AKTUALNO VPRAŠANJE _L Še v tem mesecu, najkasneje pa do sredine decembra, bodo po vseh krajih zbori volivcev. V občinah Gorenja vas in Cerklje, kjer razpravljajo tudi o teritorialnih ureditvah, so zbori volivcev že v teku. V občini Kranj bodo zbori začeli 18. novembra. V nekaterih občinah so že razpisali te zbore ali pa šele pripravljajo potrebno gradivo. Glavno vprašanje, ki ga ObLO pripravljajo za te zbore, je letošnja gospodarska in komunalna dejavnost. Volivcem bodo odborniki tolmačili letošnje gradnje, komunalne probleme in druge gospodarske ter komunalne pokazatelje. Razprave o teh vprašanjih bodo koristne le, če bodo volivci sodelovali z raznimi pripombami, predlogi in su- Zbori volivcev gestijami za bodoče delo. Letošnja komunalna dejavnost je izredno živahna 'n pestra. Kaže, da tudi v prihodnjih letih ne bo drugače. Letošnje izkušnje, zapažanja, potrebe in težnje prebival- stva, naj bi pomagale do še večjih uspehov v prihodnjem letu. Zato je potrebno, da voilvci na zborih spre-govore in prispevajo dobre predloge za sestavo planov za prihodnje leto. Zlasti dobro bodo zbori opravili svojo nalogo, če bodo volivci skušali vključiti vse lokalne sile prebivalstva v uresničevanje posameznih nalog. To so lahko vprašanja urejevanja vasi, vzdrževanja lokalnih cest, problemi o vodovodnih in elektrifikacijskih omrežjih, stanovanjski gradnji in podobno. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO XI., ST. 86 — CENA DIN 10, Stare luči, ki so desetletja trudno mežikale in preganjale mrak s kranjskih ulic, se umikajo bleščeči luči fluorescentne razsvetljave. Ni malo kranjskih cest, ki se s tako razsvetljavo že lahko ponašajo, medtem ko bo cesta Staneta Žagarja zažarela v novi svetlobi do 29. novembra V NEDELJO NA VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV 9. NOVEMBER — PRELOMNICA MED STARIM IN NOVIM Zadružniki! 9. november je pred nami! Tako blizu je že, da je zadnji čas, da se resno pripravimo na ta pomemben dogodek, ki bo v igodovini socialističnega kmetijstva na Gorenjskem zapisan z velikimi črkami. 9. november ni samo dan, ko bomo formalno prvič izvolili zadružne svete, to je obenem tudi začetek novega obdobja kmetijskega zadružništva na Gorenjskem, to je prelomnica med starim in novim, mejnik, ko bodo tudi kmetijsko proizvodnjo prevzeli v svoje roke neposredni proizvajalci. Socialistični razvoj naše dežele je v 15. povojnih letih dosegel tisto fazo, ko celotno proizvodnjo vodijo neposredni proizvajalci- kmetje - zadružniki. Naš kmečki človek si je, čeprav dan za dnem govorimo skoraj samo o njegovi konservativnosti, že pridobil in osvojil toliko socialistične zavesti, da lahko prevzame zadružno proizvodnjo v svoje roke. Napredek gorenjske vasi ne bomo dosegli brez sodelovanja vseh, ki tu delajo in žive. Brez sodelovanja individualnih proizvajalcev z zadrugo (ta akcija se izvaja vzporedno z volitvami v zadružne svete!) bi gorenjski kmetje še naprej tivotarili na svojih majhnih parcelah, hektarski donosi pa bi bili še vedno globoko pod povprečjem sosednjih držav. V privatno lastnino se naša skupnost ne vtika. Hoče le povečanje proizvodnje, dv'n Jlvljenske ravni vsega prebivalstva. Z gospodarsko krepitvijo kmetijskih zadrug, s sodelovanjem, z moderno mehanizacijo in napredno agrotehniko, z vsem tem hočemo dvignili proizvodnjo in Jo moramo dvigniti, kar pomeni, da hočemo in moramo izboljšati iivljenske pogoje vseh naših delovnih ljudi. Zadružniki! Pokažite v nedeljo, da ste zreli za naloge, ki vam jih nalaga in vam Jih zdaj zaupa na-Sa družba! S polnoštevilno udeležbo na volitvah vzemite orožje iz rok tistim, ki zaradi svojih lastnih koristi še zavestno zavirajo naš razvoj in napredek. Volišča bodo odprta od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer, vendar se zavedajte, da je »rana ura, zlata ora«. Posnemajte zadružnike v Lancovem in Katarini, ki so na občnem zboru sklenili, da bodo do devete ure dopoldne že vsi volili. S tem ne boste samo olajšali delo volilni komisiji, ampak boste po kazali predvsem to, da se zavedate važnosti prvih volitev v organe samoupravljanja v kmetijstvu, pokazali boste, da si želite napredka, da nočete več životariti v starih pogojih. To pa Je odvisno predvsem od vas samih, od vašega *ela, od vaših prizadevanj. at 5 posuetouanja o stanovanjskih skupnostih S PLENUMA OO SZDL cene naj narekujejo ustanavljanje in razvijanje stanovanjskih skupnosti - Sledijo posvetovanja po občinah - Končna besedi stanovalcev na predhodnih zborih volivcev Na plenumu OO SZDL v Kranju v torek popoldne so se posvetovali o dejavnosti in razvoju stanovanjskih skupnosti. Kot je v uvodnem govoru i omenil član plenuma Vinko Hafner, stanovanjske skupnosti niso razvile vseh tistih dejavnosti, kot bi bilo pričakovati, in so se v glavnem omejile le na upravljanje stanovanjskih his. Področje dejavnosti teh potrošniških, samoupravnih organov pa je zelo široko. Največ iniciative so doslej pokazali na Jesenicah, kjer so že skušali ustanavljati in razvijati stanovanjske skupnosti na resničnih potrebah in koristih stanovalcev zainteresiranega področja. V Kranju so danes 4 stanovanjske skupnosti. Vendar je iz toge dejavnosti izstopila le ona na Zlatem polju, kjer stanovalci sodelujejo v zunanjem urejevanju tamkajšnjega naselja. Glavna skrb teh organov naj bi bila pomoč delovni družini. Zlasti družinam, kjer sta oba zakonca zaposlena. V občini Kranj, kot je bilo rečeno na plenumu, je od vseh zaposlenih polovico žena. Od tod izvirajo tudi velike potrebe po varstvu otrok, po javni prehrani, organizaciji družabnega in kulturnega življenja, po organizaciji obrtnih in usluž-nostnih dejavnosti, skrbi za organizacijo in delovanje trgovinskih, gostinskih in drugih javnih lokalov, skrbi za komunalne usluge, kot so odvoz smeti, preskrba z vodo, elektriko itd. Prav tako obširno je področje urejevanja naselij in podobno. SAMO ŠE DEJANJA 2e Vinko Hafner je uvodoma dejal, da se vse preveč vrtimo okoli razgovorov, mnenj, čakamo izkušenj in se prepočasi odločamo za ustanavljanja in razvijanje teh skupnosti. To so potrdili tudi člani plenuma v daljšem razgovoru. Vendar, kot so ugotovili, v okrajnem merilu ni moč dajati konkretnih receptov, ker bi sicer zašli v šablone. Zato so govorili le o nekaterih dosedanjih izkušnjah v posameznih občinah. V občinah naj bi čimprej organizirali podobna posvetovanja. Pogovoriti bi se morali samo o stvarnih primerih in pogojih z območja stanovanjske skupnosti, o potrebah, ki jih čuti prebivalstvo itd. Seveda bodo imeli glavno besedo sami prebivalci. Na plenumu je bilo precej govora o tem, katere dejavnosti, kakšnih oblik dela naj bi se najprej lotili. Končno so ugotovili, da taka izbira ne bo težka, če jo bodo prepustili samim prebivalcem. Seveda lahko že pobud- niki v okviru občine na osnovi pregleda strukture prebivalstva, komunalne ureditve itd. predvidijo, kaj naj bi prišlo v poštev. Ponekod bomo morda ugotovili, da najbolj potrebujejo menzo, drugje se bodo najprej odločili za otroško igrišče, morda za pralnico, pa mlečno restavracijo, vodovod, za skupno cesto in podobno. Samo tiste dejavnosti, za katere se bodo odločili sami prebivalci in jih bodo sami tudi podprli z delom ali prispevki, in ki bodo dajale stanovalcem določene ugodnosti in koristi, samo tiste imajo