Glasilo delavcev v vzgoji 'a izobraževanju in znanosti Slovenije, 23. decembra 1991 - št. 20 ~ letnik XLI
■ai'
šol
■ki
Ri
a*
isk
•en>
po
ibo
Slo
zoj'
>no
vrt1
tao
hi'
Z
Mm
Med dnigim preberite
•	AVTONOMIJA ŠOLSTVA - KAJ JE TO?, str. 2
•	ZA KAKOVOST IN KULTURO IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, str. 3
•	OBJAVE MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT str. 5
•	KATALOG PROGRAMOV STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV, str. 7
•	UMETNOST RAVNATELJEV ANJA, str. 21
•	ZVEZDICE Z DRUGE STRANI, str. 21
•	MLADIKA SE ODPIRA Z MOZARTOM, str. 22
•	PREVERJANJE ZNANJA KAR ČEZ NOČ? str. 22
Denar za drugačno orožje
zadnji dan starega leta
Glasi, kakor jih je star učitelj na Silvestra večer iznenada na strune brenkal ali ekstemporiral.
Dragi učiteljski dnevi! Kako verzno podvizajo tudi vaše imenitne ure! Ni dolgo, kar sem prišel pervikrat \> šolo k učencom in šasajal v mlade serca mlado seme. Neprenehoma sem delal na slojem težavnem polji. Ko je že sneg in led zemljo pokrival, in ko je kmetovavec mirno sedel in počival v gorki hiši. - sem jaz naj bolj se trudil in potil na šolski njivi. Steka se leto za letom in ’ njim tudi rse, kar sem storil in zamudil. Oj. sladka, pa tudi ne-'nirna misel! V prevelikem veselji >ni bo plavalo serce, če bom le količkaj zasledil svojega lepega Pridelka po mili domovini.
Hrepeneče, kot drevo po zimi, čakam vesele pomladi, krera bo < novim cvetjem venčala naše do-'nače hribe, dole m planjave, ter l‘h blagoslovila in polnila s slad-šnn sadjem. Potem naj se tudi nieni približa resni trenutek mo-Nga zadnjega dneva v letu: ne °m se §a bab ker prinesel mi bo naj slajši delopust in veselo novo eto v preljubi deželi, kjer nas caka boljše plačilo in tolažilo za Žulje naše.
Učiteljski tovarŠ 1862 str. 2.
To, kar se zadnje leto in več dogaja v šolstvu (in mimogrede tudi v kulturi), nima primere. Šolanja ljudi res ne spodbujamo, temveč ga potiskamo v vedno večjo zmedo.
Javnost je o vsem skupaj le »previdno obveščena«. Tudi prosvetni delavci se lahko seznanijo povečini z Že sprejetimi in potrjenimi zakoni. Če pa le imamo priložnost dajati pripombe in predloge, ostanejo ti bolj ali manj brez odziva. Javna občila objavljajo povečini vesti (skopo in brez ustrezne pozornosti); to velja tako za časnike kot za televizijo. Tisto, kar piše v časopisih ali slišimo na RTV, o dogajanju v šolstvu izzveni največkrat v medlo in nekritično poročanje. Nekaj je še zmeraj narobe, s sicer zmeraj godrnjavim, pa vendar pasivnim in v usodo vdanim prosvetarskim značajem. V skrajni fazi se zateče v stavko s kratkotrajnimi rešitvami, ki pa prav nič ne spremenijo trajnih težav. Upanje, da bodo dijaki (ob spomladanski stavki za zaključne izpite) zdra-
mili »prosvetno Trnuljčico«, je kmalu padlo v vodo, saj smo ob mnogo pomembnejših vojnih dogodkih začeli šolsko leto kot le še eno vnaprej izgubljeno bitko brez boja.
Ob vsem tem je prav neverjetno, da meni šolski minister, da bo dovolj motiviral učiteljsko srenjo z lepo zvenečimi besedami o šoli, ki naj bo prijetna (čeprav revna) in srčnem (razumi: bogaboječem) učitelju.
Ali lahko v današnji šoli učitelj vzgaja mlade odvisneže v samostojno misleče ljudi? Še zlasti, če ima, kljub obetajočim reformam in t. i. prenovljenim programom, v končni obliki opraviti le s spremenjenimi naslovi bolj ali manj starih predmetnikov in vsebin ali združenih več predmetov pod novimi, bolj zvenečimi naslovi..., če je brez ustreznih sodobnih učbenikov in pripomočkov, normativi in pomanjkanje denarja pa bodo še bolj kot doslej onemogočali šolam organizacijo dodatnega in dopolnilnega pouka, interesnih dejavnosti, izbirnih
predmetov... V razredih ne bo nič manj dijakov (kljub večletnim obljubam), torej ostajata diferenciacija in individualizacija še zmeraj le pobožna želja in didaktični pojem. Navsezadnje bi lahko učitelji razumeli, da ne gre preveč obremenjevati že tako revnega republiškega proračuna. Tudi poenotenje osebnih dohodkov bo dokončno izenačilo revščino učiteljev. Na tem področju sociala res nima tekmeca. Nobenih razlogov namreč ne bo več, da bi bili eni bolj »enaki« od drugih. Razumljivo je, da so vodstva šol bolj ali manj modro tiho. Samo neumni se izpostavljajo, potem ko so menda le zamenjali t. i. rdeče ravnatelje s sposobnejšimi, predvsem pa ustreznejšimi. Ti imajo z novo zakonodajo škarje in platno v svojih rokah. Kako se bodo lotili nove sistematizacije, nagrajevanja in napredovanja učiteljev, kako postavili na cesto ljudi, ki so po novih normativih v šoli čez noč postali presežek, nobenega od oblastnikov pretirano ne skrbi.
In ker šola nikakor ni pridobit-
i

Jean Claverie: Zima, ilustracija iz knjige Le Prince heureux, Francija
Naj končamo našo praznično številko z voščilnicami: tele, ki jih boste našli na naslednjih straneh, so Unicefove, iz Mednarodnega sklada za pomoč otrokom po vsem svetu. Naj bo tako tudi novo leto v znamenju naše humane pomoči: vsako voščilo, ki ga pišemo v tem času, naj ne bodo le dobre želje prijateljem, temveč tudi naša pomoč in prispevek tjakaj, kjer ju tako zelo potrebujejo.
niška ustanova, saj že leta in leta čisto dobro deluje s premalo denarja, so vrle šolske oblasti zavrgle vsako misel na to, da so na nekaterih srednjih šolah v Sloveniji doslej prav dobro delovale t.
i.	enote za izobraževanje odraslih. Ne ravno dobičkonosne, pa vendar dodatni vir šolskega denarja. Kaj komu tudi mar, da imajo mnoge med njimi dolgoletno andragoško tradicijo, zlasti pri strokovnem izobraževanju zaposlenih, saj se je samo lani v Sloveniji izobraževalo v srednjih šolah okrog 10.000 zaposlenih. Nekateri ravnatelji so jih ukinili. Ob najdražji, statični nezaposlenosti, ki grozi naši republiki, in ob »genocidni« izobrazbeni sestavi v Sloveniji (kot se je nedavno slikovito izrazila znana doktorica znanosti) smo resnično »samomorilsko« brezbrižni do izobraževanja, tudi odraslih. Ob tem je kaj malo tolažilen milosten en odstotek denarja, ki ga je vlada letos prvič namenila iz proračuna za izobraževanje odraslih. Ob delitvi bo najbrž spet vredno dodatno pisati, ker si bodo'denar razdelili tisti, ki bodo prvi zraven in sploh vedo zanj.
Tudi zakonodaja, ki se pripravlja za izobraževanje odraslih in ustanovitev andragoškega »centra«, bo le majhen korak, če ne bo
vladi, zlasti pa pristojnim ministrstvom (za šolstvo, delo...) pri priči jasno, kaj je nacionalna prosvetna politika, ki je nismo nikoli imeli. Financirati bo treba drugačno »orožje«. Morda bo potem korak v Evropo lažji. Kdo v naših ministrstvih, zavodih in inštitutih razmišlja in tudi naredi kaj za to, da bi več ljudi uspešno končalo ustrezne šole (50-od-stotni osip samo v srednjih šolah), kje imamo pripravljene programe preusposabljanja, študije o izobraževalnih potrebah zaradi zavoženega gospodarstva, specialistične programe? Kam Z ljudmi, ki ne morejo nadaljevati šolanja? Ali se naj s temi nacionalno pomembnimi vprašanji še naprej ubadajo navdušenci in ljubitelji ali pa bi bilo bolj pametno, da gredo še ti med zasebnike. Morda nas bodo streznile prav zasebne šole!
Ob vsej tej bedi pa sem skoraj, prepričana, da ne bo težav, ko bomo začeli odpirati dobre stare cerkvene šole. Našel pa se bo tudi potreben denar, če bi se pojavila nuja po vpeljavi novega predmeta v šoli (kot je npr. verouk). Saj, nazadnje bomo še ateisti začeli verjeti, da našemu šolstvu in tistim, ki smo ujeti v njem, lahko pomaga le še višja sila.
IDA SREBOTNIK
OD NOVEGA LETA
Šolski razgledi
Naš pedagoški strokovno-informativni časnik bo od januarja 1992 izhajal v novi grafični in vsebinski podobi in z novim imenom.
Gotovo ste opazili, da že dalj časa nočemo biti podobni drugim. Hočemo biti drugačni in stvari pogledati iz različnih zornih kotov. Sprejeti in utrditi hočemo misel, da ni končnih resnic in ne popolnih zablod in da ni mogoče širiti razgledov, tudi šolskih, če moramo gledati samo skozi eno okno in zmeraj v isto smer.
Šolske razglede bomo bistrili z našimi rubrikami. Pričakujemo, da boste sodelovali z dobrimi prispevki; v vsaki dozdajšnji številki vas je bilo več kot 40.
Priloge bodo poskrbele za uradna obvestila Ministrstva za šolstvo in šport, Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije in še kaj.
Vabimo vas tudi med naročnike. Če nas bo več, bomo močnejši in boljši. Šele potem bo časnik res naš. Na svojo tradicijo smo upravičeno ponosni: pred 140 leti (1852) je začel izhajati Šolski prijatelj, prvi pedagoški slovenski list pri nas.
UREDNIŠTVO
Vese! božič in srečno novo leto 1992!

• Dr. Miha Tišler-novi rektor Univerze v Ljubljani
Po nekaj ponesrečenih volitvah rektorjev - prešlo je že skorajda v navado, da se postopek začne spomladi in se zavleče tja v zimske dni - so mnogi že skoraj zgubili zaupanje v našo almo mater. Toda rektor, akademik prof. dr. Miha Tišler, ki ga je 12. de-
cembra letos z veliko večino navzočih v vseh treh delegacijah (študentov, uporabnikov in profesorjev) in absolutno večino vseh članov vsake delegacije imenoval Univerzitetni svet Univerze v Ljubljani, kljub vsemu zasluži izjemno spoštovanje in
Novi prorektorji Univerze v Ljubljani so: dr. Mirko Jurak za znanstveno-raziskovalno področje, dr. Miroslav Kališnik za vzgojno-izobraževalno, dr. Jože Kušar za gospodarsko in dr. Janez Možina za študentsko področje.
Več tujih jezikov v osemletki?
Jože Zupančič, tačas predsednik skupščinskega zbora združenega dela, drugače pa ravnatelj celjske gimnazije, je obudil že nekaj let živ predlog za boljši pouk tujih jezikov v osnovni šoli. Strokovnemu svetu in ministrstvu za šolstvo je predlagal, naj se preučijo možnosti, da bi vpeljali še drug tuji jezik in povedali, od katerega razreda. Bi bil prvi tuji jezik lahko že v 1. razredu? Raziščejo naj se možnosti za oddelke s poukom latinskega jezika v osnovni šoli v povezavi s srednjo šolo. Predlagatelj razmišlja o možnostih za ustanovitev poskusnih oddelkov v šolskem letu 1992/93. Strokovni svet je menil, naj pobude preuči Zavod RS za šolstvo in šport.
• Bogat teden univerze
Univerza v Ljubljani slavi kot svoj dan 3. december; tedaj so bila leta 1919 prva univerzitetna predavanja in tedaj praznujemo tudi obletnico Prešernovega rojstva. Letos so na ta dan slavnemu jezikoslovcu dr. Francetu Bezlaju podelili častni doktorat univerze. Društvo univerzitetnih profesorjev je proslavljalo 70-letnico delovanja. Med številnimi prireditvami se je z raznolikim programom izkazala Pedagoška fakulteta v Ljubljani (podobno kot lani Fakulteta za šport); študentje za likovno pedagogiko so pripravili razstavo, katedra za gospodinjstvo je naredila razstavo z naslovom Bogastvo semen. Predstavljena je bila Pečjakova knjiga Hitro in uspešno branje. Pripravili so razpravo Družina in šola kot dispozitiv vzgoje ter projekte Tempus - razvoj začetnega naravoslovja ter razvoj programov kreativne terapije in supervizije. Pripravili so pogovor s študenti fakultete, ki kot prostovoljci sodelujejo pri delu z begunci iz Hrvaške v ljubljanskih zbornih središčih na Viču in na Šmartinski.
Tabori za srednješolce
V Ministptvu za šolstvo in šport pripravljajo načrt za vpeljavo enotedenskih taborjenj za srednješolce: seznanjanje z ravnanjem v naravnih in drugih nesrečah ter z možnostmi preživetja v izjemnih okoliščinah. Pripravljajo program, iščejo prostore - dobrodošli bi bili predvsem opuščeni vojaški objekti zunaj mestnih središč - ter premišljujejo o denarju in vsem drugem. Taborjenja bi bila enotedenska, obvezna za vsakega srednješolca enkrat med šolanjem, tam nekje bolj proti koncu šolske dobe. V taborih naj bi se vsako leto zvrstilo okoli 25.000 učencev; v 10 taborih po Sloveniji bi bilo dovolj prostora za te potrebe in za druge, med drugim tudi za poletna taborjenja, mladinsko izletništvo po zgledih nekaterih evropskih držav.
Avtonomija šolstva - kai je to?
zaupanje. Na čelu Univerze bo poldrugo leto in bolj kot njegova strokovnost se bodo v tej vlogi izrazile njegove osebne vrline in širina duha. O njegovih pogledih na univerzo in dogajanja v zvezi z njo bomo več zapisali v našem časniku, januarski številki Šolskih razgledov, ko bomo pripravili pogovor z novim rektorjem. Tokrat pa smo za vas izbrali le nekaj podatkov iz obrazložitve k predlogu za rektorskega kandidata: Rojen je bil 1926 v Ljubljani, diplomiral je 1952 na Fakulteti za kemijo in leto kasneje na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Leta 1955 je doktoriral iz kemijskih znanosti. Na ljubljanski univerzi je opravljal različne dolžnosti - od predstojnika katedre za organsko kemijo. Oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo, do prodekana in dekana Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Kot vrhunski strokovnjak in znanstvenik se ukvarja s temeljnimi raziskavami organske heterociklične kemije. Veliko objavlja v mednarodnih revijah in je gostujoči profesor na univerzah v Angliji, Nemčiji, Združenih državah Amerike, Avstraliji in Italiji. Od 1970 je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, po 1977 pa tudi njen redni član. Od nekdaj namenja veliko pozornosti in časa vzgoji mladih kemikov.
Med vsemi mogočimi sintagmami najdemo tudi tisto o avtonomiji šolstva, kulture in znanosti. O avtonomiji šolstva razmišljamo različno. Nekateri si pod tem pojmom zamišljajo samostojnost šol, drugi samostojnost učiteljev pri uresničevanju učnih načrtov, tretji večjo svobodo pri upravljanju šolstva.
Ko so konec avgusta v slovenskem parlamentu sprejemali Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je malokdo pomislil, da je to tako rekoč temeljni sistemski zakon o šolstvu v Sloveniji, ki je bistveno spremenil razmerja med državo in šolstvom. Novi zakon je vpeljal državno upravljanje šolstva. Ob tem nastaja vprašanje, kako je z demokratizacijo upravljanja šolstva pri nas in drugje. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo organizacije in financiranja šolstva se zdi, kot da prehajamo iz ene skrajnosti v drugo.
Z zakonom določene spremembe upravljanja šolstva izražajo novo politično zasnovo in odnos nosilcev oblasti do šolstva. Šolstvo se je iz družbene dejavnosti prelevilo v javno službo, vse pomembne upravljalske odločitve v njem pa so v pristojnosti države.
V svetu sta se uveljavila dva izrazitejša načina upravljanja šolstva: v centraliziranih državah, kjer upravlja javne službe avtoritarni državni aparat, za vzgojo in izobraževanje skrbi samo država; za drugi način vodenja šolstva pa je značilno bolj ali manj demokratično upravljanje, pri katerem sodelujejo vsi zainteresirani dejavniki (nosilci oblasti, starši, učitelji in organizacije državljanov, kot zastopnikov civilne družbe).
Za avtoritarne državne oblike upravljanja je med drugim značilno, da na nedržavne organe, na primer šolske svete, prenašajo Zgolj nekatere naloge in odgovornosti, ne pa tudi pristojnosti. V sodobnih demokratičnih družbah - ne le v skandinavskih in anglosaksonskih deželah, kjer je demokracija na visoki ravni - pa se v šolstvu vse bolj uveljavljajo sestavine demokratičnega upravljanja in avtonomije.
In kaj prinaša predlog nove Ustave Republike Slovenije, s katerim so se državljani lahko seznanili šele 11. decembra? Ustava zelo skopo govori o človekovih pravicah in svoboščinah, ki bi jih
lahko uveljavili na primer v šolstvu. Po 44. členu ima načelno »vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih
zadev«. Uresničevanje te ustavne pravice je torej prepuščeno zakonu, zato si lahko mislimo, kako bodo državljani te pravice mogli uresničevati v šolstvu. Če bo teh pravic toliko, kot jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, potem pričakovanja ne obetajo veliko. Več besed kot svobodi izobraževanja namenja nova ustava pravicam staršev glede verske in moralne vzgoje njihovih otrok.
Določilo v 57. členu je na videz spodbudno:	»Izobraževanje je
svobodno!« Vendar to še ne pomeni, daje izobraževanje tudi avtonomno, saj bo ustava to pravico zagotovila samo državnim univerzam in visokim šolam (58. člen).
Poglejmo, kako je z avtonomijo šolstva drugje po Evropi. Kot zanimivost omenimo Belgijo, ki je po površini samo zd polovico večja od Slovenije, ima pa skoraj petkrat več prebivalcev. Največja od štirih regionalnih enot je Flandrija (razdeljena na 23 okrajev) s 5,7 milijona prebivalcev na ozemlju, ki obsega približno tri četrtine Slovenije. Belgijsko šolstvo in njegovo organiziranost slikovito ponazarjajo podatki, ki so bili pred nedavnim objavljeni v zajetni knjigi na 460 straneh (Education in Belgium: The diverging past), ki se uvršča
v zbirko pregledov nacionalnih izobraževalnih politik držav članic OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj). Ta »bela knjiga« o belgijskem šolstvu, je namenjena članom Odbora OECD za izobraževanje iz 24 držav razvitega sveta. Tokrat je opisana država, ki so jo slabše poučeni doslej marsikdaj uvrščali med konservativnejše v Evropi.
V uvodu knjige je poudarjeno, da je Belgija dežela, ki upošteva nasvete in dialog. Zato imajo pri oblikovanju izobraževalne politike v tej državi pomembno vlogo šole, sindikati, starši in socialno-gospodarsko okolje. V belgijski izobraževalni politiki se ogibajo avtoritarnim odločitvam ter dramatičnim spremembam v vzgoji in izobraževanju.
Pomembne določilnice belgijske izobraževalne politike so decentralizacija, devolucija in deregulacija.
Decentralizacijo pojmujejo kot prenos upravljalske moči in odgovornosti od višjih šolskih organov k nižjim, seveda hkrati s prenosom denarnih virov. Tako lahko organi na nižjih ravneh upravljanja vodijo svojo politiko, ki je avtonomna in temelji na presoji lokalnih potreb. To velja za predšolsko vzgojo, osnovne šole in srednje šolstvo pa tudi za drugo izobraževanje po končani srednji šoli, razen na univerzah. Tako decentralizirani organi niso podaljšana roka šolskega ministrstva pa tudi ne njegovi zastop-
niki na nižji upravljalski ravrt; temveč so upravni organi kraj# in občin s svojimi pristojnosti,
Devolucija pomeni v Belgj prenos upravljalske moči z vW' nih organov na lokalne. Tudi regulacija je ena od sesti11' istega procesa, v katerem vli prenaša odločanje o posamezni predpisih na nižje območne Oj gane, hkrati pa zmanjšuje štd predpisov, jih poenostavlja, katere med njimi pa celo odpri; Zgled takšne deregulacije il v srednjem šolstvu ukinitev sta’1 dardov za oblikovanje ali deli oddelkov v razredih, odgovot nost za odločanje o tem pa j1 prenesena na šole.
Odločitev, ki je najbolj prip0' mogla k utrjevanju šolske avto: nomije, je bila v Flandriji sprejd1 leta 1989; tedaj so ustanovili Si’ mostojni svet za šolstvo Flamsk, skupnosti (Autonome Raad vat het Gemeenschapsondenvijf
-	upravljalsko telo, sestavljeno >l. Centralnega sveta in 374 lokali šolskih svetov. Od ministrstva 's šolstvo flandrijske regije je pr C' zelo upravljanje z gmotnimi sred' stvi vred. Določa pedagoški standarde, učne načrte, skrbi učno in drugo osebje v šolah upravlja sklad za graditev šol h načrtuje izobraževanje.
Šolske avtonomije in decentralizacije se loteva torej vsaka država po svoje. Vprašanje pa jf kaj je za koga šolska avtonomij11
-	nekaj, kar vleče voz šolstva naprej ali nazaj.
BORIS LIPUŽIČ
Bojkot pisnih nalog v šolstvu
Zahteve burijo duhove
Sporočamo, da so se učitelji temeljnih predmetov (slovenskega jezika, matematike in tujih jezikov) na več kot sto šolah - osnovnih i'9 srednjih, odločili za bojkot pisnih nalog na poziv sindikata.
Ker se bliža konec I. šolskega polletja, bojkot pisnih izdelkom bistveno moti ocenjevanje učencev: to lahko povzroči, da bodo učenci ostali tudi neocenjeni ali pa bodo naenkrat pisali veliko šolskih nalog.
Ministrstvo za šolstvo in šport - ne glede na sklep strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje in skupščinskega odbora, daje treba pripraviti predlog za diferencirano učno obveznost, sindikatu še ni odgovorilo, skratka, razen ustnih izjav, da ni strokovnih utemeljitev za diferenciacijo ni naredilo ničesar.
Sindikat ne razume neodgovornega ravnanja ministrstva in ne more prevzemati odgovornosti za posledice.
Sindikat je pripravljen takoj preklicati bojkot, če bo Ministrstvo Z« šolstvo in šport sporočilo, daje pripravljeno diferencirati učno obveznost ali kako drugače rešiti povračilo za večje obremenitve, ki jil1 imajo učitelji pri posameznih predmetih.
ZA RO SVIZ SLOVENIJE VLADIMIR TKALEC, prof.
Glavni tajnik
O diferencirani učni obveznosti učiteljev slovenskega jezika, matematike in tujega jezika
V petek, 13. decembra, je bila v prostorih SVIZ Slovenije seja predsedstva sindikalne konference učiteljev osnovnih šol. Poleg sprotne problematike so člani obravnavali uresničevanje kolektivne pogodbe za negospodarstvo in odmeve na burno razpravo med delegati, v zbornicah in tudi v stroki o diferencirani učni obveznosti učiteljev slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.
Večkrat je bila postavljena zahteva, naj bi bila učna obveznost učiteljem slovenskega jezika zmanjšana na 2 uri. učiteljem drugih dveh predmetov pa za 1 uro. Dozdajšnje razprave so bile takšne, da je iz njih težko razbrati, kdo ima prav. dokler ne spoznaš ozadja, ki spodbuja učitelje teh treh predmetov, da vztrajajo pri svojih zahtevah. Bodo zmogli prepričati, da gre res za dodatno delo, ki ga morajo opraviti, za tisto, ki ga zdaj veljavna zakonodaja drugim ne predpisuje. Vsak učitelj ima delo s pripravami, eni več. drugi manj - predpis le zahteva, da priprava je. To je za vse enako. Prav tako je za vse enako ocenjevanje, zbi-
ranje ocen. Postavljena je zahteva, da sta v vsakem redovalnem obdobju dve oceni, ena mora' biti ustna. Lahko je tudi druga, ena pač mora biti, da se učitelj z učencem tudi pogovarja. Mislim, da je ta zahteva potrebna, saj je otrok bil in je še prevečkrat obremenjen s pisanjem kontrolnih vaj ali testov. Dozdajšnji predpisi so uredili tudi povečano odgovornost, skratka, prevelik telesni napor učiteljem telesne vzgoje, tehnične vzgoje in gospodinjstva. Pri teh predmetih je oddelek razpolovljen. Učitelji so razbremenjeni. Zaradi povečanega napora izključujem zagnanost nekaterih učiteljev, ki zbirajo gra-
divo za tehnično vzgojo ali likovno vzgojo, ker takih zahtev nisem našel v uradnih knjigah.
In zdaj k predmetom, ki jih omenjamo v zvezi z diferencirano učno obveznostjo učiteljev. Prelistal sem debelo knjigo, v kateri so učni načrti za osnovno šolo in na koncu vsakega predmeta tudi navodila, kako uresničiti postavljene cilje. Prepričan sem. da je naš pedagoški vrh vedel in ve, kaj je zapisano pri omenjenih predmetih; zato me moti, kar sem nekje prebral, da bi bilo dobro v zvezi s tem napraviti raziskavo. Mislim, da je raziskano, zapisano in naročeno, da se delo opravi. In kaj piše?
Zadnji odstavek na strani 70 govori o različnih pisnih vajah. Potem pa se nadaljuje: »...Poleg teh pišejo učenci od četrtega razreda dalje v vsakem redovalnem obdobju najmanj dva spisa, enega v šoli in enega doma... Teh osem učenčevih spisov
Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Žiroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585
Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo-
venije za šolstvo), Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo), Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec:	Marjana Kunej,
■Lučka Lešnik, Stanko Šimenc in Metka Vovk.
Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko, Dora Gobec, Gregor Kocijan, Mar-
jana Kunej, Lučka Lešnik, Tine Logar, Lidija Magajna, Janko Svetina, Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec.
Časnik urejajo:	Stanko Šimenc
glavni urednik, Marjana Kunej
-	odgovorna urednica. Lučka Lešnik
-	novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Naročnina za leto 1991 znaša 380 SLT za posameznike in 760 SLT za organizacij.
Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri 260 SLT na leto.
Ta številka stane 50 SLT.
Tisk ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643.
vsako leto je del dokumentacij o učenčevi uspešnosti pri sloveli skem jeziku.«
Ali ni to tisto dodatno delo, k ga učitelj mora opraviti doni (poprava spisov) in za to deli zahteva vrednotenje. Nekaj po dobnega, seveda pa manj ob širno, se zahteva v vsakem redo valnem obdobju pri matematiki O tem piše na strani 438, za afl gleški jezik pa na strani 142.
Trdno sem prepričan, da v uČ nem načrtu te zahteve moraj? biti. Želel bi le. da bi jih videli i( prebrali vsi tisti, ki te dni odlO' čajo o plačilu za opravljeno deK v obliki diferencirane učne ob' veznosti.
Ob tem pa se res odpira v p ra' šanje, kako je s pisnim preverja' njem znanja pri drugih predme' tih, z novimi zahtevami. Mogoče bi tu potrebovali strokovno razi' skavo.
V zvezi z obveznostjo pa še tole. Precej učiteljev, ki jim tečejo zadnja leta delovne dobe, je začelo poučevati takrat, ko je bil zlasti na podeželskih šolah z manj učenci pouk ves dan. UČi' telji so učili 35 ur na teden (4 dopoldne, 3 popoldne). Prost je bil četrtek. V začetku ta povečani obseg dela ni bil plačali' Zato je predlog, naj bi tem učiteljem. ki imajo do upokojitve le nekaj let, znižali učno obveznost za dve uri, res vreden vse podpore - vsaj v prehodnem obdobju.
TONE PFAJFAR
'd
r
d
d
Je
d«
lit

