Sftev. 299, ¥ Trstu, v pttifc diM 27. novembra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak danf tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urcdniftvo: L lica Sv. FranćiSki Asiskega «L 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu lista. Nef' . ikirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne ..učajo. l^.Jajatc'j in odgovorni uredi.k Štefan Godina. Lastnik konsordj lista — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge Z omejenim poroštvom v Trstu, ul'ca Sv. hrančiSka AsiSkegi It 20L Telefon uredništva in uprave 4tev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24*— za poJ leta.................I2-— za tri ....................... •*— Za aedeljsko izdajo za celo teto........ 5*20 za pol leta................. M0 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka naialjna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in to2< se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančlSka Asllkega SL 20. — PoštnohranilniČnl račun SL 841.652. Na PoUskem radi nastopa novih močnih ruskih sil z Juga in vzhoda, odločitev še vedno ni padla. Rosi potisnjeni iz Karpatov. - g Beiiijl in FrandP položni neizpremenjen. - Portugalska nn strani Me in Francije. DUNAJ. 26. (Kor.) Uradno se objavila: 26. novembra opoldne. Bitka na Rusko-Poljskem je zavzela v velikem delu fronte značaj stoječe bitke. V zapadni Galiciji odbijajo naše čete Ruse, ki so prodrli preko spodnjega Dunaj ca. Tudi boji v Karpatih se nadaljujejo. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major. Bali v Karpatih. BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Ogrski brzojavni korespondenčnl urad poroča Iz Nyi-regy kaze: Glasom poročila, došlega od nadžupana v L ng var ju, so naše čete preko Užoškega prelaza v pad lega sovražnika premagale In ga potisnile iz ozemlja dežele. Kakor poroča nadžupaa komitata Zem-plen, so naše čete v k omi ta t Z e m plen do-šiega sovražnika obkolile in premagale. Izgube Rusov so tu velike. Sovražnik se Je povsod pričel umikati iz dežele. Nadvojvoda Leopold Salvator odpotoval na severno bojišče. DUNAJ 26. (Kor.) Generalni artiljerijski nadzornik, nadvojvoda Leopold Salvator. je odpotoval danes ob 7.45 zjutraj na severno bojišče. Nadvojvoda Jožef poveljnik armad nega zbora. BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Nadvojvodi Joletu, ki je poveljeval dosedaj eni in-fantenjski diviziji na severnem bojišču, je poverilo sedaj Njegovo Veličanstvo vodstvo enega armadnega zbora. Ob tej priliki se je nadvojvoda poslovi! od svoje divizije s posebnim armadnim poveljem. »Kreuzzeitungc o uspehih naše armade na severnem bojišču. BERLIN 26. (Kor.) K včerajšnjemu poročilu avstrijskega generalnega štaba o ujetju 29.000 Rusov, piše »Kreuzzeitungc: S tem poročilom je predvčerajšnji komunike avstrijskega generalnega štaba izredno razveseljivo izpopolnjen. Tamkaj je bilo rečeno, da so čete našega zaveznika pri VVolbromu in Pilici pridobile na ozemlju in napravile veliko število vjetnikov. Sedaj smo izvedeli, da je bil bojni plen tako velik, da še znatno presega plen naše armade pri Wloclawku in Kutnem. Vesele nas ti uspehi, ki so plod ženijal-nega vodstva, predvsem pa krasnih vojaških lastnosti čet, njihove vztrajnosti in discipline, kakor tudi brezprimernega navdušenja pri napadih. Kakor železni oklepi pritiskajo na ruske mase na Poljskem: na severu Hindenburg, na jugu Hotzendorf, oba na čelu čet, ki nič ne popustita od vojne po zmagi in vojaških čednosti. Naprej, ramo ob rami! Zmaga mora biti naša in naj bi bila premoč, s katero nastopa sovražnik proti železnim nasipom, ki so jih postavile naše čete, še mnogo sil-neJŠa. _ Z neRiibo-raskesa bojltfi BERLIN 26. (Kor.) Veliki glavni stan. 26. novembra dopoldne. V Vzhodni Pnisiji položaj nI izpreme-njen. V bojih s četami generala Mackensena pri Lodzu in Lowiczu so imeli prva in druga in deli pete ruske armade težke izgube. Raz ven mnogoštevilnih mrtvih in ranjenih, so izgubili Rusi nič manj kakor 40.000 neranjenih vjetnikov; naše čete so uplenile 70 topov. 160 municijskih vozov In 156 strojnih pušk, 30 topov pa je bilo napravljenih nerabnih. Tudi v teh bojih so se deli naših mladih čet kljub velikim žrtvam obnesli kar najsljajneje. C« se kljub takim uspehom ie al posrečilo izvojevati odločitve. Je vzrok temu nastop nadaljnih močnih sil sovražnika od vzhoda in juga. Njihovi napadi so bili včeraj povsod odbiti. Končni Izid boja pa še ni padel. Vrhovno armadno vodstvo. Z nemfto-fnmcoskeifl froittfc BERLIN 26. (Kor.) »Woffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 26. novembra dopoldne. Položaj na zapadnem bojišču le neizpremenjen. V okraju Saint Hilaire - Souain je bil z močnimi silami uvedeni a slabotno izvedeni francoski napad odbit z velikimi Izgubami za sovražnika. Pri Apremontu smo napredovali. Vrhovno armadno vodstvo. AMSTERDAM 25. (Kor.) »Handels-Mad« poroča iz Londona: Glasom nekega poročila »Daily Cronlcla« Iz severne C____n- ■ _. -M »-« II ■ — nI M I, a-|l rrascite. oostrenmeto nmki m ironti Ypem In La Bassee že 48 ur z vso silo augieško-francoske armade. Ta bitka je baje še silovitejša, kakor ona ob Maral in YserL Francoske in angleške armade gredo naprej v neposredni kooperaciji in so v akciji najtežji topovL Poročilo pravi, da se le dosedaj v sled angleške artiljerije ponesrečila vsaka operacija Nemcev. AMSTERDAM, 26. (Kor.) »Telegraaf« poroča Iz Siuisa z dne 