ugodne razvojne pogoje. Drugačna planiranja in postavljanje načrtov utegnejo oiti obsojena na neuspeh. Skratka, stanovanjska skupnost naj bi bila samostojni pravni organ, kot organizacija potrošnikov, ki jim pomaga reševati vsakovrstne probleme in težave. Bilo je tudi govora o pristojnosti med občino in stanovanjsko skupnostjo. Franc Drobež, ki je prisostvoval plenumu v imenu GO SZDL Slovenije, je dejal, da tu ne sme biti meja ne kalupov, kajti pristojnosti se morajo nujno prepletati. To zlasti v obdobju, ko stanovanjske skupnosti šele ustanavljamo. Za celotno dejavnost je odgovorna občina. Stanovanjske skupnosti bodo samo kot podaljšek komunalne ureditve. Lahko bodo še uspešnejše zbirale in združevale iniciativo in pripravljenost stanovalcev za uresničevanje njihovih potreb, se pravi: stanovanjska skupnost bo mobilizirala še neizkoriščene sile prebivalstva, razvijala komunalno samoupravo in socialistično zavest. Gledano s te plati, seveda ni vprašanja kompetenc in pristojnosti, marveč gre za skrb ObLO in vseh organizacij, da se stanovanjske skupnosti čimprej ustanovijo in usposobijo za razne dejavnosti, katere naj ob vsestranski pomoči postopoma prevzemajo od občinskih organov. K. M. V torek dopoldne je bil v Kranju okrajni plenum OO SZDL, na katerem so govorili o nedavnih gospodarskih ukrepih Zveznega izvršnega sveta in stanju na tržišču. Poročilo o teh vprašanjih in stanju na Gorenjskem je podal tovariš Sveto Kobal. Med drugim ugotavlja, da v našem okraju ni bilo posebno številnih poizkusov podražitve raznih proizvodov. Zabeležili so 19 primerov za okrog 55 artiklov; predvsem gre za podražitev mesa in mesnih izdelkov, slaščičarskih izdelkov, kave, čaja, zelenjave in podobno. Občinski ljudski odbori so v tem času sprejeli odloke o prepovedi zviševanju cen in kontroli cen. — Vendar vsa podjetja teh odlokov niso posebno upoštevala. Od podjetij so zahtevali tudi cenike. Tej zahtevi se je doslej odzvalo 654 gospodarskih organizacij. Zaradi prekrškov občinskih predpisov in odlokov je bilo kaznovanih 22 gospodarskih organizacij in 18 oseb. V razpravi je sodelovalo več članov plenuma, med njimi Baldo Bizjak, Lovro Cerar, Franc Puhar, Franc Popit, Andrej Verbič in drugi. Iz razprave povzemamo, da so hitro reagirale na nove ukrepe politične organizacije, ki so naglo ustvarile pri ljudeh tolikšno razpoloženje in družbeno kontrolo, da so bili pojavi podražitev, kar najbolj omejeni. Tudi občine niso bile sposobne obvladati položaja, če jih ne bi podprlo javno mnenje. Niso pa odigrale svoje vloge sindikalne organizacije, razen na Jesenicah, ki so se takoj v začetku lotile raznih ukrepov. Drugod so sindikati smatrali, da to ni njiho- va stvar. Zanašajoč se na inšpekcijske organe so ponekod sindikati smatrali, da to ni njihova stvar. Razprava je nadalje poudarjala, da bi bilo iz trenutnega razpoloženja množic napačno delati zaključke, češ da je sedaj vse v re lu. da ne bo prišlo do težav. Jasno je tudi, da sedanjih cen ne bo m.>č zadržati samo z dosedanjimi predpisi, ampak bo treba sprejeti tudi nekatere ekonomske ukrepe, ki naj položaj utrdijo. Med drugimi so sklenili, da bo treba hitreje razvijati družbene organe, zlasti pa vlogo občinskih zborov proizvajalcev. Potrebno bo razgibati tudi potrošniške svete, ki bi morali pri teh vprašanjih aktivneje sodelovati. Predvideno je, da bodo zbori volivcev razpravljali o potrošniških svetih še ta mesec. Občinski ljudski odbori pa naj bi pripravili načrte za posamezne komunalne objekte, za katere naj bi gospodarske organizacije prispevale del svojih sredstev. — To naj bi bili predvsem objekti družbenega standarda, -k V času priprav na I. jugoslovanski kongres za telesno kulturo kongresa, ki se je začel včeraj in bo zaključen v nedeljo, še številne posebno razgibane. Delegati gorenjskih športnih organizacij so odšli je, da v tem času ni na sporedu vsaj večjih in množičnejših športnih na kronika v torek. — V Kranju je namreč ta večer gostovala angl movalci. Med gosti je za člane razen reprezentantov Hodsona in pa prav tako večkratna svetovna prvakinja Diana Row ter Thompso in Tomažič (slednji kot gost iz Ljubljane) ter Plutova in Lampretova s 3:0, člani pa s 5:1. Edino zmago za domačine je dosegel Teran in večkratnega svetovnega prvaka Leacha z 2:0. Anglež se razpolože napadi dobesedno pregazil renomiranega nasprotnika. — Na sliki: so se širom po domovini vrstile športne prireditve, ki bodo v časn jše. Priprave na ta pomemben dogodek na Gorenjskem niso bile na kongres brez posvetovanj in resnih priprav. Skoraj neverjetno prireditev. Edini pomembnejši dogodek je zabeležila kranjska šport-eška namiznoteniška reprezentanca, ki se je srečala z domačimi tek- Tornhilla nastopil tudi večkratni svetovni prvah Leach, pri članicah nova. Razumljivo Je, da so morali domačini v postavi Teran, Tome klonili pred močnim nasprotnikom. Članice so izgubile srečanje s tem tudi eno svojih najpomembnejših zmag. Premagal je namreč nemu Kranjčanu ni mogel upirati. Teran je s svojimi učinkovitimi Kranjčani in reprezentanca Anglije pred pričetkom dvoboja. ^31937 2 Gla* CorehJMke, KRANJ, 7. NOVEMBRA 1958 Koroški deželni svet v Celovcu nedavno ni hote! dovoliti da bi slovenski gimnaziji v Celovcu izročili zbirko knjig, v glavnem del slovenskih klasikov, ki jo je tej gimnaziji podaril Svet za znanost in kulturo LRS v Sloveniji. Celotno pošiljko so vrnili v Slovenijo. V Beograd je v ponedeljek prispel predsednik japonske nacionalne komisije za mednarodno geofizikalno leto in profesor na univerzi v Tokiu dr, Hideo Itokava. Pri nas se je mudil tri dni in je bil gost astronavtičnega društva Letalske zveze Jugoslavije. TASS poroča, da je sovjetsko zunanje ministrstvo poslalo italijanski vladi noto, v kateri opozarja, da povzroča ameriško-italijanski sporazum o ame-reških raketnih oporiščih na italijanskih tleh hude skrbi vsem miroljubnim deželam. Akcija italijanske vlade je znatno povečala nevarnost, da izbruhne jedrska vojna, in v bistvu nasprotuje ublaževanju mednarodne napetosti. Tunizijsko vrhovno sodišče je v ponedeljek obsodilo na 10 let prisilnega dela Salaha Edina Ba-kuša, ki je bil obtožen, da je »sodeloval s protekto-ratnimi oblastmi«. Bakuš je bil predsednik tunizij-ske vlade leta 1952, ko je bila dežela še francoski protektorat. Enako so bili obsojeni še štirje nekdanji ministri na prisilno delo po 5 let, medtem ko je bil peti obtoženec v odsotnosti obsojen na smrt. Kubanska letalska družba je objavila, da je v letalu, ki so ga .uporniki prisilili k pristanku, ko je letelo nad njihovim področjem, izgubilo življenje 17 ljudi. V Miamiju so vstopili v letalo štirje oboroženi uporniki Fidela Castra, ki so prisilili pilota, da je pristal. Letalo je v temi zgrešilo letališče in padlo v morje. Tajvansko obrambno ministrstvo je objavilo, da so kitajske obalne baterije po 38-urnem zatišju, v ponedeljek spet začele obstreljevati Kemoj. Državni sekretar za zunanie zadeve Koča Popo-vič se je v torek vrnil iz Velike Britanije. Z njim so prisDeli tudi ostali člani delegacije. Iz Beograda je v torek z letalom odpotovala nazaj v Moskvo delegacija sekcije vojnih invalidov sovjetskega odbora vojnih veteranov, ki je bila dva tedna v gosteh pri naši Zvezi vojaških vojnih invalidov. Sodeč po najnovejših poročilih iz