Štev. 22
Entered »a Second-Claes Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chioago, HL, ander Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 2. junija 1911.
Kdor ne misli svobodno, »e ne more boriti sa svobodo !
Leto X
Razgled po svetu.
SEDAJ PARIZ — TURIN.
Pai-iz. 30. maja. — Zrakoplovom tekma iz Pariza v Madrid se je končala z Vedrine-tovo zmago. Sedaj se je pričela tekma Pariz — Turin, in sieer čez Nico, Ge-nuo, Piso in Rim. Zanimanje je velikansko.
Garros prvi.
Genua, 30. maja. — Roland G. Garros,«francoski zrakoplovec je prvi pri teknu Pariz — Turin.
Njegov nevaren spremljevalec, Andre Beaumont je ostal odzad. Garros je sicer Francoz a stoji pod ameriško raenežma in vozi a-meriško mašino. Za preleteti ima 1300 mil, upa, da bo v Rim došel srečno. Beaumontu dela težave slab stroj in je bil od gledalcev pri Riveri, v mestu Alassio viden. ■-Nemec Frey je iz Avignona došel v Nico. (Pozneje). Garros je prišel v Piso in je takoj nadaljeval polet v Rim. V Genovi so v strahu, ker niso videli Beaumon-ta. Misli se, da jo je udaril kar čez Sredozemsko morje. Laške l>ojne ladje so se na posebno povelje razdeljene ob obali, da v slučaju kake nesreče prihite na pomoč.
Miklavž II. kot reformator armade.
Peterburg. 30. maja. — Car Miklavž se zadnje čase bavi samo z reformiranjem armade. V svojih delih se posebno ozira na zadnjo rusko japonsko vojno in hoče vse detajle pridno uporabiti. — Novi mornariški minister Grigo-dovič bo predložil carju nove mornariške načrte, katerih bo mogoče izvesti šele v teku dvajsetih let. Rusija vedno bolj uvi-deva potrebo- velike mornarice. Prvih pet let se bo delalo razne ladje, vseh tipov in nova pristanišča. Tudi Reval se bo preu-strojil v vojno pristanišče.
Admiral Grigodovič je pri carju v milosti. On pravi, da more imeti Rusija v vseh vodah svoje močno vojno -brodovje, posebno v Vzhodnem jezeru (Ostsee) Črnem morju in vzhodni Aziji.
Rusijo čakajo zraven revolucije še velikanske stvari, ki segajo čez ruske meje.
Obsojen.
Moskva, 31. maja. —- Ker so u-radniki prišli na sled velikim goljufijam, je bil danes tu generalmajor Reinbott od senatnega tribunala obsojen v eno leto težke ječe in v izgubitev vseh državljanskih pravic, ker se je dognalo, da je Reinbott, kot governer Moskve poneverjal velike svote državnega denarja. Dognalo se je tudi. da je Reinbott v dveh letih svoje visoke službe razdelil med policijo “izvanrednih daril” za $150,000.
V Rusiji vsaj kaznujejo, ko v Ameriki puste take tiče zbežati.
Odločna zavrnitev.
Melbourne, Avstralija, 31. maja. — Avstralska vlada je odločno zavrnila Japonsko v naselni-škem vprašanju. Avstralija je izjavila, da bo raje prijela za oro$ je, kot dopustila, da bi se Japoncem dovolilo naseljevanje v Avstraliji.
Nadalje je tudi premier izjavil, da se raje loči od matere (Anglije), kot kaj taeega dopusti.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za * 10.35.................. SO	kron,
za $ 20.50 ................ 100	kron,
za * 41.00 ................ 200	kron.
za $ 102.50 ............... 500	kron
za $ 204.50 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je rSteta pri teh «rotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naši denarne pošiljatve izplačuie c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilično-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York ¡8104 St. Clair Ave., N. K.	Cevalaad, Ohio
VOLITVE V AVSTRIJI.
Dunaj, 31. maja. — Za prihodnje državno zborske volitve se v vseli strankah pripravljajo. Social demokrati upajo doseči veliko zmago, ker mitaristični moloh ni bil še nikoli tako velik v Avstriji kot zadnja leta. ✓
Velik boj se bo pa posebno bil na Češkem in v slovenskih deželah. Kranjski klerikalci upajo na popolno zmago na deželi in tudi mesta, posebno Ljubljano bodo naskočili, čeprav zastonj. Posebnega pomena za liberalno napredno stranko je izzid deželno-zborske dopolnilne volitve za Ljubljano, kjer je 16. maja zmagal z skoro 800 glasovi večine napredni kandidat profesor Jožef Reisner. Klerikalci in Nemci so pričakovali vsaj ožje volitve, a do te ni prišlo, ker je bil triumfalno izvoljen Reisner. Ta zmaga pomeni novo, drugo zmago pri državnozborski volitvi in je dala velik pogum naprednjakom.
Govori se, da bo ljubljanski kandidat dr. Ploj. (?)
Rus in Japonc.
Pariz, 30. maja. — Sedaj, ko so ameriški, angleški, francoski in nemški bankirji sklenili alianco za posojilo Kini v znesku $50,-000,000, je kitajska vlada naznanila, da. se hoče posojila udeležiti tudi Rusija in Japonska. Obe ti državi argumentirate svoje velike interese v Mandžuriji in posebno še to, ker je Rusija in Japonska mnogo pripomogla do razvitka Mandžurije. Vlada se nahaja v težkem položaju, ker, če bo Rus ostal pri zahtevi, da se mu da svoj delež, bo nastala velika diplomatska vojska, ki bo bolj nevarna kot tista, ki jo je nek a-meriški sindikat povzročil ko se je šlo za Hukwank železniško koncesijo.
V visokih' diplomatičnih krogih se govori, da bo Rus naredil velikansko opozicijo sedajno gori i-menovani alianci. In sicer se bo poskušalo od ruske strani dobiti rusko-belgijski sindikat, kateremu se naj bi pridružili še britski in japonski financirji.
Avstrija in Nemčija čez Rusijo.
Peterburg, 30. maja. —- Ker je Rus Turčijo opozoril na kršenje mira na črnogorski turško albanski meji in sicer z pozivom, da Turčija svoje čete (.30.000) po številu, od črnogorske meje premesti, je Turčija po dogovoru z Avstrijo in Nemčijo odgovorila, da ona ne kali miru, a da mora braniti, da Albanezi ne uhajajo v Črno goro, kjer se jim daje (?) zavetje Ker se Avstrija postavila naravnost zoper Rusijo, in s tem potegnila zase tudi Nemčijo in Italijo, bo Rus začasno svojo zahtevo umaknil, katera je bila tudi v prvotnem smislu le ustno izročilo ruskemu poslaniku v Carigradu.
Za Slovane pa je velikanskega pomena, da rusko oko čuva nad Črno Goro in posebno Balkanom.
DOSEGEL RIM.
Dobil nagrado $20,000.
Piša, 31. maja. — Na z^ako-plovni Tekmi. Pariz — Rim — Turin, so se posebno skazali Francoza Garros, Beaumont in Nemec Frey. /Vsi trije so dospeli danes sem z pokvarjenimi zrakoplovi. Garros je padel z velikanske visočine, a je ostal nepoškodovan.
Rim, 31. maja. — André Beaumont, francoski aviatik je priletel popohidne ob 3 uri 55 minut v to mesto. On je prvi, ki je dosegel glavno mesto Italije in s tem dobil nagrado $20.000. Iz Pise v Rim je 160 mil, katere je prevozil Francoz z lahkoto.
Odpeljali profesorja.
Jena, Nemčija, 30. junija. — Sem so došla poročila, da so profesorja Richter, banditi na gori Olymp ujeli in odpeljali, ko je raziskoval starine in v imenu geografskega berlinskega društva dtelal topografične študije.
Razne novice.
‘ ‘ GuGGENHEIMLAND ’ ’. ZAKAJ NE?
Tudi kapitalistično časopisje katerikrat kaj pametnega pove, seveda pri tein mu je le za reklamo, da eitatelja hipno preslepi. Tako se sedaj rumeno časopisje naenkrat boji, da postane Alaska, za katero smo “mi” plačali Rusiji kakih 40 let nazaj $7.000,-000, ne več prosta dežela Unije, temveč privatna lastnina čifut-skega multi-miljonarja Guggen-heima iz Colorado. *
To ni nič čudnega, kdor pozna že razna taka “dela” te denarne stenice Stari pionirji, kateri so delali civilizaciji pot na zapad, prelivali svojo kri z Indijanci stradali in se borili na vse mogoče načine, da svojim otrokom preskrbe boljšo bodočnost, bi se v grobu obrnili, ko bi videli, kdo uživa njih Velikansko delo. Njihove otroke izrabljajo po rudnikih Morgani, Guggenheimi, Rockefellerji in Carnegie. Takrat so bili oni potrebovani, sedaj so njihovi otroci v nadlego.
Kar so ljudje v potu svojega obraza v 50 letih storili, je danes Guggenheim čez noč uničil, stem, da je postal gospodar Alaske, katera se bi sedaj smela imenovati: “Guggenheimland”.
Padrone sistem.
Vladni uradniki s0 prišli na sled laškemu “padrone sistemu”, ki ga uganjajo Grki z nedoraslimi dečki, snažilei čevljev. Padrone sistem pomeni toliko, kot “veliki trgovec z delom”. On kupčuje z močjo druzega in jim da od dobička toliko “plače”, da od gladu ue umrejo. Temu satanskemu izkoriščanju so prodani mladi grški dečki od 8—12 leta. Padrone sistem pa tako dolgo lahko obstoja, dokler so delavci od delodajalca odvisni, dolžni za vožnjo iz Grške v Ameriko itd. Lastnik takega “shoe shining” se dobro razume, kak0 delovati, da mu mladi dečko ne more poplačati dolga: dokazano je, da jih tudi zapelje otroke, da prisluže-no zapravijo. Laški padrone sistem se je uveljavil na odrasle delavce — ta je pa gorši, (ker je ujel mlade dečke, grške snažilee čevljev.
Če pride kateri narod v Ameriko samo za “denar naredit”, je to grški umazani narod. Na nosu jim je napisana pohlepnost po zlatu in ne strašijo se nobenega sredstvu v dosego svojih grdih namenov. Grki so Italjane in Črnce iz tega “biznesa” popol-noma izpodrinili, ker plačujejo sramotno svoje delavce — otroke. Vladni uradniki so sedaj za petami bratom Smerlis, «Calivaris in Kokaris. kateri imajo vse “parlors” v deželi v svojih rokah.
Dokazano je, da delajo po nekod mladi dečki od 5 zjutraj do 9 zvečer, za dolar in še manj na dan. Polovica je jetičnih. Spe na golih tleh oblečeni, umazani, z slabo brano preživljani.
Seveda grški padrone gospodarji vse to zanikujejo, toda pomagalo jim ne bo dosti.
Oglej si lica otroka-delavca, pa boš videl sledove dolarja.
Bestie!
Le bogati so jim na srcu.
Poroča se, da je milionar. senator Root iz New Yorka izposloval za vdovo predsednika Cleveland $5000 letne penzije.
Nek delavski ameriški časopis k temu pristavlja, da kolikor je njemu znano, živi vdova pokojnega prezidenta v krasni palači, obdana z služabništvom in se vozi na sprehod v avtomobilu — torej ne potrebuje nobene pokojnine.
Dežela ima tisoee in tisoče zapuščenih vdov z obilo otroci, pa se jih hudič ne spomne!
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO!
KONGRES OVRGEL BERGERJEVO RESOLUCIJO.
.Viktoi; L. Berger, socialistični kongresman iz Wisconsin je stavil v kongresu resolucijo, da naj vlada nemudoma preišče nezakonito odpeljitev- McNamare, kar je pa kongres odklonil in s tem pokazal jasno, da se strinja z silovitostjo in nezakonitostjo, ki se posebno zadnja leta izvršuje nad delavci in njihovimi uradniki.
Kar je sBerger v kongresu je vse spremenjeno! En človek, pa stavi več predlogov, »skuša podreti z najboljšimi resolucijami in je občudovan od vseh v svoji energiji in kot edini pravi ljudski delavski zastopnik. Socialistična stranka je z Bergerjem za prihodnje volitve mnogo pridobila —,
“PRI 100'J NE POZNA VEČ LJUDI”.
V svoji knjigi “Kapital” nam podaja Karl Marx naslednji citat: “Kapital povzroča prepir in je sovražne nature. To je resnica, ampak vendar še ne vsa resnica. Kapital "ima strah pred malim profitom, kot natura pred nad-naturo. Z večjim profitom postane kapital umeten. Deset odstotkov jaeji, pa se ga že lahko povsod poskuša; dvajset odstotkov, postane že živahnejši, petdeset odstotkov narasta, je že pozitivno predrzen; če na rase na sto no predrzen, če narase na sto zakone pod svojimi nogami; tristo odstotkov, in pri teh ne eksistira noben zločin, da ga ne bi kapital riskiral, tudi vislice.”
Na ta citat se spomiujamo, ker v zadnjem tednu čitamo zopet o groznih železniških nesrečah v Nebraska in pri Superior, Wis., ki je v enem dnevu vzelo pomanjkljivo nadzorstvo 30 ljudem življenje. Dosti za en dan. Devetindevetdeset odstotkov železniških nesreč, ki se pripetijo v Zjed. drž. je pripisovati slabi in zani-krnivupravi, ki za voljo profita ne pozna varnostnih naprav.
Po odloku najvišjega zveznega sodišča, je vsaka železniška druž-ba strogo kaznovana, ki nima vse v redu. Pa kaj se brigajo kapitalisti za to odločbo, ko imajo ne-broj finih advokatov, da se “faj-tajo”.
Ja. “za 100 procentov potepta kapital vse. človeške zakone pod svojimi nogami”.
Stare zanjke.
Trust je obsojen, trust naj živi ! Tako se čuje sedaj po deželi, ko je oljni trust “razpuščen’’ in ista obsodba čaka tobačni trust. Potem se bo sladkorni trust zopet malo popraskal in potem naj pride n a vrsto American Woolen Co., ker ona “dela” ceno volni in tako je obleka za 70% dražja. Potem kapitalistično časopisje naznanja, da se bo “prijfelo” tudi “energično” Tennessee Coal in Iron družbo” in “posebno” pa United States Steel korporacijo. Potem se bo v “kratkem” času tudi dognalo, zakaj so se cene kavi podražile in zakaj mora a-meriška država vse armadne in mornarične vojaške liferante tako drago plačati.
Saj smo komaj našteli vse te ljudske roparje!
Ta trustlerija je prava radost za konsumente. Vlada je z obema obsodbama jako zadovoljna ker sedaj je volilcem jasno “dokazano”, da smo “resno pripravljeni za — ljudstvo delati” itd. Vj resnici si pa trustjani niso želeli nič druzega kot to. Namreč ostalo bo vse pri starem, kot je sedaj. Ljudstvo bo tudi v zana-prej tisto, ki bo moralo plačati vse denarne tribute Močnejim, dokler se ne bo otreslo teh stenic !
Trustjane čaka še sedaj volitve “narediti”, in vse “proste” vo-lilee v žlici potopiti!
Pazi delavec, ker zanjka je že pripravljena!
ZDRUŽENI PROTI SOCIALIZMU.
Y	Washingtonu je imel 28. maja t. 1. duhovnik rimokatoliške cerkve Evgen Dr. L. Mc Donnell, pred veterani špansko ameriške vojne na zemlji za Belo hišo v prisotnosti prezidenta Tafta zanimiv govor ki jasno kaže, kam meri .rimokatoliška duhovščina tudi v Ameriki. Blagoslovljeni tepec je začel takole:
“Mr. Prezid;ent, ti nas častiš danes tu z svojo navzočnostjo. In mi smo veseli in vzdradoščeni in blagrujemo to. Pa ti (Taft) bi hioral biti danes tu, ne samo, da pokažeš rešpekt do mrtvih, temveč tudi da pokažeš svojo simpatijo do velikega dela, ki ga dela katoliška cerkev za to deželo. ,
"Ona ("katoliška cerkev) stoji na strani boga in zakonov boga, nasproti ateizmu (brezverstvu) ; ona stoji na strani današnjih zakonov in reda iu oblasti, naravnost nasproti socializmu in anarhiji.
I.n, gospod Prezident, ona bo vedno učila, biti bogu in zakonom pokorna ; gledala, da postanejo njeni otroci dobri državljani, ki dajo v slučaju vojske, za svojo ( ?) domovino tudi svoje lastno življenje ! Bog (!) nam naj pomaga, da pride kmalu tisti čas, ko t'o brezverski socializm uničen in anarhija, in bog nam naj da doživeti tisti čas, ko se bodo zakoni in konstitucija naše dežele. bolj spoštovalo.
V	črni uri, vi in vaš Naslednik lahko / zaupanjem gleda na zvestobo katoliške cerkve, ki bo vedno z svojimi otroci ( !) pokazala svoj patriotizm in udanost do zakona. To bo pa prej mogoče, če se socializm, ki. poskuša tudi našo sveto (?TT deželo razdjati ( ! !) — ugonobi. — -—• —
(Oh, pe-anuts, plush albums, patriotism and piffle!)
Sir, molitve in maše.
Francoski klerikalni časopis “L’Idée” prinaša sledeči insérât: Cenjeni gospod! Usojamo si ponuditi Vam nabavo sira, ki se izdeluje pri nas od očiščenih rok skesanih deklic. Na minimum skrajšana plača nam dovoljuje, izdelovati sir z.a najnižjo ceno. Vsakdo, ki kupi 20 kil, ima pravico na. eno mašo po svoji smrti, privatniki z manjšimi naroeba-mi dobe molitveno nakaznico, za pet takih molitvenih nakaznic dobe nakaznico na eno mašo. Naročila naj se pošiljajo abbéju, ravnatelju zavoda za skesane deklice. — “Svobodna Misel” pri-stavja : Priobčamo to vest brez komentarja, ker taki slučaji tudi pri nas niso tako redki. Za par grošev pozemske in nebeške užitke. sir in rešitev svoje duše! Verniki segajte pridno po takšnih sirih. kupite si za majhen kapital najlepša nebesa !
Ga poživlja na dvoboj.
Peterburg, 31. maja. — General Kleighels, prejšnji generalni governer Kiewa je pozval Aleksandre, Stolypin-a na dvoboj., A. Stolypin je pisalec člankov nai-večjega .rilskega časopisa “Novo-je Vrem ja” in brat sedajnega ministrskega predsednika M. Stoly-pina.
' V članku pravi, da je general Kleigliee izrabljal en star zakon, po katerem ni potreba uplivnim in bogatim osebam pred sodišče. Ta zakon mu je tudi rabil pri testamentu kneza Oginskega, kjer se gre za milione in kjer Stolypin namigava na bazne “neredno-sti”.
Podpora za tiskovni sklad.
Iz Rock Spring, Wyo.:	J. Š.
35c, ker sem slišal Fr. skozi inšt. govoriti. — T. B. 20c ko se je J. prepozno odkril. — L. S. 25c ko
MEKSIKANSKA REVOLUCIJA.
Revolucija v Mehiko se bliža koncu. Diaz, car, je rešigniral in se odpelje z družino žalostno v Španijo, izgnane domovine ...
Madero je na vrhuncu. Da je z Diazovem padcem pričakovati velikega preobrata je jasno. Ampak nobenega lepega upanja ne gojiti o kaki svobodi ! Izbojevana svoboda bo v prvi vrsti služila svobodi kapitalizma, kateri je tudi Madera držal z denarjem v času revolucije na površju.
Mehikanskem delavcem se bo tudi novo svobodo po kapitalistično rezalo.
