Izhaja od meseca oktobra 1965. Ust, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno.
Leto izhajanja: XVIII
St. ll
glasilo delavcev tosame rrb"
Ob Dnevu r epublike
Domovina
Beseda, ki pomeni
varnost, toplino, kruh.
Beseda, ki pomeni več kot dom m zato
voščim ji iz vsega srca:
Praznuj, domovina,
Praznuj, moja Jugoslavija!
Učenka OS Josip Broz — Tito, Dom-
Ocena
tričetrtletnega
gospodarjenja
tozd Saniteta
Otežkočene gospodarske razmere s° Povzročile, da smo zabeležili .abše rezultate kot smo pričakovali ln Planirali.
Pri proizvodnji smo zaostali za Pianom za 3 %. Največji zaostanek *mo zabeležili pri proizvodnji vseh rst obližev, vati, staničevini in ovo-lih. Vzroki za ta izpad vrednosti Proizvodnje so predvsem: pomanj-Kanje materialov, neplanirani izvoz Vate in zastoji v proizvodnji vsled zastarele opreme v belilnici. Na tanjšo proizvodnjo je vplivala tudi Omejitev izvoza, saj nekaj časa ni-srno proizvajali izvozne izdelke.
Kljub zaostanku za planom smo Proizvedli za 6 °/o več izdelkov kot
onakem obdobju preteklega leta
in pri tem povečali produktivnost za 7 °/o. Navedene rezultate smo dosegli z izdelavo produktivnejših izdelkov, z zmanjšanjem števila zaposlenih v »režiji« in pri izdelavi izdelkov ter uvajanju nove tehnologije (maske, Vir super) in boljšem vzdrževanju (remonti).
Na področju nabavne funkcije se še naprej srečujemo s težavami vseh vrst, vendar opažamo, da se je stanje v celoti gledano za malenkost — izboljšalo (preskrba s prejo). Nabava vseh vrst materialov pa je izredno otežkočena in pogojevana z deviznim pokritjem, kar pomeni, da moramo vso pozornost nameniti preskrbi z devizami.
Na področju izvoza zaostajamo za planom za 37 °/o, kar je posledica predvsem omejenega izvoza, nekaj pa smo k temu prispevali tudi sami z nekvalitetnim delom. Zato je potrebno ponovno povdariti, da je izvoz naša prva naloga in da je kvaliteta izdelkov nujen pogoj za vključevanje na zahtevna svetovna tržišča. Ker smo prejeli že nekaj reklamacij, moramo zato pričeti najostreje nastopati proti posameznikom, ki neodgovorno delajo in s tem ogrožajo naš nadaljni obstoj.
Boljše rezultate smo dosegli pri prodaji na domačem trgu, saj smo le za 1 % zaostali za planom. Doseženi rezultat je predvsem posledica velikega povpraševanja po izdelkih, kar je povzročilo, da smo prodali zaloge in posledica marčevske podražitve izdelkov, ki je bila nekaj višja kot smo planirali.
Ocene doseženih finančnih rezultatov kažejo, da se je rentabilnost poslovanja izboljšala, saj smo zaostanek za planom bistveno izboljšali. Izboljšani rezultati bodo le pripomogli k temu, da bomo opravičili obstoječo višino osebnih dohodkov, nič pa ni možnosti za povečanje. V kolikor bomo hoteli zmanjšati cca 10 0/o-tni zaostanek za povprečjem sorodnih OZD, potem moramo povečati dohodek, kar pa je ob zamrznitvi cen možno le z večjim izvozom, proizvodnjo in varčevanjem na vseh nivojih.
Razmere na področju varstva pri delu se pospešeno urejajo, vendar nismo zadovoljni s številom lažjih nezgod pri delu, ker so se povečale iz 11 na 24 primerov. Zato predlagamo vsem vodjem dela in delavcem, da storijo nekaj več za varnost pri delu in osebno varnost.
Devetmesečni rezultati poslovanja TOZD »Saniteta« so v celoti gledano dobri, ne pa tako dobri, da ne bi bilo potrebno angažirati vseh zaposlenih za večjo učinkovitost in kvaliteto dela. Enako velja tudi za DSSS, ki naj s svojim delom v ustvarjalnem smislu pripomorejo k večji proizvodnji in povečani produktivnosti. V ta namen je skupni delavski svet že sprejel ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki so dobra podlaga za premagovanje težav s katerimi se srečuje naša družba.
Direktor TOZD Saniteta: Leskovec Janez, dipl. oec.
TOZD Filtri
I.	PROIZVODNJA
Že v prvem polletju nakazano zmanjševanje osnovne proizvodnje, se je v tretjem kvartalu še povečalo, doseganje plana za to obdobje znaša samo 66 %.
Tako visoko nedoseganje plana je povzročil izpad izvoza, ki je bil planiran tudi za III. kvartal, enakomerno po vseh mesecih.
—	izvoz na Kitajsko, razen prve — testne količine ni bil realiziran. Odgovora na poslano količino do konca avgusta ni bilo. Tako veliko, potencialno tržišče še ni obdelano, ocenjujemo pa, da je kvalitetno zelo zahtevno. Obstaja možnost, da se nam je kupec iz neznanih vzrokov odpovedal uvozu, ali pa se je preusmeril na bližje, zelo konkurenčne dobavitelje.