Arabije, se je upor Omancev razširil vse do obale Perzijskega zaliva. Uporniki se bore proti britanskim četam in odredom Britancem naklonjenega muskatskega sultana Tajmura. Njegovo ozemlje je namreč v bližini bogatega bahreinskega petrolejskega področja. V topniškem dvoboju med tajvansko in kitajsko vojsko na fukienski fronti je tajvansko topništvo uporabilo granate s strupenimi plini. — Predstavnik tajvanskega obrambnega ministrstva pa je demantira! trditev Kitajcev, da je tajvansko topništvo uporabljalo granate s strupenimi plini. V torek je bil v Ženevi nov zasebni sestanek deleqatov Velike Britanije in ZDA, na katerem so skušali najti način, da bi se s sovjetsko delegacijo sporazumeli o dnevnem redu konference o opustitvi poskusnih jedrskih eksplozij. Poučeni krogi pravijo, da ZD\ in Velika Britanija vztrajajo na tem, da b: obravnavali najprej mednarodno inšpekcijo, ki bi jo potem povezali z opustitvijo proizvodnje jedrskih surovin in prepovedjo poizkusnih eksplozij jedrskih bomb. SZ pa zahteva, da je treba takoj za traino oDustiti vse jedrske eksolozije. Po nepopolnih podatkih so demokrati na torkovih volitvah v ameriški predstavniški dom in na delnih volitvah v senat in 33 guvernerjev močno premanali republikance. Opazovalci menijo, da je to največja zmaqa od časov Fra'nk'ina Roosvelta. De' moštva net° izmene našeaa odreda v sestavi varnostnih sil OZN je v sredo z ftt&bGfrno ladio Jugoslavija odDlul z Reke v P^rt Sa;d. Z ladio se bo vrnil v domovino del prejšnje izmene, ki je no Sinajskem polotoku že več mesecev. OB LJUDJE IN DOGODKI TNI IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / ODGOVORNI UREDNIK MILOŠ MIKELN / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 807-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Enainštirideset let je minilo, odkar je delavski razred prevzel oblast v eni državi, odkar je socializem začel svojo zmagovito pot po svetu. Od tedaj pa do danes je preteklo dosti časa — če ga presojamo s stališča življenjske dobe enega človeka — po drugi strani pa spet malo — če ga merimo z gledišča zgodovine človeškega rodu, s stališča družbenega razvoja. Kaj vse se je zgodilo v teh enainštiridesetih letih, kakšne so danes razmere v svetu? Knjige ne bi bile dovolj, če bi jih hoteli podrobno opisati, razložiti in oceniti, vendar bo tudi grobi in seveda nepopolni obris poklical v spomin najvažnejše spremembe, ki jih dolgujemo veliki oktobrski revoluciji in ideologiji, ki je predvidela nujni razvoj človeške družbe — njeno pot v socializem. V tem času je svet preživel še eno vojno, kajti prva vojna še zdaleč ni rešila ostrih družbenih in ekonomskih nasproti), ki jih je izzval kapitalizem. A tudi zadnja vojna je bila v tem pogledu zaman. Boj za vplivna področja, za položaje na svetovnem trgu, kolo-nialistični poskusi v novih oblikah — vse to je danes še na dnevnem redu. Predvsem se danes očituje nasprotje med razvitimi in zaostalimi deželami, nasprotje, ki prehaja tudi v enega izmed najvažnejših mednarodnih problemov naših dni. Oktobrska revolucija je dala so- cialističnim silam po svetu nekakšen vzgon in spodbudo, ki je privedla do tega, da so danes vse kapitalistične dežele po svetu — brez razlike, ali so industrijsko visoko razvite ali pa zaostale — pod vplivom nenehnega družbenogospodarskega presnavljanja in vrenja, v katerem se krepi delavski razred, se veča njegova vloga in se zmanjšujejo položaji buržoazije, kapitala in imperializma. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so v vrsti dežel revolucije privedle delavski razred na oblast in da se je območje socialističnega sveta silno razmahnilo in se širi iz dneva v dan ne samo v tistih deželah, kjer danes vlada socialistični družbeni sistem, marveč štejemo sem vsa tista delavska in napredna gibanja izven teh dežel, ki jih vodijo socialistični cilji. V tem času smo doživeli tudi zlom kolonialnih imperijev. Obsežna področja Azije in Afrike, ki so bila prej zasužnjene kolonije, so danes samostojne države, ki trdno korakajo v neodvisno prihodnost. Tiste pa, ki jih še vežejo kolonialne vezi, jih trgajo druga za drugo in se osamosvajajo. Skoraj ni minilo leto po zadnji vojni, da ne bi stopila na samostojno pot ena ali več teh držav — od Indije, Burme, Indonezije do Egipta in navsezadnje do Gvineje, ki se je osamosvojila komaj pred mesecem dni. Sicer kolonialne sile še vedno poskušajo zadržati ta razvoj — in ti poskusi so lahko do- kaj boleči za posamezne narode (spomnimo se samo štiriletne alžirske vojne), a kako boš sredi poti ustavil plaz, ki se je sprožil vrh gore! Skratka svet, ki podira kapitalistične položaje, ki razdira imperialistična kraljestva, ki si bo prej ali slej izbojeval socialistični družbeni red povsod, je danes raz-sežen in močan. Vendar pota njegovega lastnega razvoja danes — žal — še niso gladka in široka in ne tečejo po udobnih ravninah. Tu birokratizem zavira razvojni proces, tam socialnodemokratske struje zanikajo nujnost revolucionarnih poti, tu ne priznavajo različnih poti prehoda iz kapitalizma v socializem, tam spet zagotavljajo, da bodo edino pravilno prišli v socializem z govori v parlamentu in podobno. Te zablode kajpak hromijo revolucionarno moč enega dela delavskega razreda, zavirajo njegov razvoj, in vnašajo zmedo v delavsko gibanje. Povsem jasno je, da imajo te zablode le začasni značaj in da jih bodo nedvomno premagale marksistične znanstvene analize, da bo marksistično ocenjevanje vseh sodobnih družbenih in gospodarskih pojavov pripeljalo delavski razred na pot enotnosti ob priznavanju različnih zgodovinskih in ekonomskih in drugih pojavov ter različnih potov, ki pa vodijo do istega cilja — do socialističnega družbenega sistema. Jelo Turk kr a t k o, v en d ar z ah i m ivo POL MILIJONA NA SKLADU ZA ZAŠČITO OTROK V Tednu otroka je bil letos pri vseh občinskih ljudskih odborih na Gorenjskem ustanovljen Sklad za zaščito otrok. Od Sveta za varstvo družine Občinskega ljudskega odbora Kranj smo dobili nekaj podatkov o stanju tega sklada. Tovarna »Sava« je zanj že prispevala 500.000 dinarjev, Lekarna Kranj 50 tisoč, Elektro Kranj 10.000, Elektrarna »Sava« Kranj 20.000, knjigarna »Simon Jenko« 10.000, Kino Kranj 22.958, Železniška postaja Kranj 5.701, trgovina »Koloniale« 3.000, gostilna »Zlata riba« 1.000 dinarjev itd. Sklad za zaščito otrok v kranjski občini ima torej zdaj že preko 630.000 dinarjev sredstev. TOVARNIŠKA ZOBNA AMBULANTA V tovarni Stol na Duplici pri Kamniku so začeli preurejati prostore bivšega rdečega kotička za zobno ambulanto, ki bo začela poslovati že ta mesec. Rdeči kotiček s čitalnico pa je našel udobne prostore v prvem nadstropju kulturnega doma. OBČNI ZBOR KZ PODBLICA V Kmetijski zadrugi Podblica so imeli pred dnevi svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil navzoč tudi predstavnik OZZ Kranj. Govorili so o bodoči strukturi KZ, ki se v glavnem ukvarja z lesom. Imajo svojo žago in strojni odsek, v glavnem torej nekmetijsko dejavnost, in zato ni čudno, da so proti odcepitvi te dejavnosti od zadruge. Govorili so tudi o združitvi njihove zadruge z besni-ško, vendar so končno sklenili, da ostanejo sami. Pravijo, da bi jih Besničani zapostavljali, če bi se združili. -an ŠOLA V ŠENČURJU JE DOBILA NOV RAZRED Letos je postala tudi osnovna šola v Šenčurju osemletna. Ker je poslopje že zelo staro in ima samo en razred, je bilo nujno pridobiti vsaj še en prostor za novo ustanovljeni 5. razred. Šola bo prešla v osemletko postopoma. Na predlog Sveta za šolstvo ObLO Kranj so pred meseci pričeli preurejati trgovski lokal v stavbi SLP v novo učilnico. Z adaptacijskimi deli so te dni končali. Razred je lepo urejen in ustreza vsem sanitarnim predpisom. S tem je šola vsaj trenutno rešila problem prostorov, -an 64-LETNICA USTANOVITVE »PLAMENA« V KROPI Letos bo poteklo 64 let, odkar so v Kropi 16. novembra 1894. leta ustanovili »Prvo zadrugo za žeb- KANGLICA MLEKA »Ne bom kave, take črne. Ni dobra. Zakaj danes ni mleka?