie italijanska armada baie zopet osvojila na lastnem italijanskem jdržavnem ozemlju. Navzlic temu vlada v Italiji veiikansko veselje. Uspe-fti, katere je naznanil Cadorna, so tako zmešali ljudstvo, da ni zapazilo, da poroČa Cadorna osvoiitve krajev, katerih izgube ni nikdar omenil. Italijanski listi, izvzemši »Avan-tic; kar prekipevajo radosti zbog »sijajnih uspehov*. vendar pa le ne morejo vtajiti resnice, da je pravo-Žasni umik c. kr. kr. čet prepreČil vsako uresničitev nameravanega ob-koljenja na krilih. v katero svrho je bil Cadorna postavil vse razpoložlji-ye sile. Corriere to preprečenje od-krito priznava in da ni upanja na kak odločilni uspeh, ker ga ie onemogočil strategično posrečeni umik sovražnika. Neopažcno se je izvršilo skraj-?anje fronte, kakor omenia naše uradno poročilo. ali ko so končno Ita-lijani le videli, kaj se je zgodilo, kri-čijo o veliki protiofenzivi in se dela-jo jako pogumne. Ali uspeha nimajo. Na konenem vrhu Pasubija, 2236 m, na hribu Rasta in na Zebiju severno 'Arsiera so si Italijani okrvaveli svoje glave in mnogo jih je prišlo v vjetnl-štvo. Poleg tega imaio tuđi v drugih odsekih same neuspehe in naši letalci so Jhn v stalen strah. Iz vojnoporočevalskega stana. 26. junija: Z izvršenim skrajšanjem fronte, ki pomeni znatno okrepitev sedanje frontne crte, je prizadet v giavnem vzhodni odsek med Asticom in Brento in sicer tako. da se naša tukajšnja pozicija opira na gorske grebene na Raste In Z e -b i a vzhodno pred globeljo A s s a. Seveda se trudiio Italijani, da bi naslikali prostovoljno opustitev !oka okoli Asiaga se izpenjajočega za uspeh svoje protiofenzive, ko so po svojem Ijutem ognju uvideli, da so c. in kr. pozicije že zdavnaj prazne, ali popolnoma so se izjaloviti njihovi siloviti šunki na 1000 metrov visoki hrib Rasta in 1800 m visoki Zebi o. Na hribu Rasta, ki se dviga tri kilometre severozapadno Asiaga nad tfolino Assa, so imeli Italijani obilo mrtvih, vjetnikov pa je bilo okoli 500. V zapadnem odseku so se trudili Italijani zadnje Čaše proti L a n -g h e b e n i in od tam napadajo glo-bel F o x i, skozi katero je šla njihova vzpenjača na 200 m visoki hrib T e s t o. Na tem hribu in na grebenu Cosmagon.ki vodi do P a s u b i-i a, se ni glede naših pozicij v bistvu n?č izpremenilo. Na snežnih poljanah Pasubskih se nahajata obe strani druga proti drugi v boinl poziciji »Guerre Mondiale« pravi: Ko |c pričela ruska ofenziva, so začeli Avstrijci na jugozapadni fronti graditi si defenzivno Crto. Ko je bila končana, so dobile čete ukaz, da gredo v nove pozicije. Italijani so zapazili ob zori 26. t. m., da so bile sovražne pozicije prazne. Zasedli so jih brez boja, kar dokazuje okolnost, da nimajo vjetnikov. Cadorna naj se zahvali pri Bru-silovu, katerega ofenziva je provzro-čila defenzivne odredbe Avstrijcev. Naše nove pozicije. Iz poročila 28. t. m. smo izve-deli, da so Italijani sele prejšnji dan napadli nove naše pozicije na hribu Rasta, 2 km severno - zapadno Asiaga. in v sprednjem terenu hriba Z e b i a. Iz tega se razvidi, da stoje naše pozicije na visoki planoti S e t -te Comuni se dalje vzhodno doline Assa in sicer najbrže na crti višin, ki dominirajo sprednji teren, ki se razteza severno Asiaga proti S u g a n s k i dolini in ki je od naših prejšnjih pozicij oddaljen samo nekaj kilometrov. Naše pozicije severno planote v Suganski dolini na prostoru pri B o r g u obdrže vso svojo veljavo, ker strme obmejne visine južno Borga so v naših ro-kah slej ko prej in tako krepko šči-tijo južni bok naših Sudanskih pozicij. Tuđi na vzhodnih višinah V a -larse so napadali Italijani, prodi-rajoč čez žleb doline Foxi, potem ob P a s u b i j u, pa so bili odbiti. — Nova fronta, kolikor je je mogoče danes obrisati, je brez dvoma taktično mnogo moćne jša od one, katero smo imeli doslej bolj spredaj. Ta fronta postavi najbrže Italijanom ne-premaccliive težkoee. Tako kažejo dogodki. Lažnjive Cadornove obdolžitve. Cadorna obdolžuje c. in kr. čete nezaslišanih grozovitosti. Tako pravi, da sta Arsiero in Asiaso pokonča-na. Ne smemp pa pozabiti, da so se Italijani doslej v svojih porocilih sami hvalisali. da so streljaH na ta dva kraja ćele dneve. Dalje navaja Cadorna, da se je našlo okoli 100 nagih italijanskih trupel. Vse to poroćanje služi ita'ijanskernu časopisju za Iju :e napade in obdolžitve sovražnika. C\\\ vojne — republika. ^Baseler NachriJhten« porcčajo iz Rima: Organizacija rimskih repu-Mikancev je sprejela dnevni red, ki i izjavlja, da vstop repjblikancev Comandinijev v kraljevo ministr-stvo se ne da opravičiti z narodno potrebo. Ideal stranke ie Comandini surovo omalovaževal. Končni cilj te vojne mora biti samo italijanska republika. __________ Italijanski parlament Curih, 