Meksiko ima velikanskih na-turnih zakladov. Ona stoji na pragu velikega industrielnega in komercielnega preobrata. Kapita-LznlTis (ameriški) bo tam dobil nov0 zlato polje. Meksikanski in ameriški kapital bo svobodno in sistematično šel sedaj v roko roki. —
Sedaj se pravi :	Denar naredi
pod vsemi pogoji! Bogastva si nakopičiti v kratkem času.
Temu bo opomoreno, ker so delavske moči za neverjetno nizko ceno mi razpolago. Naloga nove meksikanske kapitalistične vlade bo : delavstvo držati v nevednosti in razkosane v neorganizaeiji.
Interesi meksikanskih proletarcev, so indentieni ameriškim proletarcem.
Lepa svoboda govora.
V	Filadelfiji so na povelje kapitalista Bahvin aretirali sociali- j stično govornico in veliko delavsko propagatorico gospodično E-lizabeto G. Flynn, ker je govorila!
( o današnjih neznosnih kapitali- ;
I stičnih razmerah in posebno po- j življa!a Baldwinove ljudi, ki ni-1 so še organizirani, naj to hitre J store, dokler jim je še mogoče i! Govorila je na 15th in Button- ji wood cesti, ko je prišel z vet j j možmi postave seržant Pierson: na povelje fabrikanta Baldwin; ki se boji organizacije. Rekel ji tudi, da mu je “socialistinja” od tegnila ljudi od dela.	,	|
Miss Flynn je čakala v zapo Ij ra več ur, prej ko je bila zasliša h na. Miss Flynn se je dobro žago | varjala in rekla, da če se taki C postopa z tistimi, ki se poslužuje j jo prost'ega govora in če je to Ij konstituciji ? !
Pierson je tudi izjavil, da j || Flynn govorila “o anarhiji”. K |jj ga je zagovornik Flynn, advoka|j Nelson vprašal, kaj on misli z bi fjj sedo “anarhija”, mu je kapital stičen hlapec odgovoril “I don: ],■ know ’ ’1
V	mestu Missoula, Mont., je di ¡[j bila Flynn tri mesečni zapor z ilj: “free speech”. Lepa svoboda!
Vatikanska morala.
V	Vatikanu perejo zopet ei Sij kra umazano perilo. — Jezuit j |j Don Gustavo Verdesi, hud na ’ protnik modernizma, proti koj H mu je spisa] mnogo ostrih čla: j!| kov, je prestopil k protestanti Rij mu. Dogodek je za ves kultur svet velepomemben. P. Verd eri' je zaupal P. Becarelli-ju pri sp S vedi, da nehote občuje z nektei mi modernisti. P. Becarelli pa n ni dal odveze, dokler mu ni za ri pal tudi imen, na kar je šel stv |>j naznaniti papežu. Le-ta je vz | takoj dotičnem modernistom v (I mesta in jih zatožil pri duhovjt j sodniji. To je patra Verdesi-ijl ki sinje za zelo inteligentnega || čenjaka, napotilo k storjenem.j; koraku Toraj niti na v a ti kal skein dvoru ne spoštujejo v||j spovedne molčečnosti kaj šen.¡j drugod. Slovenski mjpžje! Pazi
n a svoje žene in otroke! Spovej;:, niča je dandanes zibelka vseli d nuncijacij na vzgoraj in navsp daj: V dokaz navajamo samo sede, ki jih je napisal službej vatikanski list v zadevi ‘Verde | jevi: “Kakor dobi en tat še-le p, !
je Fr. eez planke v cerkev lezel in 25c ker je pol. šnofarski klub vstanovila. — J. D. 25e ko se’tem odvezo, ko je povrnil likaj Kunde tako v ogledalo gleda. —j deno stvar, tako je spovedniko
Nepodpisani poslal od ravno tam 30c v dober namen ko smo se rešili črnega vraga. Hvala vsem!
dolžnost — zahtevati formalno vadbo, ako se je grešilo količk proti veri.
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
i

RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena 25 aprila ia ink>rpor'rana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Bjx 44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash.
Tajnik:	FRANK TOSTOVRŠNIK, Ravensdale, Wash.
Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, E.iumc¿aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
Seja
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
rl odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetown Uradno glasilo je Glas Svobode.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.

VIII.
“Nym: Elice. I say! pauca. pau-ca; slice! that’s my hu-mour.
The anchor is deep : will that huraoar pass?
The humoitr rises; it is good: b urno ur me the an-i*..- gels.	....
Caius: Pe, fe, fe, fe! ma foi. il fait fort eh and. Je ra’en vais a la cour, — la gr an d e affaire”.
Shakespeare.
Ne bo še dobro vedel, kje stoji nniverza, kaj je “Sperrsechserl”, vrat arina, kakšno je konjsko meso. kaj je “qen” in preferansa, toda on bo že govoril. Že zdaj se vadi ob grmečem vodovju Save na vse zgodaj in kriči:	‘ ‘ Slavni
zbor! Sla-a-av-slavni z,bor, zbor! Zbor! Zbor!” On je Demosten v majhnem formatu. Tudi v tihi gozd zahaja in vpije:	“Slavni
zbor!” Dva zajca in sedem veveric se je preselilo radi njega daleč stran. Pa tudi njegdvi tovariši se ga bodo bali! Zakaj preosnoval bo “Slovenijo” tako temeljito in idealno. da je ne bo več spoznati ! O, on bo “deloval” na vse kri pl j e!
! Grez nekaj let pa,' po dovršenih študijah 'bo zagrizen pesimist. Zakaj prišli bodo časi, v katerih bo znosil ta in oni ideal v zastavnieo kakemu iSamuelu ali Natanu. — Včasih bo stradal; tedaj bo pre mišljeval. Laketa je mati premi šljevanja. In zasvitalo se mu bo, “da nas je premalo ... da nimamo berači nič proti bogatim tuj-| >em .	. da ni vse skupaj nič...”
In s kislim obrazom bo dal par kron za društvo svetega Cirila in Metoda, kadar jih bo dal. Za teh par kron si bo prisvojil pravico, da to brezskrbno zabavljal na vse. kar je domačega in slovenskega. in se norčeval iz mož, ki prej z njim tako glasno in navdušeno kričali, “govorili” in ‘delovali’, kateri pa zdaj, na tihem, kakor prej, marno delajo za narod, kolikor vzmorejo. Prav krepko bo zabavljal na-nje, on, zdaj še idealni Benjamin, zdaj še navdušeni mladenič! Toda, dovolj! Saj to je lepo, da je vsaj zdaj vnet in pripravljen, napreei “vse svoje skromne moči za milo materinščino”, in lopo je to, da ima fulminanten govor že v žepu . . .
“Z vsemi “izmi”!” je nadaljeval sodnik mirno in si počasi gladil lepo, črno brado. “Kaj pa da, ko ne morem drugače! To je že 1 resnično, da dandanes ni vse tako, kakor bi moralo biti. Vsaka doba im a svoje napake in nedo-! statke. Meni vsaj se zdi naša še celo zanimljiva.. Naša doba je doba prevrata, to slišimo vsaki dan. T0 čivkajo že vrabci po žlebih.” “Doba prevrata!” je vzkliknil adjunkt s svojim visokim glasom. Poslušal je pazno ves pomenek s , polkovnikom in začel postajati previdno navdušen za izreke go-| spoda Naviča, zakaj sodnik je bil njegov predstojnik-
“Zanimljiva doba, pravim. Vse vre, vse kipi! Vse išče, vse kliče Mesijo 1 Mnogi tudi mislijo, da so sami tisti Mesija. Krivi preroki! Povsod reforme, preosnove, prevrati, poskusi. Naše prosvetljeno stoletje ima sto imen. Nobeno ni pravo! Mogoče, da bodo to čudno

dete krstili šele v prihodnjem tako, kakor zasluži. Mi nimamo pregleda, ker gledamo preveč od blizu. Mi sami sebe ne poznamo.”
“Ne poznamo se ne! Izborno!” je čivknil pristav Govedek na ves glas. ‘ ‘ In se tudi ne bomo! Nikdar ne! ”
“Kakor sem dejal, mi živimo V dobi nervoznih preosnov. To se zrcali v vsem; v socijalnem življenju vobče, v politiki, v šolskem in ženskem vprašanju, v umetnosti in literaturi in tako dalje!”
“O, in tako dalje! In tako dalje! Pardon!” Govedek se je vnemal bolj in bolj. Povlekel je na nosu urno gube skupaj, tako, da mn je pade) šeipalee hipoma doli, viseč doslej pod čelom na stisnjeni kožni žmuli v večni smrtni nevarnosti. Kakor oslepljeni ptič bolje posluša in poje, tako je tudi interesantni Božidar brez šeipal-nika lažje sledil sodnikovemu predavanju.
“Le poglejte si moderne slikarje ! Nobena luža, nobena gnojnica jim ni nesnažna in umazana do-'olj — s palico ali z vilami morajo na vsaki način še malo podre-gati po njej in pobrskati, da bi bila bolj kalna in verjetna in naturalistična! — Toliko zdravih, krepka ljudi j je, hvala Bogu, na svetu, toda moderni geniji jih krepko prezirajo in se klatijo rajši po zaduhlih kleteh in hlevih in slikajo suhe onemogle ude, bolne obraze in napol gnilo slamo. — Spomladi sem bil na Dunaju in sem videl nekoliko te bolehave v barvah. Jedno veselje sem pa le imel, namreč, ko sem zopet prišel na prosto! Te ljudi navda, mislim. kar naravnost, neka slastna pohotnost, ako najdejo za svoj čopič kakšen prav originalen svinjak! To je “narava”!
“Ist’s auch ein Loeh,
Natur ist’s doch!”
In zdaj mora vsaka bilka, vsako lesno vlakno, vsaka grča, vsaka dlaka, vsaki rilec in repek, in kar je vmes, in kar je spodaj — vse to mora zvesto po življenju na platno! O, kar takoj se vidi, da je vznikel ta izvirni svinjak umetniku direktno izj dna srca! In nehote se ti vzbudi* ob taki sliki nepremagljivo koprnenje po močni cigari! Toda človek bi dejal. da imajo morebiti tudi prašički in pujski kolikor toliko prirojenega vkusa in bi prosili slikarja, naj vsaj počaka, dokler se malo ne umijejo in pocedijo, p-red-no jih fotografira strmečim vrstnikom! Pisatelji zopet se plazijo med sodrgo najnižjih, moralično neozdravnih slojev in korumpira-nih najvišjih desettisočnikov; tukaj študirajo človeka med pre-šestniki in med kandidati vseh slabosti.], lazijo po klinikah ii/ bolnicah, sole romane z, morfijem, kokajinom in jodoformom in kuhajo delikatno kašo podedovalne teorije. Pisateljice pa kar po berglah za njimi! V potu svojega o-braza preobračajo talenti in ta-lentovke prej neznane kozolce, se postavljajo na glavo na “Gerbiir-stuhl deš Gedankens”.
“Parturiunt monte-s” — se krčevito zvijajo, iztegujejo in napenjajo, pa vse nič ne izda; monstrozno dete pride mrtvo na svet, in — jutri je že drugi, poju-
trišnjem tretji, četrti tukaj, ki je srečno porodil še kaj bolj — epohalnega !
— “naseitur ridiculus mas!” Apolon je jezdaril, pravijo, nekdaj iskrega belca! Dandanes mu sedlajo debelo realistično in naturalistično prašiču. Toda prikazuje »e že reakcija, zdrava reakcija, osedlali bodo zopet belca! Prebod ni daleč! Lepota bo zmagala!”
“Prehod, prebod!” je zapel adjunkt. “Izborno! O, izborno! Prehod, da, res, prehod; Izborno, lepota, lepo —”
“Pa pri nas ni tega!” je ugovarjal gospod Greben po dolgem molku.
“Toliko seveda ne, kakor pri večjih sosedih ! Toda gibanje na-okolo je vender tako močno, da žene valove tudi do nas! Naši pisatelji —•”
“Ho, Jurjevec! Ali . . . slišite?” je zasopel tu gospod Masten. “Jurjevec . . . kaj imate še . ... kaj dobrega?”
“Salame, mrzlo telečjo” — “No prav! Najprvo, veste . . . porcijo salam! Za jedenkrat . . . Krača, vsa čast, je . . . bila prav dobra . . . Sapennent hinein ! izvrstna . . . mghm!”
“Gospod Masten, ali se vi kaj pečate z našo književnostjo?” ga je vprašal sodnik. “Vi imate tako lep čas!” Navič je bil nekoliko hud, da mu je prestrigel besedo vedno lačni penzijonist.
“Časa imam res . . . mghm .. . Toda takrat se . . . izprehajam a-li spim.”
“Torej, kadar se izpreliajate. ali nič ne premišljujete naših razmer. ali nič ne mislite —”
“Bog ne daj, da bi jaz . . . kdaj kaj mislil ... to škoduje zdravju , . . zdravnik . . mi je to strogo prepovedal . .”
“Haha, vi imate zdravniško spričevalo, ki vas oproščuje mi-slij! Tako ! ITaha ! Kaj takega pa še ne, gospoda, kaj? No, pa saj je pri nas in drugod tudi mnogo takih, ki tudi brez spričevala in posebnega dovoljenja nič ne mi-siljo. Potem se torej ne bavite tudi prav nič z literaturo?”
“Z literaturo .• . . Čemu? To se . . . pravi, pred leti jedenkrat sem . . . bral tisto povest Jurčičevo . tisti roman; “Bi-hka Viktorija” — kadi?”
“Morebiti pa “Lepa Vida”, ne?”
“Vida, Vida . . je že res! No . . . saj je vsejedno . . . Viktorija ali Vida ali Porcijunkula . . . mghm, to sem bral . . . neko zimo, pa sem vselej zaspal ... in imena sem sproti . . . vse pozabil in tudi . . . nič več natanko ne . . . vem, kaj se je v tistem romanu .	. vsejedno.”
“To je res žalostno!” se mu je rogal sodnik. Toda Masten tega ni čutil, ker debeluhi ne poznajo ironije “Vobče bi rekel, da naši pisatelj' premalo na to gledajo, kaj njih osebe jedo. — Toda zdaj že tudi jaz zabavljam, dočim sem ravno prej hotel protestirati proti tej naši domači razvadi, proti temu domačemu športu, ki .je najbolj po ceni ”
Obrnil se je od Mastna in nadaljeval resneje:
“Pri nas namreč vsak do r zabavlja, ne stori pa nič. Prešerne, Gregorčiče, Aškerce. Levstike, Jurčiče, Stritarje, Kersnike in Tavčarje nam vsaki dan po večkrat pregrizejo in prežvečijo, da je kar veselje! Pri nas so stare babuze ženskega in moškega spola. Par tehničnih izrazov, par tujih besedij, ki vselej imponira.jo in udri po celi vrsti! — Vi. — gospod iskra!”
Mladi dijak .se je zganil, stresel pol tobaka s popirčka, ki ga je bil pripravil za novo cigareto. “Vi pojdete letos na Dunaj?” “Pojdem, gospod sodnik!” “Torej, zapomnite si samo tole ! Ako bodete imeli med svojimi tovariši količkaj ugleda in vpliva, in ako bodete zapazili, da ima, ali da si domišljuje imeti kdo od vaših mladih prijateljev kaj pevske ali pisateljske žile, tedaj mu jo puščajte! Ustavite ga! Počaka naj ! Naj se ne briga za nič drugega, kakor za to, da postane svoj čas težak denaren človek! To velja. Od lirike in romanov pri nas nihče ne živi.”
“Od lirike in od romanov, o izborno! — Izborno!” je navdušeno javkal gospod Govedek in se zagledal v nebo, po katerem so bili vzplavali od juga sem beli o-blaeki. “Nihče ne živi! Nikakor ne J Tn tudi ne bo!”
“Francoski in drugi pisatelji si stavijo palače — Prešeren in Jurčič nista imela nobene vile na Bledu. Slovenski pisatelj ne bo i-mel nikdar nič, ako ne bo zadel glavnega dobitka pri srečkah. Ali pa naj se da adoptirati od kakega amerikanskega zlatega kralja. Potem bodo ljudje že še govorili in prijateljsko občevali z njim. Dokler pa revež nima denarja, vsaki parvenu več velja od njega. Akcije in kuponi, to so vstopnice v posvetna nebesa! Ako je kdo še tak duševen berač in pritlikavec, njemu se svet klanja, a-ko ima mož potrebnega drobiža dovolj. Pesete, kopejke, penezi, dvojače ?— internacijonalno veselje! Gospod Iskra, uvažajte to! Ako na bodete imeli denarja, o-stanete vedno gospod Nič. Glejte tudi, da se bogato oženite! To vas povzdigne, ako bi bili še tak tepec. Le pomislite! V prihodnjem stoletju bodo peli še bolj na glas, kakor zdaj, da
“Lepa je cvanc’gar’ca!”
Z novelami in romani ne bodete izplačevali dote svojim hčeram, ako vam jih Bog da. Bodite pametni. trezni! Za denarjem ! In predno ga nimate, molčite! — Zapomnite si te vrstice, katere vam zdaj-le povem:
“Gut oder schlecht! Recht oder Unrecht! Narr!
Was kümmert’s dich? Lass’ geh’n, wie’s geht;
Und zäumten sie beim Schwänze ihren Gaul. —
Friss .deine Knackwurst. Sklav’, und halt dein Maul!
O Freund! Lass’ die Satiren, Kriech’ lieber auf den Vieren Und lob’ die ganze Welt!”
Tako bodete izvrstno izhajali!
—	Potem pa —”
“Knackwurst”! je vzdihnil
Govedek. “O, o izborno! Knackwurst! Da, da, zapomni si, Benjamin, Knackwurst, veš? In pa tisto: “Beim Schwänze! — Beim Schwänze! ’ ’
“Potem pa, ko se dokopljete do svojih kupončkov in kopunčkov
—	a — potem pa začnite in pridno zabavljajte; zabavljajte na
vse, drugače vas bodo spoznali za neumnega! Pod kuratelo vas denejo ! Ali ste me razumeli, gospod Iskra?”
“Kaj se pa danes tako jeziš?” je podražil major Stojan sodnika. “Žolč se ti bo skujal. Pusti svet; saj ,si sam prej citiral nekaj jed-nakega. Ravnaj sam najprvi po svoj p c*m receptu! ’’
“Še malo potrpi; takoj sem pri kraju. Kar sem začel, naj zvršim. Torej, gospod Iskra, summa sum-marum — glejte, da ugrabite o pravem času kolikor mogoče kopejk ! Potem bodete lahko široko hodili; ali pa široko sedeli v kočiji. Saj marsikdo vse leto stopa velikonočno okolo in misli, da je mož, pa je samo možic, češpljev mož! — Zdaj pa, gospoda, da, ne bodete sodili po mojih prejšnjih besedah, Bog ve kako da sem zaljubljen v naše nove čase! — 0-menil sem šolskih reform.”
“Šolskih reform!” je kimal. Govedek. Po njegovih mislih je bilo neogibno potrebno, da Se je včasih malo oglasil. “O izborno! —- pardon!’’
“Naši “adulescentes iuvenes-que” letajo po svetu kakor avtomatični konverzacijski slovarji. Te umetne rastline so prava kazen za grehe našega časa. Le poglejte si takega dečka! Napol slep. ves kriv in krevljast, da je žalost! Spredaj nič, zadaj nič, v glavi —? O. v tej mladi glavi je vse! Cele vrste vladarjev pred Kristusom in po Kristusu defili-ra vrstoma po možganih. In če reče profesor:	“Ganzes Bataillon,
kehrt euch!” potem našteje fantek kralje in cesarje od zadaj! “Ein Wunder der Dressur!” Latinščine se uči osem, grščine pa šest let. Ako bi pa prišel res v kako starogrško ali starorimsko restavracijo, stavim kaj, še jedilnega lista bi ne razumel posiljeni učenjaček”.