—	Velika ponudba in ostra konkurenca inozemskih in tudi domačih kupcev, je preprečila kontinuiteto prodaje na turškem tržišču.
—	Neenotno in dogovorjeno nastopanje na licitaciji v avgustu pa je prodajno ceno tako znižalo, da je že uprašljiva proizvodnja tudi v opravljanju storitev in izvozu preko zunanjih izvoznikov.
—	Nadomestna oziroma dopolnilna proizvodnja krep filtrov še ni stekla. Dogovorjeni roki za proizvodnjo osnovne surovine v Papirnici Reka so prekoračeni, prvi vzorci papirja izdelani v avgustu pa niso v celoti kvalitetno zadovoljivi.
Nepripravljenost kupcev, da se odrečejo uvoznim surovinam in da z vso močjo podprejo proizvodnjo domačih filtrov je vzrok, da Papirnica Reka ni pripravljena na večje napore pri proizvodnji osnovne surovine.
—	Pri doseganju planirane proizvodnje je občuten razkorak med planirano vrednostjo In doseženo višino skupnega prihodka pri opravljenih storitvah. Evidentirani prihodek je nižji za vrednost dostavljenih surovin v predelavo, dohodek pa je po oceni na skoraj isti višini.
—	Predvidena oziroma že dolgo načrtovana proizvodnja novih izdelkov iz netkanega tekstila je stekla, vendar v manjših količinah in asortimanu kot so to predvidene tržne analize. Ugotavlja se preoptimistično planiranje, ki meji že na nepoznavanju zahtev kupcev.
Pri zahtevnejših izdelkih kvaliteta vlaknovine ni ustrezna, vse češče pa se dogaja, da zmanjkuje osnovne surovine za predelavo, ker je kapaciteta proizvodne linije že premajhna, ob tem da
je tudi asortiman izdelkov že zelo širok.
Izkoristek strojnih zmogljivosti
za obdobje devetih mesecev znaša 58 »/o, ob tem je bila v juliju in avgustu proizvodnja skoraj v celoti ustavi j ena, v v septembru pa so se opravljale samo usluge oziroma predelava od kupcev dostavljenega kabla.

Zamenjava uvoženih surovin z domačimi kljub vloženim naporom ni dala uporabnih rezultatov. Srečujemo se z nestrokovno miselnostjo kupcev, da je to korak nazaj, da so vsake drugačne rešitve od obstoječih manj kvalitetne in za potrošnika nesprejemljive.
Po drugi strani pa nas pri zamenjavi surovin omejuje zelo ozek izbor proizvajalcev osnovnih surovin, ki v zaostreni devizni situaciji nimajo posluha za reševanje dodatnih problemov tobačne industrije.
Produktivnost zaradi naštetih vzrokov pada, ker se povečuje število opravljenih ročnih ur pri ostalih dejavnostih, zmanjšuje pa se izkoriščenost razpoložljivih strojnih kapacitet.
Mesečna produktivnost:	indeks
ustvarjene proizvodnje proti korigiranemu številu zaposlenih s tem, da so v tem indeksu že upoštevane usluge, višina tega pokazatelja znaša 86,1%.
II.	GOSPODARJENJE S SREDSTVI DRUŽBENE REPRODUKCIJE
Porabljena sredstva: Dokončnih podatkov za obravnavano obdobje še ni, pri oceni lahko izhajamo iz šestmesečnih razčlenjenih neposrednih stroškov in ocene iz mesečnih poročil materialne porabe.
Poraba osnovnih in pomožnih materialov je pod določenimi nor-
mativi, močno pa je presežena poraba osnovnih surovin pri predelavi vlaknovin. Pri analiziranju prekoračenja porabe je bistveno nepravilno oz. višja teža vlaknovin, številne napake, zaradi katerih se pri predelavi blaga izloča, zaradi uporabljenosti blaga pa ugotavljamo tudi kraje, ker prostor ni primerno zavarovan.
III.	PROCES MENJAVE
Nabava: Nabava reprodukcijskih materialov je težja, zlasti problem je oskrba z ovojnim papirjem, lepilom, vlakni, sukanci, barvami. Zaradi slabše oskrbljenosti tržišča s temi izdelki, pada kvaliteta reprodukcijskih materialov, kar ima vpliv na izgled in kakovost izdelkov, ki so poslani kupcem. V tem času konjukture vseh reprodukcijskih materialov, je težko uveljaviti reklamacije na kvaliteto, ker je nabavno tržišče osiromašeno z vsemi izdelki.
IV.	ZAPOSLENOST IN OSEBNI
DOHODKI
Opazno je zaostajanje izplačanih osebnih dohodkov v TOSAMI, v primerjavi s sorodnimi tekstilnimi tovarnami ali pa z gospodarstvom v občini.
Z ofenzivno prodajo z višjimi cenami, ki bodo pokrile naraščajoče stroške in z novimi izdelki z realno višino pokritja in z zelo gospodarno in kvalitetno proizvodnjo, moramo povečati dohodek in osebne dohodke, sicer lahko pričakujemo ob na-daljnem padanju standarda, predvsem delavca, resne posledice.