28. junija. (Kor. urad.) ; Italijanska zbornica se je zopet se-šla. Tuđi Salandra se ie udeležil seje. V programnem govoru je izva-jal B o s e 11 i, da je cilj novega kabineta velikodušno podjetje, s kate-rim si pravice narociov in pravice civilizacije pribore zmago. V tem zmislu se bo nadalievala azkotrajno skupno rx>roštvo z zavezniki do kon-čne zmage. Moćne napore za učinkovito izoblikovanje ozke združitve vojaskega postopanja na raznih cv-ropejskih frontah naj premija ob-enem popoln sporazum aliirancev glede gospodarske obrambe proti so-vTažniku. Razširjenje kabineta na resnično edini ustavni način in z vpoštevaniem načela parlamentarič-ne odgo\'ornosti. raztegnjena in stalna udeležba \^seh tokov in strank pri vladnem delu. s sodelovanjem šte-vilnih 5;il in parlamenta in dežele, mora učinkovitost italijanske dejan-ske sile dvigniti do skrajnosti. Bo-selli je končno poudaril. da njegov prednik je imel z'islugo, da je napo-vedal vojno, katero podpira vse ita-Tjansko ljudstvo z nepremagljivo močjo in z veselim srcem. Ministrski predsednik je omenil hudo trpljenie in težke žrtve, katere prenaša italijansko ljudstvo, držeč se strogega reda. Napovedal je sedaj zasedenim italijanskim mestom in pokrajinam zahvalo domovine in je hvali! končno juna,ške čine vojakov >narodnega odresenja-, ki jurišajoč prodirajo. Po navdušeni manifestaciji za kralja je bila seja zaklfučena. Iz Milana poročajo, da je doslej priglasenih 50 govomikov za debato o ministrski izjavi. Po seji zbornice se je nova vlada predstavila senatu, nakar je parlament zopet začel zborovati. Prvi jarovomik je bil avtonomni socijalist F e r r i. katerega govor je prekinjeval ropot in nemir. Ferri je napadal oštro Salandrov kabinet, s katerega končnim padcem pričenja srečno napredovanje italijanskega orožia. Salandrova dolžnost je bila, po njegovi sodbi. glede na đelovanje italijanskega armadnega vodstva, da da ustreliti izvestne generale. Ali Salandra m njegovi parlamentarični prijatelji so uganjaji s patriotizmom samo špekulacijo, doćim so znali svoje sinove obdržati daleč proč od fronte. Sredi velikanskega krika in ro-pota, ko se h oče ta spopasti poslanec Ferri in državni podtajnik D a n i -e 1 i f ki sta metala kozarce in druge reci drug v drugega, ie predsednik močno zvonil in končno prišel do be-sede in sporočil. da je poslanec Randolini iz Benetk kot podporočnik v bojih v Po-sinski dolini padel, zadet od granate. Predsednik je dodal besede sožalja in ponosa za prvega v vojni padlega poslanca. Ferri je nadaljeval in vzvajal, da novo ministrstvo nima pravice, imenovati se socijalno mintstrstvo, ker v njem nišo zastopane močne ljudske struje. Kriza tega ministr-stva bi ne zadela vsega naroda. Tuđi ni nastalo novo ministrstvo v so-glasju z glasovanjem vr zbornici, zla-sti ker sta imela biti zadeta Sonni-no in Carcano kot glavna krivca na-pak Salandrovega kabineta. Govornik je potem kritizira! podrobno spo- sobnosti novih ministrov, ki po nje- I govem mnenju ne nudijo zadostnega jamstva za politično smer, katero je zahteval parlament. Končno izjavi, da ni nič navdušen za nov kabinet, ali zadovoljuje se radi vojnih potreb z upanjem, da kabinet poskasi kar mogoce, da zadosti najvišjim ljudskim interesom. Curih, 28. junija. (Kor. urad.) Zu-nanji minister Sonnino je odgo-voril na klice, ali se oglasi za oseb-no opazko, z zmajanjem z glavo, prikrmal pa je z nasmehom, ko je neki poslanec rekel, da bi bH Sonnino najbrže istotako rad odstopil kakor Salandra. A n g e I i, radikalec, priporoČa edinost in pričakuje od nove vlade, da se ne dotakne cer-kvenopolitičnih tradicii kraljestva. M o 1 i n o, liberalec poudarja ude-ležbo Italije na ultimatumu Grčije, zahteva izpra^njenje Epira od strani Grčije m aktivno udeležbo Italije na določitvi usode azijatske Turčije in sosednjih dežel, kjer Dodekanez in koncesija za železnico Adalija ne za-doščata potrebam Italije. Nato je bila seja zaključena. Angleška ofenziva na zapadu nemsko uradno poročilo OD SREDE. Berlin, 2$. junija. (Kor. urad.) Wolifov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Od kanala La Bassee do južno Somme je izvršil sovražnik s pogo-sto moćno vporabo artiljerije ter po izvedenih razstrelitvah in pod za-ščito oblakov plina in dima izvidne šunke, ki so bili z labkoto odbiti. Tuđi v Champagni so se ponesrečila podjetja slabejših sovražnih oddel-kov se v ero vzhodno od Le Mesni!. Ob Mozi smo odbili ponoči sovražne z ročnirni granatanii oboro-žene oddelke. Desno od reke so Francozi po približno 12urni najlju-tejši artiljerijsUi pripravi včera! ceii dan z močninii, cteloma sveže pripe-Ijanimi ^ilami napadali naše 23. juni-ia osvojene pozicije na visini Terre de Froide, vas Fleury in vzhodno od tarn se raztezajoče sosedne crte. Vsi napadi so se popolnoma razbili s prav izrećninii izgubami vsled zapornega ognja na?e artiljerije in v boju z našo hrabro pehoto. Pri Douauraontu snio sestrelili sovražni aeroplan. Dne 25. junija je Iporočnik Hoehendorf pri Raucourtu, severno od Nomenv, uničil svoje sedmo sovražno letalo, franeoski dvokrovnik. Kakor se je v nadalini preiskavi dognalo ni točna navedba dnevnega poročila od 23. junija, da so se nahajali med vjetimi napadalci na Karlsnihe tuđi Angleži. Vjetniki so vsi Francozi. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKO S1NOCNO URADNO POROČILO. Berlin, 29. junija. (Kor. urad.) vVolffov ura*d poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojiSče. Celotna slika na angl. in na se-ven;ent krilu franeoske fronte je v bistvu ista. kakor prejsnli dan. Šunki sovražnih patruli in močne?ših infan-terijskih oddelkov ter tuđi napadi s plinom so postali števHneiši. Sovražnik ie povsodi cdbit. Plinovi valovi nišo imeli učinka. Artiljerijski boj ie postal delotna »ako ljut. Tuđi na naši fronti severno od Lsnes in v Champagni med Auberi-ve in Argona mi razvijajo Francozi živahno delovanie artilieriie. Tuđi tu so biii slabotnejši napadi z lahkoto odbiti. Desno od Može so se vršili se-verozapadno uirdbe Thiaumont manisi infanterijski boji. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 27. junija o b 3. popoldne. Na leveni bregu Mase je bH nemški napad z ročnimi granatami na zapadu odbit. Na desnem bregu so bile v nočnem lokalnem boju razširjene franeoske postojanke pri utrdbi Thiaumont. Položaj v vaši Fleury je nespremenjen. Boj na višinah ob Masi se precej živahno nadaljuje. Napad na franeoske postojanke pri Nouillvju je — v našem ognju po-nesrečil. — Tekom poizvedb v Belgiji so tri s topovi oborožena fran-coska letala izstrelila 65 granat na nemške ladje blizu belgijskega obrežja. 27. jun i ja ob 11. p on oči. V Argonah snio zasedli blizu Polantea južni rob po nemški eskploziji nasta- lega lijaka. Na obeh straneh Mase I se nadaljuje tekom dneva obstrelje- 1 vasje s sredrrjo silo, najmočneit v Woevru v odseku Eix. Na desnem bregu so Nemci napravili ob dveh popoldne napad na del vaši Fleurv, ki ga imamo zasedenega; bili so popolnoma odbiti. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 26. junija. V zadnji noči smo izvršili na raznih točkah fronte veČ uspešnih podjetij. Sovražne linije so bile prebite na desetih točkah. Naši oddelki so prizadejali sovražniku znatne izgube in napravili več vjetnikov. Naše izgube so povsod iako neznatne. V zvezi s temi podjetji je obojestransko živahno artiljerijsko streljanie. Naša artiljerija je streijala z velikim uspehom. Sovražni strelski jarki so bili na mnogih mesttfi znatno poškodovani. Po naši težki artiljeriji so bile provzročene štiri velike eksplozije na zadaj Iežečih sovražnih li-nijah med Pozieresnu in Montaubo-nom. Danes je naša artiljerija zopet delovala na mnogih točkah. Sovraž-nim obrambnim utrdbam je bila pri-zadejana znatna škoda. Naša letala so uničila ražen že včeraj javljenih še en balon, tako da se ie število po-* množilo na šest, a vseh skupaj pa 15. Vseh šest balonov je bilo videti, kako so padli zaviti v plamene. 27. junija. Včeraj zvečer je hil jugovzhodno Yperna odbit nemški napad. Naše patrulje so bile na ćeli fronti delavne. Vdrle so na mnogih točkah v sovražne linije in pri-zadele sovražniku mnogo izgub. Blizu Loosa je prišlo do boja z minarni, v katerem so Nemci imeli mnogo škode. Mnogo sovražnih letal ie bilo včeraj zapletenih v boje. Nad sovražni kovimi linijami se je pet naših letal borilo s štirimi Foklcer - le-tali; dve sta bili odstreljeni. ostali prisiljeni it! na tla. Na angleški strani se rx>greša eno letalo. Verduti. O zavojevaniu Fleurvja piše »Matin«: Ne smemo precenjevati po-mena zadnjih nemških uspehov Po zavzetfu Fleurvja, gozda Chapitre in gozda Fumin lahko napadeio Nemci fort Souville od dveh strani. Nemci pa morajo opraviti še težko delo, Morda jih bodo Francozi prisilili, od-vrniti svojo pozornost od Mase. (Polkovnik Rousset piše v »Petit Parisien^: Položaj postaja resen. a ohraniti je treba mirno kri. Zagoto-vilu uradnega ruskega poročila. da so bile znatne nemške sile poslane na vzhod ni verjeti. ali pa mora nemški prestolonaslednik armade iz tal izko-pavati. Ne varajmo se sami s cene-nimi hipotezami. Sovražnik ima še veliko rezerve. Imel je pač znatne izgube, a prenaša jih in doživeli borno kmalu presenečenja. Tega dejstva ni utajiti. Londonska »Times« piše, da }e postal položaj Francozov resen. Bitka pri Verdunu je stopila v kritični stadij. Ni tajiti, da so Nemci zopet storili odločilen korak naprej insepri-bližali svojemu cilju. Franeoski zapo-vedniki vedo natančno, kaj morejo storiti pri Verdunu. Nimajo namena, ga opustiti, če se bo to dalo doseći. Med tem je postal ogenj na angleški fronti jako ljut. tako da se sliši grme-nje topov v jugovzhodnih grofllah Angleške. Priprave na angleško ofenzivo. Vojaški strokovnjak »N. Fr. Pr.