“Mghm!” se je prestrašil gospod Masten. “Potemtakem . . . glasujem odločno ... za preosno-v0 učnega . . . načrta. Ho... Jurjevec ! Suhe . . . domače klobase ste rekli? Le . . . na mizo z njimi,! Pa . . . mghm, dva v trdo
kuhana jajčka zraven . . . Jurjevec, slišite? Krača in . . . salame in . . . mrzla telečja pečenka . . . vse hvale vredno! Pa jesiha in olja ... ne jjozabite na jajčka!”1
“Od lakote bi umrl, in nič bi mu ne pomagala “constructio ka-ta synesin” in “coniugatio peri-plirastica” in “consecutio tempo-rum”. Kaj me briga, kdaj stoji “ut” s konju aktivom? — Gotovo nisem za odstranitev klasične filologije, — toda metoda za pouk naj bi se preosnoval a, V obče naj bi'se ozirali pri vsem bolj na praktično stran. Naš srednješolec vse ve in nič ne zna ! Toda — moj okvir je tesen. Zato prehajam na zadlijo točko. Lotimo se ženskega vprašanja.”
“Höchst interessant — e auf Taille! Verstehe das aus dem ff!’ je oznanil baron Lahnberg, vesel, da more tudi on vender že jedenkrat katero blekniti vmes. “E — Frauenemancipatio.n — e —? — Viel davon jelesen. Einfach entzückt .jewesen. Ja, ja, Jeschleehts-losigkeit — e — ja, ja -+ e — gletscherhafte Idee! — E? — Ja, ja!”
Spoznal je, da je skrajnji čas nastaviti monokelj.
Medtem je javil Groga, imenovan “gosposka žalost”, majorju ponižno svojo prisotnost in naznanil gospodu s tajinstvenim izrazom malovažno vest, da bo danes večerja za uro pozneje. “Biser svojega stanu” je že lep čas čakal v veži in vlekel na uho ‘1 gosposki” pogovor. Razumel pa ni drugega, kakor lukulska naročila gospoda Mastna. Zato se mu je zazdelo, da danes ni vredno pri-sluškavati, in je stopil na svetlo s svojim sporočilom. Major mu je velel, naj sede k stranski mizi in počaka, ker bo moral z gospodom polkovnikom po neki okvir na Vranovo. Groga je tedaj odprl lista in pazno poslušal gosposke-pomenke
Dalje prihodnjič.
Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo.
VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN
v	*
POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODGOVOR POVSEM ZASTONJ!!!
NEW YORK
IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA
Ali imate dober tek (apetit)?.......
Ali ste nervozni in slabotni? ......
Ali hujšate?.........................
Ali ste zaprti ?.....................
Ali se debelite ?....................
Ali so Vam nosnice čiste ?...........
Ali ste hitro utrujeni?..............
Ali ste raztreseni ?................
Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižju srca?...
Ali imate kilo (bruh) ?.............
Ali so Vaši otroci zdravi?...........
Ali imate prelila jen je v plečih ? .
Ali so Vaše roke in noge vnete ?....
Ali so Vaši členi trdi in otečeni?....
Ali slabo slišite ?..................
Ali ste slabovidni?..................
Ali imate bolečine v nesu?...........
Ali je Vaš jezik nečist?.............
Ali težko dihate ?..................
Ali je Vaša koža suha in vroča?.....
Ali je Vaše grlo suho in kedaj?.....
Ali je Vaša voda motna ali gosta?...
Ali je Vaša slina gosta?.............
Ali slabo prebavljate?...............
Ali kašljate, suho in na kratko?....
Ali kašljate po noči?................
Ali imate slab okus V ustih?........
Ali ste vrtoglavi?... ..............
Ali Vam teče iz ušes?;...............
Ali pljuvate rumene aii sive izmečke?
Ali dobro spite?....................
Vas spanje okrepča?.................
Ali pijete mnogo vode?..............
Ali pijete mnogo opojnih pijač?.....
Ali pušite mnogo tobaka?............
Ali opažate, da izgubljate moč?.....
Ali Vam je slabo po jedi ?..........
Ali so Vam noge in roke težke? .....
Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih ?
Ali ste hripavi po kašlju?..........
Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu?
Ali imate glavoboli?... .kedaj?.....
Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?.
Ali velikokrat vodo puščute?.........
Ali imate liemorhoide (Zlato žilo)?..
Ali imate bolečine v sapniku?.......
Ali imate kake rane na telesu?.......
Ali imate katar v nosu?.. vratu?.....
Ali imate reumatizem?...............
Ali imate slabosti v želodcu?........
Ali imate kake notranje bolečine?Kje?
Aii Vas boli temem, vrh glave?......
Ali Vas ledice bolijo?...............
Ali ste otečeni pod očmi?...........
Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?.....
Ali imate bolečine v trebuhu?........
Ali imate kako spolno bolezen?......
Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike,kolikoje bolezen stara?
Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno.
3 IZREŽITE TO I*
Vrhovnemu Zdravnuku CollinsN.V.Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tičoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj da je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj.
Ime.....................
Naslov.
Slavni profesor, ustanovitelj največjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute.
TA KNJIGA VAM
ZAMORE
REŠITI ŽIVLJENJE
To je naj večja in najobširneja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti.
Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige.
A.
Pridite osebno ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. 1 Hyndmau-a Medikalnega direktorja od
140 W. 34th ST., NEW YORK CITY.
Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od 7-8 ure zvečer.
K
X
S. S. F,
V
Zveza
d»
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporira na leta 1909.
Glavni urad na: H250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee. Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee* Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St., Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ase., Chicago, 111.
POROTNIKI:
s .AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, Iti.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR ALOIS M. ZAHORIK, 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika S os. Benk<\ 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
Novo pristopli člani in članice.
K dr. št. 13: Frank Skubic, 2314; An tod Fakenbe.rger, 2315; Nikolaj Kajtna, 2316 ; Anton Hogl, 2317. K dr. št. 16 : Johan Logar, 2318. K dr. št. 19: Ivan Matičič, 2319. K dr. 'št. 21; Franc Kovač, 2320. K dr. št. 29 : Anton Špan, 2321. K dr. 30: Ivan Lukančič, 2061. K dr. št! 31: Mihael Skrtič, 2322; Ivan Ssrako, 2323; Josip Tominovič, 2324; Mato Pavlovič, 2325; Dane Kasunič, 2326. K idr. št. 48 : Ivan Kaučič, 2327 ; Anton Lon-go, 2328; Ivan Klinkon, 2329. K dr. št 75: Ana Pershe, 2330; Marija Strainer, I., 2331.
Zopet sprejeti člani.
K dr. št. 4: Ton Veršnik, 97. K dr. št. 6: Anton Ocepek, 640. K dr. št. 9: Ivan (Vidic, 744 K dr. št. 12: Pavel Slabor-nik, 1894; Ivan Jamšek, 70. K dr. št. 14:	Ivan Kuplen, 361;
Edward Podobnik, 1815. K dr. št. 20: Ignacij Longar, 651. K dr. št. 28: Milan Pudjak, 2100; Frane Grünwald, 2152; Anton Delae,	1498. K dr. št. 29 :	Mihael Fortun, 680.	K dr. št.	33 :
Gustav	Schlablowsky,	1063. K dr. št.	39;	Anton Požrl, 891;	Pa-
vel Pavlovič, 1507; Josip Cerna, 888. K dr. št. 58: Štefan Huff-uar, 1631. —
Prestopli člani.
Od	dr. št. 7 : Ivan	Dolinar, 2131, k	dr.	št. 10.	Od dr. št.	22 :
Mihael	Stonič, 542, k	dr. št. 62. Od	dr.	št. 32 : Leopold Ster-
benc, 770, k dr. št. lp. Oid dr. št. 33: Gustav Sehablowsky, 1603, k dr. št. 38. Od dr. št. 36: Math Gajšek, 266, k dr. št. 13. Od dr. št. 38: Franc Čelesnik, 873, k dr. št. 43: Josip Zorko, 1584, k ,dr. št. 11. Od dr. št. 56: Josip Bergant, 143, k dr. št. 34.
Potujoči člani in članice.
Od dr. št. 4: Anton Slapnik, 95;	Franc	Podlinšek, 632.	Od
dr.	št. 5 Frane Piškar, 819. Od dr.	št 6	Anton Ocepek,	640;
Martin Skrinar, 159; Josip Pangartnik, 302; Frane Jenko, 141. Od dr. št. 8: Anton Šubic, 1676. Od dr. št. 10 Gregor Gantar, 520. Od dr. št. 12 Martin Žagare, 1093. Od dr. št. 14 Ivan Leskovec, 348; Anton Potokar, 1323; Jakob Homec, 340 Od dr. št. 16	V. Podobnik, 568. Od dr. št. 19	Tomaž	Tomažič, 1164.	Od
dr	št. 20 Ivan Meden, 795; Ivan Rus.	1099.	Od dr. št. 22 Frank
Hruban, 545. Od dr. št. 27 Frank Žott. 1699. Od dr. št, 33 Anton Koren, 783. Od dr. št. 34 Alojz Golob, 1176. Od dr. št. 36 Ignacij Stemberger, 640. Od dr. št. 38 Josip Petrika, 872: Ivan Jerman. 1932; Ivan Lovša, 859; Martin Fabjan, 868. Od dr. št. 40 Martin Goršič, 1902; Gregor Krznarič, 1714; Štefan Črnkovič, 1838. Od1 dr. št, 50 Pavlina Bastl, 1217. Od dr. št. 52 Vinko Kaučič, 923; Josip Jemič, 1287. Od dr. št. 56 Gregor Novak, 1520. Od dr. št. 70 Franc Kočevar, 1782; Ivan Zakrajšek, 1786.
Suspendirani člani.
Od dr. št. 4 Anton Felicijan, 119; Jakob Kolenc, 113; Franc Remec, 1666; Ivan Podrižnik, 1878; Martin Kompara, 1879; Jakob Škof, 2050; Franc Kočevar, 2083. Od dr. št. 6 Josip Pospiš, 1317: Ivan Brezovar, 1884. Od dr. štev. 8 Ivan Jeran, 1152; Štefan Bogovič, 1230. Od dr. št. 10 Vladislav Wargart, 1012; Ivan Erjave, 1677. Od dr. št, 12 Gašper Ložekar. 115. Od dr. št. 16 Franc Rozina, 442 ; Ivan Mufler, 446 ; Josip Kuč, 447 ; Ivan Krejči, 451; Pavl Gali, 452; Bernard Vozel, 1044; Štefan Tribul-jak, 1690 ; Andrej Kopoš, 1687 ; Frank Fabčič, 430. Od dr. št. 19 Primož Tomažič, 1167." Od dr. št. 22 Alojz Medvešeik. 1913. Od dr. št, 24 Matija Fludernik, 668; Ivan Brenčič, 482. Od dr. št. 28 Mate Ožanič, 1249; Josip Majnarie, 853; Josip Oblak, 1250; Emil Toffant, 1025; Franc Shmidt, 2099. Od dr. št. 34 Ivan Narobe, 792. Od dr. št. 36 Leopold Kreul, 1027. Od dr. št. 39 Franc Krivec, 1836. Od r. št. 40 Christian Tence, 1606; Alojz Košak 1607; Josip Rus, 1837; Ivan Jeršin, 570. Od dr. št. 42 Anton Božič, 983 ; Matija Jakovae, 986 ; Mile Komadina, 1267 ; Sam Kučič, 1268. Od dr. št. 61 Anton Sigmond, 1460; Franc Verand. 1466; Blaž Drobnič. 1967; Valentin Ilitti. 2067. Od dr. št, 66 Ivan Bastalie, 1648. Od dr. št. 73: Franc Pokorny, 2042.
Odstopli člani.
Od dr. št, 6 Franc Pintar, 400 ; Franc Mlakar, 308. Od dr. št. 10 Ivan Arhar, 259.
Črtani člani.
Od dr. št. 4 Anton Poznič, 1406; Matija Poznič. 1881. Od dr. št. 5 Franc Mlekuš, 559. Od dr. št. 19 Anton Florijančič, 1168. Od dr. št. 20 Jakob Cimmerman; 1102. Od dr. št. 21 A-loiz Zimerman, 512. Od dr, št. 26 Ignac Rottar, 205/. Od dr. št. 32: Franc Turk, 771. Od dr. št. 39 Mile Stokič, 892; Jakob Prunk, 893. Oid dr. št, 48 Jakobi Kok, 1449. Od dr. št. 55 Jakob Šuštar, 1516. Od dr. št. 66 Ignac Per, 1654. Od dr. št. 73: Frane Preskar, 1718.	.	* -	^
Vsem cenjenim društvom S. S. P. Zveze, naznanjam tem potom, da je odšel vrhovni zdravnik Dr. Louis A. Zahorik na počitnice za 14 cini. To je vzrok, da n so vsi novo pristopli člani priobčeni v glasilu. Vsi tisti novo pristopli člani, katerih prošnje so bile poslane na glavni urad, po odhodu vrhovnega zdravnika, bodo priobčeni v prihodnjič. Toliko v znanje vsem cenjenim društvom.
Ob enem opozarjam društvene tajnike, da nepozabijo pobirati o*d članov za inesee juni po $1,2.7 ker 25e gre vsake tri mesece za tiskovni sklad, katerega društva prispevajo v Zvezino blagajno.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
ZASTRUPLJEVANJE V RIH ČASIH.
STA-
zločin, ker se je Cicero skliceval na zelo star zakon proti zastrupljevalcem. Kasneje se je ta “u-metnost” še posebno razvila. Napredek v zdravilstvu je bil tudi napredek v zastrupljevanju. Iz Cieeronovih pisem je posneli, da so v njegovih časih že poznali strupe, ki so polagoma usmrtili človeka, da se dotičnilc dolgo časa
Vse življenje je v bistvu le boj proti sovražnim silam in za lastni obstanek. Kakor se bore živali in rastline med seboj na smrt in na življenje, tako tudi ljudje. Ker je človek inteligentnejši kakor žival, je seveda /norenje svojih j bližnjikov izpopolnil iu je med i sP^°h ni zavedal, da je zastrup-drugim iznašel tudi grozovito; ^|en' ^ času cesarja Avgusta je sredstvo za svoje namene: strup.i zastrupljevanje tako razsir-Ta učinkuje zanesljivo in daje | -ieiic>; c*a !e eesar sam vsak dan morilci; priliko, d a ne postavlja ' xayžil popolnoma zanesljiv svoje kože v nevarnost, kakor pri protistrup, da bi bil zavarovan
zoper vsako presenečenje. Strupe :n protistrupe so izdelovali zdravniki in zaslužili so ogromno denarja. Poleg njih pa so se pečale z izdelovanjem strupov zavržene ženske, ki jih je bilo za vse pridobiti. Glavni poklic teh žensk je pač bilo rufijanstvo, a izdelovale so tudi lepotila, vsakovrstna zdravila in strupe. Taka ženska je bila na pr. rufijanka Lokusta, ki je v družbi s cesarjevim zdravnikom skuhala zgodovinske gobice, s katerimi je Agripina svojega moža, cesarja Klavdija zastrupila, Poleg cesarja Klavdija je Lokusta zastrupila tudi Germani-ka in Britanika in tako pripravila s:nu cesarice Agripine prosto pot do cesarskega prestola. Ta sin je bil Neron, Lokusta pa je postala nekaka državna zastrupljevalka, Ker ji Neron ni zaupal, mu je njegov zdravnik Andro-mak moral pripraviti “sigurno u-einkujoč” protistrup. V strašnih časih vojaških cesarjev so bila v vojašnicah in med višjimi oficirji zastrupljenja takorekoe na dnevnem redu.
Cerkveni očak Tertulijan, ki je živel koncem drugega in začetkom tretjega stoletja je upal, da bo kristjanstvo ljudi zboljšalo in jih dvignilo na višjo stopnjo, tako da bo Zastrupljevanju konec. Toda kristjanstvo ni izpolnilo te njegove nade. Prav ko je kristjanstvo imelo največjo moč, v srednjem veku namreč, tedaj je bilo zastrupljevanje najbolj navadno. Vs® .je delalo s strupom. “Iz strahu, iz sovraštva, iz strahopetnosti, iz ljubosumnosti, iz častilakomnosti, iz gole hudobije’’ so ljudje rabili strup in spravili stotisoče ljudi pod zemljo. Vse je rabilo strup, papeži in kralji. kakor razbojniki in lopovi, prineežinje in vlačuge.
Izmed brezštevilnih tragedij, ki so znane, je ena posebno značilna za tisti čas in vredno jo je o-meniti tudi zaradi tega, ker je e-na največjih ironij svetovne zgodovine. Dne 17. avgusta leta 1503 je umrl vsled zastrupljenja Kristusov namestnik rimski papež Aleksander. Strup sta bila papež in njegov sin Cezar Borgia namenila, svojim gostom, a slučaj je nanesel, da ga je zavžil papež sam!
Zastrupljevanje ni nikdar ponehalo; v vseh stoletjih spremlja človeštvo, ves razvoj kulture ni mogel temu narediti konec in prav v naših dneh vidimo kako ta pošast zopet dviga svojo grozotno glavo.
klanju, nego da lahko mirno gle da smrtni boj svoje žrtve. Tudi kače in škorpijoni in druga taka bitja more s strupom, a ta bitja n^ vedo, kaj je strup, in se ga poslužujejo tako, kakor volk ali tiger svojih nastrupenih zob; narava jim -je dala strup, a ne vedo, da ga imajo. Strupena žival je torej manj hudobna, kakor miti-ški Heraklej, ki je svoje pušice pomazal s strupom lernejske hidre in manj hudobna, kakor divji Indijanec, ki svoje orožje namoči v strupu. A tudi Heraklej in Indijanec nista zastrupljevalca v pravem pomenu te besede, ker so njih nasprotniki vedeli, s kakimi sovražniki imajo opraviti in so se tudi sami posluževali enakih sredstev.
Zavratn0 zastrupljenje, to je u-vedla šele kultura, to je postalo mogoče, ko so se ljudje že dvignili iz stanja divjaštva. Tisti, ki je prvi ponudil svojemu sovražniku s hlinjeno prijaznostjo v jedi ali v medicini strup, je bil že kulturen človek. Zgodilo se je to že v časih, ko so ljudje imeli še prav malo kulture, komaj prve predpogoje za kulturno življenje-Na začetku vse kulturne zgodovine stoji zastrupljenje; prvo kar je človeški um ustvaril, je bil način zavratnega umora s strupom.
Najstarejši kulturni narod so bili Hainiti, ki so živeli v Egiptu. Ti so že rabili strup. Med starimi Egipčani je bilo zastrupljenje oblastveno upeljana kazen. Kdor je izdal kako skrivnost duhovskega stanu ali kogar so duhovniki proglasili za sovražnika, njihovih bogov, ta je dobil piti “grenko vodo”. to je iz breskev dobljeni strup, prusko kislino, ki^je bistvo cijankalija. Tudi zakonolomne žene so obsojali v tistih časih na smrt in jih zastrupi.)evali z ‘grenko vodo”. Strup je bil torej že tedaj v službi iustiee in sredstvo za oblastveno usmreenje.