« Tako se je pred dnevi pri zajtrku kremžil Stojanček. Ni in ni hotel jesti. Le v šolsko torbico je potisnil velik kos kruha. Ko je odšel, sta se oče in mati sprla: »Zdaj pa vidiš. Namesto, da bi bil sinoči vzel kanglico in šel po mleko .. . saj si vedel, da ni nikogar doma. Ti pa... Ne! Krona bi ti padla z glave!« »Dovolj! Za mlekarico pa res ne bom! Ne bom hodil okoli s kanglico, pa s kruhom! Kaj bi dejali sosed je^ ko bi me videli ?« Tako so padale besede in še opoldne pri kosilu je bilo slišati tiktakanje budilke glasneje kot po navadi. — Tako je pripovedovala ona — prizadeta žena Julči. Morda se je res zgodilo tak^, morda ne. Morda bi on, Ambrož, povedal kaj drugega, malo drugače. Poj.isnil bi zadevo z druge^ njegove strani. Res pa je, da ga niso nikoli videli z življenjskimi potrebščinami po cesti, nikdar s preprogami in stepačem na hišnem dvorišču, nikdar z vrvico ali posodo opranega perila na vrtu. Morda je za stanovanjskimi vrati drugače? Toda to so čisto družinske, osebne stvari. Kdo ima pravico vtikati nos skozi ključavnico. Tako bi gotovo dejal on, in... Naj povem, da je prav tako kot njen mož zaposlena tudi žena Julči. Doma ostaja le njena sestra z ohromelo nogo in pomaga Stojančku pri šolskih nalogah. Skrbi tudi za red v hiši, kadar sta sama. Zato ima žena, kadar pride iz službe, polne roke dela. Časopis, knjiga, počitek po kosilu — za te stvari je prikrajšana. In vendar! Ko je ondan pripovedovala dogodek o črni kavi, je kljub vsemu branila moža. »On ni za to, ne pristoja mu. Navadno opravim kar sama,« se je opravičevala. Dogodek je sprožil nove razprave po stopniščih. Neka ženska je zaupala, da ji mož pomaga pri pranju, vedno pomaga, pri vsakem večjem čiščenju stanovanja. Druga je malone sramežljivo priznala, da si mož sam zlika hlače in da skrbi, da je pod štedilnikom vedno dovolj drva in premoga. O takih in podobnih stvareh so si žene - matere prišepetavale tudi v vrsti pred pultom v mlekarni. O možu s kanglico pa vendar niso povedale nič posebnega: tudi tistega ne, da je bil prav on večkratni pobudnik za pomoč zaposlenim ženam. Govoril je o težavah zaposlenih žena in o potrebah raznih komunalnih servisov. Omenil ie potrebo po pralnici, o potrebah po otroških vrtcih, igriščih, menzah in marsičem, kar naj bi olajšalo ženi delo v družini. Žene so mu seveda pritrjevale. Kako bi se ne ogrele za take pobude in predloge! __ KAJ nismo trčili ob protislovje? Ni mar v primeru s kanglico odrečena prva skromna pomoč zaposleni ženi. Če so se vsi dosedanji predlogi in pobude o servisih in igriščih izjalovili, ker ni bilo denarja, je prav v teh malih, drobnih odnosih v družini skrita velika, neizkoriščena rezerva. Za to pomoč ni treba investicij. Treba je le spoštovati enakopravnost žene in prepričanje, da je vsako pošteno delo častno, ne glede na to, kdo ga opravlja — mož ali žena. K. M. ljarsko obrt in druge izdelke iz železa«. Občni zbor so imeli 1. maja leta 1895, dan pozneje, 2. maja, pa so pričeli z delom. V 64 letih se je iz teh skromnih začetkov razvilo sedanje podjetje »Plamen«, ki je v povojnem času doseglo že lepe uspehe. Leta 1947 je bila vsa proizvodnja pri 329 zaposlenih 1.485 ton izdelkov, lani pa pri 350 delavcih 3.620 ton. V desetih letih od 1947 do 1957 je proizvodnja porasla za 143 %, delovna sila pa 'e za 3%. C. R. GASILSKI DOM GRADIJO V vasi Podljubelj gasilci s požrtvovalnim prostovoljnim delom pripravljajo material za gradnjo novega gasilskega doma. Prebivalci te vasi so prišli do spoznanja, da je požarna varnost potrebna, zato so vsi priskočili na pomuč. Tudi v nedeljo, 12. oktobra so organizirali prostovoljno delo — posek grmičevja. Akcije so pa vzamemo trpežnejše blago. Glavni del z ojačenim dnom prevlečemo posebej, stranska dela posebej. Obšijemo z vrvico ali zelo ozkim trakom. Luknjice moramo napraviti na kartonu še preden ga preoblečemo, zlasti na debelem. Vzmetne gumbe in luknjice na stranskih delih nam bo napravil čevljar. Ročaj je širok 2 cm in ga prišijemo na stranska dela. qorcn jtlc to lep pri- 4Tfe M~l ^y mer sodelovanja z »Bodicami«. Od časa do časa že kdo iz Zdravstvenega doma v Kranju silce mosta postavili, so grad- je uičteljica zapustila. Nerod-poskrbi, da »Bodice« niso pra- bena dela spet obtičala. Na nost pa taka! Uresničil se je zne _' Ne bom na dolgo in ši- gradbišču je zavladal mir, zato pregovor: »Če mačke mi doma, roko razpredal misli o dogodku, so pa Okrogljani začeli zabav- miši plešejo!« Aranžerska vne-temveč bom posredoval telefon- 1 jati, češ doklej bomo še čakali ma otrok je presegla vsa priča-ski razgovor med uslužbenko na most? Menda ne še enkrat kovanja. Lotili so se cvetja na Zdravstvenega doma in nekim tri leta. grobovih padlih, ga prenašali z državljanom, ki je klical k bol- A Vse lepo in prav, da naši groba na grob in okraševali tuniku dežurnega zdravnika. šolarji pred Dnevom mrtvih po- di grobove starejšega datuma. Nedelja 2 novembra ob 9. ur:, skrbe za grobove padlih bor- Še posebno veselje pa so imeli Telefon v Zdravstvenem domu cev Tudi šolarji 2. razreda jese- s svečami; niso jih privoščili ie zazvonil niške osemletke so se oprtani s grobovom. Odnašali so jih s po- » Zdravstveni dom tukaj.« cvetjem odpravili na jeseniško kopališča in z njimi pri belem »Prosim bi lahko prišel de- pokopališče. Kar veselje jih je dnevu svetili po jeseniških ce-žurni zdravnik sem in sem? Ka- bil'° pogledati, kako so se pod stah. Prav verejtno do tega ne-teri zdravnk opravlja danes de- nadzorstvom učiteljice, s prav- prijetnega dogodka ne bi prišlo, žurno službo9« se ie zanima! cato fanatično zagnanostjo lotili če bi učiteljica do konca vztra-, - -. ' okraševanja grobov. Potem ko jala pri svojih varovancih. »Kaj vas briga, kateri zdrav- 50 PrižSali še množico sveč, jih Vas pozdravlja Vaš Bodičar! nik ima službo! Za bolnika ni ime prav nič važno.