V.	FINANČNI REZULTATI
POSLOVANJA
Zaradi vseh plačanih ali zavarovanih izvoznih stimulacij so finančni rezultati izjemni in to primerjani, ali z Gospodarskim načrtom za leto 1982 ali z doseženimi rezultati preteklega leta.
Zaradi zoževanja obsega poslovanja se velik del obratnih sredstev (deviznega in danarskega izvora) preliva v dohodek, ker ni pogojev za normalni obseg proizvodnje.
VI.	OCENA POSLOVANJA
Z gospodarskim načrtom prevzete obveznosti v proizvodnji niso dosežene, finančni rezultati daljšega obdobja pa so primerni.
Zaviralni momenti v deviznem poslovanju s tujino, neobdelano povezovanje za nastop v tujini, tudi v poslih predelave oziroma opravljanje storitev grozijo, da bo ta donosna proizvodnja usahnila.
Obilna finančna sredstva ostaja-
jo neizkoriščena, ker ni ustreznih akcij za postavitev novih tehnologij in programov.
Iz poročil o delu tehnično razvojnega sektorja in komercialnega sektorja za devet mesecev, je razvidno, da se službe preokopirane s tekočo problematiko, da postaja problem, spremljati na ustreznem tehničnem nivoju obstoječo proizvodnjo.
direktor TOZD Filtri Franc Cerar, ing.
Vlaknovinarski oddelek se pribljižuje zastavljenim ciljem
Verjetno se še spominjate obljub delavcev, ki so delali na projektu 'n. sodelovali pri nakupu linije za izdelavo netkanega blaga, da bo možno izdelati na liniji 24.000.000 m /letno.
Ob pregledu poročil mesečne pro-zvodnje lahko opazimo, da so bile e obljube na realnih osnovah, saj ° ‘zdelali delavci vlaknovinskega 9 n« v mesecu septembru cca Z.O00.000 m2 — točneje 1.923.360 m2, ziroma 43.555 kg vlaknovine v gra-maturi od 20 — 28 g/m2.
Res, da je to prvi najuspešnejši proizvodni mesec v času obratovala linije, vendar moramo iskati zroke za nedoseganje zmogljivosti iob-V-6 bol-i z objektivnih kot sub-J ktivnih težavah. V začetku obra-vanja je bilo potrebno izvršiti nrevRne spremembe na strojih, P edvsem pri impregnirnem stroju, aj smo bili vezani na predelavo omačih surovin in smo morali te-
mu primerno prilagoditi posamezne strojne elemente.
Kot več ali manj vsak proizvodni obrat je tudi ta oddelek prizadela trenutna situacija z repromateri-ali. Tako se pojavljajo težave pri edinem domačem dobavitelju celuloznih vlaken »Tncel-« Banja Luka, glede kvalitete kot tudi količinskih dobav. V oddelku ugotavljajo, da je ta dobavitelj v stanju dobavljati vlakna v odgovarjajoči kvaliteti, vendar zaradi specifičnih zahtev in njihovih težav pri proizvodnji vlakna, nam teh vlaken ne dobavljajo vedno v zahtevani enakomerni kvaliteti. Zaradi razprodane proizvodnje vlaken in številnih zastojev v DO »Tncel« Banja Luka, smo omejeni tudi pri dobavi surovin vsled česar je prišlo do zastojev tudi v vlaknovinskem oddelku.
Druga pomembnejša surovina, vezivno sredstvo, je tudi produkt domačega dobavitelja, vendar na-
kup te surovine delno pokrivamo z deviznimi sredstvi. Poleg omenjenih surovin uporabljamo v oddelku tudi nekatera pomožna sredstva, ki jih ni možno dobiti na domačem trgu in za katera — čeprav v manjšem znesku porabljamo devizna sredstva. Da bi prišli do teh prepotrebnih deviznih sredstev, smo vezani na izvoz izdelkov pri katerih je vgrajena vlaknovina (plenice, damski vložki). Stekli so tudi pogovori o izvozu meterskega blaga, čeprav kapacitete strojev zadoščajo komaj za potrebe domačega tržišča.
V oddelku se zavedajo, da je tuji kupec pri kriterijih kvalitete strog in dosleden ter da nas vsaka reklamacija obremenjuje s precejšnjimi dodatnimi stroški.
Prav zaradi tega je potrebno v oddelku izvršiti manjši remont t.j. zamenjati jeklene obloge in obnoviti rahljalne elemente, od dobavitelja vlaken zahtevati konstantno zahtevano kvaliteto, od zaposlenih v oddelku pa natančnost, odgovornost in vestnost pri delu.
Direktor TOZD Saniteta: Leskovec Janez, dipl. oec.
Nove
brezčolnične
statve
Proizvodni program naše DO sestoji v pretežni meri iz tkanin in izdelkov iz njih. Strojni park v tkalnici sestoji iz starih statev Pi-canol — enoširinske in dvoširinske in novejših statev Zbrojevka. Stroji Picanol so zastareli, iztrošeni in hrupni. Hrupnost v tkalnici presega 100 dB, kar je nad dopustno mejo in je tudi eden izmed vzrokov, da tehnični prevzem v tkalnici še ni izveden.