Tudi stari Grki so tako rabili strup. Modrijan Sokrat je bil zaradi brezbožnosti, ker duhovnikom ni verjel, nego iskal resnico, obsojen 1. 339 pred Kristom na zastrupljenje in sicer so mu dali trobelienega strupa piti. Trobeli-eni strup je bil narejen iz trobe-likovca (neke vrste pasjega petr-šilja) in opija. Grki so poznali zastrupljenje že jako zgodaj, naj-brže so dobili to iz Orijenfa. Pripisovali so strupene rastline boginji Hekati, ki je svoje izkušnje prenesla na svoji hčeri Medejo in Kirko, najstrašnejši zastrupljevalki grške mite. Tudi pri Homerju, ki vendar popisuje pray patri-jarhalične razmere in ginljivo pogumne hajduke, je že mesto, ki priča, da so že tedaj prakticirali zastrupljenje.
V zgodovini grških republik je pa vender primeroma le malo slučajev zastrupljenja dobiti in večinoma so izvirala iz erotičnih nagibov. A strah p.red zastruplje-njem je bil grozen po vsem takrat znanem svetu, največji strah pa so imeli orijentalski despotje. Herodot poroča obširno 0 potovanjih babilonskih kraljev dostavljajoč, da so vedno vozili vodo seboj in da niso nobene druge pili kakor to, ker jih je moril strah pred strupom. Ta previdnost je bila popolnoma na mestu.
Pravi eldorado ^zastrupljevalcev pa je bil Rim. Že v časih stare ri,mske republike je moralo biti zastrupljenje zelo ukoreninjen
popelje zopet srečne v zakonsko pristanišče. Preživljale so ga in zakladale z vsem, kar je potreboval. Seveda niso vedele druga za drugo. Po 4000 kron, 2000 kron in podobne zneske je izvabil sladki ženin od nevest vdovic in je res veselo in udobno živel. Kaj ne bi, imel je vsega v izobilju, denarja, razvedrila in zabave. Toda sreča je opoteča, v svoji razvajenosti je postal nepreviden in roka pravice je težko padla nanj. Romale so opeharjene neveste na sodišče, ki jim je priredilo v sodni razpravni dvorani v Žižkovu skupen sestanek. Bil je to žalosten prizor. Jokale so se nekatere, druge besnele in ga preklinjale. Ogoljufal je vse} skupaj v 2 letih za nič manj kot 12 tisoč «kron. — Vrtu tega je eni že umrl njegov otrok, druga pa ga še pričakuje. Mrzko je poslušal nezvesti ženin izpovedbe jokajočih ženic in obupan brez tolažbe odšel v zapor.
Kitajke. Kitajska vlada je po-! zvala občinske načelnike, naj u-stanavljajo ženska učiteljišča, da bo imela Kitajska čim preje ženske učiteljice. Ta poziv je povzročila kitajska napredna stranjka, ki se zavzema za to, da se kitajske ženske šole reformirajo in izpopolnijo. Dosedaj so poučevali mlade Kitajke misijonarji,-in pa japonske učiteljice. Odslej pa hočejo imeti Kitajci svoje domače učiteljice.
Starem uprijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba o-hraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni “ Pain Expeller”. -\a.j se drgne ž njim krepko po v ud'L prsih ter stopalih in takoj bo dobro. Pain Expeller ,se lahko dobi v Ameriki po, vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z varstveno znamko s sidrom.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peci, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)	.
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co,
1622 ArapataeSt, D«nver, Colo.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovale! dveh
kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00. Poštnina je s tem že plačana.
Avg. W. Ramm
pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar
sii k, sth st, sramtt, wis,
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
Is govina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Lahkomiselne vdove. Bivši o-rožniški stražmojster R. Šindelar iz Brezniee pri Blatnem na Češkem je bil pred par leti radi večjih nerodnosti iz službe odslovljeni. Bil je to še mlad mož jako čedne vnanjosti. Premišljal je in študiral kaj bi začel in kako bi si pripravil nadalje udobno življenje. Poskusil je z ženitvijo in se lotil v prvi vrsti mladih vdov. In res je znal izrabiti njih lahkovernost v polni izmeri, in jih pošteno potegnil. Rabil je, kot običajno taki goljufivi ženini, razne lažnji-ve izgovore, kakor da isce službe in rabi denar za protekcijo, da i-ma veliko dedščino, za katero pa se tožuje in mu je zmanjkalo denarja, ter podobne nesreče. Dajale so mu mlade vesele vdovice denar v sladki nadi, da .jih možakar, ko doseže svoj cilj poroči in
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
M e. ti i a SlsiencLer
^ 5241 Butler Str., Pittsfcurg, Pa. Ben Phone7-R Fisk.
hR .1. m« Gkziz ai/s aJSut o.9jb	Mi* m« ma mzi ma .1. m^ .1. afLt	M
w w w v v vvvvv vVVvvvSi
|	AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA,	f
^	(f*o.d državnem nadzorstvom,	^
|	1825 1817 Bini Island Avenne	i
|j,	vogal Lootnis St. Chicago, 111.	•	^
t Kapital in ^eostrnk $350.000 00 i
4
4
4
4
*
*
*
&
Plačujemo p 1 3% od vložnega denar,a Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale.
Ura si ne r re:	Od 8:30 > jutro do 5:30 zvečer
V s boto: Od 8 30 •“ *’9	ure zvečer
V nedeljo Od 9	“ ” 12 o poldoe.
JAN K Ali E L	J. F. STEPCNA,
predsednik.	blagajnik.
4“
4
4
4
4
4
4
4
^4* 4*4* ¿3* 4* 4*4» 4* 4* 44 4*4» 4* 4* 4» 4* 4^4* 4* 4> 4* 4*	4*3*
TJU VAS SEZNANIMO Z
NOVO KAMmnv NOVO
oristnih	1W1 ï m W vsebujočo uro.
pristnih
EXCELSIOR WATCH
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za prvič 10.000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo za $5.7 5 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
fn'niso'samodo- garantiramo za 20 let
bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane f cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne
marate —jo ni potreba kupiti in Uj roelfirsmni VOfl LePa uro pošljite na naše stroške nazaj. Ivll I CuAll ulllU vdu ■ verižica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
CO., DEPT, 505, CHICAGO, ILL., U. S. A
H NAZNANILO. g
f Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga moškib in deških oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. ih Oglejte si zalogo oblek!
«J. J. DVORAK & Co.|
$9	1853-55 Blue Island Ave.	ia
m edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni 1®.
strani Chicaga
m narejene obleke. Žel mo tudi sesnamiti občinstvo z na
■ m ■ m..	šo veL ko zalogo krojaško narejenih
^2 oblek, zadnje mode v mestu Mt garantiramo s oje blago in vemo, Uk AS da je vsak naš odjemalec zado o’.ien. kdo" nas obišče.
S ČEVLJI. Samo pridit« in oglejte si naši .etiko zalogo unijskih
Vt ------- čevljev vseh vrst in kakovosti.
48	J, J, DVORAK, lastnik.
j
■ ’	' ' ■'	' T)	; ; V- ' ' '	)	/
GLAS SVOBODE
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co., 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________________
’Glas Svobod?;’ izhaja vsaki petek
--------------in velja -----------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...............$2.00
za pol leta................$1.00
ZA EVROPO:	A _
Za celo leto...............$2.50
za pol leta................$1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
gledati, da je tudi plačnik svojega lista. Saj Vendar ni taka reč dva dolarja na leto.
Pa ne samo to. V tem boju, za protest proti črni bandi, za vse, kar je že storil list Glas Svobode za Slovence v Ameriki, naj bi vsak poskušal dobiti vsaj enega naročnika, oziroma tisoč novih naročnikov, plačnikov, bi bil edini pravi odgovor za vse boje, ki jih je vodil list “Gl. Sv.”, za interese slovenskega delavstva v Ameriki
Naj doni': za “Glas Svobode” — tisoč novih predplačnikov.
Apeliramo
2020 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnike da nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
BOJ NA DVE STRANI.
Bojev, kot jih ima za voditi list “Glas Svobode”, ima malokateri, skoro nobeden, ameriški slovenski list. 'V7 prvi vrsti vodi ta nad vse napreden list, ki prosti misli ne ve konca in v svobodi ne pozna meja, boj proti pogubnemu črnem efijaltiskemu in tiranskemu rimskemu klerikalizmu, in še posebej boj proti hinavski lažnji-vi slovenski duhovščini, ki bi .rada tudi slovenskega ameriškega delavca v svobodni deželi ukleni-la.,v verige tme, in ga izkoriščala in izsesavala, dokler bi bilo v njem še kapljico krvi. Nameni te črne brezsrčne bande so delavca držali v omejenosti in mu bili v glavo, potom prižnice, spovednice in časopisja, da ni za drugega na tem božjem svetu, kot za garati, plačevati davke, podpirati kar največ njih, duhovnike in škofove cerkve, pri tem pa naj sam trpi lakoto v potu svojega °-braza in čaka plačila od boga.
Pa še eno. Farji so vedno držali in drže s tistimi, ki imajo v rokaih vlado denar, upliv — z kapitalisti.
Vse cerkve drže in molijo za kapitaliste!
Smo še katerikrat slišali par besed od slovenskega duhovnika za socialne reforme, za zboljšanje delavskega položaja, za zboljšanje postav, sploh za zboljšanje celega današnjega družabnega reda? Nikoli. Zakaj ne? Zato, ker se farjem in vsem cerkvam godi že pri tem “redu” predobro, piramidalno !!
Hočeš malo pomisliti v. nami, tudi Ti slovenski delavec in deset let nazaj še.popolen suženj svojih tlačiteljev, duhovščine, Rima, hočeš z nami malo pomisliti boj, katerega bojuje list “Glas Svobode” na nož z črno brezdomovinsko pod gansko zalego, ki Te lovi v svojo mišnico, a smo mi slanino malo okisali, tako, da vendar kot ovca ne pograbiš po strupu, hočeš ti malo z nami pomisliti naš boj in nas hočeš tudi v tem boju, (ki je Tebi v korist) tudi podpirati? Zakaj ne? Mar vidiš ti v naših vrstah hinavščino in brezna-čajnost ali v vrstah črnih stenic? Kdo Te bo prej pripeljal do blagostanja, svobode in enakosti, črna okužena jata gavranov z latinščino, ali bojevalci Tvojih interesov. in sploh interesov vsega delavstva, vseh jezikov in vseh dežela.
Kakšne interese pa ima duhov-ščina, kot čikaška eksemplara ? Kakšne interese? Svoje. Samo za svoje interese Tebe, delavec, potrebujejo. Samo lastna malha jim je ua srcu!
In v tem boju, kot ga ravno vodi posebno zadnje leto Ta list, ravno sedaj potrebuje mirnega razvoja v vrstah svojih naročnikov, —- dolžnikov.
7 . ' •
Boj ‘na dve strani. Boj proti vsemu slabemu, in boj za lastni obstanek.
Nešteto pisem je v naših miznih predalih ,od vseh kotov sveta, kjer se delo in pogum in delovanje lista Glas Svobode hvali in radi bi vedeli, na kakšni stopinji bi danes stalo slovensko ljudstvo A-merike, če ne bi imelo prvega vodnika — Glas Svobode?! Sto priznanj! Na belem pisanih priznanj ! Največje priznanje pa vidimo mi tam, kjer tudi vejo cenit naš boj z temo, vlačugarstvom in z vsem slabim, kjer vejo, da moremo mi, če hočemo kot zma-*, gatelji izziti iz tega gigantičnega boja, biti tudi gmotno podpirani, t0 je, vsak, ki je naročnik lista “Glas Svobode”, vsak bi moral
pa v drugi vrsti tudi na one zani-krneže, ki dolgujejo naročnino, da dolg takoj poravnajo. Izvzeti so le prizadeti štrajkarji v Pennsylvaniji, pa tudi teh dolžnost je, da se, kateri se še niso, zglasijo, da se vemo ravnati. — Sram nas je, ko moramo vedno beračiti za cente, ki nam po pravici in po postavi grejo. Kaj pa vas, rojaki, kateri dolgujete za list, a ga vseeno prejemate, ali je vam. to vseeno? Zakaj se ne zglasite? Mi ne pretiravamo, ne silimo, dolžnost pa je, lepo in pametno, da vsak odjemalec, kadar mu naročnina poteče, isto obnovi, oziroma plača dolg in list vstavi. Saj je vseip na svobodo dano, in mi nikogar ne silimo, zahtevamo pa svoje.
Toraj rojaki, dolžniki, ki prejemate lipt, ako istega v najkrajšem času ne poravnate, izročimo vas kojektorju. Vedite pa, da nas kolektor, ako nič ne izkolekta tudi nič ne stane, da se bode torej pobrigal dobiti naročnino, ki jo nam dolgujete, sosebno še ko ima
postavo za seboj.
# * *
Ponovno opozarjamo tudi rojake po vseh slovenskih naselbinah, da nam važnejše novice ki se tičejo Slovencev, pošiljajo pisane kar na dopisnici. Takih slučajev je po vseh slovenskih naselbinah toliko, da bi lahko vsak teden eno stran našega lista ž njimi napolnili. Pišite razločno v domačem jeziku, in če le mogoče s tinto. Tujke prepustite farjem da jih študirajo, ko imajo dovelj časa v to. List Glas Svobode je bil in o-stane pri svoji domači materni govorici, za naše domače delavsko ljudstvo. Dolga pisma, z visoko pisavo, pomešano z starodavno iu novodobno filzofijo, v splošnem ne ugaja našim citate-Ijem, to povzemamo iz pisem rojakov v katerih nas sprašujejo pomen tega ali onega izraza.
Pišite na Glas Svobode. Začnite takoj in navadite se:	z malo
mujo bodete veliko pripomogli tako, da se bodete sami svdjemu vspešnemu delu čudili.
Vsi lahko postanete uredniki lista “Glas Svobode”.
USODNA VPRAŠANJA.
Evropski “koncert” se vedno redno ponavlja. Če politično pre-motrimo staro domovino, Avstrijo, opažamo tam propadanje u-stavnega življenja in vedno bolj razširjajočo se politično indiferentnost širokih slojev, ki je najlepše polje, da na njem bujno cvete politično in kulturno na-zadnjaštvo.
Avstrijo je objel rimski kleri-kalizm. bolj kot kedaj poprej in slovenski klerikalci so eni prvih patriotov, ki bi radi “kranjske Janeze” poslali posiloma nad Rim, da ga izvojujejo za — papeža.
Razgled po širokem svetu pa nam nudi celo vrsto neprijetnih situacij, nevarnih položajev, v katerih se skrivajo kali velikih, za eVropejski. svetovni mir nevarnih dogodkov. Na daljnem Vzhodu, na onostranski hemisferi in na črnem jugu so se razvila centra grozečih viharjev, vedno temnejši so oblaki, ki se zbirajo v teh političnih vremenskih kotih...
Pred mesecom smo se v posebnem članku že dotaknili onega velikega vprašanja, ki vznemirja na daljnem Vzhodu, in katero je že parkrat grozilo, izbruhniti v velikanski konflikt med Rusijo in Kitajsko. Gre tam za življen-ske gospodarske interese velike slovanske države, za njen prestiž in vpliv zlasti 'v Mandžuriji, katerega je Kitajska navzlic določnim pogodbenim dolžnostim sistematično izpodkopavala. Da se je končno Kitajska uklonila grozečemu ultimatu ter se odrekla odkritemu nasprotstvu proti od
nje same zajamčenim ruskim pravicam, je položaj sicer za hip izboljšalo, toda ni ga moglo trajno izpremeniti. V zadnjih tednih se je pridružil kitajsko-japonski konflikt, ki je povzročil na drugi strani zbližan j e Rusije z Japonsko. Kam se še povzpnejo dogodki — je vprašanje bodočnosti. — Rusija je danes na meji belega plemena velika varuhinja ne le svojih gospodarskih interesov, temveč naravnost predbojevatelj-ka bele rase v neizogibnem boju s strahovito sto in stomilijonsko silo žoite nevarnosti. Trenutna paralelnost ruskih in japonskih interesov proti Kitajski je morda le navidezna in ravnokar prihajajo iz kitajskih krogov vesti, ki zatrjujejo^ da se bo med obema vzhodnima državama naspi modus skupnega postopanja proti ruskemu gospodarskemu in političnemu prodiranju v Mandžuriji. Za evropejsko politiko so dogodki na daljnem Vzhodu izredne važnosti. Ako je Rusija vezana s celo svojo pozornostjo na daljnem Vzhodu, ne more naravno igrati v Evropi sami ono odločujočo vlogo, ki ji sicer pripada v koncertu evropskih velesil. Vse kaže, da se Rusija na to eventual-nost tudi pripravlja in s tega vidika je še-le razumeti, da se pogajanja z Nemčijo, ki so se pričela s takozvano postupimsko en-trevujo in ki stremijo za sporazumom z nemško državo, zlasti glede nekaterih velevažnih vprašanj v bližnjem orijentu (kakor bagdadska železnica, interesne afare v Perziji), po zatrdilih iz Berolina in Petrograda bližajo ugodnemu koncu.
Nemčija ima sto povodov si želeti, da ostane Rusija dobro zaposlena na Vzhodu, saj lahko na ta način samozavestnejše in odločnejše nastopa pri dragem vprašanju, ki se vedno bolj razvija v usodno vprašanje cele Evrope.
Je to marokanska zadeva. Severna Afrika je velikega političnega in gospodarskega pomena. Velesilam ob Sredozemskem morju nudijo severoafriška mesta v strategičnem oziru velevažne točke, pa tudi za ostale države je severozahodna obal posebnega pomena, ker jim je tam možno, u-stanoviti za svoje bojno brodov-je oporna pristanišča, zlasti tudi takozvane postaje za premog. V tem smislu je za Spance Ceuta, za Francoze Tanger velike važnosti in Nemčija stremi za tem, da. se ji posreči pridobiti v enak namen Arsilo (Mogador), južno-zahodno o-d Tangerja. Političnim interesom se pridružuje gospodarski. Francija, ki je v posesti svoje alžirske kolonije imela najboljše predpogoje, si je korak za korakom osvajala s svojo trgovino in industrijo celo Severno A-friko ter zlasti prodirala v neodvisni Maroko. Z gospodarsko močjo gre roko v roki politični vpliv in kmalu se je pokazalo, da je Francija na najboljši poti, osvojiti si Maroko ter tam proglasiti svojo gospodarsko samovlado, ki hi bila izključila konkurenco vseh ostalili držav.
Zato je že pred petimi leti prišlo do ostrega konflikta z Nemčijo. ki se je grozil razviti v vojsko. Na konferenci evropejskih velesil v Algecirasu pa se je končno vendarle dosegel modus vi-' vendi, seveda le vsled velikega pritiska od nemške strani, kateri je Avstrija tedaj pomagala kot “veren sekundant”. V Alge-eirasu sklenjena pogodba določa. da mora ostati teritorijalna integriteta marokanske države nedotaknjena, nadalje da velja v gospodarskem oziru za Maroko ta-kozvana politika odprtih vrat, to je svobodne konkurence, Le nekatere politične predpravice so bile sosednjima državama Franciji in Španski pripoznane, predvsem organizacija varnostne službe, zlasti v pomorskih mestih. Te politične predpravice je Nemčija vrhutega leta 1909 Franciji še v posebni pogodbi pripbznala.
Algeciraška pogodba ni odpravila vseh spornih točk iz sveta. Stara livaliteta med Francijo in Nemčijo, tradicijonalno sovraštvo na elsaških bojiščih tli pod pepelom “korektnih razmer” ter se pojavlja ob vsaki priliki. Kmalu so se tudi v Maroku pojavili dogodki, ki so izpremenili položaj ter omajali papirnate paragrafe algeciraške pogodbe.