« — In tele- ^ fonskega razgovora je bilo konec. Državljana je ta »kulturni« odgovor tako ujezil, da je iskal pomoč pri privatnem zdravniku. Obisk dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma pa je odklonil. A Prav gotovo ni golo naključje, da je na železniški postaji v Kranju ob prihodu jutranjih vlakov iz Ljubljane in z Jesenic, to je nekaj pred sedmo uro, več kot živahno. Z obeh vlakov se namreč vsujejo množice uslužbencev, dijakov in ostalih potnikov, ki nato hite proti mestu. Uslužbenci železniške postaje bi morali s tem navalom tudi računati. V tem primeru prav gotovo ne bi prišlo do naslednjega zastoja pri odhodu potnikov s postaje. — V ponedeljek, 3. novembra so premikali po tovornem tiru, ki teče preko ceste pred železniško postajo, tovorno garnituro. Seveda je vlak potnikom, ki so prav tedaj zapuščali postajo, zaprl pot. Preden so prehod odprli, je minilo več kot pet minut. To sicer ni Cesto skozi Begunje so pred močno namočila in prava spret-mnogo, vendar dovolj, da so di- tedni razkopali zaradi popravil nost. i* hfi, nriti preko tolikih jaki in uslužbenci, ki morajo vodovoda. Ob izkopu so zemljo mlakuž in blata, prehoditi do šol in službenih nametali na obe strani jarka, tf^ganjcam oi morali v vsakem mest daljšo pot, tokrat zamu- k0t je razvidno s slike in so primeru računati, da 1. novem-dih. tako zaprli ves promet skozi bra obišče Drago in Begunje A Most nad Ternikom, ki vodi Vas. Pred Dnevom mrtvih so si- ogromno ljudi iz vse Slovenije po najkrajši poti s Police na Cer z zasipanjem pohiteli in so in zato ni vseeno, kakšna je ta-Okroglo, je za tukajšnje prebi- do grajskega vrta pot tudi za krat pot skozi vas. Cesta ni bila valce nekako tri leta pravcati silo uredili. Od tam naprej pa do kraja urejena predvsem za-kamen spotike. Ker ni mostu, je še vedno ostala razkopana, radi malomarnosti. To se naj-morajo hoditi prebivalci Okrog- tako da so morali ljudje, ki so bolje vidi iz tega, da je ostal lega po 3 km daljši poti. Nego- prišli ob Dnevu mrtvih na gro- nezasut samo majhen del poti, dovanje se je letos sicer poleg- bove svojcev in prijateljev, pe- ki bi se dal s količkaj volje in lo; začeli so namreč z gradnjo šačiti do Drage. Zaradi hudega prizadevnosti prav tako do časa novega mostu. Potem ko so no- naliva se je zrahljana zemlja urediti. -ik Ko prebiramo prometno kroniko, se zdi, kot bi bila vsa svarila pred nesrečami, bob ob steno. Še več: ne moremo se znebiti občutka, da se počutijo koristniki naših cest pod okriljem teme, "se posebno varne. »Kdo te pa vidi, če pelješ ponoči brez luči?« se bodrijo vozniki vprežnih vozil. Podobno, če ne prav isto, velja tudi za kolesarje, ki pomenijo za nas promet pravo nadlogo. Prav taksna nadloga so slepeče luči motornih vozil, ki jih brezobzirni vozniki pri srečavanju z drugimi vozili ne zasenčujejo. Tudi »črne vožnje« brez vozniškega izpita se zde ponoči, ko ni na cestah »leteče milice«, na moč varne. — V nedogled bi lahko naštevali prekrške prometnih predpisov, ki se pogosto končujejo s hudimi, mnogokrat s smrtnimi nesrečami. Tolažba, češ saj zvečer ne kroži po cestah »leteča milica«, je jalovo bodrenje. Vsem tistim, ki se čutijo ponoči tako varne, naj bodo v pouk naslednje vrstice: Redna patrulja prometnega oddelka TNZ Kranj je na svojem večernem obhodu v petek, 31. oktobra zabeležila naslednje kršilce prometnih predpisov. Nekaj minut pred 18. uro je naletela pred gostilno v Bistrici pri Naklem na vprežni voz brez predpisane luči na levi bočni strani. Voznik MARJAN ALJANČIČ iz Bistrice pri Naklem se je izgovarjal, čes da ni pripeljal od daleč in da nima daleč do doma. Ob 18.10 je patrulja nasla pod vrhom bistriškega klanca pri Naklem vprežni voz KAROLA A2MANA iz Nakla št. 6. Tudi ta ni imel predpisane luči. Izgovor: »Nisem računal s tolikšno zakasnitvijo. Menil sem, da bom pred mrakom doma.« Pol ure kasneje se je na Golni-ški cesti v Kranju izluščil iz »okrilja« noči motorist 1ZET NOKIĆ. Bil je brez vozniškega dovoljenja. Vsa opravičila in priznanja niso mogla zabrisati krivde. Ob 19.30 je »leteča« hitela proti Preddvoru. Pred gostilno Gor-janc v Hotemožah je stal vprežni voz. Na vprašanje: »Kje imate luč?« je voznik MIHA JAGODIC Tudi 18-letni JANEZ POD-BEVŠEK z Brega št. 11 pri Preddvoru je ta večer tovoril z »zatemnjenim« vozom. Pri srečanju z organi prometne milice, se je po-služil vrsto nesramnih laži, s katero je hotel organe milice speljati na napačno sled. Tem primerom bi lahko dodali še dolgo vrsto kolesarjev brez luči; preveč jih je, da bi jih pO' iz Možjance št. 2 vse prej kot vljudno odgovoril, čcŠ da luči sploh ne potrebuje, ker se namerava vrniti v Možjanco po kolovozu preko polja. Zaužito vino — in tega Jagodic ni mogel utajiti — je bilo tudi krivo, da je bilo srečanje z organi prometne milice precej burno, obnašanje voznika pa vse prej kot vljudno. Pet minut kasneje je Jagodica prometna milica odkrila na glavni cesti. Izgovor, da bo peljal preko polja, je bila prevara. imensko našteli. Večina je bil'1 kaznovana z denarnimi kaznim1- In še ena ugotovitev: Le redi?1 kršilci prometnih predpisov *0 lahko dokazali svojo identiteto z osebnimi izkaznicami; večina fi" ni imela s seboj. Vsi našteti kršilci prometnih predpisov bodo predani sodniku za prekrške. Vrstice naj služijo v svarilo tistim, ki menijo, da so v »okrilju* teme varni pred »letečo«. KRANJ, 7. NOVEMBRA 1958 Pred 40-letnico KPJ 1 Po 36.1eiih je grob sekretarja SKOJJugoslavije tov.Dragoljuba Milovanoviča v Breznici pri Žirovnici prvič okrašen »Pod Orličem, med Zelenico in Stolom je mrlič. Našel sem ga, če vam rečem.« Tako nekako je zatrjeval lovec Franc Avsenik, ko se je vrnil z lova. Zahteval je, da gre mrliški oglednik Anton Mežek, v planino in se prepriča, pogleda, naredi zapisnik in ukrene, da bo truplo preneseno v dolino in pokopano na pokopališče. To je bilo, kot govore zapiski, 8. oktobra 1922. leta. O dogodku so seveda obvestili še žandar-merijsko postajo. Odpravili so se na pot. Skupno z dvema žan-darjema, oglednikom in lovcem Avsenikom je šel na pot tudi Jožef Baloh iz Doslovč. Avsenik je pokazal truplo. Razpadalo je že in naokoli se je širil hud smrad. Le noge so bile zakopane v debelo plast listja in prsti in jih zato trohnoba še ni načela. Kdo je povzročil to smrt ? Oba orožnika in ostali trije možaki so gledali navzgor v skalovje. Je mar strmoglavil s pečevja? Janez Jalen je vedel celo povedati,- da je pred časom videl nekega neznanca, ki se je tam blizu, v Tonejčkovem drvašču, vzpenjal navkreber. Opozoril ga je, da so tam nevarne skale. Toda mladi neznanec ga je zavrnil, češ da to ni tako nevarno. Kaj pa, če ne gre za nesrečo, marveč za zločin? Dvomi za to so bili še bolj upravičeni, ko je Mežek nedaleč od tod našel nahrbtnik. Toda, zle slutnje so bile koj ovržene. V nahrbtniku je biio poleg toaletnih potrebščin in perila tudi precej denarja g- skupno okrog 70.000 dinarjev! »Za dve hiši,« kot je ondan rekla Johana, žena umrlega oglednika Mežeka, k d nam je pokazala grob. V žepih napol razpadle obleke, ki je odevala truplo, so našli tudi nekaj listin in pisem. Orožnika sta z veliko pazljivostjo vse pospravila in možje so odnesli truplo v dolino. TAJINSTVENI GROB Tako so takrat, pred 36. leti v Breznici pri Žirovnici, pokopali 20-letnega fanta Dragoljuba Milovanoviča. V tamkajšnjo mrliško knjigo so vpisali nekaj skromnih podatkov, ki so jih našli pri mrtvecu. Morda žan-darji sploh niso vedeli, da je °il to sekretar SKOJ, da se je nekako okoli 17. septembra tisto leto vračal z Dunaja, kjer je bil lakrat CK KPJ, da je bil pokojni tudi kurir CK, in je kot tak tokrat že petič prestopil na tem mestu državno mejo. Žandarmerija je morda to izvedela šele pozneje. Toda nekateri ljudje so poznali tega pogumnega, vedrega mladeniča, ki je večkrat hodil tam mimo, in so slutili njegove ideje, njegove naloge. Ko so žandarji izročili denar in ostale predmete sodišču v Radovljici, zabeležili pogreb tega človeka, so opravili svoje. Med ljudmi pa je takrat zaživela skrivnost. Slutili so, da je ta človek umrl za skupne koristi, slutili