25. L m.: O bombardiranju Seebriigga se razširjajo pretirane vesti. Vnelo se je le eno poslopje v pristaniškem okraju. Pravi Seebriigge ni bil prizadet. PARIZ 25. (Kot.) Časopisi, ki so do zadnjega tedna govorili, da se je bitka ob Aisni končala z zmago francoske armade in da je pričakovati umaknenja v severni Franciji, da je nemška armada oslabljena in da ne more stopiti več v ofenzivo, pričenjajo pripravljati sedaj javnost na to, da je v kratkem pričakovati nove nemške ofenzive v večjem obsegu. Pred sklicanjem francoske zbornice. PARIZ 26. (Kor.) Razpravljajoč o predstojećem sestanku zbornice, ki bo sklicana za sredo meseca decembra, razmotri-va »Temps« o vprašanju, če zamore biti sklicanje znamenje za povratek vlade v Pariz in izjavlja, da ima sovražnik še deset departementov popolnoma ali pa deloma zasedenih. Po povratku vlade v Pariz, ne sme postati glavno mesto zopet cilj še zelo preblizu se nahajajočih armad. Pride dan, ko bo sovražnik zadostno potisnjen nazaj in postane Pariz lahko zopet glavno mesto. Med tem bi lahko zborovala zbornica v Parizu. Ministri, kojih navzočnost je potrebna pri zasedanju, lahko prisostvujejo sejam in se nato takoj vrnejo v Bordeaux Naloga, ki jo je rešiti v Parizu, bi zavzela le malo časa. Parlament bo zaprošen za dovoljenje, da se pobirajo davki in napravijo stroški za prihodnje leto. Će bi morala podati vlada kake izjave, bi se to ne moglo zgoditi v javni seji, ampak radi zaupnega značaja pred proračunskim odsekom. Zbornica bi najbrže samo glasovala. Pariz bo potrpežljivo čakal na uro, ko bo zamogla vlada v popolnem sporazumu z generalissimom in odgovornimi generali smatrati povratek kot mogoč. Izgube angleške pomorske brigade. LONDON 25. (Kor.) »Times« kritizirajo admiraliteto, da je šele sedaj objavila tri in pol stolpca dolgo listo o izgubah pomorske brigade, ki se je udeležila obrambe Antuerpna. Admiraliteta da je tudi sicer preveč molčeča, kar ne odgovarja njenim tradicijam. To dokazujeta beg »Goeb-na« in »Breslau« v Dardanele in pa pomorska bitka pri Coronelu. List noče, da se brodovje splošno kritizira, meni pa. da dokazujejo imenovane epizode pomanjkanje, četudi ne na strate-gično glavnih poljih. Intervencija H irtnooiske t kMlKkti. MlMIlfbiM evropsKcm LIZBONA 25. (Kor.) Časopisje soglasno odobrava zakon, ki pooblašča vlado k vojaški intervenciji v sedanjem evropskem konfliktu, če M se H zdelo to potrebno. LIZBONA 26. (Kor.) Množica, ki se je zbrala pred parlamentom, je navdušeno manifestirala za Anglijo, Francijo In Belgijo. Časopisje naglaša, da se sklep zbornice močno razlikuje od onega, ki je bil sklenjen meseca avgusta, ker je bila vlada pooblaščena takrat samo k obrambnim odredbam. _____ Volno v kolonijah. Vstala v Maroku. MADRID, 23. (Kor.) Po semkaj došlih avtentičnih poročilih so izgubili Francozi pri porazu pred Kenifro 33 ofeirjev in 850 mož mrtvih in dve bateriji. Uporniško gibanje proti Franciji med KabiH narašča. Nemške izgube v boj» za Ciugtao. BERLIN 26. (Kor.) Kakor je:razvidno iz poročil ki so do danes na razpolago, znaša število vjete posadke iz bojev za Ćingtao in padca trdnjave 4250 oseb, med temi 600 ranjenih. Število padlih baje znaša 170, med temi 8 Častnikov. Križarka »Kaiserin Elisabeth« je imela 8 mrtvih in 9 ranjenih, med temi 1 častnik. Japonci baje z ujetniki ravnajo dobro. Japonska vlada je obljubila, da pošlje kmalu seznam in imenik mrtvih, ranjenih in vjetih. _ DUNAJ 26. (Kor.) Finančni minister je, kakor znanot dovolil, da se zamore vršiti podpisovanje vojneca posojila tudi po 24. novembru t L Da se te naknadne podpise ne zmeša z onimi, ki so bili izvršeni tekom subskripcijskega roka, izvrši poštno-hranilniški urad obračun za podpise do pred 12. uro opoldne dne 24. novembra, ločeno. V dosego tega cilja, ki je v splošnem interesu, je neobhodno potrebno, da vse pri subskrtpciji delavne posredovalnice vse do torka 24. novembra opoldne sprejete podpise takoj oddajo in odraču-najo ali poštnohranilniškemu uradu ali pa kakemu v prospektu imenoma navedenemu posredovalnemu uradu. Olede odraču-na podpisov, izvršenih po poteku subskripcijskega termina, bodo objavljena posebna navodila. DUNAJ, 26. (Kor.) Pri banki Union je bilo podpisanih še 1,379.000 kron, med temi 550.000 kron od hranilnice in posojilnice v Ober-Hollabrunnu. DUNAJ, 26. (Kor.) Mestna občina v Černovicah je podpisala na vojno posojilo svoto 250.000 kron. Mm s Turčijo. CARIGRAD 25. (Kor.) Komunike glavnega stana pravi: Trajno slabo vreme v Kavkazu je za trenotek ustavilo naše ofenzivne operacije v onih krajih. Tudi Rusi se nahajajo v svojih pozicijah na meji. Naše v zono Coroha v padle čete so iz-v oje vale novo zmago. Zasedle so Mor-gul, prekoračile Čoroh v bližini Burčika in zasedle tudi to pozicijo. Tekom teh operacij so vzele sovražniku več brzostrelnlh topov, eno ambulanco z vsemi pritikllna-mi, dva avtomobila, 100 vprežnih konj, artiljerijsko municijo in veliko množino dinamita. CARIORAD 26. (Kor.) Kakor je izvedel * Turan«, so imeli Angleži z izkrcanjem čet ob obrežju pri Fao namen, indirektno zabraniti pohod turških čet proti Sueškemu prekopu. Angleži da so prišli do spoznanja, da se v Egiptu ne bi mogli resno upirati in da bi doživeli poraz in so zato nameravali premotiti Turčijo z operacijo, ki so jo izvedli s par tisoč indijskimi četami v nadi, da se prisili tako Turke, da bi se odrekli okupaciji Egipta. A s tem ne bodo imeli sreče in bodo tudi izprevideli, da imamo ob obrežju Bassoraha dovolj čet. Turški polmesec bo pobiral v Avstriji In Nemčiji prispevke. CARIORAD 25. (Kor.) Posebno odposlanstvo otomanskega polmeseca odide v Avstrijo in Nemčijo, da zbira za otoman-ske ranjence. Turško - ameriški slučaj poravnan. LONDON 25. (Kor.) »Times« poročajo iz Washingtona z dne 22. t. m.: V zbornici je bilo naznanjeno, da je turški poslanik izjavil, da je bito streljanje na barkaso »Tennesee« pri Smimi, le prijateljski opomin vsled bližine podmorskih min. S tem je smatrati ta slučaj kot poravnan. Poboj Rusov v Tebrisu. CARIORAD. 