Dežela nemirov, vstaj in no-stranjih bojev je Maroko že od nekdaj. Ta severozahodni kot A-frike je obljudem večinoma od raznih nomadskih plemen, le redke so stalne naselbine. V Fe^u kraljuje sultan, nikdar varen pred raznimi pretendenti, ki mu izpodkopavajo prestol v namenu, da ga sami zasedejo. Na ta način se skoraj avtomatično ponavljajo leto za letom notranji boji, ki ogrožajo trgovino in kupčijo,/ osebno varnost in varnost imetja, zlasti naseljenih Evropejcev. Tako tudi letos. Začetkom leta je izbruhnila vstaja nekaterih plemen, in proti sultanu Mulay Ha-fidu stoji pretendent Mulay el Zin. In raznih trgovskih naselbin so prihajale vesti, da se Evropejci boje najhujšega, in kmalu je počil glas, da so rebeli zavzeli glavno mesto Fez ter tam morili in ropali. Francija je v Alžiru so-sedinja Maroka. Ona ima tam naj večje gospodarske ib politične interese in tako se je odločila nastopiti aktivno ter s svojo oboroženo silo pacificirati od notranjih bojev razdejano ma.rokan-sko državo.
S tem ukrepom pa je Francija storila usodepolen korak, katerega dalekosežnosti danes premeriti niti ne moremo.
ZNORELA FARJA
sta zloglasni Anton Sojar v Chi-cagi in slaboglasni Janez Kranjc v So. Chicagi. Prvi je doma nekje iz Šiške pri Ljubljani in dragi iz vasi Prelesje na Kočevsko-Belokranjski meji. V Prelesju ni svinj, da bi jih bil Janez, pasel, kakor tudi druge živali ne, in namesto da bi bil Janez doma lenobo pasel, ali /da bi ne postal še večji tepec, hajd, poslali so ga v šole v Novo mesto. Po par letih šolanja je dobil za svoja junaštva laufpos, nato je odšel v Črnomelj in od tam v Metliko, kjer je postal šribar in od tam je pobegnil v Ameriko. Kmalu po svojem prihodu v Ameriko je postal papežev priganjač in ne dolgo potem našli smo ga pastirovati v Pittsburg, Pa., kjer je tako razbojniško, razuzdano in nemoralno živel, kar se je tudi v tretjem letniku z leta 1903 v Glas Svobode natanko poročalo. Med pitts-burške naseljence je bil zasejal tako sovraštvo, da je bil nazadnje primoran bežati; zatekel se je bil k škofu pa tudi ta mu je pokazal in naz.umeti dal, da naj se pobere od tam, ali ga pusti zapreti; in Kranjc Janez je bežal, bežal kar so ga njegove grešne, u-mazane ter nemoralne noge nesti mogle, in ga končno privedle v mesto Clueago, pozneje pa na južna obala Michiganskega, jezera, v takoimenovani South Chicago, kjer je za. pest Hrvatov in Slovencev začel zidati za $30,000 cerkev; in tako je*Polanec mešal godlo, kateri se je privadil v PittsbuAni, mešal potem naprej tudi v South Chicagi. Iz “knjige njegovega življenja” v So. Chicagi smo od časa do časa tudi že poročali. Sosebno zanimiva je bila pojedina ob času blagoslovlje-n.ia njegove štale v neki razupiti tolerantni hiši. Vso Kranjčevo življenje, od kar je začel v Novo mesto v šolo hoditi, pa do današnjega dne ni bilo za splošno korist vredno počenega groša. Ne-kteri Slovenci so nas že semtertje vprašali, kaj da je trot; trot je sesalec tvoje krvi — delavec. To je tisti trot, lenuh, umazani ne-moralnež, ki brez dela dobro žre in žre, na tvoje stroške delavec.
Pred dobrimi par leti pa je dospel v Joliet za pomožnega kaplana pokojnemu župniku Šušteršiču, kateri je pred par meseci na Kranjskem umrl ter zapustil velikansko premoženje, Tone Sojar. Sojar je precej navihan pa tudi neumen; spodrivati je pričel svojega župnika, pri ljudstvu se je delal liberalca, spravil se je bil tudi nad kuharico in bossa Nemaniča, kar je pospešilo da je od-frknil. In slučaj je hotel, da sta se oba ta dva zapeljivca naselila v Chicagi. Oba pritepenca. Nesramnega Kranjca so pognali iz Pittsburga, svetohlinskega Sojar-ja pa iz Jolieta. In tukaj? Bog sam vedi kaj jima je, da ju je zgrabila taka jeza, kot da bi bilo že vse kar vidita — socialistično. Mogoče peče g. Kranjca vest radi nekih dvajset tisoč capakov, katere je od-jeklarske družbe pri-mešetaril, ko je sedaj vsak: dan pijan, dasi popolnoma trezen še
ni bil odkar je v Chicagi; ali je morda pa kaj drugega uplivalo na njegove od alkohola razgrete živce da vidi sedaj same svinje pred seboj, če to ni delerium tre-mens, ko se mn zdi, da ima namesto ljudi svinje pred seboj potem ne vemo kaj naj bi bilo. Skratka, ta dva rim. hlapca sta jela razjarjeno biti okolu sebe ter brcati, da se kar iskre kresajo, in ta-/fco sedaj marširata razupiti Tone in umazani Janez od stopnje do stopnje — v ,vedno večjo nemoralnost naprej. Istina je, da svinje ne morajo brez blata živeti, toraj tudi naša titulirana junaka ne, in tako sejeta sovraštvo tudi med svoje privržence. Petelinček Tone se je spravil nad kranjske socialiste, ker so se drznili prodreti v trdnjavo, kateri zapoveduje nepozabni g. Plevnik. Sedaj jim ostaja še edino in glavno gnezdo Joliet, pa tudi ta bo padel — mora pasti in tega se rimski ščetinarji najbolj bojijo. Janez, ta presneti Poljanec, pa premleva stare že obrabljene fraze iz polemik pred leti v Proletarcu in Glas Svobode. No, pa za smrdljivega Amerikanezarja je tudi to dobro in tečno, saj Janez druzega ne zna.
Tako sedaj ta dva pujska rijeta in kavsata na vse kar ne rije ž njima po blatu, po nazora prismuknjenega ljubljanskega škofa in umazanega njegovega glasila “Slovenca” ter glasila ljubljanskih lemenatar.jev “Domoljuba”, v katerega je tudi Sojar pomagal kidati gnoj, med tem, ko so ga drugi bolj srboriti že maziljeni vagabundi oblivali z gnojnico.
Tone je ves blazen in penast od jeze, videč miren razvoj in napredek obeh chikaških svobodomiselnih slovenskih listov “Proletarca” in “Glas Svobode”. Janez pa po malhi tolče in npije stoječ pri bari, kot kak jesibar:	“Kdo mi
pa kaj more, jaz imam denar!” Gospod Kranjc, zakaj ne plačate cerkvenega dolga z denarjem za katerega se niste nikdar potili? Ali hočete še vedno 'trditi, da ste Kristov namestnik. Povejte tudi v katerem razredu in s čigavem denarjem ste se Vi že dvakrat ali trikrat vozili v staro domovino in nazaj. Vi pijanec, povejtg nam raje dogodbe iz Vašega umazanega in nemoralnega življenja! Očistite svoj umazani prag na kupiče-ne-nesnage in ko bodete storili to, potem imejte še le pravico vtikati svoj škrofulozni nos v dragih razmere.
Kaka jeza je morala zavladati v izraelu, da sta sedaj oba, Tohe in Janez začela spuščati vse strele svoje temne jeze na Konda, in Zavertnika.
Koliko so že farji napljuvali in nalili gnojnice na omenjena moža o tem pričujejo vse številke smrdljivega Amerikanezarja. Kolikor se je v teh številkah že radi Konde in Zavertnika, “Proletarca” ter “Glas Svobode” in dragih svobodomiselnih oseb napisalo najnesramnejših neresnic, vse to bo še čez stoletja glasno govorilo, kako je poulični ta list zastopal načela katoliške vere v deželi. Eden jim je pre “kšajd”, dragi, neuk. Prepričana pa naj bodita črna gavrana, da se Konda za vse te zahrbtne napade čisto nič ne 'briga, in menimo, da Zavert-nik tudi ne, kar se njegove osebe tiče. Da je pa beštja v osebi Toneta Sojar učenec ljubljanskega moralista prismuknjenega škofa Jegliča posegel s svojo umazano roko v njegove rodbinske razmere, kakor pred par leti v Konde, in nekterih drugih somišljenikov, kar je bilo potem povod oni gonji proti njim, pa upamo, da si bo Zavertnik znal pomagati, če ne z drugim pa s pestjo.
PRED PADCEM STOLYPINA.
Rusija ima za ministrskega predsednika in prvega carjevega svetovalca človeka, ki ga vsi napredni elementi Rusije črtijo in ta človek je Stolypin.
Vstrajnost,, s katero se Stoly-pin drži na površju morilstva, mu je v ruskih diplomatienih krogih izkopala vs§ simpatijo, ki jo je še vžival in se ga pri državnikih že tako črti, kot pri revolucionarjih in nihilistih, ki mu so bili z bombami že pred očmi, a je slučaj nanesel, da ni ostal z drugimi med mrtvimi.
Ves današnji ruski absolutizma podpira Stolypin in smrt mu je zapisana. V dumi je dobil tudi že nezaupnico, in če bi imel ta tri-
nog v fraku še malce malo časti v sebi, bi že kedaj odstopil, ker pomisliti je treba, da je njegovo razmerje zadnji čas z> dvorom pretrgano. Kar ga je pri dvoru zadnjo krizo držalo po konci je bil strah pred revolucijo, ker so se bali. da z Stolypinom izgine tudi pridobljeni, “mir”, katerega je Stolypin dobil s tem, da je na tisoče ljudi dal zapreti, postreliti, jih poslate v Sibirijo in na vislice. Sfblypin pozna strah dvora pred ljudstvom in iz tega dela svoj kapital. Prepričal je carjeve kroge, da se revolucija takoj vzdigne, kakor hitro pade on.
In spomini na leto 1905 in 1906 so več stokratnemu morilcu Miklavžu II. še malo preveč v resnem spominu.
Drugih virov pa Stolypin danes nima več. V vrst.ih “narodnjakov” je zgubil vsako podporo in od stranke so odstopili naj-plivne.jši člani. Karakteristično za nas je, da stari knez West-öerksky napada Stolypinovo diktatorsko politiko. Jez0 in stud, ki jo goji ta stari prijatelj Stoly-pina sedaj proti njemu, je velikega pomena. Stranka se čuti od Stolvpina izdana, kar je tudi v resnici, in Stolypinovo ime ji bo še v bodočnosti škodovalo.
Stolypin je čutil, da je zgubil’ vse zaupanje. 14. aprila je v dumi imel fin, navse zavit govor, s katerim je poskušal še enkrat raško javnost preslepiti. In vendar mu vse besedičenje ni nič pomagalo; s svojim govorom je nacedil fiasko. Po govoru mu je ploskalo 18 poslancev! In kake resnice so mu ruski poslanci povedali v obraz! Vsa njegova fina zgovornost je padla v prah, ko je v zbornici začel govoriti u-čenjak Kowalevsky in njegov tovariš profesor Grinn in zakono-dajec Tagančev je celo Stolypinovo zakonoznastvo z pit stavki' pognal v zrak in na levi strani: sedeči poslanec Olzufieff je začel svoj govor proti Stolypinu na tale način:
“Meni se zdi, da ni potreba biti noben dober jurist, da spoznamo, da so pravice dume, ljudstva ruskega ukradene in kričijo po rusko: karanaul’! (po pomoč.) In kar je še naprej ta poslanec povedal. je zgodovinskega pomena za rusko dnmo. Rekel je, da se z narodom dela kot z nepotrebnim elementom, da je sedajna vlada brezstidna. roparska, morilska in Stolypin da je glavni rabelj! Ruska država nima momentano nobene sodnije več, nobenih zakonov, ki bi bili sposobni red po koncu vzdržati:	prostitucija na
vseh straneh!
Stolypin, ki si je hotel po takem groznem za njega uničevalnem govora malo opomagati, se je začel sklicevati na —- Glad-stone. Sicer je dobro govoril, vendar pritrjevanja ni našel in pobit, je zapustil zbornico.
Od tega dneva, ko ga je njegova zvezda zapustila, se povsod govori, da mož kmalu odstopi, ker zaslombe nima v nobenih krogih več. Kako se pa naj v dumi še pokaže, če je glasovalo 99 glasov za nezaupnico in ,53 glasov (ministri vsi šteti tudi), za? Kako naj Stolypin še naprej vlada veliko in mogočno Rusijo, če so pa nasproti njemu osebe kot Mesterskv, Nuriškin, Durnowo, Akimow, Witte, Tagančev, Gut-čkow, Stahovič, Kmvalevski, Mi-ljukov in Gegečkpri? Na katerega se naj sedaj še v dumi opira? S tem, da je Rodzjanko postal dumin predsednik ni še rečeno, da bo duma, ki je nasprotna se-dajnemu absolutizmu carja in vlade, dopustila, da jo bo Stoly-pin vladal.
Sicer ima tudi v poslancih Stor lypin svoje kupljene lakaje, to^ da današnji ruski režim, — ki obstoji na absolutizmu, kapitalistični ,oliarhiji, fevdalnemu posestvu in veliki buržoazi — bo moral pasti! Ruski delavci, ki imajo svoje zagovornike v socialni demokraciji z veseljem gledajo padec tiranstva. Tn če Stolypin pade ali se potopi v vodi — ruski tiranizm je doživel svojo dobo in jasnejši oblaki se pripode čez veliko slovansko Rusijo.
O---------------------------O
| O--------——-----------O |
Delavci, širite	svoje	|	|
glasilo	“Glas	Svo-	|	[
bode”!
| o---------------------O j'
o---------------------------o

Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Madison.
Incorp.
,15. marca 1910.
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OR. GEORGE BOEHM. Arona, Pa.
Društva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
ZA SREČO.
“Slovenska Gospodinja’’.
Pomlad gre v deželo. Minili so mračni in mrzli dnevi, solnee se izprehaja zmagovito po vedrem nebu, polja, travniki in vrtovi se odevajo v novo zeleno obleko, drevje in grmovje že odpira svoje popje, in kmalu se pojavijo črešnje v svojem cvetju, krasne in bele kakor mlade neveste. In Po gajih in logih zagostoli in zažvižga tisoeeren tieji zbor, hiteč gradit nova gnezdeca bodočemu zarodu	z
Tudi človeku se zdi, kakor da so padli z njega zimski okovi. Duša mu je veselejša, duh podjetnejši, kri gorkejša. Kakor bi bil prišel iz temne ječe, hiti v naravo hrepeneč in srečen, da je preživel žalostno, mrtvo dobo zime in da more z novimi, svežimi močmi zopet na delo. Zopet na delo. Zopet na delo, ki mu edino more prinesti zadovoljnost in sre-eo!
Srečo! Kaj je sreča ? Odkar živi, misli in trpi človeštvo, išče ih se bori vedno le za eno in isto, za srečo. Vse filozofske šole so izku-.šale najti odgovora na vprašanje; kaj'je sreča" In še danes razmišljajo učenjaki in najpreprostejši kmetiči: kaj je sreča, za katero se bojuje, peha, tekatin hrepeni vsak človek zase in vse človeštvo skupaj ? Zdaj, ko plava nad nami mlada: pomlad, pa je naše hrepenenje po sreči še živejše, gorkejše. In v srcu vsake gospodinje, ki se žrtvuje z vsem svojim razumom in delom le sreči svoje rodbine, svojih otrok in svojega moža, trepeta v pomladi še glasneje vprašanje: kako li dosežem srečo sebi in svojcem?
Mislim, da je najočividnejša lastnost sreče mir. Tisti harmonični mir v čustvih in mislih, mir globoke notranje radosti, ki izvira iz zdrave, sveže deloljubno-sti in zadovoljnosti. Najživejši in najčistejši izraz sreče pa je čustvo ljubezni. A kaj je ljubezen? Največja potreba naše bitnosti: živeti v drugem in za druzega ter oživeti iznova in živeti večno v človeštvu za človeštvo.
Nič ni strašnejšega za človeka kakor samotnost. Zločinci, obsojeni na dosmrtno ječo, so si rajši 'sami vzeli življenje, kakor da bi prenašali še dalje grozo samotne ječe. Človek pač ne more prenašati osamljenosti, ker je po svoji naravi družabno bitje. Zato se zbira človeštvo w skupnosti, gradi vasi, trge in mesta, se združuje v društva, prireja zabave, bodi na izprehod, kjer je mnogo lju-dij, ter si išče družbe, da more, ž njo vred govoreč, glasno misliti in izražati svoje misli in svoja čustva. Veselje, ki ga delimo z drugimi, je za nas večje in višje; žalost, ki jo zaupamo drugim, je za nas lažja in manjša; navdušenje v družbi je za vsakogar lepše in vznosnejše; jeza, gnev in ogorčenje sredi ljudij je za vsakogar o-lajšujoeejše in znosnejše. Toda človeški duši vendar še ne zadošča docela javna društvenost, zakaj v sakem človeku gori skrita lučka, ki ugasne sredi množice in ki gori plamenoma le v tihi sobici domačnosti, lučka ’najnežnejših žarkov, ki jih moreta in smeta gledati in gojiti kvečjemu dva: on in ona, mož in žena. Zato si išče vsak človek poleg velike družbe, poleg dobrih znancev in prijateljev še čisto zase in le zase
druge duše in ¡druzega srca, da mu more zaupati svoje najskritej-še, najsvetejše, najslejše želje in m’sli. Tudi to stremljenje je torej sOcijalno, družabno, a vendarle- omejeno na dve bitji, ljubezen spolska. ki se prelije v zakonsko ljubezen, iz katere pa se razraste ljubezen roditeljska. Izmed vseh čustev osrečuje človeka najpo-polneje ta ljubezen, ker zadovoljuje najbolj človeški potrebi: živeti v drugem in za druzega, oživeti iznova v otrokih ter živeti v vnukih in pravnukih večno za človeštvo. Ta ljubezen najbolje ubija osamelost in občutje lastne ničnosti in minljivosti. Živeči z ženo in z otroci čutimo potrojeno, da živimo, in živimo, delamo, trpimo radi in hočemo še dolgo živeti. Živeči v rodbini izgubimo občutje praznosti, iluzornosti vseh svojih naporov, nevažnosti svojega obstanka. Četudi smo za svojo osebo že dosegli ali zamudili vse, se nekako oživimo iznova. ko vidimo sami sebe v novi obliki, v pomlajeni formi v svojih sinovih in hčerkah. Ž njimi začenjamo živeti zopet svojo mladost, na njih gledamo svoje nekdanje sanje, igre, skrbi, ideale in uspehe, ob njih — svojih ljubih otročičih — se nam vrača naša že davno zašla pomlad in naše vroče poletje. Tako preživljamo svoje življenje dvakrat trikrat ... Iz zakonske ljubezni se nam rodi hrepenenje po nesmrtnosti, in nesmrtni postanemo v resnici po svojih otrokih in po otrok otrokih. Človek samec živi in umrje brez sledu; človek oče in mati pa ne umrjeta nikdar več! Svobodno življenje ima svoje lepote, a rodbinsko življenje ima teh lepot v tisočkratni meri. Res, da rodbinsko življenje zahteva žrtev, toda podarja, mu zato srečo, ki je samsko življenje ne pozna in niti ne sluti. Popoln človek, ki doseza res po naravi določeni mu smoter in najvišji razvoj čustvenosti, je le oče ali mati, medtem ko je samski človek cvet, ki uvene brez lista in sadu. Gotovo je tudi resnica, da so bolesti, ki jih včasih prinaša rodbina, liujše in strašne jše, kakor jih more kdaj doživeti samec ali samica. Toda tudi te bolesti so očetu ali materi ni-čevne v primeri s srečo in razkošjem, ki jima ga je dajala tekom življenja ljubezen zakonska in ljubezen roditeljska. Tudi rodbinsko življenje je viharno, polno bojev, skrbi in nezgod; tudi rodbinsko življenje ni mirnostoječa mlaka, neg0 burnotekoča reka sredi skal in prepadov. Gotovo. Ali življenja sploh ni drugačnega, in prav je, da ga ni. Bilo bi sicer dolgočasno, brez ciljev, brez triumfov. Brez borbe ni zmage, brez glasbe ni plesa. Mir globoke notranje radosti, izvirajoče le iz zdrave, sveže deloljubnosti in zadovoljnosti samega s seboj, ta mir nam donaša le uspešna borba za naše ljubljene otroke in vnuke, v katerih bomo še živeli, ko se ¡vrne pomlad še stokrat in stokrat v našo sveto domovino. In z očmi svojih pravnukov bomo gledali zopet in zopet, ^kako. se pomladansko solnee izprehaja zmagovito po vedrem nebu, kako se belijo na obronkih dehteče črešnje kakor mlade neveste, — in naša nesmrtna duša se bo v srcih naših prapravnukov veselila vedno iznova tisočglasnega tiejega zbora, hitečega gradit nova gnezdeca bodočemu zarodu.