Z namenom, da moderniziramo strojni park v tkalnici, da zmanjšamo hrup, da razširimo proizvodni asortiman in zatadi ugodnih kreditnih pogojev, ki nam jih je ponudila omenjena firma, smo se odločili za
(Nadaljevanje na naslednji strani).
nabavo novih statev firme ZBRO-JEVKA iz CSSR.
V ta namen smo imeli na preizkušnji ene statve več mesecev.
Na novih statvah bomo tkali gazo, kaliko in tetra, ki je za nas nov izdelek. Do sedaj nam je tetra blago dobavljal TT Senožeče. Stroški tega blaga so se povečali in tudi dobave so se zmanjšale tako, da
nam je proizvodnja tetra plenic v zadnjih treh letih stalno upadala.
Nove statve imajo tovarniški naziv P 165 ZB-8. Nove statve so brez-čolnične. Čolniček zamenjuje lami-narni zračni pretok. Na statvah je možno tkati dvojno širino v skupni širini 160 cm. Največje število obratov je 300 na minuto. Planirano, da bodo obratovale z 80 % izkoristkom. Statve poganja elektromotor z močjo 1,35 KW in na uro porabi 20 m3 komprimiranega zraka. Nove statve proizvedejo štirikrat več blaga v isti časovni enoti, gabariti pa so si zelo izenačeni. Skupno bo torej 36 statev. Na vseh 35 novo nabavljenih statev bo možno proizvesti 4.036.480.000 vot. na leto.
Z namestitvijo novih statev bomo iz proizvodnje izključili 24 iztrošenih Picanol statev. Tako bomo na leto proizvedli 3.066.112.000 votkov več oz. 2.459.520 m tkanin.
Anzi Friderik, dipl. ing.
Sindikalne vesti
Na eni izmed prejšnjih sej KO OZS je bilo govora o nakupu stanovanja v Bohinju, ki ga bi uvrstili med naše počitniške kapacitete. Po sprejetih zveznih ukrepih ni možno nabavljati osnovnih sredstev iz sklada skupne porabe, drugje pa ni razpoložljivih sredstev. Ker pa trenutno stanovanj, za katere smo bili zainteresirani ne gradijo, se bo o možnem nakupu ponovno razpravljalo prihodnje leto.
Ker so prepovedane vse negospodarske investicije, se asfaltiranje parkirišča ne more opraviti v letošnjem letu, postavili bodo le razsvetljavo.
Klub samoupravljalcev tudi letos organizira šolo samoupravljanja za funkcionarje DPO, člane samoupravnih organov in delegacij. V prvi skupini se bodo šolanja udeležili:
TOZD Saniteta — Grošelj Angelca TOZD Filtri — Volmajer Marinka DSSS — Hribar Joži
Naslednje obiskovalce šolanja se bo predlagalo sproti. Zaradi nekaterih težav pri obračunu osebnega dohodka obiskovalcem šole samoupravljanja, naj se vsem šteje čas šolanja kot izredni plačan dopust.
Predsedstvo republiškega sindikalnega sveta je podalo predlog, naj se vsi člani sindikalnih organizacij pridružijo akciji pri pomoči prizadetim v neurju. KOOZS Tosama predlaga, naj se organizira enotna akcija pomoči prizadetim v neurju na ravni občine.
Tov. Urbanija Martina, dosedanji predsednik komisije za kulturo, je prekinila delovno razmerje v naši delovni organizaciji, zato je potrebno imenovati novega predsed-
nika komisije za kulturo, za katerega se imenuje tov. Klopčič Nada.
Člani KOOZS so opozorili na nekatere nejasnosti pri organiziranju Kluba upokojencev in organizacije Zveze borcev v Tosami. Potrebno je pregledati status organizacije ZB, ali imajo svoj pravilnik, kdo sploh je lahko član ZB. Prav tako ne more biti veljaven sklep o združitvi Kluba upokojencev in organizacije ZB, ker je vsaka organizacija samostojna in razpolaga s svojimi sredstvi.
Pokojni tov. Viktor Pavšek je bil namestnik predsednika zbora št. 7, zato je potrebno evidentirati novega. Za novega podpredsednika se evidentira tov. Prenar Jože.
Potrdi se predlog krajevne skupnosti Dob, da se tov. Hafner Marjan in Osolin Franc imenujeta v skupščino KS kot predstavnika To-same.
S. Rode
Resolucija
10. kongresa ZSS
Glede na to, da bodo osnovna vodila pri delu ZS usmeritve vseh treh konferenc ZSS se bo le ta zavzemala za uresničitev pogojev dela in samoupravnnega odločanja delavcev v združenem delu, ki so odločilni za hitrejši družbeni razvoj in premostitev gospodarskih težav.