« smatra, da se Angleži res pripravlja-jo na veliko ofenzivo. Na zapadni fronti se nahaja sedaj približno 1 mi-Iijon angleških vojakov, ki so izdat-ro založeni z artiljerijo in municijo. Pravico razpolagati s to armado in določiti, kedaj in kje naj udari, ima franeoski generalisimus Joffre. Zdi se, da ie kriza pri Verdunu prisilila , Joffra, da se sedaj posluži zbrtne an- gleške sile. Pariz, 23. junija. »Agence Ha-vas^«; RazpravljajoČ o vojnem položaju zlasti o artiljerijskih bojih na an-gleŠki fronti piše >Temps«: To ie vse samo predigra. Zdaj so Nemci na vrsti. Uvideti bodo morali, da danes ne morejo več izbirati časa in kraja napadov in da se bodo od naših za-veznikov začeti boji razširili tuđi na druge točke franeoske fronte. Nikjer ne borno pustili proti nam stoječe sovražne bataljone iti na pomoČ onhn, ki so v Artoisu hudo zadeti. Sovražnik naj nadaljuje z obstreljevanjem obeh bregov Mase. a nemške infante-rije, ki nas bo tam napadla, ne bo v , Artoisu. In če ne bo več delala napadov na naše jarke, jo bodo naši voja-ki poiskali v njenih. Base!, 29. junija. »Dailv News« in »Dailv Chronicle« govorita o začetku razbremenilne angleške ofenzive za Verdun. Oba lista govorita samo o diverziji, ne pa o veliki ofenzivi. Rusi na Francoskem. »Nowa Reforma« poroča Iz Gu-riha, da bo na fronti med Verdunom in med angleškimi postojankami za* stopana Rusija s 60.000 možmL ' Proces Casement. Zaradi revolucije v Dublinu ob-toženi bivši angleški diplomat Sir Roger Casement je postavljen pred sodišče. Pri obravnavi je Casement prečital izjavo v kat eri pravi, da ni | Ircem nikdar priporočal, naj se bore ! na strani Nemcev ali Turkov,nego jih vedno le opozarjal, da se smejo samo za Irsko bojevati. Odšel je iz Nemčije ubožnejši, kakor je bil pri svojem prihodu in ni prejel nikdar niti vinarja nemškega denarja. Olede vstaje na Irskem je izjavil Caseraent, da je ni provzročila Nemčija in da ni zanjo izdala nobenega vinarja. London, 29. junija. (Kor. urad.) Reuterjev biro javlja: Proces proti Siru Rogeru Casementu je končan. Sir Roger Casement je bil spoznan krivim veleizdajstva in obsojen na smrt. Kdo bo angleški voini minister? »Daily Telegraph« javlja, da ie imenovanje municijskega ministra Lloyd - Georgeja za vojnega ministra sedaj nemogoče, ker sede v poslanski zbornici že štirje drž. tajnik! In je to postavno največje število. Vsled tega se mora ali postava premeniti ali mora eden drž. podtajnikov postati peer, predno more Llovd - Ćeorge prevzeti portfelj vojnega ministrstva, Najverjetnejše je, da postane kdo drugi vojni minister, samo ne vedo še, kdo naj to bo. SDlošna ofenziva Cetverozveze? Rotterdam, 29. junija. »Manche-ster Guardian« piše: Splošna ofenziva četverozveze se menda zdaj začne. Pri bodočii bojih pojde za angleško svetovno veljavo, za biti ali ne biti. To se pravi za o d -1 o č i t e v. Lugano, 28. junija. »Secokx« po-» roča iz Pariza: Stojimo na začetku velike vojaške akcije četverozveze. Naravno je torej vprašanje. je-li ta akcija Izvedba svoječasno v Parizu sklenjenega ofenzivnega nacrta. Konstatirati je treba, da se v Parizu sploh ni sklenil nobeden konkreten nacrt in da se ni določil nikak datum. Pariški nacrt obstoja v tem, da se je sklenilo pričeti s splošno ofenzivo na vseh frontah, čim bodo potrebne priprave končane. Medtem pa so udarili Nemci na Verdun, Avstrijci na juž-* nem Tirolskem. Ententa je svoje priprave pospešila in osokoljena vsleđ ruskih uspehov sklenila pričeti z napadom, toda le v mejah dosedaj izvršenih priprav. Namen sedanje akcije je torej zavarovati priprave za veliki nacrt proti vsakemu ogrožanju. To seveda ne izključuje. da bo postala sedajna akcija obsežnejša, kakor se pričakuje. Potrebno je predvsem, da zremo na dogodke z zaupanjem in da se ne vdajamo iluzijam. Ako bodo rezultati večji, kakor jih pričakujemo, tem bolje; če ne, bodemo pa varni pred malodušnostjo. Nahajamo se pred velikimi podjetji, toda ta podjetja nišo zadnja. Nahajamo se pred zmago, toda še ne pred mirom. Se eno zimo vojne. Iz Amsterdama poročajo: Med vrhovnimi zapovedništvi ter vojnimi ministrstvi ententnih držav se vršijo pogajanja o preskrbi armad za pri-hodnjo zimo. Angleški vojaški stro-kovnjaki sodijo, da so Rusi ustavili svojo ofenzivo le začasno, da zopet spopolnijo število svojih čet in zaloge svoje municije. V Egiptu, Tunisu in Maroku se je pojavila kuga. Iz Zeneve javljajo: Prihodnje dni se sestane ententni vojni svet, da se posvetuje o ukrepih, ki bodo postali potrebni, ako prepove Amerika radi vojne z Mehiko izvoz vofne-ga materijala. ,47. «ev. .ai^jVENSKl NAROD*, dne 30. junija mb. -------- ________._ ----------'—^—■---------------- _______ Stran 8. Dogodki na Balkanu. NAŠA IN NEMŠKA POROClLA Z BALKANA. Dunai. 