Tn še takrat bomo srečni!
Spisal Lev Tolstoj.
Na obali Sredozemskega morja, med Francijo in Italijo, — se nahaja mala kneževina Monako. V tej kneževini je manj prebivalstva, kot v kaki veliki vasi — vseh skupaj je 7000 duš. — Vsakemu človeku pripada po en hektar zemlje. No, in ta kneževina ima svojega pravega kneza, ki i-ma palačo, svoje uradnike, ministre, škofe, generale in vojsko.
Armada, katera ni velika — vse skupaj 60 oseb — a vendar je armada. Knez sam nima velikilf dohodkov. Davkov ni drugih kot dohodninski davek na tobak, vino, žganje. Tudi tam ljudje kade in pijo, in narod ne bi mogel, ker knez nima drugih dohodkov, izhajati* in živeti drugače.
Ta največje dohodke pa ima knez od igralnega kartnega zavoda. Ljudje igrajo, gube in dobivajo, no in lastnik vleče od vseh dobiček. Tacega kartaškega zavoda ni v nobeni drugi deželi Evrope. Bilo je preje več takih zavodov v manjših nemških kneževinah, a so bili deset let nazaj razpuščeni, ker so bili uzrok mnogim nesrečam. Mnogi je prišel, pričel igrati, izgubil vse kar je i-mel, tudi tuji denar, kasneje pa se vrgel v vodo ali ubil na kak drug način.
Nemci so svojini'kneževinam to zabranili, a knezu monaškemu nima kdo zabraniti. Radi tega je samo še v Monako ostal tak zavod.
In danes vsi, ki hočejo igrati, gredo v Monakovo, kjer zgubljajo, a knez dobiva iz tega dobiček. Od dela poštenih ljudi je težko zgraditi palačo. To ve tudi knez v Monako, da to ni lepo, a kaj če storiti? Mora, da se živi, ker samo od davka na tobak in žganje se ne more živeti. Tako živi torej ta knez, knezuje, si sezidal veliko in lepo palačo in dela kot veliki kralji.
On je ravno tako čislan, daje nagrade, deli kazni in pomilošče-nja. ima ravno tako svoje zakone in sodni dvor. Vse — kot pravi kralj. Eno samo zlo je — vsega je malo.
Nekdaj, pred petimi leti, dogodilo se je v tej kneževini uboj-stvo. Narod je miren, in prej se ni še nikoli storil tak zločin. Se-šli so se, kot se to zahteva — sodniki, državni odvetniki, advokat-je in porota. Sodili so in odločili po zakonih, da se zločincu vzame glavo. — Odlok so odnesli knezu. On je prečital in podpisal, ker ni se protivil, zločin se mora kaznovati. Jedno samo zlo je bilo tu: v kneževini ni bilo gilotine, s katero se režejo glave — niti krvnika. Mislili so ministri, ugibali dragi in odločili naprositi francosko vlado, da bi jim poslala gi-liotino in rablja, in ako je mogoče, da tudi povejo, kaj bi vse skupaj stalo. Poslali so pismo in čez teden dni so dobili naslednji odgovor: Lahko se pošlje giliotina in vse bi stalo 16.000 frankov. To so povedali knezu. Knez je dolgo premišljeval — 16,000 frankov! In odločil je: zločinec naj ne stane toliko denarja. Se ne bi moglo nekoliko ceneje narediti? — Ker
16,000	frankov, to bi pomenilo, vsakemu človeku v deželi naprtiti dva dolarja davka. Nikomur se ne bi to dopadlo in vsem bi bilo težko dati,,Odločili so se naprositi italijanskega kralja — Francoska je republika, ne spoštuje kralje in cesarje, a italijanski kralj bo svojemu bratu gotovo malo zaračunil. Napisali so pismo in dobili odgovor, da italijanska vlada drage volje pošlje giliotino in krvnika in da, vse skupaj bi stalo 12.000 frankov. Je sicer ceneje, a vendar preveč. Zopet se bi moralo izdati toliko denarja. — In zopet se bi moglo napisati na osebo po dva franka.
Sklicali so jiovo posvetovanje. Ugibali so, ugibali — se res ne-more ceneje priti ven? Kaj se ne bi mogel dobiti eden od armade, ki bi odsekal glavo. To je vendar vseeno; tudi v boju koljejo in u-bijajo. Zato se oni tudi sprejemajo ! General je govoril z vojaki, če bi kdo od njih hotel to izvršiti? Nobeden se ni oglasil. Ne! odgovore vojaki. Mi tega ne moremo nčiniti, tega se nismo učili.
Kaj je za storiti? — Razmišljali so zopet, izbrali odbor, komisijo, podkomisijo in nazadnje so določili, da se smrtna kazen zamenja z dosmrtno ječo Na ta način se pa tudi knez izkaže kot mi-
lostljiv, in stroškov bo manj. Rečeno — storjeno. Ali bilo je zopet eno zlo: imeli niso posebnega zapora. Imeli so pač majhen zatvor, kaznilnico za večje krivce pa niso imeli. Vendar so našli neko podrtijo in tja noter so dali zapreti ubijalca in namestili stražo.
Stražar je čuval in hodil za zločinca po hrano v carsko kuhinjo. Živel je tako zločinec šest mesecev, živel leto dni. Na koncu leta začel je knez računati dohodke in izdatke — in našel je, da se za zločinca in stražo, za hrano in drugo potroši 600 frankov in to sam0 za eno leto. A jetnik je mlad, zdrav, lahko bi še živel petdeset let. Koliko bo to še stalo? Mnogo! Drugače mora iti!
Knez je pozval ministra: “Izmislite, reče, kako bi se iznebili tega lopova ker stal nas bo preveč!-’ Nekdo je predlagal, da se ukani stražo. A oni bo pobegnil, je rekel dragi. A, naj pobegne, pes požeruški! —• odgovoril je tretji. Povedali so knezu in on je dovolil. Straža se je odstranila, da zločinec uide, a ko pride poldne, in jetnik ni dobil kosila, in tudi ne videl nobene straže, je lepo ječo zapustil in šel sam po svojo hrano v carsko kuhinjo. Dragi dan isto tako. Bo hrano je sam prihajal, a na pobeg ni mislil. — Kaj je za narediti? Pomišljali so zopet in sklenili, da zločincu povejo, da jim ni potreben. Naj gre od nas Dobro. Pokliče ga k sebi minister pravosodja in reče: “Zakaj ne izginete, ko vendar ni nobene straže. Svobodno lahko utečete, če nočete ujeziti kneza”.
“Knez se lahko jezi, a jaz ne-vem kam uteci. Kam naj utečem? Vi ste me očrnili z svojim sodom in sedaj me nihče ne mara tv delo. To ne gre. Vi ste se nepravilno obnašali proti meni. Obsodili ste me na smrt, dobro. Kaznovali bi me. Vi me niste kaznovali. Jaz se nisem jezil. Kasneje ste me obsodili na dosmrtno ječo, dali stražo. Sedaj pa velite: odlazi. Odredite kakor hočete, a jaz nikoli ne bom odšel.”
Kaj je za narediti? Zopet se je sešel zbor. — Noče odditi. Razmišljali so dolgo in na koncu mu odredili pokojnino. Drugače se ga niso mogli rešiti. Knez je to podpisal in mu dal 600 frankov letno, in mu naznanili, da oddide.
“Dobro, •— reče on —• se u-dam, ali samo, da mi plačate v naprej.”
Odločeno — narejeno. Dobil je svojo penzijo v naprej, se oprostil in odšel iz kneževine Mona-kovo.
Kupil si je lepo zemljišče blizu Monaka, posadil razne trte, drevje, živino, in — živi sijajno. Kadar izteče rok, se napoti po penzijo, na to gre v igralnico, položi 2—3 franke, “če dobi — ¿lobi, akc zgubi, zgubi”, in gre domov. Živi dobro in mirno.
Srečen tisti, ki ni izvršil tam greha, kjer jim ni žal' denarja za rezanje glav in za dosmrtne temnice.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

m?
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Eugenia.....24. maja 1911
Oceania.....7. junija 1911
Alice ........14. junija 1911
M. Washington 17. junija 1911
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vagegra doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU
GOSTILNA
kjer je največ zahavie in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave, Chicago, Ul.
Telefon Canal 1439.
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi J. F. Bolek-ova. kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kur v h in ja.
Kosilo 8 kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20c Večerja s pijačo samo I5c.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bloe Island Avenne
vogal 19. ni.
té
SLOVENCI POSEČAJTE
Little BoHemio
»
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstno kuhinja. Flaa vina Iti smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18-ul.
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO

W. SZYMANSK1
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.	(
0-
M. A. WEISSKOPF, M. . D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111.
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1—3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer.
TEL. CANAL 476
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.-3. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma vpiav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
E9;
Našo trgovino priporočamo Slovencem ža trinajast let in pov* sod so zadovaljni z našim blagom.
Pavabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek
Moške površnike
Moške obleke
kot:
$7.50 do $25.00 $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- obleke $2.50 do $10.00
Odprto vsak večer, izvzemši srado in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue ^	in 18. cesta.
HlNG<8. Je,inel1 & Maver’ lastnika.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena,
g LAOER | MAGNET | GRANAT §
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
■ Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
tx___
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine..........20.000 HP
Chicago, nov parnik......9500 HP
Pristanišče 57 Pbrtb River vznožje 15th St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. New York.	MAURICE W. KOZM1NSK1
glavni zastopnik za zap id, na 139'N. Dearborn St. Chicago, lil.
JDOJPXSI.
Franklin, Kans. Cenjeno uredništvo : —
Z delavskimi razmerami se ne-moremo pohvaliti, ker delamo v tednu samo nekaj dni in to je dosti slabo.
Grda navada se je ukoreninila med dopisovatelji. Čitam mnog dopis in med rugim tudi stoji, da se tu in tam dela “samo” 5 dni v tednu, iu da torej rojakom, ne svetuje tja za delom hoditi; jaz to vzamem za golo nevošljivost.
V našem mestu se je 21. maja poročil naš rojak Louis Markovič, z gdč. Rozi Krenkar. Bilo srečno!
Poročenemu paru smo poslali čestitko in za odgovor so nam % milje daljave poslali sodček piva, ki se je pa na potu sem «preme! nilo v — vodo. Sedaj pa recite, da niso naši rojaki v Kansas “smart”. Tukaj je namreč tem-perenc in da so veščaki naredili la “čudež” jim ni za zameriti.
Stara pesem “ svoj k svojemu” se tudi tukaj oglaša; izpeljuje pa se jo tako, da je Anglež od Slovenca bolj čislan, kot rojak od rojaka. Blamaža ne izostane, če se bo tako koketiralo!
Pozdrav naročnikom Glas Svobode!	J. Čerin.
Ambridge, Pa.
Uredništvo Glas Svobode: —
Z naročnino pohitim, ker nočem, da bi dobil od upravnika “pozivnico” za lenobo in slišal in čital še druge take priimke! Pa tudi par besed, ker to je moj prvi dopis v Glas Svobode.
Vsak Slovenec in Slovenka, to je, vsak delavec bi moral citati list “Glas Svobode”, ker iz tega lista dobi delavec obilo koristnega in naobraznega čtiva, idej in pouka, ki so za slovenskega delavca neobhodno pottebne.
Tukajšnje delavske razmere so bolj srednje. Nekateri delamo po 10, 8 in tudi po 5 ur na dan, dostikrat pa tudi nič. Vzroka temu nazadovanju nihče seveda neve. Kdo je kriv pa tudi grdemu ravnanju delavca — Bog —■ ali hudič? One, temveč naši oderuhi kapitalisti in farji delajo z nami delavci kot svinja z mehom!
Naznanim čitateljem, da nas je v tej slovenski naselbini mnogo takih Slovencev, ki se kaj malo brigamo za farške bisage. Tiste groše, ki bi jih imeli dati “dušnim pastirjem”, raje za kaj boljšega porabimo, in da nam več koristi prinesejo. Želim, da bi tudi po drugih naselbinah fantje tako delali!
Obilo naročnikov!
A. Bobek.
Barberton, O.
Uredništvo Gl. Svobode: —
Z delom gre tu v Barberton jako dobro. Delo se dobi v “Pittsburg Wheel Co.”, in tudi v “Mal-able Foundryin je zaslužek prav dober. Kdor je brez dela naj pride v Barberton, O.
V	drugem pa priporočam rojakom “Glas Svobode”, in če'bi se kdo hotel v našem mestu naročiti, se lahko pri meni oglasi, da mu dam podatke. Delavci! Ne zanemarjajte delavskega lista.
Priporočam tudi tistim, ki niso nič darovali za Pevsko društvo, da molče in koliko je pevslio društvo za Barberton potrebno, se bo še povedalo v glasilu. Drugič bo pa pevsko društvo zasebno društvo, to je, da ne bo pripadalo noben^ Zvezi in Jednoti.
V	slogi je moč! In če se bodo člani tega držali, ne bo vse zabavljanje imelo nobenega vspelia.
Društvo “Mirni Slovenec” št. 61 S. S P. Zveze, v Barberton, je imelo Svojo sejo in sklenilo se je, da bo vsak član suspendiran za en mesec od bolniške podpore, kdor se ne bo udeležil vsake redne mesečne seje. Seveda, tehten vzrok opravičuje člana. To v prijetno naznanje društvenim čla-liom barbertonskega društva Mirni Slovenec! Pozdrav bratom!
Rudolf Puželj, taj.
Oregon City, Oreg. Uredništvo Gl. Sv.: —
Opozarjam vše člane društva .št. 34 S S. P. Zveze, kateri se nahajajo izven t;ega mesta in države, da spolnujejo svoje dolžnosti katere nalagajo pravila in iste u-poštevajo, tako tudi člane, ki žive v mestu da se bolj redno vde-ležujejo rednih mesečnih sej, drugače jih bo zadela kazen, ka-
tero nalagajo pravila Zveze, ne oziraje se, kdo je.
'V,sak se odtegne sej, če mu je le mogoče, potem pa vleče zobe navskriž, ako društvo kaj ukrene brez njega.
Če se mu naloži kazen grozi z izstopom, kar pbkaže našo veliko lahkomišljenost in pičlo izobrazbo ; zatorej se naj vsak udeležuje redno sej-, a zunajni elani naj pazijo, kedaj jim poteče rok v potnem listu, ker le na ta način je mogoče obdržati red pri društvu' in s tem se prihrani delo društvenemu tajniku, oz. tajniku Zveze. Nadalje. Ako član izgubi potni list, ali prestopni list ali pravila, naj takoj obvesti društvenega tajnika, da mu pošlje kar potrebuje, da ne bo imelo društvo sitnosti če član med tem časom oboli, ko ni imel potnega lista ali pravil in se potem zgovarjal. da je vsled tega pravila kršil, ker je izgubil pravila; to se je namreč že pripetilo in za to tu še enkrat omenjam, kar ne velja samo za naše društvo, temveč vsem članom in članicam naše “Zveze” v pouk iu svarilo. Če reda ni, tudi pravega življenja v društvu ni iri, kaj več stane, če se lep red drži ?	,
Dragi bratje! To ne gre, da bi 'šft se v zanaprej gledalo na take in enake podobne izgovore. Enostavno bode vsak kaznovan, pa makari če se še tako jezi! Saj društvo ni krivo, če se on ne vde-leži seje Društvo rado vidi, da ni nič kazni in nobenih prepirov. Če se pa hoče to doseči, je pa odvisno od članov samih — drže se naj pravil. —
Nekateri člani pa tudi vsled trmoglavosti nočejo upoštevati in se ravnati po pravilih. Ker se tako po pravilih razni bratje nočejo ravnati, jih predsednik kaznuje, seveda, potem pa cela jeza na predsednika, kot da bi bil on kriv, da jih je moral kaznovati!
To je prav, kaj ne bratje? — Vsak član in vsako društvo naj se ravna po pravilih katere .je izdala S. S. P. Zveza v lepem slovenskem jeziku, ki so vsakemu razumljiva, pa bo šlo vse bolj v slogi pri društvih. Nekateri člani gredo Pa še tako daleč da, ako so prelomili pravila in bili potem za prelomljeno postavo tudi primerno kaznovani, pa kriče in delajo zdražbo v društvu s tem, da začnejo ruvati proti predsedniku, in delovati na to in podpihovati člane, da si izvolijo “druzega” predsednika, da se izvoli tacega, ki ne bo za vsako malenkost člane kaznoval itd., itd. To je pa tudi star pregovor že ki pravi: “Kdor pravico gode, mu goselj zbijejo.”
Opozarjam pri zaključku svojega pisanja še one rojake, ki niso v nobenem društvu, da k istim pristopajo, ker nesreča nikdar ne praznuje in dneva in ure smrti ne pove nobena pratika! Naše 'društvo št. 34 S. S. P. Zveze, je najmlajše in najmočneje društvo, akoravno se prav malo o njemu sliši. Imamo tri društva, vsa so dobra in naj si • vsak izbira po lastni volji društvo.
V št. 18. t. 1. v glasilu sem bral gl. taj., brata Jos. Benka nasvet, ki priporoča, da bi društva vzela za vzgled društvo št. 19 v So. Ohicagi, katero društvo je ustanovilo poseben rezerni fond za člane. Ta nasvet je lep in pameten, ali težko je članom dopovedati, da 'bi ga upoštevali.
Z bratskim pozdravom na vse člane in članice Zveze, posebno pa društvenikom št. 34 S. S. P. Z.!
Peter Kurnik, predsednik.
Chicago, Ul. Cen.j. uredništvo! —•
Kot je rojakom in posebej še elanom S. S. P. Zveze znano, se je vršila v soboto dne 27. m. m. veselica “Ženskega svobod, podp. društva št. 47” S. S. P. Zveze, katera je bila še precej dobro obiskana, čeravno’ se je pričakovalo večje udeležbe. Dolžnost me veže, da se zahvalim v imenu Ženskega društva vsemu občinstvu, ki so pripomogli do uspeha.
Veselice se je udeležilo pevsko društvo “Orel”, ki mu gre najtoplejša zahvala za izbrano slovensko petje, kakor tudi Slov. soc! klub iz Chicage in “Mlad. društvo Danica”.