26. (Kor.) List »Terdju-man i Hakikat« potrjuje včeraj zvečer sem dospelo vest, da so v Tebrisu pripadniki perzijskih plemen masakrirali 2000 Rusov. Kakor poroča list »Ikdam« se nahaja med žrtvami tudi ruski konzul. List poroča dalje, da je poboj Rusov v Tebrisu posledica njihovega izzivajočega postopanja ob priliki pojava, ki ga je priredila neka perzijska množica takrat, ko je bila proglašena sveta vojna. Vznemirjenje med ljudstvom je trajalo cel dan in vsi v Tebrisu nahajajoči se Rusi so bili pobiti. Vprašanje tiMHte j^tUIft oi za žito DUNAJ 26. (Kor.) V zadevi določitve najvišjih cen za žito in moko, se je vršilo včeraj in danes natančno posvetovanje s semkaj odposlanimi zastopniki ogrske trgovine in poljedelskega ministrstva. Jutri se podajo trgovinski minister dr. Schu-ster v spremstvu sekcijskega šefa dr. Mfil-lerja kakor tudi poljedelski minister dr. Zenker s sekcijskim šefom dr. Setdler-jem v Budimpešto, da zaključijo ta pogajanja. _ ■ar mk jtntom naiaasko-iriko-•ifleatatskeaM društvu. DUNAJ, 25. (K). Na prošnjo romuntko-grško-oi ijeutalikega društva za zgradbo ju-bilejske cerkve Je daroval minister za vna-nje stvari grof Bercfctold temu društvu 1000 kron za ranjene vojake. DUNAJ 26. (Kor.) Po izkušnjah zadnjih dveh mesecev je upravičeno naziranje, da dovoljujejo gospodarske razmere, da se postopa še nadalje s predpisi glede odplačil na dosedaj odložene terjatve. Glasom soglasnih poročil trgovinskih in obrtnih zbornic in cele vrste drugih korporacij, so bila plačila tekom oktobra in novembra, ki so se morala izvršiti po določilih veljavne odložilne odredbe, popolnoma zadovoljiva. Omajanje gospodarskega življenja. ki so je pričakovali od marsikatere strani kot posledico delnih plačil, se ni pokazalo nikjer. Zatorej je umestno, da se odrede nadaljna odplačila na odložene terjatve, da se odpravijo taki zastanki plačilnega prometa, ki se jih občuti v vsem kupčijskem življenju, zlasti pa na polju kredita. Glasom cesarske naredbe , z dne 25. novembra 1914 (četrta naredba glede podaljšanja roka), ki bo objavljena danes v državnem zakoniku in v »Wiener Zeitun-gi«, naj se izplača v decembru 1914 25% terjatev, ki so zapadle že 1. avgusta ali pa tekom avgusta 1914, meseca januarja 1915 pa 25% terjatev, ki so nastale pred 1. avgustom 1914 in so zapadle v septembru ali oktobru 1914. Ta ureditev se giblje bistveno na isti črti kakor že s cesarsko naredbo z dne 27. septembra 1914 uvedeni načrt. Razlikuje se predvsem v tem, da odplačil na terjatve, ki zapadejo v novembru, decembru in januarju sploh ne omenja, da se dolžnikov, ki morajo v decembru in januarju že tako izplačati velika plačila, ne obremeni preveč. Naredba je dalje tudi bolj pregledna, ker deli terjatve, ki jih je deloma odplačati, v dve časovno spojeni skupini — plačilnosti do konca avgusta in plačilnosti tekom nadaljnih dveh mesecev —, dočim bi se morale po temeljih tretje odložitvene naredbe po vrsti poravnati plačilnosti mesecev s sodo in lihim številom. Pri plačilih na menice ali čeke ostane predpis, da se mora plačati najmanj znesek 100 K sporazumno z večino oddanih mnenj neizpremenjen, ker bi bili pri delnih plačilih stroški za ponovno prezentacijo in vsakokratne proteste nerazmerno veliki. Za ostanek terjatev, na katere se morajo izvršiti delna plačila, se podaljša provizorično rok do vštevši 31. Januarja 1915. Do tega dne se dovoli podaljšanje roka tudi za vse v decembru in januarju zapadle terjatve, ki so nastale o red 1. avgustom 1914. Krog od podaljša nja roka popolnoma izvzetih terjatev je bi razširjen s tem, da se morajo sedaj pla čati obresti in anuitete vseh vknjiženih ter iatev. S tem se ugodi želji mnogoštevilni! posojilnic, ki so naložile denar deloma v hipoteke. Razločevanje, če najemninske ali zakupne obresti od v najem ali v zakup danih hiš ali zemljišč.zadostujejo za poravnavo obresti in anuitet, po uvedbi sodnij-skih odlogov plačil ni več umestno. Tudi hišni in zemljiški posestniki, ki stanujejo na svojih nepremičninah ali jih obdelujejo, bodo zamogli plačati obresti in anuitete. Za izjemne slučaje nudi dolžniku primerno zaščito sodnijski odlog plačil. - Za dolžnike, ki stanujejo, v Galiciji ali Bukovini (sedež, kjer imajo svoja pod-ietja), se polni odlog, dovoljen z naredbo celokupnega ministrstva z dne 13. oktobra 1914, podaljša z istočasno z novo cesarsko naredbo objavljeno naredbo za nadaljna dva meseca. Denarne noilliotve avnrDshim valnim ujetnikom DUNAJ, 26. (Kor.) PričenŠi s 1. decembrom se zamorejo odpošiljati poštne nakaznice na avstriske vojne ujetnike (ne na druge internirance) v Francijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Srbijo. Najvišji znesek takih nakaznic je določen za Rusijo na 800, v ostale dežele pa na 1000 frankov. Odpošiljatev je prosta pristojbine. JMUence pri cesarja. DUNAJ 26. (Kot.) Pri dopoldanskih av-dijencah le sprejel cesar tudi deputacijo oskrbne akcije za varstvo proti mrazu pod vodstvom predsednika dr. Mataje, ki je izročila cesarju zlato, srebrno in bronasto plaketo, kakršne je izdalo društvo. Dalje je prišel v avdijenco tudi nadpo-ročnik Jelinek, ki je zgubil v boju eno roko. Predložil je cesarju prošnjo, da bi smel kljub temu ostati aktiven. ŽHh borza. BUDIMPEŠTA 26. — Pšenica brez kupčije; rž 16.85— 17.