2S. juniia. (Kor. urad.) Uradno se razgfaša: I Jugovzhodno bojišče. Nič novega. Dunai, 29. junija. (Kor. urad.) U radno razglasajo: Jugovzhodno bojišče. Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. ft o i e r, fml. Berlin, 28. junija. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroča: Veliki glavni stan: I Balkansko bojišče. ' Razvcn artiljerijskih bojev med VarL^rjem in Dojranskim jezerom 0! nićesar poroda ti. Berlin, 29. junija. (Kor. urad.) \Volffov u rad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 27. junija. Položaj na makedonski fronti je ostal neizpremenjen. V vardarski dolini in na južnem po-bočju Belašice Planine traja vsako-dnevna huda kanonada na obeh stra-neh. Dne 24. t. m. smo z svojim ognjem prisilili Francoze. da so opustili svojo pozicijo severno kraja Gornji Poroj. Včeraj je uničil ogenj naše artiljerije na desnem bregu Vardarja dva sovražna topa ter je povzročil eksplozije v municijskih skladiščih. Na ćeli fronti se vršijo skora] ob vsa-ki uri boji med patruljami in precl-stražami, katerih izid je za nas ugo-deri. — Sovražni letalci so neprestano metali vžigalne bombe na polja pri vaših Karagozlii. Kirk5j, Orasli. Zinelli in Gendzerli (vse ob dolenjem teku Meste). Ob dolenjem teku Meste smo zlasti 25. t. m. opazovali 6 so-vražnih letalcev. Dne 26. t. m. je neko sovražno Ietalo brezuspašno ob-strelfevalo vas Merzenče. Z makedonske fronte. Reuter poroča: Pri Ljumnfci zapadno Vardarja so se vršfli boli med ratruljami. Blizu Ardžan-Jezera in v Polici Kalinova se je začelo stre-ijaije artiljerije. Matin« javlja iz Soluna: Bolga-ri so začeli na grških tleh naglo in I uspešno prodirati. General Sarrail je že štirikrat dobil ukaz, da naj pri-čne z ofenzivo, pa se do se daj temu rovelju še n! odzval. 1ZREDN0 ZASEDANJE BOLGAR-SKEGA SOBRANJA. I Sofija. 28. junija. (Kor. urad.) Da-r.es p^poldan se je pričelo drugo iz-!-edno zasedanje bolgarskega *obra-ila. Min. predsed. Radoslavov je preči tal v imenu kralja prestolni govor. ki pravi, da je sobranje sklicano, ker je treba odobriti proračun za 1. 1916. h pa kredite za osvobojena in za večne čaše pridobljena ozcmlja, ter dati armadi vsa sredstva na razpolago. ki jih bo po-trebovala pri dokončanju svojega osvobojevalnega dela. Prestolni govor zaključuje s klicem: Živela Bol-girija! — Finančni minister je na to predlagat, da se dovoli novih 300 mi-■i.ionov frankov za potrebščine arma-ie. 24 milijonov za podporo rodbin vpoklicanih vojakov in 24 milijonov frankov za gradnjo železnice Srmi-men (?) — Karnopot. Mh rernuoskil) in MasUi poli-Kdl Rrooov o dosadi u Drskem. rBerliiier Taghlatt* poroča y£ I Bukarešte: Vsled najnovejsih kora* kov četverozveze v Atenah je stopil balkanki problem v novo fazo in po-sledice spremenjenega položaja je občutiti tako v Sofiii kakor v Buka-rešti. V Sofiji smatrajo da se je gr-ška vlada prav siabotno obnašala in da se ni zanesti na bodoče postopa-nje Grške. akoravno se priznava, da goji resno željo, ostati nevtralna. V Sofiji ne soglašajo z nazorem, da se položaj že radi tega ni poslabšaL ker je grška armada demobilizirana in torej ententi ni na razpolago. Ćelo postopanje četverozveze ka?e mar-več. da gre tu za dobropremišljen nacrt, katerega cilj je ta, da se enten-ta konečno le pofasti grške armade. Ker ste bili dosedanja vlada in zbornica proti vojni % Boigarijo in centralnima državama, je zahtevala ententa pooolnoma logično novo zbornico, četverozveza upa. da bo mogla po volitvah, morda pa še prelje spraviti zopet Venizelosa na kr-rnito, s katerega potnočjo bi potecn < ' odstranila neljube tf grške generale in druge visoke častnike. Nova ve-nizelistična zbornica naj bi potem iz-silila vojno proti Bolgariji in central-n;ina. državama in na ta način postavila znova mobilizirano grško arma-do v službo entente. To bi imelo za posledico tuđi oJ^tranitev kralja in njegove rodbine. Res je, da ententa morda precenjuje Venizelosov vpliv in da znantno podcenjuje sim-pat'je, ki jih uživa krali med narodom. Toda očividno upa, da ji bo z novimi nasilnostmi in vsled ugodnih okolnosti mogoče premagati vse te-žkoce in odpraviti tuđi nevarnost nieščanske vojne, ki bi njenim nacrtom silno škodovala. Vsekakor sma-trajo v Sofiji, kjer že od nekdaj Grški le malo zaupajo, položaj za pre-Icej opasen. Ze pred štirimi tedni je bolgarska vlada centralni državi upozorila, da zasleduje dogodke na Grškem z največjo pozornostjo in da ne smatra, da bo mogla Grška ostati trajno nevtralna. Z isto pozornostjo opazujejo ra-zvoj na Grškem tuđi v Bukarešti. kjer so si svesti, da spada ideja ro-munsko - grške akcije pr^>ti Bolgariji med najljubše nacrte četverorve-ze. Rotnunski poiitiki se bojijo, da bo ententa pritisnila diplomatičao in vo-jaško tuđi na Romunijo, čim se do-godki na Grškem dovolj razvijejo in čim bo bolgarska meja napram Ro-mi!niji dovolj razbremenjena. *M. N. N.