S * pozdravom,
Antonija Lesar, predsednica.
ako še niste, pošljite NAROČNINO.
“SVOEODNA MISEL” ZOPET IZHAJA.
Praga, Češko.
Od uredništva “Svobodne Misli” v Prage smo dobili obvestilo, da bo “Slovobodna Misel1“ začela zopet izhajati, ali boljše rečeno, je že prva številka izšla 1. maja.
'Če pomislimo, kolikega pomena je list “Svobodna Misel” za ves slovenski narod, smo veseli te lepe novice in se bomo potrudili “Svobodno Misel” povsod razširjati.
Pismo priobčimo v celoti:
“SVOBODNA MISEL”, ta z ozirom na našo generacijo in sodobno socijalno kulturne razmere na Slovenski dobi važni ta velepomembni list, je moral, kakor znano, radi prevelikih finančno-tehničnih težkoe 1. majnika 1910 prenehati. Ker pa se od tedaj slovenske razmere ne samo niso boljšale, temveč obrnile v marsičem na slabše in ker dohaja dan na dan na'staro uredništvo ne-broj poizvedbe, prošenj, naročb itd. in ker se je zadnje čase od mnogokoje strani izrazila želja po nadaljevanju publikacije Svobodne Misli, bodemo poskusili obnoviti odloženo v koristno delo.
Od 1. majnika t. 1. bode to raj “Svobodna Misel” zopet izhajala) kot 4. letnik in se bode tukaj nadaljevalo s 5. številko kjer se je moralo lani izdajanje prekiniti. Kdor je bil naročnik 4. letnika bode .dobival na stari račun še o-stalih 6 številk, kedor pa se naroči na novo, temu se dopošljejo lani izšle 4 številke.
ZASTONJ
Popolnoma
Zastonj.
Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni iu kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki hočeš biti ^moz med
cem. Ako možmi, ta
Ta knjižica je vredna '$10.00 vsakemu bolnemu človeku.
IMATE LI
zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek živi,jenskega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah?
Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamoretc ozdraviti.
Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav.
Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.
Pošljite Nam Ta ICupoH še Banes»
DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, g in prosim, pošljite mi jo takoj.
. Država .......................

50,000
KNJIŽIC
?
/
Uredništvo se bode potrudilo, da ostane “Svobodna Misel”,
kar se tiče vsebine zanimiva, vsestranska in lahko umljiva, kakor je bila dozdaj. Posebno pozornost hočemo obračati na domače, slovenske razmere, list bode prinašal kolikor mogoče aktualnih kulturno-versko kritičuo-filozof-skih spisov, tako da hode “Svobodna Misel” ob enem glasilo slovenskih svobodomiselcev in kulturno-socijalne revija.
Upamo da bodo podpirali so-trudniki prejšnje “Svobodne Misli” tudi novo, ki ji je idejno i-dentična, jo priporočali in razširr j ali, od naročnikov pa pričakujemo, da se bodo spomnili vedno točno tudi svoje dolžnosti, ter redno pošiljali malenkostni znesek 3 K, za Ameriko 4 K letno za naročnino in to bode storil vsakdo tim rajši in točneje, ako pomisli da podpre stem narodni naš obstoj, pomore razširjati prosveto in pospeši kulturno osamosvojit vo slovenskega ljudstva!” Zahvaljujoč za vnaprej za blagohotno Vašo naklonjenost.
Z najodličnejšim spoštovanjem Uredništvo “Svobodne Misli”, Praga — Vinogradi.
Plitvost.
Plitvo ali pomanjkljivo delo je le polovičarsko delo. Da se očisti površino samo, se to še ne pravi popolnoma očiščenje. Ti si ne moreš reči, da si čist in očiščen, če imaš umite samo roke in obraz. Si si še katerikrat očistil tudi notrajnost svojega telesa? Poskušaj enkrat in zapazil boš, kako boš čilega in zdravega počutil na novo. Počutil se boš kot na novo rojen, čil in zdrav! Stori to sedaj, v poletju. Rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino za nekaj časa redn0 in uspeli se ho kmalu pokazal. Izčistilo ho popolnoma organe in jim dalo novo moč, kateri bodo tudi potem svoje delo naredili in to ne da bi izgubil kako veselje do dela ali moral zavživati zdravila. Poživilo bo tudi želodčne organe in ti dalo zopet tek do jedi in ti pregnalo iz telesa vse slabe snovi in naredilo kri zopet čisto. Za dohiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, UL.
Drobne novice. Župnik Čepin v Razboru in kozliček. Te dni je pripesel kmet Franc Močnik župniku Čepinu v Razboru nad Zidanim mostom na prodaj kozlička. Pogajala sta se precej časa, ker se je zdel župniku kozliček predrag. Da bi kmeta omehčal, mu je ponudil tobaka in klinček žganja. A kmet je odšel in prodal kozlička drugam za 4 krone dražje. Župnik je bil vsled tega tako razjarjen, da je od kmeta zahteval in dobil 40 vin. za zavžito žganje in tobak. Ta zgodbica kroži sedaj po celem okraju.
Ave.
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu.'Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vddeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rd ečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebava! svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet ždrav-a in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
JOSEPHTEINEBia

1
^JTERV/lf^
«EClSTEREt»
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi, Nenavadni krči.
Vroč glavobol,
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuval
in
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
The Komad Schfeier Co,
Sheboygan WIs.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivp iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMA/N
1/19 So, Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Velika raz prodaj a
hišnih potrebščin
Ne zamudite te prilike in oglejte si našo veliko zalogo GRANITNEGA BLAGA, GLAŽEVINE, LESENEGA BLAGA IN VSEH DRUGIH HIŠNIH POTREBŠČIN
pod jako zmernimi cenami.
LIGNA SOLNICA, porcelanaste; importi-rane iz Kine; modro prevlečene, navadna cena 39c, pri tej razprodaji samo......	25c
DOBRI REZALNI NOŽI, za krompir, meso, zelenjavo, maslo itd. navadna cena $1.25, sedaj samo .............................  89c
V naši veliki prodajalni na razpolago vsepolno različnega orodja, kot;
KLADIVA — O. V. B. jeklo; boljšega dela se ne more dobiti, 98c, garantirano, sedaj samo .................................... 65c
ROČNE ŽAGE, — O. V. B. jeklo posebno vršite, garantirano delo, navadna cena do $2.00. sedaj samo................... $1.50
PEČI NA PLIN, z dvema gorilnikama, obrabljena z dobrim lesom, garantirana, navadna cena $2.98, sedaj samo......	$2.48
DOBRE KRTAČE, Polmeto model, narejene iz najboljšega lesa in 'korenik, vredne 15c, sedaj samo ... .1........................ 8c
HIŠNE METLE, narejene iz dobre kvalitete, ameriška vezava; 4krat zašite, pri tej razprodaji samo ........................ 15c


yjL,^s sivnRnnp
RAZNO IN DRUGO 1 _____________f
Grozna nesreča. V Zagoricah se je te dni na grozen način ponesrečila 201etna posestnikova hči Suzana Brantsteter. — Pred plug vpreženi kravi sta se splašile in šle s plugom naravnost čez nesrečno dekle. Plužni nož je nesrečnici odprl prsni koš in eno rebro naravnost izrezal. Po več kot enodnevnem 'strašnem trpljenju je nesrečno dekle podleglo groznim ranam.
Nedeljski dopust za vojake. Iz Bruslja poročajo, da je vojni minister dovolil vojaštvu, da smejo vsako soboto zapustiti vojašnico ter priti nazaj v službo v ponedeljek. Dovoljeno je vojakom iti domov k starišem. Ko se vrnejo, morajo pokazati na dovolilnici podpis starišev. Železnica jim zniža vozno cen« za 50%.
Zaradi bede v smrt. V ponedeljek po noči je utopil v nekem ribniku pri Gabloncu krojaški pomočnik Kolar svojo ženo, svoje tri otroke in samega sebe. Trupla, ki so bila z vrvmi zvezana, so potegnili iz ribnika. Motiv temu činu je najbrže beda. Kolar ni mogel dobiti dela in cela rodbina je bila na tem, da umre lakote.
“Mestna hranilnica ljubljanska’’ je izdala za preteklo leto kot 21. svojo upravno dobo računski zaključek, ki živo dokazuje velikanski pomen in važnost te največje slovenske hranilnice za naš narod, ki je na vseh krajih •obkoljen od gospodarsko močnejših nasprotnikov. Dokazuje pa tildi, da si je hranilnica tekom let znala pridobiti splošno zaupanje ljudstva vsled absolutne varnosti pri njej naloženega denarja.
Nova bolezen. Prof. dr. Stern-berg in Grossman na Dunaju sta konštatirala neko novo bolezen na delavcih. Bolnika primejo krči in velikanska 'slabost. Obolel je neki delavec, takoj za 4 dni njegov tovariš. Ta bolezen se loti največ mladih delavcev, ki hodijo spat k ljudem, ki oddajajo postelje za noč.
Ženska volilna pravica na Angleškem. V spodnji zbornici sta predlagala poslanca Kent in Goul-dič, da naj preide zbornica k drugemu čitanju načrta, ki se tiče razširjenja volilne pravice na vse ženske, ki vodijo samostalno gospodarstvo. — Po tem načrtu bi en milijon žensk dobil volilno pravico Ta predlog je bil sprejet z 255 proti 88 glasom; no, boje se, da kralj tega načrta ne potrdi. —
Kandidatura patra Zahradnika.
Kako r znano, je opat premonstra-tenskega samostana v Pragi prepovedal bivšemu češkemu državnozborskemu poslancu, agraren patru Zahradniku, zopetno kandidaturo. Ker pa so se volilci in tudi izvrševalni odbor stranke odločno izjavili za njegovo kandidaturo, se je pater Zahradnik kljub prepovedi opata uklonil zahtevi volilcev in sprejel zopetno kandidaturo na agrarnem programu.
Orthovo oporoko odpečati cesar. Ker je sodni senat najvišjega maršalnega urada razsodil, da je bivši avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator, ki si je nadal ime Orth, mrtev, bodo odpečatili njegovo o-poroko, in sicer, ko se cesar povrne na Dunaj. Po dvornih predpisih mora cesar sam odpečatiti oporoko v navzočnosti zunanjega ministra, višjega dvornega maršala in višjega dvornega mojstra.
Žveplena kislina v kelihu. Župnik Oisarri v neki vasi pri Cremi je hotel pri maši ravno nagniti kelih, ko je v svojo naj Večjo grozo opazil, da je v kelihu žveplena kislina. Aretirali so kot sumljive, da so izvršila ta atentat na župnika, dva duhovnika. Ona dva duhovnika sta hotela spraviti župnika s sveta, ker je bil liberalnega mišljenja.
Ivan Orth proglašen za mrtvega. Sodni senat naj višjega dvornega maršalstv^, ki ima. kakor znano, judikaturo nad člani Cesarske hiše, je z razsodbo z dne fi. m. m. izjavil, da se je posrečil dokaz smrti Ivana Ortha. Dognalo je baje, da ni živel delj, kakor k večjemu do 21. julija 1890, tedaj velja ta dan za dan njegove smrti. Za pogrešanega postavljeni kurator dr. pl. Teltseher je odložil svoj posel.
Boj s cigani. Na polju blizu Toplic se je utaborila večja tolpa ciganov. Kmetje so bili seveda radi tega nejevoljni, ker cigani ni-
so samo po bližnjih vaseh nadležno beračili in kradli, marveč so delali tudi veliko škodo po polju in travnikih. Pohodili so vse pomladanske nasade in pasli po travnikih svoja kljuseta. Pozivali so jih kmetje opetovano, da naj odidejo. Toda ciganom je tam u-gajalo in vsi pozivi, da bi odšli, so ostali brez uspeha. Ko so jih hoteli okoličani s silo odpraviti, se je vnel med njimi in cigani pravi boj z nožmi in koli. Trdovratno so se držali cigani in več od njih, kakor tudi kmetov je o-stalo‘na bojišču težko ranjenih. K0 so prišli na pomoč orožniki, so cigani razim enega, ki je obležal, pobegnili v gozd, ženske in o-troke pa so pustili na mestu. O-stalo cigansko tolpo so odpeljali orožniki v Beljak, ranjence pa v bolnico. Cigane so nastanili v Beljaku sredi mesta ob Dravi, vsled česar se meščani silno pritožujejo. Ti pa ostanejo kljub temu toliko časa tam pod varstvom orožnikov, dokler ne polove vseh moških ciganov, ki so po boju ob prihodu orožnikov pobegnili. Ker se cigan rad vrača k svojcem, se bode pri zadostni pazljivosti oblasti bržkone tudi kmalu posrečild .jih poloviti.
Srbski kralj Peter — papež Leon XIII. Italijanski list “Gior-nale d’ Italia” piše, da je srbski kralj Peter ob priliki svojega po-seta silno iznenadil Rimljane in sicer z ničemer drugim, kakor s svojo frapantno podobnostjo pokojnemu papežu Leonu XIII. O tej podobnosti se je izven Rima že mnogo govorilo, -vendar pa se tej govorici ni mnogo verjelo. Bele ko so Rimljani, ki so dan za dnevom imeli priliko videti pokojnega papeža, prišli v položaj, da oko v oko zro kralja Petra, so se prepričali, da je v resnici popolnoma podoben Leonu XIII. — Dobri znanci pokojnega papeža zatrjujejo, da je bil Leon XIII. star 70 let, do pičice tak. kakršen .je sedaj srbski kralj. Zato se je tudi zgodilo, da so Rimljani, ko So pri zadnjem posetu zagledali kralja Petra, vsi začudeni vzklikali:	“Ecco, papa Pecci!”
“Papa Pecci” so namreč imenovali Rimljani papeža Leona po njegovem rodbinskem jrijeriu.
Večna luč v železniškem predoru. V železniškem predoru Ric-ken, ki veže Toggenburško s Cu-riško železnico gori že dve leti neprenehoma močna naravna plino-va luč. V severnem rovu je namreč mala razpoka. Iz te puhti neke vrste plin, ki sproti zgoreva. Luč je nestalna, enkrat slabeja in zopet močneja in preminjž tudi barvo i/ bele v plavo in oranžno. Med gorenjem se sliši čuden šum. Kakovosti plina do sedaj se niso mogli določiti, ker vedno gori, gotovo pa izvira plin iz kake votline v gori. v kateri gnije večja množina lesa in listja. Ko bo ta votlina popolnoma izsušena bo luč samoumevno ugasnila. Za predor ni nobene nevarnosti, le zid ob razpoki so napravili trdne.ji, da ne poči vsled prehude vročine. Nedaleč od te razpoke je še ena manjše. Tudi Iz te puhti plin, vendar v tako malenkostni množini, da sicer gori s slabim plamenom, če ga zažgeš, ugasne pa pri vsakem vlaku, ki pelje skozi predor.
Beg in konec nadporočnika. — Kakor poročajo iz Rovereta, .je' zbežal nadporočnik: Josip Kirch-hammer, ki je bil pozvan pred garnizijsko sodnijo zaradi veleizdaje. Nadporočnik je bil član o-fieirskega kora deželnega lovskega polka Trient. Nadporočnik se je nedaleč Lizane ustrelil.
Ljubezen. S kar najveejim naporom sestavlja neki švedski jezikoslovec stavke, s katerimi različni narodi odkrivajo svojo ljubezen. Znanost stavka: “Ljubim te!” ni tako lahka, kajti dandanes je več- nego tisoč jezikov, v katerih se te besede izražajo. Kitajec zdihuje: “Uo ugai ni”, Armenec pravi “Se sirem es hez”, Arabec se zadošča z besedami “Nehabbek”. Turek šepeče “Sidi seveiorum”, Iridec pa “Main sym ka pisar karim”. Najtežje delo i-ma pač Grenlandec, ki odkrije svojo ljubezen v eni sami besedi, ki je dolga 15 zlogov. Če ne jec-
lja, pravi fironajimgnarrigujak.’’ Kakor se vidi. zaljubljen človek mora imeti razven moštva tudi dosti sape in zdrav jezik.
Smrt hodi na dan poroke. — V
Stolnem Belemgradu so ^ slavili poroko hčerke kmeta Štefana Bardasa. Ko so se gostje začeli
pomikati v cerkev, se je zgrudila 951etna stara mati mrtva na tla vsled prevelikega razburjenja. —-Klub teinu so izvršili poroko. Ko so sedli k pojedini, je zadela srčna kap mater neveste. Nato je ženin odpeljal svojo mlado ženo na svoj dom in vzel obenem s seboj 10 prašičev, ki mu jih je bil dal oče neveste. Ko pa so prišli pred svinjski hlev na novem domu, so z grozo zapazili, da so bili vsi prašiči tydi mrtvi. Ali je tudi prašiče zadela srčna kap, o tem molči poročilo ki je tudi v ostalem zelo dvomljive vrednosti.
Gad je pičil v nogo učenko Terezijo Šraj iz Žabnice. Deklici so nogo nad rano močno prevezali rano globoko narezali in ji iztisnili zastrupljeno kri. Le tej radi kalni od pomoči se ima deklica zahvaliti. da bo v kratkem okreva la. —
Japonke. Tisoč Japonk študira na japonski ženski univerzi v To kiju. Seveda ni ta univerza popolnoma taka, kakor n. pr. dunajska. Tokijsko žensko vseučilišče izobražuje ženske v splošnem in v praktičnih strokah, uči jih vzgoje ctrok .in vsega, kar spada v poklic dobre matere. Poleg tega pa so še posamezni oddelki, kjer ženske, kakor moški lahko študirajo medicino in druge višje znanstvene stroke. Na Japonskem imajo že danes več doktoric in profesoric. Tudi časnikaric je precejšnje število ter se Japonke sploh mnogo bavijo s slovstvom. V vseh velikih mestih snujejo posebne ženske klube, ki jih ženske poseeajo v 'velikem številu. V Tokiju izhaja ženski časopis pod naslovom “Žena v dvajsetem veku”; urejuje ga pisateljica Uta Imai, katere leposlovna dela so znana tudi v Ameriki. Japonske žene dobro pojmijo svoj položaj v današnjem času ter se trudijo, da si pribojujejo trdno stališče na prosvetnem, društvenem isn javnem polju.
Vse ostane pri starem. Kakor je že opetovano poročala “Slovenska Gospodinja ” se slovansko in nemško ženstvo v Avstriji z največjo vnemo poteza, da bi se izpremenilo paragraf 7. držav, zakonika in bi bila tudi ženskam dana splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica in pa paragraf 30 društvenega zakonika, po katerem bi potem tudi ženske smele biti članice političnih društev. Da bi se spravila ta očivid-na krivica napram ženstvu s sveta, za to so se najbolj trudile Čehinje in pa dunajski “Frauenbund”. Čehinjam so se pridružile tudi Slovenke, dočim med Hrvaticami še ni najti zanimanja za politično- enakopravnost ž(;ristva. 10. marca t. 1. je državna zbornica razpravljala o izpremembi o-menjenih dveh paragrafov. Toda prav istega dne — nič prej in nič pozneje — je vlada predložila, tudi nov “svobodomiseln” načrt društvenega prava. Tudi ta načrt daje ženstvu iste pravice v društvih kakor moških. Ali ta načrt ni bil kar'takoj sprejet, izpre-memba starega društ. zakonika tudi ne, in tako se je stvar odložila in ¿stane vse vsaj za nekaj časa — pri starem. Državni zbor je razpuščen, ženske pa morajo zopet čakati . . .