ett
v
d
kt
m
ih,
in
■ci-
ir-
d
P
■a-
&
in

io
ih
1*
i»
ni
!V
ie
n
i'\
*
-
j‘
n-
lo
1»
10 y y y i. v
5-
'«!
11
)-
0
r
e|
H
e
e
il
ti
_
4
t
PREDSTAVLJAMO VAM ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE
Za kakovost In kulturo izobraževanja odraslih
Pogovor z Zoranom Jelencem, v. d. direktorjem Andragoškega centra Slovenije
•	Zamisel o Andragoškem centru ni nova, še zlasti je bila Poudarjena leta 1984 na blej-skem posvetovanju andragogov. Andragoški center je začel delo-vati letos. Se zdajšnje delovanje zelo razlikuje od zamišljenega?
~ Zdajšnji andragoški center Uresničuje temeljne želje in pred-°8e< ki so bili oblikovani na
iedu in tudi v uradnem pred-‘ogu za ustanovitev andrago-skega centra, ki ga je Andrago-sko društvo Slovenije dalo tedanjemu Republiškemu komiteju za x’Zgojo in izobraževanje ter te-‘esno kulturo leta 1985. Zdaj so nekatere postavke le bolj izčiščene, nove pa so zahteve, ki temeljijo na ustanovitvenem odloku Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, ustanovitelju našega centra. Nalagajo nam Pomembno vlogo tudi pri sistem-skem urejanju izobraževanja odraslih v Sloveniji in pri obliko-Vanju nacionalnega programa za to področje.
•	Kdo, razen Andragoškega društva Slovenije, ima največ zaslug za Andragoški -center
Slovenije?
- Nosilci družbenih pobud, ki So znali pravilno 'presoditi vlogo In možnosti andragoškega centra ~ po nekajletnem obdobju, ko nismo smeli govoriti o andragoškem centru kot novi in samostojni ustanovi in se tudi imena »andragoški center« v političnih krogih ni smelo uporabljati - so bili Republiški zavod za zaposlovanje in Republiški komite za delo (osebno zlasti zdajšnja ministrica za delo Jožica Puhar) in Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije (posebno glavni tajnik Valentin Kopač). K hitri rešitvi gmotnih vprašanj (denar in prostori) pa so pripomogle spremembe v zdajšnjem Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je izobraževanje odraslih sprejelo kot področje, za katero je soodgovorno, saj zdaj oblikuje tudi posebno organizacijsko enoto za izobraževanje odraslih, pripravlja poseben zakon za to področje, sprejema izobraževanje odraslih kot posebno področje nacionalnega programa razvoja vzgoje in izobraževanja itn.
• Osrednje poslanstvo cen-tra je razvijanje in pospeševanje razvoja izobraževanja odraslih Pri nas. Kako nameravate to uresničevati?
- Če povem na kratko: tako, da si sami pridobimo še več stro-
kovnega znanja kot ga imamo zdaj (seveda bo ob lastnem študiju in raziskovanju pomembno imeti čim več stikov s podobnimi strokovnimi ustanovami v svetu in prenesti ter oplemenititi njihova spoznanja in izkušnje pri nas, da ne bi po nepotrebnem vnovič odkrivali Amerike), s tem znanjem pa bomo pomagali nosilcem in izvajalcem izobraževanja odraslih pri nas, da bodo razvijali ali povečali svoje zmogljivosti in kakovost.
• Kdo so ti »nosilci in izvajalci« in kako jih boste prepričali, da jim ne mislite »soliti pameti«?
- To so Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport (za izobraževanje odraslih za pridobivanje izobrazbe v osnovnih in srednjih šolah), Center za razvoj Univerze (za visokošolsko izobraževanje odraslih in spopolnjevanje visokdšolsko izobraženih strokovnjakov), Zveza ljudskih univerz Slovenije (kot zveza središč za splošno in drugo izobraževanje odraslih v lokalnih skupnostih), Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije (predvsem kot združenje središč za izobraževanje zaposlenih v podjetjih in ustanovah), Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (za izobraževanje delovne sile), Ministrstvo za šolstvo in šport (kot nosilec sistemskega urejanja izobraževanja odraslih v Sloveniji) in še drugi. Prepričali jih bomo tako, da bomo delali prave stvari; torej tiste, ki jih potrebujejo. Naše delo bo vsem na očeh in morali ga bomo dobro opravljati. Povabili jih bomo k pripravi in uresničevanju naših delovnih načrtov. Kako bomo to dosegli? Imeli bomo strokovne aktive za posamezna področja in vrste izobraževanja odraslih (večji del aktivov bodo sestavljali zastopniki navedenih ustanov), njihovi zastopniki pa bodo tudi v organih Andragoškega centra (svet in strokovni svet). Vsak bo moral pošteno opraviti svoj del naloge. Tako, denimo, ne bomo mogli uspešno vplivati na izobraževanje v srednjih šolah, če Zavod RS za šolstvo in šport ne bo imel ustreznega osebja, ki bi razvijalo izobraževanje odraslih v šolah (pripravo programov in njihovo spremljanje in pravočasno obnavljanje, vpeljevanje andragoških standardov, svetovanje šolam in učiteljem pri uresničevanju programov za odrasle itn.); . preusposabljanje brezposelnih pa ne bo učinkovito, če pri tem
s svojimi strokovnimi službami ne bodo sodelovali zavodi za zaposlovanje. Tisti, ki mislijo, da jih bo Andragoški center odrešit skrbi za izobraževanje odraslih, se motijo. Zgodilo se bo prav nasprotno: center jih bo spodbudil, da se bodo z izobraževanjem odraslih ukvarjali bolj kot doslej.
9 Ali lahko poveste bolj določno: kaj boste delali v centru in kaj pričakujete od drugih?
- Delo v Andragoškem centru bo organizirano na štirih delovnih področjih, to so: raziskovanje, razvojno-svetovalno delo, informacijsko središče in izobraževanje ter publicistična dejavnost. Vse to pa bo potekalo v stalnih in občasnih projektih, to so: organiziranost in sistem, potrebe po izobraževanju, oblike in metode, poklicno izobraževanje, splošno (neformalno) izobraževanje, izobraževanje za pridobitev izobrazbe in drugi. Problemov se bomo lotevali s »projektno metodo«, to pomeni, da se bomo sproti organizirali, da jih bomo obravnavali iz vseh potrebnih zornih kotov. Vzemimo za primer preusposabljanje mlajših odraslih (sem štejemo tiste do 25 let starosti), ki so brezposelni: primerjalno bomo raziskali, kako se problema lotevajo v drugih državah, ugotovili potrebe po tem izobraževanju pri nas, preverili bomo, kakšne programe že imamo za izobraževanje te skupine (če bo mogoče, jih bomo dobili tudi od drugod) in izbrali najboljše. Od izbranega izvajalca bomo odkupili pravico za njihovo širšo uporabo. Posamezne programe bomo, če bo potrebno, v naši programoteki ali mediateki spopolnili in ponudili zainteresiranim izvajalcem. Preučili bomo, kako se programi uresničujejo, in če bo potrebno, ponudili še nove oblike in metode (zanje bomo organizirali ustrezno usposabljanje ali spopolnjevanje in pripravili tudi priročnike za njihovo uporabo).
V našem informacijskem središču bomo zbirali vse potrebne podatke o možnostih izobraževanja in jih posredovali zainteresiranim. Izobraževanje skupin mladih nezaposlenih in odraslih pa bodo še naprej morali izpeljati izvajalci tega izobraževanja v javnih zavodih (šote, ljudske univerze, izobraževalni centri itn.) ali zasebniki, ki bodo morali biti za to nalogo ustrezno usposob-Ijeni.
• Kaj še spada med vaše temeljne naloge?
-	Imeli bomo tudi svoje raziskovalne, strokovne, svetovalne in druge projekte, ki izvirajo iz naših skupnih interesov in potreb. Z njimi bomo razvijali izobraževanje odraslih v Sloveniji.
V	raziskovalnem projektu Razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji razvijamo sistemske podlage za izobraževanje odraslih v Sloveniji, metodologijo ugotavljanja in spremljanja potreb po izobraževanju odraslih, preučujemo in predlagamo nove oblike organiziranosti ter oblike in metode izobraževanja odraslih pri nas.
V	projektu Funkcionalno opismenjevanje odraslih v Sloveniji skupaj z Zvezo ljudskih univerz Slovenije razvijamo programe za tiste odrasle, ki nimajo dovolj temeljnega znanja za uspešno obvladovanje običajnih življenjskih in delovnih zahtev (torej so funkcionalno nepismeni). S Centrom za razvoj Univerze bomo sodelovali pri projektih za študij na daljavo in preobrazbo izobraževanja andragogov. V našem informacijskem središču bomo ustanovili informacijski sistem za izobraževanje odraslih v Sloveniji (s tem prevzemamo od Skupnosti izobraževalnih centrov Slovenije tudi nadaljnjo skrb za Katalog ponudbe in povpraševanja o izobraževanju odraslih, ki so ga začeli razvijati tam). Center bo povezoval zdajšnje zmogljivosti (izvajalce, nosilce) na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji in bo, če se bomo tako dogovorili, pomagal reševati skupna vprašanja.
•	Koliko ljudi že dela v centru in kako ga boste razvijali?
-	Center bomo razvijali postopoma. Začeli smo z raziskovalnim projektom - ta poteka že tretje leto (z redno zaposlenimi in zunanjimi sodelavci) - osebje bomo dopolnjevali s strokovnjaki iz prakse, vsi pa bomo morali biti raziskovalci, svetovalci, izobraževalci in pisci obenem, tako kot bo zahteva! posamezen program ali projekt. Zdaj nas je le šest, še enkrat toliko pa nas bo po naših načrtih v naslednjih treh mesecih. Sčasoma nas bo približno petnajst.
•	Morda še beseda o viziji?
-	Doseči kakovost, s katero bomo lahko v naslednjih letih razvijali kulturo izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji. Seveda je naša želja, da bi pri tem čimprej dosegli evropsko raven.
Spraševala LUČKA LEŠNIK
GLOSA
Rasna nečistost pod Alpami
Nekateri varuhi slovenstva in slovenskega naroda zavzeto skrbijo za promocijo države Slovenije, znotraj naše dežele pa tudi zunaj nje.
Pred nedavnim smo dobili tehten prispevek, ki bo spopolnil narodnostno teorijo o tem, kdo je pravi Slovenec, kdo pa je sicer lahko slovenski državljan, a po tej teoriji nima enakih splošnih človeških in državljanskih pravic kot »ta pravi Slovenec.« Pa še med pravimi Slovenci so eni bolj »naši« kot drugi.
Ta teorija tudi odkriva, da je pomembno, kje v tujini kakšen Slovenec živi, skratka, kje se je vzgajal v maternem jeziku. Pri tem so nekateri izseljenci in zdomci bolj posvečeni za podelitev statuta »reinrassig« Slovenca kot drugi, ki niso imeli prave domačijske vzgoje, takšne, kot jo preverjeno imajo tisti iz Argentine. Merila za presojo, kdo je »pravi« in »naš«, po katerih se presoja ustreznost v kadrovskem postopku, spominjajo na Rosenbergovo teorijo o čistosti nemške rase. To je, kot vemo, obsodila svetovna javnost na nurnberškem procesu leta 1946. Britanski književnik in znanstvenik židovskega rodu Steiner je v oddaji, ki jo je pred nedavnim prenašala tudi ljubljanska televizija, dejal, da je od nacionalizma in šovinizma pa do rasizma in nacizma le korak.
Na srečo večina Slovencev ni obremenjena s tako pritlehnimi pogledi. Verjetno pa bi se takšen nacionalizem res razbohotil, če bi se Slovenija narcisoidno zaprla vase in se oplajala zgolj z zatohlo provincionalno podalpsko folkloristiko. V takšni zaplankanosti bi lahko zabredla v fašistoidni slovenski šovinizem, kot je nanj v Mladini opozoril književnik Taras Kermauner
Politika Srbije je dovolj svarilen zgled, kakšen odnos ima ta država na primer do Albancev, čeprav so njeni državljani. Slovenija se nenehno postavlja pred svetom z visoko ravnijo zaščite obeh avtohtonih narodnostnih skupnosti pri nas, Madžarov in Italijanov. Poskrbimo, da se bodo kot enakopravni državljani Slovenije počutili tudi neslovenci. Teh je blizu 10 odstotkov vseh prebivalcev. Slovenski demokraciji prav gotovo ne bi bilo v čast, če bi se ti počutili kot državljani druge vrste. Marsikateri med njimi, rojeni v Sloveniji, še zmeraj čaka na naše državljanstvo. Videti pa je, da je to pri nas težje doseči kot v ZDA in Veliki Britaniji. Otrok tujca, rojen v Ameriki ali v Angliji, dobi tam državljanstvo takoj, brez posebnega postopka.
Ne domišljajmo si, da bomo tako obvarovali rast slovenskega rodu. Zadeve bi se morali lotiti drugače in ustvariti mladini boljše možnosti za prihodnost ter narediti več za odpravljanje in zviševanje življenjske ravni, hkrati pa dati ljudem boljše možnosti za zdravljenje, šolanje in socialno varnost. Kompleksa majhnosti in ogroženosti, ki se v naši deželi zadnje čase še stopnjuje, ne bomo odpravili z različnimi merili za zagotavljanje in uresničevanje človekovih pravic.
V Belgiji jih ne moti, da je zvezni minister za izobraževanje in znanost Yvan Ylieff sin ruskih staršev. Pri nas ga zagotovo ne bi spustili skozi kadrovsko sito.
MATIJA ČEŠNIKAR
aktualno
PAVEL ZGAGA
Seminarja in čevljev...
Ko sem se pred dvema desetletjema vpisoval na ljubljansko Univerzo, je krožil dovtip, da je to najboljša slovenska srednja šola. Pravijo, da so se odtlej stvari le slabšale. Zdaj sem do teh stvari težko objektiven, pa vendar sta me k čisto zasebnemu pritrjevanju v zadnjih dneh pripravili vsaj dve zadevi: naprej Miklavževo darilo, ki je prek Ministrstva za šolstvo in šport dopotovalo do vseh članic Univerze pod naslovom »Realizacija sklepa o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače, ki se financirajo iz proračunov«, nato pa še njegov globoko letargični sprejem med obdarovanci.
Prebujanje bo nedvomno nastopilo in tudi maček bo gotovo še hud. Če je pri tej zadevi kaka točka, v kateri bi lahko primerjali visokošolski študij s poprejšnjimi stopnjami izobraževanja, jo morate iskati prav tu. Novo urejanje plač v osnovnem m srednjem šolstvu je pred nedavnim povzročilo takojšen, oster sindikalni protest in celo bojkot, pa je vendarle šlo »samo« za nediferencirano obravnavanje tiste »malenkostne« urne razlike med delom slavista in telovadnega učitelja. V urejanju univerzitetnih plač gre zdaj za morda veliko večje stvari. Videti je, da je postalo čisto vseeno, ali učitelj predava pesto ali petim študentom, ali opravi na leto petsto izpitov, pet ali pa nobenega -plača bo enaka. Popolnoma isto velja za diplome. Vendar bi se to še nekako šlo, še zlasti, če bi podrobneje razvili podmeno, da je učiteljevo delo obravnavano v globalu. Vsekakor pa bi morali v takšnem primeru organizacijske in finančne spremembe izpeljan iz prej spremenjenega koncepta študija (spet sem pri tistem, kar sem že zadnjič imenoval za refren teh komentarjev), to pa je administrativni pameti seveda nekaj nedopovedljivega, tako v »teh« kot v »prejšnjih« časih.
Nekoliko me je zaneslo: sploh nisem nameraval polemizirati s svojim novim delodajalcem in sploh nisem nameraval prišepe-tavati svojemu sindikalnemu zaupniku (čeprav se temu seveda ne odrekam). Ob vsem skupaj moram končno potiho celo priznati, da so mi nekatere rešitve čisto všeč: enotna metodologija (vsaj navidezno), boljše perspektive za asistente ipd. Toda tu mi vendarle ne gre za posvetno, eksistenčno, temveč za eksistencialno stvar.
Realizacija tistega sklepa, ki mu kar ne znam ponoviti imena, je ukinila besedo seminar. V njegovem novoreku (no ja: pa je le zelo podoben stari »samoupravni latovščini«) zanjo ni mesta, ker je zanj nemisljiva. Vse neposredno visokošolsko pedagoško delo je v njem okleščeno na dva zveličavna pojma: na predava-nJa ln vaie; Res, nekje v papirjih naletite še na razloček med »laboratorijskimi« in »avditorialnimi« vajami (v škodo slednjih!), toda seminarja ne najdete nikjer. Če se že hočete ukvar-jati s takimi predpotopnimi oblikami izobratevanja, se boste morali zadovoljiti s tem, da vas strpajo v prokrustovsko katego-rijo »avditorialnih vaj«. Seminarja kot tistega principa visoko-solske didaktike, brez katerega bi se še zlasti humanistika in družboslovje pogreznila v hitre tečaje za administrativne rutinerje in tehnike, učiteljem ni treba spoštovati. Oni naj predavajo. čeprav množično. Vaje so za asistente. Zato so vaje.
Ste opazili, da so v vrhovih odločanja o slovenskem šolstvu zdaj zbrani povečini kemiki, vsekakor sami naravoslovci (humanista ali družboslovca med njimi prav gotovo ni)? Brez vznemirjenja: saj jim ne mislim pripisati izgube seminarja, niti ne gojim nikakršnega resentimenta do njih. Pomislil sem le, da bi morda med idejami njihovih administratorjev še med pripravami lažje izbirali, če bi vmes sedel tudi kdo izmed teh. ki jih zdaj ni. Nekako se ne morem znebiti pomisleka, da je nonša-lantna pozaba seminarja nekaj, kar sledi iz nereflektiranega prenašanja posebnih izkušenj iz študija tehnike na celotno visokošolsko didaktika. »Avditorialne vaje«! Oglejte si le eno splošno humanistično enciklopedijo in poiščite geslo seminar! Latinščine tako ne zna nihče več.
Nekoč, v dobrih starih časih, ko smo ravno prerasli pionirske rute in se začeli zanimati za rokenrol, je Elvis Preslev prepeva! neko pesem, ki je kot naročena za našo priložnost. Redko jo slišim in besedilo mi je že močno obledelo v spominu, pa le upam, da se mu ne bom preveč oddaljil: lahko mi nagajaš, lahko mi tečnaiiš, lahko mi narediš to ali ono — vendar: ne dotikaj se mojih lepih novih rumenih čevljev!
J
pobude
odmevi
Ex abmpto, ekscelenca
Naj mi bo dovoljeno pomiriti spoštovano bralstvo, da so »oiiv-Ijeni strahovi na predvojaško«, po katerih naj bi zaudarjale vsebine iz obramboslovja in vzgoje za mir le lamentiranje iz kabineta nekega teoretika. Zato naj v zvezi s tem ponovno poudarim, da niti s prevladujočo izobraževalno poanto niti kot kakšen skriven vzgojni cilj ni mogoče najti v predlogu tistih vsebin, ki bi lahko bile poistene s pripravami na oboroženi boj na »osebnoveš-činski ravni«; to je bilo modus vivendi in operandi prejšnje predvojaške ter kasneje tudi velikega dela obrambe in zaščite.
Tudi sam sem bil deležen marsikatere blagodati gimnazijske predvojaške, to pot iz ust slovenskega »predvojaka«. Vendar me pogled na realizem tega časa sili v drugačno razmišljanje, in to prav zaradi farsičnosti zgodovine in zato, da bomo sploh lahko razmišljali s svojo glavo.
»Zalet slovenske pomladi« je imel bolj malo opraviti z ukinjanjem in nenadomeščanjem obrambe in zaščite. Zato tudi kronologija in protagonisti gospoda Zgage niso preveč soz-vočni s tem »zaletom«.
Kajti tako način kot tudi siceršnji enostrani kontekst odločanja o usodi posameznih predmetov, učiteljev in vsega, kar je posledično s tem povezano, je bolj spominjal na čas med vojnama v stari kraljevini, kjer so z dekreti, že med šolskim letom hiteli prav tako odpravljati in umeščati predmete...
Žal moram povedati, da so bili nosilci razprave o vsebinah iz obramboslovja in vzgoje za mir določeni v skupščini.
Resni prijem ponavadi ne dovoljuje, da bi kar tako opletali s posameznimi fragmenti nekih predlogov vsebin.
Kar poglejmo v Primerjalno raziskavo (prof. Z. Perat, Univerza v Ljubljani, FF, junij 1991) učnih načrtov matematike, učbenikov in drugih kazalnikov za ocenjevanje kakovosti pouka
predmeta matematika v srednjih šolah. Kajti tako glas te stroke kot primerjalni rezultati po mednarodnem preskusu so dovolj zgovorni. Hkrati pa se veselo posipamo s pepelom - to kažejo sklepi 1. faze racionalne evalvacije novih programov. Značilen stil npr. za družboslovje in naravoslovje je, »da so rešitve za te predmete marsikdaj v nasprotju s trendi v svetu... da se s predlaganimi programi za večji del generacije znižuje standard splošnoizobraževalnega znanja, ki obstaja v razvitih deželah«. Menimo, da je v kriznem obdobju treba načrtovati izobraževanje z dolgoročnimi cilji, ker je nevarno, da ga podredimo trenutnim potrebam in zahtevam.« In tako naprej.
Za konec tega ugovora naj postrežem, in to brez zardevanja, še Z eno »referenco« na ravni teoretičnega uvida švicarskega učenca v njihovi srednji šoli pri predmetu Staatsburgerliche Unter-richt, kot interdisciplinarne in obvezne vsebine predmetov. Tam se učenci z učbenikom (Burger, Staat und Politik in der Schweiz) v delu, ki ima naslov Tradicionalne naloge države, v poglavju o Vojaški politiki seznanjajo z:l. Deželno obrambo v totalni vojni (defenziva, obramba mest, vloga armade v družbi, psihološka vojna, skupna obramba-civilna in vojaška, vojaško sodstvo). 2. armada v majhnih državah (armadna organizacija, mitični sistem, miličniški kader in enote, civilna in vojaška usposobljenost, pripravljenost obrambnega sistema, kadri in kadrovska struktura armade). In še bi lahko našteval veliko tistega, kar je v Evropi, z raznolikostjo njenih tradicij vred. Vse seveda brez »vdiranja« v našo šolsko sivino ter prav tako brez kruhoborsko obarvanega svetovanja v smeri vojaškega bobna. Vsi pač nismo dovzetni samo za vojsko, zato naj cveti tisoč cvetov...
JANKO HAMLER
• »Informator« šolskega ministrstva?
Konferenca za osnovno šolstvo in glasbene šole pri republiškem sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) je spet ugotavljala, da je učiteljstvo zelo slabo obveščeno o delovanju svojega ministrstva. Zato predlaga, naj bi šolsko ministrstvo začelo izdajati svoj informacijski listič za šole in njihova vodstva ter sindikalno članstvo, ki ga zanimajo tako odgovori ministrstva na sindikalne predloge kot številne novosti v šolskem uradnem življenju.
Gez štiri leta bo trda predla...
O težavah, ki jih bo prinesla matura
V letošnjem šolskem letu 1991/92 so se v 1. letnik gimnazije prvič vpisali učenci, ki bodo leta 1995 po končanem štiriletnem izobraževanju opravljali maturo. Opravljena matura bo pogoj za vpis na univerzo. Po do zdaj sprejetih sklepih bodo dijaki opravljali maturo iz petih maturitetnih predmetov. Poleg obveznih maturitetnih predmetov bodo med njimi tudi izbirni. Med drugimi bodo nekateri lahko izbirali tudi geografijo, ki jo poučujemo.
Na podlagi naših delovnih izkušenj pri pouku geografije v srednji šoli in predvsem na podlagi letošnjih spomladanskih izkušenj v zvezi z dijaško stavko in zaključnim izpitom bi radi Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije, Zavod R Slovenije za šolstvo in šport in Strokovni svet R Slovenije za vzgojo in izobraževanje ter širšo slovensko javnost seznanili z nekaterimi našimi pomisleki, dvomi in skrbmi v zvezi s to prihodnjo maturo. Takšna matura, kot jo lahko predvidevamo iz nam dostopnih
in ponekod tudi problematičen. Te pomanjkljivosti bi lahko rešil ustrezen katalog znanja, tega pa še nimamo. Na voljo imamo le katalog znanja za zaključni izpit. Ta iz različnih razlogov za pripravo na maturo ni dovolj ustrezen. Katero znanje bodo potem od učencev zahtevali zunanji ocenjevalci na maturi, saj v učnem načrtu, katalogu znanja in učbeniku sploh ni zajeta ista snov, novega usklajevalnega kataloga znanja in učbenika pa nimamo. Ali bomo potem učitelji geografije krivi, če naši dijaki na maturi
Josef Paleček: Zima, ilustracija iz knjige Die kleine Abendmusik, Češko-Slovaška
informacij, bo namreč nujno prinesla velikanske, in ne zmeraj povsem predvidljive posledice v gimnazijski vzgojno-izobraže-valni proces. Nujno se bo spremenilo delo učiteljev in učencev. Že s prvim dnem pouka v prvem letniku (ki je mimogrede že minil
2.	9. 1991), bi morali začeti pripravljati dijake na maturo, ki bo čez štiri leta. Dijakov na tej maturi ne bomo ocenjevali mi, ki jih to snov poučujemo, pač pa neki neznani zunanji ocenjevalci. Naša delovna dolžnost je, da te učence na to ustrezno pripravimo. Tega pa žal pri najboljši volji ne moremo zadovoljivo storiti, saj nam ni čisto jasno, kaj naj dijake sploh učimo. Za uspešno pripravo na eksterno preverjano maturo bi morali po našem mnenju že 2. 9. 1991 imeti vsaj popoln učni načrt, nadrobno izdelan katalog znanja in ustrezen učbenik za prvi letnik. V resnici pa je takole:
Novi učni načrt za prvi letnik je po našem mnenju premalo jasen
ne bodo znali tiste učne snovi, ki je ne obravnavamo, ker preprosto za zdaj ni iz ničesar razvidno, da jo moramo obravnavati?
Ravno tako nejasen in problematičen pa se nam zdi način preverjanja znanja na maturi. Niti približno ni jasno, kako bodo vprašanja (ali kakšen drug način preverjanja) sploh oblikovana.
Dijaki in njihovi starši verjetno pričakujejo, da jih bomo na tako preverjanje pripravili mi, učitelji. Po do zdaj sprejetih sklepih bo namreč preverjanje znanja le pisno. Znanja geografije pa se ne da korektno ocenjevati zgolj tako. S pisnimi izdelki lahko pri geografiji preverimo le en del znanja, večino snovi pa mora dijak znati razložiti in pokazati na zemljevidu. Geograf brez karte je kot vojak brez puške. Neme karte, ki pridejo v poštev pri pisnem preverjanju, so lahko primerne le za določeno, ne pa za celostno preverjanje znanja. To pa naj bi bil cilj mature. Še bolj
neustrezno in tudi krivično pa bi se nam zdelo preverjanje s takšnimi vajami, ki so jih prepolni srednješolski delovni zvezki. Ravno tako nam ni jasno, kako bo potekalo preverjanje znanja geografije domače pokrajine, saj bomo v vsakem slovenskem kraju z gimnazijo obravnavali svoj del Slovenije. Tukaj se bo lahko ocenjevalo le poznavanje metodologije geografskega dela, tega pa v praksi nikakor ne moremo obravnavati enako na vseh slovenskih gimnazijah že zaradi povsem različnega pokrajinskega okolja, kot tudi zaradi različnih materialnih in tehničnih zmogljivosti posameznih šol. (Sploh se nam zdi, da je v novem učnem načrtu problematiki domače regije namenjeno dosti preveč ur glede na veliko prenatrpanost programa povsod drugod.)
Na vsa ta vprašanja želimo odgovoriti danes, ker se zavedamo vseh težav, ki se bodo pojavile čez štiri leta. O spomladanski dijaški stavki v zvezi z zaključnim izpitom si pač lahko mislimo karkoli. V nečem pa so imeli zastopniki dijakov gotovo prav: sočasno, ko je bila zanje sprejeta odločitev o zaključnem izpitu, bi morali pripraviti tudi ves instru-mentarij za pripravo in izpeljavo tega izpita. Zaradi več vzrokov na področju srednješolske geografije to ni moglo biti zadovoljivo opravljeno. Na minulih zaključnih izpitih smo vse omenjene napake lahko reševali ravno učitelji po šolah, saj je bilo ocenjevanje v naših rokah. V prihodnje to ne bo več mogoče.
Poudariti pa moramo, da s tem pismom ne želimo kritizirati osebja, ki danes dela na Zavodu RS za šolstvo na področju srednješolske geografije. Čutimo namreč, da se tukaj pri najboljši volji skuša popraviti in nadomestiti vse nejasno, zgrešeno in zamujeno, kolikor je to ob prešibki
kadrovski sestavi in drugih pN' blemih sploh mogoče.
Na koncu bi opozorili še n1 nekatere stvari, ki ne zadevaj0 samo geografije. Kakor slišim« od naših kolegov pri drugih pred' metih, tudi tam še ni vse ustreza« pripravljeno za maturo. Tod« o tem naj sodijo sami. Javno p« se lahko vprašamo, zakaj mot« biti ravno 5 maturitetnih predrti« tov, pri čemer bosta obveza« tako matematika kot tuji jezik' To bo dodamo povečalo obrem«' nitve četrtošolcev, ki bodo vet' jetno večino časa posvetili slovel skemu jeziku, matematiki in tujemu jeziku. Za učenje izbirnih predmetov, ki naj bi bili še posebej povezani s prihodnjim študijem, bo tako ostalo manj časa. $l več znanja bi dijaki odnesli, če bi bilo teh predmetov 6, 7 ali vel No, ne zavzemamo se za to. Zakaj ne bi teh maturitetnih predmetov rajši skrčili na 3 - slovenj ski jezik, matematiko ali tuji ježih in samo en izbirni predmet. Ta bi bil tesno povezan z nadaljnjih študijem. Tako bi za priprav« nanj vsaj imeli dovolj časa. T« govorimo na podlagi izkušenj ob minulih zaključnih izpitih. Sprašujemo se, ali se starši, psiholog in javnost sploh zavedajo, kakšna strahotna obremenitev bo to za četrtošolce, ob tem pa se j« tudi treba zavedati, da je bila prava matura za dolgo časa izrinjena iz slovenske zavesti. Že do zdaj smo bili brez mature prosvetni delavci vsako pomlad tarča kritik o preobremenjenosti dijakov, nečloveški zahtevnosti šok, samomorilnosti itn.
Ugovorov prej navedenih ob tako zasnovani maturi pa do zdaj Žal ni bilo dovolj slišati.
Le kaj vse bomo še dočakali ob prvi pravi maturi leta 1994?
SKUPINA 9 LJUBLJANSKIH
GIMNAZIJSKIH .
PROFESORJEV
GEOGRAFIJE
Svet šole
OSNOVNE ŠOLE LENČKE MRZELOVE, Slovenj Gradec, Šer
cerjeva 11, na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, določil Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in določili Statuta
razpisuje dela in naloge
RAVNATEUA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja OŠ s prilagojenirn programom in imeti visoko ali višjo izobrazbo ortopedagoške smeri DPO, strokovni izpit, pet let delovnih izkušenj z lažje duševno prizadeto mladino. Njihovo dosedanje delo mora zagotavljati, da bodo doseženi sprejeti cilji šole kot celote. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na OŠ Lenčke Mrzelove. Slovenj Gradec, Šercerjeva 11, s pripisom »Raz-pis«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
Beseda k »sesuvajočemu se« obračunavanju v slovenski pedagogiki
Pričujoči zapis je spodbudil prispevek dr. Franceta Strmčnika (PD, 11. novembra 1991) z naslovom Kako Že, komu se je kaj sesulo. V njem avtor, v polemiki z dr. F. Pedičkom v zadnjem stolpcu omenja, da je, citiram: ».. .prav ta dr. Rojc kot izvršni sekretar predsedstva ZK Slovenije z zadovoljstvom opazil Pedičkovo snovanje nove pedagoške paradigme in jo, kot recenzent Pedičkove knjige, pohvalil celo na zunanji strani platnic. ..«.
Z zadovoljstvom in mirno vestjo priznavam, da sem res bil eden od recenzentov knjige dr. Pedička Usmerjanje v vzgoji in izobraževanju (DDU Univerzam, Ljubljana 1985). V celoti pa morem zavrniti podtikanja in namigovanja dr. Strmčnika o moji nenačelnosti ali politično pragmatičnih nagibih ob ugodni recenziji omenjenega dela dr. Pedička. To zavračanje opiram predvsem na dva argumenta. Prvi je formalne, drugi pa vsebinske, konceptualne narave.
Prvi je v velikem spodrsljaju, ki ga polemika Strmčnikovega formata človek ne bi pripisoval. Opira se na-
mreč na časovno neverodostojne podatke - dejstva.
Leta 1985 namreč že tretje leto nisem bil več izvršni sekretar P C KZ KS, temveč je bila to dr. Katja Vadnal. Torej, ko sem pisal recenzijo Pedičkove študije o usmerjanju v vzgoji in izobraževanju, nisem bil več »na poziciji«. Zakaj dr. Strmčnik kot resen in brez dvoma zaslužen slovenski pedagoški znanstvenik in mnogim študentom vzornik, sprevrača dejstva? Ne bi šlo tudi brez tega?
In drugi argument, ki pa tokrat, hoteli ali ne, zaradi objektivnih dejstev tudi bolj govori v prid dr. Pe-dičku kot Strmčnikovemu sklicevanju name v njuni nestrpni polemiki. Treba je vedeti, da je knjiga Usmerjanje v vzgoji in izobraževanju izšla leta 1985, torej ko je bilo usmerjeno izobraževanje že globoko v zatonu, ko je v takratnem predvolilnem ozračju že postalo anatemizirana in politično konjukturna tema za obračunavanje Z nekdanjo oblastjo. Tedaj so se že začeli vse prej kot nežni in obzirni napadi tudi na osebnost in delovno
integriteto pisca teh vrstic. Toliko i v osvežitev spomina. Seveda najin takratne polemike z dr. Strmčnikot ne uvrščam v ta kontekst, saj je bil z njegove strani sicer ostra, a obzirni in ni nikjer presegla norm polemiki ki ji gre »za stvar«, in ne za »obeso nje« drugače mislečega.
Torej citiranega dela dr. Pedička ki sem ga skušal v svoji oceni pra razumeti (in se ob tem, priznam, tuc pošteno namučil, saj inventar njega vega teoretično inovativnega izrazj ni zmeraj lahko dojemljiv), nikako ni mogoče obravnavati kot obrambi zasnove usmerjenega izobraževanja Prej bi ga bilo mogoče razumeti kc njegovo kritiko. Če bi jo avtor objavi prej in če bi snovalci teoretičnih pod men usmerjenega izobraževanja pra vočasno prisluhnili njegovim opozo rilom glede praznin na konceptualno teoretični ravni reforme šolstva, sred osemdesetih let, bi koncepta usmerja nja v izobraževanju ne preglasili ii zadušili pragmatični interesi produk cijsko-kadrovskega usmerjanja \ vzgoji in izobražeanju. Tedaj bi tud ne bilo toliko prostora za programa
ške napade na celoto reformnih prijemov, med katerimi so brez dvoma vsaj nekateri tudi pripomogli k izboljšanju kakovosti učno-vzgojnega dela ter v prid demokratizacije našega šolstva.
Potemtakem moram, kot pričevalec pedagoško-reformnih snovanj v obdobju 1974—1982, resnici na ljubo izjaviti, da paradigem Pedičkove alternativne pedagogike v organih ali forumih takratne ZKS nismo jemali kot teoretično podpiranje ide-ologizmov tedanje teorije vzgoje. Preprosto tudi zato ne, ker ga ni bilo zraven. On sam najbolje ve, zakaj ni hotel ali mogel biti poleg, meni pa je vsaj danes jasno, da je škoda, da ni bil zraven. Seveda pa ne bi mogli glede navzočnosti istega trditi za dr. Strmčnika. Videvali smo ga na mnogih posvetih, komisijah, delovnih telesih ZKS pa tudi na številnih strokovnih posvetih v okviru RK SZDL in Zavoda za šolstvo. Torej je le bil zraven. Zgolj za osvežitev spomina naj zapišem, da smo v Sloveniji z reformo šolstva v usmerjeno izobraževanje začeli v letih 1975-76, najino
»brušenje peres« pa sega v leto 1985, če avtor v polemiki z dr. Pedičkom tej okoliščini že pripisuje določen pomen.
Doslej zapisanega naj dr. Strmčnik ne jemlje kot vnovičen izziv k polemiki, temveč kot zgolj malo bolj nejevoljen odziv na dejstvo, da me je brez potrebe, pa še nepravilno povrh »potegnil iz naftalina«. Upam in želim,da te vrstice ne bi zbudile hujše zamere. Še zlasti ne, ker v njih pa tudi v mojem siceršnjem prepričanju ni dvomov v pomemben prispevek dr. Strmčnika na didaktičnem področju, zlasti s teoretično osmislitvijo in utemeljitvijo učne diferenciacije in indi-vidualizcije. Z veseljem pa bi seveda tudi zanj kdaj zapisal, da je šel v kakšni študiji »korak dalj od samega sebe in svojih hipotez« - to mi očita v primeru dr. Pedička. To bi storil že tedaj, ko bi dr. Strmčnik zbral voljo za premislek o tem, da ideja usmerjanja kot konceptualna podlaga usmerjenemu izobražeanju le ni bila zgolj ideološko-politični konstrukt, da je imela in ima svojo antropološko utemeljenost, svojo širše socializcijsko-pedagoško pa tudi didaktično ozadje.
Če hočemo priznati ali ne, naj poimenujemo to tako ali drugače, celoma delo v šoli je usmerjeno, skratka usmerjevalno: od učnih smotrov, didaktičnih načel, do zgradbe učne ure, vsebin šolskega svetoval-
nega dela in poklicnega usmerjanja Navsezadnje, čemu rabita učna dife renciacija in individualizacija v uč nem procesu, če ne prav težnji, dl učitelj pomaga v sleherni mladi dozo revajoči osebnosti prebuditi in odkrit »njegovega Rafaela«.
Ali po povsem empirični paradoks ki, kot je videti, nobenega od nekda, glasnih prekrščevalcev usmerjenegt izobraževanja ne izziva k polemič nemu razmišljanju, ko zdajšnja šol ska oblast ustanavlja petletno trgov sko akademijo, ob štirilemi srednji šoli. Je mar to mogoče utemeljevati š‘ kako drugače kot s potrebami vst zahtevnejše delitve dela, tržnimi zakonitostmi, z upoštevanjem različnih interesov, sposobnosti in afinitet posameznika ipd., to pa so bile tud intencije usmerjenega izobraževanje (ki ga danes v duhu zgodbe o cesarjevih novih oblačilih naj ne bilo več).
V naši pedagoški teoriji je ostale poleg tega vprašanja še marsikaj, kal bi zahtevalo strnitev prizadevanj, d« bi sintezirali in kritično ovrednotil naša novejša pedagoško-teoretično snovanja, zlasti pa izzive postmarksi-lične konceptualizacije naše pedagogike. Za zgodovino pedagoške misl na Slovenskem pa sem prepričan, d« bo znala odmeriti pravo mesto vsem, ki so odmevno soustvarjali na socialističnem demokratizmu in humanizmu temelječo pedagogiko.
EMIL ROJC
PROSVETNI DELAVEC - 23. decembra 1991 - št. 20
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Leto 1
OBJAVE
Številka 2
PROSVETNI DELAVEC ŠT. 20
23. december 1991
VSEBINA
•	Sklepi 18. seje Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje
•	Mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije o normativih in standardih
•	Potrjeni učbeniki v letu 1991
•	Imenovanje upravnega odbora in predsednika sklada za gospodarjenje z nepremičninami
*	Osnovne šole v projektu Tri ocenjevalna obdobja v šolskem letu 1991/1992
*	Okrožnica Ministrstva za šolstvo in šport osnovnim šolam o vpeljavi skupinskega preverjanja znanja učencev 8. razreda
*	Okrožnica Zavoda za šolstvo in šport o preverjanju znanja v 8. razredu v povezavi z vpisom v srednje šole
Zbral in uredil: BOŠTJAN ZGONC
STROKOVNI SVET
SKLEPI
Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje
1.. SKLEP
Strokovni svet priporoča Zavodu za šolstvo, naj do prihodnje seje preuči ustreznost kadrovskih pogojev za izvajanje VIP 2- in 3-letnih poklicnih ter 4-letnih strokovnih in tehniških šol ter opravi korekcijo, zlasti glede na možnost vključitve dvopredmetno usposobljenih učiteljev naravoslovnih predmetov.
2.	SKLEP
Strokovni svet meni. da je program vzgojnega dela v župnijskem vrtcu Vrhnika v skladu z vzgojnim programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok.
3.	SKLEP
-	Strokovni svet je sprejel poročilo Zavoda za šolstvo o končni redakciji srednješolskih programov.
-	Strokovni svet sprejema vzgojno-izobraževalna programa Glasbo (V/36) in Ples (V/37).
-	Strokovni svet ponovno opozarja Ministrstvo za šolstvo in šport, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da se ne bi standard in kakovost izobraževanja še naprej zniževala.
4.	SKLEP
Strokovni svet se na podlagi pomanjkljive pobude Zavoda za šolstvo in političnih pritiskov ne more odločiti za ukinitev predmeta hrvaški ali 'srbski jezik v osnovni šoli. Strokovni svet predlaga, naj se učenje hrvaškega ali
njake in vse, ki želijo sodelovati v razpravi.
5.	SKLEP
Strokovni svet sprejema osnutke katalogov znanja za zaključni izpit. Strokovni svet meni. da so osnutki primerni za oblikovanje katalogov znanja za maturo in da jih letošnja generacija dijakov lahko uporablja kot učno gradivo tudi za pripravo na maturo.
6.	SKLEP
Strokovni svet sprejema sklep o predlogu dopolnila za določanje vsebin mature na narodnostno mešanem območju:
1.	Med obvezne maturitetne predmete je treba ob materinščini, matematiki in tujem jeziku v sklopu petih izpitnih enot uvrstiti tudi jezik okolja, in sicer:
-	v šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Obale: italijanski jezik kot jezik okolja;
-	v šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Obale: slovenski jezik kot jezik okolja;
-	v šolah na narodnostno mešanem območju Pomurja: madžarski ali slovenski jezik kot jezik okolja.
2.	Dopusti se opravljanje na dveh ravneh za italijanski oz. madžarski jezik kot jezik okolja, ker je pouk organiziran na dveh ravneh zahtevnosti, glede na to, ali se je učenec učil jezika okolja že v osnovni šoli ali ne.
srbskega jezika in sploh učenje jezikov sosedov postavi kot javno vprašanje. K razpravi pa vabi kulturne in druge javne delavce, obe Univerzi, strokov-
7.	SKLEP
Strokovni svet sprejema predlog za dopolnitev vsebine zaključnega izpita v 4-letnih programih, ki niso bili predloženi na prejšnji seji. in dopolnilo: v VIP elektrotehnika se v 4. izpitni enoti doda predmet fizika.
8.	SKLEP
Strokovni svet podpira pobudo za izdelavo projekta za eksterno preverjanje znanja učencev v osmih razredih OŠ pred koncem šolskega leta in predlaga, da Zavod za šolstvo in šport spopolni metodologijo ter sproti obvešča Strokovni svet o poteku dela.
Prof. dr. Franc Lazarini s. r.
PREDSEDNIK STROKOVNEGA SVETA RS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
MNENJE
Strokovnega sveta o normativih in standardih za opravljanje vzgojno-izobra-ževalnih dejavnosti v osnovnih šolah, srednjih šolah, nižjih glasbenih šolah in domovih za učence v osnovnih in srednjih šolah
Člani strokovnega sveta večinoma podpirajo pripombe, ki jih je pripravil Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, hkrati pa so oblikovali tudi tele pripombe, stališča in mnenja:
1.	Strokovni svet podpira diferencirano učno obveznost za učitelje slovenščine, tujih jezikov in matematike v osnovnih in srednjih šolah, kot je bila predložena, skladno s tradicijo v nekdanjih načinih financiranja, čeprav za to prijem ni povsem trdnih strokovnih razlogov. Opozorjeno je bilo, da bi bilo mogoče zmanjšati učno obveznost tudi pri nekaterih drugih predmetih, pri katerih so laboratorijske vaje ali z učnim načrtom predpisane pisne naloge.
2.	Strokovni svet se strinja z zmanjševanjem učne obveznosti (do 20%) za učitelje na šolah z dvojezičnim poukom in poukom italijanščine kot maternim jezikom.
3.	V osnovnih šolah se tudi v prihodnje ne moremo odpovedati svetovalnim delavcem in ustreznemu financiranju interesnih dejavnosti, poleg tega bi bilo smiselno zmanjševati učno obveznost pri kombiniranem pouku.
4.	Standardi in normativi za srednje šole ne kažejo, da smo v zadnji prenovi vpeljali v bistvu tri vrste šol, gimnazije, strokovne oziroma tehniške šole ter poklicne šole. Unifikacija normativov za te tri vrste šol ne vodi do učinkovitega načina financiranja. Boleče je zlasti zniževanje standarda praktičnega pouka. Člane strokovnega sveta je Obrtna zbornica Slovenije posebej opozorila na probleme, ki jih bodo povzročili normativi pri praktičnem pouku v obratovalnicah.
5.	Vpeljevanje obveznih izbirnih vsebin v srednješolske programe pomeni novo kakovost v slovenskem šolstvu in je bilo v praksi ugodno sprejeto. Žal predlagani normativi ne omogočajo nadaljnjega razvoja na tem področju.
6.	Delo z otroki in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju zahteva dodatno motivacijo. Smiselno je tudi vpeljevati usposobljene varuhe kot pomoč pri pouku v nižjih razredih. V posebnih šolah bi bilo bolj smiselno učitelja nagraditi z dodatkom, kot zniževati normative.
Ljubljana, 28, 11. 1991 Dr. Franc Lazarini
PREDSEDNIK STROKOVNEGA SVETA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
POTRJENI UČBENIKI V LETU 1991
Strokovni svet Republike Slovenije je v letu 1991 potrdil tele učbenike:
TEHNOLOGIJA V TAPETNIŠTVU - Blazinjenje pohištva, Tehnologija dela za 3. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik, ki ga je napisala Albina Nastran, dipl. inž. les. se potrdi za pouk predmeta tehnologija v tapetništvu v 3. letniku vzgojno-izobraževalnega programa lesarstvo.
SPLOŠNA IN ANORGANSKA KEMIJA za 1. in 2. letnik gimnazije in programa Kemijski tehnik in Farmacevtski tehnik.
Učbenik, ki sta ga napisala prof. dr. Jurij Brenčič in prof. dr. Franc Lazarini, se potrdi za pouk predmeta kemija v 1. in 2. letniku gimnazije in v programih Kemijski tehnik in Farmacevtski tehnik.
ORGANSKA KEMIJA I. DEL za 8. razred osnovne šole.
Učbenik, ki gaje napisala prof. dr. Aleksandra Kornhauser, se potrdi za pouk kemije v 8. razredu osnovne šole.
DOBER DAN, ZEMLJA, za spoznavanje narave in družbe v 3. razredu osnovne šole.
Delovni učbenik Dober dan, Zemlja, je pripravila skupina avtorjev Darja Skribe-Dimec, dr. Saša Glažar, mag. Marija Košak, dr. Andrej Likar, dr. Ljubica Marjanovič-Umek, mag. Andrej Vovko, Bojan Žlender.
Delovni učbenik Dober dan, Zemlja, se potrdi za pouk spoznavanja narave in družbe v 3. razredu osnovne šole.
VRTNARSTVO za kmetijsko-gospodinjske šole, za predmet kmetijska pridelava in reja.
Učbenik Vrtnarstvo je napisala Marija Skledar dipl. inž. agr.. in se potrdi za pouk vsebin vrtnarstva v kmetijsko-gospodinjskih šolah in programih.
GOSPODINJSTVO za 8. razred osnovne šole.
Učbenik za 8. razred osnovne šole je napisala mag. Marija Kodele in se potrdi za pouk predmeta gospodinjstvo v 8. razredu osnovne šole.
Učbeniško gradivo REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA, ki so ga napisali mag. Slavko Brinovec, dr. Marjan Klemenčič, dr. Franc Lovrenčak in dr. Matjaž Jeršič, se potrdi za pouk predmeta geografija v 2. letniku gimnazije, v programih Turistični tehnik, Ekonomsko-komercialni tehnik. Trgovska akademija in Predšolska vzgoja.
BERILA:
IRODALOM 5, avtorji: Kalocsai J., Kiss G.. Szabone E.; IRODALOM 6, avtorji: Goda L. Horvath Z.. M. Boda E.; IRODALOM 7, avtorja: Goda L, M. Boda E.; IRODALOM 8, avtor: Dobcsanyi F., se potrdijo za pouk predmeta madžarskega jezika kot maternega jezika v 5., 6., 7. in 8. razredu dvojezične (slovensko-madžarske) osnovne šole v Pomurju. TEHNOLOGIJA VELIKIH KUHINJ za 3. letnik srednjega izobraževanja. Učbenik, ki ga je napisala Alenka Hrovatin, dipl. inž., se potrdi za pouk predmeta kuharstvo v 3. letniku vzgojno-izobraževalnega programa Gostinska dela.
HIDROMEHANIKA, za 4. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik, ki ga je napisal mag. J. Stropnik, se potrdi za pouk predmeta mehanika v 4. letniku vzgojno-izobraževalnega programa Strojni tehnik. RUDARSTVO 1 za 1. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik, ki so ga napisali mag. Boris Salobir. Ljubo Simikič, dipl. inž. rudar., Marjan Hace, inž. rudar., Marjan Hudej, dipl. inž. rudar., se potrdi za pouk predmeta rudarstvo v 1. letniku vzgojno-izobraževalnega programa Rudarski tehnik.
OSNOVE TEHNIČNE KERAMIKE za 2., 3. in 4. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik, ki ga je napisal prof. dr. Drago Kolar, se potrdi za pouk predmeta tehnologija stekla in materialov v 2.. 3. in 4. letniku vzgojno-izobraževalnega programa Steklarski tehnik.
GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV - GOZDNOGOJITVENA TEHNIKA za 3. letnik srednjega izobraževanja
Snopič - Gozdnogojitvena tehnika, ki ga je napisal Pavel Vrtovec, se potrdi za pouk predmeta gojenje in varstvo gozdov v 3. letniku vzgojno-izobraževalnega programa Gozdar - gozdarski tehnik.
INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO za 1. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik, ki ga je napisal dr. Ivan Gerlič, se potrdi za pouk predmeta informatika in računalništvo v L letniku srednjega izobraževanja.
VAJE IZ MATEMATIKE S, avtorjev Izidor Hafner, Jože Malešič in Pavel Zajc. se potrdi za dodatni in dopolnilni pouk v 5. razredu osnovne šole. VAJE IZ MATEMATIKE 4, avtorice Terezije Uran, se potrdi za dodatni in dopolnilni pouk v 4. razredu osnovne šole.
SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE za 3. razred osnovne šole.
Učbenik, ki so ga napisali D. Sivec, A. Umek, J. Dabsch, F. Jarolim, E. Stvolba, se potrdi za pouk predmeta spoznavanje narave in družbe v 3. razredu osnovne šole.
SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE za 2. razred osnovne šole.
Učbenik, ki so ga napisali M. Adamič, M. Martinčič, J. Dabsch, F. Jarolim, E. Stvolba, se potrdi za pouk predmeta spoznavanje narave in družbe v 2. razredu osnovne šole.
Učbeniški komplet NEMŠKI JEZIK za 7. razred osnovne šole, avtorjev Herte Orešič in Mihaela Koltaka, se potrdi za pouk nemškega jezika kot prvega tujega jezika v osnovni šoli.
POZDRAVLJENO, ZELENO DREVO, Slovensko berilo za 5. razred osnovne šole.
Berilo, ki sta ga napisala dr. Gregor Kocijan in mag. Stanko Šimenc, se potrdi za pouk slovenskega jezika v 5. razredu osnovne šole.
GOSPODARSKO POSLOVANJE I
Avtorji učbenika: Potočnik, Furlan, Grilc, Schneider, Schvvankhart, Wirth, Wirth, Grbenic, Kleissner.
Učbenik se potrdi za pouk predmeta gospodarsko poslovanje v prvem letniku 4-letnih ekonomskih šol in 5-letne trgovske akademije.
RUDARSTVO 2 za 2. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik, ki so ga napisali Ivan Pečovnik, Janez Mramor, Ljubo Simikič, Marjan Hace in mag. Boris Salobir, se potrdi za pouk predmeta rudarstvo v 2. letniku vzgojno-izobraževalnega programa Rudarski tehnik.
STROJI IN NAPRAVE. Transportne naprave za 3. oz. 4. letnik programa Mizar oz. Lesarski tehnik.
Učbenik, ki ga je napisal Mirko Ceršak, dipl. inž., je namenjen pouku predmeta stroji in naprave v lesarstvu.
Učbeniški komplet ANGLEŠKI JEZIK avtorjev Janeza Skele in Sonje Berce, se potrdi za pouk angleščine kot prvega tujega jezika v osnovni šoli. STROJNI ELEMENTI 2 za 3. in 4. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik Strojni elementi 2, ki ga je napisal Igor Janežič, se potrdi za pouk predmeta tehniško risanje s strojnimi elementi za 3. in 4. letnik vzgojno-izobraževalnega programa kovinarstva in strojništva.
LEGGO E PARLO ITALIANO za pouk italijanskega jezika v 7. razredu osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem (sloven-sko-italijanskem) območju.
Učbenik LEGGO E PARLO ITALIANO, ki sta ga napisali Zdenka Sušanj in Vlasta Lipovec, se potrdi za pouk italijanskega jezika v 7. razredu osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom.
HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA za 2. razred osnovne šole
Berilo, ki so ga sestavili Berta Golob, Igor Saksida, Marija Kolar, Cveta Velikonja in Anica Zidar, se potrdi za pouk slovenskega jezika v 2. razredu osnovne šole.
FILOZOFIJA za 4. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik FILOZOFIJA, ki sta ga napisala Marija Furst in Nikolaus Halmer, se potrdi kot alternativni učbenik v vseh 4-letnih programih srednjega izobraževanja, kjer je filozofija obvezen ali izbirni predmet.
Priročnik RUDARSTVO - Jamsko zračenje za 3. in 4. letnik srednjega izobraževanja.
Priročnik RUDARSTVO - Jamsko zračenje, ki ga je napisal Marjan Hace, se potrdi za pouk predmeta rudarstvo v 3. in 4. letniku vzgojno-izobraževalnega programa Rudarstvo (SR).
BOGATENJE MINERALNIH SUROVIN za 3. letnik srednjega izobraževanja.
Učbenik BOGATENJE MINERALNIH SUROVIN, ki ga jc napisal Drago Ocepek, se potrdi za pouk predmeta bogatenje mineralnih surovin za 3. letnik vzgojno-izobraževalnega programa Rudarstvo (SR).
STROJNE IN ELEKTRIČNE NAPRAVE. Stroji za primarno obdelavo lesa, se potrdi za 4. letnik vzgojno-izobraževalnega programa lesarstvo (SR). Učbenik, ki ga je napisal Mirko Geršak, dipl. inž., je namenjen pouku predmeta strojne in električne naprave.
IMENOVANJA
Na podlagi 271. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) in 50. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/ 91) je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na 136. seji 28. novembra 1991
ODLOČIL:
V upravni odbor Sklada za gospodarjenje z nepremičninami, ki so javna lastnina in se Uporabljajo za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, so imenovani: za predsednika:
-	Niko ŽIBRET, svetovalec Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije v Ministrstvu za šolstvo in šport;
za namestnika predsednika:
-	Milivoj LAPUH, svetovalec ministra za šolstvo in šport; za člane:
-	Janez GORJANC, upokojeni dipl. pravnik
-	Štefan LEBAR, pomočnik ministra za šolstvo in šport
-	Marjeta VESEL-VALENTINČIČ, samostojna svetovalka v Ministrstvu za šolstvo in šport
-	dr. Jože KOŽELJ, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in predsednik prostorske komisije Univerze v Ljubljani
-	dr. Adolf ŠOSTAR, redni profesor na Tehniški fakulteti, VTO Strojništvo Univerze v Mariboru in predsednik odbora za prostorski razvoj Univerze v Mariboru.
Številka: 400-06/91-28/1-8 Ljubljana, 28. novembra 1991
Matija Malešič
PODPREDSEDNIK
Stran 6	PROSVETNI DELAVEC - 23. decembra 1991 - št. 20
EKSPERIMENTI
OSNOVNE ŠOLE V PROJEKTU TRI OCENJEVALNA OBDOBJA V ŠOLSKEM LETU 1991/92
Sodelovanje pri projektu je bilo prostovoljno. Za vpeljevanje treh ocenjevalnih obdobij so bili učitelji in starši.
V šolskem letu 1991/92 vpeljuje tri ocenjevalna obdobja 130 osnovnih šol v republiki Sloveniji, in sicer:
L skupina
1.	OS Franceta Bevka Ljubljana, Ul. pohorskega bataljona 1, 61000 Ljubljana
2.	OŠ Toneta Trtnika-Tomaža Sostro, Cesta II. grupe odredov 47, 61000 Ljubljana
3.	OŠ Nove Jarše Ljubljana, Clevelandska ul. 11, 61000 Ljubljana
4.	OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana, Jarška c. 34, 61000 Ljubljana
5.	OŠ Karla Destovnika-Kajuha Ljubljana, Vlahovičeva ul. 42, 61000 Ljub-Ijana
6.	OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, Čufarjeva ul. 11, 61000 Ljubljana
7.	OŠ Toneta Seliškarja Ljubljana, Prule 13 , 61000 Ljubljana
8.	OŠ Majde Vrhovnik Ljubljana, Gregorčičeva 16, 61000 Ljubljana
9.	OŠ Ledina Ljubljana, Komenskega ul. 19 , 61000 Ljubljana
10.	OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana, Dolenjska c. 20, 61000 Ljubljana
11.	OŠ II. grupe odredov Ljubljana, Gašperšičeva 10, 61000 Ljubljana
12.	OŠ dr. Jože Potrč Ljubljana, Potrčeva 1. 61000 Ljubljana
13.	OŠ Zbora odposlancev Kočevje, Trg zbora odposlancev 28, 61330 Kočevje
14.	OŠ Vas-Fara, Vas 4, 61336 Vas
15.	OŠ Franceta Prešerna Ribnica, 61310 Ribnica
II.	skupina
L Osnovna šola Radomeljske čete Preserje. Pelechova c. 83, 61235 Radomlje
2.	OŠ Polhov Gradec, Polhov Gradec 95, 61355 Polhov Gradec
3.	OŠ Šlandrove brigade Domžale, Bistriška c. 19, 61230 Domžale
4.	OŠ Louis Adamič Grosuplje, Tovarniška c. 14, 61290 Grosuplje
5.	OŠ Ivana Skvarča Zagorje ob Savi, C. 9. avgusta 44, 61410 Zagorje ob Savi
6.	OŠ Ivan Kavčič Izlake, Izlake 67, 61411 Izlake
7.	OŠ Franca Rozmana-Staneta, Šmartno pri Litiji 108, 61275 Šmartno pri Litiji
8.	OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašče 123, 61315 Velike Lašče
9.	OŠ E. Kardelja Trzin, Mengeška c. 7, 61234 Mengeš
10.	OŠ Franca Albrehta Kamnik, Jeranova 11, 61240 Kamnik
11.	OŠ 8. talcev Logatec, 61370 Logatec
12.	OŠ Krimski odred Preserje, Preserje 51, 61352 Preserje
13.	OŠ Mengeš, Ul. talcev 11, 61234 Mengeš
III.	skupina
1.	OŠ Adama Bohoriča Brestanica, Šolska c. 29, 68280 Brestanica
2.	OŠ Vinica, 68344 Vinica
3.	OŠ Bršljin Novo mesto. Kurirska pot 19. 68000 Novo mesto
4.	OŠ Grm Novo mesto, Trdinova 7, 68000 Novo mesto
5.	OŠ Jurija Dalmatina Krško, Šolska ul. 1, 68270 Krško
6.	OŠ Milke Kerin Leskovec pri Krškem. Pionirska c. 4, 68273 Leskovec pri Krškem
7.	OŠ Jože Slak Silvo Trebnje, Kidričeva ul. 2, 68210 Trebnje
8.	OŠ Šentrupert, 68232 Šentrupert
9.	OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, 68311 Kostanjevica na Krki
10.	OŠ Šmarjeta, 68220 Šmarješke Toplice IV.
IV.	skupina
L Osnovna šola Veljka Vlahoviča Velenje, Efenkova c. 60, 63320 Velenje
2.	OŠ Miloša Ledineka, Črna na Koroškem, Center 142, 62393 Črna na Koroškem
3.	OŠ Ljubno ob Savinji, 63333 Ljubno ob Savinji
4.	OŠ Lava Celje, Pucova 7, 63000 Celje
5.	OŠ Blaža Arniča Luče, 63334 Luče ob Savinji
6.	OŠ Marija Broz Bistrica ob Sotli, 63256 Bistrica ob Sotli
7.	OŠ Bratov Mravljak Velenje, Ul. Vrnjačke banje 10, 63320 Velenje
8.	OŠ Radlje ob Dravi, Koroška cesta 17, 62360 Radlje ob Dravi
9.	OŠ Štorskih železarjev Štore, Ul. Cvetke Jerin 5, 63220 Štore
10.	OŠ Prva osnovna šola Celje, Vrunčeva ul. 13, 63000 Celje
11.	OŠ Ivan Kovačič-Efenka Celje, Dečkova c. 60, 63000 Celje
12.	OŠ Neznanih talcev Dravograd, Trg 4. julija 64, 62370 Dravograd
13.	OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju, Ul. skladateljev 1, 63230 Šentjur pri Celju
14.	OŠ XI. SNOUB M. Zidanška Šmartno pri Slov. Gradcu, 62380 Slov. Gradec
15.	OŠ Franja Vrunča Slivnica pri Celju, 63263 Gorica pri Slivnici
16.	OŠ Muta, Šolska ulica 6. 62366 Muta
17.	OŠ Prežihov Voranc Ravne, Gozdarska pot 11, 62390 Ravne na Koroškem
18.	OŠ Franca Pasterka-Lenarta Mežica, Partizanska c. 16, 62393 Mežica
19.	OŠ Franja Vrunča Slovenj Gradec, Šercerjeva ul, 7, 62380 Slov. Gradec
20.	OŠ Blaža Kocena Ponikva, 63232 Ponikva
21.	OŠ Vuzenica, 62367 Vuzenica
22.	OŠ Rada Iršiča Mislinja, 62382 Mislinja
23.	OŠ Edvarda Kardelja Slovenske Konjice. Šolska ul. 3. 63210 Slovenske Konjice
24.	OŠ Slavka Šlandra Prebold, 63312 Prebold
V.	skupina
L Osnovna šola H. Grajzerja Tržič, Pot na zali rovt 15, 64290 Tržič
2.	OŠ H. Bračiča Tržič, Begunjska c. 2. 64290 Tržič
3.	OŠ Bratov Žvan Gorje, Zg. Gorje 44. 64247 Zg. Gorje
4.	OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, Podlubnik 1, 64220 Škofja Loka
5.	OŠ A. T. Linharta Radovljica, Kranjska c. 27, 64240 Radovljica
6.	OŠ Karavanških kurirjev Jesenice, C. talcev 2, 64270 Jesenice
7.	OŠ Staneta Žagarja Kranj, C. 1. maja lOa, 64000 Kranj
8.	OŠ F. S. Finžgarja Lesce, Begunjska c. 7, 64248 Lesce
9.	OŠ dr. J. Mencingerja Boh. Bistrica. Savska c. 10, 64264 Boh. Bistrica
10.	OŠ Kokrškega odreda Križe, 64294 Križe
VI.	skupina
1.	Osnovna šola Šmarje pri Kopru, 66274 Šmarje pri Kopru
2.	OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, Sp. Škofije 40, 66281 Škofije
3.	OŠ FIrvatini. PIrvatini 137, 66281 Škofije
4.	OŠ Vojka Šmuc Izola, Prešernova c. 4. 66310 Izola
5.	OŠ Lucija, Fazan 1, 66320 Portorož
6.	OŠ Pinka Tomažiča Koper, Ljubljanska c. 10. 66000 Koper
7.	OŠ Antona Ukmarja Koper. Pot v gaj 2, 66000 Koper
8.	OŠ D. Bordona Semedela-Koper. Rozmanova ul. 21, 66000 Koper
9.	OŠ Istrskega odreda Gračišče 5, 66272 Slovensko Gračišče
10.	OŠ Vojkove brigade Sp. Idrija, Sp. Idrija 20, 65281 Sp. Idrija
11.	OŠ Drago Bajc Vipava, 65271 Vipava
12.	OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova ul. 6, 66210 Sežana
13.	OŠ Dutovlje, 66221 Dutovlje
14.	OŠ Cirila Kosmača Piran, Bolniška ul. 11, 66330 Piran
15.	OŠ Sečovlje, 66333 Sečovlje
VII.	skupina
L Osnovna šola Sladki vrh, 62214 Sladki vrh
2.	OŠ Janka Padežnika Maribor, Iztokova ul. 6, 62000 Maribor
3.	OŠ Borci za severno mejo Maribor. Borci za severno mejo 10. 62000 Maribor
4.	OŠ F. Rozmana-Staneta Maribor, Kersnikova 10, 62000 Maribor
5.	OŠ Velika Nedelja, 62274 Velika Nedelja
6.	OŠ Dekovič-Hačimovič Selnica ob Dravi. Mariborska c. 30, 62352 Selnica ob Dravi
7.	OŠ Krenovih Zg. Kungota, Plintovec 10, 62201 Zg. Kungota
8.	OŠ 25. maja Starše, 62205 Starše
9.	OŠ NH Vinko Megla Tomaž pri Ormožu, 62258 Tomaž pri Ormožu
10.	OŠ Toneta Čufarja Maribor, Zrkovska 67, 62000 Maribor
11.	OŠ Lackova četa Rače, Grajski trg 1, 62327 Rače
12.	OŠ Bojana Iliha Maribor, Mladinska ul. 13. 62000 Maribor
13.	OŠ Bratov Greif Sp. Duplek, 62241 Sp. Duplek
14.	OŠ Borisa Kidriča Maribor, Žolgarjeva ul. 4, 62000 Maribor
15.	OŠ Rado Robič Limbuš, Limbuška graba 62. 62341 Pekre-Limbuš
16.	OŠ Martina Konška Maribor, Prekmurska 67, 62000 Maribor
17.	OŠ Bratov Polančič Maribor, Krekova ul. 1, 62000 Maribor
18.	OŠ Prežiha Voranca Maribor, Gosposvetska c. 10, 62000 Maribor
19.	OŠ Ormož, Hardek 5, 62270 Ormož
20.	OŠ Draga Kobala Maribor, Tolstojeva ul. 3, 62000 Maribor
VII. skupina
L Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Murska Sobota, Kidričeva ul. 91, 69000 Murska Sobota
2.	OŠ E. Kardelja Murska Sobota, Trstenjakova 73, 69000 Murska Sobota
3.	OŠ Šalovci, 69204 Šalovci
4.	OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, 69232 Črenšovci
5.	OŠ Jožeta Kerenčiča Gornja Radgona. Prežihova 1, 69250 Gornja Radgona
6.	OŠ Ivana Cankarja, Ljutomer, Cankarjeva 10, 69240 Ljutomer
IX. skupina
L Osnovna šola Slovenjegoriške čete Juršinci, 62256 Juršinci
2.	OŠ Franc Belšak Gorišnica, 62272 Gorišnica
3.	OŠ Videm pri Ptuju, 62284 Videm pri Ptuju
4.	OŠ Leskovec pri Ptuju, Zg. Leskovec 10, 62285 Zg. Leskovec
5.	OŠ Boris Kidrič Kidričevo. Kajuhova ul. 10, 62325 Kidričevo
6.	OŠ Olga Meglič Ptuj. Prešernova 31, 62250 Ptuj
7.	OŠ Franca Osojnika Ptuj, Župančičeva 10, 62250 Ptuj
8.	OŠ Hajdina, 62288 Hajdina
9.	OŠ Bratje Reš Destrnik, 62253 Destrnik
10.	OŠ Ivan Spolenek Ptuj, Rogaška c. 6, 62250 Ptuj
11.	OŠ Pohorski odred Slov. Bistrica, Kopališka 1, 62310 Slov. Bistrica
12.	OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane, 62282 Cirkulane
13.	OŠ Majšperk, 62322 Majšperk
14.	OŠ Dornava, 62252 Dornava
15.	OŠ Cirkovce, 62326 Cirkovce
16.	OŠ Bratov Štrafela Markovci pri Ptuju, 62281 Markovci pri Ptuju
17.	OŠ Podlehnik, 62286 Podlehnik
VODJA:
Angelca Kunstelj, Ministrstvo za šolstvo in šport
Urška Margan, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport
OKROŽNICE
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Ljubljana, Župančičeva 6
Številka: 603-19/91 Datum: 19. 11. 1991
OSNOVNIM ŠOLAM
Zadeva: Skupinsko prcveijanje znanja učencev 8. razreda osnovne šole
S šolskim letom 1991/92 se za učence 8. razreda osnovne šole vpeljuje skupinsko preverjanje znanja pod vodstvom Zavoda RS za šolstvo in šport.
Preverjanje znanja bo iz slovenskega jezika, matematike ter iz predmeta, ki si ga bo izbral učenec izmed tujega jezika, fizike, biologije, kemije, zgodovine ali zemljepisa. S preverjanjem se bo ugotavljal pregled doseženega znanja po učnem načrtu osnovnih šol. Rezultati tega preverjanja pa se bodo lahko uporabili tudi pri izbiri kandidatov na srednjih šolah, ki bodo omejile vpis oziroma preskus znanja, ki ga določa 167. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89). V tem smislu bo tudi spremenjen Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju.
Preverjanje znanja bo potekalo predvidoma v maju 1992 na osnovnih šolah in po navodilih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Da bi se učitelji in učenci pripravili na preverjanje znanja, bo Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport izvedel poprejšnja preskusna preverjanja. Prvo tako preverjanje bo predvidoma že v decembru 1991.
Preverjanje bo potekalo med rednim poukom. O izidih končnega - majskega preverjanja znanja bodo osnovne šole svojim učencem izdale dokazilo; tega bodo učenci, prijavljeni za vpis v L letnik srednjih šol. ki so omejile vpis. morali predložiti za izbiro po posebnem postopku.
Tisti, ki v šol. 1. 1991/92 ne obiskujejo osnovne šole in se bodo prijavili za vpis v 1. letnik na srednje šole, ki bodo vpis omejile, bodo opravljali preverjanje znanja po navodilih srednje šole, kjer bodo prijavljeni za vpis.
Skupinsko preverjanje znanja ne zahteva od osnovnih šol drugega kot da učence in starše s tem seznanijo in poskrbijo, da bodo učenci obvladali učne vsebine, določene z učnim načrtom.
Prof. dr. Peter Vencelj MINISTER
V vednost:
-	srednjim šolam
-	Zavodu RS za šolstvo in šport
-	OE Zavoda RS za šolstvo in šport
-	zavodom za zaposlovanje
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO
ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Zavod RS za šolstvo in šport Ljubljana. Poljanska 28
Datum: 25. 11. 1991 Številka: 603-1/1991
OSNOVNIM ŠOLAM
Zadeva: Preveijanje znanja v 8. razredu osnovne šole v povezavi z vpisom v srednje šole
Na podlagi dopisa Ministrstva za šolstvo in šport (št. 603-19/91 dne 19. 11. 1991). s katerim je minister s šolskim letom 1991/92 vpeljal skupinsko preverjanje znanja učencev 8. razreda osnovnih šol ter je po 12. in 613. členu Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju (Ur. list RS, št. 9/91) imenoval Zavod RS za šolstvo in šport za nosilca priprave in izvedbe omenjenega preverjanja znanja, objavljamo načrt aktivnosti in nekatera navodila.
Ker gre za izredno obsežno in zahtevno nalogo, je nujno, da aktivnosti uskladimo in upoštevamo dogovore in navodila.
A.	TEMEUNI PODATKI IN NAVODILA
1.	Koordinator vseh aktivnosti: Zavod RS za šolstvo in šport s svojimi organizacijskimi enotami
2.	Preverjanje znanja se izvaja v vseh 8. razredih šol v Republiki Sloveniji. Učenci 8. razredov podružničnih osnovnih šol opravljajo preverjanje znanja v svojih matičnih šolah,
2.	Osnovne šole povabijo k preverjanju znanja tudi tiste učence, ki so prejšnja leta končali 8. razred osnovne šole, pa se želijo vpisati v srednjo šolo s šolskim letom 1992/93, in tudi tiste svoje učence, ki so med tem uspešno končali 8. razred osnovne šole kot občani in se želijo vpisati v srednjo šolo.
4.	Znanje se tako ne preverja pri učencih, ki končujejo osnovnošolsko obveznost nižje od 8. razreda.
5.	Znanje vseh učencev 8. razreda se preveri iz slovenskega jezika in matematike.
6.	Znanje se preveri tudi iz enega od predmetov, ki ga učenec sam izbere izmed: tujega jezika, fizike, biologije, kemije, zgodovine ali zemljepisa.
7.	Naloge za preverjanje znanja pripravi Zavod RS za šolstvo.
8.	Preverjanje znanja se v šolskem letu 1991/92 opravi trikrat, praviloma: decembra, marca in maja.
9.	PREVERJANJE ZNANJA DECEMBRA IN MARCA
a)	Po en izvod naloge za preverjanje znanja iz posameznih predmetov in navodila za vrednotenje pošlje Zavod ravnatelju šole. Glede na število učencev v 8. razredu se naloge razmnožijo. Pri tem mora ravnatelj zagotoviti tajnost.
b)	Ravnatelj odredi izmed pedagoških delavcev šole, ki ne poučujejo predmetov. kjer se preverja znanje, po dva za vsak prostor, v katerem se izvaja preverjanje znanja.
c)	Preverjanje znanja iz posameznega predmeta poteka za vse učence šole sočasno.
č) Eno uro pred začetkom preverjanja znanja ravnatelj šole razdeli ustrezno število izvodov nalog pedagoškim delavcem, ki bodo v posameznih prostorih organjzirali in spremljali preverjanje znanja. Skupaj pregledajo naloge in navodila in uskladijo morebitne dileme.
d)	Ravnatelj razdeli za vsak oddelek tudi ustrezno število lističev, na katerih so zapisane šifre (Al, A2, A3,...; BI. B2. B3...; ...).
e)	Pred začetkom preverjanja znanja da pedagoški delavec učencem ustrezna navodila, razdeli listke s šiframi in jim naroči, da napišejo na te listke svoje ime in priimek. Nato jim razdeli žigosane liste z nalogami in naroči, da na ta list napišejo svojo šifro. Učenci pregledajo liste z nalogami in dobijo zadnja navodila.
f)	Učenci rešujejo naloge vsakega predmeta 45 minut. V enem dnevu se lahko preverja znanje največ iz dveh predmetov.
g)	Če je ta dan preverjanje le iz enega predmeta, pedagoški delavec pred začetkom reševanja nalog pobere šifre, jih spravi v ovojnico in to zalepljeno takoj odda ravnatelju.
Če pa ta dan preverjamo znanje iz dveh predmetov, storimo enako, vendar poberemo lističe s šiframi pred začetkom reševanja nalog iz drugega predmeta.
h)	Šifri sta za posameznega učenca vsak dan različni.
i)	Izdelke učencev takoj po preverjanju po navodilih in merilih, ki jih je z nalogami poslal Zavod RS za šolstvo in šport, ovrednotijo učitelji šole, ki poučujejo posamezne predmete.
j)	Učitelji, ki so naloge ovrednotili, oddajo ravnatelju seznam šifer z doseženimi rezultati. Poleg tega oddajo ravnatelju tudi podatke o uspešnosti učencev po posameznih nalogah istega predmeta in podatke o distribuciji glede na doseženi uspeh po posameznih predmetih in skupaj.
k)	Ravnatelj šole skliče šolske aktive učiteljev posameznih predmetov; ti skupaj razčlenijo doseženo uspešnost v posameznih oddelkih in se dogovorijo o ustreznih aktivnostih.
l)	Ravnatelj osnovne šole pošlje številčne podatke o globalni uspešnosti preverjanja znanja pri posameznih predmetih in posameznih nalogah Zavodu RS za šolstvo in šport.
m)	S temi podatki ravnatelj šole seznani tudi učiteljski zbor šole in svet šole.
10.	PREVERJANJE ZNANJA MAJA
a)	Naloge za preverjanje znanja na vsako osnovno šolo prinese sodelavec Zavoda RS za šolstvo. Le-ta tudi usklajuje izpeljavo preverjanja znanja na posamezni osnovni šoli.
b)	S koordinatorjem izpeljave preverjanja znanja najtesneje sodeluje ravnatelj šole.
c)	Ravnatelj šole izroči koordinatorju sezname učencev po posameznih oddelkih (skupinah), ustrezno število lističev za vpis šifer in seznam pedagoških delavcev, ki bodo sodelovali pri preverjanju znanja.
d)	Koordinator na lističe vpiše šifre in jih za posamezne skupine shrani v ovojnici.
e)	Eno uro pred začetkom prvega preverjanja znanja zbere ravnatelj vse pedagoške delavce, ki bodo sodelovali pri preverjanju znanja (po dva na skupino izmed tistih pedagoških delavcev, ki ne poučujejo predmetov), ter razdeli naloge in navodila za prvi predmet. Skupaj pregledajo naloge in uskladijo dileme.
f)	Učenci sedijo vsak v svoji klopi tako, da ne morejo prepisovati.
Pred začetkom vsakega preverjanja da pedagoški delavec ustrezna navodila, razdeli lističe s šiframi in pozove učence, da na hrbtno stran lističa napišejo svojo šifro. Drugi pedagoški delavec pobere lističe s šiframi in jih takoj v zalepljeni ovojnici odda koordinatorju.
Učenci dobjjo še zadnja navodila za reševanje nalog.
g)	Nalogo rešujejo 45 minut. Pedagoški delavec izdelke učencev pobere in jih odda koordinatorju.
h)	Koordinator vse izdelke učencev dostavi takoj po končanem zadnjem preverjanju v že prej določene centre (organizacijske enote Zavoda RS za šolstvo in šport).
i)	V teh centrih ustrezno število strokovnjakov za posamezne predmete ovrednoti vse izdelke po enotnih navodilih in merilih, ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo in šport. Rezultate obvezno pregledajo tudi nadzorniki.
j)	V teh centrih se v računalnike vnašajo podatki o posameznih učencih ter po dešifriranju podatki o doseženi uspešnosti po posameznih nalogah in po posameznih predmetih.
k)	Za vsako osnovno šolo se pripravi tudi računalniški izpisek učencev in njihovih rezultatov.
l)	Delo centra usklajuje predstojnik organizacijske enote Zavoda RS za šolstvo in šport.
m)	Osnovna šola na podlagi podatkov, ki jih pošlje center, izda učencem dokazilo o uspehu, doseženem pri preverjanju znanja iz posameznih predmetov.
11.	Po dogovoru bo Ministrstvo za šolstvo in šport osnovnim šolam povrnilo denar za materialne stroške v zvezi z izpeljavo preverjanja znanja (razmnoževanje nalog...).
Ministrstvo za šolstvo in šport
LJUBLJANA, Župančičeva 6
komisija za štipendiranje in izpopolnjevanje učiteljev
PROSVETNI DELAVEC ŠT. 20 ^ december 1991