« javlja preko Bemlina: Na Bolgarskem vladajo velike simpatije za kralja Konstantina. Smatra se, da bo mogel kralj Konstantni s pomočjo BolVarije sedanjo krizo premagati. Sofijska »Kamba-na«, ki ima zveze z boigarsko vlado, piše: Kralj Konstantin se bori za res-nico in pravico. Ako pa je narod na strani entente in ako se hoče vklo-niti Venizelosovi diktaturi, potem bo smatrala Bolgarija Grško za svojega očitnega sovražnika in se bo po tem tuđi ravnala. Poslanik! centralnih đržav v Atenah. "»Lokalanzeiger^ lavlja iz Haa^a: V Londonu se govoru da bodeta av-strijski in nemški poslanik Atene zapustila, ker Orške ni več smatrati za neodvisno državo. Posebna misija grškega parflkega poslanika. Atene, 27. junija. (Kor. urad.) Sodi se. da grški pariški poslanik v kratkem odiđe iz Aten s posebno misijo za franeosko in angleško vlado, da doseže dober sporazum na resni podlagi. Manifest Zaimisovega kabineta. I Berlin. 29. junija. Po nalogu četverozveze je objavil Zaimis manifest na grški narod, v katerem razla-ga namene in cilje grške politike. Ča-sopisie ta manifest oštro napada. I Pred voHtvami na Grškem. Iz Aten poročajo: Stranke bivših ministrov Skuludisa, Gunarisa, Rha-lisa in Michelidakisa so sklenile vo-lilni kompromis naperjen proti Veni-zelosovi stranki ter se obračajo v po-sebnem proglasu na grški narod. Diismante ostane. Sofijski listi poročajo iz Aten: Sef generalnega štaba Dusmanis je poda I demisijo, katero pa je na za-htevo kraJja zopet umaknil. Bivši momariški minister admiral Kondu-riotis je rmenovan za šefa grške mornarice. Vojno ministrstvo je pre-vzel Damianos. »Dnevnika poroča nadalje, da Grška svojih v severnem Epiru se nahajajočih čet ne bo demobilizirala. Pod orožjem ostane v celem 80.000 grških vojakov. Kralj Konstantin in niski poslanik. Tz Aten poročajo: Kakor znano ie sprejel kralj Konstantin na dan iz-ročitve ententnega ultimata ruskega poslanika, ki ga je obvestil o zahte-vah četverozveze. Kralj je pobledellj ter je dejal: ^Vzeti mi hoćete krono".|| Ruski poslanik ni odgovoril ter jof molče zapustil dvorano. I Posojilo entente Grški. f Amsterdam, 28. junija. 'Kor. ur.) »Times« poročajo iz Aten: Francoski in angleški poslanik sta svojima vladama nasvetovala. da naj se Grški dovoli posojilo. — Ukaz o splašni demobilizaciji stopi y soboto v ve-Ijavo. Položaj v RomnnijL Demarša četverozveze v Bukaresti. Beroiinski listi poročajo: Govori se, da bodo izvrršili poslaniki četverozveze v Bukarcšti prihodnje dni novo demaršo, da pridobijo Romunijo za vojno. Ententa je ponudila Romuniji rudi veliko posojilo, kar pa je romunska vlada odkloniTa. Nacijooalistične konfereiice v Bukarešti. VVolffov urad poroča iz Bukare-Ste: Romunski nacijonalisti so imeli 25. L m. v navzočnosti Taka Jonesca 1 in Nika Filipesca skupščino, na kate- I ri !e govorilo več delegato\\ Po skupščini je $!o več sto večinoma mladih ljudi pevajoč in kričeč pred rusko poslaništvo, kjer so priredili ovacijo in se na to raašli. Proti ruski ajdtaciji na Romimskem. Iz Bukarešte poročajo: Vlada namerava v vseh krajih, kjer se po-javljajo večja gibanja proglasiti ob-sedno stanje, za kar ima pooblastiio parlamenta. V sredo 2S. t. m. so se vršile v Galacu zopet velike demonstracije, katere je priredila rusofilska stranka. Socijalisti so priredili proti-demonstracijo. Delavska revolta v Galacu. Naknadne vesti poročajo, da je bilo pri delavski revolt! v Galacu ustreljenih 9 delavcev, 25 pa ranjenih- Bukareški listi zatrjujejo, da je zapovednik vojaškega kordona, neki mladi poročnik, dal streljati. ne da bi bil pozval množico, da se naj raziđe. Izmišljene vesti v naših četah. Dunaj, 29. junija. (Kor. urad.) Tz vojnega tiskovneaga stana. Romunski list »NationaluU javlja, da je bila 25. t. m. ena c. in kr. eskadrona hu-zarjev notisnjena pri Gajnestih na romunsko ozemlje in tam internirana, Tsti list trdi, da je po njegovih in-iormacijah tuđi neki c. in kr. pešpolk prestopil romunsko ozemlje, pa se uprl razoroženju. Obe vesti ste prosto izmišljeni. Noben avstro - oorrski vojak, še manj pa vojaški oddelck ni prestopil romnnskega ozemlja. Turska vojna. TURSKO U RADNO POROCILO. 