Ker ciljev stabilizacije ne bo mogoče uresničiti brez sodelovanja vseh subjektivnih sil bo treba ustvariti razmere, v katerih bo de-
lavec spoznal, kako pomembne so njegove odločitve tako na njegov položaj v družbi kot položaj njegove delovne organizacije. Naloga sindikata pri tem je, da pomaga delavcu pri rasti njegovega vpliva na vseh področjih njegovega dela in življenja.
Združevanje dela in sredstev je eden temeljnih pogojev za doslednejše uresničevanje politike cen, ki naj se oblikujejo na samoupravno dogovorjenih osnovah, upoštevanje ekonomske zakonitosti plansko tržnega gospodarstva.
Tudi vključevanje v mednarodno delitev dela je ena od pomembnih nalog, kjer si bo sindikat prizadeval za še močnejšo uveljavitev interesov skupnosti za ekonomske odnose s tujino.
Posebno pozornost je treba posvetiti delitvi po delu in rezultatih dela, kar je motiv za boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Prav tako je treba krepiti delegatski sistem, pri čemer mora sindikat dati pobudo za aktivnost delavcev in navodila za izpostavitev obravnavanja tistih vprašanj, ki so pomembna za določen krog delavcev. V ta namen je treba oživiti delo konferenc delegacij, iskati nove poti interesnega povezovanja delegacij s strokovnimi in drugimi dejavniki. Nad vsemi temi nalogami pa je še bolj treba izpostaviti odgovornost, tako osebno kot kolektivno, pri čemer ima pomembno nalogo delavska kontrola, sistem obveščanja in odgovornost sindikatov pri varstvu samoupravnih pravic.
UM
PREDSTAVLJAMO VAM INOVACIJO
Ponovna uporaba oblog
vlaknovinskega
mikalnika
Ob snemanju obloge z vlaknovinskega mikalnika se je tov. Oražem Jožetu porodila ideja, da bi bilo možno to oblogo ponovno uporabiti na mikalnikih Hartman za katerega ni potrebna takšna kvaliteta kot na vlaknovinskelm mikalniku.
V ta namen so oblogo previdno odvili in navili na lesene kolute. Močno istrošene obloge z mikalnika Hartman je zamenjal avtor sam. Inovacija je dala rezultate. Ugotovljena in izračunana je bila gospodarska korist, ki znaša 27.605 din v enem letu.
Predsednik komisije za inventivno dejavnost Anzi Friderik, dipl. ing.
Ocena akcije NNNP »Domžale 82” v naši DO
Vsakoletna akcija NNNP ima svoj pomen in cilj. Letošnja je bila za našo DO izredno pomembna, saj smo preverili mobilizacijo delovnih obveznikov in prehod na vojno proizvodnjo.
Jasno je, da so bile priprave na mobilizacijo nekaj dni pred akcijo nujno potrebne pa ne samo to, vsi odgovorni za izvedbo smo bili pred tem na posvetih, organiziranih v ta namen, na katerih smo se seznanili z našimi nalogami in cilji akcije. Pri pripravah smo si pomagali z izkušnjami, pridobljenimi v dosedanjih vajah NNNP.
K pripravam smo pristopili z vso resnostjo in v tem času organizirati samoupravne organe, ki delujejo v vojnih pogojih, kadrovsko dopolnili organe DPO, komiteji za SLO m DS so skupaj z narodno in civilno zaščito obravnavali in sprejeli varnostno oceno itd.
Na dan same akcije, ki je bila zvedena v zgodnjih jutranjih urah nne 16. 10. 82, se je pokazala visoka avest naših delavcev, ki so se z vso dgovernostjo lotili nalog, ki so jim Poverjene, da je bilo res tako nam Pove podatek, da je večina vojne Proizvodnje obratovalo že ob 6. uri.
■ os®ono pohvalo zaslužijo delavci n delavke, ki so se kljub opraviče-im izostankom (bolniška, porodni-
ški dopust) odzvali pozivom.
Seveda smo med akcijo naleteli na nekaj težav, ki pa niso bistveno vplivale na potek akcije: napr. težave, ki so nastopile ob zasedbi delovnih mest, predvsem pri usposobljenosti delavcev, kajti nekaj delavcev je ob tej priliki bilo razporejenih na delovno mesto, kjer niso še nikoli delali; pomanjkljivosti pri usposabljanju enot CZ; organizacijske težave kurirjev, kajti sodelovali so prvič pri tako obsežni mobilizaciji. Opozoriti moramo tudi na dejstvo, da se akcije niso udeležili vsi vpoklicani delavci, take primere moramo vsekakor odpraviti, ker negativno vplivajo na ostale udeležence vaje.
V akciji so aktivno sodelovale DPO, ki so spremljale potek akcije, obravnavale njen pomen ter ocenile politično situacijo v DO ob novo sprejetih stabilizacijskih ukrepih. Potek akcije je usmerjal komite za SLO in DS, prav tako tudi izvajanje vseh poverjenih nalog.
Med drugim je bil namen akcije preveriti našo organiziranost in usposobljenost delovanja ob takih primerih. Pripravljenost smo dokazali in kljub nekaterim težavam, ki jih moramo tekom leta odpraviti, akcijo uspešno izvedli.