KATALOG
objave
PROGRAMOV STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA JANUAR, FEBRUAR, MAREC IN APRIL 1992
PEDAGOŠKIM DELA VCEM V REPUBLIKI SLO VENIJI
V letošnjem drugem Katalogu programov strokovnega izobraževanja pedagoških delavcev, ki zajema programe za januar, februar, marec in april 1992, vas želimo opozoriti na tole:
1.	Programi so povečini časovno določeni, o natančnih rokih tistih, za katere je navaden le približni datum, pa vas bodo obveščali izvajalci pisno.
2.	Ministrstvo za šolstvo in šport bo financiralo le programe, ki so razpisani v Katalogu. Seminarje iz programov, za katere prejemate na šolo tudi druga vabila in zahtevajo zanje zavodi povrnjen denar (kotizacijo), izpeljite na svoje stroške.
3.	Vse kandidate in ranatelje zavodov prosimo, da pošiljajo prijavnice za udeležbo samo na naslove izvajalcev.
4.	Programov, ki so krajši od 16 pedagoških ur, ne bomo financirali.
5.	Izvajalci programov morajo udeležencem izdati potrdila le za seminarje, ki so daljši od 24 pedagoških ur ali če udeleženec absolvira več posameznih oblik izobraževanja, ki obsegajo najmanj 24 pedagoških ur. Seminarji in oblike izobraževanja morajo biti usklajeni z metodologijo oblikovanja programov.
6.	Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport navaja trajanje seminarjev in drugih oblik izobraževanja v dnevih: 1 dan pomeni 8 pedagoških ur.
7.	Pedagoške delavce prosimo, da predlagajo nove vsebine, za katere želijo, da bi jih izvajalci uvrstili v program za naslednje šolsko leto, pisno. Pobude in predloge pošljite najkasneje do 30. januarja 1992 na naslov: Ministrstvo za šolstvo in šport, Komisija za štipendiranje in izpopolnjevanje učiteljev.
Želimo vam uspešno izbiro vsebin in programov!
Objave zbral in uredil
svetovalec za permanentno izobraževanje
in štipendiranje
JOŽE ŽLAHTIČ
FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Aškerčeva 12 61000 LJUBLJANA telefon 061/150-001
Koordinator programov je dipl. psihologinja Breda Jurčič Cacovich na Centru za pedagoško izobraževanje.
CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE
V _____________
IZKUSTVENO UČENJE V IZOBRAŽEVANJU UČITELJEV, VI-A PROGRAM
Nosilec programa: Center FF za pedagoško izobraževanje Izvajalci: dr. B. Marentič-Požarnik, dr. A. Tomič
Udeleženci: učitelji pedagoško-psiholoških predmetov in specialnih didaktik 5a pedagoških kadrovskih šolah ur. 24 (3 dni)
Kok: 10. do 13. 2. 1992 I^aj: Radovljica
Model: pedagoška delavnica (ciklus)
vsebina: Praktično preskušanje in teoretska analiza raznih metod izkustvenega učenja pri delu s študenti - prihodnjimi učitelji.
Literatura: Marentič-Požarnik B., Nova pota v izobraževanju učiteljev. DZS Ljubljana 1987 in tuja literatura po dogovoru.
Obveznosti udeležencev: Aktivno sodelovanje pri praktičnem prikazu in dokumentiranju metod izkustvenega učenja.
Z AKCIJSKIM RAZISKOVANJEM DO EKOLOŠKE VZGOJE, A-PROGRAM II. IN III. DEL
Nosilec programa: Center FF za pedagoško izobraževanje v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo
Izvajalki: dr. B. Marentič-Požarnik, mag. Majda Skerbinek Udeleženci: učitelji osnovnih šol, ki se ukvarjajo z akcijskim uvajanjem ekološke vzgoje in so absolvirali I. del M. ur: 20 ur (2,5 dneva)
Kok: 6. do 9. 4. 1992 Kraj:
Model: pedagoška delavnica (ciklus)
vsebina: Metode izvajanja, spremljanja in poročanja o akcijskem raziskovanju na področju ekološke vzgoje.
lQoeratura: Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Didakta Radovljica ^91. in druga po dogovoru
bveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje v izkustvenih metodah in posa-£j]®zn'h fazah akcijskega projekta: izdelava faznih poročil in končnega poro-
OD UČNE PRIPRAVE DO IZVEDBE UČNE URE - A-PROGRAM
Nosilec programa: Center FF za pedagoško izobraževanje
Ud?** d.r' Barica Martič-Požarnik, dr. Ana Tomič, učitelji spec. didakti
šf- urTl""' “ 'te J' ment°rJ'
"°k: 6. in 7. 2. 1992 FF, Ljubljana
y)del: pedagoška delavnica
sebina: Teoretična izhodišča za izdelavo priprav na učno uro. praktič Pnkazi v razredu in analiza.
drteRa*\ra: dr'.Ana Tomic: Strukturiranje učne priprave. Prosvetni delave ijana 1987rentiČ Požarnik: Nova Pota v izobraževanju učiteljeY- DZS Ljul
Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje.
USPEŠNO KOMUNICIRANJE NA PREDAVANJIH IN SEMINARJIH (visokošolska didaktika I) A-PROGRAM
Nosilec programa: Center FF za pedagoško izobraževanje v sodelovanju s Centrom za razvoj univerze
Izvajalki: dr. B. Marentič-Požarnik, asist. Barbara Prinčič-Zajc Udeleženci: visokošolski asistenti in učitelji Št. ur: 20 (2,5 dneva)
Rok: 20. do 23. 1. 1992 Kraj: Radovljica Model: tečaj
Vsebina: Izbrana poglavja iz visokošolske didaktike, obravnava z aktivnimi izkustvenimi metodami.
Literatura: Jackson, Jaques, ur., Unapredjivanje visokošolske nastave. Zagreb 1983. in odlomki iz ustrezne tuje literature, razmnožene za udeležence.
Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje v strukturiranih vajah in mininastopih. Tisti, ki bodo sodelovali še v enem tečaju visokošolske didaktike in izdelali seminarsko delo, bodo dobili ustrezno spričevalo iz osnov visokošolske didaktike.
ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI
-	v soboto, 15. 2. 1992:
a)	asit. mag. M. Juvan - Klasika v literarnem kanonu
b)	red. prof. dr. H. Glušič - Izbrana poglavja iz novejše slovenske književnosti
c)	asist. B. Krakar Vogel - Izbrana poglavja iz didaktike pouka slovenske književnosti
-	v soboto, 14. 3. 1992
a)	red. prof, dr. J. Toporišič - Družbenost slovenskega ježka
b)	izr. prof. dr. O. Kunst Gnamuš — Izbrana poglavja iz jezikovne pragmatike
c)	asist. M. Hočevar - Izbrana poglavja iz slovenskega jezika
-	v soboto, 11. 4. 1992
a)	red. prof. dr. B. Pogorelec - Izbrana poglavja iz sociolingvistike
b)	doc. dr. T. Pretnar - Romantika pri Slovanih
c)	asist. I. Saksida - Izbrana poglavja iz mladinske književnosti in iz metodike pouka mladinske književnosti
Vsa predavanja bodo na FF v Ljubljani (predavalnica št. 2) z začetkom ob 9. uri do 13.30 oz. 13.45. Veljajo prijave iz prejšnjega semestra.
Oddelek za germanske jezike:
pogojno razpisuje 2 programa za angliste:
-	s področja sodobne lingvistike Izvajalec: prof. Nemser
-	s področja sodobnega pouka književnosti Temi: Literarno besedilo pri pouku tujega jezika Razmerje literarno besedilo - filmska izvedba
Izvajalca: prof. dr. Adim Wimmer, prof. dr. Meta Grosman Datum: april 1992
Opomba: Programa bosta izvedena pod pogojem, da tuja predavatelja potr-dita sodelovanje. Ce bomo program izvajali, bodo kandidati o datumu izvedbe obveščeni neposredno na šole in v obvestilih po teletekstu.
Program za nemciste:
Naslov: Nemški jezik in književnost
Izvajalci: dr. Stojan Bračič, lektorica Erna Kožar, lektor Johannes Preschl mag. Miha Miladinovič, dr. Anton Janko, lektorica Nina Grah, dr Neva Šlibar, Marjana Kordaš, avstrijski gost.
Teme: Nekaj vidikov teorije govornih dejanj v nemščini, K teoriji modernega pomena, Franz Werfel, Nemška književnost na Slovenskem, Prevajalske težave na primerih. Literarni trendi osemdesetih let, didaktika pouka književnosti, Landeskunde - Zeitgeschichte.
ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN LITERARNO TEORIJO
Ponedeljek. 27. januaija 1992
od ure ~ 13T5: red. prof. dr. Janko Kos - Sv. pismo v književnem pouku od 15. ure - 18.15: izr. prof. dr. Evald Koren - Literatura realizma/naturalizma
Torek, 28. januarja 1992
od 10. ure — 13.15: doc. Lado Kralj — Simbolizem od 15. ure - 18.15: prof. Janko Kos - Teorija lirike
Sreda, 29. januaija 1991
od 10. ure - 13.15: izr. prof. dr. Evald Koren - Literarna retorika II od 15. ure - 18.15: ode. dr. Lado Kralj - Teorija drame II Kandidati naj pošljejo prijave na Filozofsko fakulteio - center za pedagoško izobraževanje do 20. janunarja 1992.
ODDELEK ZA PEDAGOGIKO
Oddelek za pedagogiko bo organiziral strokovno izobraževanje za šolske pedagoge z naslovom:
ORGANIZACIJSKE IN VSEBINSKE TENDENCE RAZVOJA EVROPSKEGA ŠOLSTVA
Program bodo izvajali:
-	dr. Zdenko Medveš:
Reformska pedagogika in alternativno šolstvo
Literatura:
Picht Georg (et al): Freie Schule Rohrs Hermann: Reform - pedagogik
-	dr. Metod Resman:
Reforme sodelovanja med domom in šolo v šolskih sistemih evropskih držav v zadnjih 20 letih.
Literatura:
Sallis J.: Schools, Parents and Governors; Routledge, London 1988. Schleicher K.: Home-School Relations and Parental Participation' v Handbook of Primarry Education in Europe; (Izd.: The Council of Europe and D. Fulton); David Fulton. London 1989.
-	dr. Milica Bergant:
Predlogi reforme prvih dveh razredov osnovne šole
Literatura:
Bergant M.: Integrirani pouk in drugi primeri inovacij pouka na začetku šolanja; Zavod R Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1990.
-	Dr. France Strmčnik
Tendence razvoja šol z vidika učne diferenciacije in individualizacije.
Literatura:
Strmčnik F.: Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije* Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana 1987.
Nuber F.: Informeller Untericht-Model fur die Grundschule* Urban Schvvarzenberg, Munchen 1977.
-	Dr. Barica Marentič-Požarnik
Trendi v izobraževanju učiteljev v Evropi Literatura:
Marentič-Požarnik B.: Izobraževanje srednješolskih učiteljev; v: Nadaljnji razvoj srednjega izobraževanja v Republiki Sloveniji (Primerjalne raziskave, ur. Z, Medveš); Filozofska fakulteta - ZI, Ljubljana 1990.
Program se bo izvajal na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko, Aškerčeva 12, in sicer v: četrtek, 6. 2. 1992. od 8.-18. ure petek, 7. 2. 1992, od 8.-16. ure.
Za zdaj ni predvidena ponovitev. Če bo dovolj zanimanja, bo ponovitev v marcu.
Koordinatorja programa bosta:
dr. Metod Resman, predstojnik Oddelka za pedagogiko in Nevenka Princes tajnica Oddelka za pedagogiko; tel.: (061) 150-001.
ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO
Mišljenje in govor predšolskega in mlajšega šolskega otroka (razvoj in odnos) Rok: 27. 3. 1992, ob 15. uri	*	v j	,
doc. dr. Ljubica Marjanovič-Umek
Komunikacija kot kazalnik kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela Rok: marec 1992, za učitelje, vzgojitelje in svetovalne delavce mag. Vlasta Zabukovec
Prijavljeni bodo o datumu izvedbe pisno obveščeni.
Soočanje šole z nesrečo in - ali vojno
Rok: 20. 3. 1992, za vse
prof. dr. Marko Polič
Ocenjevanje in preveijanje znanja
Rok: 3. 4. 1992, ob 15. uri. za svetovalne delavce
izr. prof. dr. D. Žagar
Diferenciacija in individualizacija pouka
Rok: 3. 4. 1992, ob 17.00 uri
izr. prof. dr. Drago Žagar
Razvoj bralnih spretnosti in tipologija bralcev
Rok: 20. 3. 1992
mag. Sonja Pečjak
ODDELEK ZA ZGODOVINO
12. 12. 91
prof. dr. Janez Peršič, Potopis dveh Izolčanov v Jeruzalem leta 1348 11. 2. 92, ob 9. uri pred 102
doc. dr. Janez Marolt, Slovenski prostor v luči antičnih historičnih virov doc. dr. Vaško Simoniti, Vojaški položaj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.
6. 2. 92
dr. Milica Kacin Wohinz, Krščanski socialci na Primorskem med obema vojnama.
27. 2. 92
Tatjana Čepič, Projekt muzejske predstavitve starih ljubljanskih industrijskih obratov (primer: Tobačna tovarna v Ljubljani)
12. 3. 92
mag. Janez Šumrada, Poskus zemljiške odveze v francoski Iliriji. 26. 3. 92
prof. Luigi Tavano, II cristianesimo sociale Friulano e Sloveno nel Goriziano. 9. 4. 92
prof. dr. Ignacij Voje, Poslovna spretnost in moralni lik dubrovniškega srednjeveškega trgovca.
15. 4. 92, ob 16. uri
prof. dr. Miroslav Stiplovšek, Položaj Slovenije od ustanovitve jugoslovanske
države do Vidovdanske ustave.
april
prof. dr. Hartmut Wolff, Iz socialne zgod. rim. cesarstva, april
dr. Miroslav Bertoša, Istra v 16. in 17. stol. - Socialno razbojništvo v Istri (17. in 18. st.)
Vsa predavanja bodo na FF v Ljubljani (predavalnica 102) ob 18. uri (razen navedenih izjem).
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
Nosilec programa: Oddelek za geografijo izr. prof. dr. Jurij Kunaver Ilešičev! dnevi 1992
seminar permanentnega izobraževanja iz geografije
Izvajalci: izr. prof. dr. J. Kunaver, red. prof. dr. L Vrišer, doc. dr. D. Plut, red. prof. dr. D. Radinja, red. prof. dr. B. Marentič-Požarnik, asist. B.Drobnjak, mag. M. Umek, mag. K. Kolenc-Kolnik. doc. dr. Lučka Kajfež Bogataj, mag. Darko Ogrin, zunanji sodelavci in učitelji praktiki.
Udeleženci: učitelji geografije osnovnih in srednjih šol R Slovenije Število ur: 20 (2 dni)
Kraj in čas: Ljubljana, 21. in 22. februar 1992 Model: 1. dan model 2; 2. dan model 6
Vsebina: Slovenija po osamosvojitvi, novosti iz klimatogeografije, politične in ekonomske geografije, ekološka vzgoja pri pouku geografije, osvajanje pojmov pri pouku geografije, novejše oblike pouka geografije Literatura: Helena Novak, Projektno učno delo
Obveznosti: aktivno sodelovanje udeležencev v seminarskem delu drugega dne (delavnice), nastopi izbranih posameznikov
Oblike in izvedba terenskega dela pri pouku geografije v osnovni in srednji šoli
Izvajalci: izr. prof. dr. J. Kunaver, red. prof. dr. F. Lovrenčak D. Ogrin, L Jurinčič, A. Slavec, doc. dr. Marijan Klemenčič
Udeleženci: Učitelji geografije osnovnih in srednjih šol v ljubljanski regiji Število ur: 20/2 dni
Kraj in čas: Ljubljana in njena okolica, 3. in 4. 4. 1992 Model: Model 3 in 6
Vsebina: Namen seminarja je usposabljanje za izbiranje ustreznih oblik terenskega dela (prilagojenih šolskemu delu), blok ure, naravoslovni dnevi, ekskurzije, projektno delo, geografski poligoni, za izbiranje primernih območij in usposabljanje v terenskih raziskovalnih metodah.
Literatura: M. Brazda - Terenski rad u nastavi geografije. Učbenik Domača pokrajina. I. Vrišer - Uvod v geografijo. Topografski priročnik Obveznosti: Udeleženci aktivno sodelujejo pri pripravi terenskega dela in pri njegovi izpeljavi ter na koncu poročajo o dosežkih dela.
Pedagoška fakulteta 61000 Ljubljana Kardeljeva ploščad 16 Telefon: (061) 181-133 Fax: (061) 347-997-3-AM
A. TEMELJNI DEL SPOPOLNJEVANJA
SVET MAJHNEGA V SVETU VELIKEGA (VELIKOSTNA RAZMERJA)
SEMINAR JE NAMENJEN UČITELJEM RAZREDNEGA POUKA. Vsebina: Pojave v naravi pogosto razlagamo tako, da se sklicujemo na majhne sestavine teles in gradnikov snovi. O lastnostih velikih teles odločajo lastnosti majhnih in razmerja med njimi. V nekaterih primerih lahko s pomagali kot so lupa, mikroskop in daljnogled mali svet povečamo, da postane viden. Z gradniki snovi pa to ne gre. Velikostna razmerja so del otrokovega doživljajskega sveta, saj so njegove igrače pogosto pomanjšane reči iz sveta odraslih. Na to izkušnjo se lahko naslonimo pri vpeljevanju otrok v svet nevidnega.
Izvajalci: viš. pred. mag. Barbara Bajd; doc. dr. Janez Febrart; doc. dr. Saša Glažar; asist. Darja Skribe-Dimec.
Čas in kraj izpeljave: 4. in 5. 2. 1992, od 9. do 16. ure, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Trajanje: dva dni po 8 ur (6 P, 10 EV)
Priporočena literatura: Oxlade. C. in Stockley, C.: Pogled skozi mikroskop, DZS, Ljubljana 1990.
Batič, F. in ostali: Biološko laboratorijsko, eksperimentalno in terensko delo, DZS, Ljubljana 1983. Strnad. J.: Meri platno, trak na vatle, DZS, Ljubljana 1987.
Ferbar, J.: Merjenje, neobjavljena skripta, na voljo bodo na seminarju. Kornhauser, A.: Pamet je boljša kot žamet, DZS, Ljubljana.
Opomba: Udeleženci si pridobijo potrdilo, če izdelajo pisno pripravo za eksperimentalno delo pri pouku.
IZKUŠNJE, BESEDE IN ŠTEVILA
SEMINAR JE NAMENJEN UČITELJEM RAZREDNEGA POUKA. Vsebina: Temeljni cilj seminarja je povezava izkušenj z govorjenim in pisanim jezikom ter matematiko. V ta namen predvidevamo tri vsebinske sklope: Predmeti, samostalniške besede in konstante.
Pojavi, glagolske besede in spremenljivke. Relacije in izrazi zanje v jeziku in matematiki.
Izvajalci: doc. dr. Milan Dolgan, doc. dr. Janez Ferbar, doc. dr. Saša Glažar. mag. Barbara Bajd,
asist. Dušan Krnel, asist. Darja Skribe-Dimec.
Čas in kraj izpeljave: 3., 4. in 5. 2. 1992, ob 9. do 16. ure. na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Trajanje: prvi del 3 dni po 6 ur (9 P, 9 EV)
Nadaljevanje seminarja: 3 dni po 6 ur (9 P, 9 EV) bo v marcu in aprilu 1992. Naloga je vključena v mednarodni projekt TEMPUS. Sodelovali bodo tudi tuji predavatelji.
Priporočena literatura: Ferbar, J.: Kakšen, kateri - razvrščanje in urejanje. - Pedagoška obzorja 3/1988, št. 7 in 8.
Ferbar, J.: Pojavi, glagoli in spremenljivke. - Posvetovanje Komunikacija in jezikovna kultura v šoli, Ljubljana 1990, str. 223-235.
Dolgan, M.: Smiselne zveze. Jezik in slovstvo 30/1984-85, št. 7-8.
Dolgan, M.: Spoznavanje jezika, samozaložba, Ljubljana 1983.
Dolgan, M.: Preizkušanje jezika, samozaložba, Ljubljana 1985.
Učbeniki in metodični napotki za pouk matematike od 1. do 4. razreda OŠ avtorjev I. Hafner, L Mulec, T. Uran.
Opomba: Pogoj za pridobitev potrdila: priprava poskusa, izvedljivega v domačem okolju; grafični in besedni opis poskusa; kvalitativna in kvantitativna razlaga poskusa.
RAZREDNI UČITEU V VLOGI MENTORJA - PEDAGOŠKA DELAVNICA
SEMINAR JE NAMENJEN UČITELJEM ENTORJEM NA RAZREDNI STOPNJI - SODELAVCEM PF
Vsebina: Svetovanje in analiza priprave na pouk. Analiza in vrednotenje učnih nastopov. Komunikacija otrok - učitelj pri pouku.
Izvajalci: doc. dr. Miroslava Cencič; doc. dr. Marija Skalar.
Čas in kraj izpeljave: februar in marec 1992, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; v skupini do 30 udeležencev.
Trajanje: 2 dni po 10 ur (20 P).
Priporočena literatura: Cencič, Ma. in Mi.: Dodiplomsko usposabljanje učiteljev. PA, Ljubljana 1991.
Marentič-Požarnik, B.: Nova pota v izobraževanju učiteljev, DZS. Ljubljana 1987.
Tomič, A.: Strukturiranje učne priprave. Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana 1983.
Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Didakta Radovljica, 1991. Opomba: Pogoji za pridobitev potrdila: rezultati dela na seminarju in skupinska konzultacija in evalvacija.
NOVE PESMI ZA OSNOVNOŠOLCE Z METODIČNIMI NAPOTKI IN UMETNIŠKIM OBLIKOVANJEM
SEMINAR JE NAMENJEN RAZREDNIM UČITELJEM IN UČITELJEM GLASBENE VZGOJE NA OŠ
Vsebina: Predstavitev najnovejših pesmi za osnovnošolske otroke z metodičnimi navodili za dojemanje, utrjevanje in umetniško oblikovanje pesmi z doživljanjem. Oblikovanje otroškega pevskega glasu in orientacija v notni sliki, uporaba otroškega instrumentarija in izdelava otroških inštrumentov. Izvajalci: mag. Mirko Slosar - nosilec: asist. Tatjana Mihelčič; asist. Irena Kafol.
Čas in kraj izpeljave: marec 1992, datum in kraj po dogovoru.
Trajanje: dva dni po 8 ur (8 P. 8 V)
Priporočena literatura: Slosar, M.: Pesmi 1991 (v pripravi).
Opomba: Udeleženci si pridobijo potrdilo, če obiskujejo predavanja in sodelujejo pri praktičnem delu.
DIDAKTIČNA DELAVNICA ELLE
SEMINAR JE NAMENJEN UČITELJEM ITALIJANSKEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Vsebina: Teoretična izhodišča in aplikacija: usvajanje drugega (italijanskega) jezika po projektu ELLE (epistemiološka zasnova usvajanja). funkcijski in pragmatični prijem pri jezikovnem pouku. Peti nivo. Oblikovanje novih avtentičnih enot po modelu. Evalvacija projekta v šolski praksi narodnostno-mešanega območja.
Izvajalci: Strokovnjaki IARD. Milano; viš. pred. mag. Lucija Čok; mag. Irena Lipovec-Torkar.
Čas in kraj izpeljave: 19. 20. 3.; 21. in 22. 5. 1992 na PF Ljubljana, Enota Koper.
Trajanje: dvakrat dva dni po 6 ur (24 P, 12 EV)
Priporočena literatura: Progetto ELLE, Attivita per 1’educazione logica e linguistica, IARD Milano. Giunti Marzocco Firenze 1986. Sistema ELLE. II mio italiano, IARD Milano, Giunti Marzocco, Firenze 1990.
Opomba: Udeleženci si pridobijo potrdilo, če se udeležijo delavnice in sodelujejo pri oblikovanju učnih enot.
PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA (EBL) - OSNOVNI SEMINAR
SEMINAR JE NAMENJEN STROKOVNIM DELAVCEM V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU.
Vsebina: Nekateri vidiki in teorije o EBL ter možnosti za uporabo metode EBL pri delu z ljudmi. Razvoj EBL pri posamezniku in v skupini, poznavanje posameznih elementov EBL ter njihovo prepoznavanje pri sebi in drugih. Enote igre oči in stopnje vzpostavljanja stika po metodi EBL.
Izvajalci: doc. dr. Sonja Žorga s sodelavci.
Čas in kraj izpeljave: Šeminar bo izveden, če bo prijavljenih 18 udeležencev, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, po dogovoru pa tudi zunaj fakultete. Trajanje: tri dni po 8 ur (24 P)
Priporočena literatura: Ruttenn-Saris, M.: Osnove porajajočega se jezika telesa. Evropska kultura, Ljubljana, 1991 (v tisku).
Nebesedna komunikacija, v: Komunikacija in jezikovna kultura v šoli. Zbornik, Pedagoška akademija, Ljubljana 1990, str. 164-208.
Opomba: Udeleženec si pridobi potrdilo, če aktivno sodeluje pri vajah, analizah in razpravah, ter pripravi krajše seminarsko delo.
PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA (EBL) - NADALJEVALNI SEMINAR
SEMINAR JE NAMENJEN STROKOVNIM DELAVCEM IZ VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA (UČITELJEM, VZGOJITELJEM, SPECIALNIM PEDAGOGOM, SVETOVALNIM DELAVCEM. IDR.)
Vsebina: Značilnosti govorice telesa v posameznih razvojnih obdobjih pri posamezniku in skupini. Napolnjena igra oči in njena uporaba v praksi. Spoznavanje metode EBL kot pomoči za učinkovitejše strokovno delo z ljudmi (vzgoja, učenje, svetovanje, diagnostika, terapija ipd.).
Izvajalci: doc. dr. Sonja Žorga s sodelavci.
Čas in kraj izpeljave: Seminar bo izpeljan, če bo prijavljenih 18 udeležencev, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, po dogovoru pa tudi zunaj fakultete. Trajanje: tri dni po 8 ur (24 P)
Priporočena literatura: Ruttenn-Saris, M.: Osnove porajajočega se jezika telesa. Evropska kultura, Ljubljana, 1991 (v tisku). Morris,, D.: Govor tjela, August Cesarec, Rijeka 1988.
Opombe: Seminarja se lahko udeležijo kandidati, ki so najmanj pred 6 meseci uspešno opravili osnovni seminar Porajajoči se jezik telesa. Prijavi naj priložijo fotokopijo potrdila A, izdanega na Hogeschol Nijmegen.
Udeleženec si pridobi potrdilo, če aktivno sodeluje pri vajah, analizah in razpravah samostojno razčleni posnetke lastne delovne situacije z vidika EBL.
B. FLEKSIBILNI DEL
SOCIOPEDAGOŠKO PROUČEVANJE (EVALVACIJA RAZVOJA) VZGOJNE SKUPINE OTROK (MLADOSTNIKOV) S TEŽAVAMI/MOTNJAMI V SOCIALNI INTEGRACIJI
SEMINAR JE NAMENJEN VZGOJITELJEM V STANOVANJSKIH SKUPINAH, VZGOJNIH ZAVODIH. PREVZGOJNEM DOMU, PENO-LOŠKIH ZAVODIH. VZGOJITELJEM V DOMOVIH IN INTERNATIH. UČITELJEM V PODALJŠANEM BIVANJU OŠ
Vsebina: Osnovne psihodinamične značilnosti otrok/mladostnikov s težavami v socialni integraciji. Osnovne sociodinamične značilnosti skupine otrok/ mladostnikov s težavami v socialni integraciji. Tehnike prepoznavanja in usmerjanja sociodinamike k vzgojnim ciljem.
Izvajalec: doc. dr. Ivan Škoflek
Čas in kraj izpeljave: 3. 4. 1992. od 10. do 17., na Pedagoški fakulteti v Ljubljani,; 17. 4. 1992, od 10. do 17., na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Trajanje: en dan (8 P)
Priporočena literatura: Moreno, L. Jakob: Osnovi sociometrije. Savremena škola, Beograd 1962.
Opomba: Udeleženci si pridobijo potrdilo, če aktivno sodelujejo v seminarskem delu.
AVTONOMIJA ŠOLSKEGA POUA IN PROBLEM IDEOLOŠKOSTI
________________________________________^
S
SEMINAR JE NAMENJEN UČITELJEM RAZREDNEGA POU* UČITELJEM DRUŽBOSLOVNIH IN HUMANISTIČNIH PRED^ TOV, SPECIALNIM PEDAGOGOM, VODSTVOM ŠOL IN NJIHOV STROKOVNIM SLUŽBAM
Vsebina: Sodobna šola med državo in civilno družbo. Demokracija v - šola v demokraciji. Družboslovni in humanistični šolski predmeti ter Pf blem ideološkosti. Vzgoja - morala - religija. Šola v postmoderni.
Ob predavanjih delo v tematskih skupinah (moderirana razprava). Izvajalci: doc. dr. Pavel Zgaga; viš. pred. mag. Darij Zadnikar; viš.
mag. Slavko Gaber.
Čas in kraj izpeljave: 14. 2., 21. 2. in 28. 2. 1992, od 9. do 14., na Pedag<
fakulteti v Ljubljani.
Trajanje: tri dni po 6 ur (14 P, 4 S)
Priporočena literatura: Zbornik Za drugačno družboslovje v šoli, Ljubiji
1989.	. j Zbornik Teorija vzgoje: Moderna ali postmoderna (Šolsko polje 3), Ljublj8' -
1990.
Zbornik Verouk v šoli? (Šolsko polje 4), Ljubljana & Škofja Loka 1990-Zbornik Vzgoja v javni šoli, Ljubljana 1991.	,
Opomba: Udeleženci si pridobijo potrdilo, če aktivno sodelujejo v projekti11 skupinah (poročanje, oblikovanje stališč...).
OBLIKOVANJE IDENTITETE IN VREDNOTENJE SAMEGA SEBE (SAMOPODOBA)
SEMINAR JE NAMENJEN UČITELJEM OSNOVNIH ŠOL IN VZGOJ1 TELJEM V DOMOVIH IN ZAVODIH.
Vsebina: V predavanjih bodo predstavljene vsebine: Oblikovanje samoP dobe (vpliv različnih dejavnikov), Samovrednotenje kot motivacijski in nosni dejavnik. Pomen samopojmovanja za vedenje otrok in mladostnik0 v pedagoški delavnici pa vaje in skupinske razprave z aplikacijo za praksO' Izvajalki: doc. dr. Marija Skalar; asist. mag. Alenka Kobolt.
Čas in kraj izpeljave: 18. in 19. 3. 1992, od 9. do 16. ure, fakulteti v Ljubljani ali po dogovoru zunaj fakultete, če bo
na PedagO' prijavljenih'
udeležencev.
Trajanje: dva dni po 8 ur (10 P, 6 S)
Priporočena literatura: Skalar, M.: Samovrednotenje in učna uspešno Ljubljana 1985. Ule, M.: Mladina in ideologija, DE, Ljubljana 1988. Kobo/ A.: Nekateri vidiki samopojmovanja in samovrednotenja otrok in mladost® kov v domovih in zavodih, Revija Iskanja, štev. 10, 1990.	.
Opomba: Posebna zahteva za udeležence je aktivno sodelovanje (pri vaj®* vrednotenju in analizi) v okviru skupinskega dela - izkušenjsko delo. Udeleženci si pridobijo potrdilo, če sodelujejo v obeh delih izobraževanja (P predavanajih in pedagoški delavnici).
IZBRANE VSEBINE IZ MATEMATIKE
SEMINAR JE NAMENJEN PREDMETNIM UČITELJEM MATEMA TIKE Z VEZAVAMI.
Vsebina: Algebra. Matematične metode v nematematiki. Osnove topolog1)' Fraktali. Osnove LATEXA. Geometrija. Diskretna matematika. Geometrt ska topologija.
Izvajalci: prof. dr. Dragan Marušič; prof. dr. Dušan Repovš; prof. dr. P&‘. Petek; doc. dr. Marko Razpet; Ivan Pucelj, prof.; asist. mag. Aleksand« Malnič.	(k
Čas in kny izpeljave: 9., 16. in 17. 4. 1992, od 9. do 14. ure na Pedago*®
b
fakulteti v Ljubljani.
Trajanje: štiri dni po 6 ur (12 P, 12 V).
Opomba: Seminar LATEX bo v računalniški učilnici.
NA NOVO RAZPISUJEMO SEMINARJE
NOVOSTI IZ INSTITUCIONALNE VZGOJE
SEMINAR JE NAMENJEN STROKOVNIM DELAVCEM V ORGAN1 ZACIJAH ZA USPOSABLJANJE.
Vsebina: Pregled institucionalnih in neinstitucionalnih možnosti izvendruž'® ske vzgoje na Nizozemskem (poudarek na projektih zadnjih let). Modeli s starši. Teamsko delo v institucijah (organizacijah za usposabljanje). Ni®® zemske izkušnje.
Seminar bo potekal kot predavanja in razprave.
Izvajalec: dr. Leo Ligthart iz Nizozemske.
Čas in kraj izpeljave: marec 1992, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Trajanje: tri dni po 5 ur (15 P).
Kotizacija: 300 SLT za eno predavanje, 700 SLT za ciklus vseh predavanj. Opombi: Predavanja bddo prevajana. Udeleženci si pridobijo potrdilo, ^ aktivno sodelujejo v seminarskem delu.
KONCEPTI SOCIALNO-PEDAGOSKEGA DELA
SEMINAR JE NAMENJEN VZGOJITELJEM V DOMOVIH, ZAVODU1 ZA USPOSABLJANJE IN DRUGIM.
Vsebina: Avstrijska socialna politika in implikacije na socialno-pedagoš^ delo s poudarkom na prevenciji. Aktualni socialno pedagoški koncepti, razvir v zadnjih letih na področju nemško govorečega prostora. Koncepti social®® pedagoškega dela z ostarelimi. Seminar bo potekal kot predavanja in ra®' prave.
Izvajalec: dr. Joseph Scheipl z Univerze v Gradcu, Oddelek za social®® pedagogiko.
Čas in kraj izpeljave: 1. tema: 4. 5. 1992, od 10. do 14. ure; 2 tema: 5. 5. 199-od 10. do 14. ure; 3. tema: 7 . 5. 1992, od 10. do 14. ure.
Predavanja bodo potekala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Trajanje: tri dni po 5 ur (15 P)
Kotizacija: 300 SLT za eno predavanje, 700 SLT za ciklus vseh predavanj-Opombi: Predavanja bodo prevajana. Udeleženci si pridobijo potrdilo, ^ aktivno sodelujejo v seminarskem delu.
NAČELO NORMALIZACIJE V ZAVODSKEM OBRAVNAVANJU OTROK IN MLADOSTNIKOV
SEMINAR JE NAMENJEN VZGOJITELJEM, SVETOVALNIM DE. LAVCEM IN VODSTVOM ORGANIZACIJ ZA USPOSABLJANJ® OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V RAZVOJU.
Vsebina: Razumevanje in zgodovina razvoja načela normalizacije. Kritef1!1 normalizacije in njihova uporaba pri zastavljanju ciljev razvoja in kriterij6' 1 vrednotenja organizacij za usposabljanje.
Metoda in oblike dela: predavanja, izkušenjsko delo v malih skupina®' skupinske dejavnosti,
Izvajalci: prof. dr. Vinko Skalar, doc. dr. Ivan Škoflek, dr. Bojan Deklev®' asist. mag. Alenka Kobolt, Vito Flaker, Jožica Tolar ter moderatorji de|a v malih skupinah.
Koordinator: doc. dr. Bojan Dekleva.	.
Čas in kraj izpeljave: februar in marec 1992, vsakič hkrati za 5 skupin po udeležencev, po dogovoru zunaj Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Trajanje: dvo- in poldnevni seminar (12 P. 8 V).
Informacije o izvajanju seminarjev dobite na Enoti za permanentno izobraz® vanje Pedagoške fakultete v Ljubljani pri Tereziji Uran, prof.
PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR 62000 Maribor, Koroška c. 160 telefon : (062) 27-961,212-171 telefax: 28-180

-
K
>'
51
:
1»
n
it
*
i«
I
e
e
*
I
i-
l-:

\
c
c
o
'/
t
i'
v
i
l
CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE

Izobraževanje za vzgojitelje predšolskih otrok iz predšolske pedagogike in gibalno-športne vzgoje
Število ur: 32 ur (15 P, 10 V, 1 SV, 2 H, 4 pedagoška delavnica) Teme:- Vodenje skupine in skupinska dinamika v vrtcu in Gordonov komunikacijski trening ' Psihomotorični razvoj predšolskih otrok ~ Analiza gibalnih nalog glede na razvoj motoričnih sposobnosti in hrano- tzvajald: mag. Bojan BRUMEN, višji predavatelj, Zvone KRUŠIČ, asistent, Ir. Dolfe RAJTMAJER, izredni profesor, dr. Rajko VUTE, docent, dr. Stane PROJE, docent, prim. dr. Kurt KANCLER, višji predavatelj. Krgj in jas izpeljave: 10. 1. 1992, ob 15. uri, v prostorih Pedagoške fakultete Maribor (začetek), nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Izobraževanje za učitelje razrednega pouka iz psihologije
število ur: 40 ur - učna delavnica (8 P, 24 V, 8 N). Tema: Metode poučevanja; Reševanje problemov in razvijanje otrokove ustvarjalnosti. Izvajalec: dr. Norbert JAUŠOVEC, izredni profesor Kraj in čas izpeljave: Začetek predavanj bo 10. 1. 1992, ob 15. uri, v prostorih Pedagoške fakultete Maribor. Nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Izobraževanje učiteljev razrednega pouka - tretji razred.
Število ur: 18 ur (6 P, 12 V) Teme: Sodobni vidiki pouka iz ~ slovenskega jezika - spoznavanja narave in družbe in ~ matematike. Izvajalci: dr. Metka Kordigel, asistentka, mag. Tone Velikonja, višji predavatelj, mag. Ljudmila Rotar, višja predavateljica. Kritj in čas izpeljave: Začetek izobraževanja bo 6. 3. 1992, ob 15. uri, v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru. Nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Izobraževanje za učitelje slovenskega jezika
Število ur: 24 ur (12 P, 12 S) Teme: - Literarne prvine v pripovedni prozi pri obravnavi berila v osnovni šoli, -	Prvine besediloslovne analize, ~ Sporočanje v osnovni šoli, -	Novosti v Slovenskem pravopisu. Izvajalci: mag. Majda Potrata, asistentka, dr. Janko Čar, docent, mag. Renata Zadravec-Pešec, asistentka, dr. Zinka Zorko, izredna profesorica. Krqj in čas izpeljave: Začetek izobraževanja bo 17. 1. 1992, ob 15. uri, in 18. 1. 1992, ob 9. uri, v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru. Nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Izobraževanje za učitelje tehnične vzgoje v osnovni šoli
Število ur: 16 ur (8 P, 8 S) Tema: Računalniško načrtovanje in izdelovanje izdelka Izvajalci: dr. Amand Papotnik, docent, Franko Florjančič, pedagoški svetovalec in Ivan Vučko, učitelj tehničnega pouka. Kr^j in čas izpeljave: Začetek izobraževanja bo 21. 2. 1992, ob 9. uri, v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru. Nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Izobraževanje učiteljev likovne vzgoje v osnovni šoli
Število ur: 24 (18 P, 6 V) Teme: Barva kot izrazno sredstvo v umetnosti in likovni vzgoji (Barva kot človekovo izrazno sredstvo skozi čas (zgodovinski pregled), Barva simbolika, Umetnik in barva (stilna obdobja). Barva in motiv. Povezava fenomena barve z vzgojno-izobraževalnimi cilji. Barva v sodobnem komunikacijskem sistemu, Izvajanje s pomočjo didaktičnih sredstev (izvirniki, dia, video). Barva kot izrazno sredstvo otrok (Značilne stopnje v izražanju otrok od 6. do 11. leta starosti. Načrtovanje dela glede na razvoj otrokovih sposobnosti za izražanje z barvo. Značilne stopnje barvnega izražanja otrok od 11. do 15. leta starosti. Naloge likovnovzgojnih ciljev v osnovni šoli). Izvajalci: Bogdan Čobal, docent, spec. Peter Krivec, docent, spec. Albin Kramberger, viš. pred., spec. Ludvik Pandur, izred. prof., spec. Anka Krašna-Kocijan, asistentka, Breda Ilich-Klančnik, asistentka in Breda Varl, asistentka. Kraj in čas izpeljave: Začetek izobraževanja bo 21. 2. 1992, ob 15. uri, v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru. Nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Izobraževanje učiteljev in profesorjev ter pedagoških vodij šol iz pedagogike
Število ur: 32 ur Tema: Ciljno usmerjeni interakcijski koncepti pouka v osnovni šoli. Izvajalec: dr. Martin Kramar, docent Kraj in čas izpeljave: Začetek izobraževanja bo 13. 3. 1992, ob 9. uri, v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru. Nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Izobraževanje učiteljev geografije
Število ur: 24 ur (12 P, 12 S)
Teme: Določanje primernosti območij za turizem in rekreacijo v Sloveniji, Manj razvita območja v severovzhodni Sloveniji, Zbrane kvantitativne metode v klimatogeografiji.
Učna aplikacija
-	turističnih in rekreacijskih območij v Sloveniji,
-	manj razvitih območij v Sloveniji
Izvajalci: mag. Uroš Horvat, asist., Damijana Počkaj-Horvat, asistentka, Igor Žiberna, asistent, Karmen Kolenc-Kolnik, asistentka Kraj in čas izpeljave: Začetek izobraževanja bo 20. 3. 1992, ob 15. uri, v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru. Nadaljevanje po dogovoru z udeleženci!
Dodatne informacije o programu izobraževanja dobite na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, tel. št. (062) 27-961, 212-171. Predstojnik centra je mag. Alojz Fridl.
FAKULTETA ZA ŠPORT ODDELEK ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Gortanova 22, Ljubljana tel.: (061) 101-077 fax.: (061) 448-148
PROGRAMI STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA ZA UČITELJE TELESNE VZGOJE januar-marec 1992
Vse dodatne informacije dobite pri predstojniku oddelka za izobraževanje učiteljev dr. Janku Strelu.
SEMINARJI ZA RAVNATELJE IN POMOČNIKE RAVNATELJEV OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL, TER VZGOJNO-VARSTVENIH ORGANIZACIJ
SEMINAR ZA RAVNATELJE OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL TER VZGOJNO-VARSTVENIH ORGANIZACIJ Čas izpeljave: 12.-14. 2. 1992
VZROKI NIZKE RODNOSTI PRI NAS (IN DRUGJE PO SVETU)
Predavateljica: mag. Majda Čemič-Istenič Trajanje seminaija: 8-10 ur
Kraj in čas izpeljave seminaija: FDV Ljubljana, februar 1992
EVROPSKE INTEGRACIJE IN SLOVENIJA
Predavatelji: prof. dr. Marjan Svetličič, doc. dr. Bojko Bučar, mag. Irena Brinar
Trajanje seminaija: 8-10 ur
Kraj in čas izpeljave seminaija: FDV Ljubljana, februar 1992
PROBLEMI ODVISNOSTI MLADIH (UŽIVANJE DROGE)
Predavatelj: Vito Flaker
PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE PREDMETNIH UČITELJEV IN PROFESORJEV ŠPORTNE VZGOJE
ROKOMET V OSNOVNI ŠOU
Čas izpeljave: 13.-15. 1. 1992
TENIS - ZAČETNI SEMINAR
Čas izpeljave: 13.-15. 1. 1992, 20.-22. 1. 1992
TENIS - NADALJEVALNI TEČAJ
Čas izpeljave: 15.-17. 1. 1992, 22.-24. 1. 1992
OSNOVE DELA Z RAČUNALNIKOM
Čas izpeljave: 20.-22. 1. 1992
PLES
Čas izpeljave: 20.-22. 1. 1992
UPORABA RAČUNALNIKA ZA POTREBE ŠPORTA V ŠOLI
Čas izpeljave: 22.-24. 1. 1992
AEROBIKA
Čas izpeljave: 23.-25. 1. 1992
TELESNA IN DUŠEVNA SPROSTITEV PRI URAH ŠPORTNE VZGOJE
Čas izpeljave: 3.-5. 2. 1992 INFORMATIKA Čas izpeljave: 3.-5. 2. 1992 ODBOJKA V OSNOVNI ŠOLI £as izpeljave: 3._5. 2. 1992
PEDAGOŠKE IN TEHNIČNE INOVACIJE NA PODROČJU ŠPORTNE VZGOJE
Čas izpeljave: 5.-8. 2. 1992
BADMINTON
Čas izpeljave: 10.-12. 2. 1992
ŠPORTNA GIMNASTIKA V OSNOVNI ŠOLI
Čas izpeljave: 10.-12. 2. 1992
DIAGNOSTIKA MOTORIČNEGA IN TELESNEGA RAZVOJA Čas izpeljave: 23.-25. 3. 1992
IZOBRAŽEVANJE ZA RAZREDNE UČITELJICE ZA PODROČJE ŠPORTNE VZGOJE
DIDAKTIČNE OSNOVE PROCESA ŠPORTNE VZGOJE
(NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJSKE METODE, INDIVIDUALIZACIJA ...)
Čas izpeljave: območni seminarji:
Beltinci, Koper (6.-8. 1. 1992)
Nova Gorica (9.-11. 1. 92)
Dornava, Kranj (13.-15. 1. 1992)
Maribor (16.-18. 1. 1992)
Celje, Ljubljana (20.-22. 1. 1992)
ATLETIKA NA RAZREDNI STOPNJI, PREDSTAVITEV OSNOVNIH METOD DELA
Čas izpeljave: območni seminarji:
N. Gorica (6.-8. 1. 1992)
Ljutomer, Koper (9.-11. 1. 1992)
Maribor, Novo mesto (13.-15. 1. 1992)
Dornava. Kranja (16.-18. 1. 1992)
Ljubljana (20.-22. 1. 1992)
Celje (23.. 25. 1. 1992)
ODBOJKA NA RAZREDNI STOPNJI
Čas izpeljave:OBMOČNI SEMINAR - NOVO MESTO
16.-18. 1. 1992
PLES
Čas izpeljave: 10.-12. 2. 1992
PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE ZA VZGOJITELJICE ZA PODROČJE ŠPORTNE VZGOJE
PLES
Čas izpeljave: 10.-12. 2. 1992
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 61109 LJUBLJANA, SLOVENIJA Kardeljeva ploščad 5 Telefon: +38 61 181-461 (n.c.), 341-777 - (Dekan)
Telex: 31352 fspnlj yu Fax: + 38 61 341-522
SUBKULTURNE OBLIKE OBNAŠANJA MLADOSTNIKOV
Predavatelj: Miroslav Poštrak, dipl. sociolog
DELITEV DELA V DRUŽINI:
preteklost versus sedanjost Predavateljica: dr. Nevenka Sadar-Černigoj
KVALITATIVNO IN AKCIJSKO RAZISKOVANJE
Predavatelj: Blaž Mesec, dipl. psiholog Trajanje seminaija: 8-10 ur
Kraj in čas izpeljave seminaija: FDV Ljubljana, marec 1991
IZKUŠNJE IZ ORGANIZACIJE MIROVNIH, EKOLOŠKIH, OBRAMBNIH IN ZAŠČITNIH DEJAVNOSTI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH V ŠOLSKEM LETU 1990/91
Predavatelji: mag. Ljubica Jelušič, mag. Stojan Sorčan, Jožica Gramc, Janko Hamler
Trajanje seminaija: 8-10 ur
Kraj in čas izpeljave seminaija: FDV Ljubljana, marec 1992 O natančnih datumih izvedbe seminarjev bomo obveščali šole.
PRAVNA FAKULTETA LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 11 Telefon: (061) 331-611, h.c.
331-809, tajništvo 331-919, ref. za štud. zadeve
PROGRAM STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA UČITELJEV
UVOD V PRAVO IN PRAVNI SISTEM
Predavatelji: prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Albin Igličar, prof. dr. Marjan Pavčnik, prof. dr. Franci Grad, doc. dr. Mirjam Škrk, asistent mag. Igor Kaučič, asistent mag. Peter Grilc, asistent mag. Miha Juhart.
Datum in kraj: ponedeljek, 20. 1. 1992 od 8. do 12. Obče pravo in nastanek evropske pravne kulture od 14. do 18. ure Čivilna družba, pravna država, socialna država torek, 21. 1. 1992
od 8. do 12. ure Značilnosti modernega prava od 13. do 16. ure Državna ureditev od 16. do 18. ure Mednarodni vidiki temeljnih pravic sreda, 22. 1. 1992
od 8. do 12. ure Ustavne pravice in svoboščine
od 14. do 18. ure Lastninske spremembe in pravo podjetij
Predavanja bodo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Kongresni trg 11, v sejni
sobi, II. nad.
Seznam literature:
Zbornik Varstvo človekovih pravic, razprave, eseji in dokumenti. Mladinska knjiga, Ljubljana 1988,
S. Sokol, B. Smerdel: Organizacija vlasti, Narodne novine, Zagreb 1988, Nova slovenska ustava
M. Pavčnik, Argumentacija v pravu, CZ Ljubljana, 1991
B.	Pretnar, Pravna ureditev trgovinskih družb. Ur. 1. RS, 1991 Učbenik: Gospodarsko poslovanje, Mohorjeva družba, Celovec, 1991 A. Igličar, Civilna družba, pravna država in socialna država, v: Teme iz sociologije prava. Ur. 1. RS, Ljubljana 1991 A. Bibič, Civilno društvo i politički pluralizam, Zagreb 1990 Koordinator programov je prof. dr. Albin Igličar.
PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJA UČITELJEV DRUŽBOSLOVJAdo
aprila 1992
VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMEUNIH SVOBOŠČIN
Predavatelji: prof. dr. Boštjan Markič, prof. dr. Tine Hribar, mag. Matevž
Krivic
8-10 ur
Kraj in čas izpeljave seminaija: FDV Ljubljana, januar 1992
SOCIALNA STRATIFIKACIJA V JUGOSLOVANSKIH REPUBLIKAH
Predavatelj: Stane Saksida, znanstveni delavec IDV-FDV
BIVALNO OKOLJE IN KVALITETA ŽIVLJENJA
Predavateljica: dr. Barbara Verlič-Dekleva
7.		VDO FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
		FIZIKA 61111 Ljubljana, Jadranska 19 p. p. 64, tel.: (061) 265-061
V sklopu oddelka za fiziko napovedujemo tale študijska srečanja za učitelje fizike: Študijsko srečanje:		
FIZIKA NEUREJENIH SISTEMOV		
(prof. R. Blinc)	(2)
PREGLED IN PRIMERI POUKA FIZIKE Z RAČUNALNIKOM
(prof. A. Kodre)	(2)
Rok: 11. 1. 1992
SEMINAR - referati in diskusija o člankih iz fizikalnih revij
(prof. A. Moljk)	(1)
MENTORSKI POSVETI	(1)
S
KRISTALI,eFRAKTALI, STEKLA (prof. R. Blinc)
Vaje:
O INOVACIJAH V POUKU FIZIKE, okrogla miza (prof. A. Moljk) Rok: 15. 2. 1992
Študijsko srečanje:
TEKOČI KRISTALI, teorija in uporaba (prof. S. Žumer)
Vaje
PRIMERI POUKA FIZIKE Z RAČUNALNIKOM (prof. A. Kodre) SEMINAR - lastni referati udeležencev in diskusija (prof. A. Moljk)
Rok: 7. 3. 1992
(2)
(D
(3)
(2)
(D
(2)
15. februarja 1992
Značilni fosili in njihovo življenjsko okolje
(predavatelj: prof. dr. Jernej Pavšič) od 9. do 13. ure
Poselitev Slovenije v ledeni dobi - vaje
Študijsko srečanje:
TEKOČI KRISTALI (prof. S. Žumer)
RAČUNALNIŠKE SIMULACIJE iz kvantne fizike z metodo Monte Carlo (doc. B. Golli)
SEMINAR - lastni referati udeležencev (prof. A. Moljk)
Rok: 28. 3. 1992
Študijsko srečanje:
SENZORIKA (prof. A. Moljk)
Vaje
ELEKTRONIKA V FIZIKALNI INSTRUMENTACIJI
(prof. J. Pahor)
Rok: 11. 4. 1992
(2)
(2.5)
(1)
Študijsko srečanje:
DETEKTORJI ZA VELIKE POSPEŠEVALNIKE (prof. G. Kernel) (2) RAČUNALNIŠKO PODPRTA DIDAKTIKA FIZIKE
(prof. M. Hribar)	(2)
SEMINAR-referati udeležencev (prof. A. Moljk)	(1,5)
Rok: 9. 5. 1992
Študijsko srečanje:
TERMODINAMIKA TRANSPORTNIH POJAVOV
(prof. 1. Kuščer)	(2)
O PROPAGIRANJU FIZIKE, okrogla miza (prof. M. Hribar)	(3)
Rok: 20. 5. 1992
Študijsko srečanje:
ELEKTRONIKA: sestava merilnih naprav za poskuse,
delo v laboratoriju (prof. J. Pahor)	(6)
Rok: 6. 6. 1992
Sklep s podelitvijo diplom.
Koordinator programov je profesor dr. A. Moljk.
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
KEMIJA IN KEMIJSKA TEHNOLOGIJA Department of Chemlstry and Chemical Technology,
Edvard Kardelj Universlty, Ljubljana Murnlkova 6 - P. O. B. 537 61001 Ljubljana, Jugoslavija
Izvajalec, kraj izvajanja
Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Univerza v Ljubljani,
61000 Ljubljana, Murnikova 6, p. p. 537 Koordinator: prof. I. Leban Telefon: (061) 214-444
Naslov programa
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV KEMUE
Predavatelji, predavanja: ANORGANSKA KEMIJA
prof. dr. F. Lazarini prof. dr. J. V. Brenčič prof. dr. L. Golič prof. dr. P. Bukovec
doc. dr. P. Šegedin prof. dr. I. leban
Predstavitev srednješolskega učbenika Splošna in anorganska kemija Strukturni pregled silikatov Oksospojine kot sodobni anorganski materiali
O kemijskem računanju Kemijska kinetika (eksperim. vaja)
ORGANSKA KEMIJA
prof. dr. B. Stanovnik prof. dr. M. Tišler
prof. dr. B. Plesničar prof. dr. A. Petrič
Prebiotska sinteza organskih spojin Organokovinske spojine in njihova vloga v sintezni kemiji
Študij mehanizmov v organski kemiji Moderne NMR metode
(vodi dr. Vida Pohar) od 14. do 16. ure
Značilni fosili in njihovo življenjsko okolje-vaje.
(vodi dr. Jernej Pavšič) od 16. do 18. ure
Kraj izpeljave: Odsek za geologijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, Ljubljana, predavalnici 22 in 32
Seznam priporočljive literature je na voljo v knjižnici Katedre za geologijo in paleontologijo.
Koordinator ICD programov: viš. strok. sod. dr. Vida Pohar, dipl. inž. geol. FF, Aškerčeva 12, Ljubljana, tel. 150-001.
10.
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
VTOZD TEKSTILNA TEHNOLOGIJA 61001 Ljubljana Snežniška 5 P. p. 311
Telefon: (061) 153-090,153-031
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV TEKSTILNE TEHNOLOGIJE IN OBLIKOVANJA TEKSTILU
1.	Tekstilne surovine, prof. dr. S. Malej, mag. V. Bukošek, mag. F. Sluga
Predavanja: 8 ur Vaje: 10 ur
2.	Tekstilne preiskave, prof. dr. S. Malej, mag. V. Bukošek. mag. F. Sluga
Predavanja: 8 ur Vaje: 14 ur
3.	Tiskanje tekstilij, prof. dr. F. Beravs, mag. B. Simončič
Predavanja: 10 ur Vaje: 14 ur
4.	Beljenje in apretura, prof. dr. F. Beravs, mag. Simončič Predavanja: 10 ur
Vaje: 14 ur
Literatura: Melliand Textilberichte, Textilveredlung, Textil Praxis, Text. Chem. Color, Tekstilec itn.
5.	Tehnologija barvanja, doc. dr. M. Gorenšek
Predavanja: 10 ur Vaje: 16 ur
Literatura: Finishes and Auxiliaries, Garland Publ. 1977, H. Zollinger - Color Chemistry, VCH, 1987
6.	Mehanska tekstilna tehnologija - področja: predenje, tkanje, pletenje in konfekcija, doc. dr. M. Nikolič, prof. dr. D. Jakšič, prof. dr. L Stupica
Predavanja: 20 ur Vaje: 25 ur
7.	Oblikovanje tekstilij, prof. V. Sešler, M. Jenko
Predavanja: 20 ur Vaje: 20 ur
Literatura: E. Ruder: Tipografija, Z. Didek: Raziskovanje oblikotvorno-sti, Johannes Itter: Design and Form, The basic course at the Bauhaus Kraj in čas izpeljave: Seminar bo potekal na oddelku za tekstilno tehnologijo, Ljubljana, Snežniška 5 in sicer v semestralnih počitnicah 1992. Seminar se bo izvajal le na podlagi predhodnih prijav.
Koordinatorica: Marta Borovič, tel. (061) 153-090, 153-031, int. 12
11.
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, pp 141 Telefon: (061) 150-001
Čas izpeljave:
4. do 7. februar 1992.
Število ur:
4-dnevni program predavanja: 20 ur eksperimentalne vaje: 10 ur ocena dela: 2 uri
Koordinatorica programa je dr. Tatjana Verčkovnik
PROGRAM PERMANENTNEGA IZOBRAŽEVANJA ZA ŠOLSKO LETO 1991/92, ODDELEK ZA BIOLOGIJO
A. STALNI, TEMEUNI DEL IZPOPOLNJEVANJA
Za ta del permanentnega izobraževanja razpisujemo:
Prijavljeni učitelji bodo dobili dodatne informacije po končanih prijavah.
Odsek za geologijo Oddelek Montanistlka Aškerčeva 12 Ljubljana
telefon:- 061/150-001
Odsek za geologijo, Oddelek Montanistika, FNT razpisuje za šolsko leto 1991/92 dvodnevni seminar iz geologije za srednješolske učitelje biologije in geografije ter osnovnošolske učitelje v času 14. in 15. februarja 1992.
14. februarja 1992
' Ozemlje Slovenije skozi geološko zgodovino
(predavatelj prof. dr. Rajko Pavlovec) Trajanje: od 9. do 13. ure
Poselitev Slovenije v ledeni dobi
(predav. dr. Vida Pohar, višja strok, sodel.) Trajanje: od 14. do 18. ure
METODE DELA IN VSEBINE BIOLOŠKEGA DELA PROGRAMA ZA PREDMET SPOZNAVANJE NARAVE V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Problematika: V letu 1991 smo popravili učbenik za 4. razred osnovne šole. Avtorja popravljenega besedila zooloških vsebin sta Dušan Vrščaj in Rudi Ocepek. Celotni učbenik je recenzirala z metodičnega stališča prof. dr. Tatjana Verčkovnik.
Vsebina: Udeleženci seminarja se bodo seznanili s prenovljenim besedilom učbenika in z metodami dela. ki jih zahteva tako besedilo, da bodo lahko dosegali postavljene vzgojno-izobraževalne smotre. Pri tem bodo ves čas dejavno pritegnjeni v proces. O metodah ne bomo teoretizirali, temveč bomo le-te pokazali v učilnici in na terenu (gozd). Učinek metod bodo lahko spremljali na učencih 4. razreda tiste osnovne šole, kjer bomo gostje pri izvajanju seminarja.
Literaturo bodo prejeli udeleženci na seminarju, in sicer: napotke in navodila, teze, delovne lističe int.
Kandidatom bomo predložili tudi seznam tiste literature, s katero si lahko razširijo svoje strokovno znanje o vsebinah, ki jih obravnavajo v 4. razredu osnovne šole. Dobili bodo tudi navodila za izdelavo samostojnih nalog. Nosilec programa: Biološki oddelek BF. Katedra za metodiko biološkega izobraževanja v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo ali z ustreznimi organizacijskimi enotami.
Izvajalci: prof. dr. Tatjana Verčkovnik. mag. Dušan Vrščaj. mag. Jelka Strgar, Rudi Ocepek, učitelj biologije in kemije.
Trajanje seminarja
Seminar bo razdeljen v dva dela, in sicer: prvi del bo trajal 10 ur (1 dan); drugi, po enem letu, pa 6 do 8 ur.
Kandidati bodo svoje pisne izdelke poslali izvajalcem 14 dni pred izvajanjem drugega dela programa skupaj z ugotovitvami, kje so pri pouku zaznali največje strokovne ali metodične vrzeli. Drugi del seminarja bomo namenili pisnim nalogam in ugotovitvam udeležencev.
Oblike dela
Prvi del seminarja bo vseboval: 1 uro uvodnega predavanja in navodila 23 delo; 4 ure dela z živimi organizmi v učilnici (laboratorijsko delo), 4 ur{ terenskega dela (gozd) in 1 uro končnega pogovora in napotkov za sam0' stojno delo. V delo z živimi organizmi bomo uvrstili tudi 1 učno uro deb z učenci 4. razreda, ki ga bodo učitelji spremljali in razčlenili - učno uro b° izpeljal eden izmed izvajalcev programa, učitelji pa bodo opravili anali20. Drugi del seminarja bo oblikovan v skladu z ugotovitvami, ki nam jih bod° sporočili učitelji, glede na izkušnje pa lahko predvidevamo, da bomo moral' poglobiti terensko delo in delo z živimi organizmi, verjetno pa tudi teoretično znanje iz zoologije in botanike.
V skladu z metodami dela je lahko na takem seminarju v eni skupini največ V udeležencev.
Pisni izdelek udeležencev
Pisni izdelek bodo izdelovali vse leto in spremljali svojo realizacijo pouka - p0 tem bodo ugotavljali, kaj so pridobili, v čem so spremenili metode dela gleč® na prejšnja leta dela in kje so imeli pri izpeljavi težave; pri tem jih bomo zlast' opozorili na opredelitev in uresničevanje vzgojnih smotrov pri pouku. Pisn* izdelke bodo predložili pred drugim delom seminarja; pisni izdelek bo pog°) za vstop v drugi del seminarja.
Tako bodo prvi del seminarja absolvirali predvidoma vsi učitelji 4. razredov, drugi del pa le tisti, ki bodo želeli poglobiti svojo usposobljenost.
Za razpisani seminar kandidatom ni treba dajati prijav, ker bomo seminarje organizirali v dogovoru z območnimi enotami Zavoda za šolstvo in šport. Seminarje bomo izvajali na območjih, tako da se udeležencem ne bo treW voziti v center.
1
I
i
1
1
i
]
METODIKA DELA Z NARAVNIMI OBJEKTI I VSEBINA:
1.	Izbor organizmov (merilo pedagoške vrednosti, kriterij atraktivnosti! ogroženosti in ogrožanja)
2.	Priprava organizma za predstavitev (gojenje, spodbujanje življenjskih ia»' nifestacij, delo z organizmom v naravnem in umetnem okolju)
3.	Predstavitev organizma: vključevanje čutil, stopnjevanje motivacije
Izvajanje programa: Program vsebuje 2 uri teoretičnega dela (predavanje, povzetki) in 8 ur praktičnega laboratorijskega dela. Program bo potekal p° območjih. Datume bomo določili v dogovoru s svetovalci posameznih organi’ zacijskih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport. V prograif lahko sprejmemo v eni skupini 15 udeležencev.
Smotri programa: Usposobitev učiteljev biologije v osnovnih šolah za delo i" pouk z živimi organizmi.
Literatura: Seznam literature bodo udeleženci dobili, ko bo določen datum izvedbe programa, separate pa ob vpisu v program.
Obveznosti udeležencev: seznanitev z literaturo ob vpisu v program. Izvajalec programa: Oddelek za biologijo, Aškerčeva 12, Ljubljana. Program bodo izvajali univerzitetni učitelji in asistenti: prof. dr. Tatjana Verčkovnik-Dušan Vrščaj, asistent; mag. Jelka Strgar, asistentka in višji teh. sod. Rudi Ocepek.
Materialne možnosti: vivarij in botanični vrt VTOZD za biologijo, ustrezno opremljeno območje osnovne šole.
VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA 61000 LJUBLJANA Gorazdova 15
Telefon: (061) 558-263, 558-251
Navodila za prijavo:
Udeleženci se lahko prijavijo za posamezni blok ali za celotni seminar. Čas izpeljave bo določen potem, ko bo zbranih dovolj prijav.
Prijavnice pošljite na naslov:
Višja tehniška varnostna šola Gorazdova 15 61000 Ljubljana
Koordinator programa: prof. dr. Primož Gspan.
NEVARNOSTI IN POGOJI ZA VARNO DELO PRI OSEBNEM RAČUNALNIKU
Vsebina:
Delo z osebnim računalnikom je s stališča obremenitev uporabnikov zelo neugodno zaradi kombinacije različnih neugodnih vplivov. S spoznavanjem teh vplivov se je mogoče nevarnostim učinkovito ogniti. Spoznavanje zahtev za varno delo mora biti vneseno v vsak začetni izobraževalni program za delo z računalnikom, posebno, ker se v prvih urah dela utrdi vedenjski vzorec, po katerem se ravna uporabnik pri nadaljnjem delu s PC.
Teze:
vrste obremenitev,
sklopi: napori pri vidnih zaznavah, oprema okolja, programska oprema, uvajanje v delo, organizacija dela, zdravstvena preventiva, periodični pregledi. sevanja, varovalni filtri in očala in upravičenost njihove uporabe.
Blok je namenjen:
predvsem učiteljem računalništva za vključitev navodil za varno in neškodljivo delo v izobraževalni program, drugim, ki želijo varno in brez napora uporabljati osebni računalnik kot vsakdanje orodje.
Nosilec bloka: prof. dr. Primož Gspan
OSNOVE TEHNIČNE VARNOSTI
Vsebina:
Varstvo pri delu zagotavljamo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, pravnimi in drugimi ukrepi. V interdisciplinarnem varstvu pri delu dajemo tehnični varnosti poseben pomen, ker je zanesljivost v zagotavljanju varnosti pri | delu z varnostno tehniko bistveno večja kot z drugimi ukrepi.
Teze:
tehnična varnost v sistemu varstva pri delu, stopnja varnosti, drevo odpovedi, | vrste varnostnih naprav, vgrajena varnost, varno konstruiranje, dokumenti j o vgrajeni varnosti.
Blok je namenjen:
učiteljem tehnoloških predmetov
Nosilec bloka:
doc. dr. Vladimir Drusany
VARNO DELOVNO OKOLJE

Vsebina:
Varno delo je sestavina vsakega dela. Praviloma opravljamo delo v prostorih: v tovarnah, doma. pa tudi v učilnicah, telovadnicah, delavnicah za praktični pouk. Eden od pogojev za ohranitev zdravja in delovne zmožnosti so urejene razmere v delovnem okolju. Meje. v katerih morajo biti dejavniki, ki določajo razmere v okolju, so določene s predpisi.
Teze:
delovno okolje v sistemu varstva pri delu. mejne in optimalne vrednosti,
predpisani parametri: toplotne razmere, hrup. vibracije, zaprašenost, osvetlitev, kemične škodljivosti, sevanja, biološke škodljivosti, okolje v širšem pomenu, nadzor nad bivalnim okoljem.
Blok je namenjen:
predvsem učiteljem praktičnega pouka ter učiteljem tehniških strokovnih šol-drugim pa. kot širjenje splošne izobrazbe s področja varstva pri delu in za dopolnitev lastnega uporabnega znanja.
Nosilec bloka:
prof. dr. Primož Gspan
[3
0
)•
0
o
UNIVERZA V MARIBORU TEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA STROJNIŠTVO 62000 Maribor, Smetanova 17 Telefon: (3862) 25-461 Telex:YU 33334 TF Telefax: (3862) 212-013
5 Kockam strokovnega izobraževanja
I.
ri
e
'i
Novosti na področju razvoja vozil in motoijev z notranjim zgorevanjem
^sebina:
*,rendi razvoja motoijev z notranjim zgorevanjem.
Trendi razvoja opreme za dobavo goriva pri dizelskih in otto motorjih. e ^ovi materiali v konstrukciji in izdelavi osnovnih delov motorjev.
Novosti na področju varstva okolja pred emisijo toksičnih komponent izpuš-a j>ih piinov in precj hrupom. Novosti na področju predpisov doma in v svetu. Realne možnosti uporabe alternativnih goriv.
Nosilec: Laboratorij za termoenergetske stroje, motorna vozila in tehniške Oieritve.
Trajanje: 40 ur.
oblike: predavanja 12 ur (predavalnica), laboratorijsko delo in demonstracije TO ur, izdelava seminarske naloge 10 ur.
Ornik za II. ciklus
Čas izpeljave (datum, število, ur)
		6. 3. 92	7. 3. 92	13. 3. 92	14. 3. 92	3. 4.92
Predav.	ura	14-16.45	8-10.45	14-16.45	8-10.45	
	št. ur	3	3	3	3	
Laborat. ^aje	ura	17-18.30	11-13.30	17-18.30	11-13.30	
	št. ur	2	3	2	3	
Predstav, j^em. del	ura					8-
	št. ur					nx 2h
i Literatura:
~ Motorji z notranjim zgorevanjem I, dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž.
1 TF Maribor, VTO-strojništvo, 1987
' Napajanje gorivom dizel i otto motora, dr. Anton Černej, dipl. inž., dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž.
IGRO Svetlost Sarajevo^ 1990 ~ Osnove zgorevanja, dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž.
TF Maribor, p.o. strojništvo, 1992
Sodobne metode meijenja in planiranja raziskav v strojništvu
Vsebina: Električno merjenje fizikalnih veličin (temperatura, gib, čas, tlak. Pretok). Planiranje eksperimentov (popolni faktorski eksperiment, korelacij-ska analiza in testiranje).
Nosilec: Laboratorij za termoenergetske stroje, motorna vozila in tehniške areritve.
Trajanje; 24 ur.
Oblike: predavanje 8 ur (predavalnica), laboratorijsko delo 16 ur.
*N>goj: najmanj 8 in največ 16 kandidatov. Vaje se izvajajo v skupinah z največ 5 kandidati.
Udeleženci: učitelji tehnologije poklicnih in tehniških šol v strojništvu in učitelji praktičnega pouka poklicnih in tehniških šol v strojništvu.
Cas: L ciklus: od 27. L 1992 do 29. L 1992;
II- ciklus: od 21. 2. 1992 do 29. 2. 1992
Kraj: Tehniška fakulteta Maribor, p.o. strojništvo. Smetanova 17, 62000 Maribor.
Izvajalci programa: red. prof. dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž. str.; red. prof. dr. Anton Černej, dipl. inž. str.; asistent mag. Aleš Hribernik, dipl. inž. str.; ,ehniška sodelavca: Andrej Pagon, inž. str. in Avgust Polanič.
Urnik za L ciklus
		Čas izpeljave (datum, število ur)			
		27. 1. 92	28. L 92	29. 1. 92	
Predavanja	ura	8-11.30	8-11.30		
	št. ur	4	4		
Laborat. vaje	ura	12-15.15	12-15.15	8-15	
	št. ur	4	4	8	
Urnik za II. ciklus
		Čas izpeljave (datum, število ur)			
		21. 2. 92	22. 2. 92	28. 2. 92	29. 2. 92
Predavanja	ura	14-17.30	8-11.30		
	št. ur	4	4		
Laborat. vaje	ura	18-19.30	12-15.15	14-17.30	8-13.30
	št. ur	2	4	4	6 ’
Literatura:
~ Tehniške meritve v strojništvu, dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž. dr. Anton Černej, dipl. inž.
TF Maribor, VTO strojništvo, 1990.
~ Tehniške meritve - vaje, dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž.
TF Maribor, p.o. strojništvo, 1991.
Informacije: prof. dr. Želimir Dobovišek, TF Maribor, telefon (062) 25-461/
Naslov programa:
Novosti na področju razvoja vozil in motoijev z notranjim zgorevanjem
Vsebina:
Trend razvoja motorjev z notranjim zgorevanjem.
Trendi razvoja opreme za dobavo goriva pri dieselskih in otto motorjih.
Novi materiali v konstrukciji in izdelavi osnovnih delov motorjev.
Novosti na področju varstva okolja pred emisijo toksičnih komponent izpušnih plinov in pred hrupom. Novosti na področju predpisov doma in v svetu. Realne možnosti uporabe alternativnih goriv.
Nosilec: Laboratorij za termoenergetske stroje, motorna vozila in tehniške meritve.
Trajanje: 40 ur.
Oblike: predavanja 12 ur (predavalnica), laboratorijsko delo in demonstracije 10 ur,
'zdelava seminarske naloge 10 ur.
Predstavitev seminarskih del 2 uri na udeleženca.
Togoji: najmanj 5 in največ 10 kandidatov za skupino!
Udeleženci: učitelji tehnologije motornih vozil na poklicnih šolah, učitelji Praktičnega pouka na poklicnih šolah za vzdrževalce vozil ter učitelji energente in energetskih naprav na poklicnih in tehniških šolah.
Čas:
I.	ciklus: od 30. 1. 1992 dso L 2. 1992 za predavanja in laboratorijsko delo, ter predstavitev seminarskih del 22. 2. 1992.
II.	ciklus: od 6. 3. 1992 do 14. 3. 1992 za predavanja in laboratorijsko delo, ter predstavitev seminarskih del 3. 4. 1992.
Kraj: Tehniška fakulteta Maribor, p.o. strojništvo, Smetanova 17, 62000 Maribor.
Izvajalci programa: red. prof. dr. Anton Černej, dipl. inž. str.; red. prof. dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž. str., asistent mag. Ivo Mikluš, dipl. inž. str.; asistent mag. Aleš Hribernik, dipl. inž. str., tehniški sodelavci: Andrej Pagon, inž. str. in Avgust Polanič.
Urnik za L ciklus
		Čas izpeljave (datum, število, ur)			
		30. 1. 92	31. 1. 92	L 2. 92	22. 2. 92
Predav.	ura	8-11.30	8-11.30	8-11.30	
	št. ur	4	4	4	
Laborat. vaje	ura	12-14.30	12-14.30	12-14.30	
	št. ur	3	3	3	
Predstav, sem. del	ura				8-
	št. ur				n x 2h
n - število udeležencev
Urnik za II. ciklus
		Čas izpeljave (datum, število, ur)				
		6. 3. 92	7. 3. 92	13. 3. 92	14. 3. 92	3. 4.92
Predav.	ura	14-16.45	8-10.45	14-16.45	8-10.45	
	št. ur	3	3	3	3	
Laborat. vaje	ura	17-18.30	11-13.30	17-18.30	11-13.30	
	št. ur	2	3	2	3	
Predstav, sem. del	ura					8-
	št. ur					nx2h
n - število udeležencev
dentje prihajajo na univerzo, kako študentje izberejo svoj študij in kako delujejo informacijske in svetovalne službe za študente v kampusu in za diplomante.
Koordinatorica programov na CRU je: Margerita Zagmajster, telefon: 213-316, 222-484
Oblika programa: A - Stalni, temeljni del izpopolnjevanja Model izobraževanja: enodnevni seminar Število ur: 8 ur
Nastančen čas izpeljave: 31. marca 1992, od 9. do 16. ure
Natančen kraj izpeljave: Rektorat univerze v Mariboru, Krekova 2, Maribor
Literatura bo navedena kasneje
Predvideni udeleženci: visokošolski učitelji
Opomba: Kandidati se prijavijo na seminar s prijavnico za permanentno izobraževanje najkasneje do 23. marca 1992.
Naslov programa:
Sistemi visokošolskega izobraževanja na Holandskem
Predavatelj: dr. Josef Katus
Koordinatorica programov na CRU: Margerita Zagmajster, tel.: 213-316, 222-484
Kratka vsebina programa in njegov namen:
Namen seminarja je seznaniti visokošolske profesorje s sistemom študija na holandskih univerzah. Seminar naj bi pomagal visokošolskim učiteljem pri prenovi vzgojno-izobraževalnih programov.
Oblika programa: A - Stalni, temeljni del izpopolnjevanja Model izobraževanja: enodnevni seminar Število ur: 8.
Natančen čas izpeljave: 25. 3. 1992, od 8. do 16. ure
Natančen kraj izpeljave: prostori Univerze v Ljubljani, mala sejna soba na Univerzi v Ljubljani
Zahtevana (predpisana) literatura: bo navedena kasneje!
. marca 1992
Naslov programa:
Predvideni udeleženci, kandidati: visokošolski profesorji Opomba: Kandidati se morajo prijaviti za seminar do 16
Sistemi visokošolskega izobraževanja v Veliki Britaniji
Literatura:
dr. Želimir Dobovišek dipl. inž. Motorji z notranjim zgorevanjem I, TF Maribor, VTO-strojništvo, 1987.
dr. Anton Černej, dipl. inž., dr. Želimir Dobovišek dipl. inž. Napajanje gorivom dizel i otto motora, IGRO Svetlost Sarajevo 1990 dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž. Osnove zgorevanja, TF Maribor, p.o. strojništvo, 1992
Naslov programa:
Sodobne metode meijenja in planiranja raziskav v strojništvu
Vsebina: Električno merjenje fizikalnih veličin (temperatura, gib, čas, tlak, pretok). Planiranje eksperimentov (popolni faktorski eksperiment, korelacij-
motorna vozila in tehniške
meritve.
Trajanje: 24 ur
Oblike: predavanje 8 ur (predavalnica), laboratorijsko delo 16 ur.
Pogoja: najmanj 8 in največ 18 kandidatov. Vaje se izvajajo v skupinah z največ 5 kandidati!
Udeleženci: učitelji tehnologije poklicnih in tehniških šol v strojništvu in
učitelji praktičnega pouka poklicnih in tehniških šol v strojništvu
Čas: I. ciklus: od 27. 1. 1992 do 29. L 1992; II. ciklus: od 21. 2. 1992 do 29. 2.
1992.
Kraj: Tehniška fakulteta Maribor, p.o. strojništvo, Smetanova 17 , 62000 Maribor.
Izvajalci programa: red. prof. dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž. str.; red. prof. dr. Anton Černej, dipl. inž. str.; asistent mag. Aleš Hribernik, dipl. inž. str.; tehniški sodelavci: Andrej Pagon, inž. str. in Avgust Polanič.
Urnik za L ciklus
ska analiza in testiranje).
Nosilec: Laboratorij za termoenergetske stroje.
		Čas izpeljave (datum, število ur)			
		27. 1. 92	28. 1. 92	29. 1. 92	
Predavanja	ura	8-11.30	8-11.30		
	št. ur	4	4		
Laborat. vaje	ura	12-15.15	12-15.15	8-15	
	št. ur	4	4	8	
Urnik za II. ciklus
		Čas izpeljave (datum, število ur)			
		21. 2. 92	22. 2. 92	28. 2. 92	29. 2. 92
Predavanja	ura	14-17.30	8-11.30		
	št. ur	4	4		
Laborat. vaje	ura	18-19.30	12-15.15	14-17.30	8-13.30
	št. ur	2	4	4	6
•
Literatura: Tehniške meritve v strojništvu, dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž. dr. Anton Černej, dipl. inž., TF Maribor, VTO strojništvo, 1990.
Tehniške meritve - vaje, dr. Želimir Dobovišek, dipl. inž., TF Maribor, p.o. strojništvo, 1991
Informacije: prof. dr. Želimir Dobovišek, TF Maribor, tel. (062) 25-461/217
Univerza v Ljubljani CENTER ZA RAZVOJ UNIVERZE Kongrersni trg 15, p.p. 524 61001 LJUBLJANA Telefon: (061) 213-316, 222-484
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA
Ime in sedež organizatoija: Center za razvoj univerze. Trg osvoboditve 15, 61000 Ljubljana
14.
Predavatelj: dr. Peter Jarvis
Koordinatorica programov na CRU: Margerita Zagmajster, tel. 213-316, 222-484
Kratka vsebina programa in njegov namen:
Namen seminarja je seznaniti visokošolske profesorje s sistemom študija na angleških univerzah. Seminar naj bi pomagal visokošolskim učiteljem pri prenovi vzgojno-izobraževalnih programov.
Oblika programa: A - Stalni, temeljni del izpopolnjevanja Model izobraževanja: enodnevni seminar Število ur: 8.
Natančen čas izpeljave: 18. 3. 1992, od 8. do 16. ure
Natančen kraj izpeljave: prostori Univerze v Ljubljani, mala sejna soba na Univerzi v Ljubljani
Zahtevana (predpisana) literatura: bo navedena kasneje!
Predvideni udeleženci, kandidati: visokošolski profesorji Opomba: Kandidati se morajo prijaviti na seminar do 6. marca 1992.
Naslov programa:
Sistemi visokošolskega izobraževanja v Avstriji
Predavatelj: dr. Werner Lenz
Kordinatorica programov na CRU: Margerita Zagmajster, tel. 213-316, 222-484
Kratka vsebina programa in njegov namen:
Namen seminarja je seznaniti visokošolske profesorje s sistemom študija na avstrijskih univerzah. Seminar naj bi pomagal visokošolskim učiteljem pri prenovi vzgojno-izobraževalnih programov.
Oblika programa: A - Stalni, temeljni del izpopolnjevanja Model izobraževanja: enodnevni seminar Število ur: 8.
Natančen čas izpeljave: 25. februar 1992. od 8. do 16. ure.
Natančen kraj izpeljave: prostori Univerze v Ljubljani Zahtevana (predpisana) literatura: bo navedena kasneje!
Predvideni udeleženci, kandidati: visokošolski profesorji
Opomba: Kandidati se morajo prijaviti na seminar do 10. februarja 1992.
IZOBRAŽEVANJE IN DRUŽBENI RAZVOJ
Naslov programa:
Vzgoja za mir
Predavatelji: Helena Kekkonen, Finska; R. Taylor, Univerza v Seedsu, Anglija; Nikola Pastuovič, Univerza v Zagrebu; T. Andrilovič, Univerza v Zagrebu.
Koordinatorica programov na CRU: Margarita Zagmajster, tel. št. 213-316. 222-484
Kratka vsebina programa in njegov namen:
Koncepcija vzgoje za mir. Metode in oblike izvajanja. Razvrščanje nasprotujočih si stališč o vzgoji za mir v posebnh razmerah (vojnih in povojnih). Vzgoja za mir kot osnove mirnega sožitja med narodi. Razvoj skupne svetovne etike, ki bo povezovala narode v enotno svetovno skupnost.
Oblika programa: B - Fleksibilni del izpopolnjevanja
Model izobraževanja: predavanje, delo v malih skupinah, diskusija
Število ur: 5 ur predavanj, 3 ure delo v skupinah, 3 ure diskusije
Natančen čas izpeljave: 9. in 10. januar 1992
Natančen kraj izpeljave: bomo sporočili kasneje
Zahtevana (predpisana) literatura:
-	gradivo bo dostopno na seminarju,
-	Peace letter revija (Knjižnica na Oddelku za pedagaogiko, FF Predvideni udeleženci, kandidati: učitelji raznih strok, javni delavci in družboslovci
Opomba: Udeleženci se prijavijo s prijavnico za permanentno izobraževanje vsaj 7 dni pred predavanjem.
RAZVOJ ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
Naslov programa:
TUJI SISTEMI VISOKEGA ŠOLSTVA		Spreminjanje in oblikovanje študijskih programov v visokem šolstvu
Naslov programa:		
	Predavatelja: Bogomir Mihevc in Robert Kroflič	
Oblikovanje programov in napredovanje študentov na univerzah v ŽDA	Koordinator programov na CRU: Bogomir Mihevc, tel. 213-316. 222-484 Kratka vsebina programa in njegov namen: Seznanjanje visokošolskih učiteljev in odgovornih delavcev VDO z načini spreminjanja študijskih programov in oblikovanja novih s praktičnim presku-	
■ ■caTaicjn.n. mag. vivian Miner-1epma Kratka vsebina programa in njegov namen:
Namen seminarja je predstaviti značilen štirileten program na ameriških univerzah, podati izrazje ameriškega izobraževanja, prikazati, kateri štu-
-- “J — - » - asu	IMlVrl I JI •
Ocenjevanje (evalvacija) študijskih programov v visokem šolstvu, posebno samoevalvacija in mednarodne primerjave.
Oblika programa: B - Fleksibilni del izpopolnjevanja Model izobraževanja: delavnica.
Število ur: 16 (2 x po 8 ur, v 2 dnevih)
Natančen čas izpeljave: 11. in 12. februarja 1992 od 8. do 16. ure Natančen kraj izpeljave: v prostorih Univerze v Ljubljani
Zahtevana (predpisana) literatura:
Schmidt: V.: Visokošolska didaktika, DZS, Ljubljana, 1972 (opomba: potreben bo ponatis)
Marentič-Požarnik B.: Prispevek k visokošolski didaktiki, DZS, Ljubljana 1978
Priporočila za oblikovanje osnutkov vzgojnoizobraževalnih programov v visokem šolstvu, CRU, Lj. 1983
(opomba: pripravljena bo nova, znatno razširjena izdaja oz. posebna publikacija)
Kroflič R.: Predlog projekta: Evalvacija visokošolskih vzgojnoizobraževalnih programov. Novosti CRU, 1-2, 1988, 2-30
Publikacije in raziskovalna poročila CRU ter tuja literatura iz knjižnice CRU - določena tudi individualno po konsultaciji z posameznim udeležencem.
s prijavnico za permanentno izobraževanje. Pošljejo naj jo na Center za razvoj univerze 7 dni pred začetkom delavnice.
Predvideni udeleženci: visokošolski profesorji Opomba: Kandidati se lahko prijavijo samo
POKLICNO USMERJANJE
Naslov programa:
Usmeijanje ob prehodu na univerzo
Predavatelja: mag. Zdenko Lapajne in Darja Budihna-Požar Koordinatorica programov na CRU: Margerita Zagmajster, tel. 213-316, 222-484
Kratka vsebina programa in njegov namen:
Razvoj ideologije, ki je privedel do usmerjenega izobraževanja, ter naraščajoča brezposelnost terjajo vrnitev k poklicnemu usmerjanju v mednarodno usklajenem izvornem pomenu pojma (profesionalna orientacija). Temeljni strokovni problemi so diagnostika lastnosti posameznika in zahtev dela oz. študija, prognostika uspeha ter prognostika razmer na trgu delovne sile. Svetovalec je predvsem usmerjen k potrebam posameznika, vendar ne more zanemari socialnega okolja in potreb institucije, v kateri je v službi.
Namen programa je seznaniti nosilce poklicnega svetovanja na srednjih šolah z novejšimi dogajanji ob prehodu srednješolcev na univerzo, izsledki analiz prehodnosti študentov na univerzi s (poudarkim na problematiki začetnega letnika) ter novostmi v študijskih programih in vpisnih pogojih za študijsko leto 1992/93.
S kritičnimi študijami nekateri primerov iz svetovalnice za študente in prakse udeležencev programa bomo skušali prispevati k razvoju strokovne doktrine in gradivu za izboljšavo veljavnih pravilnikov. Na primerih iz prakse bomo skušali mlajšim svetovalcem pomagati pri zbiranju in kritični rabi poklicnih informacij ter pri oblikovanju načel za ravnanje v korist svetovanca ob konfliktih ciljev in vrednot (na ravni svetovanec - družina - srednja šola - univerza - zaposlovalec); bolj izkušeni svetovalci pa se bodo lahko seznanili z nekaterimi novostmi in si med seboj izmenjali kako poklicno skrivnost. Oblika programa: A - Stalni, temeljni del izpopolnjevanja Model izobraževanja: predavanja, dopolnjena s skupinsko diskusijo in predstavitvijo primerov iz posvetovalnice za študente.
Število ur: 12 (v dveh zaporednih dnevih: 2x6 ur)
Natančen čas izpeljave: 5. in 6. marca 1992 med 9. in 15. uro Natančen kraj izpeljave: Univerza v Ljubljani, vhod iz Vegove 1 Zahtevana (predpisana literatura):
Zbornik o poklicnem usmerjanju, Ur. Z. Lapajne in A. Žižmond. CRU, Ljubljana 1982 (zlasti str. 5-45, 139-158, 183-203, 253-321).
Proučevanje študijske poti študentov v SRS. Generacija 1976. Ur. E. Stergar. CRU, Ljubljana 1988 (zlasti poglavja 8, 10, 13 in 15).
Lapajne, Z.: Prednost rednih študentov v Sloveniji konec osemdesetih let. Sodobna pedagogika, 1990, št. 9-10 in 1991, št. 1-2, Makarovič, J.: Družbena neenakost, šolanje in talenti. Obzorja Maribor 1984.
Svetlik, L: Brezposelnost in zaposlovanje. Delavska enotnost, Ljubljana 1985.
Razpis za šolsko leto 1991/92... Objave RSVITK, Ljubljana, 19. 3. 1991. Prijave za vpis v začetni letnik visokošolskih delovnih organizacij v Sloveniji v študijskem letu (1990-91 in 1991-92).
Seznam predavanj za št. 1. 1990-1991. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1990. Katalog 90/91. Univerza v Mariboru 1990.
Zakon o usmeijenem izobraževanju (Ur. 1. SRS št. 11/80, 6/80, 6/83, 25/89 in 35/89)
Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbo vpisa v usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. RS št. 9/91)
Predvideni udeleženci, kandidati: poklicni svetovalci zavodov za zaposlovanje psihologi na srednjih šolah, ravnatelji oz. pomočniki ravnateljev srednjih šol. Pogoji za pridobitev potrdila o permanentnem izobraževanju (izdelava seminarske naloge, raziskovalne naloge, nastop, eksperiment):
Udeleženec bo pridobil potrdilo o sodelovanju ((udeležbi) v programu dopolnilnega izobraževanja.
Opombe:
Kandidati se lahko prijavijo samo s prijavnico za permanentno izobraževanje. Pošljejo jo na Center za razvoj univerze do 2. marca 1992.
POSODABUANJE DELA REFERATOV ZA ŠTUDIJSKE ZADEVE
Naslov programa:
Izpitna evidenca na osebnem računalniku
Predavateji: Janez Zabukovec, dr. Viljem Mahnič, mag. Zdenko Lapajne, dipl. inž. Bojan Drobež
Koordinatorica programov na CRU: Margerita Zagmaister, tel.: 213-316, 222—484
Kratka vsebina programa in njegov namen:
Namen programa je referentom za študijske zadeve Univerze v Ljubljani olajšati prehod na računalniško podprto izpitno evidenco. Uvodni del bo namenjen pripravljalnim delom do vpeljave izpitne evidence, v posebnem delu pa se bodo referenti urili v rabi osebnega računalnika ter se seznanjali s svojimi nalogami v postopnem vpeljevanju izpitne evidence.
Oblika programa: A - Stalni, temeljni del izpopolnjevanja
Model izobraževanja: predavanja z diskusijo, študij primerov in praktične
vaje na računalniku (PC)
Število ur: skupni del 1 dan po 6 ur.
Natančen čas izpeljave: Skupni del - 12. marca 1992 od 8. do 14. ure, posebni del v manjšh skupinah po dogovoru.
Natančen kraj izpeljave: Računalniški center Univerze v Ljubljani
Zahtevana (predpisana) literatura:
Pravilnik o pedagoški dokumentaciji in evidencah v usmerjenem izobraževanju. Ur. 1. SRS, št. 5/81 in 10/88.
Zakon o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80, 6/80, 6/83, 25/89 in 35/89)
Statut in drugi akti visokošolske organizacije ter vzgojno-izobraževalni programi, ki jih izvaja.
Seznam predavanj 1991/92, Univerza v Ljubljani
Predvideni udeleženci, kandidati: referenti za študentske zadeve visokošolskih organizacij Univerze v Ljubljani.
Opombe: Kandidati se prijavijo s prijavnico za permanentno izobraževanje. Pošljejo naj jo na Center za razvoj univerze 7 dni pred začetkom delavnice.
15.
PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI 61111 Ljubljana, Gerbičeva 62, p.p. 76 telefon: (061) 331-210, 331-625
Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani razpisuje teme za permanentno izobraževanje v šolskem letu 1991/92.
Teme. ki jih razpisujejo delavci Pedagoškega inštituta za permanentno izobraževanje učiteljev, bo inštitut organiziral takole:
-	Na podlagi prijave posameznih vzgojno-izobraževalnih institucij, za posamezna predavanja ali seminarje bo zaželeno tematiko podal za njihov celotni kolektiv.
-	Če bodo vzgojno-izobraževalne organizacije prijavile za posamezno temo le nekaj kandidatov, bo zbiral prijavnice do zadostnega števila kandidatov in organiziral potem predavanje ali seminar na to temo.
-	Inštitut bo organiziral tudi druge sklope izobraževanja in bo vanje uvrstil posamezne teme iz navedenega seznama za permanentno izobraževanje učiteljev.
Koordinator vseh vsebin je Benjamin Jurman.
Vsebina:
Angelca Žerovnik: Senzibilizacija učitelja za vzgojno-izobraževalni proces (seminar za učitelje vseh stopenj, trajanje 3 ure)
Angelca Žerovnik: Problemi vzgoje in izobraževanja v dobi mladostništva (seminar za učitelje predmetne stopnje in učitelje srednjih šol. trajanje 3 ure) mag. Bogomir Novak: Poklicni profil učitelja (predavanje za učitelje, trajanje 2 uri)
mag. Bogomir Novak: Značilnosti intelektualne vzgoje kot poklicne vzgoje (predavanje za učitelje, trajanje 2 uri)
Benjamin Jurman: Sprejem otrok v šolo in začetno spremljanje (predavanje za šolske svetovalne delavce, ravnatelje osnovnih šol in vzgojiteljice, ki pripravljajo otroke na šolo, trjanje 4 ure)
Benjamin Jurman: Delo šolskih svetovalnih delavcev (predavanje za’ svetovalne delavce osnovnih in srednjih šol, trajanje 3 ure)
Benjamin Jurman: Zakonitosti pri ocenjevanju znanja (seminar za učitelje osnovnih in srednjih šol, trajanje 6 ur - predavanje 4 ure, trening 2 uri) Benjamin Jurman: Odkrivanje nadarjenih učencev (predavanje za učitelje osnovnih in srednjih šol, trajanje 4 ure)
Benjamin Jurman: Oblikovanje razrednikovega letnika vzgojnega načrta (predavanje za razrednike in učitelje osnovnih šol, trajanje 4 ure)
Benjamin Jurman: Oblikovanje letnega delovnega načrta šole (predavanje za ravnatelje in učitelje osnovnih in srednjih šol, predavanje 4 ure) mag. Tatjana Vonta in sodelavci: Prenova vrtca (seminar in akcijske delavnice, trajanje 2 dni, z naslednjimi temami in predavatelji:
-	Zakaj in kako prenoviti vrtec - mag. Tatjana Vonta
-	Senzibilizacija vzgojitelja za vzgojni del - Angelca Žerovnik
-	Nove vsebine in oblike dela ter njuna soodvisnost - Dora Gobec
-	Metodologija uvajanja, spremljanja in evalviranja novosti - dr. Bariča Marentič Požarnik in mag. Tatjana Vonta ter z naslednjimi temami v akcijskih delavnicah:
-	Interakcijski model vzgojnega dela - mag. Tatjana Vonta
-	Adaptacija otrok v vrtcu - Maja Stante-Vauk
-	Kulturna, estetska in umetniška vzgoja - Dora Gobec
-	Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti v slovenščini pri drugojezičnih otrocih - dr. Albina Nečak-Luk
-	Andragoško delo s starši - Jurka Vodopivec-Lepičnik
-	Hospitacija kot oblika strokovnega izpopolnjevanja - Milena Ivanuš-Gr-mek
mag. Nada Lebarič: Teorije vzgoje otrok z motnjami v razvoju (predavanje za strokovne delavce, vzgojitelje, učitelje in pedagoške vodje, trajanje 2 uri) mag. Nada Lebarič: Metodika dela z otroki z motnjami v razvoju (predavanje
-	2 uri ali celodnevni seminar, namenjen strokovnim delavcem in učiteljem) mag. Nada Lebarič: Razvoj govora otrok v različnih socialnih okoljih (predavanje 2 uri ali celodnevni seminar, namenjen strokovnim delavcem in učiteljem)
mag. Nada Lebarič: Igra, igraše in vzgojna sredstva za otroke z motnjami v razvoju (enodnevni seminar, namenjen neposrednim izvajalcem vzgojnega dela)
dr. Albina Nečak-Liik: Strategija osvajanja drugega tujega jezika v zgodnjem otroštvu ter implikacije za usmerjeno učenje jezikov (seminar za vzgojitelje in učitelje na nižji stopnji osnovne šole, trajanje 4 ure)
16.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, LJUBLJANA, SLOVENIJA
61111 LJUBLJANA, Jamova 39 (p.p. 100) Tel.: (061) 159-199 Telefax: 161-029
IZOBRAŽEVANJE UČITEUEV
Programi, ki jih bomo izvajali januarja, februarja, marca, aprila 1992 Izvajalec programa: Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Koordinator seminarjev: Na Institutu Jožef Stefan je skupni koordinator prof. Marjan Kroflič, tel. (061) 159-199
ZAČETNI SEMINARJI
IJS-1. Uporaba računalnikov pri pouku in vzgoji v šoli
IJS-5 SeTeV - seznanjevalni tečaj za vodilne delavce šole. Dobijo splošen pregled nad uporabo osebnega računalnika, laže se bodo odločali o nakupu računalnika in še bolj učinkovito usmerjali pedagoške delavce svoje šole v drugo izobraževanje za uporabo računalnika; poprejšnje znanje ni potrebno. ISJ-6 Uvodni tečaj - primeren za vse, saj udeleženci dobijo splošen pregled nad uporabo osebnega računalnika; poprejšnje znanje ni potrebno.
IJS-9. Wordstar - računalnik kot pisalni stroj - primeren za pedagoške delavce, ki veliko pišejo, pripravljajo besedila za šolska glasila, tekstovna poročila (npr. letni delovni načrt, priprave, ipd.); poprejšnje znanje ni potrebno
IJS-10. Quattro Pro - računalnik kot računski stroj - primeren za pedagoške delavce, ki pripravljajo tabelarične preglede uspeha učencev, realizacijo šolskega dela__; poprejšnje znanje ni potrebno
IJS-8 Paradox - računalnik in kartoteke - primeren za pedagoške delavce, ki vodijo dokumentacijo o učencih (šolski svetovalni delavci), ter vse, ki imajo opravka z raznimi seznami in jih morajo preurejati po različnih zahtevah ter
po njih iskati razne podatke_; poprejšnje znanje ni potrebno
IJS-11. dBase - računalnik in kartoteke - primeren za pedagoške delavce, ki vodijo dokumentacijo o učencih (šolski svetovalni delavci), ter vse. ki imajo opravka z raznimi seznami in jih morajo preurejati po različnih zahtevah ter
po njih iskati razne podatke_; predznanje ni potrebno
IJS-13, Pascal - osnove programskega jezika.
NADALJEVALNI SEMINARJI
IJS-2. Izdelava podatkovne baze učnih priprav in kontrolnih vaj.
IJS-3. Analiza kontrolnih vaj s pomočjo podatkovne baze.
IJS-4. Izdelava statističnih poročil ob koncu šolskega leta.
IJS-7. Ventura - računalnik in namizno založništvo - primeren za pedagošk delavce, ki oblikujejo šolska glasila, ali druge publikacije, ki jih pripravlja šol (namizno založništvo - različni stili pisav, velikosti, oblikovanje, grafika ii tekst...); poprejšnje znanje dela z urejevalnikom besedil (Wordstar)
118-12. Uporaba statističnih metod pri pedagoško-raziskovalnem delu. IJS-14. Objektno programiranje v pascalu.
IJS-15. PcTools - organizirajmo si svoj računalnik - primeren za vse. ki h uporabljajo osebni računalnik, pa bi si radi bolj učinkovito organizirali svoji podatke, olajšali delo z računalnikom ter poskrbeli za varnost podatkov poprejšnje znanje v sklopu enega od drugih usposabljanj Za nadaljevalne seminarje priporočamo poprejšnje znanje v obsegu eneg; izmed začetnih seminarjev.
Opomba: Seminarje bomo izvajali po dogovoru z udeleženci v skupinah Seminarji so tridnevni in štiridnevni. Za sklenjene skupine (šole) se ža čas ii kraj izpeljave lahko povsem prilagodimo potrebam šole. Seminarje, na kateri se prijavljajo posamezniki, začnemo izvajati, ko se število prijavljencev za polni. Prijavnice pošljite na naslov Instituta.
SREDNJA
VZGOJITELJSKA ŠOLA IN GIMNAZIJA
LJUBLJANA
LJUBLJANA
Kardeljeva ploščad 16
Telefon: (061) 340-589
Razpis za permanentno izobraževanje Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Ljubljana, Kardeljeva ploš’ čad 16, je za šolsko leto 1991/92 pripravila v okviru permanentnega izobražc vanja vzgojiteljev in varuhov predšolskih otrok program seminarjev:
‘te,
»toi
Čat
ha
CIKEL PREDAVANJ
ESTETSKA VZGOJA:
(oj
lob
skupaj 6
1
•	iz glasbene vzgoje: mali instrumenti 3 ure p., 2 ure s.
Predavateljica: prof. Katja Virant-Iršič;
•	iz likovne vzgoje: barvna senzibilnost otrok, nekaj novejših tehnik likovneg* h’
izražanja, likovno izražanje pri otrocih do tretjega leta	'
Predavatelja: prof. Damir Smerdel, ak. slikar, prof. Tanja Špenko, ak slikarka. Predavanja in vaje: 8 ur.

MIŠLJENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA:
predavateljica dr. Ljubica Marjanovič, 3 ure.
SLOVENSKI JEZIK:
interpretacija leposlovnega jezika, tehnika govora - sproščenost glasu Predavatelja: prof. Igor Gedrih 3 ure, prof. Jasna Spiller, 2 uri.
NEGA OTROKA do 3. leta:
prof. Tatjana Ručman 3 ure.
IGRA Z GIBI:
prof. Andreja Gjud, 4 ure.
NARAVOSLOVJE:
Živi svet v našem okolju 4 ure, Vivarij in vivaristika 4 ure Predavateljica: prof. Cilka Krečič
Kandidati dobijo vse podrobne informacije na šoli. Prvi rok v oktobru j« rezerviran za WO Novo mesto, sprejemamo pa prijave za november io december.
Potrdila bodo izdana, ko bo kandidat opravil celotni cikel predavanj in izdelal seminarsko nalogo iz želenega področja. Predavanja bodo predvidoma ob sobotah od 8. do 14. ure ali tudi popoldan med tednom, v prostorih šole.
GIMNAZIJA POLJANE Strossmayerjeva 1 61000 LJUBLJANA Telefon: (061) 311-696
Gimnazija Poljane razpisuje v drugem polletju šolskega leta 1991/92 tele programe za izpopolnjevanje učiteljev v osnovni in srednji šoli: * v
A.	Program za izpopolnjevanje učiteljev latinskega jezika in književnosti;
B.	Program za usposabljanje učiteljev za delo v razredu;
C.	Program za usposabljanje učiteljev mentoijev mladinskega raziskovalnega dela.
A. PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITEUEV LATINSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI (v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport)
Izvajalci: učitelji Gimnazije Poljane in zunanji sodelavci Udeleženci: osnovnošolski in srednješolski učitelji latinščine kot rednega ali (in) fakultativnega predmeta Število ur: 12
Kraj: Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva 1, Ljubljana Čas: april 1992
Model: predavanja in pedagoške delavnice
Vsebina: Uvajanje pouka latinščine v osnovno šolo: usmerjanje učencev
v klasične oddelke, (prof. Katja Pavlič-Škerjanc)
Morfološki in sintaktični paralogizmi v latinski in slovenski slovnici: metodološke dileme komparacije in kontrasta, (prof. Katja Pavlič-Škerjanc) Avtentična in tradicionalna izgovorjava latinskega jezika: pro et contra. (prof-Katja Pavlič-Škerjanc)
Ob izidu knjige: Rimska erotična elegija, (prof. Barbara Šega Čeh)
Latinski tabor kot metoda dela. (prof. Aleksandra Pirkmajer)
Skupinska dinamika v razredu. (Mojca Lorbek, dipl. pedagoginja in psihologinja)
Učitelj kot vodja skupine, (prof. Alenka Šoba)
Literatura: udeleženci dobe tiskano gradivo.
Obveznosti udeležencev: sodelovanje v pedagoških delavnicah ob posameznih predavanjih, po možnosti s svojim gradivom.
'iti
ha
B. PROGRAM ZA USPOSABUANJE UČITEUEV ZA DELO V RAZREDU
Izvajalci: učitelji Gimnazije Poljane
Udeleženci: osnovnošolski in srednješolski učitelji kateregakoli predmetnega
področja
Število ur: 12
Kraj: Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva 1, Ljubljana ali matične šole, če bo dovolj udeležencev.
Čas: marec 1992 ali po dogovoru z udeleženci
Model: predavanja in pedagoške delavnice
Vsebina: Uvod v socialno psihologijo, (prof. Alenka Šoba)
Skupinska dinamika v razredu. (Mojca Lorbek, dipl. pedagog in psiholog) Učitelj kot vodja skupine, (prof. Alenka Šoba)
Socialne igre: aplikacija na delo v razredu. (Mojca Lorbek, dipl pedagoginja in psihologinja)
Literatura: udeleženci dobe tiskano gradivo.
Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba pri socialnih igrah.
(o,
1
Me
C.	PROGRAM ZA USPOSABUANJE UČITEUEV MENTORJEV MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA Izvajalci: učitelji in sodelavci Gimnazije Poljane
Udeleženci: koordinatorji in mentorji mladinskega raziskovalnega dela na osnovnih in srednjih šolah Število ur: 12
Kraj: Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva 1, Ljubljana Čas: marec 1992
Model: predavanja in praktični prikaz
Vsebina: Organizacija raziskovalnega dela učencev na šoli. (prof. Raduška Žepič)
Načini uvajanja učencev v metode raziskovalnega dela. (zunanji sodelavec) Praktični prikaz priprave in tehnične izdelave raziskovalne naloge, (prof-Raduška Žepič)
Prikaz raziskovalnega dela učencev ob njihovih nalogah, (prof. Raduška Žepič)
Literatura: udeleženci dobe tiskano gradivo.
Obveznosti udeležencev: prikaz svojih izkušenj s področja.
hv
Me
l>0|
Jb
L*
GIMNAZIJA Ledina LJUBLJANA, Resljeva 12 Telefon: (061) 320-975
Mazija Ledina organizira v prvem Štirimesečju leta 1992 tele seminarje:
lj‘e>n'nar za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za učitelje praktič-;,?a P°uka, laborante in inštruktorje.
ploi'
raž«’
"'Hinar
ir po programu obsega pedagogiko z andragogiko 40 ur, psihologija 40 ^ uidaktika s specialno metodiko 60 ur.
i: prof. F Ž9feJre Gartner
*ek seminaija: 18. 2. 1992 ob 15.30 na Gimnaziji Ledina, Resljeva 12
W KUKa s sPecialno metodiKo ou ur.
fotelji: prof. Breda Jelenc, prof. Kristina Štrovs, prof. Jani Rupnik in
iega
101'H® seminaija: februar, marec. Po dogovoru z udeleženci seminarja bo jjj 'tal tudi ob sobotah, ob drugih dnevih pa v popoldanskem času.
ezenci bodo uporabljali učbenike, ki so predpisani s programom pedago-(oAndragoškega izobraževanja.
lo^diuator seminarja je prof. Jani Rupnik (tel. 320-975). Informacije lahko 'te tudi ob ponedeljkih in sredah popoldne osebno ali po telefonu.
-n h ° sP°dbuditi veselje do kemije v srednjih šolah ' dnevni seminar za učitelje kemije v srednjih šolah.
2 r'n * *traj: sobota, 22. 2. 1992 od 9. do 16. ure na Gimnaziji Ledina, Resljeva ;c_neniinar bo potekal v skupinah. Število udeležencev do 40. it 'nar bo vodila mag. Vesna Mežan-Falatov s sodelavci. Na seminarju bodo j ^tavljene nove metode poučevanja kemije in načini ocenjevanja, "tdinator seminaijev je prof. Gartner, tel. (061) 320-975.
20.
OSNOVNA ŠOLA MAJDA VRHOVNIK LJUBLJANA, Gregorčičeva 16 Telefon: (061) 224-640, 221-166
n°Vativnost v šoli
Jvora"
ijdavateljica: dr. Ljubica Marjanovič-Umek
. ^ležtnci: učitelji l.r2. razreda (MODEL I)------
,31 3., 4. razreda (MODEL II) jjdj® pedagoških delavnic: učiteljice od 1. do 4. razreda ■Jntdinatorici: Angelca Likovič, dipl. org. dela. Dunja Simšič, dipl. pedagog Zob m '8S:	Majda Vrhovnik, Ljubljana, Gregorčičeva 16 (ob sobotah)
vi'P programa: MODEL I
^GR,RANI pouk v kombinaciji z nivojskim delom
I^OJSKI POUK V KOMBINACIJI S SAMOSTOJNIM DELOM
NIVOJSKEGA POUKA (matematika, slovenski in
'taževanje je enodnevno (8 ur), udeleženci bodo dobili pisna potrdila.
' “I seminaija: 40 DEM v tolarski protivrednosti. irJ'P programa: MODEL III 'j’EBna OBLIKA NIVOJS "8'eški jezik)
j.navatelj: dr. Franc Strmčnik
tal* ^nci* učitelji matematike, slovenskega in angleškega jezika
pedagoških delavnic: učitelji matematike, slovenskega in angleškega
^hlinatorici: Angelca Likovič, dipl. org. dela, Dunja Simšič, dipl. pedagog aJ m čas: OŠ Majda Vrhovnik, Ljubljana, Gregorčičeva 16 (ob sobotah)
. araževanje je enodnevno (8 ur), udeleženci bodo dobili pisna potrdila, z® seminaija: 40 DEM v tolarski protivrednosti.
■ RAČUNALNIŠKO usposabljanje učiteljev
Uporabo urejevalnika besedil CHIWRITER 40, s katerim lahko pišemo ^j^atične, fizikalne, kemijske formule poleg besedil, ki jih lahko uredimo
^anje: tečaj traja 8 DU (za pripravo WORDSTAR osnovni 18 - 20 DU) flavatelj; mag. računalništva Borut Žalik, dipl. inž.
"l m čas: Seminar - tečaj bo v prostorih OŠ Majda Vrhovnik, Ljubljana, regorčičeva 16, ob sobotah, v računalniški učilnici (10 AT 286).
^mar se bo začel, če se bo prijavilo 16 udeležencev. Vsak dobi didaktična Jedila za te^aj. slovenski prevod skrajšanih navodil za uporabo programa
'od* te^aja:	DEM v tolarski protivrednosti.
aja - koordinator: Slavko Žust, pomočnik ravnatelja.
• SEMINAR ZA RAVNATELJE, ŠSS - računalniški program gvidenca učencev (cena programa 650 DEM)
lOOO^EM^a rel^ova^n'ca ~ izračun učnega uspeha šole (cena programa
ast'**'8*6!): ^eter Eobe, dipl. inž. (avtor obeh programov; programi so ‘Jajali na šoli v sodelovanju z vodstvom šole; programe je mogoče odkupi in čas: OŠ Majda Vrhovnik, Ljubljana, Gregorčičeva 16 (sreda, od 13. j I9 _ure).
,“°tdinator seminaija: Slavko Žust, pomočnik ravnatelja.
•®na tečaja: 70 DEM v tolarski protivrednosti.
, j>mba:
eV ^ informacije dobite na šoli.
21.
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE GOTSKA 18, 61000 LJUBLJANA Telefon: (061) 198-251
^0°rdinatorica programov: mag. Lidija Magajna
dauši izobraževalni programi
^Studijska srečanja za šolske svetovalne °elavce
VSeK.
I, “'“a: program študijskih srečanj bo objavljen kasneje.
Cra-T0 ur 'n 'zPe,java: 13-krat po 3 ure (vsakih 14 dni)
J; Svetovalni center v Ljubljani
2 TRENING večje učinkovitosti učiteljev
/ 5tevi?*Ca: ma®' 7anez Bečaj in Jože Škrlj, prof. pedagog Ponnu Ur in izPe,iava: Trening bo potekal kot začetno strnjeno delo (pete! TOldan in sobota dopoldan), zatem pa bo nadaljnjih šest tedenskih srečan j kredah od 17. do 19. ure.
Svetovalni center Ljubljana
• Začetek v obliki strnjenega dela je 6. 3. 1992 ob 16. uri.
Osnovna šola ša,ek. Ve,epje
i	Jože Škrlj, prof. pedagog
fa, 0 ur 'n izpeljava: 30 ur 5: začetek 26. 3. 1992 ob 14. uri
i.2
i tviiVlZ Brežice, Osnovna šola Bratov Ribarjev, Brežice iv',' ,,ur in izpeljava: 8 krat po 4 ure (32 ur)
L. , a: Anica Uranjek, spec. klin. psih.
,s' Začetek 28. 2. 1992 ob 16. uri
2.3
Trening večje učinkovitosti za vzgojiteljice Izvajalka: Anica Uranjek, spec. klin. psih.
Število ur in izpeljava: 8-krat po 4 ure (32 ur)
Kraj: VIZ Brežice, OE Vzgojno-varstvene organizacije Brežice (2 skupini) Čas: začetek 27. 3. 1992 ob 15. uri (prva skupina) in 28. 3. 1992 ob 8. uri (druga skupina)
2.4
Trening večje učinkovitosti za vzgojiteljice Kraj: Vzgojno-varstveni zavod Portorož in Lucija Izvajalka: Anica Uranjek, spec. klin. psih.
Število ur in izpeljava: 8 x 4 ure (x 2) = 64 ur (2 skupini)
Čas: Začetek 10. 1. 1992 ob 16. uri
- DRUGA STOPNJA
Vsebina: Poudarek treninga bo na praktičnih vajah ob uporabi video tehnike.
Izvajalci: mag. Janez Bečaj, Jože Škrlj, prof. pedagog Število ur in izpeljava: 25 ur Kraj: Sindikalni izobraževalni center, Radovljica Čas: 6., 7. in 8. 2. 1992 (začetek 6. 2. 1992 ob 9. uri)
4 SENZITIVNI TRENING
Izvajalka: Zora Burnik, spec. klin. psih.
Število ur in izpeljava: 24 ur (3-dnevni seminar)
Kraj: Svetovalni center Ljubljana
Čas: 20., 21. in 22. 4. 1992 (začetek 20. 4. 1992 ob 9. uri)
5 AVTOGENI TRENING ZA UČITELJE
Izvajalka: Vida Sterle, spec. klin. psih.
Število ur in izpeljava: 12-krat po 2 uri (24 ur), enkrat na teden Kraj: Svetovalni center Ljubljana	_
Čas: Začetek 6. 1. 1992 ob 17.30 (za prvo skupino) in 9. 1. 1992 ob 17.30 (za drugo skupino)
6 UČENJE BRANJA IN PISANJA - ALTERNATIVNI NAČINI POUČEVANJA IN SPECIFIČNI KOREKTIVNI NAČINI
Izvajalke: Tereza Žerdin, prof. def. (vodja seminarja), mag. Lidija Magajna,
mag. Livija Knaflič
Število ur in izpeljava: 40 ur
Kraj: Svetovalni center Ljubljana
Čas: 27., 28. in 29. 1. 1992 (začetek 27. 1. 1992 ob 9. uri).
■ 6.1
Kraj: Osnovna šola Rada Iršiča Mislinja (tudi za Osnovno šolo Franja Goloba Prevalje)	4
Število ur in izpeljava: 30 ur Čas: začetek 6. 4. 1992 ob 10. uri
II.	SEMINARJI
7 KOMUNIKACIJA MED UČITELJI IN UČENCI
Izvajalka: Anica Uranjek, spec. klin. psih.
Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar) Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 14. in 15. 4. 1992 ob 8. uri
8 KOMUNIKACIJA MED UČITELJI IN STARŠI
Izvajalki: Anica Uranjek, spec. klin. psih. in Marja Strojin, dipl. psih. Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Kraj: Osnovna šola dr. Ivana Korošca, Borovnica Čas: začetek 17. 1. 1992 ob 8. uri
8.1
Kraj: Osnovna šola Prežihovega Voranca, Ravne na Koroškem Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Čas: 3. 2. in 4. 2. 1992 (začetek 3. 2. 1992 ob 8. uri)
8.2
Kraj: Osnovna šola Desternik
Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Čas: začetek 7. 2. 1992 ob 8. uri
8.3
Kraj: Svetovalni center Ljubljana
Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Čas: 29. in 30. 1. 1992 (začetek 29. 1. 1992 ob 9. uri)
9 MOTIVACIJA ZA UČENJE
Izvajalki: Marja Strojin, dipl. psih. in mag. Lidija Magajna Število ur in izpeljava: 16 ur (2-dnevni seminar)
Kraj: Svetovalni center Ljubljana
Čas: 21. in 22. 2. 1992 (začetek 21. 2. 1992 ob 9. uri)
9.1
Kraj: Osnovna šola Anton Šibelja Stjenka, Komen Število ur in način izpeljave: 16 ur (dvodnevni seminar) Čas: 20. in 21. 3. 1992 (začetek 20. 3. 1992 ob 11. uri)
10 BRANJE ZA UČENJE
Izvajalki: Ana Gradišar, prof. pedagog (vodja seminarja) in Marija Kavkler, prof. def. (Pedagoška fakulteta Ljubljana)
Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Kraj: Svetovalni center, Ljubljana
Čas: 6. in 7. 2. 1992 (začetek 6. 2. 1992 ob 9. uri)
11 SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE
Izvajalke: Marja Strojin, dipl. psih., Tereza Žerdin, prof. def., Marija Kavkler, prof. def. (Pedagoška fakulteta Ljubljana) in Ana Gradišar prof pedagog	' K
Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Kraj: Svetovalni center Ljubljana
Čas: 6. in 7. 2. 1992 (začetek 6. 2. 1992 ob 9. uri)
12 NAČINI OBRAVNAVE OTROK S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI PRI MATEMATIKI
Izvajalke: Marija Kavkler, prof. def. (Pedagoška fakulteta), vodja seminarja, mag. Lidija Magajna in mag. Cirila Peklaj Število ur in izpeljava: 16 ur Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 3. in 4. 4. 1992 (začetek 3. 4. 1992 ob 9. uri) 12.1 Kraj: Osnovna šola Dr. Franceta Prešerna, Ribnica Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar) Čas: 13. in 14. 3. 1992 (začetek 13. 3. 1992 ob 9. uri)
13 STILI UČENJA IN POUČEVANJA
Izvajalki: mag. Lidija Magajna in mag. Cirila Peklaj Števailo ur in način izpeljave: 16 ur (delavnica) Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 28. in 29. 2. 1992 (začetek 28. 2. 1992 ob 9. uri) Namenjeno: psihologom in pedagogom na osnovnih in srednjih šolah
14 INDIVIDUALIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA NA ŠOLI
Izvajalci: Anica Uranjek, spec. klin, psih. (vodja seminarja), Marija Kavkler, prof. def. (Pedagoška fakulteta Ljubljana), Tereza Žerdin, prof. def.. Somi Bela, profesor matematike in fizike, Leopold Sever, profesor biologije in kemije in Alenka Knez, učiteljica. Kraj: VIZ Brežice, Osnovna šola Bratov Ribarjev Brežice Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar) Čas: 24. in 25. 1. 1992 (začetek 24. 1. ob 14. uri) 14.1 Kraj: Osnovna šola Tone Trtnik Tomaž Sostro Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar) Čas: 10. in 11. 1. 1992 (začetek 10. 1. 1992 ob 14. uri)
15 KAKO ZMANJŠATI STRES V ŠOLI
Izvajalke: prim. dr. Anica Mikuš Kos (vodja seminarja), Vida Sterle, spec. klin. psih.. Vera Slodnjak, spec. klin. psih., dr. Majda Gorišek, pedopsihi-ater, prim. dr. Marjana Šalehar, spec. šolske medicine in Maja Vodopivec, spec. klin. psih. Število ur in način izpeljave: 16 ur (dvodnevni seminar) Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 27. in 28. 1. 1992 (začetek 27. 1. ob 9. uri)
16 UTRUJENOST IN OBREMENJENOST NA ŠOLI
Izvajalke: prim. dr. Anica Mikuš Kos (vodja seminarja), Vida Sterle, spec. klin. psih., prim. dr. Marijana Šalehar. spec. šolske medicine in Marija Kavkler, prof. def. (Pedagoška fakulteta Ljubljana) Število ur in način izpeljave: 16 ur (dvodnevni seminar) Kraj: Osnovna šola Cankova Čas: 3. in 4. 2. 1992 (začetek 3. 2. 1992 ob 9.00 uri)
17 DELO Z VEDENJSKO PROBLEMATIČNIMI UČENCI IN ŠOLA
Izvajalca: mag. Janez Bečaj (vodja seminarja) (Filozofska fakulteta) in Zora Burnik, spec. klin. psih. Število ur in izpeljava: 24 ur (3-dnevni seminar) Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 3., 4. in 5. 2. 1992 (začetek 3. 2. 1992 ob 9. uri)
18 TRPINČENI OTROK IN ŠOLA
Izvajalci: prim. dr. Anica Mikuš Kos (vodja seminarja) in dipl. iur. Marjan Čonč Število ur in način izpeljave: 16 ur (dvodnevni seminar) Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 30. in 31. 1. 1992 (začetek 30. 1. 1992 ob 9. uri)
19 PREVERJANJE ZNANJA
Izvajalki: Tereza Žerdin, prof. def. (vodja seminarja) in Ana Gradišar, prof. pedagog Število ur in način izpeljave: 16 ur (dvodnevni seminar) Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 28. in 29. 2. 1992 (začetek 28. 2. 1992 ob 9. uri)
20 TELESNA GOVORICA IN NAVEZOVANJE STIKA
Izvajalka: Zora Burnik, spec. klin. psih. Število ur in način izpeljave: 16 ur (dvodnevni seminar) Kraj: Svetovalni center Ljubljana Čas: 9. in 12. 3. 1992 (začetek 9. 3. 1992 ob 15. uri) 20.1 Kraj: Osnovna šola Dr. Franceta Prešerna, Ribnica Število ur in izpeljava: 16 uri (dvodnevni seminar) Čas: 9. in 10. 4. 1992 (začetek 9. 4. 1992 ob 15. uri)
21 MOTORIČNA DELAVNICA
Izvajalci: Anica Uranjek, spec. klin. psih., Milena Lipovec, učitejica, Sonja Peternel, učiteljica, Aldo Rupel, prof. telesne vzgoje, Helena Bizjak učiteljica
Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica
Čas: 23., 24. in 25. 4. 1992 (začetek 23. 4. 1992 ob 9. uri)
Število ur in izpeljava: 24 ur
Kraj: Osnovna šola Pohorskega odreda. Slovenska Bistrica Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Čas; ^£ \5- 2- 1992 (začetek 14. 2. 1992 ob 8.) - za prvo skupino in 21. 22. 2. 1992 (začetek 21. 2. 1992 ob 8.) - za drugo skupino
21.2
Kraj: Osnovna šola XII. SNOUB, Krmelj Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Čas: 17. in 18. 1. 1992 (začetek 17. 1. 1992 ob 14. uri)
22.2
Kraj: VIZ Združene osnovne šole Celje Število ur in izpeljava: 32 ur (tridnevni seminar)
Čas: 17., 18. in 19. 4. 1992 (začetek 17. 4. 1992 ob 8. uri)
22 NEVROLOŠKO BOLAN OTROK V ŠOLI
23.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Zavod RS za šolstvo in šport Ljubljana, Poljanska c. 28 telefon (061) 133-266 telefax: 61-310-267
(Glavoboli in motnje spanja, epilepsije pri otrocih, motorično prizadeti otroci in šola)
Izvajalci: dr. Igor Ravnik, dr. Jana Frelih s sodelavci (Klinika za pedonevrolo-gijo Univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani, Center za epilepsijo)
Kraj: Svetovalni center Ljubljana
Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar)
Čas: 20. in 21. 2. 1992 (začetek 20. 2. ob 15. uri)
22.
VZGOJNA POSVETOVALNICA MARIBOR Maribor, Tomšičeva ul. 13 telefon: (062) 212-681
PROGRAM SEMINARJEV, KI JIH ORGANIZIRA ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT OD JANUARJA DO APRILA 1992
Ker bo večina seminarjev potekala v več skupinah in se pedagoški svetovalci še dogovarjajo in usklajujejo roke s predavatelji, čas za nekatere seminarje ni natančno naveden. Učitelje in šole prosimo, naj na javni razpis ne pošiljajo prijav. Podrobnejši program bomo poslali šolam pred izpeljavo posameznega seminarja. Takrat bomo zbirali tudi prijave za udeležbo.
Splošna opomba:
Zavod RŠ za šolstvo in šport prikazuje trajanje seminarjev in drugih oblik izobraževanja v dnevih, to pomeni: 1 dan je 8 pedagoških ur.
USPOSABLJANJE VODSTVENIH DELAVCEV
PROGRAMI STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA UČITELJEV
TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI UČITEUEV po Gordonu
do 6 skupin, 10 srečanj po 3 ure, enkrat na teden; traja od januarja do marca 1992; v prostorih Vzgojne posvetovalnice v Mariboru, predavatelji strokovni delavci VP Herman Vernik, Janez Vidmar, Žalika Matejek, Marta Lutarič in France Prosnik.
Literatura: dr. Thomas Gordon Trening večje učinkovitosti za učitelje, priredil dr. Bečaj.
Vodenje v izobraževanju - daljši program
Vsebina: Šolska politika in vodenje vzgojno-izobraževalnega zavoda. Vodenje notranje organizacije zavoda. Grupnodinamične zakonitosti dela s kolektivom. Pedagoško vodenje. Načrtovanje vizije šole in individualnega razvoja učitelja.
Koordinatorica: mag. Marija Velikonja
Predavatelji: dr. Stane Možina, dr. Bogdan Lipičnik, dr. Ana Tomič, mag. Janez Bečaj, dr. Janez Mayer, dr. Martin Kramar.
Kraj in čas: Radovljica
L skupina: 10. do 15. februarja, 9. do 14. marca, 6. do 11. aprila, 11. do 16. maja 1992.
II. skupina: 17. do 22. februatja, 16. do 21. marca, 13. do 18. aprila, 18. do 23. maja 1992.
Krajši seminarji
SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PRI OTROCIH V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
začetni, 1 skupina, 8 srečanj po 3 ure enkrat na teden; traja od februarja do aprila 1992; v prostorih Vzgojne posvetovalnice v Mariboru; predavateljici sta strokovni delavki VP (Majda Jarc in Nada Topolovec).
KREATIVNO PISANJE I
1 skupina, 10 srečanj po 2,5 ure, enkrat na teden; v prostorih vzgojne posvetovalnice v Mariboru; traja od februatja do aprila 1992, vodi prof. Dana Miiller.
Priprava in vodenje sestankov v šolski praksi
Vsebina: Vloga, naloge in možnosti sestankov ter temeljni pogoji za njihovo uspešnost. Vsebinska in metodična zasnova, organizacijske in tehnične priprave. Zgradba in potek delovnega sestanka. Demokratično vodenje razprave. Posebnosti študijskih in roditeljskih sestankov.
Metode in oblike dela: predavanje, delo v skupinah, video primer. Predavatelj: mag: Jože Valentinčič
Kraj in čas: OE Koper, OE Nova Gorica, OE Kranj, OE Slovenj Gradec - v marcu in aprilu, 1 dan.
Načrtovanje učiteljevega izpopolnjevanja na šoli
STRATEGIJA SOCIALNEGA UČENJA V RAZREDU
1 skupina, strnjen tridnevni seminar (24 DU) v koči Planinka na Pohorju; v marcu 1992; predavatelj strok. del. VP (Janez Vidmar).
RAZVIJANJE BRALNIH SPRETNOSTI
1 skupina, 10 srečanj po 2,5 ure enkrat na teden; v prostorih Vzgojne posvetovalnice v Mariboru; traja od februarja do aprila 1992; predavateljici Majda Jarc in Nada Topolovec.
Vsebina: Cilji izpopolnjevanja na šoli. Izbiranje »nosilne« teme izpopolnjevanja. Izdelava operativnega načrta. Evalvacija.
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica.
Predavateljici: dr. Bariča Marentič-Požarnik, mag. Marija Velikonja Kraj in čas: Novo mesto, marec; 1 dan
Učinkovita in ustvaijalna uporaba informacij
Vsebina: Nova spoznanja o delovanju uma. Spomin: kako deluje, kako izboljšati zapomnitev. Ključne besede. Miselni vzorec kot nov način izražanja. Uporaba miselnih vzorcev pri lastnem in skupinskem miselnem delu.
Metode in oblike dela: delo v manjših skupinah, vaje Predavateljica: Ana Jenko, prof.
Kraj in čas: Novo mesto, Ljubljana; marec, april; 1 dan
SPRETNOSTI V MEDOSEBNIH ODNOSIH
Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju
1 skupina, strnjen tridnevni seminar (30 DU); v koči Planinka na Pohorju; v marcu 1992; predavatelji strokovni delavec VP mag. France Prosnik in drugi.
TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI V KOMUNICIRANJU:
(nadaljevalni seminarji Trening večje učinkovitosti učiteljev):
-	II. stopnja (pogoj: končana 1. faza usposabljanja), 4 skupine (24 DU), strnjen tridnevni seminar; v koči Planinka na Pohorju; februatja in marca 1992; predavatelji strok. del. VP.
-	III. stopnja (pogoj: končana 2. faza usposabljanja), 2 skupini (24 DU), strnjen tridnevni seminar; v koči Planinka na Pohorju; v februarju in marcu 1992; predavatelji strok. del. VP.
-	IV. stopnja (pogoj: končana 3. faza usposabljanja), 1 skupina (24 DU), strnjen tridnevni seminar; v koči Planinka na Pohorju, v februarju in marcu 1992; predavatelji strok, del VP.
SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PRI OTROCIH V OPB II
1 skupina, (25 DU), strnjen tridnevni seminar; v koči Planinka na Pohorju; v februarju in marcu 1992; predavateljici Majda Jarc in Nada Topolovec.
Vsebina: Razlike med akcijskim in tradicionalnim izobraževanjem. Faze načrtovanja. Metode spremljanja. Načini predstavitve rezultatov. Vloga in odnosi v šoli.
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica.
Predavateljica: dr. Bariča Marentič Požarnik.
Kraj in čas: Slovenj Gradec, februar, 2 dni.
Vodenje skupine in organiziranje dela
Vsebina: Politika in vodenje organizacije šole. Urejanje problemov in odločanje. Motivacijsko vodenje. Komuniciranje. Organiziranje dela vodilnega delavca. Organiziranje dela v timu. Organiziranje svojega dela.
Metode in oblike: predavanja, delo v skupinah Predavatelja: dr. Mitja Tavčar, dr. Stane Možina Kraj in čas: Celje, marec
Vsak človek ima probleme - le skupaj imamo rešitev
Vsebina: Kaj nam problemi pomenijo. Kako nastane konflikt. Konflikt - nepogrešljiva stanja. Vsak človek ima probleme - le skupaj imamo rešitev. Vaje.
Metode in oblike dela: predavanje, delo v manjših skupinah, vaje Predavatelj: dr. Bogdan Lipičnik Kraj in čas: Nova Gorica, april
PEDAGOŠKA DELAVNICA II
(pogoj: končana začetna Pedagoška delavnica) - 1 skupina (25 DU); v prostorih Vzgojne posvetovalnice v Mariboru, v marcu in aprilu 1992; vodita Majda Jarc in Nada Topolovec.
KREATIVNO PISANJE H
(pogoj: končana 1. faza Kreativnega pisanja) - 1 skupina (25 DU); 10 srečanj enkrat na teden po 2,5 uri, traja od februarja do aprila 1992 v prostorih Vzgojne posvetovalnice v Mariboru; vodijo strok, delavci VP.
Za vse skupine teh seminarjev je predvidenih 12 do 14 udeležencev.
ŠOLA ZA STARŠE
V spomladanskem delu (februarja do aprila 1992) bomo imeli oblikovane tri skupine po 12 staršev. Cas trajanja: 10 srečanj enkrat na teden po tri ure; v prostorih Vzgojne posvetovalnice v Mariboru. Literatura: Družinski pogovori (dr. Thomas Gordon, prevod mag. Bečaj).
Opomba:
Informacije v Vzgojni posvetovalnici Maribor.
Trženje izobraževanja in izobraževalnih institucij
Vsebina: Pojmi organizacija, trg, podjetništvo, marketing. Osnove podjetniškega delovanja. Trženje izobraževalne institucije in njenih storitev. Podjetniško vodenje storitev.
Metode in oblike dela: pedagoška delavnica.
Predavatelja: dr. Bogomir Kovač, mag. Miro Kline.
Kraj in čas: Radovljica, 10. in 11. januar 1992; februar, marec naslednje skupine.
Opomba: Zavod sodeluje pri seminarju.
Seminarje za ravnatelje v osnovnih in srednjih šolah koordinira mag. Marija Velikonja, tel. (061) 133-266.
USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV
Šolski svetovalni delavci
Socialna klima in medosebni odnosi
(Socialne vloge in uspešno vodenje)
Enodnevni seminar za svetovalne delavce, učitelje in ravnatelje koprske in novogoriške regije
Predavatelj: dr. Veljko S. Rus
Datum, prostor in kraj: Koper, april 1992
Literatura:
Opombe: kotizacija 1.000,00 SLT Število izvedb: 1 x 30 udeležencev Koordinatorica: Urška Margan, tel. (061) 322-776
In
M)()
Specifične učne težave
Enodnevni seminar za svetovalne delavce začetnike in učitelje razrč‘ stopnje
Predavateljici: mag. Lidija Magajna in mag. Marija Kavkler Datum, prostor in kraj izvedbe: Ljubljana, po skupinah Število izvedb: več skupin Koordinatorica: Urška Margan, tel. (061) 322-776
l
Novejša spoznanja v psihologiji mišljenja in njihov pomen za pedagoško prakso
Enodnevni seminar za svetovalne delavce in učitelje v OŠ Predavateljici: dr. Datja Piciga, mag. Cirila Peklaj Datum, prostor in kraj izpeljave: Ljubljana, april 1992 Število izpeljav: 1. skupina, 30 udeležencev Koordinatorica: Urška Margan, tel. (061) 322-776
S
-iin
ttaj
—' tev Olj
Pomoč otrokom v šoli z aplikacijo metod, ki izhajajo iz sistemske teorije (Socialne interakcije v šoli)
l
Enoinpoldnevni seminarje namenjen predvsem svetovalnim delavcem, p11! ročamo ga učiteljem in ravnateljem Predavatelji: bodo določeni naknadno Datum, prostor in kraj izvedbe: marec 1992 Opombe: nosilec: Bernard Stritih Število izpeljav: 30 udeležencev
Koordinatorji: Mojca Kramar, Jožica Virk Rode, tel. (061) 322-776
Nove dimenzije nčenja (Novejši pristopi k učenju in poučevanju)
Enodnevni seminar za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje OŠ, ki uva tri ocenjevalna obdobja NosUka: dr. Bariča Marentič Požarnik Sodelavki: mag. Lidija Magajna in mag. Cirila Peklaj

Datum, prostor in kraj izvedbe: Ljubljana, po skupinah
Število izpeljav: več skupin Koordinatorici: Angelca Kunstelj, tel.: 153-208, Urška Margan, tel.: 322'
Komunikacija v šoli
Tridnevni seminar za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje OŠ, ki vpe jejo tri ocenjevalna obdobja Predavateljica: dr. Marija Skalar Datum, prostor in kraj izvedbe: Radovljica Število izpeljav: več skupin Koordinatorici: Angelca Kunstelj, Urška Margan
Delavnica kot metoda dela v mali skupini

Štiridnevni seminar za šolske svetovalne delavce v srednjih šolah Predavatelji: dr. Bojan Dekleva, Zoran Maksimovič, dipl. psih. Bojan Pu( dipl. sociolog Goran Flaker, socialna delavka, Grega Erjavec, dipl. pedal(| Datum, prostor in kraj izvedbe: Ljubljana, marec, april 1992 Število izpeljav: 2 skupini Koordinatorica: Marijana Lovšin, tel.: 322-776
Nekatere novosti v psihologiji mišljenja in pedagoška praksa
Enodnevni seminar za šolske svetovalne delavce v srednjih šolah Predavatelji: dr. Darja Piciga, Andrej Lobnik, prof. Cirila Peklaj Datum, prostor in kraj izvedbe: maj 1992 Število izpeljav: 1 skupina, 50 udeležencev Koordinatorica: Marijana Lovšin, tel.: 322-776
Enodnevni seminar za šolske svetovalne delavce in učitelje srednjih šol Predavatelj: dr. Andrej Kastelic
Datum, prostor in kraj izvedbe: Ljubljana, marec, april 1992
Število izpeljav: 2 skupini
Koordinator: Marijana Lovšin, tel.: 322-776
;ev
Trening učinkovite komunikacije
Tridnevni seminar za šolske svetovalne delavce, ravnatelje in učitelje v si^ njih šolah	p
Predavatelji: dr. Pavao Brajša
Datum, prostor in kraj izpeljave: Radovljica, april 1992 Število izpeljav: 1 skupina (do 40 udeležencev)
Koordinatorica: Marijana Lovšin, tel.: 322-776	.	N
SEMINARJI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE
URESNIČEVANJE BIBLIOPEDAGOŠKEGA DELA V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Predavatelji: Ivo Zrimšek, prof., Ema Stružnik, prof., Milena Ivšek, ® Jelka Gazvoda, prof., Boris Jukič
Kraj in čas: Nova Gorica, 16. in 17. januarja 1992 ter 23. in 24. janu\e v Kranju
Koordinatorica: Ema Stružnik, tel.: (061) 133-266	j0|
h;
VODJA ŠOLSKE PREHRANE
J
"76
Prehrana
Vsebina: predstavitev učbeniških gradiv za 8. razred. Kuhajmo v mild0' lovni pečici. Bogastvo semen. Računalnik v šolski prehrani.
Predavatelji: Marija Kodele, Milena Kotoh, Marta Hrovatin, Jure Vilma Irman
jn v
Ofj™ cas: jan., feb., marec 1992, OE Murska Sobota, Novo mesto. Nova Oom-’ ^0Per- Slovenj Gradec, Celje, Maribor (2. skupina) a|Datorica: Marta Hrovatin, tel.: 324-363
p^OSABUANJE VZGOJITELJEV IN UČITEUEV ^PRAVNIKOV IN NJIHOVIH MENTORJEV
azf^
^'ajalni seminar za učitelje mentorje v osnovnih šolah
f'
ltt?rievni seminar
itl®v®,eljicc: mag. Stanka Kušče Zupan, Darja Intihar, Irma Veljič J l® datum: Novo mesto, predvidoma 4. februar 1992 ^•natorici: Irma Veljič, tel.: (061) 133-266
Usposabljanje učiteljev pripravnikov in njihovih mentorjev v OŠ
Ca)
®Vl»telji: Nataša Fabjančič, Barbara Gogala, Andreja Jarc, Angelca t .s,telj, Marjanca Pergar-Kuščer, Janez Sivec, Irma Veljič l1®datum: Maribor2 x,Novo mesto, Celje 30., 31., januar, 1. feb. 1992, tevii’ ^e*3ruar 1^92, 13., 14., 15. februar 1992, 5., 6., 7. marec 1992 '1° izpeljav: 4 skupine Ofdmatorica: Irma Veljič, tel.: (061) 133-266
nfil v SP°sahljanje učiteljev pripravnikov in njihovih mentorjev v osnovni šoli (II. faza)
jiVatelji: Nataša Ferjančič, Barbara Gogala, Andreja Jarc, Angelca Kun-1, Marjanca Pergar-Kuščer, Janez Sivec, Irma Veljič ,(l;» datum: Maribor, Škofja Loka, 27., 28. februar 1992, 9., 10. 4. 1992
. izpeljav: 2 skupini ^'dinatorica: Irma Veljič, tel.: (061) 133-266
uvaf
3ua'’atelji: Zmaga Glogovec, Irena Okoren, Jožica Pantar, Slava Petrič, ® Pipan, Borut Stražar
'jun in kraj: Medijske toplice, predvidoma 12. in 13. marec 1992 Joo skupin: 1 skupina 322- ^diiatorica: Irma Veljič, tel.: 133-266
vPe '<%
JjSposabljanje vzgojiteljev pripravnikov in njihovih mentoijev 'O-faza)
Usposabljanje učiteljev pripravnikov in njihovih mentoijev Pednjih šolah (I. faza)
vatelji: Ivanka Korinšek, Stane Jeraj, Karel Medja, Darinka Štolfa, C"reja Trček
oim in kraj: Škofja Loka, predvidoma 13., 14., 15. februar 1992 /do izpeljav: 1 skupina ^dinatorica: Irma Veljič, tel.: (061) 133-266
Usposabljanje učiteljev pripravnikov in njihovih mentoijev v srednjih šolah (II. faza)
Predavatelji: Ivanka Korinšek, Stane Jeraj, Karel Medja, Darinka Štolfa, edaCreja Trček,
"dun in kraj: Maribor, 7. in 8. februar 1992 izpeljav: 1 skupina
0f<Knatorica: Irma Veljič, tel. (061) 133-266
Nadaljevalni seminar za učitelje mentoije v osnovni šoli
^»vatelji; dr. Ana Tomič, mag. Stanka Kušče-Zupan, Darja Intihar, Irma
JN®1 in kraj: Radovljica, Škofja Loka 26., 27. marec 1992, 16., 17. april
®vilo izpeljav: 2 skupini
°tdinatorica: Irma Veljič, tel. (061) 133-266
^pjektno učno delo v kombiniranih oddelkih osnovne šole
^d/vateljica: Irma Veljič vuo izpeljav: 2 skupini
l9,“ni in kraj: OŠ pri Domžalah 14. 1. 1992, OŠ Rakek pri Cerknici 18. 3.
> izpeljav: 2 skupini dfdinatorica: Irma Veljič, tel.: (061) 133-266
v2gojno-varstveni zavodi
^fojektno vzgojno delo, začetni seminar
Waa'Jate*ii: c,r' Drago Žagar, Zmaga Glogovec, mag. Marjeta Domicelj, ^P^nik Vodopivec
in Hotel Medijske Toplice, 14., 15. januar 1992 (2. srečanje), lite ^IedijsIce Toplice, 7., 8. april 1992 (3. srečanje)
L.^tdra: Projektno učno delo, dr. Helena Novak itt v^en’ otroc’ v vrtcu- Zmaga Glogovec
\vii°V-na izhodišia za del° vrtcev v šolskem letu 1991/92, Drago Žagar So«0- *zPeUav: 1 skupina
IjVtdinatorici; Zmaga Glogovec, Jurka Lepičnik Vodopivec, tel.: (061) 322-

ptC ^ojektno vzgojno delo, nadaljevalni I.
)a^avateUici: Zmaga Glogovec, Jurka Lepičnik Vodopivec IomJ" kraj; Hotel Medijske Toplice 21., 22. januar 1992 (2. srečanje) .^'Medijske Toplice 21., 22. april 1992 (3. srečanje)
«1() tUra: Projektno učno delo, dr. Helena Novak. Strokovna izhodišča za * a v ^s^em ^etu 1991/92. Osnove ekološkog odgoja, dr. Vinka
ovziorvv-iii iciu LJJWM1UVC cKOiOSKOg OQg
*zPe|j.av: ^ skupina
^ainatorici: Zmaga Glogovec, Jurka Lepičnik Vodopivec,
tel.: (061) 322-
ro'1 ^ojektno vzgojno delo, nadalj. I
'^Pina B
'^svetovalka2"1383 G1°SOVeC' ped’ svetovalka, Jurka Lepičnik Vodopivec,
Datum in kraj: Hotel Medijske Toplice, 23., 24. januar 1992 (2. srečanje). Hotel Medijske Toplice, 23., 24. april 1992 (3. srečanje)
Literatura: Projektno učno delo, dr. Helena Novak. Strokovna izhodišča za delo vrtcev v šolskem letu 1991/92. Osnove ekološkog odgoja, dr. Vinka Uzelac
Število izpeljav: 1 skupina
Koordinatorici: Zmaga Glogovec, Jurka Lepičnik Vodopivec, tel.: (061) 322-776
Projektno vzgojno delo, nadalj. II.
Predavatelji: dr. Helena Novak, mag. Marjeta Domicelj, Zmaga Glogovec, Jurka Lepičnik Vodopivec Datum in kraj: Hotel Medijske Toplice, 11./12. februar 1992 (2. srečanje) Literatura: Projektno učno delo, dr. Helena Novak. Strokovna izhodišča za delo vrtcev v šolskem letu 1991/92. Osnove ekološkog odgoja, dr. Vinka Uzelac Število izpeljav: 1. skupina Koordinatorici: Zmaga Glogovec, Jurka Lepičnik Vodopivec, tel. (061) 322-776
Pojmo in igrajmo na instrumente, začetni seminar
Predavatelj: mag. Mirko Slosar Datum in kraj: 16. in 17. januar 1992, Hotel Park, Bled Število izpeljav: 1 skupina Koordinatorici: Ana Lečevski, (068), 21-286, Marička Jamšek, (066) 21-646
Z gibanjem do novega - veselega, nadaljevalni
Predavatelji: dr. Dolfe Rajtmajer, Ana Vovk-Pezdirc, Zora Ketiš, Fanika Fras Berro Datum in kraj: 1. skupina: 21., 22. februar 1992 Hotel Dobrava, Zreče, 2. skupina: 27., 28. februar 1992 Hotel Dobrava, Zreče Število izpeljav: 2 skupini Koordinatorici: Zora Ketiš, (063) 21-032, Fanika Fras Berro, (062) 212-150
Vzgojno delo v oddelkih za otroke od 1. do 3. leta, nadaljevalni
Predavatelji: Marjana Pačnik, dr. Ljubica Marjanovič Datum in kraj: 12., 13. februar 1992, Hotel Delfin, Izola Število izpeljav: 1 skupina Koordinatorici: Mirjam Ivič, (0602) 20-269, Marička Jamšek, (066) 21-646
Vzgojno delo v oddelkih za otroke od 1. do 3. leta, začetni
Predavatelja: dr. Peter Prapar, Mirjam Ivič Datum in kraj: 6., 7. februar 1992, Hotel Delfin, Izola Literatura: dr. Alexandra Marjarnovič: Vrtec kot odprt sistem Število izpeljav: 1 skupina Koordinatorici: Mirjam Ivič, tel. (0602) 20-269, Marička Jamšek, tel. (066)
Prehranjevanje - možnost za celovito vzgojno delo Skupina B
Predavatelji: Marija Strojin, Vlado Rotar, Bogdana Rusjan, Marta Hrovatin, Jana Kolarič Datum in kraj: Hotel Palače, Portorož 13. in 14. februar 1992, Hotel Rubin, Žalec, 26. in 27. marec 1992 Število izpeljav: 1 skupina Koordinatorici: Jana Kolarič (069) 21-400, Ana Lečevski, OE Novo mesto
Prehranjevanje - možnost za celovito vzgojno delo Skupina B
Predavatelji: 1. datum - Marja Strojin, Vlado Rotar 2. datum Bogdana Resman, Marta Hrovatin, Jana Udovič Datum in kraj: Hotel Palače, Portorož, 20. in 21. feb. 1992 (2. srečanje), Hotel Rubin, Žalec, 30. in 31. marec 1992 Število izpeljav: 1 skupina Koordinatorici: Jana Kolarič (069) 21-400, Ana Lečevski, OE Novo mesto
OSNOVNA ŠOLA

za učitelje na razredni stopnji

Tečaj metodike maternega jezika
Predavatelja: dr. Michael Wambach, dr. Božena Wambach Število ponovitev: 1 skupina Kraj in čas: 20.-25. januar 1992 Koordinatorica: Katja Hvala, tel.: (061) 262-896
Tečaj usposabljanja v metodi vzporednega osvajanja maternega in drugega jezika v osnovni šoli
Predavatelja: dr. Michael Wambach, dr. Božena Wambach Število ponovitev: 1 skupina Kraj in čas: 30. marec do 3. april 1992 Koordinatorica: Katja Hvala, tel.: (061) 262-896
Projektno učno delo
Predavateljica: dr. H. Novak Čas in kraj: Nova Gorica, Kranj, Novo mesto, januar 1992 Koordinatoiji: Ferina Velikonja, tel. (065) 21-508, OE Kranj, tel.: (064) 212-156, OE Novo mesto, (068) 24-398
Učni jezik
Enodnevni seminar
Predavateljica: Alenka Kozinc
Čas in kraj: Kranj, februar 1992
Število izvedb: 2 skupini
Koordinator: OE Kranj, tel.: (064) 212-156
Integrirani pouk - rezultati evalvacije
Čas in kraj: februar 1992, OŠ M. Štrukelj, Nova Gorica Koordinatorica: Tatjana Krapše, (065) 21-508
Integrirani pouk - predstavitev modela
Enodnevni seminar Predavatelji: Svetovalci zavoda RS za šolstvo in šport in strokovnjaki kadrovskih šol Kraj in čas: Murska Sobota, februar 1992 Število izpeljav: 2 skupini Koordinator: Štefan Mlinarič, (069) 21-400
Sporočanje ob miselnem vzorcu
Enodnevni seminar za učitelje razrednega pouka Predavatelji: Marija Gabrijelčič Kraj in čas: Murska Sobota, marec 1992; Kranj, feb. 1992, Novo mesto, jan.-april 92 Število ponovitev: 1 skupina v Murski Soboti ih 2 skupini v Kranju, 4 skupine v Novem mestu^ Koordinatoiji: Štefan Mlinarič, (069) 21-400, OE Kranj, (064) 202-156, OE Novo mesto, (068) 24-398
Načrtovanje in izvajanje učne diferenciacije
Enodnevni seminar Predavatelja: dr. France Strmčnik, dr. Zdenko Medveš Kraj in čas: Murska Sobota, marec 1992 Število ponovitev: 1 skupina Koordinatoija: mag. Milan Adamič, tel.: 322-776, Metka Horvat, tel. (069] 21-400
Zdravstvena vzgoja v osnovni šoli
Enodnevni seminar Predavatelji: dr. Urška Arko, dr. Helena Novak, dr. Maruša Adamič, Marta Hrovatin, Romana Jazbec Kraj in čas: Murska Sobota, marec 1992 Število ponovitev: 1 skupina Koordinatorici: Marta Hrovatin, tel.: (061) 324-363, Romana Jazbec, OE Maribor
Oblikovanje geografskih pojmov
Enodnevni seminar za učitelje 4 r. Predavatelj: mag. Marija Košak Kraj in čas: Murska Sobota, februar 1992 Število ponovitev: 2 skupini Koordinator: Ferdo Pihlar, tel.: (069) 21-400
Predstavitev učbenikov Dober dan, zemlja in spoznavanje narave in družbe 3.
Dvodnevni seminar Tema: Didaktični komplet SND 3 Predavatelji: avtorji in sodelavci didaktičnega kompleta SND 3 Kraj in čas: regionalno od januarja do aprila 1992 Koordinatorica: Anita Vadnal Marušič, tel.: 133-266
PROMETNA VZGOJA