so, da je njegova prerana smrt prispevek k skupni zmagi, k boljši prihodnosti. O teh stvareh pa takrat ni kazalo govoriti javno. Lahko bi škodovali pokojnikovim svojcem, skupni stvari... Zato so mimo te gomile ob levi strani aleje na domačem pokopališču, hodili še z večjim spoštovanjem, tiho, brez besed. »Leta so minevala,« pravi danes Johana. Svojci mladega fanta so menda že pomrli, pomrli so tudi domačini, ki so takrat, pred 36. leti nosili to truplo izpod Stola. Le spomini na to žrtev niso zbledeli. Danes je Dra-goljubov grob okrašen s cvetjem. Roke šolarjev iz okolice so položile na grob vence, šopke in celo — sliko pokojnika. Ponosni so, da je na njihovem pokopališču našel svoj mir mladi revolucionar, eden izmed mnogih, ki so v dobi 40-letnega delovanja Komunsitične partije Jugoslavije dali svoja življenja za današnjo svobodo. K. M. SI 2E NAROČNIK »GLASA GORENJSKE«? Naročajte in berite »GLAS GORENJSKE«, najbolj razširjen časopis na Gorenjskem. »GLAS GORENJSKE« vas vsak ponedeljek in petek obvešča s sliko in besedo o najnovejših dogodkih z Gorenjske, pa tudi o dogodkih z vsega sveta. Razen stalnih rubrik: notranje-politične, zunanjepolitične, gospodarske, kulturne, družinskih pomenkov, pionirskega kotička itd., bo v prihodnjem letu »Glas Gorenjske« spet začel objavljati slikanice za mlade in stare. Vsak naročnik »GLASA GORENJSKE« ima pri malih oglasih pravico do 50% popusta! Razen tega je vsak naročnik, ki ima vplačano vsaj mesečno naročnino 50 dinarjev, nezgodno zavarovan, in sicer za primer trajne nesposobnosti za delo do 40.000 dinarjev, za primer smrtne nezgode pa 20.000 dinarjev. Naročnik, ki bo vplačal polletno naročnino — 300 dinarjev (celoletna 600 dinarjev) — bo upoštevan pri nagradnem žrebanju »GLASA GORENJSKE«. Ze danes opozarjamo, da bodo za tokratno nagradno žrebanje pripravljene bogatejše in številnejše nagrade kot prejšnja leta. UPRAVA .J POTRPEŽLJIVOST FILMSKEGA OBČINSTVA NA PREIZKUŠNJI Nobenega dvoma ni, da si uPrava kinematografa »Storžič« v Kranju prizadeva posredovati občinstvu čim pestrejši in čim Kvalitetnejši program. S tem pa *jnematograf še vedno ni oprali svojega poslanstva. Gre za to. da ta program tudi kulturno Posreduje svojemu občinstvu. TU mislim na predvajanje filmskega programa, ki je objavljen v časopisih. Večkrat se je že Primerilo, da je občinstvo gledalo filme, ki niso bili objavlje-n' v časopisih. m še en — ne posebno ohrabrujoč primer. — Zgodilo se je v torek, 28. oktobra, ko je bil na sporedu film »Modri pajčo-•an«. Obisk predstave ob 20. uri je bil velik. Potem ko so obiskovalci predzadnje predstave zapustili dvorano, so odprli vrata obiskovalcem zadnje predstave ,ki je to pot zaradi dolžine '»Ima začela z zamudo. Brž ko so prvi obiskovalci zasedli svoje Prostore, so že stekli prvi metri "Ima. Takšna naglica zasluži vso ?rajo, kajti v avli pred dvorano jO pred poslopjem je ostalo več kot dve tretjini občinstva. Da ^e prišlo do ogorčenega negodo-anja gledalcev v dvorani in ti-7;th> ki še niso utegnili priti do .v°jih sedežev, ni treba poudar-3ati. . Menim, da je vsako nadaljnje smišljanje o kulturnem poslopju kinematografskega podaja »Storžič« odveč. F. J. JE Kako j© zagovornik Premetenec branil še premetenejšega obdolženca, ki ga je sam okradel Nenavadna in neverjetna zgodba, a vseskozi resnična. Zato vam jamčim, če hočete, tudi s polnim podpisom. Nekoliko obrnjena so samo imena nastopajočih; nekaterim bi bilo verjetno nerodno in utegnili bi mi zameriti, če bi jih s pisanjem »vlačil po zobeh«. Bilo je v sodni dvorani. Pred sodnike sta stopila pobratima »v slabem« Pero in Ivo. Prvi je izmikal in prekupceval, drugi pa samo prekupceval. Oba bi lahko pošteno živela, saj je bil Pero prav spreten čistilec čevljev, Ivo pa tudi nekaj podobnega. Oba pa sta, kot sta potožila, zašla v izprijeno druščino, ki ju je naučila še druge, »lažje« obrti. Pri tem se je Pera držala smola- da se ni znal izogniti organom varnosti in pravici, in tako je moral sesti že četrtič na zatožno klop. Ivo jo je okusil šele prvič. Oba sta bila srednjih, že zrelih let, a komaj srednjih postav. Pero je bil na moč živahen v besedi in kretnjah, Ivo pa nasprotno, prav počasen in previden. Tehtal je besede kot bi tudi kupčeval z njimi in ne samo z zapestnimi urami. Peru je očital javni tožilec dolgo vrsto koristoljubnih kaznivih dejanj. Najuspešnejše in najbolj donosno pa je bilo gotovo tisto, ko je okradel gosta iz vesele vinske družbe, kakršni se je naš Pero zelo rad pridružil. Ta gost je prinesel v mesto čedno vsoto, ki mu jo je zaupal znanec-obrtnik za nakup raznih mizarskih potrebščin. Nekaj je od tega zakupil, precej mu je pa še ostalo in denar ga je začel »tiščati« tem bolj, čim bolj se je večerilo in čim bolj sta mu žeja in glad prigovarjala, da naj se že znebi v njuno korist vsaj nekaj bremena. In znašel se je res kaj kmalu »Pod Lipco« v hudo zakajenem prostoru, kjer so plavali nad mizami tako vabljivi duhovi jedil in kjer so točili tudi pristnega vi-pavca. Francelj, tako je bilo ime novemu gostu, si je privoščil dobro večerjo in jo tudi primerno žalil. Že je bil pri njegovi mizi vljudni Pero; prisedel je, ne da bi bil povabljen. Ni minila urica in pod vplivom dobre kapljice sta postala prisrčna prijatelja. Objeta sta prepevala okrogle domače in sentimentalne bosanske popevke v čudovito neubranem duetu. Pero je naročal, Francelj pa plačeval; pridružili so se jima še drugi in iz dueta je nastal kvintet, iz kvinteta oktet, Francelj pa je plačeval naprej z denarjem obrtnika Mihe. Kaj bi se čudili, da je Pera premagala skušnjava. Ko je Francelj od »veselja« malce zadremal, je Pero segel v njegov žep ter ga »olaj- šal« za ves ostanek. Bilo je še vedno 30 jurčkov. Pero se je na vso moč prijazno poslovil od ostalih in se izmuznil kot podlasica naglo iz lokala v lepo pomladno noč. Ko se je Francelj zdramil iz težkega sna, je bilo prepozno. Ostalega za-pitka ni več mogel plačati in zaprepa-ščen se je zavedel bridke resnice, da je zapravljal Mihov denar, ki mu ga je do kraja pobral še vinski »kolega« Pero. Pera pa so v lokalu poznali in zato tudi tokrat ni dolgo užival radosti tako naglega »zaslužka«. Obtožnica mu je naštevala Še nekaj drugih »posegov« v tuje žepe. Nazadnje ga je pohvalila, da se je v zadnjih mesecih povzpel tudi do »inteligentnejšega« in »boljšega« kriminala, do kupčevanja z zlatniki in urami. V to višjo stroko ga službeni dolžnosti. Iz protesta nad zlo usodo, ki ga je spet posadila pred sodnika, ni hotel najeti branilca. Ker pa ga je težilo že preveč grehov, da bi se smel zagovarjati sam, mu ga je postavilo sodišče. »Usoda« mu je pri tem izbrala odvetnika premetenca, o katerem je šel po naši deželi glas, da opere še tako črnega kozla. Premetenec pa je ob prostih urah pomahal pero tudi v literarno črnilo. Pero odvetniku ni zadajal kakšnega posebnega truda. S svojim temperamentom se je otepal vsake krivde. Za take potrebe je nabral bogato zakladnico izkušenj. Odvetniku Premctencu je ta kli-entova prizadevnost prijala. Porabil je priliko in začel lagodno snovati svoj novi literarni produkt. Iz teh meditacij pa je Pera zbudilo glasnejše vprašanje predsednika senata: »Kje ste vendar dobili tisti cekin in dolarje?