Drčar Marta
Sodelujmo
PROŠNJA za sodelovanje PRI ZBIRANJU slovenske PRIPOVEDNE slovstvene POLKLORE
j sekciji za ljudsko slovstvo pri stitutu za slovensko narodopisje ' ^^stvenoraziskovalni center Slo-n ns.ke akademije znanosti in umet-zb' i- V Ljubljani ie v pripravi friiVi slovenskega slovstvenega nt. ,.rnega gradiva (bajke, povedke, S^Jice, smešnice, uganke, prego-n rfh Pri kateri želimo dati pred-st novemu terenskemu gradivu.
k ?riz.adevamo si, da bi bila zblr-a kolikor mogoče popolna, zato se zaupanjem in prepričanjem, da as klic ne bo zaman, obračamo tu-... j13 cenjene bralce Tosame z na-siednjo prošnjo:
se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulture — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primerno mestu poudarili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo.
Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali.
— druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da z njimi ljudsko oz. folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak.
Prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smeš-nice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v opominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če
V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja.
Zanesljivo pričakujemo vašo po-
što in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo.
Marija Stanonik
Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU,
61000 Ljubljana Novi trg 3
- ♦ -
Predlog je zanimiv, kajne? Torej na plan vsi tisti, ki poznate originalne stare domislice! Lahko jih vržete tudi v Tosamin nabiralnik, da jih bomo objavili najprej pri nas.
Veseli bomo vsakega izvirnega prispevka.
Korajžo v roke in veselo na delo!
Uredništvo Tosame
9. kongres zveze sindikatov Jugoslavije
9. kongres ZSJ je potekal od 11. do 13. novembra v Beogradu. Kongres je delal v 7 komisijah, uvodnik z naslovom »Zveze sindikatov Jugoslavije v borbi za nadaljni razvoj socialističnega samoupravljanja in uresničevanje ekonomske stabilizacije«, pa je imel predsednik Sveta ZSJ.
Komisije so obravnavale sledeče teme:
1.	družbeno-ekonomski odnosi in razvoj
2.	vprašanja samoupravnega odločanja delavcev v združenem delu in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja
3.	razvoj dohodkovnih odnosov, pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in razporeditev sredstev za OD
4.	vprašanje življenskega standarda in socialne politike
5.	politična organizacijska in kadrovska izgradnja ZS
6.	mednarodno sindikalno sodelova-vanje
7.	vprašanje jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini.
Na kongresu je sodelovalo 1073 delegatov iz osnovnih, občinskih, republiških in pokrajinskih organizacij ZS.
M. L.
/. november
Ob migotanju majhne svečke, se nam utrne solza v spomin na preminule drage. Ko tako stojimo drug ob drugem pri s cvetjem okrašenem grobu, se vsak s svojimi mislimi povrne nazaj v čas, ko je počivajoči še živel. Spominjamo se njihovih obrazov, navad, dobrih in slabih lastnosti, ki nam drugače ne pridejo na misel.
»Vse žive stvari umrejo, nič ni večnega,-« sem davno nekje slišala. Takrat nisem znala najti v teh besedah pravi pomen. Danes je drugače, starejša sem in ravno na dan
Gospodarjenje v trimesečju 1982
V zvezi s poslovanjem v prvih devetih mesecev letošnjega leta so na delavskih svetih TOZD Saniteta, TOZD Filtri in DSSS sprejeli naslednje sklepe:
—	Sprejme se ugotovitveni sklep zborov organizacijskih enot TOZD Saniteta, TOZD Filtri in DSSS z dne 26. 10. 1982 o začasni razporeditvi celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka z morebitnimi popravki ki bodo nastali ob dokončni ugotovitvi celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka.
—	Sprejme se sklep o ugotovitvi periodičnega obračuna v TOZD Saniteta, TOZD Filtri in DSSS za obdobje januar - september 1982
z naslednjo vsebino:
—	bilanca ukpeha od 1. 1. do 30. 9. 1982
—	posebni podatki k bilanci uspeha od 1. 1. do 30. 9. 1982
—	predpisane dodatne priloge
—	finančno poročilo
—	finančno poročilo o porabi ZS SSP
—	poročilo o poslovanju obrata družbene prehrane.
Glede na sklep s prejšnje seje delavskega sveta DSSS, da se zmanjša izplačilo stimulativnega dela OD pb kriteriju stroški v DSSS v zad-
mrtvih se jih spomnim in pomislim, kako resnične so.
Zazrem se v nagrobno ploščo in med letnico rojstva in smrti iščem starost umrlega. Smrt ne prizanaša nikomur, ne betežnemu starčku, postavnemu dekletu. Kako krivična je včasih usoda. Ne usliši prošenj na smrt bolnega, ki se muči in prosi za konec, rajši izbere komaj rojenega in ga prikrajša za tisoč drobnih stvari, ki jih ne bo nikoli spoznal, nikoli videl.
Ko stopim mimo grobnice padlih v vojni, ugledam drobno ženico zgubanih lic, kako nemirno bega z očmi po plošči z imeni. Katero išče, ime moža, sina? Ne vem. Smrt je nekaj nedoločljivega, hladnega, strahu vzbujajočega. Kako hrabri so bili borci, talci in tudi drugi, ko so ji v težkih vojnih časih nenehno stali nasproti.