SEMINAR ZA MENTORJE PROMETNE VZGOJE
Predavatelja: Marko Polič, Vlasta Zabukovec Kraj in čas: Ljubljana 2 x, Maribor 2 x, Novo mesto 2 x, Celje2 x, Kranj 1 x, Nova Gorica lx, Koper lx, Slovenj Gradec lx. Murska Sobota lx, 1 dan Števila izpeljav: 13 Koordinatorica: Milena učakar, tel.: (061) 324-363
ZA UČITELJE NA PREDMETNI STOPNJI

NEMŠKI JEZIK

Aktualna didaktična vprašanja pouka nemškega jezika I
Dvoinpoldnevni seminar Predavatelji: strokovnjaki iz ZRN in iz Švice Kraj in čas: bližina Ljubljane, konec marca 1992 Število izpeljav: 1 skupina, 80 udeležencev Opomba: predvidena je kotizacija Koordinatorica: Vilma Djukič, tel.: 324-363
Učitelji nemščine - multiplikatoiji
Enoinpoldnevni seminar Predavatelji: Center za permanentno izobraževanje iz ZRN (dr Adolhoff iz Hessna) Število izpeljav: 1 skupina, do 30 udeležencev Kraj in čas: Radovljica, pomlad 1992 Koordinatorica: Herta Orešič, tel.: (062) 212-150, (062) 28-822
Projekt Zgodnje učenje tujih jezikov, didaktična delavnica
Enodnevni seminar Predavatelji: verjetno avstrijski didaktiki Število izpeljav: 4 skupine Kraj in čas: Ljubljana, Celje, Murska Sobota, Maribor, pomlad 1992 Opomba: kotizacija Koordinatorica: Herta Orešič, tel.: (062) 212-150, (062) 28-822
Avstrijska delavnica za učitelje nemškega jezika
Petdnevni seminar
Predavatelji: gostje iz Avstrije
Število izpeljav: 1 skupina. 45 udeležencev
Kraj in čas: pomlad 1992 Opomba: kotizacija
Koordinatorici: Vilma Djukič. tel.: 324-363 in Herta Orešič, tel.: (062) 212-150
FIZIKA
Aktualna didaktična vprašanja pouka nemškega jezika II
Šolski množični poskusi - elektrika
Predavatelj: mag. Karel Šmigoc
Dvoinpoldnevni seminar	Kraj in čas: Šmarje pri Jelšah, konec marca, začetek aprila, 1 dan
Predavatelji: strokovnjaki iz ZRN in Avstrije (mag. Roland Fischer z Uni- »levilo izpeljav: 3 verze v Linzu)	Koordinator: mag. Karel Šmigoc
Kraj in čas: okolica Ljubljane, konec marca 1992 Število izpeljav: 9 skupina, 80 udeležencev Opomba: kotizacija
Koordinatorica: Herta Orešič, tel.: (062) 212-150
ŠPORTNA VZGOJA
Didaktična delavnica II
Predavatelji: avstrijski didaktiki po dogovoru z BMUKS na Dunaju Kraj in čas: Ljubljana, Maribor, maj 1992 Število izpeljav: 2 skupini, cca 90 udeležencev Opomba: kotizacija
Koordinatorica: Herta Orešič, (062) 212-150
ZGODOVINA
Novejša spoznanja na področju zgodovine
(Nova didaktična revija Zgodovina v šoli)
Predavatelji: dr. Štefan Trojar, prof. Tomaž Weber, dr. Ignacij Voje, dr. Franc Dolinar
Datum in kraj: Ljubljana, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Celje; konec februarja in konec marca 1992
Koordinator: mag. Drago Novak, tel.: (061) 133-266
GEOGRAFIJA
Pedagoška delavnica - osvajanje pojmov pri pouku geografije
Enodnevni seminar Predavateljica: mag. Marija Košak
Kraj in čas: Kranj, 14. in 15. februar 1992, Novo mesto, 13. in 14. marec 1992, Slovenj Gradec, 3. in 4. april 1992 Koordinatorica: Nevenka Cigler, tel.: (064) 212-156
Terensko delo
Dvodnevni seminar
Predavatelji: dr. F. Lovrenčak, mag. S. Brinovec, Janez Godnov Kraj in čas: Maribor, 10. in 11. april 1992 Koordinatorica: Nevenka Cigler, tel.: (064) 212-156
Pedagoška delavnica - video pri pouku geografije
Dvodnevni seminar
Predavatelja: mag. Stanko Brinovec in strokovnjakinja za video tehniko Majda Urank
Kraj in čas: Poljče, Topolščica, februar: OE Ljubljana, marec: OE Ljubljana, april: OE Murska Sobota in Novo mesto Koordinatorica: Majda Urank, tel.: (063) 29-127
Pedagoška delavnica - Priprava in izvedba strokovne ekskurzije
2 dni
Predavatelji: dr. Črne in strokovnjaki s FF
Kraj in čas: 24. in 25. april 1992 za OE Ljubljana, 15. in 16. maj 1992 za OE Nova Gorica
Koordinatorica: Nevenka Cigler, tel.: (064) 212-156
Pedagoška delavnica - Projektna metoda dela pri pouku geografije
Predavateljica: dr. Helena Novak
Kraj in čas: februar za OE Celje, marec za OE Maribor
Koordinatorica: Nevenka Cigler, tel.: (064) 212-156
Šole bodo za vse seminarje prejele vabila z natančnim programom in prijavnico. Učitelji, ki absolvirajo vsebine več seminarjev v obsegu nad 24 pedagoških ur, prejmejo potrdilo. Število udeležencev v skupinah je omejeno na največ 30.
SPOZNAVANJE DRUŽBE
Pedagoška delavnica - usvajanje pojmov pri predmetu spoznavanje družbe
Enodnevni seminar
Drugi podatki bodo objavljeni kasneje.
ETIKA IN DRUŽBA
Predavatelji: mag. Jana Bezenšek, Tatjana Devjak, mag. Milan Divjak, dr.
Vekoslav Grmič, dr. Janez Justin, mag. Igor Luksič, Slava Murko, mag.
Mojca Peček, dr. Vinko Potočnik, dr. Darko Štrajn in pedagoški svetovalci:
Ivan Srnec, Božidar Mrevlje, Ivan Hren
Kraj in čas: Maribor, Ljubljana; 1 krat mesečno po 1 dan
Koordinator: prof. Ivan Srnec, tel.: (062) 23-771
Opomba: Seminarji bodo izvedeni ob projektu Etika in družba.
KEMIJA
Varovanje okolja
(Metode merjenja onesnaženosti zraka)
Predavatelji: dr. Janez Mayer, Mr. Dean Rockwell. dr. Mirko Bizjak in strokovnjaki s FNT
Kraj in čas: 2.-7. marec 1992, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor, Murska Sobota, Postojna, 1 dan
Št. izvedb: 6
Koordinatorica: Ela Teran, tel.: (061) 324-363
Koncepcija in strategija športne vzgoje v Sloveniji
GLASBENA VZGOJA
Glasba in oblike glasbenih dejavnosti
ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE
Porajajoča se govorica telesa
Predavatelji: Franci Kolenec in strokovnjaki s področja govorice telesa Datum in kraj: Portorož, februar 1992, 3 dni Število izpeljav: 1 skupina, 20 udeležencev Koordinatorji: Franci Kolenec, tel.: (061) 133-266
Drugačni otroci in mladostniki - drugačne metode II. del
Predavatelji: Franci Kolenec in priznani strokovnjaki Pedagoške fakultete in drugih ustanov
Datum in kraj: Postojna, marec 1992
Število izpeljav: 18 skupin
Koordinator: Franci Kolenec, tel.: (061) 133-266
Delo s predšolskim slepim in slabovidnim otrokom
Predavatelji: priznani strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja oseb
z motnjami vida iz Hrvatske in Slovenije
Datum in kraj: Ljubljana, april 1992
Število izpeljav: 1 skupina, 30 udeležencev
Koordinator: Franci Kolenec, tel.: (061) 133-266
Tridnevni seminar
Predavateljici: Mihela Zupan, Nuša Vodnik Datum in kraj: maj, 1992 Število izpeljav: 3 skupine po 15 udeležencev Koordinatorica: Lidija Kastelic, tel.: 133-266 Opomba: delna kotizacija
Usposabljanje za oblikovanje individualnih programov dela
Štiridnevni seminar
Predavatelji: dr. Kotar, dr. Ravnik, Parazajda, Ločen, Mrše, Rosič, Fužir, Jurgec, Zupan
Datum in kraj: pomlad ali poletje 1992 Število izpeljav: 6 skupin po 15 udeležencev Koordinatorica: Lidija Kastelic, tel.: (061) 133-266
Delo s starši otrok z motnjami v razvoju
Predavateljici: Branka Jurišič, Lidija Kastelic Datum in kraj: 20. 2. 1992 Število izpeljav: 2 skupini po 20 udeležencev Koordinatorica: Lidija Kastelic, tel.: (061) 133-266
Program za delovno usposabljanje
(Program osnovnega usposabljanja)
Predavatelji: dr. Kotar, Parazajda, Ločen, Fužir, Mrše, Jurgec, Zupan, Končar, Kastelic
Datum in kraj: 7. 1. do 10. 1. 1992 Število izpeljav: 6 skupin po 5 udeležencev Koordinatorica: Lidija Kastelic, tel.: (061) 133-266
ZA VODSTVENE DELAVCE V ORGANIZACIJAH ZA USPOSABLJANJE
Spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela, alternative in inovativne oblike usposabljanja, komuniciranja, ekskurzija v Italijo (združena seminarja Spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela in Komunikacija)
Predavatelji: M. Končar, L. Kastelic, F. Kolenec, dr. Ana Tomič. mag. Janez Bečaj, dr. Dušica Pleterski in 6 moderatorjev iz vrst udeležencev
Datum in kraj: Primorska, Italija, april 1992 Število izpeljav: 1 skupina in 6 delavnic Koordinator: M. Končar, tel.: (061) 133-266 Opomba: kotizacija za gradivo in oglede v Italiji
ŠOLSTVO NARODNOSTI
Sodobni pouk slovenskega jezika kot drugega jezika
Dvodnevni seminar Predavatelji: mag. France Žagar, mag. Martina Križaj Ortar, dr. Schellander, Irena Žek Kraj in čas: OŠ Lendava, januar 1992 Število ponovitev: 5 skupin Koordinator: Evgen Koša, tel.: (069) 21-400
Predavatelji: Janko Križnik, Kruno Peričič, Vlado Pocajt, Tone Praček Datum in kraj: Celje. 15. 1. 92; Maribor, Koper, Nova Gorica: 16.-23. 2. 92, Murska Sobota, Celje: 25.-29. 2. 92, Ljubljana: 1.-15. 3. 92, Novo mesto, Kranj, Slov. Gradec: 15. 3. do 30. 3. 1992
Literatura:
Koncepcija in strategija športne vzgoje v Sloveniji, Zavod RS za šolstvo in šport, 1991
Objekti in oprema, namenjeni šolski športni vzgoji, ZRSŠŠ 1991 Silvo Kristan, Pogledi na zdajšnjo in šolsko športno vzgojo, ZRSŠŠ, 1991 Športni oddelek v osnovni šoli, ZRSŠŠ Število izpeljav: 21 skupin
Koordinatoiji: mag. Franc Cankar, Janko Križnik, Kruno Peričič, Vlado Pocajt, mag. Tone Praček
Nacionalni program pri predmetih zgodovina, zemljepis in S0
Enodnevni seminar
Predavatelji: strokovnjaki FF in PF
Kraj in čas: OŠ Lendava, januar 1992
Število izpeljav: 3 skupine
Koordinator: Evgen Koša, tel.: (069) 21-400
Seminar iz madžarskega jezika kot maternega jezika
Enodnevni seminar
Predavatelji: madžarski strokovnjaki
Kraj in čas: OŠ Lendava, januar 1992
Število izpeljav: 2 skupini
Koordinatorica: Marija Pozsonec, (069) 21-400
Enodnevni seminar za učitelje in mentorje dejavnosti v osnovni in srednji šoli
Predavatelji: Darinka Bole, Nevenka Verstovšek in učitelji praktiki
Koordinatorica: Darinka Bole, prof., tel.: 324-363
Kraj in čas: po organizacijskih enotah, februar do april 1992
Število izpeljav: 16 skupin
Opomba: Učitelji bodo prejeli vabila naknadno!
Nivojski pouk pri madžarskem jeziku kot maternem jeziku
Tridnevni seminar
Predavatelji: madžarski strokovnjaki
Kraj in čas: OŠ Lendava, februar 1992
Število izpeljav: 2 skupini
Koordinatorica: Marija Pozsonec, (069) 21-400
Osnovne značilnosti projekta ELLE in sodobne strategije drugega jezika
Predavateljice: dr. Albina Nečak Luk, mag. Lučka Čok, mag. Irena To' Vatovec
Kraj in čas: Koper, marec 1992
Število izpeljav: 2 skupini
Koordinator: Evgen Koša, tel.: (069) 21-400
GLASBENO ŠOLSTVO
Metodika pouka saksofona v glasbenih šolah
Enodnevni seminar Predavatelji: Matjaž Drevenšek, absolvent podiplomske specializacije ( greb, Francija)	j
Kraj in čas: sobota, 22. februar 1992 od 9. do 14. ure, Ljubljana, SO' Vegova 7 (Hubadova dvorana)
Literatura: Kandidati prinesejo literaturo, ki jo uporabljajo pri pouku Drugo: Zaželeno je, da učitelji prinesejo s seboj tudi svoj instrument Koordinator: Franci Okorn, MŠŠ-ZRSSŠ, Poljanska cesta 28, Ljubljana. (061) 133-266/50
RAČUNALNIŠTVO
Spremembe v programski opremi nastale v letu 1991
Predavatelji: 16 učiteljev inštruktorjev, ki sodelujejo pri projektu uvaj računalnikov v SŠ, in zunanji predavatelji Vsebina: Wordstar 6.0, začetni in nadaljevalni. Quattro pro, začeti nadaljevalni. Turbo Pascal, začetni in nadaljevalni. Windows in Wofc Win. dBase IV, začetni in nadaljevalni. Logos, začetni in nadaljevalni. Mi1 nadaljevalni. Paintbrush, začetni.
Kraj in čas: datumi bodo določeni kasneje, predvidoma bodo to $$ sobote dvakrat zaporedoma
Izvajalci: podjetje MUCH d. o. o. in Institut Jožef Stefan Koordinatorica: Mirjana Kregar, tel.: 133-266
ZA UČITELJE GIMNAZIJ IN ŠTIRILETNIH STROKOVNIH ŠOL


FIZIKA
Jo ■Ki
_^K,

Prenovljeni program fizike v 3. letniku

Enodnevni seminar
Predavatelji: projektna skupina za fiziko Število izpeljav: 1 skupina, 40 udeležencev Datum in kraj: Ljubljana, februar 1992 Koordinatorica: Šeta Oblak, tel.: (061) 324-363

Uvajanje računalnika v šole - Vmesnik
Predavatelji: Bojan Pajk, Vincenc Petuna, laborant
Datum in kraj: Ljubljana, Murska Sobota, Črnomelj, Trbovlje v letu 1$’
Število izpeljav: 4 skupine po 16 udeležencev
Koordinatorica: Nada Razpet, tel.: (061) 133-266
Uporaba računalnika v šoli - Vmesnik
Petdnevni seminar
Predavatelja: Ciril Dominko, Edo Dečko Kraj in čas: Ljubljana, februar 1992 Število izpeljav: 1 skupina, 16 udeležencev Koordinatorica: Nada Razpet, tel.: (061) 133-266
h
K,
p	^				
J^lozofija		KMETIJSKA USMERITEV		PEDAGOŠKA DELAVNICA ZA UČITELJE KEMIJE SREDNJE ŠOLE
					
Fil,
'Ozofija v šoli
Aplikacija projektnega dela na programih srednjega izobraževanja v živilstvu in veterinarstvu
fo, .®VateIji: dr. Maja Milčinski, dr. Matjaž Potrč čas: Radovljica, marec 1992
Openci: profesorji filozofije in drugih družboslovnih predmetov
•>0m *,8: ^tev‘l0 udeležencev je omejeno na 35. Podroben program dela
kn udeležencem poslali z vabilom.
°nlinatorica: mag. Andreja Barle, tel.: (061) 324-363
Predavatelji: Ana Osrajnik, Urška Morgan, Helena Novak Kraj in čas: Ljubljana, 15. februar 1992, 1 dan Št. izpeljav: 1
Koordinatorica: Jelka Šušteršič, tel.: (061) 133-266
Predavatelji: mag. Tončka Požek-Novak, mag. Breda Novak, mag. Silva Koklič, mag. Jelka Sodja, mag. Marija Kodela Kraj in čas: 16.-20. marec, 23.-26. marec 1992
Št. izpeljav: 9
Koordinatorji: Ela Teran in sodelavci, tel.: (061) 324-363
LESARSTVO
Matematika
aplikacija matematike
t/d®vateljica: dr. Lidija Zadnik iJ8! in čas: 11., 18. januar, 29. februar, 7., 14. marec 1992, 1 dan; Po regijah: b1’ Mb, CE, KP, KR
^ordinatorica: Nada Marčič, tel.: 324-363
Ja učitelje v poklicnih, tehniških in drugih STROKOVNIH šolah
Seminar s pedagoško psihološko in specialno didaktično vsebino (Uspešna komunikacija v šoli)
Uoja za poklic)
U^davatelja: dr. Ana Tomič, Milena Malovrh
>7*1 in čas: 13. in 14. marec 1992, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, H^ljana, Gosposka 18
.'ieratura: Gradivo za seminar in vaje bodo udeleženci prejeli z vabilom 0°rdinatorica: Alenka Vitman, tel.: 133-266
Seminar s specialno didaktično vsebino
^edavatelja: dr. Amand Papotnik, Anton Grebenšek
33* čas' januar 1992, Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopali-
in čas:
S,a33
'ieratura: Gradivo bodo udeleženci prejeli z vabilom za seminar.
Pontba: Seminar je namenjen učiteljem laboratorijskih vaj in praktičnegi P0uka (Srednja kemijska šola Ljubljana, Aškerčeva 7 in Srednja šola tiska ii pUrja, Pokopališka 33, Ljubljana).
uetduiatorid: Jelka Liberšar in Alenka Vitman, tel.: (061) 133-266
Seminar s pedagoško psihološko in specialno didaktično vsebino ~ Ocenjevanje
Rojevanje
ledavatelj: dr. Martin Kramar
t • i! k* čas: 10. januar 1992 Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, — Hubljana, Gosposka 18
—^koordinatorica: Alenka Vitman, tel.: (061) 133-266
Pedagoško psihološka in specialno didaktična znanja
j^ ^ S
eminar je namenjen vodstvenim delavcem, strokovnim delavcem in učite-$0' Jij® strokovnih in praktičnih predmetov, ki delajo z razvojno moteno popula-
J^avatelji: priznani strokovnjaki Pedagoške fakultete, institutov in drugih
ia,( čas: Postojna, februar 1992
’evUo izpeljav: 1 skupina, 60 udeležencev |P°mba: delna kotizacija uuidinator: Franci Kolenec, (061) 133-266
Lstvaijalnost učiteljev in učencev
Ftedavatelj: <Jr. Janez Mayer
in čas: 21. februar 1992, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo,
i .j '-»»• zi. teorua Jtibljana, Gosposka 18 Is' marec 1992, Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani, Vegova 17 K' aPnl 1992, Srednja glasbena in baletna šola v Mariboru, Mladinska 12 luordinatorica: Alenka Vitman, (061) 133-266
Za UČITELJE V POKLICNIH, TEHNIŠKIH IN DRUGIH STROKOVNIH šolah
Priprave in uvajanje programskih sprememb in novosti
Sociologija - splošnoizobraževalni predmet -A ff^ilovatelji: dr. Maca Jogan, dr. Marko Kerševan, delavci Zavoda RS j?‘stvo in šport
^»j in čas: marec 1992, Ljubljana V ®°ordinator: Ivan Hren, (062) 28-822

Priprave in uvajanje programskih sprememb in novosti
Maščobe v kulinariki in gastronomiji
?redavatelja: dr. Božidar Žlender, mag. Marija Kodele ^ Jyaj in čas: marec ali april 1992
°ordinatorica: Marta Hrovatin, tel.: 324-363