— ; oves 11.45— 12.20; koruza 12.05—12.25; ječmen brez kupčije. Zaradi pogajanj za določitev maksimalnih cen in zaradi rezerviranosti mlinov je bil pSeniČni in Ječmenov trg brez kupčije. Finančni minister baron Engel obiskal po-štno-hranilnlčnl urad. DUNAJ, 26. (Kor.) Finančni minister baron Engel je obiskal včeraj poštno-hra-nilnični urad in si ogledal posebne odredbe glede vojnega posojila in druge resortne in. blagajniške prostore. Poslanik Tevflk paša prispel na Dunaj. DUNAJ 26. (Kor.) Turški poslanik v Londonu. Tevfik paša, in poslaniški svetnik Rayib Raif bej sta prispela semkaj iz Londona, Haireddin effendi pa iz Berlina. Ogrski parlament. BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Brambni, finančni in justični odsek poslanske zbornice so imeli danes seje in so sklenili, da priporoče predložene predloge v plenumu kot nujnostne razprave. V finančnem ministrstvu je naznanil finančni minister Telcszky, da podpisi na vojno posojilo presegajo svoto 800 milijonov kron. Konferenca hrvatskih poslancev v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Hrvatski poslanci so imeli včeraj zvečer pod predsed-ništvom poslanca Babič - Gjalskija posvetovanje, glede Hrvatske se dostojajočih zakonskih predlog, predloženih včeraj državni zbornici. Razpravljalo se le o izjavi, ki jo podajo hrvatski poslanci, ako podajo take izjave glede občega stanja tudi druge stranke. Poslanca Guido Ksaljanović in grof Pejacsevics sta obiskala ministrskega predsednika grofa Tiszo in sta imela Ž njim glede hrvatskih odnošajev daljši pogovor. Protest nemških zdravnikov. BERLIN, 26. (Kor.) Zveza zdravnikov Nemčije objavlja sledeči protest: Zločinska vojna, ki jo vojujejo sovražniki z lažjo in obrekovanjem proti časti in ugledu Nemčije, je zahtevala novo, skoro neverjetno žrtev. Pariški sodniki so obsodili vjete nemške zdravnike radi nasilstva proti prebivalcem in radi zanemarjanja pri oskrbi ranjencev na eno ali dve leti zapora. Komu ne udari ob tem poročilu kri v glavo? Nemški zdravniki da so ropali in postopali nasilno z mirnimi državljani? Vsako besedo opravičevanja na te gorostasne laži bi smatrali za zapostavljanje svojega stanu. Izražamo le ogorčenje in prepričanje, da Nemčija ne bo mirno sprejela tega udarca, ampak odgovorila nanj, kakor je to že od nekdaj lepa nemška navada. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 26. (Kor.) Mornariški minister Churchill je odgovoril v spodnji zbor-iici na neko vprašanje, da mornariški u-rad ni objavil moči in sestave v Belgiji vporabljenih mornarskih brigad vojne mornarice, vsled česar ne more razumeti, zakaj se tudi z angleške strani ne varuje enaka molčečnost. Dalje je izjavil Churchill, da dosedaj še ni znan noben slučaj, da bi od izbruha vojne dobil kak rojeni Avstrijec ali Nemec pri brodovju in v morski brigadi oficirski patent. Efektna borza. DUNAJ 26. (Kor.) Danes se je vršila izjava ultimo novembra zapadlih premij iu na to preskrba iz teh poslov vsprejemnih komadov. Kupčija je bila zelo omejena in ono malo zaključkov, ki so dospeli v po-skrbo, se je lahko upostavilo brez vsake ovire. Reportni postavek se ni določil. Sprememba istega se je odložila na poznejši dogovor. Blagajniški dan za efekte se je določil na 3. december. Blagajniški dan za divize, ki je bil določen na ta dan. je bil preložen na 5. januar 1915. Kupčija v valutah ostane tudi za naprej odložena. Homotlje v AliuniljL DRAČ 24. (Kor.) Predvčerajšnjim se Je vršil med Sjakom in Tirano razgovor med odposlanci Essad paše in uporniki, ki se je končal s tem, da je prispela včeraj v Drač deputacija vstašev, da poskusi mirno rešitev zmešnjav. Deputacija je zahtevala zlasti odpoklic policijskega šefa, ki ga je poslal Essad paša v Tirano in pa takojšnjo izpustitev vseh, ki jih je aretiral. Domneva se, da je mogoča mirna rešitev konflikta.____ Nemiri v Mehiki. WASHINGTON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Oeneral Blanc je včeraj zapustil mesto Mehiko. Neposredno nato so zasedle mesto čete generala Zapatasa. LONDON 26. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka z dne 25. t. m.: Po noči so bili v Mehiki resni nemiri. Pred nacijo-nalno palačo se je zbrala množica, vdrla v skladišča in se polastila orožja in muni« Stran II. „EDINOST* štev. 299. V Trstu, dne 27. novembra 1914. cii ter razorožila polidjo. Nekaj oseb je bilo ubitih. Poincare v Parizu. PARIZ 26. (Kor.) Predsednik Poincare je prispel v spremstvu ministrskega predsednika Vivianija semkaj. Sličice iz vojna. Ganljiva epizoda iz vojne. »Berliner Tagblatt« poroča iz Ženeve: Sledečo ganljivo epizodo je pripovedoval neki francoski vojak iz ponoćnih bojev za Ypern: »Napočil je jutranji svit in smo zamogli videti teren, kjer smo se bojevali. Brez-dvomno so se Nemci po bitki zopet vrnili, da odnesejo svoje tovariše. Vsa pokrajina je bila prazna in videli nismo ne mrtvecev ne ranjencev. Le en sam ranjenec je ležal na pol potu med obema sovražnima strelskima jarkoma. Naši