Dan mrtvih, spomin na neštete rodove pred nami, ki so nekoč živeli, delali, se veselili in bili žalostni, tako kot mi danes in bodo nove generacije za nami.
S. Rode
njih 3 mesecih namesto 5°/o samo 0,8%, naj se upošteva pripomba, da se pri zaključnem računu za leto 1982 ob morebitnem poračunu OD, upošteva tudi odtegljaj 4,2% v zadnjih 3 mesecih v DSSS.
Javna razprava
—	V 15-dnevno javno razpravo se predaja Navodilo o oskrbovanju s sanitetnim materialom, ki določa način delitve higienskega materiala in materiala za prvo pomoč za potrebe delavcev Tosame.
—	V 15-dnevno javno razpravo se dajeta Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju med Tosamo in Incel Banja Luka in Samoupravni sporazum o pokrivanju izgub za leto 1982 v višini 1,2 miliarde starih din za dobavljenih 600 ton celi vlaken. Oba samoupravna sporazuma se obravnavata na zborih organizacijskih enot.
—	V 15-dnevno javno razpravo se daje sprememba Akta o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD Saniteta, s tem da se organizirajo naslednja delovna mesta v oddelku mikalnice:
—	drobljenje celuloze
—	izdelava cik-cak vate .— izdelava zvite vate.
Osebni dohodki
—	Sprejmejo se naslednje ocenitve nalog:
—	monter
strojev od 13. — 16. kategorije
—	popravljalec
palet	10. kategorije.
Samoupravno sporazumevanje
—	Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v letu 1982.
—	Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev med TOSAMO in INTEREUROPO.
—	Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju deviz — uvoznih pravic za uresničitev nemotene kontinuirane proizvodnje TOZD Utensilia.
—	Sprejmejo se samoupravni sporazumi o spremembah in dopolnitvah srednjeročnih planov banke.
Sprejme se delovni program delovne skupnosti Banke Domžale.
—	Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Domžale.
Omenjeni samoupravni sporazum se sprejme zaradi organizacijskih sprememb ki so nastale v skupnosti z ukinitvijo izvršnega odbora in novo ustanovitvijo skupnih organov uporabnikov in izvajalcev.
Tosama ima v Skupščini Samoupravne komunalne interese skupnosti eno delegatsko mesto.
—	Pristopi se k spremembam in dopolnitvam Samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in strojev ter odliva deviz za obdobje 1981 — 1985.
Korošec Nada Mežnar Silva
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Ura teče
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
S sej samoupravnih organov
Osebne vesti
tozd saniteta
likalnica
24. 11. Cajhen Marija, 5. 12. Cerar Martina, 3. 12. Cerar Frančiška, 3. if• Gotar Joži, 25. 11. Hribar Kata-11na’ 16- 11. Lončar Frančiška, 27.
Osovnik Marija, 17. 11. Pirnat tt k3’ 13‘ R°de Terezija, 6. 12. Urbanija Marija, 14. 11. Vrhovnik
Kralj3^'d12' KerČ Stefka’ 15' 1L
Otroška konfekcija
M- !L Arnuš Elizabeta, 20. 11. Gro-seij Frančiška, 5. 12. Ivanetič Maj->2. 12. Jeretina Marica, 27. 11. £-nznar jvankg, 23. 11. Lukane An-ranija, 28. H. Rihtar Silva, 3. 12. jopica Marija, 14. 11. Štrukelj Bo-ava, 22. 11. Pestotnik Viktorija,
Sanitetna konfekcija
Zl. . Cerar Marija II., 20. 11. Er-ra>nio Jožica, 24. 11. Gostič Angelca, Tf'. .J1- Gregorič Elizabeta, 9. 12. fralbl Marta, 15. 11. Kveder Niko-20- H- Lederer Elizabeta, 24. J- Pančur Majda, 28. 11. Podbevšek ;,ya, 28. 11. Sušnik Cecilija, 19. t-orn Ana-Marija, 22. 11. Burja
Tkalnica ovojev
Beti^ndre^a Andre^’ 23‘ t1- R°-
Pripravljalnica
v,12- Kokalj Cecilija, 23. 11. Osolin anc> 9. 12. Koprivnikar Rozalija,
Avtomatska tkalnica
• 11. Gostič Valentina, 29. 11. Grad Frančiška, 12. 11. Sevšek Slavka, H. Smolnikar Stefka, 11. 12. Šinkovec Marija, 22. 11. Vehovec An-
Relilnica
29- 11. Kokalj Franc, 13. 11. Kosmač avle, 10. 12. Urankar Franc,
^aknovinski oddelek
L 12- Cerar Franc, 3. 12. Gornik Franc, dipl, ing.,
'odstvo saniteta