« »Lepo vas prosim, gospod predsednik,« je uvedel pobratim Ivo. Pri tem je bil še posebej obdolžen, da je »pretopil« tudi cekin neznanega izvora in da je spravil v promet po črni poti nekaj dolarjev. Pera je tokrat zagovarjal odvetnik po se je odrezal Pero, »saj sem vam že enkrat povedal. To sploh ni bil cekin, ampak navaden italijanski centezim iz Albanije. Našel sem ga pa v novoletni noči pred mestno kavarno. Tiste dolarčke sem pa zaslužil, ko sem nekemu Amerikancu očistil čevlje.« »Kakšna številka je bila vtisnjena na kovancu?« je dalje vrtal predsednik senata. »Tudi to sem ie povedal, gospod predsednik,« je odvrnil Pero. »Dve in pol vendar. Dve in pol.« Zagovornika so besede: dve in pol, cekin, Novo leto in kavarna zbudile iz njegovega leposlovnega snovanja. Te besede so začele dobivati vedno določnejši, pa tudi vedno neprijetnejši pomen. Tudi sam je postal radoveden. Vprašal je svojega klienta: »Ali je imel kovanec vtisnjeno kakšno podobo, kakšen napis? Ali ni bil to morda .. . amerikanski denar? Pero, povejte nam po pravici!« Pero je debelo pogledal, pomežiknil najprej na levo, potem pa še na desno oko, zakrilil z rokama in očital branilcu, da mu menda zdaj še on ne veruje. Italijanski centizem je bil, pa nič več. Kdo je še videl amerikanski cekin. Tedaj je posegla vmes priča Jure, ki se mu je Pero pri kupčijah z urami nekaj zameril. Udaril je kot grom z neba: »Ej, Pero, odpri svoja lažniva usta, na stežaj jih odpri, pa bodo videli tovariši sodniki tvoj albanski centezim predelan v zlat mostiček. — Le odpri jih!« Peru je zaprlo sapo, da ust ni mogel odpreti. — Jure je nato še povedal, da mu je Pero sam zaupal, kako je kovanec, ki je bil v resnici cekin in to za dva in pol dolarja, sunil »gospodu«, ki je praznoval v mestni kavarni Novo leto in se šopiril z dolarskim cekinom. Bil je celo tako prijazen, da ga je pokazal tudi Peru, ki je cekin hvaležno obdržal, z njim odhitel srečen v srečno Novo leto. »Tako, tore]! Ta je tisti . . . hudič,« je zaklel pri sebi zagovornik Premetenec. V tem trenutku ga je zapustila vsa premetenost. Težko se je spet zbral in opravil tokrat zelo nevšečno nalogo: da je do konca pral svojega klienta, ki je okradel tudi njega samega. Senat se je po končani obravnavi umaknil v posvetovalnico. Komaj je začel rešetati krivdo današnjih storilcev, je planil v sobo, kamor sicer ne bi smel — zagovornik Premetenec. »Tovariši sodniki,« je kriknil. »Tisti cekin je bil moj. . . moj! Pomislite! Meni ga je sunil, baraba, na novoletni večer, v mestni kavarni, kjer sem se ga tako nesrečno napil. Cekin mi je bil drag spomin od tete iz Amerike. Lump, falot, capin . . . Pošteno ga pritisnite! Kar sem govoril na obravnavi, ne velja.« Senat je torej imel lahko opravilo. Zašli je Pera na dve leti in pol zapora, da mu bo ostalo v spominu to zadnje srečanje z Zakonom in Pravico in da ne bo pozabil, da je bil kovanec vendarle cekin za dva in pol dolarja. Če se boste kdaj srečali s Perom, se mu raje izognite, zlasti v lokalih »dobre volje in bratovščine«; kljub prevzgoji, ki mu je bila naložena, utegne obrati še vas! -jf 06 GOPENJSkL Rojstvo metulja niti ni tako zelo enostavno! Narava je predpisala za to kar štiri razvojne oblike. Oplojena samica odloži jajčeca. Iz njih se ob primernih pogojih in po določenem času izležejo ličinke (»grde kosmate ličinke«), ki jedo, ra- stejo in se končno zabubijo. Kako in kje, je odvisno od vrste metulja. In nekega dne poči hitinski ovoj bube — rodi se metulj. Metulj, ki ga vidite na prvi sliki, je z močjo svojih sprednjih nog pravkar predrl ovoj bube, v kateri je »spal« okoli pol leta. Temnordeči ovoj, do 5 cm dolg, pol leta skoraj ni kazal znakov življenja. Le- . :••-<—--—"Ifžii n žal je v zemlji, v njem pa se je v tem času grda ličinka spreminjala v lepega metulja. Slika 2: metulj je že zapustil ;svoj začasni domek. Hitinjski ovoj bube je ostal prazen. Novorojenček se počasi prestopa in hoče kvišku. Išče vejo ali kaj drugega, kamor bi se oprijel (slika 3), da bo tu lahko svoja mehka in še zmečkana krila zravnal in se pripravil na prvi let. Na zadnji sliki ga že vidimo pripravljenega, da zajadra v svet. Novorojenčkova krila so še zelo gladka, nepoškodovana. Kmalu pa bodo zgubila svoj sijaj. Grmovje, trava, dež in veter jih bodo ogulila,-svetle luskice, ki kot strešna opeka pokrivajo krila, bodo začele odpadati. Fotografije, ki jih objavljamo, jso bile posnete s filmsko kamero. Od trenutka, ko je počil bubin ovoj, do prvega poleta, je pretekla točno ena ura. . 3- Še vedno 700 milijonov H@piSIUGUlh * Največ knjig izide na Japonskem # Po številu časopisov na prebivalca so ZDA šele na 12. mesta Po najnovejših jStatistikah je na svetu približno 700 milijonov odraslih ljudi, ki ne znajo ne brati in ne pisati. 44 odstotkov ljudi je torej nepismenih. Seveda ta. odstotek v posameznih državah ni enak. V nekaterih državah Evrope je nepismenih manj kot 1 odstotek odraslih prebivalcev, v posameznih afriških državah pa to število presega 95 odstotkov. Število knjig in drugih del, brez periodičnih publikacij, ki so bile tiskane v letu 1957, cenijo na okoli 315.0000. Od tega jih je bilo v Evropi objavljenih 45 odstotkov, v Aziji 25 in 20 odstotkov v Sovjetski zvezi. Med državami, v katerih je bilo natisnjenih največ knjig po: Japonska — kjer je izšlo 25.000 del, Velika Britanija — 20.000, Indija — 18.000, Zapadna Nemčija — 16.000, ZDA — 13.000 in Francija — 12.000. Vsako leto izide okoli 25.000 prevedenih knjig, od tega 4000 v Sovjetski zvezi in preko 2000 v Vzhodni in Zapadni Nemčiji. Leta 1956 je preko 1000 prevedenih knjig izšlo v Italiji, Marsikoga utegne zavesti zveneči naslov filma, saj si bo pod imenom tega popularnega pariškega zabavišča predstavljal obljubljeno deželo in več. Film pripoveduje zgodbo o ameriškem vojaku Bobu, ki pred vrnitvijo v domovino s svojima kolegoma obišče Folies Bergere. Po naključju pa mora kot izbranec iz občinstva nastopiti v eni izmed točk sporeda. Tu se Bobova usoda do kraja zamota. — Če verujete v ljubezen na prvi pogled, tedaj si ob priliki film oglejte. Tehnična plat filma je brezhibna; film je prostrana pisana revijska slikanica, prepletena z domiselnimi koreografskim! vložki, lepo glasbo, kopico šansonov in razkošnih svetlobnih efektov. Če pa odstranimo blišč, tedaj se pokažejo našim očem oguljena rebra nesmiselne zgodbe. Film je režiral Henri Decoin, v glavnih vlogah nastopajo Eddie Constantine, Na-dia Grav, Nadina Tallier in Zizi Jean-maire, ki utegne biti ena izmed poglavitnih mikavnosti filma; je namreč imenitna plesalka. Distribucija: »Zeta film« — Budva. HUtoU sveU&k V ZDA so na dva nova načina merili hitrost svetlobe. Prvi način je po metodi infrardečega izžarevanja in drugi s pomočjo radijskih valov visoke frekvence. Obe merjenji se ujemata in sta podkrepili ostala povojna raziskovanja z mikrovalovno tehniko, da hitrost elektromagnetnih valov 299,793 km na sekundo bolj odgovarja stvarnosti kot hitrost 299,776 km na sekundo, ki je ugotovljena s starejšimi merjenji. Za ta novi poskus, ki ga je naredil E. F. Florman, je bila postavljena na zelo ravno dno suhega jezera v Arizoni posebna naprava. Izredno ravna tla v dolžini preko 6 km so mnogo doprinesla k uspehu merjenja. Na tem področju sta bili postavljeni dve anteni z medsebojno oddaljenostjo 1500 metrov. Služili sta kot sprejemnika, s pomočjo katerih je bila izračunana faza pomikanja radio-valov. V desetih dneh so naredili 110 takih merjenj in na podlagi tega so dobili za hitrost svetlobe rezultat 299,793 km na sekundo; Približno v istem času so Plvler, Blaine in Connor merili molekularne konstante oglikovega monoksida s pomočjo infrardeče spektroskopije. Na ta način izračunana hitrost svetlobe pa je bila 299,792 km na sekundo. Franciji, Češkoslovaški, Japonski, Holan-diji, Romuniji, Poljski in Španiji. Dobra polovica prevodov, objavljenih v 1. 