27. junija. Glavni stan javlja: fronta ob Iraku: Nobene pre-membe. Vzhodno Sermila so ruske sile. ki so se bile razdelile na male oddclke, novič v raznih smereh na-padle naše predstraže postojanke. Naš ogenj je te napade odbil. — FrontaobKavkazu, Na desnem krilu se je našim poizvedovalnhn od-delkom posrećilo, iztrgati sovražni-ku z uspešnimi operacijami nekaj gorskih grebenov in postojank. V središču in na levem krilu nič po-membnega. Z drugih front se nič važnejšega ne poroča. Carigrad. 28. iunija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku. Nič po-membnega. Po obupnih napadih na naše postojanke vzhodno Sermila so Rusi. ker nišo dosegli nikakih uspe-hov in imeli precej velike izgube, dne 27. junija zaoustili svoje utrjene postojanke vzhodno Sermila in se umaknili v smeri na Kerind, 10 km jugovzhodno Sermila. Naše čete za-sledujejo sovražnika. — Kavkaska fronta: Nikakih pomembnih dogodkov. — Dne 27. junija popoldne so oklopna križarka, monitor in dve torpedovki brezuspesno obstreljeva-le anatolsko obrežje in dardanelsko morsko ožino. Naša artiljerija ie ad-govarjala na o^eni. Sovražno letalo. ki ie prišlo iz smeri od Mvtilena proti Tokiji je naš ogenj pregnal. Z drugih front ni nič novega poročati. Grof Tisza e mm položalo. V ogrskem drž. zboru je imel ministrski predsednik grof Tisza 28. t. m. govor o vojnem položaju. Rekel je med drugim: Boji, ki sem jih ome-nil dne 14. t. m. še nišo končani, dne 14. t. m. sem mogel konstatirati, da je prvotna fronta naše armade v svo- Ijem največjem delu nespremenjena in neomajana. To lahko danes ponavljam. Tišti del naše fronte, katere v prvi perijodi ruske ofenzive ni bilo mogoče nazaj potisniti, je še danes v isti nepremenjeni trdnosti v naših ro-kah. Glede tistih točk, kjer se je ru- Iski ofenzivi posrečilo naše sile nazaj potisniti. sem izrekel upanje, da se pokaže učinek odrejenih pododredb in da izkaže ta za nas neugodni vojni dogodek za mhnoidočo epizodo. To upanje se je glede volinjskega boji-sča v polni meri tako] uresničilo. Ojačenja, ki smo jih mi sami in zlasti naš nemški zaveznik v najkrajšem času mogli poslati na ogrožene točke, so se udejstvila in danes že imamo pred sabo korak za korakom na-predujočo protiofenzivo. Lahko pri-bijamo, da je znaten ttel od Rusov za-sedenega ozemlja novič v naših ro-kah. Na bukovinskem bojišču se obrat ni mogel tako hitro zgoditi. Naše tu boreče se armade so imele še dlje časa premoćne sovražne sile pred soboj in pod vplivom teh premoćnih sil so morale, kakor znano, nadaljevati svoje umikanje. To je žal imelo posledice, da je prišel večji del Bukovine v sovražnikove roke. A umikanje se Ie izvršilo v popolneni redu in so bile sovražnika prizadete znatne izgube. Naša armada se drži še danes v popoini zvezi intaktna in popotnoma pripravljena za boj ter je I v posesti trdnih pozicij in vidimo, da se more zadnje tri ali štiri dni poročati ne več o napredovanju ruske ofenzive, nego o odbijanju ruskih na-padov z velikimi izgubami za sovražnika. Položaj je torej danes ta, da napreduje naša protiofenziva na volinjskem bojišču korak za korakom. Na bukovinskem in jnŽnogali-škm bofišču smo ustavili prodiranje sovražnika. Razmerjs sil se premi-nja tuđi na tem bojišču na našo korist in ni vzroka, da bi karkoli pre-klical od svojih v zadnjem govoru izrečenih upanj, ali kaj premenil na svojem stališču, da smemo z neo-majnim zaupanjem čakati na uspehe dogodkov bližnje prihodnjosti. — Poslanec Rakovszky je vpra-Šal, če so glede SeimograŠke stor-jene primerne vamostne odredbe. Ce se je posrečilo ustaviti ofenzivo, je to brez dvoma jako velik dogodek. Kar se je zgodilo, sicer ni katastrofa, a tuđi ne epizoda in se bo vsled tega gotovo podaljšalo trajanje vojne. Konečno je govornik vprašal, če so vesti o> naših velikih izgubah resnič-ne. Če se ministrskemu predsedniku ne zdi primerno, to zdaj pojasniti, naj sam naznani, kiaj to stori. — Ministrski predsednik grof Tisza je odgovoril: Na prvo govornikovo vprašanje opozarjam na svojo izjavo, da je armada popolnoma pripravljena, da stoji v močnih pozicijah in da se ra^merje sil preminja nam v korist. Več kakor to, mislim, da re-sen v svetovni vojni ne more pove-dati in vsak lahko iz tega izvaja posledice. Kakor znano, ne izkazuje nobena država o tej vojni nosamez-nih dat. Vsi vemo, da so tako zma-govite kakor z neugodnim uspehom potekle bitke te vojne bile združene z brezprimerno velikimi fzgnbami. Naravno je, da so tuđi sedaj vršeći se boji krvavi. Mislim, da ni niko-gar. ki bi mu ne bilo žal za vsako kapljo prelite krvi, a lahko trdim, da so tuđi v teh bojih, kakor vse kaže, izgube nam nasprotujoČega sovražnika dosti večje, kakor naše. Kar se tiče zadnjega oponašanja, moTem samo reci. da je v vsakem ozmi vse stOTieno. kar je potrebno za zagoto-vitev uspeha n?