Popolna enakopravnost danskega ženstva? Na Danskem, je nedavno vlada podala zbornici načrt, po katerem bi imeli vsi moški in vse ženske, ki so dosegle 25. leto. aktivno in pasivno volilno pravico. Poslanska zbornica je sprejela ta načrt, z veliko večino, samo par nazadnjakov je glasovalo proti njej. Ako bode načrt sprejet tudi v gornji zbornici, potem stopi Danska v vrsto najnaprednejših držav, v kateri se je izivršil tekom štirih let velikanski prevrat. Še leta 1906 so bile ženske namreč na Danskem politično popolnoma brezpravne. — L. 1907 in 1908 so dobile aktivno in pasivno volilno pravico za občine in javne sirotinske zavode, a sedaj je skoraj gotovo, da se odpre ženskam tudi parlament. Ministrski predsednik, Claus Bernstein, se je izrazil pri tej priliki; Naše ženstvo ima. volilno pravico
“Severov Želodčni Grenčec mi je povrnil slast in očvrstil zdravje”, nam je pisal g Fiank Taropsič, Fort Smith, Ark. “Priporočam ga vsakomur, ki trpi na želodčnih nerednostih.”
aa®®®®®®®®®®® s@®b@@®#s® a® aa®®®®®®®®® e®@ ®
LU
a
®
®
B ®
® a a ®
® a a a
Kar boste jedli, vam tekne
LTnifgraeerndlainaler- občinah, a vsi vemo, da ima
vobče to le dobre posledice. Zato menim, da bo prav pametno, ako dobi žena tudi volilno pravico v državnem zboru, kajti razvoj naroda je naravnejši, ako delujejo poleg mož tudi ženske, ki kažejo za javne zadeve prav toliko ali še večje zanimanje kakor moški.
iu koristi, ako boste pred jedjo užili popitek leka
Severov
Želodčni
Grenčec.
Krepi slaboten želodec.
Nareja zdravo slast.
Podpira prebavo.
Prepreča zapeko.
Povrača izgubljeno moč okrevancem.
Cena $1 OO
Ali ste nervozni?
Hitro razdraženi? Razburjeni? AH vas malenkosti vznemirjajo? Ali se strašite? Ali hodite počivat in vstajate utrujeni? Nič vam tako zelo ne pomore, nego
Severov Hervoton.
Izkoreninja nepriliko, teši razdražene živce, krepi živčn iu9troj in zagotavlja pokojno, telo p >življajcče spanje.	Cena $1.00
Da ne bode prepozno!
Obistne neprilike utegnejo ostati dolgo časa neopažene za bolnika, dokler se ne razvijejo doresne stopnje. Da ohranite obisti zdrave, uživajte	y
Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra.
To je pravo zdravilo za bol v hrbtu, jetrno o-bolen je in slabotne obis i. Nerednosti v vodnih izločilih se odpravijo po delovanju tega leka.	Steklenici po 50c in $1.00
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
m
a
a
a
a
a
a
a
Vedno kupujte samo Severovih Zdravil. Lek arniki 1« trgovci z lekl jih Imajo na prodaj, Ne vzemite nikdar drugih zdravil. Če ste v dvomu glede svoje bolezni,
pišite na naš Zdravniški oddelek.
Luteranska doba na Slovenskem
il
Spisal dr. K. Slane.
ka. Maja meseca 1515 imeli
so
Primož Trubar je bil kmetski sin. Kaplanova! je v Celju, v Laškem trgu v Loki «a Štajerskem je bil župnik, župnik v Št. Jerneju na Zranjskem, kanonik v Ljubljani. Bil je agitator, kateri je i-mel ves slovenski svet v svojem spremstvu. Ženske so ga rade poslušale, moral je biti tudi lep človek. Umrl je leta 1586. kot protestantski župnik v Derendingu na Wiirtemberskem; kakor zgodovinar reformacije na Štajerskem dr. Loserth 0 njem piše: kot zvest svetovalec, zaščitnik in očetovski prijatelj slovenskih dijakov na Nemškem ter evangelične književnosti in cerkve svoje slovenske domovine. Trubar je bil kakor Luther ubog dijak. Pridobival si je kosilo po tedanji šegi s popevanjem duhovnih pesmi od hiše do hiše. Študiral je na Reki, v Solnogradu in na Dunaju. Bil je izboren govornik. Ali že zgodaj, še predenj se je ločil od katoliške cerkve, nastopal je proti babjeverstvu. Njegovo delovanje je bilo obširno. Opravljal je pro-potfedi v špitalski cerkvi v Ljubljani, hodil po deželi, pridigoval, organiziral v gradovih, v meščanskih in v kmetskih hišah in moral je storiti večkrat dolgo pot v Tübingen na Nemškem, kjer je bila tiskarna za slovensko in hrvatsko izdajo sv. pisma.
Včasih si ni bil svest življenja. Zraven je moral duhovnike pripravljati za novi posel.
V	prvih vrstah luteranskega boja je stal Trubar. Velika navdušenost je morala 'biti v tem možu, da ni izgubil dobre volje, ker našel je v tedanjem slovenskem duhovenstvu, dasi je to, kar ga je bilo boljšega, pristopilo k protestantizmu, malo rabljivih mož. Neznansko so bili tedanji duhovniki nevedni in drugače zanemarjeni. Ali vzdignil se je tudi ves slovenski narod za to novo veroizpove-danje.
V	16 stoletju, v katerem se ta luteranska reformacija vrši, bila je Štajerska, Koroška, Kranjska ter Goriška pod imenom “Notranja Avstrijska’’(Innerösterreich) pod posebnim deželnim knezom habsburške rodovine izjedinjena. Gradec je bil glavno mesto, sedež deželnega kneza. Plemenitaši, višji katoliški duhovniki in meščani so se shajali v deželnih zborih, delili s0 se tam v te tri stanove in glasovali po njih. V deželnem zboru so se posvetovali o vsem. kar se je dežel dotikalo, če je bilo pa kaj skupnega vsem tem deželam, sešli so se stanovi v Gradcu, včasih pa tudi v manjših mestih. To shajanje zamore se dokazati za vso dobo luteranizma na Slovenskem. V teh časih najdemo tedaj vse Slovence skupaj v kakem skupnem deželnem zboru. Stan meščanov je imel manj pravic pri razsoji in glasovanju. V teh zborih dovolili so stanovi deželnemu knezu denarne pomoči ter davek, ki so ga tedaj oni plačevali in od kmeta izterjali. Deželni knezi, kar jih v tej dobi nastopa, so odvisni od stanov ter od nemškega cesarja, vmes pa sega tirolski deželni knez in bavarski vojvoda, žlahta tedanjih habsburških deželnih knezov slovenskih dežel ter papež. Glavno nalogo
C ata Ferdinand II. in Karol II.
t deželna kneza Notranje Avstrije. Pod Ferdinandom I. postalo' je v naših krajih vse pro-testantovsko, pod Karolom II. je tako razvito, da se je deželni knez pritožil, da je vse njegovo dvorno spremstvo luteransko, da ga le do cerkve spremlja in da mora sam v katoliški cerkvi biti. Ali pod njegovo dolgo vlado se začne boj proti luteranom ter pod Ferdinandom II. se ta boj s pomočjo jezuitov in Tomaža Hrena, ljubljanskega škofa, konča v korist absolutizma, vladarjev in katoliške cerkve.	1
Reformacija na Slovenskem se je začela s kmetsko ustajo 1. 1515. Šlo' je tedaj in tudi pozneje za odpravo neznosnih bremen, ki so lernet a tiščala. Po % dohodkov kmetskega zemljišča so drugi snedli. Tedaj se je klicalo po “stari pravdi”. V prvem članku in gori v tem sem povedal, v kakih gospodarskih razmerah se je tedaj nahajal naš kmet. Ta usta-ja je na Kranjskem začela ter se raztegnila do Gradca in do Belja-
kmeti vseh teh dežel v Konjicah na slov. Štajerskem posvetovanje. Tožili so o neznosnih bremenih. “Tlake so se pomnožile tako, da se kmetom še za kosilo ne da časa.” — Kmeti so v tej usta-ji razdirali in požigali graščine in samostane, morili graščake, duhovnike in nune. To znači, da je vsa ta družba jednako s kmetom postopala, ter da kmetje niso no sili klobuka pod pazduho pred graščakom, ne lizali rok katol. duhovnikom. Leta 1525. se zopet kmeti vzdignejo. Zdaj govorijo o “božjem pravu”, po katerm _jim ne gre nalagati tolikih bremen in v tej ustaji se naštevajo razna plačila samostanom, duhovnikom zraven robote in desetka. V 12. členih so kmeti svoje tirjatve o znanili. Te so ravno iste, ko one kmetov v nemških krajih in po večjem gospodarskega zadržaja. Zraven zahtevajo tudi novo u-redbo vere ter druge duhovnike. Kmetje so malo v gospodarskih stvareh dosegli, pač pa to, da so se začeli meščanski in. plemenita-ški stanovi v vseh imenovanih de želnih zborih oglašati za spremembo vere’ in duhovenstva. Reči se tedaj zamore, da je pri nas kmet dal prvi povod, da se je tudi pri nas začelo pometati po za-smeteni tedanji katol. cerkvi, če se sploh tako duhovniško življenje, kakor je pri nas bilo, še zamore imenovati versko.
V terrf^ času prihajajo Turki večkrat v Evropo. Slovenski juž ni kraji so posebno razpostavlje ni njihovim ulomom. Nemški ce sar in deželni avst. knezi so v hu dih zadregah, ker nazadnje jim je že bilo vse jedno, kaj se glede ve re ukrene, ta ali ona vera, da le kaj druzega ne gre navskriž. Tur ki pa niso bili za malo jemati. Na drugi strani se je papež bal, da Turki Avstriji kot državi škodijo ter bal se še bolj, da "luteranstvo iz slovenskih krajev seže doli Italijo, kjer je bil on sam. — Pa pežem je bilo na tem. da se zaje zi ta verska povodenj. Deželni knezi so to vedeli in papeža silili da jim proti Turkom z denarjem pomaga. Tedanji boji so stali že dosti denarja. V zahvalo za to so se deželni knezi ustavljali, kar se je dalo razširjenju luteranstva slov. krajih. Ali s samim papeže vim denarjem in z onim, ki so ga cerkveni bogataši na njegovo po velje morali dati, se ni dalo Tur kov odpraviti,-^ treba je bilo ple menitašev in meščanov in njiho vili ljudi, ki se na bojišče proti Turkom postavijo ter % denar nih sredstev za te boje dajo. Po svetni stanovi, ki so bili brez iz jeme luterani, so to zadrego upo rahljali v sv.rho luteranstva, s ka terim so mislili dobiti bogastva katoliške cerkve na Slovenskem v svoje roke.' Celih 100 let se vije ta boj med dež. knezi in plemeni laškimi in meščanskimi stanovi menovanih 4 slovenskih dežel.
Tedanje deželne zbore sloven škili dežel je visoko ceniti. V njih so možje, kakor jih vsa slovenska zgodovina ne prej, ne potem več ne k ažex Zapisniki sej' teh dežel nih zborov, ki so nam.še ohranje ni, kažejo telesno in duševno ja ke može, neustrašene značaje, ki pri vsem rešpektu, ki ga dež. kne zu javno kažejo, istemu tudi vse odkritosrčno povejo in mu tudi parkrat nož na vrat nastavijo odrekovanjem denarnih in voja škili sil proti Turkom, če izvrše vanju luteranske vere ne da pro ste poti. In če jim deželni knez nemilostno in žaljivo odgovori, si kaj takega kar le hitro prepovedo za bodoče. Med temi plemenita ši pa so bili tudi orjaki, kakor Auerspergi s Turjaka, med njimi slavni vojskovodja ter junak Her-bart, Ahac iz Turna, Lambergi, Scheyrer iz Soteske. Ta slednji je bil posebno dober govornik in diplomat in neustrašen, kakor lev In na Štajerskem se prikaže jed na najsvitlejših podob slovenske zgodovine: Janez Ungnad, ki po dari tisoče in tisoče svojega premoženja radodarno v pripravo te daj drazega tiska sv. pisma v slo venskem in — njegove misli se gajo čez ves slovenski jug, — hrvaškem jeziku, in ki ostane Primožu Trubarju do svoje smrti zvesti zaščitnik. Ta Ungnad bil je plemič iz Savinjske doline, kjer je imel v svoji lasti dosti nekda
njega velikega premoženja celjskih grofov. Prvo slovensko tiskarno je po večjem on plačal in on je plačal težavno spravljanje tiskanih slovenskih knjig (v sodih so jih peljali čez Madjarsko) na Slovensko. Kot voditelj v deželnih zborih štajerskih ter v zborih, na katerih so se stanovi vseh štirih dežel zbirali, bil je štajerski graščak Janez Hoffmann na mestu. Mož je poznal vso situacijo pri dvoru ter vse drugo in je svoje pristaše dobro vodil. V teh deželnih zborih se oglašajo predniki nekaterih še zdaj v naših deželah živečih plemenitaških rodovin (Hohenvvart, Barbo, Auersperg, Apfaltrern) za reformacijo in vsi so, — tudi Nemci fc Gorenjega Štajerja, — jedini v tem, da se mora slovenskemu ljudstvu v slovenskem jeziku pridgovati ter mu dati slovenskega berila ter 'slovenskih šol. V vseh teh zborih so z-birali denar za slovenske knjige, za nstanovljanje šol v mestih na Slovenske^. In v obseg svojih teženj jemali so vsi ti deželni stanovi (izvzemši seveda stanove katoliških prelatov, ki se sčasom niso več udeležili zborov) ves slovenski jug. Tam' doli na jugu so le-ti bojevali boje proti Turkom in tam našli, da zamorejo slovenske dežele le močne biti, če so del velikega zjedinjenega Jugoslovanstva. Karlovec so ti stanovi začeli kot trdnjavo na svoje stroške zidati. V tem času je bilo politično zjedinjenje Jugoslovanov blizo uresničenja; uresničilo bi se morda bilo, če bi bil luteranizem obveljal, ko bi deželni knezi imeli kaj takega pojmovanja. Pa deželni knezi bi morali to pametno misel tudi tedaj uresničiti pomagati, ko so že moč deželnih stanov, plemenitašov bili strli, ter postati absolutni. Bili bi morda to storili, če bi ne bili z duhovščino katoliške cerkve tako močno zvezani Protireformacija je pa ločila, kar je bilo slovenskega združenja, kaj-li šele jugoslovanskega. Nad razdeljenimi je jezu-vitstvo lože zmagalo. Ali prvo hrvaško knjigo dobili so Hrvati le iz rok Primoža Trubarja, Dalmatina ter Jan. Ungnada.
(Dalje prih.)
5. Politiki lahko vstopijo, dokler traje vožnja.
Tiskarna benediktincev v Brnu. *
Kakšne misli naj pridejo po-, vsem nevednemu človeku, ki dobi tak listek v roko? Ali ne stoje taki vozni listki na enaki višini kakor molitveni mlini pri Kitaj-teih? Se otrok ne more misliti, da bi se s tako agitacijo moglo razširjati verstvo in resnična pobožnost, pač pa mora biti naravna posledica naraščanje babjeverst-va in vere v čudežno moč vsakovrstnih amuletov, svetinjic in papirčkov. Yse to nima prav nobene zveze z resnično vero, ampak če bi bilo klerikalcem res zanjo, bi morali sami preprečiti tako propagando. Seveda, oni upajo, da bo rodila tiste sadove, ki jih sami žele.
Vsak slovenski delavec j mora citati svoje glasilo | t. j. “Glas Svobode!” |
ODVETNIK
PATENTI
VOZNI LISTKI V
NEBESA.
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
Dobra Linijska Gostilna,';;"
Jos. S. Stastnv
2005 Blue lsland Ave.
delikd Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOGN
z lepo urejenim k e gl išče m in sveže Sehoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue lsland Ave. Chicago.
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
Dobre duše, ki mislijo, da je klerikalizem neškodljiva prikazen in da ni treba boja ž njim! Blagi značaji, ki mislijo, da je najbolje, če se o cerkvi in o njenem početju sploh ne govori! Mi bi bili prvi, ki bi z veseljem pritrdili, če bi se cerkev res bavila le z ver0 in če ne bi zlorabljala te vere v vsakovrstne namene, ki so popolnoma neverskega značaja. Toda če se vidi, kako klerikalizem izkorišča svojo moč, kako pospešuje ne vere, ampak babje-verstvo, kako trapa ljudstvo in mu ubija vsako zdravo' misel, tedaj se ne sme molčati; tedaj bi bilo naravnost lopovsko molčati.
Kako naj se molči ob primerih, kakršen je sledeči. Med ubogimi Slovaki, ki so vsled obžalovanja vrednih razmer v kulturi močno zaostali,'tako da se jim lažje marsikaj natvezi kakor poučenim in vsled tega kritienej-šim ljudem, razširjajo češki klerikalci, ki so pa enaki klerikalcem vsega sveta, neke lističe, ki imajo na eni strani sledeče besedilo :
Vozni listek v nebesa.
Odhod vsak trenotek
Brzovlak I. razreda. Revščina, čistost, pokorščina.
Osebni vlak I. in II. razreda. Strah božji, pobožnost in svetost.
Mešani vlak I., II., III. in IV. razreda.
Božje zapovedi in stanovske dolžnosti.
Prihod, kadar se ljudi Gospodu. Cena prostora I. razreda: Ljubezen in trpljenje.
Cena prostora I. in II. razreda; Hrepenenje in boj.
Cena I., IL, III. in.V. razreda; Strah in kes.
Na drugi strani je sledeče besedilo :
1.	Povratni listki se ne izdajajo.
2.	Zabavnih vlakov ni.
3.	Otroci ne plačajo nič, nahajati pa se morajo v krilu svoje matere, v obsegu milosti svete cerkve.
4.	Najboljše je, ne imeti nobene prtljage raz ven dobrih del. Naj bi nihče ne zamenjal vlaka na predzadnji postaji.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .groesrijsko prodajalno H. Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstroodjemalcev. Naročila na dom «ozi Fratik Paugarcer.
H.GERLACH & CO.
Trg’OTci
blaga, grocerijsklh potreb-
žčin, moke in živeža
2201 115th ST, SHEBOYGAN, WIS
Telefon 630 White.
d. F. HALLER
GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
ITALIJO
IN
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller*’, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York, N Y.
N. B. —- Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
ADRI JO
po stari in zanesljivi
Cunard črti
vstanovljena 1840.
Oin'so-an irišKa pistrežba-Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepolj
Novo moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo.
SAXONIA - -	14.270 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov •| ULTONIA - - ¡0.400 tonov
') Kabina 2 razreda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich.
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plač«.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm in
*
4* 4* 4* 4* 4* 4*
JOHN NEMETH
I ukor pori ra« pod zakoni države New York.
KAPITAL:	$25,000.00.
Pošilia denar brzojavnim in poštnim potom.
Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini 4* takoj drugi dan; po pošti deseti dan. f*	ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR!
4*--------------------------------------------------
4* Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim 4* milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ^4 denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-^ na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar-
ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno.
Pišite na naslov.
JOHN NEMETH,
457 WASHINGTON ST , »EW YOKK, N. Y.
JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Ni je prijetnejše stvari, kol misel:
“Imam denare v hranilnici”
Prični i današnjem dnem. 3% obresti
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE,
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
Ostanek več kolt pol miliona dolarjev.
fiiašparjeva Državna BankaP
i ------vogal Blue lsland Ave. & 19. ul_
VLOGE 83,700,000.00
GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $150.000.00
Pr*a it» edina češka državna banka v Chloagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hrsnilne predale. PoSiljamo denar na vse dale ^^veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe.	^
r«niu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcGe, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
g Pijte najboljše pivo
N*
n
n
$ Peter Sehoenhofen Brewing Go.
pa - "
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.