vojaki so še vedno streljali, a niti eden ni meril na nesrečneža. Kar smo zagledali vojaka, ki je prišel iz nemškega strelskega jarka; očividno je hotel pomagati ranjencu. Salva naših vojakov ga je podrla. »Ogenj ustaviti,« je nenadoma ukazal naš oficir. Lbogali smo in videli na svoje veliko presenečenje, kako je oficir zapustil jarek. Tu ga je zadela nemška kroglja. Zbral je kljub temu vse svoje sile in šel krepkih korakov proti nemškemu jarku. Za to hrabro dejanje so oficirju iz obeh jarkov vihamo ploskali. Skoro celo uro nismo oddali mi niti noben Nemec nobenega strela. Naš oficir je šel čisto do ranjenca. Kljub temu, da je bil ranjen, je vzdignil Nemca, ga podpiral in ga peljal do nemških strelskih jarkov, kjer ga je začasno položil na neko vzpetino. Nato se je mirno vrnil. Ni prišel brez plačila. Neki nemški oficir je prihitel iz strelskega jarka. iztrgal iz svoje suknje odlikovanje in je pripel na prsa našega oficirja. Iz obeh strelskih jarkov so zadoneli viharni Živio! klici. Počasi se nam je bližal oficir, kjer se je utrujen zgrudil nezavesten v naše roke. Nemci so nam pustili dovolj časa. da smo mu pomagali. Nato se je srditi boj med nami in sovražnikom pričel vnovič. Izmenjava časopisov med strelskimi jarki, »\ossische Žeitung« poroča iz Rima: Glasom poročil pariškega »Tempsa« se vrši sedaj med nemškimi in francoskimi strelskimi jarki izmenjava časopisov, ki jih polože vedno na gotovo mesto. Nekoč je neki nemški oficir priložil listek z besedami: »Časopisi so dobri, a mi jim ničesar ne verjamemo«. Francoski častnik je poslal sledeči odgovor: »Mogoče boste bolj verjeli priloženim ameriškim listom*. Nato je bilo štiri dni vse mirno, nakar se Je izmenjava pričela vnovič. Tragedija lofanterista Mihaela Chomsa. V Nadasdyjevi vojašnici v Budimpešti se nahaja infanterist Mihael Chomsa, ki Je zgubŠ v vojni vid. Občinstvo je hotelo vojaka obdarovati z denarjem in je zbrak takoj nad 5000 K. Tako naj bi se mu vsaj nekoliko ublažile težke duševne bolesti, ker faktično ni nič bolj tragičnega, kakor Izgubiti vid. Oseba, ki je prinesla Choinsu denar, opisuje svoj poset v »Pester Lloy-du« sledeče: Po par vprašanjih in nekoliko časa oddaleč zagledam na vrtu vojašnice Mihaela Chomsa. Šel je, peljan od dveh tovarišev, polagoma po snežni stezi. Odšel sem takoj k njemu in ga nagovorim: »Cujte Chomsa, prinašam vam u-godno vest!« Obstal je in obrnil lice proti meni. Visok Je in mlad, lepega stasa, z belim povojem preko očes, usta z malimi plavimi brkami m kratko brado. »Chomsa! Zdravnik mi je pripovedoval, da ste vi eden izmed najbolj uvaževanih v vojni in eden najbolj nesrečnih in to vedo že skoro vsi po deželi in po mestu. Da uvidite, kako vas ljubijo in spoštujejo, so vam sklenili v Pešti izročiti poseben dar. Tu je 5000 K. Mislim, da vas bo to vsaj nekoliko razveselilo.« Njegove ustnice so stre-petale in z prsi je prišel jecljavi vzdih. — Ah, ne morem več na prosto. Včeraj ponoči sem jokal. Sploh jokam ponoči. Da je noč, vem po tem, ko je okoli mene vse mirno. — Kaj je mislil s tem, nisem razumel in tudi vprašati se ga nisem upal. Bil je 27 let star, ko je Šel na vojno. Zapustil je v rojstnem mestu Zemplenu mlado ženo s tremi otroki. Šel je na vojno, kakor vsi njegovi rojaki in tisoči in tisoči iz ogrskih mest: mlad, svež, upajoč, da ne bo ranjen. Prve dni meseca septembra je ležal s puško v roki v nekem okopu. Dvig- PODLISTEK Madame Bovary Roi Karel je poizvedoval povsod in Je izvedel, da leži v okraju Neufchatel velik trg, po imenu Youville l'Abbaye, odkoder Je odpotoval dosedanji zdravnik, neki poljski begunec. Pisal je lekarnarju tistega kraja, poizvedel za število prebivalstva v okolici, za daljavo, kjer je bil prihodnji kolega, poučil se je o dohodkih svojega prednika in ko je dobil zadovoljiv odgovor, je sklenil se preseliti prihodnje spomladi v Yon-ville l'Abbaye, Če bi se dotlej ne bilo obrnilo Emi na bolje. Ko je nekega dne, pripravljajoč se na selitev, brskala po neki miznici, se je zbodla v prst. Bila Je žica poročnega šopka, ki jo je ranila. Povlekla ga je iz miz-niče. Oranžovi popki so orumeneli in so bili zaprašeni, svilnati trakovi, obrobljeni s srebrom, so bili že vsi razcefrani. Vrgla ga je v ogenj. Šopek Je vzplamtei, kakor kup suhe slame in Je bil podoben kupčku d račja, ki je polagoma ugašalo. Zrla nil se je za hip, a že v tem trenotku se I je zgodila nesreča. Kroglja ga je zadela v čelo in mu odnesla obe očesni jabolki. ! Zgrudil se je in se takoj zavedel, da ga ! je zagrnila težka, cmamljujoča noč. Mislil i je najprej, da je to smrt, a čutil je težke (bolečine in vedel po tem, da živi. Povezali so ga. negovali, menjali mu povoje, nosili na nosilnicah, vozili na vozovih in z železnico kilometre daleč. Minili so dnevi in tedni, a noč ga ni več zapustila. Prišel jc končno dan, ko so mu to razjasnili. Došla je apatija. Nikakor ne obžalujem, da je bil moj sestanek ž njim brez veselja, poln žalosti. Drznil sem se mu reči, da bo rešen od skrbi za vsakdanji kruh, da on in njegovi ne pridejo na beraško palico. Rekel sem mu, da se bo naučil tudi delati na prostem in da bo že našel kako veselje v življenju. O denarju nisem govoril. Govoril sem ž njim tudi o njegovih hrabrih, usmiljenih tovariših, ki so srkbeli tako materinsko zanj, ki so pokazali toliko takta in uljudnosti. Stisnil sem mu koneč-no v roko in se poslovil od njega s solzami v očeh. Domače vesti. Vojaški