katalogi znanj in psihomotoričnih sposobnosti
Ffedavateljice: Tatjana Dominič, Irena Simčič, Marta Hrovatin “ordinatorica: Marta Hrovatin, tel.: 324-363
Računalnik v prehrani
Fiedavatelja: Jure Misjak, Vilma Irman 0°rdinatorica: Marta Hrovatin, tel.: 324-363
Strokovne novosti in spremembe pri predmetu Rastlinska proizvodnja oz. poljedelstvo
Predavatelji: Cvetka Cokan in Mojca Urankar Kraj in čas: Ljubljana, 18. januar 1992, 1 dan
Št. izpeljav: 1
Koordinatorica: Jelka Šušteršič, tel.: (061) 133-266
GOSTINSTVO IN TURIZEM
Tehnika poslovanja v turističnih organizacijah in recepcijah
Enodnevni seminar
Predavatelji: strokovnjaki iz gospodarstva in Univerze Kraj in čas: Ljubljana, februar 1991 število izpeljav: 5 skupin, 20 udeležencev Koordinatorica: Veronika Šlander, (061) 133-266
Novosti v kuharstvu in strežbi
Dvodnevni seminar
Predavatelji: predavatelji iz avstrijskih hotelskih šol Kraj in čas: januar in februar 1992 Število izpeljav: 1 skupina, 30 udeležencev Koordinatorica: Veronika Šlander, (061) 133-266
STROJNIŠTVO
Organizacija servisne službe
Enodnevni seminar
Predavatelji: Zveza inž. in teh. v strojništvu Datum in kraj: Ljubljana, april 1992 Število izpeljav: 2 skupini po 20 udeležencev Koordinator: France Najdič, tel.: 133-266
ACAD računalniško konstruiranje
Tridnevni seminar
Predavatelji: bodo objavljeni naknadno Datum in kraj: Ljubljana, Maribor, marec 1992 Število izpeljav: 3 skupine po 16 udeležencev Koordinator: France Najdič, tel.: 133-266
Tehnologija ogrevanja, prezračevanja in odrezavanja
Dvodnevni seminar
Predavatelji: profesorji fakultet za strojništvo Datum in kraj: Ljubljana, april, maj 1992 Število izpeljav: 4 skupine po 20 udeležencev Koordinator: France Najdič, tel.: 133-266
Energetika
Enodnevni seminar
Predavatelji: Zveza inž. in tehn. v strojništvu Datum in kraj: Ljubljana, marec 1992 Število izpeljav: 1 skupina s 35 udeleženci Koordinator: France Najdič, tel.: 133-266
Računalniško konstruiranje
Enodnevni seminar
Predavatelji: Karli Juhar, Albin Vrabit, sodelavci ZRSŠŠ Datum in kraj: Velenje, marec 1992 Število izpeljav: ena skupina Koordinator: France Najdič, tel.: 133-266
ELEKTROTEHNIŠKA USMERITEV
Novi programi v 3. in 4. letniku (Objektno programiranje Pascal)
Predavatelj: Brane Petek, Institut Jožef Stefan
Datum in kraj: 14. in 15. februar 1992, Ljubljana, UŠ Jamova 39
Število izpeljav: ena skupina
Koordinator: Davorin Majkus, tel.: (061) 133-266
Novosti s področja elektrotehnike (Mikroprocesor)
Predavatelja: Juri Tasič, Institut Jožef Stefan, Nikola Pavešič, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana
Datum in kraj: 20. in 21. marec 1992, Ljubljana, IJS Jamova 39, FER Tržaška 25, Ljubljana
Število izpeljav: ena skupina
Koordinator:*Davorin Majkus, tel.: (061) 133-266
Novosti s področja električnih strojev (Načrtovanje el. strojev s pomočjo sodobnih računalniških programov)
Predavatelji: Ivan Zagradišnik, Božidar Hribernik, Tehniška fakulteta Maribor
Datum in kraj: 16. in 17. april 1992, Maribor, TF Smetanova 17
Število izpeljav: ena skupina
Koordinator: Tine Zorič, tel.: (062) 221-112
Računalniško podprto konstruiranje (namesto seminaija Lepljenje lesa)
Predavatelj: mag. Janko Bizjak
Kraj in čas: 3.-6. februar, 1992, Nova Gorica, 4 dni, 1 skupina Koordinator: Anton Slane, tel.: (061) 133-266
EVROPSKA KULTURA p.o., LJUBLJANA, E-05, Celovška 108, tel/fax: 558-691
PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA (EBL) - OSNOVNI SEMINAR
Seminarje namenjen strokovnim delavcem vzgoji in izobraževanju, socialnem skrbstvu in na vseh področjih, kjer je potrebna komunikacija z ljudmi (učitelji, vzgojitelji, specialni pedagogi, psihologi, socialni delavci in drugi.)
Vsebina seminaija:
Pri komunikaciji med ljudmi je govorica telesa pogosto zgovornejša kot govorica besed. Seminar nas seznanja z metodo EBL (Emerging Body Language), z njenim teoretičnim in praktičnim vidikom ter možnostjo njene uporabe pri delu z ljudmi. Udeleženci se s pomočjo videoposnetkov in z aktivnim sodelovanjem pri praktičnih vajah seznanijo s pomembnostjo govorice telesa pri navezovanju in vzdrževanju stika med ljudmi, z osnovnimi elementi EBL-a, z razvojem EBL-a pri otroku in skupini, s stopnjami navezovanja stika z ljudmi in pomočjo EBL-a ter kako s pomočjo teh elementov odkrivamo morebitne pomanjkljivosti in motnje v komunikaciji otrok in odraslih in kako si v teh situacijah lahko pomagamo s to metodo. Metoda EBL daje veliko praktičnih napiotkov vsem, ki delajo z ljudmi. Izvajalec: dr. Margareta Dolinšek-Bubnič, splošna zdravnica, specialni pedagog FIBO in inštruktor za EBL, s sodelavci.
Cas in kraj izpeljave seminaija: seminarji v Ljubljani potekajo nepretrgoma vse leto v Evropski kulturi, ko se skupina popolni; po dogovoru z zaključenimi skupinami so mogoči seminarji tudi zunaj Ljubljane v sodelovanju z ustreznimi inštitucijami.
Trajanje: tri dni po 8 ur (24 S)
Število udeležencev: najmanj 15
Priporočena literatura: Rutten-Saris, M.: Osnove porajajočega se jezika telesa. Evropska kultura, Ljubljana 1992 (v pripravi)
Nebesedna komunikacija, v: Komunikacija in jezikovna kultura v šoli., Zbornik, Pedagoška akademija, Ljubljana 1990, str. 164-208.
Opomba: udeleženec si pridobi potrdilo, če aktivno sodeluje pri vajah, analizah in razpravah. Po uspešno opravljenem seminarju (analizi študijskega videoposnetka), si udeleženec pridobi mednarodno veljavno potrdilo visoke šole za kreativno terapijo Hogeschool Nijmegen, Nizozemska, o opravljenem seminarju.
PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA (EBL) - NADALJEVALNI SEMINAR
Seminar je namenjen strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega skrbstva in vseh področij, kjer je potrebna komunikacija z ljudmi (učitelji, vzgojitelji, specialni pedagogi, psihologi, socialni delavci in drugi.
Vsebina seminaija:
Poglobljeni pristop k metodi EBL, ob teoretičnem prikazu posameznih razvojnih obdobij pri posamezniku in skupini. Seminarje namenjen osebam, ki delajo z ljudmi. Temelji na osnovnem seminarju in ga nadgrajuje. S praktičnimi vajami, videoposnetki in njihovo analizo, s konkretnimi navodili udeležencem glede na njihovo vsakdanjo situacijo usposobi udeležence za uporabo praktičnih elementov EBL-a kot pomoč za njihovo učinkovitejše strokovno delo, jim pomaga navezati prijazen stik s svojimi varovanci, učenci ali strankami in postati bolj občutljiv za njihova sporočila ter pridobiti njihovo zaupanje, ki je nujno za skupno aktivnost.
Izvajalci: dr. Margareta Dolinšek-Bubnič, splošna zdravnica, specialni pedagog FIBO in inštruktor za EBL, s sodelavci.
Cas in kraj izpeljave seminaija: seminarji v Ljubljani potekajo nepretrgoma vse leto v Evropski kulturi, ko se skupina popolni; po dogovoru z zaključenimi skupinami so mogoči seminarji tudi zunaj Ljubljane v sodelovanju z ustreznimi inštitucijami.
Trajanje: tri dni po 8 ur (24 S).
Število udeležencev: najmanj 15
Priporočena literatura: Rutten-Saris, M.: Osnove porajajočega se jezika telesa. Evropska kultura. Ljubljana 1992 (v pripravi)
Nebesedna komunikacija, v: Komunikacija in jezikovna kultura v šoli.. Zbornik. Pedagoška akademija, Ljubljana 1990, str. 164-208.
Opomba: udeleženec si pridobi potrdilo, če aktivno sodeluje pri vajah, analizah in razpravah. Po uspešno opravljenem seminarju (analizi študijskega videoosnetka) si udeleženec pridobi mednarodno veljavno potrdilo visoke šole za kreativno terapijo Hogeschool Nijmegen, Nizozemska, o opravljenem seminarju.
MESTNA ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO LJUBLJANA telefon (061) 311-940
Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana v dogovoru z Zavodom za šolstvo R Slovenije razpisuje v šolskem letu 1991/92 tele seminarje za učitelje tehnične vzgoje:
30-urni seminar:
ROBOTIKA
Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Cas: predvidoma v februarju in marcu 1992 - popoldan Pogoj: znanje programskega jezika Basic Cena: 2.000,00 SLT (zunanji 4.000,00 SLT)
20-urni seminar:
KONSTRUKTORSTVO
Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana. Kersnikova 4/III Cas: predvidoma v februarju 1992 - popoldan in ob sobotah Cena: 1.000,00 SLT (zunanji 2.000,00)
90-urni seminar:
MODELARSTVO KOT EDEN OD NAČINOV ZA RAZVIJANJE USTVARJALNEGA MIŠLJENJA IN SPOSOBNOSTI
Kraj: Mladinski tehnični center, Kersnikova 4/III Čas: od 15. oktobra 1991 do konca šolskega leta 1991/92 vsak torek od 12. do 15. ure Cena: 2.000,00 SLT (zunanji 4.000,00 SLT) 20-urni seminar:
VIDEOTEHNIKE
Kraj: Ljubljana in okolica Čas: predvidoma v marcu ali aprilu 1992 Cena: 1.000,00 SLT (zunanji 2.000,00 SLT) 15-urni seminar:
PROGRAMSKI JEZIK LOGO
Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Čas: predvidoma v marcu 1992 - popoldan Cena: 1.000,00 SLT (zunanji 2.000,00 SLT) 15-urni seminar:
OSNOVE PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC
Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Čas: predvidoma v februarju 1992 - popoldan Cena: 1.000,00 SLT (zunanji 2.000,00 SLT) 30-urni nadaljevalni seminar:
FOTOGRAFIJA
za mentorje interesnih dejavnosti Kraj: Osnovna šola Ledina, Ljubljana, Komenskega 19 Čas: v novembru in decembru 1991, enkrat na teden popoldan Cena: 500,00 SLT (zunanji 1.000,00 SLT) 30-urni seminar:
RADIOAMATERSTVO
Kraj: Radio klub Ljubljana, Drenikova 32 Čas: po enkrat na teden z začetkom v novembru 1991 4-dnevni tabor za mentorje tehničnih interesnih dejavnosti s področja modelarstva (tema: Praktična uporaba znanja, pridobljenega na seminarskih usposabljanjih - reglaža modelov) Kraj: Ljubljana in okolica (Barje, Koseze) Čas: junij 1992 Cena: brezplačno Enodnevni seminar
Predstavitev in uporaba električnega ročnega orodja Black & Decker v vzgojno-izobraževalnem procesu
Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Cena: 300,00 SLT (zunanji 600,00 SLT) Dvo- ali tridnevni seminarji:
Letalsko, brodarskega in raketnega modelarstva
Kraj: Mladinski tehnični center. Ljubljana. Kersnikova 4/III Čas: med zimskimi šolskimi počitnicami 1991/92 Cena: 1.000,00 SLT (zunanji 2.000,00 SLT)
Seminarji so namenjeni predvsem učiteljem in mentorjem ljubljanske regije, lahko pa se jih udeležijo tudi od drugod, le da morajo plačati celotno kotizacijo brez popusta.
Prijave sprejemamo na naslov: Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, Komenskega 7.
Kotizacijo nakažite do začetka seminarjev na naš žiroračun: 50101-678-49105 MZOTK Ljubljana, Komenskega 7.
Vsi prijavljeni bodo pisno obveščeni o natančnem začetku in poteku seminarja.
26.
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO LJUBLJANA, Jadranska 19 in
DRUŠTVO MATEMATIKOV, FIZIKOV IN ASTRONOMOV SLOVENIJE LJUBLJANA, Jadranska 19 telefon: (061) 265-061
DRUGA DELNA OBJAVA programov permanentnega izobraževanja za
učitelje matematike, ki jih bomo izpeljali v januarju, februarju, marcu in
aprilu 1992:
1.	februar 1992:
-	Matematični seminar VERJETNOST IN STATISTIKA (predavatelja: dr. Mihael Perman in mag. Andrej Čibej)
Seminar bo dvodnevni (približno 16 ur) in bo izpeljan v Ljubljani.
2.	14. marec 1992:
-	IZBRANA POGLAVJA IZ GEOMETRIJE IN DISKRETNE MATEMATIKE (predavatelji: dr. Sandi Klavžar, dr. Dušan Pagon in mag. Uroš Milutinovič)
-	UPORABA IZOMETRIJ IN RAZTEGOV V RAVNINSKI GEOMETRIJI (predavateljica: mag. Marija Vencelj)
-	MATRIKE (predavatelj: dr. Anton Suhadolc)
-	MATEMATIČNA DELAVNICA - pogovor o poučevanju matrik
3.	19. april 1992:
-	IZBRANA POGLAVJA IZ GEOMETRIJE IN DISKRETNE MATEMATIKE (predavatelji: dr. Sandi Klavžar, dr. Dušan Pagon in mag. Uroš Milutinovič)
-	UPORABA IZOMETRIJ IN RAZTEGOV V RAVNINSKI GEOMETRIJI (predavateljica: mag. Marija Vencelj)
-	STOŽNICE (predavatelj: dr. Boris Lavrič)
-	MATEMATIČNA DELAVNICA - pogovor o poučevanju stožnic
Programa pod drugo in tretjo točko bosta trajala približno 8 ur in bosta izpeljana v 3 ciklih - Ljubljana, Maribor in Koper.
Natančne podatke (datum, prostor in kraj izpeljave programa) bomo udeležencem sporočili skupaj z vabili, ki jih vsakokrat pošljemo vsem šolam in zavodom.
Koordinatoija programov sta:
-	Milena STRNAD, prof. mat. (Državna založba Slovenije, tel.: 211-711)
-	dr. Peter PETEK, (FNT - Oddelek za matematiko in mehaniko, tel.: 265-061).
27.
FILOZOFSKA FAKULTETA 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 telefon: (061) 150-001/388 fax: (061) 159-337
POSEBNA PONUDBA ODDELKA ZA SOCIOLOGIJO - SOCIOLOGIJA KULTURE v študijskem letu 1991/92
Oddelek za sociologijo vabi letos k posebej pripravljenim podiplomskim programom, ki se v prirejeni obliki izvajajo kot podiplomski programi sociologije kulture in obsegajo tako aktivno in potrjeno udeležbo na posameznih modulih kot specialistične in magistrske podiplomske študijske programe. Filozofska fakulteta je omogočila naknadni razpis za programe in naknadno vpisovanje v magistrski in specialistični študij, ki traja od 15. 12. 1991 do 17. 1. 1992, za posamezne module pa se je mogoče vpisovati vse do začetka izvajanja (gre za t. i. last minute registration). Pri tem naj omenimo tudi to, da je Filozofska fakulteta letos precej znižala šolnino za podiplomski študij (celotni magistrski študij npr. znaša 750 DEM v tolarski protivrednosti!) in tudi tako skušala zbuditi večje zanimanje za podiplomski študij nasploh in posebej za študij sociologije.
Ker gre po naše za nove in atraktivne programe, ki poleg intenzivnega vpogleda v posamezna področja humanističnih in družboslovnih ved ponujajo tudi možnost za potrjevanje pridobljenega znanja s potrdili in diplomami, vas vabimo, da se za podrobnejše informacije obrnete bodisi na referat za podiplomski študij Filozofske fakultete ali pa na tajništvo Oddelka za sociologijo-
A. SPLOŠNA PONUDBA:
Splošni pogoji:
L Priporočljivo je znanje vsaj enega od svetovnih jezikov (angleščine, francoščine, nemščine ali italijanščine)
2.	Aktivno sodelovanje pri študijskih srečanjih
3.	Podrobnejše informacije dobite pri vodji projekta dr. Iztoku Saksidi, na
Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, telefon (061) 150-
001.
Udeleženci:
Udeležbo priporočamo učiteljem družboslovja, jezikoslovcem in drugim zainteresiranim kandidatom iz srednjih in osnovnih šol.
L Študijska srečanja iz teorije šolskega polja:
Nosilec vsebin: doc. dr. Pavle Zgaga
1.	Vzgoja in oblast (6. 1. 1992)
2.	Družina in šola kot dispozitiv vzgoje (april 1992)
3.	Teorija vzgoje med politično filozofijo in psihoanalizo (16. 3. 1992)
4.	Poučevanje in avtonomija (3. 5. 1992)
II.	Študijska srečanja iz teorije diskurza (pedagoškega, političnega, znanstvenega itn.)
Nosilec vsebin: izr. prof. dr. Rastko Močnik
1.	Semiotična analiza diskurzov (april 1992)
2.	Navadna govorica: poskus radikalne aplikacije Austinovega programa (16.
3.	1992)
3.	Illocutionary force modification (4. 5. 1992)
4.	Pragmatics as Theory of Lingustic Adaptation (predvideno kot poletna
šola v juniju 1992, če bo dovolj zanimanja)
5.	Posebna ponudba: L’argumentation dans la langue: topoi et poliphonie
(9.-14. 12. 1992 - gostovanje vodilnega evropskega lingvista OswaIda Ducrota; v sodelovanju s-Francoskim kulturnim centrom v Ljubljani)
III.	Študijska srečanja iz teorije ideologij in kulturne antropologije Nosilca vsebin: izr. prof. dr. Drago Rotar in doc. dr. Iztok Saksida
1.	Epistemologija humanističnih ved (4. 5. 1992)
2.	Primerjalna analiza ideoloških mehanizmov televizijskih dnevnikov (17. 2.
1992)
3.	Teorija ideoloških mehanizmov (1. 3. 1992)
4.	Raba pismenosti (1. 3. 1992)
5.	Rekonstrukcija spolnih vlog v predzgodovini (4. 5. 1992)
6.	Interkulturološko raziskovanje konstituiranja spolov v zgodovini (1. 3. in
15. 7. 1992)
B. SPECIALISTIČNA PONUDBA:
Splošni pogoji:
-	visokošolska izobrazba ustrezne smeri
-	znanje najmanj enega tujega jezika (angl., nem., fran., ital.)
IV.	Specialistična študijska srečanja iz pragmatike komunikacije
Nosilec programa: izr. prof. dr. Rastko Močnik, Oddelek za sociologijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani
1.	Semiotična analiza diskurzov (1. 3. 1992)
2.	Navadna govorica: poskus radikalne aplikacije Austinovega programa
(16. 3. 1992)
3.	Illocutionary force modification (4. 5. 1992, 4 tedne)
Kandidati naj aktivno sodelujejo na študijskih srečanjih.
V. Specialistični študij iz sodobnih medijev (iz prenosa in uporabe teoretskih spoznanj v množičnem komuniciranju)
Nosilec programa: izr. prof. dr. Drago Rotar, Oddelek za sociologijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani
1.	Primerjalna analiza ideoloških mehanizmov televizijskih dnevnikov (17. 2.
1992, 3 tedne + 1 mesec)
2.	Teorija ideoloških mehanizmov (16. 3. 1992, 5 tednov)
3.	Navadna govorica: poskus radikalne aplikacije Austinovega programa (16.
3.	1992, 4-6 tednov)
Kandidati naj aktivno sodelujejo na študijskih srečanjih.
Študijska srečanja na področju medijskih študijev zapolnjujejo vrzel, ki jo povzroča to, da medijski študij pri nas še ni osamosvojeno študijsko področje na podiplomski ravni. Specializante vpeljuje v raziskovanje specifičnosti sodobnih elektronskih medijev kot producentov specifičnih družbenih učinkov in jim tako omogoča iz enega zornega kota aplikacijo družboslovne vednosti na specifično področje, iz drugega pa teoretizacijo praktičnih izkušenj in vednosti o delu z mediji in v njih.
VI. Specialistični študij iz postopkov komuniciranja s heterogenimi aglome-rati in (ali) hkratnega komuniciranja z različnimi homogenimi skupinami Nosilec programa: izr. prof. dr. Rastko Močnik, Oddelek za sociologijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani
1.	Semiotične analize diskurzov (februar 1992, 4-6 tednov)
2.	Teorija ideoloških mehanizmov (16. 3. 1992, 5 tednov)
3.	Proučevanje in avtonomija (3. 5. 1992, 4 tedne)
Študijska srečanja so namenjena zaposlenim v novinarstvu ter srednješolskim in osnovnošolskim učiteljem. Udeleženci se bodo seznanili s teoretskimi podlagami komuniciranja v dveh. na videz diametralno nasprotnih situacijah in s praktičnimi implikacijami, ki iz tega izhajajo - skupaj z vpeljevanjem v aplikativne postopke, katerih namen je maksimizacija učinkovitosti pri komuniciranju v obeh situacijah.
PREDA VATEUI Vodja programa:
IZTOK SAKSIDA, doktor socioloških znanosti. Je docent za sociologijo kulture na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za sociologijo in predstojnik oddelka za sociologijo. Študijsko izpopolnjevanje: 1989 na Institute of Archaeology, University College London.
Publikacije: Šola, učitelji, mati in otrok (Delavska enotnost, Ljubljana 1986), Arheologi, naši davni predniki (DZS. Ljubljana, 1991).
Specialna področja: sociologija predzgodovinskih formacij, specialna poglavja iz socialne antropologije, študij spolov, epistemologija in sociologija arheologije ter z njo povezanih evolucionističnih disciplin.
Dr. MICHAEL W. APPLE. Zaposlen je kot profesor na University of Visconsin-Madison, Department of Curriculum and Instruction.
Specialna področja: študij izobraževalne politike, kurikuluma, teorija poučevanja.
ANDREJ BEKEŠ, doktor literarnih znanosti. Promoviral je na Univerzi Tsukuba; je docent za metodologijo komunikoloških raziskav na FSPN in tuji profesor na Univerzi Tsukuba, Kolidž za japonski jezik in kulturo.
Specialna področja: vzhodnoazijski študij - jezikoslovje, študiji japonskega jezika in kulture.
Prof. dr. PAOLO FABRI, Univerza v Palermu. Ecole des hautes etudes en Sciences sociales, Pariz.
JANEZ JUSTIN, doktor filozofije. Zaposlen je na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani. Je član Equipe pour analyses epistemologiques des objets cognitifs, Pariz, in sodelavec International Center for Semiotic and Cognitive Studies, Univerza v San Marinu.
Specialna področja: lingvistični študij - semiotični in kognitivni študij.
‘J t
"IS
Vs
KENETH L. KVAMME, doktor antropologije. Kot Associate Curatof Archaeology in Research Associate Professor je zaposlen na Univerzi v A zoni, Oddelek za antropologijo v Tucsonu. Je član American Anthropolog* 1 2 3'1 Association, Society for American Archaeology in drugih sorodnih asociA Vodil je več arheoloških raziskovalnih projektov, sodeloval pri seriji prog1 mov, kžsj&povezovali kvantifikacijske metode, GIS aplikacijo in arheolog ter jih vodil in sodeloval v več specializiranih zbornikih s teh podro‘! Publikacije: Excavation of two Anasazi Sites in Southern Utah (skupaj z P 1 Nickensom; Cultural Resource Series Monograph 9, Bureau of Land gement, Utah 1981) in serija Raziskovalnih terenskih poročil.	...
Specialna področja: severnoameriška arheologija, računalniške aplikarf J1 posebno GIS, kvantitativne analize, kulturna ekologija, litične tehnologij Prof. SVLVIA MARCOS, doktorica psihologije (Universidad Antonoma' Mexico - 1977). Je direktorica ustanove Center for Psychoethnological a arch - Cuernavaca (od 1985). Kot gostujoča profesorica in raziskovalka sodelovala pri Women’s Programs (Flarvard Divinity School - 1984/85, 1-90) in pri Women, Religion and Social Change Projects (Center for Stud) World Religions - Harvard University 1982/83). Vodila je različne projekt socialne psihologije, psihopatologije in seksualne psihologije v sklopu ^ verze Morelos (Mexico).
Specialna področja: socialna psihologija, psihopatologija, seksualna psiho* gija, ženski študij, študij religije.	j
MAJA MILIČINSKI, doktorica filozofije. Je docentka na Univerzi v If Ijani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo. Študijsko izpopolnjeval 4 leta podiplomskega študija na Kitajskem in 1 leto na Japonskem, j diplomo iz kitajskega jezika in književnosti (Univerza v Nanjingu), speciali* cijo iz kitajske filozofije (Univerza Beijing) in iz zgodovine kitajske filozof in religij (Institut za proučevanje svetovnih religij, Beijing), diplomo japonskega jezika in specializacijo na Univerzi v Tokiu iz primerjalne fil°! fije (Japonska-Kitajska). Je tudi Teaching Assistant na Univerzi v Toront* Specialna področja: vzhodnoazijski študij - zgodovina, filozofije in relig1 sinojaponskega prostora.
RASTKO MOČNIK, doktor socioloških znanosti. Je izredni profesor sociologijo kulture na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek-sociologijo. Je avtor več prevodov, soavtor in urednik številnih zbornik1* Avtor književnih del: Mesečevo zlato (Analecta - DDU Univerzum, Lj1; Ijana 1981), Raziskave za sociologijo književnosti (DZS, Ljubljana 198-Beseda... besedo (Škuc. Ljubljana 1985).
Specialna področja: lingvistični študij - semiotika, strukturalna lingvistik teorija govornih dejanj, ideološki študij.
Prof. MARINA SBISA, doktorica filozofije (Univerza v Trstu, 1971). Zatf, slena je kot raziskovalka na Univerzi v Trstu, Oddelek za filozofijo, I urednica več zbornikov, članica Societa di Linguistica Italiana, Associazid1 Italiana di Studii Semiotici, Association for Semiotic Studies, Intematiol|, Association for Semiotics of Law, International Pragmatics Associatio* sourednica Journal of Pragmatics (Amsterdam), članica uredniškega odbo' književne zbirke Pragmatics and Beyond (John Benjamins, Amsterdak1 Izbrane publikacije: Che cosa ha veramente detto VVittgenstein (AstrolaU Rim 1975), La mamma di carta: Per una critica dello stereotipo mateh1 (Emme. Rim 1984), Linguaggio, ragione, interazione: Per una teoria prag®1' tiča degli atti linguistici (II Mulino, Bologna 1989).
Specialna področja: lingvistični študij - teorija govornih dejanj, semiotik' pragmatika.
Prof. JEF VERSCHUEREN, doktor lingvističnih znanosti (UC - Berkele! g CA, USA, 1980). Zaposlen je na Univerzi v Anttverpnu. Je soured®1 p Journal of Pragmatics (Amsterdam), sourednik književne zbirke Pragma^ and Beyond, član uredniškega odbora Lenguaje en Contexto (Buenos Aire' član uredniškega odbora Text: An Interdisciplinary Journal for the Stud)1 Discourse (Berlin), ustanovitelj in generalni sekretar International Prag®* tics Association (IPrA), ustanovitelj Pragmatics Documentation Center ( sklopu IPrA). Je urednik številnih zbornikov in avtor več monografij. Izbrat publikacije: Pragmatics as a Theory of Linguistic Adaptation (IPrA, Ant"'ej pen 1987), Language on Language: Torvards Metapragmatic Univers* (IPrA, Antvverpen 1989), A Comprehensive Bibliography of Pragmabc (skupaj z Janom Nuitsom; John Benjamins, Amsterdam/Philadelphia 198/) Špecialna področja: lingvistični študij - pragmatika.
PAVLE ZGAGA, doktor filozofije. Zaposlen je kot docent za filozofijo JJ Univerzi v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Je avtor knjige Grundrisse: v renesanse do krize marksizma (KRT, Ljubljana 1989) in urednik ali souredn' zbornikov Študentsko gibanje 1968-72 (KRT, Ljubljana, 1982). Šola v politi1 b
nem pluralizmu (MC, Ljubljana 1990), Za univerzitetno izobraževanje ueit\l
Ijev (PA, Ljubljana 1991), Vzgoja v javni šoli (ZPS. Ljubljana 1991). Je čl® Association Internationale des Professeurs de Philosophie.
Specialna področja: socialna in politična filozofija in v tem okviru filozofija1 teorija vzgoje, teorija vednosti in izobraževanja.
SHINICHI NAKAZAWA. Zaposlen je kot profesor na Tokyo UniversitV t Foreign Studies, Institute for the Study of Languages and Cultures of A® and Africa. Opravil je vrsto terenskih raziskav v različnih delih Azije, najdi) je delal v Nepalu in delal na projektih »Stratifikacija idej v moderni Japonsk' in »Zgodovina filozofij in religij vzhodne Azije«. Je avtor vrste monograf) med njimi pa sta najbolj znani Une sorte de Mozart tibetain in Toyoteki. . Specialna področja: kulturna antropologija, teorija religij, zgodovina filozof in religij vzhodne Azije.
Prof. BIRGIT ROMMELSPACHER, doktorica psihologije. Je profesork na Freie Universitaet Berlin, kjer se ukvarja z raziskovanjem spolno spe( fične socializacije in s psihologijo žensk v socialnih poklicih. Izbrane publik' cije: Weibliche Beziehungsmuster (Campus, Frankfurt 1987), Leidunl®
-	Der Mythos von vviblichen Masochismus (Orlanda Frauenverlag, Beti1* 1990)-
Specialna področja: ženske v dominantnih kulturah, ženske v socialnih pok: cih, psihologija žensk.
JANA ROŠKER, doktorica filozofije. Diplomirala in doktorirala je ^ Inštitutu za sinologijo Univerze na Dunaju. Študijsko izpopolnjevanje: 4 U1 specializacije na Kitajskem. 1980-82 - klasični in moderni kitajski jeziH kitajska književnost in literatura na Univerzi Nankai v Tianjinu, 1986-1
-	raziskovalno delo na področju tradicionalne kitajske politične miselnosti ^ Univerzi Beijing.
Specialna področja: vzhodnoazijski študiji, klasični kitajski jezik, tradi' onalna kitajska politična misel in kitajski politični sistemi.
DRAGO ROTAR, doktor socioloških znanosti. Je izredni profesor za si ologijo kulture in umetnosti na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakultet" Oddelek za sociologijo. Študijsko izpopolnjevanje: Pariz, 1 leto. Je avt<j številnih prevodov z različnih področij humanističnih disciplin in ustanovite prevodne zbirke Studia Humanitatis. Izbrane publikacije: Govoreče figut* eseji o realizmu (Analecta - DDU Univerzum, Ljubljana 1981), Pom^ prostora (Delavska enotnost, Ljubljana 1981), Pigmalionova pregreha (KR' Ljubljana 1987).
Specialna področja: preučevanje ideologij, teorija umetnosti, arhitektur' etnični študiji, kulturna antropologija.
28.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Ljubljana, Kidričeva 5 telefon: (061) 217-860
Koordinator programov je tajnik ZKOS Vojko Stopar.
Seminarji za izobraževanje pedagoških delavcev, ki jih pripravlja ZKO® v prvem polletju 1992
METODIKA ZA VODJE OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN
Vsebina: Posebna metoda za razvijanje plesne ustvarjalnosti Izvajalki: predavateljici: Andreja Gjud in Jasna Knez Koordinatorica: Neja Kos Kraj in čas: Ljubljana: od 23. 6. do-3. 7.
MENTORSKA PLESNA DELAVNICA
Vsebina: Seznanjanje z različnimi plesnimi tehnikami in poglabljanje znani® (osnove koreografije in kompozicije)
: na mesec, dva do tri dni.
2BOROVODSKA metodika
i v Af K,!ajal.ca: Grant Mc Daniel, Dennis 0’Connor ^^natorica: Neja Kos :ocia£ ^ *n ^as: Ljubljana, enkrat i prog'
:olog
3dro‘
zP.S
ikaci ogije; antf' cal ^ alka i, 19** mdy iekte u D«
siho*
/ Lja
sva:
k
jf°otdinator: Peter Milovanovič Jarh a. V Ljubljana
cialil'
ozd
>mo
filo>'
■onta
teliff
as: 6., 7. 2. 1992
sor
;lek;
■niko'
aziaa
itiof
iatid
idboi
dait
)labi<
■iterJ
agu1*
otil'
kelel
■edfl'
nii.e^,na: Seznanjanje z metodiko zborovodstva - dirigiranje, vokalna teh-študij partitur, didaktika, psihologija ,®davatelji: mag. Jože Furst, Jakob Jež in dr. Janez Mayer.
®OKijnator: Marko Studen
in Čas: Ljubjana, 22. in 23. 2. 1992.
SEMINAR medijske vzgoje
sebina: Estetika medijev v devetdesetih. Vprašanja množične kulture, »Je-p kamere. Praktična delavnica.
..^davatelji: Borko Radešček, Jovan Jovanovič in Boštjan Vrhovec
seminar medijske vzgoje
^*bina: Dramaturška struktura filma (umetniška dela). »Učna ura« medij-
p vzgoje (demonstracija). Praktična delavnica
Jedavatelji: Borko Radešček, Peter M. Jarh, Tone Rački in Leonida Do-. *Nko
Lj« t0Wdinator: Peter Milovanovič Jarh 19» 'taj in čas: Ljubljana, 2. in 3. april 1992
'isti!1
Zapf
SEMINAR medijske vzgoje
pSebina: Elektronska poetika. Moč.medijev, tedavafelj: Jovan Jovanovič J*oordinator: Peter Milovanovič Jarh ^aj in čas: Celje, 22. in 23. maja 1992
seminar medijske vzgoje
Vsebii
•na: Psihološka interpretacija filma Literatura in film/video. Estetika
!lasbenih
■eam p-•“'.uiii spotov.
jfdavatelji: Bogdan Lešnik, Igor Koršič, Jovan Jovanovič
liret
id)
agni' ter' brai* itvvet
ers*1
natk
987)1
ijo ®
■: 0' e dr''1
alitH
j cit'
: čla
oordinator: Peter Milovanovič Jarh
in čas: Ljubljana, 27. in 28. november 1992
Tečaj kaligrafije
^ačetni tečaj, v katerem udeleženci spoznajo osnove lepopisja in se seznanijo .Tradicionalnimi načini pisave. Delo je praktično, dajalec: akademski slikar Lucijan Bratuš
:0*
nja
BELEŽKE:
Koordinatorica: Andreja Koblar Kraj: Ljubljana
Čas: 11., 18. in 25. januar 1992
LIKOVNI TEČAJ - KOMPOZICIJA
Program: Osnove kompozicije, teoretični del in praktične vaje. Izvajalec: akademski slikar Tone Rački Koordinatorica: Andreja Koblar Kraj: Ljubljana
Čas: 15., 22. in 29. februar 1992
TEČAJ KERAMIKE
Program: Izdelovanje male keramike v terakoti. Oblikovanje v unikatnih tehnikah in na vretenu.
Izvajalka: Dubravka Urban, keramičarka - pedagoginja Koordinatorica: Andreja Koblar Kraj: Ljubljana
Čas: tri zaporedne sobote in nedelje v marcu 1992
KIPARSKI TEČAJ
Program: Osnove oblikovanja v glini. Modeliranje enostavnih volumnov. Izvajalka: akademska kiparka Alenka Vidrgar Koordinatorica: Andreja Koblar Kraj: Ljubljana
Čas: tri zaporedne sobote in nedelje v aprilu 1992
DODATI K PRILOGI KATALOG ...
SEMINAR ZA UČITELJE MATEMATIKE IN FIZIKE Naslov seminaija:
STATISTIKA
Vsebina: Statistika
Metode in oblike dela: predavanja, diskusija Število seminarskih skupin: ena Število vseh udeležencev: 200 Trajanje: 2 dni
Čas in kraj izpeljave: 14. in 15. februar 1992, FNT - Oddelek za matematiko in mehaniko, Ljubljana, Jadranska 19
Izvajalci:
-	predavatelja: prof. dr. Perman in mag. J. A. Čibej
-	pedagoški vodja: prof. dr. Peter Petek
-	organizacijski vodja: prof. Milena Strnad
Predlagatelji in organizatorji: DMFA Slovenije, FNT Oddelek za matematiko in mehaniko. Institut Jožef Stefan in Zavod za šolstvo in šport
Prosvetni delavec za vse, ki nam ni vseeno za šolo, učitelje in otroke.
(Foto: M. Pal)
Postanite tudi vi naročnik Prosvetnega delavca!
------------------------------------------------------------------------------------------^
ZAVOD ali ŠOLA:___________________________________________________________________________
naslov:__________________________________________________________ telefon:________________
PRIJAVNICA ZA SEMINAR STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA UČITELJEV
NASLOV SEMINARJA:_________________________________________________________________________
IZVAJALEC: _________________________________________________________________ .____________
Čas izpeljave: od_______________________________do__________
SEMINARJA SE BO IJDELEŽIL(a) ime:_________________________________________________________
priimek:___________________________________________________________
Datum:	ŽIG:	Podpis odgovorne osebe:
Prijavnico pošljite izvajalcu. Z isto prijavnico prijavljajte le po enega udeleženca!
-----------------------------------------------------_x
ZAVOD ali ŠOLA:_________________________________________________________
naslov: _________________________________________________________ telefon:
PRIJAVNICA ZA SEMINAR STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA UČITELJEV
NASLOV SEMINARJA:_____________________________________________________
IZVAJALEC:_________________________-	______________________________
Čas izpeljave: od____________________________ do______________
SEMINARJA SE BO UDELEŽIL(a) ime:___________________________________
priimek:_______________________________________________________
Datum:
ŽIG:
Podpis odgovorne osebe:
Prijavnico pošljite izvajalcu. Z isto prijavnico prijavljajte le po enega udeleženca!
iz prakse za
prakso
Diferencirani oddelek - manj ponavljalcev
Na Osnovni šoli Rogaška Slatina II že deveto leto deluje tako imenovani diferencirani oddelek. Vpeljal ga je profesor Ga-leša in ga tudi vodil do šolskega leta 1988/89, zdaj pa nadaljujemo delo po njegovem modelu sami.
V oddelek uvrstimo učence, ki imajo težave pri slovenskem jeziku ali matematiki. V prvem razredu poteka vzporedni pouk v tem oddelku pri slovenskem jeziku in matematiki, v drugem in tretjem pa samo pri slovenskem jeziku. Delo vodi specialna pedagoginja. V skupini je do deset učencev.
Učni načrt v diferenciranem oddelku se ne razlikuje bistveno od učnega načrta v razredu, metode dela pa so prilagojene težavam učencev. Učiteljica dela v tako majhni skupini individualno, prijem temelji na sprotni pomoči, otroci dobivajo sprotne vrnitvene informacije, upošteva hitrost dela posameznega učenca, individualizira zahteve pri pouku in pri domačih nalogah. Otroci se med učno uro veliko sproščajo - gibalne dejavnosti, igrice, igranje v kotičku, utrjujejo orientacijo, posamezne črke, delajo vaje za krepitev pozornosti in zbranosti. Učiteljica torej sledi programu za določen razred, hkrati pa ga razširja, da bi učenci kar najbolje premagovali svoje šibkosti.
Starši po večini sami vidijo, da otrok v razredu stežka sledi, tako da z njimi nimamo težav, pa tudi sicer je taka oblika dela na V
naši šoli že tako uveljavljena, da ni nič izjemnega, če gre učenec pri slovenskem jeziku ali pri matematiki v drug razred k drugi učiteljici. Otroci radi obiskujejo takšen pouk, ki daje nemirnim več svobode, vase zaprti pa se ob pozornosti učiteljice in ob osebnem stiku z njo razživijo, odprejo. Učenec obiskuje diferencirani oddelek tako dolgo, dokler je po presoji specialne pedagoginje potrebno. Nazaj v matični razred preidejo lahko kadar koli, ne samo ob konferenčnih obdobjih, prav tako vključevanje novih otrok v to obliko pouka. Že oktobra v 1. razredu se pokaže, da je tak oddelek potreben.
Poudariti moram, da delamo tako z manj sposobnimi in z učenci s specifičnimi učnimi težavami. Na nižji stopnji skoraj ni ponavljanja, razen izjemoma.
Prvi rod učencev, ki je na razredni stopnji obiskoval ta oddelek, je že končal osnovnošolsko obveznost. Vsi ti učenci so izobraževanje nadaljevali. Reči moram, da nekateri na predmetni stopnji ponavljajo, toda če hkrati upoštevamo sposobnosti, je za učenca z znižanimi sposobnostmi lep uspeh, če dokonča 7. razred. Večkrat ponavljajo le redki.
Prav gotovo bi brez takega načina dela imeli več ponavljalcev že na razredni stopnji, isti otroci bi morda ponavljali še kasneje, več učencev bi morali prešolati na osnovno šolo s prilagojenim programom.
DARINKA TIHOLE
Program za lažje pedagoško delo
Pouk z bogastvom barv, slik in elektronskih učinkov
V večini šol je učilnica, opremljena z računalniki, časovno dobro izrabljena. V rednem šolskem programu ali v različnih fakultativnih oblikah se v njej usposablja za uporabo računalnikov veliko učencev.
Računalnike s programi uporabljamo za poučevanje temeljnih spretnosti (Wordstar, Lotus, BASE Co-bol, Pascal...), upravna dela (računovodstvo, pisanje, razvrstitev ur...) in kot uporabno orodje pri urah tehnične stroke (CAD/CAM, priprava za tisk...).
V svetu so velike skupine strokovnjakov, ki razvijajo računalniško programsko orodje po področjih (kemija, geografija, fizika, jeziki...) za tiste, ki poučujejo in udeležence izobraževanja. Zaradi različnih izobraževalnih sistemov in jezikovnih ovir ter izdelkov ne moremo uporabljati v našem izobraževanju.
So pa tudi računalniški programi, ki pomagajo učitelju pri pripravi in izpeljavi pouka.
Svet namenja prikazu, predstavitvi zamisli in vsebine veliko pozornost. Redko boste srečali v tujini učitelja, ki bo brez presojnic. diapozitivov, videofilmov ali računalnika pred-
stavljal in utemeljeval svoje ustno in pisno izražene trditve.
Podjetje Agora iz Ljubljane (telefon 211-094) se ukvarja z računalniškim usposabljanjem učiteljev. Vsak udeleženec pripravi in izvede več predstavitev - učnih ur na osebnem računalniku IBM in si priskrbi izvirno programsko opremo Applause II z literaturo, miško in slovensko literaturo.
Usposabljanje je zelo primerno za učitelje, ki želijo imeti kakovostne in likovno zanimive pedagoške pripomočke v obliki tiskanega gradiva, folij, diapozititvov. filmske ali video-projekcije: omogoča ustvarjanje in kombiniranje prikazovanja idej in podatkov v grafični obliki, dodajanje izdelanih slik, izbiro in popolnjeva-nje barv, oblike in položaja vsakega znaka ter načrtovanje in izpeljavo učne ure.
Orodje za predstavitev je mogoče preprosto uporabljati. Ima 16 milijonov barvnih odtenkov. 400,pripravljenih slik in 17 predstavitvenih učinkov, ki bodo vsakemu učitelju zelo olajšali priprave in pritegnili učence tudi zaradi estetsko podane učne snovi.
JANKO LAH
Vprašanje »mojemu« ministru
Čeprav se gospod minister na moje vprašanje o izobrazbi, ki je ali bi bila potrebna ravnatelju osnovne šole, ni odzval, oziroma se o tem ni opredelil, mu danes zastavljam novo vprašanje: Od kdaj Ministrstvo za šolstvo in šport podeljuje nekaterim učiteljem eno stopnjo izobrazbe - tistim, ki so končali učiteljišče priznava izobrazbo VI. stopnje. Zakaj potem nam, ki smo morali za višjo stopnjo izobrazbe študirati, ne priznajo izobrazbe VIL stopnje ???
Čutim se ogoljufano in zdi se mi, da je študij na PA popolnoma razvrednoten s tem, ko je nekaterim kar podeljen. Vsi smo imeli motnost študirati (učite-Ijiščniki so imeli celo program PA prirejen tako, da so lahko študij končali v enem letu). Pametnejši pa so bili tisti, ki se tega niso lotili. Očitno je spet tako!
Le kdaj bo vsaj v šolstvu stvarna izobrazba priznana kot nujnost?
Zanima me tudi, zakaj se ena stopnja izobrazbe ne prizna pred-metnim učiteljem, ki učijo na srednjih šolah?
Zakaj se tem učiteljem odteguje od osebnega dohodka 10 odstotkov za manjkajočo stopnjo izobrazbe? Ti učitelji so v popolnoma neenakopravnem položaju s tistimi, ki učijo na osnovni šoli, imajo srednjo izobrazbo, pa jim je višja kar priznana. Mislim, upam, da ne sama, da se manjkajoča stopnja izobrazbe ne more in ne sme nikomur podeliti. V nasprotnem primeru pa morajo odgovorni to povedati vsem, da se ne bodo nekateri še kar naprej trudili s študijem, ki v nobenem primeru ni lahek.
IRENA NOVAK Slovenske Konjice
Vrnimo glasbo stroki
»Priče smo izredni živosti mladinskega petja na naših šolah. Koliko zbranega in skupnemu doživetju predanega sodelovanja lahko spodbudi pesem! Od kod ta opogumljajoči polet mladine?«
Ne, to niso besede iz utopičnega romana niti poročilo iz sosednje Avstrije - to so besede spoštovanega gospoda Jakoba Ježa. Žal so stare, stare šestnajst let.
In kako je danes? Prisiljena sem opozoriti na to, kar je v resnici še hujše. Šestnajst let sem z navdušenjem poučevala glasbeno vzgojo v vseh razredih osnovne šole, zdai sem tri leta na Prvi gimnaziji v Mariboru. Čim dlje se s tem ukvarjam, tem bolj se tega bojim. Vse se mi zdi jalovo početje. Pred kratkim je rekla prijateljica, ki vodi enega najboljših mladinskih zborov v Mariboru: »Nikogar nimamo, ki bi te potrdil, ti dal moralno podporo ali spodbudo in nasvet
-	samo potolčejo te!« Zakaj sem
-	večna optimistka - postala tako črnogleda? V štiriletnem gimnazijskem programu je prostora le za 35 ur glasbene umetnosti; ob tem ostajam brez besed. Pa ne le jaz, tudi drugi profesorji.
Ne sklepajte iz tega, da imam morda težave z vodstvom šole. Nasprotno! Moralno me močno podpirajo, v resnici pa rečejo: programi so napisani v Ljubljani. V njih pa ni več zborovskega petja, pa tudi glasbene umetnosti skoraj ne. Mnenje o tem, ali zbor spada v šolo ali ne, je pre-
puščeno učiteljevi dobri volji. Tudi najbolj odgovorni ljudje pa svetujejo, da je bolje ukvarjati se s čim drugim, ker od zbora tako nič nimaš.
Dekliški pevski zbor Prve gimnazije v Mariboru se je prebil med najboljše zbore v Mariboru. Za celoletno delo bo od ZKO (torej od države Slovenije) prejel 1600 din - v treh obrokih. Naj dodam, da vsak slovenski osnovnošolec ali srednješolec dobi za delo ob raziskovalni nalogi več, čeprav porabi zanjo dvanajstkrat manj časa kot en član pevskega zbora na leto.
Korepetitorje plačujem sama, nadure so moj problem in ne zanimajo nikogar. Materialni pogoji v razredu so kriminalni. Klavir (bolje rečeno ropotulja) počiva na stolih. S tem začenjam rezumevati nemotivirane in brezbrižne učitelje. Žal.
O teh zadevah so odločali ljudje, ki niso dovolj kulturno občutljivi. Čas, ki opravičuje neka-kovost, pa je mimo. Imamo se za kulturen narod. Vendar nerazvita, zožena zavest na področju glasbene kulture ni naključna. Naravno je, da staro nadomesti novo. Vendar to. kar se dogaja z umetnostjo v srednješolskih programih, žali mojo samozavest.
Usmeritev zdajšnjega šolstva je izključno izobrazbena, vendar brez glasbe. Dela se. kot da je ni.
Glasbena umetnost je slovenskemu izobraženemu lobiju in strokovnemu svetu predaleč in mu kratko in malo ni mar.
Novoletne želje in razmišljanje za »sak dan_______________
V toplo zakurjenih sobah otroci gledajo televizijo. Tudi nedeljski program ni brez vojnih grozot in razdejanj.
Po snegu diši in otroci se veselijo prvih snežink. Tiho padajo na tla kot zvezdice želja. To je brezplačno in enako pravično darilo za veliko slovenskih otrok. Vsak se lahko s snegom poigra, razveseli in sprosti.
Toda tudi na miren nedeljski dan strašijo in svarijo sirene pred zračnim napadom in novimi razdejanji.
Slovenija in ves svet se zgražata nad novimi pogorišči na Hrvaškem, ki opominjajo.
Kako da je to namerno in nenehno sejanje smrti in groze sploh mogoče? Pozivi k miru ne pomenijo v svetu brez razuma nič, če ni človeka, sočutja in srca. Jok in strah otrok.
Kaj to pove?
Kaj to pomeni?
Je kje meja, ki nas kliče iz tega vse bolj malodušnega brezbrižnega sveta, v katerem so celo odrasli nemočni?
Ta nekončana vojna nas grozljivo prizadeva vsak dan znova. In kako vse to vpliva na krhko otroško dušo? Že če bi bile posledice vojne veliko manj hude, kot so, bi jih bilo že zdavnaj preveč. Povzročile so rane, brazgotine, dobljene v otroštvu, pa se ne zarastejo.
Bolj kot smo vsak dan priče kršenju temeljnih človekovih pravic, tem bolj se zavedamo, da je treba otroke zavarovati.
Da bi le znali bolje razbirati njihove potrebe po ljubezni, miru in varnosti doma, v vrtcu, šoli, v kraju in svetu!
Vsakomur zaželimo miru in dobre volje! Tako bomo otrokom vedrejši zgled. Z nami v igri in življenju naj imajo danes in jutri in vse leto lepše otroštvo, takšno, da se bodo še v spominu radi vračali vanj. Z drobnimi vsakdanjimi igrami opravili, s prijaznimi doživetji bogatimo razvijajočo se osebnost, da bo lahko kasneje zajemala moči za odgovorno starševstvo in partnerstvo in bo v družbi srečen človek.
Srečno!
IVANA SAJOVIC
Posledice kolektivnega odklanjanja in nezanimanja šolskih oblasti za te probleme bodo in so že daljnosežne; celo tako, da sploh ne dosegajo več evropske resničnosti. S tem ne bomo dočakali vlaka, ki bi nas odpeljal v Evropo. Zastonj se drenjamo na postaji.
Upam si trditi, da so se tisti, ki so postavljali zdaj in v bližnji preteklosti gimnazijski program s tako okrnjeno umetnostno vzgojo, popolnoma zavedali, da jo v resnici odrivajo in razglašajo za nepotrebno. Jasno je torej, da se to razvrednotenje glasbene umetnosti širi od vrha navzdol in tudi obrnjeno. Saj, kako v 35 urah štiriletnega šolanja zasidrati v mladega človeka vsaj spoštovanje do glasbene umetnosti, ki je že od spočetja naprej bombardiran z neokusnimi izdelki porabniške mrzlice? Nastaja torej velika luknja. Kdo jo bo zapolnil? Jasno da industrija zabave, ki je premočno podpirajo vsa javna občila.
Kako najti pot v ta skrajno privlačni in ustvarjalni svet? Vprašanje je staro, problematika pa čedalje bolj pereča. Menim, da se je strokovni svet lotil dela s preveč samozadostnosti. Nihče od glasbene stroke ni sodeloval pri pripravi programov, in to si gotovo nihče ne more šteti v čast. Tako smo v svojih hotenjih onemogočeni in zavrti. De-


II
javnosti, ki so predvidene. P' ^ smo opravljali že doslej. ()r Ali bo slovenska šolska P°* tika dokončno zlomila glasbe11' umetnost v šolah? Kdo je nj^ t grobar? Zakaj nimamo v£'ig0j opore v zavodu za šolstvo? Stj< nje je katastrofalno, zato se r ^ treba tako vpeti v šolsko po1’tj tiko, da ne bo vedno znova del11 jJJJ vala kot avantura duha, pa prav le na našem področju. p Čas pa je tisti, ki mu ni ubežati. Zato je treba naredi’ novo zasnovo, nova vsebinsP’ H izhodišča, ki so strokovno po1; ^ prta. Da ne bo treba parafra® rati Albana Berga in začeti govTOe riti še o »glasbeni impotenci sl® h venskega naroda«.	S
Spremeniti moramo staP °r predstave in delati druga«!*v »Nekaterim bo treba stopiti ^ nj prste, drugi bodo malce zard® k - pa bo«! Pot bo naporna. 9 & nujno, da bi bila dolga.
Če boste mojemu mnenju pdj Zi trjevali ali oporekali in mo^je ostali prepričani, da sem ^Pi stveno pozabila, se zavedam, k si Škarij in platna na tem pf k dročju ne more lastiti prav vsal H Pa si jih! Nekaj je treba tufc( znati. Žato vrnimo glasbo strok’ & Nikar se ne slepimo. TuMci manjka še ena razsežnost: tistil’,(/i ki bi nas slišali!	k
Biti slišen, biti slišan! Doslp ni bilo niti prvo. kdaj bo drugdfe MILKA AJTNIK	P1
Dl
Revija šolska knjižnica
Letos spomladi smo šolski knjižničarji dobili svoj časopis. Šolska knjižnica, zdaj pa je pred nami že druga številka. Naslovnica Ostržka s knjigo nas vabi k branju za bralno značko oziroma S knjigo v svet. Ne le naslovnica, celotna številka je namenjena bralni znački in njeni tridesetletnici. Prve bralne značke, Prežihove, so bile podeljene 22. 5. 1961, pobudnika pa sta bila prof. Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan. Da je bila zamisel prava, dokazuje danes že petintrideset bralnih značk, kot zadnja Domnova bralna značka, ki so jo vpeljali na Goriškem. S prehojeno potjo bralne značke nas v uvodu seznanja Jože Zupan, ravnatelj Osnovne šole v Šentrupertu in tudi sam velik ljubitelj knjig.
O vpeljevanju in širjenju bralne značke med slovenske šolarje piše in obuja spomine Petra Dobrila, ki v prispevku poudarja, da so se tudi šolske knjižnice začele razvijati in širiti šele z branjem za bralne značke. Pri tem ne pozabi omeniti Pionirske knjižnice v Ljubljani, ki je imela pomembno prebuiditeljsko vlogo. Zdajšnji predsednik Sveta bralnih značk Igor Longyka nas seznani s temeljnimi podatki o bralni znački, s financiranjem, razširjenostjo, s pridobivanjem priznanj in značk ter seveda z novostmi ob branju knjig.
Osrednje mesto ima obsežen priporočilni seznam knjig za branje. ki ga je pripravila Šaša Vegri s sodelavkami Šilvo Novljan, Tanjo Pogačar. Tilko Jamnik in Zdenko Lampič v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Seznam izbranih knjig vsebuje knjige, ki so izšle med letoma 1948 in 1990. Poleg bistvenih podatkov o knjigah je od šolskega leta 1978/88 izboru priključen tudi bibliografski opis z anotacijami. Celoten seznam je razdeljen po starostnih stopnjah, v sklopu posamezne starostne stopnje pa je ločeno leposlovje od poučnih
knjig. Seznamu sta dodani tu«l!(e dve kazali, avtorsko in naslovn0>l( Seznami primernih knjig za br3'ye nje so bili doslej objavljeni v Ptt>'lfll svetnem delavcu, in tako bo tud’0 vnaprej, a gradivo, zbrano enem mestu, je vsekakor vredfl0^ pohvale. Zato bo ta številka gla^ sila gotovo postala nepogrešljiv^ v vsaki šolski knjižnici pa tudi((l med učitelji slovenskega jezika’ Pi
V zadnji rubriki Stroka Ar praksa se zrcali globoka vez učenci in ustvarjalci del, pesnik’^ pisatelji, strokovnjaki, ki s£fc, ustvari na srečanjih z njimi. teja Ahlin, zdaj že gimnazijka, s£0 izredno tenkočutno spominja svojih srečanj s pisateljico ^ »znamenito Šlovenko«, kot j°s sama imenuje, Berto Golob. Tt>'a rej branje ni le spoznavanje n«C vih knjig, je tudi sklepanje novi^ poznanstev in ustvarjanje pris1'^ nih medčloveških odnosov. S(
Ne le Mateja Ahlin, tudi njefl1^ mentorica Danica Zupan je pu sala o podelitvi bralnih značk,•' drugačni kot smo jih vajeni. Ka’Ci pri Ahlinovih doma. ki so vsC veliki ljubitelji knjig, so se znaš|' in Matejin oče jim je podelL značke, seveda pa so z njim tu<y poklepetali o knjigah, branju i”!« pisateljici Berti Golob. Z Bert0" Golob pa so navezali stike tud1 na Osnovni šoli Polzela, o ten1^ poroča knjižničarka	Valerij4,,
Pukl.
Brez knjige torej ne moremo , Za uporabo katerekoli drug*., tehnologije je treba prej obvla^ dati branje, to pa pove, da PO sane besede ne bodo zatrle drug1 mediji.
Izid tematske revije ŠolskL knjižnica je, kot je zapisal IgoIf Longyka v uvodu, najlepše ve,, žilo, ki ga je bralna značka de, bila ob tridesetletnici. Postal*, naj bi nepogrešljiv priročnik uČi| teljev, knjižničarjev pa tud’i učencev, saj, kot meni Tanja P0;, gačar, naj bi otroci ČIM VEC TEH KNJIG PREBRALI. j
t
FRANCKA ŽUMER	i
jACOBUS GALLUS CARNIOLUS 1550 ♦ 1591 GALLUSOVO LETO 1991 ♦ GALLUS YEAR 1991
J*Naqer v šoli
Umetnost ravnateljevanja
pol ■ Boris Mayer: »Na vodilnih mestih naj bodo sbeflj 'varjalni in prodorni ljudje.«
^ je bil ravnatelj le pedagoški vodja, zdaj je čedalje bolj tudi
? SS^Pjdar šole. Tudi zanj seje uveljavil sodoben izraz manager: vodi
^Pgdarske, organizacijske posle, načrtuje prihodnost šole in skupaj del1 ^j^ci - učitelji in učenci - razmišlja o boljših delovnih razmerah in tl ^Kakovostnem pouku.
i mc iredi'
' • sl(l Ifij:. Udobni managerski filozo j in n Prijemih je napisano že ve-niig, pred tedni pa je pri na. >ovo odprti Šoli za ravnate jo vodi mag. Marija Veli l Zavoda Republike Slove
v.	ic.i4.ru	jc yr i rruj
a novo odprti Šoli za ravnate-Marija Veli-‘u Z Zavoda Republike Slove-staf' brja šo^tvo in šport, stekel izo-
*	v ; program Management
V 4 nnt-aš-evanjut tako da bodo arde1 lH	in Prihodnii ravnate-
#	'sye kos postavljenim nalo-,a’ ‘n zahtevam.
u VPkined Vrhunskimi strokovnjaki, wt$ je jdavaj0 v tej radovljiški šoli, i bpro docent dr- Janez Mayer, " d* ll(Šrafnski direktor v podjetju pff in r Us> centru za izobraževanje
Iskri
1	f. ’ c^riir ti <,w i k, is ty r <, c
vsat Rof}V°i vodilnih kadrov v-------
tud c,t>« ‘n predavatelj organiza-Tomito: Psihologije in psihologije
fukl cijSLJa na Fakulteti za organiza-istib . Vede v Kranju. Z usposab-Rki/Jn ntanagerjev ima že precej osWttiani (Iskrina interna šola za xx%o ka-^ene). Ko smo ga vprašali, p/J6 bodo morali ravnatelji naj-bn! naučiti, je dejal: »Za do-ne$a rnanagerja je najpomemb-nlh’ ie sPrejemljiv za ne-Z16 spremembe.«
-—'p ifdi priznani Američan Philip W&ter rsby _ v nje8ovi šoli v Win-vti0'ne,/-^cu se usposabljajo najvid-brt‘jell svetovni managerji - v svo-Pf%h, nojnovejšem delu (prevede-
tudi^ v slovenščino) Govorimo ) uK:, Novosti (Gospodarski vest-;dno %	' • ’ -	-----
V -	^	...
g}®ilrememba bi morala biti prija-ljivV'Ca' Zgoditi se mora načrtno, tud .Po naključno.« Včasih ni ka. p^0 razumeti, da ne gre naprej i ti,^irjenih poteh, vendar se je me^kfia. sprijazniti. Ravnatelji, ka-^Zin-1 So se uveljavljali nekdaj, se stbo1 ne morejo več. Kakšen naj MC. ,0rej ravnatelj? Kako postati i, ^ok^^rC Ali so v šoli primerne ne za razvijanje ustvarjal-
t ]°s vsem tem se pogovarjamo 7°'eri slogom dr. Janezom May-n0,?(3 ■ beseda pa nanese tudi na D^^ivo knjigo Williama Glas-ntk ,la Dobra šola (Didakta, Ra-sej Ca 1991), v kateri skuša pi-efll . šolskim managerjem prika-piy 5 kako naj Demingove zamisli atV. 'peričan W. Edvards Deming Krt aP°nce naučil, kako ob nizkih vSL ah dosegati visoko kakovost) iašl Nesejo v šolsko okolje.
IclL_____________________________
Postatl manager? Se je ,nC~<!jjiag0če naučiti?_________
•ud- ;	.
te%0/ri nas smo imeli dovolj ■xijl,0). nosti, da smo z naravnim iz-a ^ poiskali ljudi, sposobne tao.ravnatelje. Vendar se ti niso ug1^J0! uveljavili. Desetletja je vl3'av 8 odločilno vlogo pri izbiri pi; i,x.ateljev politika, največkrat -up i^ha- Kakšna so bila njena a, ne vem natančno, vendar sMfoj1 Prepričan, da je bila stro-£oiie\>nOSt zmerai na Pfvem mestu. ve,,fi t^a ie Poznavanje strokovno-Pr‘ zdajšnji izbiri rav-eJšV’ vendar pa, vsaj doslej, i&ip 10 upoštevano usposabljanje iidi^ vodilno mesto. Takšnega ?0je 0Sabljanja pri nas do nedav-ndl poznali nismo. Vsi nest’- P°,rebujemo svoje na-,e nike in pomočnike, nihče pa iU(jj0,nisIi, da je treba vzgojiti , j ^slednike - mlade ljudi; te ■ ■'.jJi i 1 nekaj let načrtno priprav-''I V- Za prevzem vodilnih funkcij.
V jai, ^ludi managerji, prihodnji
Ljubljana 1991), piše:
"turiugcrji, yr inuuriji
;e ateljl’ naj. spoznajo dogaja-v šoli
Adve,	~ kako deluje šolska
?V(,lna služba, administracija ' ko	°bvladajo naj skupin-
f mnamiko za delo v zbornici, J^sebno pa naj bodo usposob-.ln‘ Za gospodarjenje z denar-gč. vsega tega se je mogoče na-, seveda pa so nekateri za
•	Ravnatelji so včasih delovali na videz veliko bolj samostojno, saj se niso toliko ozirali na druge člane kolektiva.
-	Velikokrat je bilo tako zaradi njihove nemoči in neznanja, pa so se raje »ogradili« in si tako umetno ustvarjali avtoriteto. Zdaj takšen ravnatelj - hermetično zaprta oseba, oddaljena od sodelavcev, ne bi mogel več delovati. Avtokratski tip vodenja je že zdavnaj preživel, ne le v podjetjih, temveč tudi v šolah. Sodobni ravnatelj ne potrebuje formalnih sodelavcev, ki naj bi mu »pripadali« po organizacijski shemi. Išče predvsem neformalne sodelavce in tiste člane šolskega kolektiva, ki si z njim želijo in hočejo ustvarjati vizijo šole in prihodnosti. Ravnatelj naj bo pobudnik ustvarjalnega sodelovanja, sodelovanje z njim pa naj poteka prostovoljno. Za prisilo ni prostora.
•	Kaj menite o šoli na slovenskih tleh? Ali omogoča ustvarjalno učenje, delo in življenje?
-	Svojih vtisov ne bi rad posploševal, zato vam bom raje povedal, kaj družba pričakuje od sodobne šole - osnovne, srednje ali visoke.
Čimprej naj bi prenehali zgolj z individualistično vzgojo. Kaj
to pomeni? Cilj je res obravnavati posamezne učence, vendar pa je pomembno ustvarjalno sodelovanje med posamezniki. Le posamezniki, povezani v skupino, lahko ustvarijo novo kakovost. Zato naj bi šole na vseh ravneh razvijale znanje in metode za ustvarjalno skupinsko delo.
Naši otroci bi se morali čimbolj zgodaj začeti učiti tuje jezike, da ne bi zamudili pomembne psihomotorične faze razvoja v zgodnjem otroštvu - ta namreč odločilno vpliva na oblikovanje posameznih glasov. Skrajni čas je, da dojamemo:
Z vsako zadevo se je treba ukvarjati takrat, ko je zanjo čas. Tako, denimo, študiramo večinoma po srednji šoli, ko smo za študij najbolj sposobni, in ne šele pri petdesetih, saj so tedaj naša študijska prizadevanja manj učinkovita (takrat to počnemo zaradi veselja ali drugih ambicij). Velika škoda je, da naše fakultete na izrabijo dovolj tujega jezika, naučenega v osnovni in srednji šoli, ga ne razvijajo in ne dopolnjujejo s strokovnim izrazjem.
Največja pomanjkljivost naše šole pa je, da premalo vzgaja za ustvarjalnost. Ne daje dovolj pobud za skupinsko sodelovanje in premalo razvija, obremenjuje ter zaposluje desnomožgansko hemisfero (prepoznavanje, ritem, vizualizacija, čustva, sinteza, divergentno mišljenje).
• Tudi devetdeset odstotkov predmetnika, uveljavljenega na Zahodu je sestavljeno iz predmetov, ki temeljijo na delovanju leve polovice možganov (logika, jezik, konvergentno mišljenje, zaporednost, analiza).
- To je res, vendar pa posamezniki skušajo šolo spreminjati. Nekateri so celo zelo uspešni. Žal pa smo pri nas še bolj odrinili predmete, ki vzgajajo in spodbujajo desno možgansko polovico, ko smo nazadnje spreminjali predmetnike. Uspeh je že to, če se bomo sčasoma tega vsaj zavedali. Bistveno je vzgajati vse, kar je v človeku, saj je le tako mogoče vse sposobnosti čimbolj razviti. Tako je npr. pogosto slišati, da
konvergentno matematično mišljenje ni ustvarjalno. To ne drži. Mišljenje je zmeraj prepleteno, zato konvergentno nujno spremlja tudi divergentno - torej iskanje novih poti v razmišljanju. Če ta konvergentnost ne bi bila povezana z vzgojo desne možganske polovice, bi bila manj učinkovita. Ste že pomislili, kdaj je začel Einstein razvijati svojo relativnostno teorijo? Zametki segajo v otroštvo, ko je imel šest, sedem let. S priprtimi očmi je opazoval sonce in si zamišljal, kaj bi bilo, če bi jahal na sončnem žarku... Njegova pomembna teorija se je torej začela z vizualizacijo, sanjarjenjem, intuicijo, vtisom. Šele potem je nastopila logika.
Sicer pa spoznanja o tem, da je treba vzgajati čim bolj celostno, niso v svetu nič novega. Bolj revolucionarne so metode, kako to v šolah uresničevati.
Dr. Boris Mayer
• Kako bi vi začeli?
- Tako, da bi bolj upošteval našo izvirno kulturo. Ta nam je blizu. Kulturno identiteto (materinščina, sintaksa simbolike in znamenj okrog nas) sprejmemo in spoznamo že kot otroci, zato je ta za nas najpomembnejše ustvarjalno izhodišče. Prav kultura je tudi temeljna strateška vrednost managementa. In kakšno zvezo ima vse to s šolo? Šola je že sama po sebi kulturna ustanova in med njenimi nalogami je v ospredju razvijanje regionalne kulture. Za slovensko šolo naj bi bilo značilno predvsem dvoje: navezuje naj se na korenine - na naše ozemlje in kulturo, obenem pa naj nas vzgaja v svetovljane. Če obe značilnosti povežemo z našimi možgani, ugotovimo, da se morata enakomerno razvijati obe možganski polovici: če bi se samo leva, bi to pomenilo ozkost; vendar se tudi desna, ki širi obzorje. Za naš mali narod je to še posebno pomembno - varovati moramo svoje državne meje, ob tem pa skrbeti, da jih preveč ne zapremo.
•	Managementa v izobraževanju in »nekdanjih socialističnih sanj o človeku - aparatu« (vaše besede iz enega od predavanj) torej ni mogoče povezati?
-	Nikakor ne. Toda čez noč ni mogoče preseči neke ideologije, to tudi ne bi bilo pošteno. Bodimo potrpežljivi! Še zmeraj bomo imeli opravka z neke vrste uravnilovko, še se bomo več ukvarjali s problematičnimi otroki kot pa z izredno nadarjenimi, in še nekaj časa bomo prepričani, da učitelji v šolah pač ne morejo napredovati...
To kopernikovski preobrat se je začel že tudi pri nas - to je čutiti v pogovorih s čedalje bolj prizadevnimi ravnatelji in učitelji. Vsem nam manjka še veliko znanja, toda na nekaterih področjih Že prednjačimo v primerjavi s svetom (npr. razvijanje in uporaba miselnih vzorcev).
•	Poznamo veliko teorije, toda marsikdaj je ne znamo prenesti v prakso. Se strinjate?
-	Seveda. Zanimiv je odnos med informacijami in znanjem. Pogosto mislimo: če imamo informacije, imamo že tudi znanje. To pa ni res! Šele ko se z novo
informacijo naučimo prej neznano, lahko rečemo, da nekaj znamo. Vsako znanje nujno spremlja praktično razsežnost, in če te ni, o znanju ne moremo govoriti. Ko bomo to dojeli, bomo tudi razumeli, zakaj se naši šoli tolikokrat očita, da daje in zahteva preveč faktografskega znanja in premalo metodološkega. Vsebinsko znanje hitreje zastareva od metodološkega, zato naj šola ponuja predvsem slednje. Skušajmo sprejeti, da je veliko bolj dragoceno ljudi naučiti, kako dobiti informacije, kot pa jim dati že pripravljene.
•	Osnovnošolskim ravnateljem ste predstavili temo o viziji šole in razvoju kadrov. Kakšni so vaši vtisi in izkušnje?
-	Presenetilo me je, saj so se vživeli bolj kot sem pričakoval. Sploh nisem mogel predavati, toliko so imeli povedati o izbrani temi. Govorili smo o tem, kaj najbolj spodbuja njihovo ustvarjalnost: predvsem pogrešajo več metodološkega znanja, več najnovejših informacij, zavzemajo se za prijazno šolo, zgodnje učenje tujih jezikov, opisno ocenjevanje, za ustvarjalno sodelovanje, za razvijanje leve in desne možganske hemisfere, za integracijo predmetov ipd. Za ustvarjalno šolo, kakršne si vsi želimo, so kot najmočnejše ovire našteli: neustrezen odnos okolja in nekaterih učiteljev, slabe spodbude za ustvarjalnost, pomanjkanje denarja in možnosti za napredovanje, stanovsko zavist, preobremenjenost z vsakdanjim rutinskim delom, predpisano metodiko, spremembe v zakonodaji in strah pred zunanjim nadzorom.
V šoli za ravnatelje se bodo naša srečanja še. nadaljevala in rdeča nit je ustvarjalnost ravnatelja, učiteljev in učencev.
•	Kaj menite o nekateri Glasser-jevih mislih, ki so se mi iz njegove knjige Dobra šola še posebno vtisnile v spomin. »Učitelji, ki so učinkoviti managerji, bodo učinkoviti v katerem koli sistemu, vendar manj, če jih bodo vodili ljudje, ki so slabši managerji od njih.«
-	Če to prenesemo na odnos med učiteljem in učencem, bi pomenilo, da le ustvarjalen učitelj lahko spodbuja ustvarjalnega učenca. Sam menim drugače: ni nujno, da je učitelj zelo ustvarjalen, dovolj je, da je zrela osebnost, ki pri učencih zazna njihove sposobnosti in jih spodbuja. Toda na vodilnih mestih - v podjetjih ali šolah - morajo biti ustvarjalni in prodorni ljudje.
•	Demokratični managerji so ugotovili, da se delavci tem bolj trudijo, čimveč moči imajo...
-	Biti ravnatelj, biti manager, voditi - to je bolj umetnost kot znanost. Receptov ni. Umetnost je prav v razmerju med močjo in odgovornostjo: ravnatelj naj bo sposoben preplesti pooblastila, ki jih dd učiteljem, in z njimi moč Z odgovornostjo, ki jo vse to prinaša s seboj.
•	Glasser med drugim piše: »Dokler bo to, da skušamo čimveč ljudi spraviti skozi izobraževalni proces kompromis s kakovostjo, bodo naše šole vedno slabše.«
Philip B. Crosbv ugotavlja, da je vse mogoče zboljšati ali pa slabšati, in ko bo prišel čas za to, se bo tudi marsikaj spremenilo. Managerju torej koristi, če poskrbi za prave spremembe, ne pa da samo čaka, da se bo kaj zgodilo.. .Kaj menite vi - kdaj bo naša šola dovolj dobra?
-	Dobro šolo bomo imeli takrat, ko bodo otroci hitreje, z več veselja in pričakovanji v šolo prihajali, kot pa iz nje odhajati.
Pogovarjala se je LUČKA LEŠNIK
odprta
šoa
Kie vas in nas šola žuli
Ureja Tereza Žerdin
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
Zvezdice z druge strani
Zadnjič sem razmišljala o vzrokih, zaradi katerih hočejo nekateri otroci po vsej sili reševati naloge z zvezdico, čeprav so zanje pretežke in učitelji tega od njih ne zahtevajo. Naloge z zvezdico prinesejo višjo oceno. Danes pa želim razmišljati o vzrokih, ki nekatere učitelje ženejo, da postavljajo previsoke cilje, takšne, ki jih veliko učencev ne more doseči.
So vzroki v pomanjkljivih, nepopolnih in napačnih spoznanjih? Se zelje učiteljev ne ujemajo z resničnostjo? Ali morda stvari nočejo videti takšnih, kakršne so, ali pa se samo nočejo prilagajati? Morda delujejo nanje pritiski od zunaj in se tem hote ali nehote uklanjajo?
Deček, učenec, 1. razreda: April. Le stežka računa v obsegu do 10. Nespretno uporablja prstke. V drugi desetici se znajde le, če ima pred seboj računalo.
Svetujem: Do konca leta naj računa le v obsegu do 20. Prav nobenega smisla ne bi imelo razširjati obseg do 100, pa čeprav samo zapisovanje številk. Proti koncu leta pa mi otrok ponosno pove, da se uči že do 100. Le zakaj, se sprašujem, saj ne zmore niti do 20. Učiteljica ve to gotovo bolje od mene.
Deklica, učenka, 3. razreda. Oktober. Kontrolka iz jezikovnega pouka. Preverja se tudi predmet kot stavčni člen. To je snov za 4. razred. Le zakaj, jo vprašam. »Tovarišica je rekla, da zato, da bomo drugo leto več znali.« Bodo res?
Fant, učenec, 7. razreda. Domača naloga iz matematike. Vsebina je iz poglavja, ki ga v učbeniku ni. V šoli pa so rešili dva primera. Le zakaj, vprašam profesorico. »Ja, kaj pa mislite! Eksterno preverjanje znanja. Kaj pa vemo, kakšne bodo naloge. Moramo jih pripraviti malo tudi za vnaprej. Pa tudi nas bodo menda ocenjevali po teh rezultatih.«
Do zdaj je bilo drugače. Učitelje nižjih razredov so ocenjevali, kritizirali in hvalili le učitelji na višji stopnji. Priznajmo, da so hvalili bolj poredko, jezili pa so se pogosto. Otroci niso dobro brali, grdo so pisali, z napakami, niso se znali izražati, niso se znali učiti, niso znali poštevanke, niso znali, niso znali... Malo vam moram požugati. Takole: Ti, ti, ti, gospe elementarke. Kaj se to pravi! Je to sploh kakšno znanje, lepo vas prosim! Pa v osmem razredu so že tile vaši nekdanji malčki!
Iz. osnovne šole gredo otroci na srednjo. Tudi tam so profesorji ogorčeni, saj niti polovica dijakov ne zna osnovnih računskih operacij. Slavisti so še bolj hudi, niti 10 odstotkov učencev ne obvlada osnovnošolske slovnice. Treba je začeti vse znova. Leto za letom ista peem. Le kaj delajo tam spodaj, v osnovni šoli? Ti, ti, ti, tovarišice in tovariši!
Učenci in učitelji pa imajo tudi nekaj skupnega. Želijo si biti uspešni in strah jih je neuspeha. Ni prijetno takole poslušati, česa vsega svojih učencev niso naučil. Kadar koli se z učitelji pogovarjam o prevelikih pričakovanjih in zahtevah za precej veliko skupino otrok, skomizgnejo z rameni; kaj pa hočemo, tako pričakujejo od nas - oni, na višji stopnji; oni, v srednji šoli. Brez toliko in toliko znanja učenci nimajo možnosti, da bi uspeli na »srednješolskem razpisnem natečaju«.
Ne vem, zakaj tolikšna ponižnost in ustrežljivost. Se tudi v tem kaže tisto o hlapcih? Med pravicami otrok je med drugim napisano, da se mora višja stopnja šole v svojih zahtevah zmeraj podrejati in prilagajati znanju, ki ga otroci dobijo na nižji stopnji. Stvar je tako zelo logična, da se človek vpraša, kako je sploh zašla v tako pomembno deklaracijo, kot je tista o otrokovih pravicah. Očitno pa to ni le slovenski problem, le da se je slovenski šoli v zadnjem času pridružil še en pritisk več - eksterno preverjanje znanja.
Učitelji so ogorčeni in prestrašeni. Na eni strani čutijo velikansko odgovornost, na drugi pa ponoven pritisk in nezaupanje institucije, ki naj bi bila odgovorna za strokovno rast. Znanje učencev bo preverjeno, ne da bi učitelji, učenci in starši poprej vedeli, kaj je to - »obvezno in nujne znanje osmošolcev«. Ne dvomim sicer o dobrih namenih takega preskušanja, manj pa sem prepričana o tem, ali načrtovalci preverjanja natanko poznajo cilje teh ponavljajočih se dejanj. Priprave so bile nekam skrivnostne in nihče se ni potrudil, da bi vsebinsko in psihološko pripravil tiste, ki jih preverjanje najbolj zadeva Priprava se je v resnici skrčila na grožnjo: Če ne boste, bomo pa...
Sprašujem se, kakšne cilje ima ta poskus. Ali bodo naloge začrtale pogoje in raven potrebnega znanja osmošolcev ali pa bodo izidi preskusov smernice za oblikovanje učnih ciljev, kataloga znanja. Drugo je sicer boljše od prvega, še zmeraj pa šole v čem bistvenem ne spreminja. Dobili bi sicer potreben okvir znanja in še enkrat poudarjeno znanje.
Učitelji se čutijo izigrane. Nekdo dela z njimi kot s predmeti. Toda tudi učitelji se bojijo neuspeha. Potrudili se bodo za svojo zvezdico. Od poudarjenega učenja faktografije bodo hoteli iztisniti še več. Vse drugo, kar je bilo že do zdaj zanemarjeno, pa bo ostalo takšno, kot je bilo doslej.
pogledi
Če hočemo spoznati duha neke šole, sedemo med občinstvo na proslavi, če hočemo spoznati življenje te šole, stopimo med učitelje v zbornici.
Ozračje v zbornici je takšno kot v vseh slovenskih šolah to jesen: pričakovali so več razumevanja za svoje delo, zaskrbljeni so, slavisti po pravici zagrenjeni. Ob pogovoru o mali maturi so vsi menili, da morajo biti vse spremembe jasne v začetku leta. Kar prihaja med letom, moti in veča negotovost ter jezi učitelje in starše. Ko pa spregovorimo o delu v razredu, kot da bi pozabili na krivice, radi povedo, s kakšnimi novostmi skušajo posodobiti pouk.
Mladika je namreč že veliko let hospitacijska šola. Ravnatelji so zmeraj sprejemali učitelje, ki so bili voljni in sposobni pokazati svoje delo drugim. Tak učitelj mora nenehno iskati nove prijeme, to pa zagotavlja kakovost šole.
V tem poslopju je 714 učencev in 33 učiteljev, v dveh podružničnih šolah pa še 213 učencev in deset učiteljev. Imajo socialno delavko In psihologinjo, ki sta učitelju v veliko pomoč in razbremenitev.
Že drugo leto imajo na šoli trimester. Tri ocenjevalna obdobja prinašajo pogostejše preverjanje znanja in manjkratno ocenjevanje. Učenca usposabljajo, da se nauči ocenjevati samega sebe. Ni izpraše-valne mrzlice, ocenjevanje je časovno porazdeljeno bolj enakomerno. Učitelj in učenec sta razbremenjena, njun odnos pa je bolj sproščen.
Sicer pa si učitelji prosto izbirajo metode in oblike dela: predpisane imajo le učne cilje, in te morajo doseči.
IMATE TUDI PRI VAS...
...ODPRTE URE
Zelo zanimive so njihove popoldanske odprte ure. pri katerih sodelujejo učitelj, učenci in starši. Ti naj bi spoznali delo in prizadevanje šole, da bi ji bolj zaupali, jo skušali razumeti, jo podprli in čim bolj sodelovali z njo.
Eni takih ur so dali naslov Šesti b se predstavi. Razred je pokazal svojo literarno, glasbeno in likovno ustvarjalnost. Iskanje novih zamisli, medsebojno motiviranje, pripravljanje razstave, povezava z glasbeno šolo, domača peka peciva - vse to prav gotovo kaže, da se šola spreminja.
Odprte ure so koristne tudi zato, ker dobijo pri njih starši jasnejšo predstavo o svojem otroku. Nekateri so tudi razoča-
rani, ko ugotavljajo, da se njihov otrok »rine v ospredje«. Navzočnost staršev v nižjih razredih lahko delo zavre, za takrat pa imajo učiteljice pripravljene sprostilne igrice, ki so jih prinesle iz vzgojne posvetovalnice v Mariboru.
V	osmem razredu so imeli odprto literarno uro o romanu. Tu so v pogovoru o domačem branju sodelovali tudi starši.
V	šestem razredu so pri nivojskem pouku preverjali znanje premega govora o Piki Nogavički. Učiteljica ugotavlja, da imajo odličnjaki raje klasično obliko preverjanja, zelo ambiciozni in slabši pa nivojsko. Starši so bili navdušeni, otroci pa bolj zavzeti tudi za učenje doma.
V	petem razredu so starši pri odprti uri matematike spremljali temo merske enote. Šele takrat so videli, da otroci nimajo temeljnih predstav. To, kar je
Mladika se odpira z Mozartom
odraslemu razumljivo, je včasih otroku neznanka.
...POGOVOR ZA OKROGLO MIZO
Učiteljica za biologijo je pripravila v osmem razredu pogovor za okroglo mizo o aidsu. Prišli so vsi starši in učenci. Tri ure so prehitro minile. Izginile so vse ovire za sproščen pogovor ne le v šoli, temveč tudi doma.
...MOJSTRE VITRAŽA
Velika kakovost likovnih izdelkov je razumljiva, če prisluhneš ustvarjalni učiteljici likovnega pouka. Otroci so veliko risali na terenu (okna, vrata, spomenike) in v galeriji ter so mojstri v tehniki vitraža. Svoje izdelke bodo razstavili v Frankfurtu v šoli za dopolnilni pouk slovenskega jezika.
...NIVOJSKI POUK
Tak pouk vpeljuje že petdeset šol po vsej Sloveniji. S pomočjo zavoda za šolstvo iz Maribora se je letos v Mladiki razširil skoraj v vse razrede na razredni stopnji, na predmetni pa ga imajo občasno pri biologiji, kemiji, slovenščini in fiziki. Ob njem se otrok navaja, da si redno postavlja cilje. Ne tekmuje s sošolci.
temveč s samim seboj. Pomaga mu, da odkriva razpon svojih zmogljivosti in postaja samostojen.
Učiteljice prvega razreda so preskušale veliko novosti, zdaj so prepričane, da je za otroka najpomembnejši nivojski pouk. Delo, ki vsakemu prinese zadoščenje, je gotovo temelj otrokovega zdravega duševnega razvoja. Raznoliki »kotički«, ki so del tovrstnega pouka, omogočajo učencem, da razvijajo izvirnost in domišljijo, učitelju pa, da spoznava njihovo doživljanje in razpoloženje. Iz izdelkov v teh kotičkih zajema »prava« učiteljica voljo in veselje, ko s ponosom pokaže samostojne povedi svojih prvošolcev.
....BRANJE Z LUTKO
V drugem razredu učiteljice veliko premišljujejo, kako bi izboljšale branje. Novo Berilo se jim zdi zelo primerno za branje z lutko. Ker otroci ~i. veseljem nastopajo z lutko, se je tudi povečalo njihovo zanimanje za branje.
Učiteljice četrtega razreda so povedale, da pomeni projektno delo dodatno obremenitev, toda ker tudi starši ponujajo pomoč, te delo kar potegne za seboj.
Prisca: Na bregu, Švica
Pri biologiji, zemljepisu in zgodovini delajo učenci raziskovalne naloge, integrirani pouk pa se pojavlja v posameznih sestavinah.
SODELOVANJE JE VSE
Gospa Marija Šumandl, profesorica biologije in kemije, je najprej poučevala deset let na gimnaziji, na Mladiki pa je že devetnajst let ravnateljica. Vsa leta poučuje v razredu, zdaj v osmem razredu etiko in družbo. Tako otroke laže spozna, jim pomaga, oni pa je ne gledajo le kot administrativno delavko.
Delo na obeh stopnjah ji je pomagalo razjasniti marsikatero
zevanje nujno. Ponudb za ^ programe je zelo veliko, kd imamo premalo denarja, 1 2 ramo zelo skrbno izbirati.
Letošnja jesen res ni 1$ Smo v prehodnem obdobja delamo nekatere stvari po n0\ (normativi, standardi, o zavodih), pogrešamo pa 1 zakon o osnovni šoli; ta nfl marsikaj razčistil in uredil.
Ves čas so vir nezadovolf osebni dohodki, ki so v)1 manjši, učitelju pa normativ1 lagajo več dela, saj se je V obveznost povečala za deset stotkov.
Zaskrbljeni smo zaradi p1 čane agresivnosti med uh
6. december. Teden dni odprtih vrat na Osnovni šoli Miti' dika na Ptuju se izteka. Še koncert, posvečen Mozartu. Zbori dveh osnovnih šol, godalni orkester glasbene šole, ples punci in odlomki iz Bosopetčevega dnevnika ustvarijo prirediteVi kakršne bi bilo veselo še tako zahtevno občinstvo.
Mentorji, ki so prireditev pripravili, menijo, da je zdoj bolje, ko imajo pri sestavljanju programa proste roke, zborovodje pa zelo skrbi, ker je za zbor manj ur.
dilemo. Zmotno se ji zdi pogosto mnenje, da daje osnovna šola premalo znanja za začetek v srednji šoli. Tam je uvodna ponovitev temeljnega znanja zmeraj potrebna, potem pa se da graditi naprej. Napačno se ji zdi, da se dodatno izobražujejo osnovnošolski in srednješolski učitelji ločeno. Novosti bi morali spoznavati skupaj, poznati pa bi morali tudi program drug drugega. Tako ne bi bilo več obojestranskih očitkov. Povedala je še marsikaj zanimivega, pa tudi trpkega. »Dela je veliko, toda ni hudo, ker imam ob sebi ljudi, ki radi delajo. Zavestno se trudimo za čim boljše medsebojne odnose. Zato smo tudi imeli dve celodnevni delavnici za komunikacijo. Osrednja tema je bila odnos med učiteljem in starši. Pomagali sta nama Marja Stroji-nova in Anica Uranjekova iz Svetovalnega centra v Ljubljani. Zavedamo se, da je dodatno izobra-
Zato je naša letošnja p redno* naloga, da ugotovimo vzroki ta pojav. Ker bomo uspešni M se povežemo s starši, se zelo i dimo. da bi nam to uspelo. na šoli si prizadevamo, da b zbližali z drugimi šolami, se1 krat srečali in izmenjali kovne izkušnje, skupaj nastol in se skupaj poveselili. S boljšim delom pa bi radi dot1 tudi to, da bi družba znala f vilno ceniti učiteljevo delo.
Zelo čutimo težo neurejeni gmotnega stanja šol, premalo * narja je za posodabljanje ud vzgojnega procesa, za oprei( za vzdrževanje stavbe. Sp memba je nastala z letošnjim /edarskim letom, ko so se src^ stva za materialne stroške zma šala za več kot polovico. VerU pa učitelji svojih težav ne prd šajo na učence, saj škode, ki bj naredili otrokom, ne bi mogli koli več popraviti.«