1956, je bila prevedena iz angleškega ali ruskega originala, preko-20 odstotkov pa s francoskega in nemškega jezika. Cenijo, da je na svetu nad 35.000 časopisov, od tega jih odpade 8000 na dnevne časopise. Skupna naklada je približno 25 milijonov, iz česar sledi, da pride povprečno 91 časopisov na 1000 ljudi zemeljske oble. To povprečje je največje v iahle državah: Velika Britanija (537 časopisov na 1000 prebivalcev), Švedska (462), Luksemburg (435), Finska (420), Japonska (400), Nova Zelandija in Island (po 390), Belgija (383), Avstralija (381), Danska (376), Norveška (374) in šele potem ZDA, kjer pride na 1000 prebivalcev 337 časopisov. »* ^iDlDOlIDOtJJtDSu*!] PRVIČ SO SE PELJALI Z LETALOM Skupina malih laponskih dijakov, katerih prevozno sredstvo so sani, je pretekli mesec prvič potovala z letalom. Otroci so potovali v internat neke šole v severni Švedski. PODMORNICA ZA PODVODNA RAZISKOVANJA V Sovjetski zvezi' so pred kratkim dogradili podmornico z močnimi reflektorji in s televizijsko kamero za podvodna znanstvena raziskovanja. S pomočjo novih tehničnih pridobitev bodo s podmornice opazovali premikanje rib in delovanje raznih mrež, ki jih bodo potem tudi lahko izboljšali. Podmornica bo ugotavljala tudi podvodne struje in relief morskega dna. NOV NAČIN UGOTAVLJANJA RAKASTIH OBOLENJ Sovjetski znanstvenik profesor Maksim Majzel je odkril novo in zelo hitro metodo za ugotavljanje rakastih obolenj s pomočjo ultravioletnih žarkov in obarvane vode. Po tej metodi, ki se lahko uporablja celo v času operacije, rakasto tkivo dobi pod vplivom ultravioletnih žarkov drugačno barvo in to celo v začetnih stopnjah obolenja. >S FRANK OWEN: JEDDIE CHAPMAN P R I POVED UJE Fant sedemnajstih let je pritekel mimo mene, zasopli esesovci so mu bili za petami. Fant je skakal od drevesa do drevesa, ljudje pa so se smejali, videč, kako se izmika svojim preganjalcem. Razjarjen zavoljo roganja, je neki policaj izvlekel revolver in ga naperil v fanta, češ da ga bo ustrelil, če se ne vda. Ta se ni vdal, Norvežani pa so mu še bolj ploskali in se še bolj rogali Nemcem. Niže doli na Kari Johanns Gate, na trgu pred univerzo so vojaki stražili okrog tisoč ljudi. Policaji so kdaj pa kdaj izvlekli iz množice ljudi, ki so opazovali ta prizor, kakega Norvežana seveda. Ko sem prispel tja, so izvlekli nekega starca, podoben je bil betežnemu advokatu. Ni razumel ukaza in zato ga je neki gestapovec udaril z boksarjem po obrazu. Starec je padel in kri mu je tekla po obrazu, ko je ležal na tleh. Opotekaje se je vstal in nato so ga surovo odvlekli k drugim pripornikom. Iznenada sem začutil na svoji rami krepko roko. Oster glas je rekel: »Kaže, da vas vse to precej zanima; najbolje bo, če se priključite ostalim.« Kaplar gestapa, ki mi je to rekel, me je potiskal na cesto. Pri priči sem sem se zasukal in mu na kratko povedal tisto, kar bi mu, sem pomislil, večina Norvežanov rada povedala: »Ti bedak otopeli, ti neumni, popolni idiot — še svinja ima več pameti kakor ti!« Izustil sem v nemščini celoten zaklad psovk jezika, ki je namenjen za psovanje. K nam je stopil neki častnik. Pokazal sem mu svojo propustnico in povedal, kaj se je zgodilo. Kaplar se je ponižno opravičeval. Častnik ga je opsoval še sočneje kakor jaz, zakaj s tem je opravičil svojo nesposobnost. Svojo tirado je zaključil z besedami: »Preden koga aretiraš, ti prašič neumni, se najprej prepričaj, ali je Norvežan.« Vprašal sem častnika, zakaj je potreben ves ta preplah. Konec 1943 je prišel iz Berlina ukaz, da moramo von Grunen, Thomas in jaz nemudoma z letalom odpotovati v Berlin, da bi se udeležili važne konference o sabotaži. Še isti popoldan smo krenili z letalom prek Kopenhagna in prispeli na letališče Tempelhof, ko se je začelo mračiti. Nekaj bomb je padlo na letališče, toda to ni bilo dovolj, da bi bil promet ustavljen. S Thomasom sva se nastanila v hotelu Metropolitan v Friedrichstrasse. Zdelo se mi je, da so vzlic von Grune-novemu zaupanju vame imeli za potrebno, da me nadzorujejo. Tu so me predstavili nekemu Nemcu Fritzu VVal-dersu, ki se je ravnokar vrnil z vzhodne fronte in ki je bil pred tem izgnan iz Amerike. Bil je plah človek in zdelo se mi je, kakor da mu je žal, da je moral iz varnega naročja strička Sama. Bil je namenjen v Oslo, da bi se pridružil naši službi in se izuril za radio in sabotažo. Povedal mi je, da imajo Nemci že več mesecev sitnosti z univerzo, ki igra vodilno vlogo v odporniškem gibanju. Več učiteljev in profesorjev so že deportirali v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Tudi rektor dr. Seik je v zaporu in njegovo mesto je zasedel okupatorjev sodelavec. Ta je ukazal študentom, da morajo razpustiti svojo zvezo. Razen tega je dal jasno vedeti, da bo dovoljenje za vpis na vseučilišče v bodoče odvisno od stopnje prijateljstva, ki ga bodo prosilci izpričali do okupacijskih oblasti. Študentje in njihovi profesorji so protestirali; kar sem videl, so bile posledice. Mnogi ljudje na trgu seveda niso do kraja razumeli, za kaj gre; pa kljub temu jim niso bile prihranjene surove grožnje in surovo ravnanje, zakaj Nemci so z užitkom kazali, kaj bi storili, če bi nekega dne prišlo na Norveškem do splošne vstaje. In sredi te množične strahovlade so se ostali študentje igrali slepe miši okrog Ibsenovega spomenika nasproti narodnega gledališča. Pogledal sem kip starega Ibsena. Čeprav je njegov plemeniti obraz zmeraj kazal zaskrbljenost in žalost, se mi je tisti dan zdel, kakor da se naklonjeno smehlja. V kakšnem razpoloženju sem ga že gledal! Na pomlad je ta kip z namrščenim obrazom vplival name poživljajoče. Poleti je v žarkih toplega sonca vzbujal taisti videz. Zdaj pa je bila zima; stari gospod je imel na glavi belo lasuljo. Prisegel bi, da je tistega dne pomežikoval. »To je šele začetek«, je bržčas mislil, ko je gledal, kako pehajo v zapor pogumno mladino njegove domovine. Aretacije so trajale ves dan. Gestapovci so prijeli, kogar so hoteli. Skupno so aretirali tisoč šest sto študentov. Mnoge so poslali v koncentracijska taborišča na Norveškem. Na stotine pa so jih kakor živino odgnali v Nemčijo. Tudi dekleta so prijeli, vendar so jih poslali v njihove rodne kraje z nalogom, da se morajo javljati na policiji-Pozno ponoči so bobneli skozi Oslo kamioni s človeškim tovorom v koncentracijska taborišča. Švedska je kot nevtralna dežela ostro protestirala proti temu nečloveškemu ravnanju. Popuščati pred javnim mnenjem ni nemška slabost. Toda ta posebni protest je vendarle nekoliko zalegel in tako so pred božičem mnogo študentov izpustili. Čeprav okrutnost Nemcev na Norveškom nikoli ni dosegla njihove okrutnosti na Poljskem in v Rusiji, so vendarle v tej deželi vladali s terorjem. Norvežani so jhr-vračali s sabotažami in uboji, to pa je povzročilo še hujši teror. 4