dan. Glasom sklepa vojno-oskr-bovalnega damskega komiteja se bodo na vojaški dan prodali lastni emblemi, ki jih bodo večji del napravile tržaške tvrdke. Priglasila mladih dam in gospodov, ki bodo dne 2. decembra zbirali za naše vojake na vojni, so bila tako mnogoštevilna, da so bila danes zaključena Dne 2. decembra se bo zbiranje vodilo iz treh komitejnih lokalov in sicer iz Ezcelsior-Palace-Hoteta, poštne palače in Utilone Operaia. V vsakem komitejnem lokalu bodo funkcionarji finančnega ravnateljstva, ki bodo pazili na doŠU nabrani denar. Vse one dame (gospe bi gospodične) in vse gospode, ki bi utegnili sodelovati v sredo, dne 9. deembra pri vojaškem dnevu, u-ijudno vabimo, da se udeleže sestanka, ki bo v soboto, dne 28. novembra ob 6 zv. v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu. Vabi o se tudi zastopniki naših slovanskih društev. Odbor. Pismo z.Ogrskega. Iz neke vojaške bolnice na Ogrskem smo prejeli tole ve-iezanimivo pismo: »Spoštovano uredništvo! Prosimo vas, da bi sprejeli sledeče vrstice v svoj cenjeni list, kajti prepričan sem, da ustrežete ž njimi marsikateremu slovenskemu vojaku, ki se nahaja v kaki bolnici na Ogrskem. — Slovenski starši in slovenske žene, ako imate še kaj gorke krvi v svojih srcih in če še kaj ljubite svoje sinove in može, ki so poklicani pod orožje, da branijo domovino in našega presvetlega vladarja, zahtevajte s prošnjami, da bi prišli vaši sinovi in možje, ki so ranjeni, v svoje domače bolnice, da jim boste lahko postregli s kakim poboljškom, ali s kako cigareto. Solze mi zalivajo oči, ko vidim danzadnem, kako ogrske matere in drugi ljudje skrbe za svote ogrske vojake. JubHefne dopisnice, izdane za splošni promet na podlagi naredbe trgovinskega ministrstva z dne 7. avgusta 1908, drž. zak. štev. 160, katerih prodaja je bila lista vi jena dne 31. decembra 1908, so se opremile na prednji strani na gorenjem robu polovice, določene za pismena poročila, z odtisom, ki predstavlja cesarsko krono, obdano z napisnim trakom in s peresnimi okraski. Krona in peresni okraski so napravljeni v rumeni barvi na črnem dnu. Trak nosi napis: »Viribus unitis 1914« v beli barvi na črnem dnu. Te dopisnice se začno razprodajati dne 2. decembra 1914. Prodajna cena dopisnice znaša 15 vinarjev, prodajna cena zavitka s 30 kosi dopsnic pa 4 K 05 vin. Od izkupička se odbijejo napravni stroški, pošt- ie, kako je gorel, kako so se zvijale žice in kako silili sežgani cveti kvišku kakor črni metulji. • • . * Ko je odšla gospa Bovary v mesecu marcu iz Tostesa, je čutila, da je v drugem stanu. DRUGI DEL. Youville - T Abaye (tako imenovan po stari kapucinski opatiji, ki je nekoč obstajala v tem kraju) je trg* oddaljen osem milj od Rouena, med cesto, vodečo v Ab-boville in ono v Beauvdis. Leži v dolini rečice Rieule, ki se izliva v Andelkk Pred izlivom gonijo njeni valovi še tri mline in dobijo se v njej tudi postrvi, katere hodijo lovit ob nedeljah vaški mladiči. Ako zapustimo deželno cesto pri Bois-siere in krenemo proti Lensu, vidimo kmalu pred seboj dobno, ki jo reka deli v dva, med seboj prav nič podobna dela. Na levi strani ležijo sami pašniki, na desni se razprostira širno žitno polje. Travniki so o-grajeni od vrste nizkih gričev in segajo tja do pašnikov okolice Braya, dočim se na vzhodni strani ravnina polagoma vzdi-guje m se razprostira v daljavo s svojimi nedoglednimi žitnimi polji. Svitla vodena Črta se Jasno odraža od zelene barve travnikov in polja, tako da se »S vsa pokra« I na pristojbina in prodajna provizija, preostali znesek pa se porabi za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Dopisnice se bodo razprodajale pri poštnih uradih v krajih, kjer imajo sedež politične deželne oblasti; naroče se pa lahko tudi pri vseh drugih poštnih uradih. Dopisnice se ne zamenjajo in ne kupijo povratno. Žalostno, sramotno In škodljivo je, ako kdo v teh veleresnih ča«ih ka"?e svojo izobrazbo na javnih mestih tako, kakor te dni neki višji funkcijonar — ime za sedaj zamolčimo — c. kr. ravnateljstva državne železnice na postaji v Herpeljfh. Mož bi bil rad kadil, in si je v ta namen kupil par smotčic v tamošnji tobakami. Eno je takoj nažgal in — * h, prevara — Še le potem je zapazil, da je v to porabil šibico družbe sv Cirila in Metoda. _ _ . vrgel škatljico v kot in začel jezno rohneti na ubogo prodajalko Očital je prodajal Ivi, da to ne gre, da bi se na postajah prodajale ravno take šibice in da bo on kot uradna oseba primoran to naznaniti c. kr. ravnateljstvu in še več drugega. (Povedano bodi pa takoj, da to ni res, da se tam prodajajo samo žigice Družbe sv. C. h M., ampak vselej tudi druge vrste vžigalic.) Najbolj značilne 1 pa je, da se niti na javnem kraju ne more vzdržati takega napada na nnše ljudi. Kako mučen vtis napravi tak prizor na gledalca, si misli lahko vsakdo. Po h o rs k y. Kakor doznavamo, je z več strani izraženo mnenje, češ, da bi se morda iz visokega podpisa vojnega posojila znalo sklepati na visokost osebni dohodnini podvrženih dohodkov, že po naravi stvari in po orga-nizatoričnih uredbah neutemeljeno. Naprava za zračenje pri tunelu Revol-tella. V dodatku in premembi razglasa na mestniŠtvenega svetnika z dne 13. novembra t. 1. št. Allg. 1109/1 se naznanja, da se po-verjenstvo snide v petek. 4. decembra t. 1., ob 9 7, predpoldne na kolodvoru na Vrdeli namesto v Rocolu. Pogreša se Fran Rupnik, rezervist 17. pešpolka (1/17 marškompanija). Pogreša se od 2. septembra. Tega dne je namreč p sal zadnjikrat iz Lvova. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi to njegovi materi j osip ini Rupnik v Zagorju na Notranjskem. Ljubljanski listi so naprošeni, da ponatisnejo to prošnjo. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-rikane" so bili včeraj sprejeti Anton Pipan od 2. stotnije 97. pešpolka, Anton Pavlinič od 4. stotnije 27. pešpolka, Viktor Vascotto od 3. stotnije 87. pešpolka, Josip Jurjevčič cd 1. stotnije 27. pešpolka, Anton Ribalo od 8. poljskega topniCarskega polka, črno-vojnik Vikt t Sankovič, Fran Krašovec od II. trenske divizije, Peter Udovičič od 8. stotnije 27. pešpolka, Ivan Petohlip od trena, črnovojnlk Anton Conestabo in Anton Vitez od 5. domobranskega pešpolka. Dopolnili so petdnevno opazovalno dobo Ivan D'Ago-stini, Avgust Trajan, Jakob Tavolato, Josip B logna in Brunon Pirker. V mestno bol-n šnico so bili transferirani Alojzij Hrovath. Mihael Babič, Ivan Cocco, Marcel Maccari Alojzij Besednjak. Fran Pučič in Josip Ver-zier. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je bil sprejet Ferdinand Zoppola od 3. stotnije 97. pešpolka. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti Alojzij Hrovath od 4. stotnije 87. pešpolka ter črnovojnika Dominik Siroti in Andrej Lukan; odpuščena sta pa bila in stavljena na razpolago tukajšnjemu vojaškemu poveljntttvu Anton Vovk in Fran Novak. Pet vreč koruzne moke. Včerai zjutraj so redarji v stari prosti luki aretirali tri u-zmoviče, ki so skušali iz proste luke v mesto z vozičkom, na katerem so imeli 5 vreč koruzne moke. Zvedelo se je pozneje, da je bila ona moka ukradena na Škodo c. kr. javnih skladišč in obenem se je konstatiralo, da so bile tudi minoli teden ukradene štiri vreče koruzne moke. Truplo utopljenca. Včeraj zjutraj ob 8 so našli v morju (v šaketi) truplo utopljenega človeka. Zdravnik dr. Huber je konstatira1, da je moralo biti truplo že kakih 10 dni v morju. Pri utopljencu so našli delavsko knjižico, iz katere se da skl« pati, da je bil pokojnik 64 letni Mihael Racman \< Ric-manj. V rečeni knjižici je bilo 50 K den rja. jina podobna širnemu, razvitemu plašču, Čigar zeleni baržunasti ovratnik je obdan od srebrnega pramena. Kadar se približamo, zagledamo na daljnem obzorju hrastov gozd poleg Argueila, čigar reber se razprostira proti St. Jea-nu, prerezana od zgoraj doli s tankimi, neenakimi, rdečimi Črtami; to so sledi gorskih potokov in rdeča barva izvira od studencev, vsebujočih železo, ki se od tam gori pretakajo v deželo. Tu mejijo medsebojno Normandija, Pi-kardija in Ile de France. Niti jezik, niti pokrajina sama ne kaže kakih posebnosti. Tu se prideluje najslabši neufchatelski sir in obdelovanje zemlje zahteva velikih stroškov, kajti peščena tla, pomešana s kamenjem in kremenom, potrebujejo izdatnega gnojenja. Do leta 1835. ni vodila v Youville nobena vozna cesta ;v tistem Času so napravili občinsko pot, ki ve2e abbevilsko in amiensko cesto in katere se poslužujejo nekateri vozniki, ki hočejo iz Rouena v Flandrijo. Toda kljub izboljšanju prometnih sredstev le trg YouviUe zaostal v svojem razvoju. Mesto da bi bili izboljšali način obdelovanja zemlje, so ostali pri starih pašnikih, in zanikrna vas se je oddaljevala od polja in se Je vlekla tik ob reki kakor zaspan pastir, ki se hoče od-fočitl t* vodi. (Dalje.) Ne ve se, da li je pokojnik padel v morje po nesreči, ali je pa sam skočil v morje. Umrli so: Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizikatu: Stanič Frančiška, 74 let, ul. Giustinelli št. 5; Samadin Venceslav, 2 meseca, Rocol št. 719; Višnjovic Ferruccio, da-, ul. delie Sette Fontane št. 35; Sumič Jakob, 36 let, ulica deila Scaletta štev. 1 ; Bontempo Hermenegild, 7 mesecev, ulica del Molino a vapore številka 9; Bonut Brunnn, 10 mesecev, Čarbola 7gorn:a št. 62; Centa Ana, 67 let, ul. Dante Atighieri št. 13; Martelanc Marij, 2 leti, Barko vije št. 447; Močilnik Stanko, 3 mesece, Vrdela št. 571 ; Lantschner Gustav, 46 let, ul. Nuova št. 22; Krt Anton, 59 let, ul. del'Acquedotto št. 37.: Zucolin Elvira, 32 let, Skorklja št 519; Škarpa Anton, 67 let, Rojan št. 2; Cebohin Ivan, ul. del Relvedere št. 40; Žitko Marija, 50 let, ul. della Croclera št 1. — V mestni bolnišnici dne 23. t. m.: Di Marco Anton, 63 let; Ziffer Vanda, V0 let; Mi!ič Ignacij, 68 let; Kofler Fran, 44 let; Jerkič Fran, 72 *et; Košuta Marija, 25 let; Fabo Barnaba, 64 let; Klerat-nčič Vir-ginija, 69 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 24. t. m.: Dezorzi Vladimir, 13 mesecev. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna čeSka g-.stilna v Trstu) se nahaia ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pnšte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Slovensko jledallHe o Trsta. V nedeljo, 29. novembra 1914., točno ob 4 in pol pop. se uprizori nar. igra s petjem: ,,LEGIJO NARJI" spisal Fr. Govekmr. OSEBE: Ferdinand pl Basaj, iniener g. Gradiš A ton Brnja£, vojni komisar . . g GabrMek -Tanez Rak, mestni pisar . . . • . g. Kralj Lavra, njegova hči...... . gC- Kavč deva An Strnaa, njegova prijateljica . gi K. Flego Joško Stroad, qjen brat akademik legijonar..........g. Terčič TonČe Gričar. akademik, legionar . g. Kovift Gričarica, njegova mati . . . . gČ. K vačiceva Mihec Orožen, akademik, legionar . g. Požar Lovro T- miniek, akad , legionar . g. G ruden J-1 ko Ipavec, akademik, legijonar . g. Švagelj Mirko