ših vojnih operaerj. V obče pa mislim, da ni v Interesu naše dežele. razpravljati o posaTnič-nostih tega vprafania. D&Iazitev amenkensko -mekikanskeoa - spora. Nowi York, 29. junija Reuterjev biro: Po brzojavki iz El Pasa ie za-povednik v Chihuahui general Trevi-no ukazal izpustiti pri Carri-z a I u v j e t e i n vJuares pre-peljane Amerikance. Washingrfon, 28. lunfja. (Kor. ur.) Reuterjev biro javlja: Neposređ-nemu sporu z Meksiko je vsled izpuščenja pri Carri-zalu vjetih Amerikancev narejen konec. Položaj je tak, da bodo Zjedinjene države, če se bo Carranza dalje pogajal, vztrajale pri zahtevi, da se mora zdaj v Meksiki nahaiajočemu vojaštvu priznati svo-boda gibanja. Vsak poskus, to svobo-do ovirati, bi imel za posledico prisilno postopanje. V širših krogih se govori o možnosti posredovanja južno-ameriških držav. Prevažanje amerikanskih čet na mejo se med tem na-daljuje. El Paso, 29. junija. (Kor. urad.) Reuterjev biro javlja: Pri Carrizalu vjeti Amerikanci so dospeli na mejo. Starejše vesti. Predsednik Zjedinjenih držav še ni dobil odgovora meksikanskega1 predsednika. Malo upanja je, da bi Carranza odnehal. Razni člani kongresa so mnenja, da se vojni ni več ogniti. Papež se je obrnil do prezi-dentov obeh držav s prošnjo, naj sto-rita kar je mogoče, da ne priđe do vojne. Ponudba Argentinije za posredovanje je bila odklonjena; tako se zgodi tuđi s ponudbo republike Chile in se ne more drugače zgoditi s papeževo ponudbo. — Različni listi razpravljajo ohširno o učinkih amerikansko - meksikanske vojne na četverozvezo. Sodijo, da bi v slučaju take vojne mnogo amerikanskih to-vnrn ne moglo več preskrbovati četverozveze z municijo in z orožjem, kar bi utegnilo postati katastrofalne-ga pomena za entento. Mobilizacija Zjedinjenih đržav gre počasi od rok vsled pomanjkanja opreme za vojaštvo. Casopisje latinskih republik obžaluje, da odklanja Wftson vsako posredovanje. Roose-velt hoče zbrati 12.000 prostovoljcev in je prosi!, naj ga vojna uprava imenuje za generala. Priitopalte kot člani k „RHetenra krltaMl Razne politične vesti = Avstrifckl proročanskj pravi, zorij. Izšla ie cesarska naredba z dne 28. junija, ki uveijavlja budgetni provizorij za čas od 1. julija do 31. decembra 1916. Naredba pooblašča vlado, da pobira davke, doklade io pristojbino po sedanjih nonnah in poravnava državne izdatke na račun za upravno leto 1916—1917. Kar }e za vodstvo državne uprave in vojne več potrebno, se naj eventualno pre-skrbi s kreditnimi operacijami. Konec vojne? Švicarski listi javljajo: Po zanesljivih poročilih rz Pariza je bila ministru Briandu od parlamenta izrečena zaupnlca vsled tega, ker je vlada izjavila, da bo naj-kasneje mostanov i,ti.f LJUBUANL Parilo po mori so izgotavfja najliltrojo. Iftotam prva kraa|slui |[jl5iU II tt U IHJll. Moiof*ni obrat« mio mnn m umn tm Etpalat pwtU% 11 Dr. Lahmanaa i4ravfhraa« ptrlltw ■r. lutav Jl|r«vt Mlatat ptrilt. u Parilt TfcTlA. Perilo q fijnci znrin V Z»l«gl, Parilo za tleleta w zato«!« HUM ZobiMi krema xil . 90 vin«rlow jg^r^*.' . . O? Deček krepak, 13 let star, ieli Tstopiti sa illlM ▼ trgoTino. Učil naj bi se 4 leta. Želi se vsm oskrba ▼ hiši. 2033 Natlov pove upravo. »Slov. Naroda«. ttčenec poštenih staršev, z zadostoo šolsko izobrazbo, m spi*!«« w ip6oerl|flk# trajavlao 2000 1 Kritic, Bnnajska cesta. Proda aa približno 300 kg zimsko - suhega mcšiijtga meti na primarni cani. Naslov pove upravnijkvo »Slov. Naroda«. 2G56 BA IZBIRO pošilja tuđi na đeželo: Kasne 2652 11 ilir n«««f jopic«9 I II IL krila, kostume9 I II I I ~*»*h*"i*fpe-I III I ■«^"-aTa»pr#* M U li li amai^aportBOkla-fcmk* Ib st«uiika. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar ajvMlaai, Itart trg t. Laatna hlia. Fine otroške oblekce ■1 in kratne oprave, n Otomana tkoro aoT«, se pooeal prote« VpntŠa se na KnhoOTi OMtf it 23/11, daaao, đopoldae. 2060 --------------- Dva lepa *> meblovans sobe z uporabo kuhinje, se takaf adk dasta. 2057 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. isobraieao, peAteno đelde Ute sluibo kot prodoialko Naslov pove upr. »SI. Nar.« 2029 : M\M: kateri je vajen malih popravi 1 in se tuđi pri električnih napravah malo razume, se takof sprefme. invalidi imajo prednost. — Ponudbe pod nlnđnrntrlla 2033cl na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2033 !! Pozor U Izborno vpeljana ii^ovinai = na debelo s feevljl ■----a sortirano se takof saradl vpok- llea k TOjaJieiii proda. Primano za potnika- trgovca. J027 Ponudbe na v.pditad predaj H7fs. RAFIJA ekstra prima Malnnga se dobi, dokler Je = ka] zaloge. ===== Kje, se poisve pri Sadmial Svesl V Celja. 3^3 A' & £ Sfaberne Mestm trg št tO. (lastnica Jadviga Saro) I Llabllama, Salemburgova ulica Mev. 5. BZ PERILO O*n« !■«•>•. Solidno dolo. $p«eialni edd«lcH za ncv«5tin« oprem«. f*«HI© za g«5podc po meri. im Baaam^BaaBjBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBHB^H^^aHHaB^i^H^H^^^^^^B^^^^^^^J