J9- 11. Anzi Friderik, 26. 11. Hrovat 29. H. Leskovec Janez, 26. u- Urbanija Marija,
TOZD FILTRI
6. 12. Grošelj Majda, 25. 11. Jančar Elizabeta, 16. 11. Kramar Joži, 20. 11. Pavlič Andrej, 25. 11. Pevec Julijana, 12. 11. Sankovič Stanislava, 5. 12. Sušnik Marija,
DSSS
23. 11. Medved Marija, 26. 11. Pogačar Nuša, 11. 12. Bunič Kristina, 9. 12. Deisinger Stefka, 30. 11. Kavka Marija, 18. 11. Prelovšek Marija, 15. 11. Breznik Tomaž, 13. 11. Jesene Stane, 12. 11. Kerč Miha, 4. 12. Kerč Jože, 14 .11. Rode Janez, 15. 11. Grilj Franc, 9. 12. Breznik Helena, dipl. ing., 16. 11. Rožič Franc, dipl. ing., 7. 12. Krasnik Marija, 30. 11. Novak Kristina, 2. 12. Debevc Marjan, 9. 12. Judež Zvonka, 22. H. Burja Vinko, 7. 12. Jeretina Franc,
8.	12. Piskar Niko, 26. 11. Burja Julijana, 17. 11. Capuder Albert
PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO:
—	Kosmač Brane — TST
—	Florjančič Bogdan — EPS
—	Jeretina Betka — mikalnica
—	Kerč Stefka — mikalnica
—	Per Dragica — mikalnica
—	Ana Gerlica — mikalnica
—	Urbanija Janja — mikalnica
—	Avbelj Danica — mikalnica
—	Klander Franc — mikalnica
—	Cerar Silvo — mikalnica
—	Vidovič Andelka — TST
—	Tambolaš Lidija — TST
ODŠLA iz delovne ORGANIZACIJE:
■ ■■II • ■■II
— Jenič Zdenka — na lastno željo
RODILI SO SE:
Kozjek Jožetu — hči
ZAHVALE
Lepo se zahvaljujem sindikalni organizaciji za pozornost in obisk v času moje bolezni.
Poznič Francka
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice za prejeto darilo in za knjižno darilo, ki sem ga dobila od delovne organizacije.
Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov.
Morela Ivanka
Prisrčno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice, ki so mi podarili lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj.
Prav tako se zahvaljujem za knjižno darilo delovne organizacije, v kateri sem preživela celotno dobo.
Veliko delovnih uspehov želim delovni organizaciji in posebej mi-kalnici, da bi tudi v bodoče uspešno poslovala.
Glavinac Ivanka
Sodelavcem in sodelavkam iz pomožnih obratov se prisrčno zahvaljujem za spominsko darilo, delovni organizaciji pa za knjižno darilo, ki sem ga dobil ob mojem odhodu v pokoj.
Kolektivu pa želim mnogo delovnih uspehov.
Cerar Jože
Ob smrti mojega dobrega očeta SKUBI VIKTORJA se zahvaljujem vsem sodelavcem iz Pomožnih obratov za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Najlepša hvala oktetu Tosama za lepo odpete pesmi.
Nande Skubi
Ob smrti mojega očeta
VINKA OCEPKA
se naj lepše zahvaljujem sodelavcem iz komerciale za venec in vsem ostalim, ki so mi izrekli sožalje in spremili očeta na njegovo zadnjo pot.
sin Vinko

\MVSUM
VERSKA
KNJIGA
ZDMKV.
lATAuem
tTEKim
NABMJ.
ICMIEt
&Eer
PCEsmi.
DORA
VRTNA
HIŠKA
imu
SESTAVA
V\/-
OLE
GEOMET.
POJEM
VRSTA
RINE
PERJE PRI REPIJOR.
KRAJ
PRI
OPATIJI
NEmiJI
fiVSTRUSItl
POLITIK
JUUUS
MESEC V LETU
NENAD.
PAVLE
KRATILA M E ROM. ZA
AEUmCE

gorovje
v
RUSIJI
ZDRAVILO
PROT!
'ROUEM
ORICMTAL. PMŠEK x* LAU
KONICA
MLCtm
HbtlCK
KRAJ PRI IHANU
STRUP.
KAČA
NASPm
DODRECA
TANSHAU
ALEKS
POSOJILO
LMtKnk
OSCAR
PLIEV/ER
THEODOR
RALEBNt
PAVLOVA
KAMNITI POMOL ZA \PRISTAJ. LADIJ
MPEP
POLJE-
DELEC
ŽIVALSKO
LEPILO
REVDLUC.
ZETKIN
SLOV.
IGRALEC
DARE
NAltm. REKA
DELILNO
CREDSTVk
VULKAN.
IZMEČEK
INŽENIR
(OKRAJŠ)
OSVPBOD.
FRONTA
IGRALKA
Tumi
NOBELU
LETENJE
GUNA
IGRALKA
KRAVAM
Nagradna križanka
NAGRADE
Za prejšnjo križanko smo prejeli 42 rešitev in sicer precej nepravilnih.
Pravilno so križanko rešili in bili izžrebani:
1.	nagrada: JERE Miro — vlakno-vinski oddelek
2.	nagrada: KOS Martin — SKS
3.	nagrada: BELCI J AN PAVLA —
tkalnica ovojev
Čestitamo!
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipL ing., Vida Vodlain, Tone Stare — — fotograf, Marjana Lubimlč dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk:	Papirkomfekclja Krško