Vidic, akademik le^ijonar . g. R*»*loviČ Boštjan Jež. vojaški in civilni krojač g. DANILO Barba, njrgova žena ....... gč. M. Ko ačič B- S tj a ček, njun sin ....... g. Sancin ml. Mat ia Medved, go-tilniftar .... g. Rumi»elj Micika, njegova hči ....... gč KreSevič Pe ko. s ar me čan...... . g. Mararol Meščan je, meščmke, otroci, akademiki legijonarji, francoski vojaki. Dejanje se vrti koncem XVIII. stoletja v Olju. na Beneškem in na franco«ko-avstrijskem bojišču Me<) II in IV. deja-'j^m mi^-e leto dni. Med dejanji svira „Škedenjska mladinska godba". Z ozirom na lepi uspeh igre v nedeljo, 22. t. m., je odločil odbor .Dramatičnega društva", da se uprizoritev igre ponovi in sicer kot kronska predstava. Vstopnice se dobivajo v predprod ji ves teden pri g. Bičkovi, vratarici „Narodnega doma"; zato naj si blagovoli slavno občinstvo popre) priskrbeti vstopnice, da ne bode potem v nedeljo prevelikega navala. Vesti iz Gorišbe. Vojno posojilo. Moštvo črno vojn IŠkega oddelka Štanjel in Rihemberk je podpi alo danes pri poštni hranilnici iz svojih prihrankov na menaži K 100 vojnega posojila v korist one nesrečne In najrevnejše žene v občini Štanjel, ki postane tdova vsled smrti na bojišču padlega junaka. Pri istem oddelku so še dalje podpisali: desetnik Loy Ivan K 1000, četovodja Rogelja Franc K 800, črno-vojnik Žerjal Ivan K 5G0, dalje poročnika Merdna in Micheluzzi ter črnovojnika Jero-nitl in Ivan Trampuš po K 200. Desetnik Ivan Rogelja K 100. Skupaj torej K 3300. Razun tega prispeva zgornji oddelek mesečno primeren znesek za vojni preskrbovalni urad; pristopilo je pa tudi nad polovico moštva kot reden Član Rdečemu križu. Lep dokaz patrijotičnega čustva I Darovi. Za kuhinjo otroškega vrtca pri sv. M. M. zgornji sta darovala sledeča dva trgovca rodoljuba: g. Gregor Zidar 1 vreči krompirja in '/i vreče riža. Od g. Mahneta pa smo prejeli jerbas krompirja ; nato g.a Mari a Macal K 2. — Tovarna pokalic Stumpfe P. prvi mesečni obrok 2 K gostilna Gospodarskega društva pri Tirolcu. — Denar hrani blagajnik Vek. Kodrič. Iskrena hvala ! Upamo da se bo našel še kak posnematelj. ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU. XVIII izkaz darov v denarju. Oospa Berta Neuscheller (za božična da-rfa) K 100, g.a Ada Naumann (za božična darila) K 30, g.a Irene Englisch (za božična darila) K 100, rodbina Albert Faber (za božična darila) K 200, g.a Dr. Petschnigg (za božična darila \ K 100, g.a Mary Ivancich (za božična darila) K 10. Dr. Ivan Tamaro, c. kr. okrajni višji zdravnik (za božična darila) K 28, Dr. Ivan Tamaro c. kr. okrajni višji zdravnik (za sredstva proti mrazu) K 40, Vojaško veteransko društvo K 150, Borilni klub v Trstu K 50, ga Herman Haus-brandt K 30, g.a Slaviana di Demetrio K 50, g.a Klara Cergol K 3, Tržaška rafinerija za mineralno olje K 200, Andrej - Barcola K 2, I. tovarna za luščenje riža K 500, Kateri na Laasmg K 3, Loni Jager K 10. Delni dobiček koncerta prirejenega od društva Schiller za vojno-humanitarne namene K 660. Doslej vplačanih K 34.73802. Skupaj K 37.000*02. :: MALI OGLASI :: □□ □□ se računajo po 4 t»ti>t. t>e*eUiik. : □□ DO □□ Fertot, urar, ulica Stadion St. 26 ! I 1209 Dobro rejene prašiče kupi Hotel BalR&a, Trut, VojaSniČni trg. 4016 Odda se v podnajern, zaradi premeSčenja veliko stanovame v prvem nadstro ju, v sred ni mesta in pr«>da se tudi vse pohifitvo. Stanovanja in a 8 sob. sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za p'fiamo in 5 me- bliranih sob je one smerne. Potrtim srcem javljamo podpisani tj m eorodni-kom, prijateljem in znancem, da je naia soproga, oziroma mati in txi a MARIJA MOŽENIC posestn ca pri Sv. M Ha#d. zgoraj po dolgi in učni bole/ni mirno v Gospodu preminula v dobi 58 let- — Pogreb pokojne se vrti d*»e» v petek, 27. t. m. ob 3 in pol po poldne iz mrtvašnice mestne bolniSnice TRST, dn- 27. novembra 1914. Josip Moženic, Josip Moženlc, soprog sin. Vekoslava roj. Koren, nevevta. Novn Pogrebno Podjetje, Trst. Cor«o 47. ggyjj Rvflranrar * ^'i^Gfi;; Jratrnoal ■ KOEFfiHiirA^ J*- Z trlfMM t Potrtim srcem naznanjam, da je mo a preljubi ena soproga Angela Krnuanja roj. Blažil! včeraj ob 10 zjutraj mirno v Gospo.iu zaspala. — Pogreb bo v soboto ob lu zjutraj iz bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni na pokopališče. TR>T, 27. novembra 1914. folcločl soprog AHTON m otroci. Dr. H0RVATH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE In SPOLNK BOLEZNI Šibkost in nsbvoznost za BOLEZNI « NOGAH In SKLEPIH. Sprajama od 11-1 pop. In 3 - S zvalar. ■BIlilEBBBBHflBII III Karel po visokem c. kr. namastnllf-rti k >ncesijonfrani zobotehnik Trst, u!!ca Bol ve dere it. 4. III. n. ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERK1A $TEV. L Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vndnft (spolne^ — ] {n 7 _7Vi (klavirji i b ____t__m__ a.i__n .j__an__■ b Bosendorfer, Gebrflder Stingl Roch i Korselt, Uflrht iN. se prodajalo in dalelo v nalem 90 zmernih cenah proti gotovini kakor tudi no ohroke. Uglaianle. Vsakovrst. poprave. Zavod Klavirji Zannonl MARIO NALL9. Piazza L Gia-^ cono 111* Corso. Telefon 2-5. ^ v o mA-^Jr NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU| r<£lili im— Nbvb ulica itv. 13., IL nadstropje. z onjcnim jamstvom Nova ulica itv. 13, IL nadstropje! SSSSS vloge na knlliice 4'U - 4*U - 5% Do/e posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. M*. M. - —e- Eskomptnje trgovske menjice. ^^ "2ST