DANICA CEDILNIK
Preverjanje znanja kar čez noč?____________________________
Ministrstvo za šolstvo in šport (z okrožnico 19. 11. 1991) ter Zavod za šolstvo in šport (z dopisom 25. 11. 1991) sta letos frontalno vpeljala skupinsko preverjanje znanja učencev 8. razreda osnovne šole. Na to so že bili javni odmevi, čeprav bi dokumenta zahtevala poglobljeno strokovno oceno, podajamo o obeh le svoje mnenje.
1.	K oblikovanju tega mnenja nas je spodbudilo predvsem to, da v okrožnici in dopisu ni enoznačno opredeljen namen tega skupinskega preverjanja znanja, s čimer bi bilo tudi jasno določeno, kako se smejo uporabljati tako pridobljeni izidi. Že samo zaradi tega, ker akcija ni jasno opredeljena, po našem mnenju s pravnega in vsebinskega vidika ni dopustna. Najprej se v okrožnici navaja, da »se bo ugotavljal pregled doseženega znanja po učnem načrtu osnovne šole« - to pomeni, da je cilj tega preverjanja znanja izrazito analizno-preučevalni. Če bi bil to edini cilj tega preverjanja znanja, bi to pomenilo le drugačno obliko preglednega testiranja učencev, ki je bilo v naši osnovni šoli uveljavljeno že več let. Novo pri vsem tem bi bilo le to, da bi bilo takšno preverjanje vodeno in ocenjevano eksterno; to naj bi zagotovilo enaka merila ocenjevanja za vse učence v Sloveniji. Iz strokovnega zornega kota so takšne oblike kortčnega eksternega merjenja znanja nedvomno primerne predvsem zaradi analizno-preučevalnih namenov.
Kmalu pa iz okrožnice odkrijemo, da navedeni cilj ni mišljen čisto zares, saj se izkaže, da ima skupinsko preverjanje znanja letošnjih osmošolcev povsem drug namen. Na podlagi izidov takšnega frontalnega testiranja osmošolcev naj bi se izpeljala selekcija pri letošnjem vpisu v srednje šole, ki bodo vpis omejile. Prav to zadnje predvideva navedena okrožnica kot edini resni cilj tega preskusa znanja, saj bodo na podlagi le-tega osnovne šole »svojim učencem izdale dokazilo, ki ga bodo učenci, prijavljeni za vpis v 1. letnik srednjih šol, ki so omejile vpis, obvezno morali predložiti za izbiro po predpisanem postopku«. Takšno dokazilo je namreč zaradi analizno-preučevalnih namenov povsem nepotrebno.
2.	Tako se v osnovno šolo z okrožnico vpeljuje poleg spričevala nov dokument: »dokazilo« o uspehu, ki bo potrdilo o doseženem znanju tega frontalnega preverjanja. Prepričani smo, da je to v nasprotju z Zakonom o osnovni šoli ter na temelju tega izdanimi izvršilnimi predpisi. Postopke in merila za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa v srednjo šolo določajo namreč zakon in izvršilni predpisi o usmerjenem izobraževanju; ti ne dajejo pri tem osnovni šoli nikakršnih pooblastil, predvsem ne pooblastil za izdajanje kakršnih koli listin o uspehu učencev. Predvsem pa ti predpisi obravnavajo omejitev vpisa kot začasen in izjemen ukrep, ki nikakor ne upravičuje tako frontalne akcije, kot je v okrožnici predlagano skupinsko preverjanje znanja vseh osmošolcev.
Glede na poglavitni namen omenjenega »dokazila« o uspehu, ki se bo uporabljalo za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa v srednjo šolo, vpeljevanje takega dokazila pomeni, da se v sistem preverjanja in ocenjevanja učencev v osnovni šoli vpeljuje dodaten instrument, ki izhaja iz predpisov srednje šole. Le na videz gre pri tem za osamel ukrep, ki naj velja le za osmošolce, v resnici pa, zlasti zalo, ker je vpeljan frontalno za vse učence, globoko posega v celoten sistem preverjanja in ocenjevanja v osnovni šoli in v njeno delo. Vsako preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli je urejeno z ustreznim zakonom in pravilnikom, ki tudi določa, kakšne so lahko posledice takega preverjanja in ocenjevanja ter kako jih mora učitelj upoštevati pri oblikovanju ocene
znanja za posameznega učenca. V tem primeru pa okrožnica obvezuje osnovne šole, da preverjajo znanje in ga ne upoštevajo v dokumentih, za izdajo katerih so zakonsko pooblaščene. Izdajale pa naj bi posebna dokazila o uspehu, ki izhajajo iz predpisov, veljavnih za srednjo šolo. Menimo, da ni pravne osnove za to, da bi osnovna šola poleg spričevala izdajala še druga potrdila o uspehu učencev. Mislimo, da ni mogoče dvomiti v to, da je spričevalo osnovne šole podlaga za nadaljevanje šolanja, dosežen uspeh v tem spričevalu pa tudi eno od meril za izbiro kandidatov, če bo vpis omejen. Tako je bilo urejeno do zdaj! Mar se je glede tega kaj spremenilo? To vprašanje se postavlja ob nekaterih formulacijah v okrožnici Ministrstva in dopisu Zavoda, ki tudi nima nobene utemeljitve, pomenita pa lahko celo suspenz vrednosti osnovnošolskega spričevala pri vpisu v srednjo šolo.
3.	Iz teh pravnih problemov pa izhajajo z vpeljevanjem posebnega skupinskega preverjanja znanja osmošolcev tudi pomembne vsebinske posledice. Sistem preverjanja in ocenjevanja znanja je eden od vzvodov pedagoških odnosov v šoli. Vpeljevanje eksternega preverjanja znanja zlasti s tolikšno težo, kot jo ima predvideno skupinsko preverjanje znanja osmošolcev za njihovo nadaljnje življenje, pomeni takšen poseg v sistem, da zahteva posebne priprave učiteljev in učencev. To je poseg v doktrino šole, poseg, ki spodbuja tekmovalnost, storilnostno usmerjenost, visoko stopnjo selektivnosti, vse to pa bistveno spreminja razmerja med učenci ter med učenci in učitelji, stil šolske socializacije,.ne glede na to, ali je predlagatelj to želel ali ne. Zavedati pa se moramo, da doktrine šole ni mogoče spremeniti čez noč, ne da bi pri tem tvegali nepredvidljive posledice. Posledice spremembe doktrine z vpeljavo frontalnega skupinskega preverjanja znanja osmošolcev ne bodo omejene le na zadnje leto šolanja, segle bodo tudi v vre poprejšnje razrede in osnovna šola bo sčasoma morala osredotočiti svoje delo na pripravo za ta preskus. Zavedamo se, da je osnovna šola potrebna temeljite prenove, ta pa mora biti studiozno pripravljena. Vpeljava vsake sistemske novosti, tudi takšne, kot je predlagana oblika preverjanja znanja, zahteva temeljito strokovno obdelavo, ki daleč presega tehnična navodila za izpeljavo kakega skupinskega testiranja, na kar se omejuje izdajatelj okrožnice. To, da se ukrepi s sistemskim učinkom pri nas vse pogosteje vpeljujejo v šolo zgolj s tehničnimi navodili, je izraz najgloblje krize naših zdajšnjih pogledov na šolo in neizdelanosti zasnove šolskega razvoja.
VVilli Baumeister (1889-1951' Barvast' oblaki, ZRN
4.	Nesporno je, da pri selekciji ob omejitvi vpisa ni mogoče pogd eksternih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja. Tudi doslej je bilo lakot so v končni posledici učence, ki se lahko vpišejo, izbrale srednje šole, & osnovne. Z okrožnico pa se spreminja to, da se eksterne oblike preverjanj1 ocenjevanja znanja za izbiro kandidatov pri vpisu v srednjo šolo prenašaj1 osnovno. Takšen prijem ima kar nekaj prednosti pred sprejemnimi izpiti, ^ izvajajo na srednji šoli in vrsta razlogov govori v prid temu, da je tak sprememba smiselna. Prepričani pa smo, da zaradi teh namenov ni 1,1 vpeljevati frontalnega skupinskega preverjanja znanja vseh osmošolcev. ^ toliko vprašanj o tem, kaj je sploh bistveni namen te akcije. Ali ne gre rntl predvsem za nezaupanje do učiteljev osnovnih šol? Takšna domneva se ^ šolami in učitelji vse bolj glasno sliši, češ da se bo v prihodnje delo š<r učiteljev nadzorovalo in ocenjevalo na podlagi izidov eksternega testih učencev. V tem trenutku celotna akcija skupinskega preverjanja znanja osi šolcev ni pripravljena tako, da bi iz njenih izidov lahko potegnili kakršne ^ določnejše sklepe, bodisi glede primerjave dela šol ali učiteljev bodisi $ doseganja nekih učnih standardov. Za vse to namreč niso izpolnjeni v11 trenutku niti temeljni pogoji - te pa mora vnaprej določiti tisti, ki hoče uveljf preverjanje znanja učencev za navedene namene. Treba je izdelati katalog1 standarde znanja ter poznati delovne razmere šol in posameznih učiteljev-! to je v svetu znano in vsakdo, ki pozna projekt mednarodne primerjave šol1' učinkov, ve, da se primerjave teh učinkov obdelujejo najmanj na štirih nah spremenljivk s področja pogojev dela šol. Vnaprej je mogoče napove^ da bodo poenostavljanju na tem področju učitelji upravičeno nasprotoval tega tudi v stroki ne bo težko argumentirano podpreti.
5.	Strokovno je seveda mogoče podpirati težnje po vpeljevanju eksteP11 preverjanja znanja učencev na vseh šolskih stopnjah. To je nujno predd1 zaradi analizne evalvacije šolske učinkovitosti - to pa je že dolga leta podp^ tudi naša stroka; pod določenimi pogoji pa je uporaba teh oblik preverjanji ocenjevanja znanja mogoča tudi za ocenjevanje uspešnosti posameznih K* cev. Toda iz vseh primerov, kjer so v svetu takšne oblike preverjanja zn^ razvili tudi za ocenjevanje uspešnosti posameznih učencev, lahko ugotavlja' da je vpeljevanje eksternega ocenjevanja zelo občutljiv proces, ki ga nikjer111 mogli uspešno izpeljati z ministrovo in zavodovo okrožnico sredi šolskega l( in to za generacijo, ki je tik pred vpisom v srednjo šolo. Ali se tudi v11 primeru dogaja pogosta izkušnja v naši šolski politiki, ko v naše šole p<lt šamo posamezne rešitve, ki so uspešne v tujih sistemih, ne da bi izpolnj1'1] potrebne sistemske pogoje, v katerih je posamezna rešitev šele uspešna,' velja tudi za končno eksterno preverjanje znanja. Če se učenci in itd11 v celotnem šolanju ne pripravijo na takšno obliko preverjanja znanja, lah)1 povzroči več negativnih stranskih učinkov kot pričakovanih pozitivnih iz$ Teh priprav pa ne moreta nadomestiti dva poprejšnja poskusna testa znanj11' sta za letošnje osmošolce predvidena decembra in marca.
6.	Glede selekcije pri vpisu v srednjo šolo smo prepričani, da bo treba $
drugačne rešitve, ne pa se v nedogled zatekati k omejevanju neposredno! vpisu. Ni mogoče verjeti,da bi lahko izdelali še tako dobre instrumente, ^ s še tako eksterno objektiviranim preverjanjem znanja zagotovili pram selekcijo osmošolcev, bodisi v maju na osnovni šoli bodisi r juniju na sre^ kamor se vpisujejo. Nobenega jamstva ni. da bi s takšnimi tehnikami eni" nega preverjanja znanja dosegli cilj - da bi napredovali r ustrezne šok 1 »pravi« učenci. Odreči se bo treba sistemu velikih prelomnic, v kateret" selekcija izvaja s skupinskim preverjanjem znanja enkrat ob koncu šok"; Razviti bo treba sistem postopnega usmerjanja učencev za nadaljevanje šolM Že v osnovni šoli in bolj kot instrumente selekcije uporabljati instrwnft šolskega svetovanja. Sele v celotnem postopku tega usmerjanja ima svoje "'č kot odločilni ukrep tudi eksterno preverjanje znanja.	;! i
Oddelek za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani

SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE
61000 LJUBLJANA - DALMATINOVA 4 - TELEFON 061/1 31-212
Vsem članom želimo veliko uspehov v njihovi stroki in še posebno pri sindikalnem delu
Srečno novo leto 1992!
Izvršni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti
r-—
iv«
VSEM DELAVCEM V VZGOJNO-VARSTVENIH IN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJAH
S:
Js
■,
J'

ž naj vam novo leto l PRINESE VELIKO ZDRAVJA, l SREČE IN DELOVNIH USPEHOV
f
J
J
li
n,
Delavci Zavoda Republike Slovenije ; za šolstvo in šport
A
Za večjo varnost otrok v prometu
Mag. Tomislav Šibenik in Tehniška založba Slovenije sta izdala in založila zanimiv koledar Za večjo varnost otrok v prometu in se tako pridružila akciji »minus 10%«, s katero si prizadeva Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zmanjšati nesreče v cestnem prometu.
Koledar je zasnovan na šestih listih, po en list za dva meseca. Osrednji del vsebine lista so pro-metnovzgojna gesla, ki so lahko staršem in učiteljem vodilo za pogovor z otrokom o ureditvi prometa, o prometnih predpisih, zlasti pa o problemih, stiskah, bojaznih in težavah, s katerimi se srečuje na poti v šolo in iz nje - o prečkanju ceste v naselju, o pomanjkanju otroških igrišč v bližini doma, o vsakodnevni poti in nevarnostih na njej, o tem, kako uskladiti dvojno vlogo kolesa, saj je za večino otrok igralo, na cesti pa predvsem prometno sredstvo itn. V spodnjem delu listov so vprašanja. na katera otroci skupaj s starši odgovarjajo vsaka dva meseca in jih pošiljajo občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ti bodo uporabili zbrane podatke pri urejanju prometnih razmer in odpravljanju nevarnih mest na prometnih površinah v šolskih okoliših.
Koledar je opremljen z barvnimi posnetki likovnih izdelkov osnovnošolcev o prometu.
Šole, ki bodo v akciji najuspešnejše, bo Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nagradil s pripomočki za prometno varnost, vsaka dva meseca pa izžrebajo 50 poslanih kartončkov z vpisanimi odgovori. Tehniška založba Slovenije bo za vsakih 50 naročenih koledarjev šolam podarila priročnik Popravilo in vzdrževanje koles.
Š koledarjem Za večjo varnost otrok v prometu so nevsiljivo k sodelovanju povabljeni tudi starši. Nova je tudi spodbuda za mentorje prometne vzgoje, ki organizirajo prometno vzgojo v šoli in skrbijo za povezovanje šole s starši in dejavniki, ki so v občini odgovorni za varnost v prometu.
Cena koledarja - 90 SLT - ni previsoka za koristen učni pripomoček.
VIDA BANO
sporočila
Joža Trdina
Tik pred svojim visokim jubilejem, stoletnico rojstva, je tiho odšla od nas Joža Trdina - nepozabna učiteljica za vse, ki smo se Z njo srečevali, bodisi kot stanovski tovariši ali kot učenci. Spoštovanje, s katerim smo se poslovili od nje in njenega dela, je veliko. Spominjajo se je številni rodovi
-	pa ne samo to - živijo s tem, kar jim je nevsiljivo vcepila za vse Življenje: poštenje, skromnost, požrtvovalnost, natančnost, vztrajnost, doslednost, notranjo urejenost, voljo do dela in zanesljivost. Z vso ljubeznijo in odgovornostjo je vzgajala mlade.
Ni mogoče v nekaj besed strniti vsega kar je v svojem dolgem življenju bila in storila - zato bi vsem rada priklicala v spomin le nekaj utrinkov iz zadnje šole, v kateri je poučevala, kajti bila je učiteljica vse življenje, učiteljica in učeči se človek. Njena široka izobrazba, znanje tujih jezikov, poznavanje kulture in tujih dežel ji je dajalo temeljito podlago za njeno ožje strokovno področje
-	pouk telesne vzgoje na vzgojiteljski šoli v Ljubljani, v tistem času je to bila šola brez tradicije, šola za poklic, ki si je šele utiral pot v javnost. Na tej mnogokrat težki poti je bita kolegom in učenkam v oporo. Učenkam je dala ne samo znanje, temveč jim je tudi vcepljala značajske poteze, 1<i so jim pomagale v poklicu in osebnem življenju. Prva je prihodnje vzgojiteljice oborožila s trdnim znanjem metodike telesne vzgoje predšolskega otroka, naučila jih je spoštovati otroka in njegov razvoj, saj so prvi rodovi absolventk v 50-ih letih ponesli s seboj na delovno mesto eno samo, že v knjigi natisnjeno metodiko, in ta je bila njena.
S tihim glasom in skoraj brez besed je obvladovala mladostno neugnanost svojih učenk, ni se omejevala - le usmerjala jo je
z globokim razumevanjem mladega človeka.
In njeni plavalni tečaji, odlično organizirana taborjenja na morju so bili res prava šola za preprosto Življenje v najtesnejšem stiku z naravo. Iz kraške divjine so pridne roke učenk pod njenim vodstvom ustvarile prikupen park. Nobene bilke ni bilo dovoljeno trgati brez razloga, ohranjati je bilo treba vse, kar je živo - tudi utrganih rož ji nismo nikoli podarjali, le take, ki so še rasle.
Vzgojiti duševno in telesno zdravega človeka - kako preproste besede in kako zapletena naloga. Joža Trdina jo je uresničevala skoraj neopazno, njeno delo je obdajalo posebno ozračje, ki ga ni mogoče z besedami označiti. Njeno najmočnejše vzgojno sredstvo pa ni bila le beseda, pač pa lastni zgled.
Vsem, ki smo se z njo srečevali, je dala košček sebe - neopazno in za zmeraj. S svojimi učenkami je zaorala globoke brazde na polju izobraževanja in telesne kulture. Nihče in tudi noben čas jih ne more izbrisati.
Joža Trdinova je šla skozi dolgo življenje tiho in vzravnano. Rodila in šolala se je v času Av-stro-Ogrske, preživela mlada leta v času kraljevine Jugoslavije, razdajala se je v svetlih in sivih časih socialistične Jugoslavije - Rte to je šlo mimo nje, ostalo je zunaj nje, sama pa je ostala zvesta edino svojemu temeljnemu načelu: eni sami veliki ljubezni do človeka, do človeka z vsem dobrim in slabim v njem.
Pavčkove besede Dajati iz sebe in svojih sanj so bile njeno življenjsko vodilo.
Hvaležni smo ji za njeno tiho ' in bogato življenje, za plemenito delo in za sleherno srečanje.
LEA SMASEK Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana
Andrej Petek
Človek ni samoten otok, je del kontinenta, del stvarstva. Če morje pogoltne del kopnega, je svet manjši; s smrtjo vsakega človeka smo revnejši, ker je vsak posameznik del človeštva in zato ne poizveduj, komu zvoni, kajti zvoni tudi tebi.
Šole, sodelujte z društvi nekadilcev
Nekadilska društva si z vzgojo za preprečevanje kajenja utirajo pot po vsej Sloveniji. Posebno pozornost namenjajo vzgoji mladega rodu z geslom V zdravem telesu zdrav duh in Zdravo živimo - ne kadimo.
Zato se povezujejo s šolami. Zavedajo se, da samo s pravočasno in pravilno vzgojo lahko odtegnemo mladino od te doslej še vse preveč uveljavljene in škodljive razvade. Pri tem delu smo precej uspešni zlasti na tistih vzgojnih ustanovah, kjer se vodstva in pedagoški delavci zavedajo pomembnosti te problematike.
Zgled takšnega delovanja je šola Veljka Vlahoviča v Mariboru s svojimi 1788 učenci. Ravnatelj šole, gospod Rihard Vobovnik, socialna delavka gospa Zorica Žebeljan pa tudi predmetna učiteljica, gospa Milena Rataj, nam zelo veliko pomagajo pri naši dejavnosti. Tako so v tednu boja proti kajenju priredili predavanje o škodljivosti kajenja in predvajali videokasete. Pevski zbor je na skupščini Zveze društev nekadilcev Slovenije pod taktirko gospe Rata zapel nekaj pesmi s tovrstno vsebino. Pesmi je napisala profesorica gospa Ti-homila Dobravc, uglasbil pa jih je gospod Tomaž Mancini - oba člana nekadilskega društva. Pesmi so imele velik odmev pri poslušalcih, pri otrocih in starših. Menimo, da s tako dejavnostjo neagresivno spreminjamo miselnost o kajenju in si tako utiramo pot k zdravemu življenju.
Šole, pridružite se nam!
Zveza društev nekadilcev Slovenije,
Maribor, Sodna ulica 13
Popolnoma se zavemo te resnice, ko umre človek, kakršen je bil Andrej Petek, pedagog, ravnatelj, kulturni in družbeni delavec, ki bi letos, 30. novembra, dopolnil 81 let.
Leta 1946 je po dekretu iz Ribnice prišel v Belo krajino in med nami preživel svoja najplodnejša leta do upokojitve leta 1973. Poučeval je različne predmete, bil je odličen pedagog in ravnatelj, pevovodja, mentor učencem in učiteljem. Predvsem pa je bil človek, obdarjen z razkošnimi darovi, ki jih je nesebično razdajal. S svojim velikim osebnim ugledom je dvigal tudi ugled črnomaljskih šol; vajenske, gimnazije in osnovne šole, ki jo je vodil celih 14 let. Pod njegovo taktirko so pevski zbori dosegli zavidljivo raven. Ena njegovih velikih ljubezni je bilo tudi slikarstvo in kljub obilici dela se je težko uprl skušnjavi, da ne bi poskusil mehkobo belokranjske pokrajine prenesti na platno. Ljubezen do umetnosti je prenašal tudi na učence. Kot fotoamater je okrog sebe zbiral učence in jih vpeljeval v skrivnosti fotografije. S svojim-neutrud-nim delom v prostem času je dajal dober zgled tudi svojim kolegom. Ko obujamo spomine na tiste čase, se s ponosom spominjamo dosežkov v kulturi, športu in na pedagoškem področju. Kot pedagogu mu je zmeraj uspelo, da sta graja ali pohvala dosegli pravi učinek. Zmeraj se je zavze-
(Misli iz pridige Johna Donna)
mal za učenca za humane odnose, pravičnost in odgovornost.
Sprejeli smo ga za svojega, tudi njegovo pojočo ribniško govorico, ki se ji nikoli ni mogel povsem odpovedati.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanje red dela II. stopnje za zunajšolsko delo Z mladimi.
Po upokojitvi se je z družino vrnil v domači kraj in delal naprej, vendar je del njegovega srca ostal med nami, Belokranjci. Boli me, da se mu nismo znali oddolžiti tako, kot si je zaslužil; tolaži pa, da bo še dolgo ostal zapisan v srcih vseh rodov, ki so ga poznali, spoštovali in se od njega učili.
GABRIJELA VID^C-MIHELČIČ
•STOP THE WAR
IN CROATIA
;)
mladinska knjiga založba d.d.
Ljubljana, Titova 3
Spoštovana učiteljica! Spoštovani učitelj!
Uredništvo Cicibana pripravlja ob pomoCi drugih uredništev naSih Časopisov in v že tradicionalnem sodelovanju 2 ljubljanskim živalskim vrtom Cicizimo. Prireditev je podobna našim Cicidnevom, trajala pa bo od 21. do 31. decembra. Kje? Pod okni naSih uredništev na Nazorjevi ulici v Ljubljani.
Vabimo vas, da pridete na prireditev z otroki iz vašega vrtca oziroma Sole ali pa jih povabite, naj pridejo s starSi. NaSa Tadja bo "plula" (takrat bo na njej program) ob 16. in 17. uri.
Hvala. želimo vam vesele in sreCno novo leto.-1992.
praznike
Vodja Časopisne dejavnosti:
M
vtzyak^
ffilDITlZ',
GIMNAZIJA-EKONOMSKA ŠOLA TRBOVLJE,
Gimnazijska cesta 10.
razpisuje delovno mesto
- UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po ZUI ter imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi razpisa. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Stanovanja ni.
Začetek dela: 3. februar 1992.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po sklepu o izbiri.
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE
razpisuje dela in naloge
- PEDAGOŠKO ORGANIZACIJSKEGA VODJE
Pogoji:
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, in imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog. Pedagoško-organizacijski vodja bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. 3. 1992.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VVO Domžale, 61230 Domžale, Savska c. 3
□	□	0
B	B	B
B	B	B
NIANSA
jezikovna šola
061.712012
STE MLADA (do 30 let), AMBICIOZNA PROFESORICA NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA ALI ITALUANSKEGA JEZIKA IN NAVELIČANA KLASIČNIH METOD POUČEVANJA? UČENCI NAŠE ŠOLE VAS PRIČAKUJEJO! NIANSA, d.0.0., Domžale, C. talcev 19,
61230 Domžale.

ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJE
Sobotna šola - za učitelje in starše
V soboto, 21. septembra letos je na pobudo uredništva revije OtP in družina v Cankarjevem doD v Ljubljani zbralo več sto učiteljev staršev iz vse Slovenije, da bi skup preživeli še en šolski dan. Pripravi ga je približno petnajst učiteljic kluba učiteljev v Ljubjani, skup z učenci prostovoljci. V sedmih d lavnicah, toliko se jih je zvrstilo, prikazali, kakšen je že pouk po nek terih naših šolah in kakšen naj bi I kmalu povsod. Učiteljice so zavze opazovale prijeme integriranega p uka, skrbno zapisovale, kar so s šale, in si ogledovale didaktične p pomočke, brez katerih si tako zasn venega pouka sploh ne moren predstavljati.
Odzi-u staršev in predvsem učil Ijev kaže, da bi se podobne »soboti šole« razveselili tudi po drugih sl venskih krajih.
Bralna značka na nitki
Na srečanju osnovnošolskih mi torjev zgodovinskih krožkov, so teljice napovedovale hude čase interesne dejavnosti učencev v šoli Šolski finančni normativi izrecno spodbujajo več teh oblik dela, teh je na osnovnih šolah veliko. Enr so govorili mentorji mladih geo
gov. Zveza prijateljev mladine venije je razposlala po vseh osnov šolah knjižico s številnimi progra za prosti čas osnovnošolcev v t skem letu 1991/92 (ponudbe deji nosti muzejev, strokovnih društ gledališč in številnih drugih.) Ka nih 15 šol je vrnilo knjižico z net liko neprijaznimi pripisi, češ da' šole po novem plačane za pouk delo z učenci v razredu in da intel sesnih dejavnosti ne bodo več i v dosedanjem obsegu. Če se bo res zgodilo, bo najbrž prva in naj! ogrožena popularna bralna znački
lek
i
SVET OSNOVNE ŠOLE ŠENTRUPERT
razpisuje dela in naloge - RAVNATELJA z dopolnjevanjem obveznosti
Kandidat mora izpolnjevati pogoje Zakona o osnovni šoli, višja ali visoka izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu.
Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA 68232 ŠENTRUPERT 57
CSLBJA
Mlekarstvo, sirarstvo to čebelarstvo, p.o Arja vas 63)01 Petrovče
Telefon (063) 716411, Teleks 3)657 CEUilA
Kneža)
ZMOGLI SMO, PRED VAMI JE NOV IZDELEK
ZGLED NAM JE BILA EVROPSKA PONUDBA SVEŽEGA MLEKA ZA OTROKE IN MLADINO. NAŠI TUJI PARTNERJI SO BILI ZELO ČRNOGLEDI GLEDE NAŠIH ZMOŽNOSTI, IN VENDAR VAM PO LETU DNI TRDEGA TEHNOLOŠKO STROKOVNEGA DELA Z VESELJEM PREDSTAVLJAMO NOV IZDELEK EVROPSKE KAKOVOSTI:
Mleko za mlade
VODILO CELOTNEGA PROJEKTA JE: VSE, KAR NARAVA DA, V NAJBOLJŠI OBLIKI. MLEKO Z NAJBOLJŠIMI KEMIČNIMI IN BAKTERIOLOŠKIMI IZIDI SMO LETO DNI NADZIRALI IN PREUČEVALI, NAZADNJE PA IZBRALI NAJBOLJŠE. Z NOVIM IZDELKOM DOSEGAMO CILJ, DA PRIDE SVEŽE MLEKO PO NAJKRAJŠI POTI DO UPORABNIKA, SAJ POTEKA PREDELAVA NAJVEČ 48 UR. TO PA JE MINIMUM ZA TEMELJNO PREDELAVO. Z ENKRATNO PASTERIZACIJO SMO DOSEGLI, DA MLEKO NE IZGUBI LASTNOSTI NARAVNEGA SVEŽEGA MLEKA. MLEKU KRAV Z OBROBJA SAVINJSKE DOLINE DAJEMO PREDNOST PRED UMETNIMI PIJAČAMI, PO KATERIH VSE PREVEČ SEGAJO MLADI VSEH STAROSTI.
PRI NAČRTOVANJU IZDELKA NISMO POZABILI NA FUNKCIONALNOST EMBALAŽE. MLEKO PAKIRAMO V PURE-PACK EMBALAŽO VSEBINE 0,5 LITRA, KI JE OBLIKOVANA TAKO, DA NADOMESTI KOZAREC. KALORIČNA VREDNOST, ODTISNJENA NA EMBALAŽI, PA IZDELEK NA NOVO DOPOLNI. EMBALAŽA, IZDELANA IZ DOLGO-VLAKNASTE CELULOZE, PA JE NARAVI PRIJAZNA, SAJ ODPADEK HITRO RAZPADE.
MI SMO GA IZDELALI, VI GA PREDSTAVITE MLADIM. SKUPAJ JIM BOMO ZAGOTOVILI BOU ZDRAVO ŽIVLJENJE
mm®
%



JUTRO
POZABLJENIH
Antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih,
pozabljenih
France Pibernik
Med mnogimi modrostmi evangelija, ki pridejo prav tudi neverujočemu človeku, saj segajo v korenino osebnega bivanja in rasti, sodi tista o resnici, ki osvobaja. »Resnica vas bo osvobodila!« Spremlja nas v individualnem pa tudi v družbenem, narodovem življenju. Ne zapirajmo^ si oči pred resnico. Še več, iščimo jo z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem. Samo iz spoznanja in priznanja resnice je moč graditi svojo zdravo notranjost in zdravo medčloveško skupnost.
Vemo, da v slovenski zgodovini ni bilo ves čas tako. De! resnice je bil zamolčan. To doživljamo kot posebno pretresljivo žalostno dejstvo. Bili pa so med nami ves čas ljudje, ki so slutili, spoznavali in odkrili tudi ta del naše zgodovine. Mednje sodi slavist, profesor France Pibernik.
Knjigo JUTRO POZABLJENIH, ki jo je ob koncu letošnjega leta založila in izdala celjska Mohorjeva družba, nam v broširani izvedbi in v opremi Nilsa Ortha-berja na 3J8 straneh odpira vpogled v tisti del slovenskega kulturnega snovanja, ki ga doslej nismo poznali ali pa so zanj vedeli le redki.
»Med tragične žrtve medvojnih in povojnih nazorskih spopadanj moramo 'prišteti tudi slovensko literaturo', če ne druge vsaj tisto, ki jo danes imenujemo zamolčana literatura. Dolgemu seznamu književnikov je bil prepovedan vstop v povojno slovensko javnost. kar je pomenilo, da njihovih imen nihče ni smel javno omenjati, da so bila njihova natisnjena dela izločena iz javnih knjižnic in da založbe njihovih del niso smele tiskati.« Tako je zapisal že v začetku uvoda h knjigi avtor izbora. V težavah so se znašli tisti umetniki, ki so kršili kulturni molk, »še v> težjem položaju pa so se znašli tisti umetniki, ki so med vojno javno nastopali v boju zoper komunistično
prevlado na Slovenskem, pa so bili bodisi ubiti že med vojno bodisi da so živeli v emigraciji in tam nadaljevali literarno ustvarjanje.
Izhodišče za zbornik Jutro pozabljenih je bilo preprosto. V njem so našli prostor književniki, ki so padli ali bili ubiti med vojno ali takoj po njej in je bil njihov literarni položaj še posebej brezupen. Del je bil prepovedan in zamolčevan, del povsem pozabljen. «
Pibernik nam s kratkimi, a dokaj popolnimi iivljenjepisnimi uvodi, s fotografijo in predvsem Z izborom proznih odlomkov ali pesmi predstavi tele »zamol-čance«:
Narte Velikonja (1891-1945), Stanko Vuk (1912-1944), Lado Piščanec (1914-1944), France Kunstelj (1914-1945), Tone Čokan (1916-1942), Tone Polda (1916-1945), Viktor Zorman (1918-1945).
Jože Šerjak (1918-1945), Franček Štabne (1919-1944), Janez Borštnar (1919-1945), Janez Klarič (1920-1942), Karel Starc (1920-1944?), France Balantič (1921-1943), Janez Remic (1921-1945), Janez Tominc (1921-1942), Franček Prelog (1922-1943), Ivan Hribovšek (1923-1945), Stane Bračko (1923-1945), Lojze Grozde (1923-1943), Leopold Legat (1925-1945), Odon Peterka (1925-1945).
Med njimi je več mladih duhovnikov, nekaj civilistov, sem in tja tudi kdo, ki je padel na partizanski strani in je bila njegova edina krivda ta, da je pripadal krščanskim socialistom (Klarič, Čokan, Tominc, Štabne).
»Temelj za zbornik je dokumentarno gradivo... javnosti doslej zvečine neznano. Spričo okoliščin, v katerih so bili ubiti ali so izginjali posamezni mladi, neuveljavljeni književniki in spričo povojnih razmer pri nas, je bilo od-
krivanje in zbiranje gradiva te žavno, v nekaterih primerih cei nemogoče. Da je bilo biografsko in bibliografsko gradivo kljub vsem oviram in zapletenim postopkom vendarle zbrano v obsegu, kakor ga kaže zbornik, gre zahvala vsem številnim posameznikom doma in r tujini, zlasti bližnjim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki mi niso le posredovali svojih spominov na posamezne književnike, ampak so mi dali na razpolago tudi osebne arhive.« (Pibernik) Seveda je avtor ob pripravljanju knjige obiskal še celo vrsto ustanov, ki že po svoji naravi hranijo dokumentacijo o naši preteklosti, od Nadškofijskega arhiva v Ljubljani prek Se-meniške knjižnice do Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Mariboru, segel je celo v Slovensko hišo Buenos Aires.
Pred nami je knjiga, ki jo bomo večkrat s potrebno spoštljivostjo pa tudi duševnim t. netom jemali v roke. saj nam priča o tem, kako bežno je človekovo osebno življenje po eni strani in kako trdoživo in vztrajno je njegovo duševno prizadevanje za resnico, pravico, dobroto, ljubezen ...
Čeprav stoji ob koncu knjige srhljiv verz Odontt Peterke, če imamo v mislih vse to. kar se je v zadnjih petdesetih letih zgodilo. »NIKDAR NE BOSTE NAŠLI MOJE JAME!«, je vendarle res. da smo našli še več. France Pibernik je dvajsetim prezgodaj umrlim Slovencem z objavo njihovih literarnih del prižgal jutro novega dne.
MATIJA REMŠE
šssasssr: