Fo?anrezna številka 12 vinarjev.
. 231.
if LiDUiM v n, dne 9. mm isn
sss Velja po pošti: s za ceio leto napro].. K 30-— za n mosec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— za ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej.. K 28*— za en moseo „ ,. s 2>30
V	upravi prejenian meseCno „ 2-—
s Sobotna izdaja: =
Za oo o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloleino. „ 9-— aa ostalo inozemstvo. „ 12 —
: Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm Širok« In 3 mm visoka aH nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dofiovoru.
. • Poslano: ----—
Enostolpua petitvrsla po BO v
Izhaja VBak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni rod.
SW Uredništvo Je v Kopitarjevi nltol Stev. B/Ill. Ro .opisi se ne vračajo; nefranklrana pismi se ne « sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =	1	?o!itta Ust za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi šl 0. - Račun hn!^0h-ran«ulOK8o2T8trii8i0 št'24-797« °B»k8 26,511. bosn.-hero. št. 75B3. — OpravniSkega telefona št. 188!

||Sežka, trpljenja In bolesti polna vest je došla danes iz St. Janža
na Dolenjskem. Sinoči, krog desete ure, je izdihnil svojo veliko dušo največji Slovenec, kar jih je rodila slovenska večji Jugoslovan, kar jih je poznal naš slovanski jug.
Dr. Janez Evangelist Krek je mrtev. Nehalo je biti srce, ki je domovino, našo vroče ljubljeno slovensko, jugoslovansko domovino najbolj ljubilo. V sredi parlamentarnega dela, v sredi borbe za obstoj našega jugoslovanskega naroda ga je dohitela smrt in nam ga iztrgala iz našesrede.
Zastavil je plug, vrgel seme v brazdo, razvil prapor jugoslovanske države, zbral okrog njega srca Jugoslovanov — pa ga ni več med nami! Celo njegovo življenje - eno samo veliko delo od zore do mraka.
In sebe ni. iskalo, ni poznalo v tem neprestanem in neutrudljivem delu to plemenito, kristaSno-čisto, globoko čuteče srce.
Umrl je največji genij, voditelj slovenskega naroda. Umrl je politik, pesnik, sociolog, znanstvenik, vzgojitelj in teolog. Umrl je mož duhovnik, vzoren duhovnik, ki je z močjo svojega peresa, ognjem svoje besede in s svojim življenjem vžgal plamen pravega verskega življenja in resnično krščanske ljubezni.
To ve vsak, kdor ga je poznal.
Ves naš narodni preporod, vse naše krščansko-socialno prerojenje na Slovenskem je v prvi vrsti sad dr. Krekovega duha, srca in dela. Naše delavstvo, kedo ga je bolj ljubil, naš kmet, kedo ga je bolj poznal in branil njegove pravice kot naš nesmrtni dr. Krek. Največja naša narodna moč, naše zadružništvo, naša gospodarska organizacija je produkt dr. Krekove duševne velesile. Propovednik krščanske ljubezni, bratstva in svobode, demokrat skozi in skozi. Neizprosen in jeklen v svojih nazorih, a mehak, ljubeznjiv, usmiljen, dobrohoten kot otrok.
Kako, kako smo ga ljubili vsi oni, ki smo ga poznali I
Tovariši v parlamentu, katere je dr. Krek strnil v mogočno falango jugoslovanskega kluba, stoje na bojnem pozorišču, pripravljeni na vse. A njega, duševnega voditelja, največjega bojevnika ni več med njimi.
Tam za gorami že sluti srce mogočno zarjo tako težko pričakovane svobode in združitve Jugoslovanov. Dr. Krek, veliki apostel te naše lepše bodočnosti, je zrl v dalji pred seboj naše vstajenje, ki mora priti. Toda ni mu bilo usojeno doživeti te svobode, največjemu sinu svoje jugoslovanske domovine.
Idejo neodvisne Poljske je zasadil v sleherno poljsko srce genij Henryka Sienkiewicza. Idejo svobodne in združene jugoslovanske države, začrtane v deklaraciji, pa genij našega duševnega in srčnega titana dr. Kreka. Oba je Bog poklical k sebi pred uresničenjem njihovega ideala. — Dr. Krekovo srce ne bije več. Našlo je mir.
Trpljenje in bolest sta padla danes v slovenska jugoslovanska srca.
A nesmrten genij dr. Krekov bo živel večno med nami in bo krepil odporno silo njegovih parlamentarnih tovarišev, celega naroda v boju za našo pravdo.
Dr. Krek je umrl, a jugoslovanske ideje ne uniči nobeden več.
Počivaj v miru v Bogu ti veliki dr. Janez Krek, ti genij našega naroda!
		
		
		


6Iran
»SLOVENEC«, dne 9. oktobra 1917.
fatev. 231,
Zadnje ure dr. Ion. Ev. Kreka.
Dr. Krek je bolehal že nekaj let na arteriji-sklerosi (poapnjenje žil). Zdravniki so mu svetovali mir, za kar se pa delo-ljubni mož ni zmenil. Lani je primarij dr. Gregorič jasno povedal, da ta dr. Kreka ni rešitve, ako se ne bo čuval. Zadnji parlamentarni dogodki so razvili v dr, Kreku zopet vso silo njegove agitatorične moči. Bil je povsod navzoč, kjerkoli je mislil, da je potreben. Danes na severu države, jutri na jugu. Bil je na videz krepak hrast, a znotraj mu je pojemala življenska sila. Napori dolgih potovanj sedanjega časa niso bili več zanj — podgrebli so mu dragoceno življenje. Povrh se je posebno hudo prehladil nedavno na poti iz Zagreba na Zidanem mostu, ko je moral več ur čakati v mrazu in vetru, prej pa na dolgi avto-mobilni vožnji čez Liko v Split in nazaj. Ves bolan je na Zidanem mostu takorekoč obnemogel in je poiskal najbližje zavetišče pri prijatelju, župniku Ludoviku Baj-cu v Št. Janžu na Dolenjskem. Tu je dr. Krek bival nad 14 dni — ležati ni mogel, slonel je pri pisalni mizi in trpel. Še-le zadnje dni je mogel sedeti v postelji. Imel je hud pljučni katar, razširjejne srca in zlatenico. Zadnje dni mu je bilo nekoliko bolje. Kanonik dr. Gruden, ki se je vrnil pred par dnevi z obiska v Št. Janžu, je pravil, da bo dr, Krek kmalu okreval in da se mu zdravje vidno boljša. Obiskal ga ft tudi poslanec Gostinčar, pri njem pa je zadnji teden bila tudi njegova skrbna sestra Cilka.
Včeraj je dr. Kreka obiskal tudi poslanec dr. Lovro Pogačnik. Dr. Krek je bil včeraj izredno živahen, dobre volje, stari humor se mu je zopet oglasil. Ape-tit, katerega je že dolgo časa pogrešal, tako da ni skoro ničesar užival, se mu je včeraj vrnil. Dr. Krek se je naravnost srečnega počutil v idilično krasni okolici Št. Janža, popisoval je lepoto tega venca vinskih dolenjskih goric. »Vse tukaj poje,« je dejal dr. Pogačniku, »griči pojo, polja po-jo in ti dobri Dolenjci samo pojo. Kakor v mladih letih, tako bi pesmice zlagal v tej lepi naši zemlji.« Posebno ga je veselilo, da je zopet umsko mogel živahno misliti. Po dolgem času je včeraj prvič šel v obednico k družbi, v kateri so bili vpoko-jeni župnik Jakob Bajec, domači župnik Ljudovik Bajec in dr. Lovro Pogačnik. Dr. Krek je pravil družbi, da je ustanovil pred kratkim vseučiliški profesor v Gradcu dr. Ude katoliško pacitistiško družbo. Pred kratkim je dr. Udeju pisal, kaj naj družba glede vojske in miru dožene, kako je mislila cerkev v vseh časih o tem vprašanju. Katoliški učenjaki bi morali zbrati vse izreke sv. pisma, vse nauke cerkvenih očetov in svet bo gledal, kako jasna načela so vladala vedno v cerkvi. Vedno je cerkev preganjala tiranstvo. Akvinec pravi, d* je slaba oligarhija boljša kot vsaka tiranija. Za nas je jasen nauk, da vsaka oblast prihaja ob Boga, naravno izgleda razvoj oblasti nad človeštvom za teista in ateista objektivno popolnoma enako, kakor fizični pojavi v naravi. Princip, da potom ljudstva oblastniki dobe oblast, ne nasprotuje zgorajšnjemu nauku. Na neko pripombo vpokojenega župnika Bajca je dr. Krek demonstriral: Vzel je v roko nož, pokazal ga vpokojemu g. župniku in dejal: »Stric, to je nož, Bog mi ga je dal, ž njim Vam odrežem kos kruha in izpolnil sem voljo božjo •— če pa ga Vam potisnem v srce, ravnal sem proti volji božji.« Po daljšem pogovoru se je utrudil, a odklonil je, da bi legel na zofo v obednici, poslušal je pazljivo mirno nadaljno debato. Okolu 3. ure popoldne sta ga spremila dr. Lovro Pogačnik in župnik Lud. Bajec v spalnico. Težko je dr, Krek šel po stopnjicah, v sredi je dalje časa počival, vendar je takoj par šaljivih povedal. V spalnici je dr. Krek legel na zofo, župnik Lud. Bajec ga je odfel in kako prisrčno razmerje je vladalo med obema, kaže odgovor na opombo dr. Pogačnika, ki se je začudil, češ, da je toliko nežne ljubeznjivosti v takem hrustu, kakor je župnik Bajec. »O Lovro, ne samo ljubeznjivost, to mi pove tudi vselej kako tako, da se moram smejati, ako me še tako sapa naganja.« V šaljivosti se je ljubez-njivo spomnil tudi Kroparjev in je na opazko dr. Pogačnika rekel: »Kako more oče pozabiti na svoje sinove.« Glas pri tem razgovoru pa mu je oslabel. Sam se je apo-strofiral: »Glas je malo bolj klavern, a hvala Bogu, glava pa je zopet stara. Nato sta se prijatelja poslovila in dr. Krek je za par ur mirno zadremal. Okrog 7. ure je zaželel večerje in vsa vesela je skrbna mati župnika Bajca mu prinesla šunke, katero je prav s slastjo povžil. Okrog 9. ure mu je zrahljala služkinja posteljo, šaljivo se je obema zahvalil za postrežbo, skrbelo ga je le, kako bo dr. Pogačnik vozil se v črni noči proti Zidanem Mostu čez obronek. Nato sta se dr. Pogačnik in župnik Bajec vrnila k družini, ki jima je vsa srečna pripovedovala, kako se dr. Krek danes dobro počuti.
Da ga ne bi prepozno motila, gre oko-u 10. ure dr. Pogačnik v spremstvu župni-a Bajca k dr. Kreku se poslovit. Ko sta
t
vstopila, ne najdeta g. dr. Kreka ne v postelji ne na zofi. Župnik Bajec je zaklical v strahu: »Lovro!« Gospoda sta strahu obstala: dr. Krek je ležal ob zoli vznak na tleh z razprtimi očmi, gledajoč proti nebu, roke sklenjene ob telesu, levo nogo nekoliko čez desno. Gospoda sta skočila k očetovskemu prijatelju, v katerem je bilo še nekoliko življenja, sklicala sta družino in domači g. kaplan Skubic je umirajočega dr. Kreka, katerega so n.edtem prenesli na posteljo, dejal še v sv. olje. Dr. Kreku je dr. Pogačnik zatisnil oči...
Družina je povedala, da je ~ar trenutkov, predno sta gospoda prišle., čula, da je zgoraj nekaj padlo, seveda nihče ni mislil, da je v tem trenutku slovenski narod izgubil svojega najboljšega sii»*.
* * *
Dr. Krek in dr. Lovro Pogačnik sta se včeraj dopoldne razgovarjala tudi o politiki. Dr. Krek je pOvse odobraval sedanje stališče Jugoslovanskega Muba in naročal dr, Pogačniku, da sporoči načelniku dr. Korošcu naj ministrskemu predsedniku javi, da slovenski narod danes bolj kot ke-daj občuti trdo roko germanizacije in da njegovi zastopniki ne morejo podpirati sistema, ki nas vsak dan bolj zahlapčuje, • • *
«0 ,y .^-ftor \ (ii f
O Božiču leta 1865. je bil rojen dr. Krek pri Sv. Gregorju nad Sodra-žico, kjer je bil njegov oče učitelj. Pri svojem očetu je dobival prvi šolski pouk pri Sv. Gree-orju ln pozneje v Komendi. Po očetovi smrti se je mati, ki jo je Krek najprisrčnejše ljubil, z družino preselila, v Selca nad Škofjo Loko. Četrti razred je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo jo študiral v Ljubljani, kjer je stopil v bogoslovje. Pokojni kardinal Missia, ki je v mladem duhovniku spoznal izreden talent, ga je poslal na Dunaj, odkoder ie prišel kot doktor zopet v domovino. Bil je kaplan v Ribnici, stolni vikar v Ljubljani, dokler ni 1. 1895 postal profesor na ljubljanskem Semenišču. Že 1. 1897. je bil izvoljen v državni zbor kot poslanec pete kuri je.	^
Odbora »Slovenske krščanskosocialne zveze« in »Jugoslovanske strokovne zveze« imata sek> jutri ▼ sredo ob 7. uri zvečer v
dvorani Katolike tiskarne, III, nadstropje. * * *
Truplo dr. Kreka prepeljejo jutri, v sredo, ob 4. uri popoldne iz Št. Janža z vlakom do Trebnjega, kjer ostane čez noč. V Ljubljano pripelje truplo dolenjski vlak v četrtek dopoldne, in sicer na južni kolodvor. Pogreb bo v petek ob 3. uri popoldne. Podrobnosti javimo.
izjava istrske daSevščine.
Na posvetu »Svcčeniških zajednic« v Pazinu dne 27. septembra je sklenila navzoča istrska duhovščina:
»Hrvatsko"8lovenska duhovščina v Istri izjavlja, da je popolnoma sporazumna z deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. maja t. 1.
Z globoko hvaležnostjo pozdravlja noto sv. očeta Benedikta XV. za svetovni mir in trud našega cesarja Karla, da se čim preje konča to strašno klanje na boj- ' nih poljanah.	j
Obenem protestira najodločnejše pro* j ti imperialističnim namenom sovražne države Italije, da si osvoji Trst, Istro in drugo Primorje.«
MotroDla polilo.
Jugoslovani in vlada.
»Narodni Listy« prinašajo z dne 6. t. m. z Dunaja naslednjo brzojavko: Za v torek je pozval načelnik vlade k sebi predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca ter člane predsedni-štva kluba dr. Laginjo in vit. Pogačnika (dr. Krek je bolan). Odločno zani-kujemo mnenje, da bi mogla vlada pridobiti zase Jugoslovane s kakimi drobnimi koncesijami. Jugoslovani ne bi vstopili v vladni tabor, tudi če bi jim vlada obljubila ustanovitev pravne fa*-kultete v Ljubljani.
Nadomestne volitve za izpraznjene mandata.
Dunaj, 8. oktobra. Kakor poroča parlamentarna korespondenca, tvori vprašanje izpraznjenih državnozbor-skih mandatov, katerih je 41, že dolgo predmet razmotrivanj. Med tem ko so bili prej nasprotniki nadomestnih volitev v večini, prevladuje sedaj mnenje, da so nadomestne volitve iz političnih razlogov potrebne. Volitve bi se vršile na podlagi kompromisa v smislu dosedanjega posestnega stanja. Glasi se, da bodo že po rešitvi proračunskega provizorija razpisane nadomestne volitve. Volitve bi so vršile
svečana meseca. Izpraznjeni mandati
so bili razdeljeni sedaj tako-le: 13 Čehov, 11 nemških nacionalcev, 5 nemških krščanskih socialcev, 4 Jugoslovani (Grafenauer, Povše, Mandič, Gre-gorin), 2 Poljaka, 2 nemška socialna demokrata, 2 Italijana, 1 italijanski soc. demokrat in 1 Ukrajinec.
Angleii se amikajo proti Eviratu.
Carigrad, 7. (K. u.) Uradno: Angleži v tvojem poročilu 1. oktobra trdijo, da so zmagal! pri Romadiehu ob Evfratu. Če bi odgovarjalo to resnici, bi se sovražnik s svojimi četami ne umikal od Evrfrata proti Bagdadu, marveč bi prodiral. Dejansko se pa umika angleška glavna sila proti Bagdadu.
Obroč okoli esrednjih velesil.
Rotterdam, 8. oktobra. »Daily Tele-grapl« poroča iz Washingtona: V Franciji, Italiji in v drugih deželah sporazuma nameravajo slediti zgledu Združenih držav in obdati osrednje velesile z nepredrljivim obročem. Merodajni vrashingtonski krogi sodijo, da se bo končala vojska v treh ali v štirih mescih, če se posreči, da odrežejo osrednje velesile od vsakega uvoza.
Dnevne novi-ce.
Za vojaško službo nesposobni ne bodo vpoklican! na Kranjskem in Primorskem v vojaško službovanje.
Dunaj, 8. oktobra 1917.
Naš poročevalec je ravnokar izvedel od merodajne strani, da vpoklici za vojno-nesposobnih v vojaško službovanje ne pridejo za Kranjsko in Primorsko v poštev.
Za škofa v Splitu bo imenovan škof v Šibeniku L. Pappafava.
Apostolski vojni vikar škol Bje" lik se je podal na fronto in v etapsko ozemlje okupiranih ozemelj, kjer ostane dalje časa, da nadzoruje duhovno pastir-stvo.
-f Odlikovanja. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila fregat-ni poročnik Alojzij Sernec in nadporoč-nik 37. strel. p. Franc Kadunec. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku nra-brostne svetinje so dobili: višji orožni mojster 26. strel. p. Josip Sternad, narednik črnovoj. etap. baona št. 403 Matija Duh, raČ. podčastnik voj. ujet, delavske stot, št, 395 Franc Kopič- orožni mojster 15. lov, bat, Franc Ferlež, nam. stražmojfetra 6. dežel. orož. pod. Franc Drobnak in Martin Ojsteršelc, nam. stražnmojster 7, dež, orož. pov. Anton Gril in okrajni stražmojster 12. dež. orož. pov. Ivan Skodlar.
—	Odlikovani slovenski fantje. Z bojišča nam pišejo: Naznanjam Vam, da smo bili zopet vsi Slovenci, kar nas je pri tej stotniji, odlikovani. In sicer sta dobila če-tovodja Simon Vračun in Ivan Grill srebrno svetinjo II. razreda, četovodja Alojzij Munda bronasto, poddesetnik Bagatelj srebrno II. razreda ,pešec Fran Zgonik bronasto, tako da imajo vsi tukaj služeči Slovenci po dve ali tri odlikovanja.
Po smrti odlikovan. Pred sovražnikom padli praporščak 2. gorskega strelskega polka Anton Rode je odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo.
—	Vlak je povozil na postaji Lekenik na Hrvaškem načelnika postaje Antona Schnellerja.
Požig in samoumor. Dne 26, septembra popoldne je posestnici Jeri Poštrak v Radislavcih do tal pogorel hlev, Zažgal je njeen mož 87 letni Tomaž Poštrah iz maščevanja, Živel je že več let s svojo družino v prepiru. Po dejanju sc je Poštrah obesil na podstrešju zažganega hleva in popolnoma zgorel.
Velika tatvina na Reki. Eno minolih noči so vlomili tatovi v trgovino Bettanin na Reki in odnesli za čez 100.000 kron dragocenosti.
LjiiDiMe nova
lj Umrl je v Mariboru enoletni prostovoljec Karel Krisch iz Ljubljane. Lahka mu žemljica! Preostalim naše iskreno so-žalje.
lj Srednješolska vest. Deželni šolski svet je izprašanega učiteljskega kandidata Antona M o 1 i k a imenoval za suplenta na drugi državni gimnaziji v Ljubljani.
lj Umrli v Ljubljani: Marija Starman, žena delovodje, 69 let, Miroslava Suhadol-nik, hči rev. drž. žel., 1 in pol leta, Ivana Schor, kožarjeva žena, 48 let, Ivana Oblak, delavka, 24 let, Simon Gregorčič, duh. vikar, 59 let, Josip Markič, posestnik, 57 let, Josip Novak, dijak, 13 let, Ivan Želko, sin bajtarja, 8 let, Ana Zaje, mestna uboga, 78 let, Marija Dobrin, perica, 43 let, Marija Oblak, delavka, 74 let, Ivana Porenta, hč:
Eosestnika, 3 leta, Marija Remžgar, delav-a, 54 let, Jožek Mariko, delov, sin, 1 in pol leta, Jožefa Spacapan, vdova posestnika, 30 let, Ivan Podboj, učenec, 9 let, Alojzija Dacar, prevžitkarica, 67 let. Fran Teran, kovinski strugar, 17 let.
lj G. Pečku, članu osješkega hrvatskega gledališča in bivšemu članu slov. gledališča v Ljubljani, ki je obolel v Osjeku na legarju, se je zdravje zboljšalo. Leži v bolnici v Osjeku.
lj Predrzna tatvina. V noči od 8. na 9. t. m. je tat odnesel v neki vili pod Rožnikom precej ženskega in moškega perila. Odnesel je tudi ravnokar za pranje pripravljeno dvojno posteljno perilo, dalje zabojčke z žeblji, klešče, kladivo, ključavnice, stare ključe, male vrtnarske škarje in velike škarje za rezanje ograje, kuhinjsko orodje itd. Škoda samo na perilu znaša več sto kron. Žensko perilo je bilo zaznamovano s finimi monogrami A. S,, moško perilo pa z A. J. Pred nakupom teh stvari se svari. Uvedena je energična zasledovalna akcija.
lj Ni hotel ostati na cesti. V soboto zvečer je prišel v ljubljansko kavarno na Starem trgu proti enajsti uri prileten mož. Tam je použil naročeno pijačo, potem pa legel in zaspal. Ko je prišla policijska Ura, je mož le nerad zapustil lokal ter hotel ostati Čez noč v kavarni. Končno »o ga odpravili. Trudni mož pa ni odšel, marveč se je sprehajal po trgu in čakal, da so domači odšli k počitku na svoje stanovanje. Nato je sedel na prag kavarne, sezul Čre-velj in razbil veliko šipo v vratih. V kavarni je potem popil nekoliko slivovke, potem pa legel k počitku, hoteč menda mirno prespati hladno in deževno ftoč. Ropot je zbudil tudi sosednje stanovalce. Na nesrečo je prišla kmalu za njim tudi policijska straža in ga odvedla k počitku v zapor. Ali mož ni imel stanovanja ali kaj je bilo povod temu očividno nepremišljenemu dejanju, ne vemo.
lj Oddaja zelja pri mestni aprovbadJL Rekvirirano zelje bo mestna aprovizacija deloma kisala, deloma pa tudi sveže oddajala konsumentom. Na drobno bo prodajala mestna aprovizacija zelje na Vodnikovem trgu, na debelo pa iz skladišča. V okolici ne bo smel nihče drugi kupovati zelja, kakor pooblaščenci mestne aprovizacije. Tudi zeljarji bodo dobivali zelje od aprovizacije in ne bodo smeli jemati zelje naravnost pri pridelovalcih. Te odredbe so bile potrebne, ker bi sicer mestna ipro-vizacija ne mogla dobiti po maksimalni ceni potrebno množino zelja. Natančnejši razpored oddaje zelja na drobno in na debelo se bo pravočasno priobčil, vsled #a-sar naj ljudje nekoliko potrpe in naj ne hodijo tozadevno po pojasnila k mestni apro-vizaciji,
lj Oddaja kislega zelja na rdeče Izkaznice. Mestna aprovizacija bo oddajala
v sredo, dne 10. t, m. v cerkvi sv, Jožefa na rdeče izkaznice štev, 601 do konca kislo zelje po sledečem sporedu: od 8. do 9. ure štev. 601 do 800, od 9. do 10, ure štev. 800 do konca. Vsaka oseba dobi en kilogram, vendar lahko vsakdo manj vzame kakor en kilogram. Kilogram stane 80 vinarjev.
lj Kislo zelje na rdeče izkaznice A«
Mestna aprovizacija bo oddajala v sredo, dne 10, t, m. v cerkvi sv, Jožefa kislo zelje na rdeče izkaznice, zaznamovane s črko A od 10. do 11. ure dopoldne. Vsaka oseba dobi največ en kilogram zelja, vendar stranke lahko tudi manj vzamejo. Kilogram stane 80 vinarjev,
lj Oddaja krompirja za 6. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala v sredo, dne 10. t, m, strankam 6, okraja na nova nakazila krompir v svojem skladišču na Dunajski cesti. Določen je tale red: Od 8. do 9. ure štev, 1 do 200, od 9, do 10, ure Štev. 200 do 400, od 10. do 11. ure štev. 400 do 600, od 2. do 3. ure popoldne štev, 600 do 800, od 3. do 4. ure štev. 800 do 1000, od 4. do 5. ure štev. 1000 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme. Kilogram stane 30 vinarjev.
Primorske novice.
Obnovitev Primorske. Na Primorskem se bo ustanovil kreditni zavod za obnovitev Primorske, ki bo podeljeval kredite kmetom in obrtnikom, ki so bili prizadeti vsled vojske. V načrtu imajo zakon, o katerem naj bi razpravljal državnozborski odsek za obnovitev od vojske poškodovanih dežel.
lj Smrt za domovino. Na severnem bojišču je padel šestošolec goriške gimnazije, vojak 58. pešpolka E n g e Ib e r t Kralj, doma iz Gorice, Mirodvorska ulica štev, 25, sin zastopnika ljubljanske Vzajemne zavarovalnice v Gorici, časten mu spomin!
Župnijski urad In župnik iz Cepo-vana bo v Kropi na Gorenjskem na Kranjskem, kamor se je obrniti pismeno v slučaju potrebe. Pozdravljeni raz-pršenj župljani Vaš župnik, Val. Pirec.
Mirovni pokrpf.
Lugano, 8, »Corriere della sera« poroča iz Londona: Vatikan je izročil angleški vladi odgovora Avstrije in Nemčije na noto sv, očeta. Odgovoroma sv, oče ni priložil nobenih novih spisov. Sveta stolica je poslala odgovora po navadni aiploma-tični poti.
Vojska se bliža koncu. — Mir se bliža(?).
Amsterdam, 8. Veliko pozornost povzroča članek »Corriere della sera«, ki temelji na dobro poučenem viru in naznanja: Odgovor sporazuma na mirovno ponudbo sv. očeta gre še dalje, kakor odgovor osrednjih velesil. List je dobesedno pisal: Vojska se bliža svojemu koncu. Vidimo, da prihaja mir.
Vojni furor Anglije — v govorih in v člankih.
Haag, 8. Odklonilni članki angleškega časopisja glede na Czerninov govor tukajšnjih političnih krogov niso presenetili. Pričakovali niso, da bo angleško časopisje se kar prilagodilo Czerninovim nazorom. Napredek je že, ker je del sovražnega časopisja Czerninove besede prijazno sprejel. V Londonu ne bodo, dokler se že skoraj ne bo sklenil mir, drugače govorili, kakor v vojnem smislu. Prijatelji miru na .celem svetu upajo tako močno na mir, da njih prepričanja ne omajajo vojni članki časopisov.
Francoski socijalisti za zmagovit mir.
Bordeaux. (K. u.) Na kongresu socialistov je predlagal Comnere-Morel, da njegova stranka odklanja všalc brezpogojni mir, ki ga je mogoče le doseči, če so vsi Francozi složni.
Angleško časopisje o pripravah za mir.
Rotterdam, 5. oktobra. »Daily News« razločujejo med mirovnimi pogoji in pogoji, ki so potrebni, cla se uvedejo mirovna pogajanja. »Times« in skoraj vsi londonski listi pritrjujejo Asquithovemu govoru 26. m. m. v Leeasu in ga v zahtevah še prekašajo. »Daily News« pa zavzemajo drugačno stališče. Pravi, da je izprožila sedanja vojska veliko vprašanj. Ni mogoče čakati z mirom, dokler se vsako to vprašanje ne reši. Nekaj točk pa morajo osrednje velesile sprejeti, da bo mogoče o miru razpravljati. Izprazniti se morajo zasedena ozemlja in formelno priznati neodvisnost Belgije, Srbije in Rumunije. Alzacijo Lo-reno kaže izločiti iz predpogojev za otvoritev mirovnih pogajanj.
Razbit mirovni shod v Londonu.
Amsterdam, 8. oktobra. Reuter javlja, da so v severnem Londonu razbili shod, ki so ga priredili miroljubi. Govornike so pretepli, policija jih ni hotela ščititi.
Minister Commandini govoril o vojnih smotrih Italije.
Lugano, 8. (K. u.) Italijanski minister za propagando Commandini je govoril v Ceseni o potrebi, da se obvaruje vojna odporna moč. Sovražniki žele, naj se takoj prično diplomati pogajati, a sporazum, posebno pa Italija, se ne pusti ujeti in ne klonijo orožja. Avstrija hoče najbrže to-le doseči: mir brez aneksij za Avstrijo, Lov-čen, varuštvo nad Albanijo, Črna gora naj izgine, svoboda izlivov Donave, direktna zveza z Bolgarijo in garancija s strani Srbije. Italija si hoče pridružiti kraje, ki so ji bili iztrgani s silo in dežele, ki so vidno italijanske in dobiti hoče jamstvo za svobodo svojih morij, zagotoviti pogoje Svojega obstoja in napredka.
Avstrija se odpove srbskemu ozemlju?
Pariz, 8. oktobra. »Information« poroča iz Londona: Kakor javlja »Reymolds New Papers«, se v diplomatičnih krogih izjavlja: Avstrija je pripravljena se odpovedati svojim zahtevam po srbskem ozemlju in Srbijo zopet vpostaviti njeni popolni svobodi.
Topovi grmeli od Tolmina do Krasa.
Nova italijanska oienzivo se je pričela.
Vse kaže, da se bližamo na soškem pozorišču večjim dogodkom. Ogenj s topovi se jc močno povišal; bližajo se najbrže boji. Sovražnik zopet osredotočuje svoje napore na Banjški visoki planoti, kjer se mu je v enajsti soški bitki posrečilo, da je pridobil uspehe, ki jih bo izkušal zdaj razširiti. Sovražnik napada tudi goro Sv. Gabrijela. Kmalu se pokaže, če sebo iz teh bojev razvila 12. soška bitka.
Italijansko bojišče jo postalo sedaj precej zanimivo, ne toliko vsled vojaških dogodkov, ki se sedaj odigravajo, marveč zaradi dogodkov, ki jih je pričakovati. Ko je i>onehala 11. soška bitka, je od 5. septembra nastopil odmor. ki jc ne glede na artiljerijski ogenj in poizvedovalne boje trajal do konca mesca. Dne 29. in 30. septembra so se pa nenadoma zopet razvili srditi boji na južnem delu Banjške planoto in na zahodni strani Sv. Gabrijela. Pridobitev ozkega kosa jarka, ki so ga priborili 2. oktobru, so Italijani plačali z novimi najtežjimi izgubami. *MUiiuiJio£ejo iioaest tega lirjba izra-

biti kot izpadalno točko za nadaljne boje ali ga pa pridobiti za opirališče pri morebitnem umiku, ali pa nameravajo s temi boji iznova ugotoviti le silo avstrijske obrambne armade.
V	avstrijskih armadnih krogih smatrajo te nove boje kot predigro za obnovitev splošne velike ofenzive. Italijansko vojno vodstvo prevladuje skrb zaradi notranjih političnih zmešnjav. Načelnik avstrijskega generalnega štaba sc je koncem septembra izrazil: »Zahodne velesile bodo Italijo napotile, cla obnovi svojo napore, da si odpre pot v Trst; neprimerljiva hrabrost in vztrajnost naših soških boril-cev pa bo odbila tudi nove navale, in naj bodo še. tako silni. Iz naporov, da bi osvojil hrib Sv. Gabrijela, je za italijansko armado nastalo prestižno vprašanje. Sv. Gabrijel je gotovo dragoceno opazovali.5če, več pa ne! Če bi prešel v laške roke, bi to povzročilo edinoie malo popravo fronte.«
V	bližnjih dneh se bodo razmere na italijanskem bojišču najbrž razjas-
AVSTRIJ5KO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. oktobra. Uradno: Pri Soči so na posameznih mestih s topovi močnejše streljali. Posebno se je ojačil topovski boj na Banjški visoki planoU. Boji pehote so se razvili le v odseka gore Sv. Gabrijela, kjer smo opolnoči odbili močne italijanske sunke.
Drugod se ni nič ^osebnega zgodilo.
Dunaj, 8. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan:
Od Tolmina do Krasa se je včeraj oživil v večji meri ogenj s topovi in z minami vseh kalibrov. Na Banjški visoki planoti se je tu in tam povišal v bobneči ogenj. V odseku Sv. Gabrijela smo s streljanjem odbili napade patrulj. Opolnoči sc je ob napadu italijanskih čet razvil boj pehote. Cadorno-ve čete so se morale umakniti.
Na južnotirolskem pozorišču so Italijani napadli prednjo stražo naše postojanke na Costabella. Napad smo odbili.
Italijansko uradno poročilo.
5. oktobra. (Zakasnelo.) Naše patrulje so nastopate med Judikarijo in dolino Bren-ta; nekaj mož so ujeli. Na visoki planoti Asiago večkratni močnejši topovski bobneči ogenj. V odseku gore Sv. Gabrijela smo popolnoma in hitro odbili ponovne sovražne napade. Vzhodno od Gorice smo z nenadnim napadom izboljšali del naših postojank, kar smo vzeli, smo držali, dasi je nastopal sovražnik z besnimi protinapadi. Na Krasu so, kakor ponavadi, streljali s topovi. Ponoči od 3. na 4. jc preletela mogočna italijanska bombna skupina drzno pomorsko trdnjavo Ko-tor. Presenečeni sovražnik je odgovarjal z močnim, a nerednim ognjem svojih obrambnih baterij. Naši letalci so zadeli večkrat v zaflivu zbrane pod-moi'Sike čolne in so, kar smo dognali, dobro učinkovali. (Opazka kor. urada: Z merodanega mesta smo izvedeli, da ni italijanski zračni napad na Kotor ničesar dosegel.)
7.	oktobra. Ponoči od 5. na 6. t. m. jc sovražnik, izrabljajoč vreme, presenetljivo napadel našo prednjo postojanko pri Costabella (Sari Pellegrino) dolini; z besnim motilnim ognjem je sovražnik poizkušal zabraniti dohod ojačenj in združitev z ostalimi četami in premagati odpor posadke. Sovražnika smo vrgli v njegove izhodne postojanke. Naš ogenj je pregnal clruge skupine, ki so poizkušale nastopiti proti postojankam Lingerini (Padola vidende). Južno od Tolmina so naše baterije namerile bobneči ogenj na številna krdela avtomobilov. Vzhodno od Gorice so naši oddelki včeraj vdrli po kratki, a uspešni pripravi s topovi v nekatere dupljine severnih slemenov gore Sv. Gabrijela; vrnile so se z enim ujetim častnikom in s 23. možmi.
8.	oktobra. Na celem pozorišču so pred vsem streljali s topovi. Na Banjški visoki planoti med Pocllako in severnim robom Čepovanske doline so naši poizvedovalci ujeli do 10 mož. Na Krasu pri Lokavci smo zapodili nekaj patrulj.
Pohvale naših napadalnih čet.
Iz vojnega tiskovnega stana: Pred kratkim so zaplenili italijansko povelje, v katerem obrambni poveljnik Val Jebron nad vse resno opozarja svoje podrejene častnike, naj svojo službo kot poveljniki poljskih straž vrše kar natančneje. Dogodil da se je slučaj, da so Italijani vsled nenadnega napada avstrijskih čet izgubili izpostavljeno postojanko in da se je posadki le s težavo posrečilo zgrabiti za orožje. Poveljnik Val Jebron zato odreja, da bo vsak častnik ali poveljnik poljske stra-
že, ki se bo pustil presenetiti, ki ne bo pravočasno odkril sovražnika, obvestil lastnih poveljstev in ki nc bo takoj pripravljen za obrambo, ustreljen.
V tem povelju je izražena pohvala naših čet, ki je tem večje vrednosti, ker prihaja iz sovražnih vrst in ni njim namenjena. Dobesedno pravi dotični poveljnik: »Ne more se vedeti, na kateri točki bo sovražnik zastavil svojo napadalne čete k nenadnemu napadu, v čemer je mojster. Zato je nujno potrebno, da smo povsod čuječi.
Gabriele D' Anunzio
je postal major.
Italija odklanja izmenjavo ujetnikov.
Dunaj, 8. oktobra. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Avstrijska vlada je stavila italijanski in ruski armadi predlog, naj bi se izmenjali vojni ujetniki, ki so že dlje časa v ujetništvu. Proti temu predlogu jc italijansko časopisje takoj na zelo nelep način nastopilo. Pred kratkim je došlo avstrijski vladi uradno obvestilo, da Italija odklanja ta predlog.
Nemiri v Turinu. — Odstop generalnega komisarja Canepa.
Lugano, 6. »Gazette Ticinese« je pričela opisovati dogodke v Turinu. Upor v Turinu je prekmalu izbruhnil; načrt o splošni stavki koncem septembra se je za to izjalovil. Nemire so uvedle silne stavke, ki so povzročile strašno razburjenje. Ko so prenehali stavkati, in je pričelo pomanjkanje kruha, so razlučene ljudske množice divjale po cestah. Z vojaki so se krvavo spopadli, vojaki so streljali. Mrtvecev in ranjencev je bilo veliko. Bojevali so se precej časa. Uporniki so se namreč utrdili v hišah, v katerih so se branili kakor v trdnjavah. Vojaki, posebno re-kruti, so omahovali. Pozvali so na pomoč druge čete, ki so s trudom zadušile upor. Do 60 mrtvih in 120 ranjencev pravijo, da so bile žrtve upora, a najbrže je bilo število še višje, kar je zelo mogoče, ker so ceste v Turinu ravne. Poročilo o krvavih uporih je zelo vplivalo na voditelje italijanske politike, posebno na voditelja nev-tralistov Turatija in Trevesa. Bisolatti in Sonnino sta najodločnejše nastopila, da jc zapovedal notranji minister Orlando, naj se odločno nastopi proti upornikom. Pritiskal je tudi Cadorna.
Canepa je odstopil, ker je ne glede na ostale ministre in na-narod že majni-ka zahteval prisilno razdelitev živil. Ca-nepi bo sledil najbrže generalni poročnik Alfieri.
Nova stranka v Italiji.
Lugano, 8. oktobra. Dogodek dneva tvori, ker je podpisalo 45 poslancev izjavo in vabilo poslancem, naj pristopijo novi parlamentarni skupini, ki bo branila ustavo in parlament. Podpisali so večinoma liberalnega centra. Oklic je podpisalo tudi več katoličanov in nekateri znani nevtralni radikalci. Vojno časopisje je ta izjava zelo vznemirila, češ, da vodita pokret Gi-olitti in da je naperjen proti vojski.
Zapora italijanskih mej zopet odpravljena.
Lugano, 7. oktobra. (K. u.) Zaporo italijanske meje so zopet odpravili.
Eduardo Scarioglio umrl.
Lugano, 7. (K. u.) Izdajatelj neapeljskega »Mattino« Eduardo Scarfoglio je umrl. Italijanski listi opozarjajo, da je on zelo odločno nastopal, naj ostane Italija nevtralna.
Odbili napadi v Biovioi
Dunaj, 8. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V Bukovini je včeraj ponoči več ruskih stotnij napadlo prednjo poljsko stražo naših čet; napad so podpirali z močnim streljanjem topov. Napad je odbilo deloma naše topništvo, deloma smo ga odbili v boju moža z možem. Izgube Rusov so bile skrajno občutne. Zaplenili smo do 100 pušk in drugega blaga.
Povračilo škode na Erdeljskem in na južnem Ogrskem po Nemčiji.
>Zeit« javlja: Prusko vojno ministrstvo je poslalo na Erdeljsko bojišče komisijo, ki so ji prideljeni tudi avstrijski častniki, da dožene škodo na polju, hišah in v stanovanjih, ki so jo povzročili nemški vojaki, ko so preganjali Rumune. Ko se višina škode dožene in ko se poročila pregledajo, povrne nemška vlada posameznim posestnikom škodo. Vse upravičene in utemeljene zahteve se bodo v popolni meri upoštevale. Veliki javnosti šc ni znano, a je prav, da se pove, da je lani poslovala taka nemška komisija na južnem Ogrskem in da je škoda, ki so jo povzročili nemški vojaki, v približni višini 5 milijonov mark že poravnana.
Kerenskij ostane.
Petrograd, 7. oktobra. 0 u.) Agentura.: Na posvetu članov vu.de z
zastopniki demokratičnega posveta in meščanskih slojev pod predsedstvom Kerenskega so se v vseh vprašanjih zedinili. Kerenskij je končno izjavil, da bo vlada kmalu sestavila novo koalicijsko ministrstvo.
Drugi kongres delavskega in vojaškega sveta.
Petrograd, 7. (K. u.) Agentura: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta sklicuje na dan 2. novembra drugi kongres vseh delegatov delavcev, vojakov in kmetov. Dalje zahteva, naj vojpi minister takoj v armadi zopet uvede politično propagando vseh strank.
Ruski železničarji napovedujejo splošno stavko.
Petrograd, 7. (K. u.) Agentura: Glav, ni odbor stavkujočih železničarjev je izdal brzojavno okrožnico, s katero zapoveduje,^ naj se prične na vseh progah dne 7. oktobra opolnoči splošna stavka. Izvzemši vojaških in vlakov s provijantom se naj ustavi ves osebni in tovorni promet. Vsi upravni uradniki morajo ostati na svojih' mestih, a opravljati smejo le neobhodno potrebno službo.
Petrograd, 7. (K. u.) Listi javljajo: Stavkarski odbor železničarjev je izjavil, da se mora stavka polagoma organizirati. Predvsem se ustavijo redni vlaki, Lokalni vlaki bodo vozili do 10. t. m. Če vlada ne odneha, bodo pozneje ustavili promet z živili, pozneje pa tudi preskrbovanje z živili armade na bojiščih. — Najnovejše po-, ročilo pravi, da jc Kerenskij železničarjem obljubil, da se njihovim zahtevam ugodi do 9. t. m.
Demokratičen kongres proti ofenzivi.
Baselj, 8. oktobra. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Demojkratični kongres je odstavil s sporeda vso pred-; loge vlacle glede na. ponovitev ruske ofenzive.
Rusija le začasno slaba.
Lugano, 8. Prejšnja ruska vojaška ko-i misija na italijanskem bojišču je izjavila^ da jc ruska armada le začasno slaba. Ruska armada kmalu vstane in krepko ter. pravočasno poseže v boj.
Boli aa zaMii.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. oktobra. Veliki glavni
stan:
Vojna skupina kraljeviča ' Rupreta Bavarskega.
Na Flanderskem se je včeraj od opoldne do večera boj znatno zvišal' med gozdom Houthouister in cesto Menin-Ypern. Močni bobneči ogenj je uvedel angleške dolne napade proti posameznim točkam bojne črte. Sovražne naskakovalne čete niso nikjer napredovale. Naš obrambni ogenj jtff je na polju udrtin zadrževal.
Bojna črta nemškega cesar«' j e v i č a.
Na obeh straneh ceste Laon- Sols-sons se je med Aillete in višinsko planoto južno od Parguy zelo besno bil topovski boj. Več francoskih stotnij je napadlo zvečer pri Vausaillonu; povsod smo jih odbili z ognjem.
Vzhodno od Moze so močno ob« streljevali naše postojanke in njih zaledje med SamognieuKom in Bezon-vauxom. Naši topovi so zavrli napad Francozov, ki so ga pripravljali jugozahodno od Thiaumonta.
Na vzhodnem bojišču in na mace-donskem pozorišču sc niso nikjer U večjem obsegu borili.	^
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 8. oktobra zvečer. Veliki glavni stan:
Na zahodu so streljali le na flander-« skem pozorišču.
Neugodno vreme na francoskem bojišča.
Rotterdam, 8. oktobra. »Daily Mail«? poroča: Na flanderskem se je vreme poslabšalo. Vojaške operacije morajo za to prekiniti. Tla je trajno deževje pomočviri-! lo; težkih topov skoraj ne morejo preva-i žati. Del francoskih čet so že premestili v zimska bivališča v južni Franciji.
»U 10« pobegnil iz Gadiza. i
Rotterdam, 8. oktobra. Reuter: Nemški podmorski čoln »U 10«, ki so ga 9. septembra internirali v Cadixu, je pobegnil. Ministrski predsednik je odstavil začasno vse mornariške čast-i nike, ki so odgovorni, ker je podmorski čoln ušel.
Francosko uradno poročilo.
6. oktobra ob 11. uri ponočL Precej močno delovanje obeh artiljerij pri Brayen-Laonnois in na desnem bregu Moze severno od gozda Chaume. V Vo-gezih se nam je posrečil napad pri Se-ngnes, Z ostale fronte nobenih coročiL
v. Angleško uradno poročilo.
8. oktobra. Naša artliijerlja je cel dan 0M» celi fronti delovala. Sovražna artiljerija je naperila svoje delovanje v glavnem proti našim novim postojankam na grebenu Broodseynde in južno od tam. Protinapadov ni bilo. Tekom zadnjih 24 ur smo ugrabili na-da-ljnih 380 ujetnikov. Z ostale fronte nobenih posebnih važnih poročil.
LetalcL Obmetavali smo z bombami sovražna letališča v okraju Lille in kolodvore Westroosebeke, Iscghem, Ber-ne in Caitra. Zmetali smo več kot dve toni razstrelilnih snovi. Štiri sovražna letala smo sestrelili, tri pa prisilili, da 90 se spustila na tla. Pet naših letal pogrešamo.
Velik plen na zahodu.
Berlin, 8. oktobra. (K. u.) Wolff: Nemško vojno vodstvo naznanja silovito število na zahodnem pozorišču ujetih sovražnikov in plena v mescih od julija do septembra. Hindenburg je dosegel silovite uspehe, dasi se je le branil. Vojne skupine kraljeviča Rupreta, nemškega cesarjeviča in vojvoda Alberta so ujele nič manj kakor 337 častnikov in 13.512 mož, zaplenile 41 metalcev min in 483 strojnih pušk, 4 topole in 11 sovražnih letal.
Novi sovražniki
Uma, 7. oktobra. (K. u.) Agence Havas: Peruanski kongres je s 105 proti 6 glasovom sklenil, da se prekinejo odnošaji z Nemčijo.
Berlin, 8. oktobra. (K. u.) Vsled napetosti v nemško-peruanskih odnoša-jih je vojaški ataše tukajšnjega peru-anskega poslaništva stotnik Guererro brzojavno prosil za< odpoklic.
Montevideo, 7. oktobra. (K. u.) Agence Havas: Zbornica je s 74 proti 23 glasovom sklenila, da se prekinejo zveze med Urunguay in Nemčijo. Senat je isto sklenil s 13 proti 3 glasovom-
Kriza v Nemčiji poravnana.
Izjava državnega kanclerja.
Beriin, 8. oktobra. (K. u.) Seji glavnega odseka državnega zbora so poleg državnega kanclerja prisostvovali vsi državni tajniki, vojni minister Stein, dalje številni pooblaščenci zveznih svetov in poleg članov odsekov mnogoštevilni poslanci kot poslušalci.
Državni kancler je glede pritožbe, da so uradniki na nedopusten način uganjali propagando v korist domoljubne stranke, izvajal, da velja za vse uradnike svoboda političnega mišljenja in da smejo pripadati vsaki stranki, da le ni državi nevarna. Zloraba uradne oblasti v meri, da bi predstojnik svoje podrejene organe silil, da zavzamejo stališče v korist kake gotove stranke, je samoobsebi umevno vseskozi nedopustna in jaz ne želim, da bi se od strani predstojnikov izvajal na podrejena mesta političen pritisk v katerokoli smer. Ta načela veljajo tudi glede domoljubne stranke in jaz bom gledal na to, da se ta načela izvajajo. Tudi v armadi je vsaka politična agitacija izključena. Nadalje je kancler po-vdarjal, da je popolnoma objektiven napram vsem političnim mišljenjem in stru-jam in da pusti vsakemu mišljenju popolno pravico, ker je prepričan, da želi vsaka smer le najboljše v korist celote. Naj bi zastopniki različnih mišljenj imeli pred očmi, da povdarjanje nasprotstev v potih in sredstvih dejansko ni odločilno, marveč enotnost in skupnost v ciljih.
V nadaljni razpravi je nek neodvisen socialist izjavil, da ni zadovoljen s temi splošnimi izvajanji. Nek konservativni govornik je izjavil, da se govor ni nanašal na odseku vrnjeni naknadni proračun, za katerega tu edino gre. — Govornik centra je izjavil, da se mora ugotoviti, če so se iz tega naknadnega proračuna uporablja sredstva za agitacijo v armadi, o kateri se razpravlja. — Socialdemokratični govornik je obžaloval, da državni kancler ni ničesar povedal o uradni agitaciji in zanašanjem politike v armado. Že pred 14 dnevi je predložil državnemu kanclerju materijah v katerem je čisto jasno in natančno dokazano, da je neko višje poveljstvo uvedlo agitacijo, s katero naj bi se pobijal gnjil mir, kakor se izražajo vsenemci.
Po izjavah državnega kanclerja kakor tudi po govoru vojnega ministra in državnega tajnika dr. Helffericha se je položaj v toliko razjasnil, da se sedaj o kaki krizi ne more več govoriti.
Berlin, 8. oktobra. (K. u.) Državni tajnik Kiihlmann poudarja, da zunanji urad nima z brošuro »Fiir Reichstags-abgeorilnete« ničesar opraviti. Če bi imel kak uradnik s tem političnim nmazanim spisom kaj opraviti, bi že lavno ne bil več uradnik. — Vojni minister von Stcin izjavlja: Pri omenjeni konferenci v vojnem ministrstvu ni Slo za konferenco poveljujočih generalov, marveč za razgovor predsednikov.
gospodarskih uradov. Nimam nikake-ga namena, da bi zanašal politiko v armado. Kjer se niso pokorili izdanim navodilom, se bo strogo nastopilo. —-Govornik centra je dejal, da je bila sobota za vlado nesrečen dan in da se še ne more pregledati posledic. Če bi državni kancler dr. Michaelis kakor danes posegel vmes, bi bila nesreča preprečena. — Državni tajnik dr. Helffe-rich ugotavlja, da je v soboto svoj govor že končali, ko je zapustil govorniški prostor in da je mnenje, da bi svoj govor prekinil, napačno^ — Državni kancler je končno sporočil, da je od podrejenih oblasti zahteval poročila o morebitnem vplivanju na podrejene po uradnih predstojnikih v korist domoljubni stranki.
Nek socijailist je zahteval od državnega kanclerja zagotovilo, da se bo vsaka politična agitacija v armadi preprečila in da se ne bodo prepovedala zborovanja za utemeljitev državno-zborske resolucije o sporazumnem miru. Državni kancler je izjavil, da se v armadi ne sme uganjati nobena politična agitacija. — Nato se je naknadni proračun sprejel proti glasovom socialistov. Nemška frakcija je to pot glasovala za naknadni proračun.
Na morlo.
Podmorski čolni dosežejo svoj smoter.
Berlin, 8. Na pozdrav shoda nemške domoljubne stranke je brzojavil admiral Scheer: Mornarica in podmor&i čolni so gotovi svoje stvari S posebnim zadoščenjem sprejemam krepke besede shoda v Duisburgu. Odkrito se zahvaljujem vsem udeležencem.
97tl V 1)01.
»L'eco del Litorale« je priobčilo o bojih 97. pešpolka na rumunski meji, v katerih se je polk sijajno odlikoval. Poročilo, ki je izšlo z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana, govori sicer vedno le o italijanski krvi, italijanskih fantih, vendar vemo vsi, da služijo v 97. pešpolku tudi primorski in kranjski Slovenci, zato prinašamo poročilo v celoti, le da bomo namesto o Italijanih govorili na splošno o 97tih.
V. bojni bataljon 97. pešpolka je dospel do jezeraGylkos ob vznožju Czoharda, golega in strmega vršaca, ki se grozeče dviga v nebo, nedaleč Czurduškega sedla, ter tu postavil svoje šotore. Prihajajoč iz odseka Bistriciora, kjer se je hrabro boril, je moral doseči romunsko mejo pri Bekasu.
Dne 17. oktobra t. 1. je prišlo povelje za naskok na goro Csipkes, velevažno točko, ki so jo imeli močno zasedeno Rumuni. Junaški stotnik Lochbichler, ki se je bil odlikoval že v več bitkah, je zbral okrog sebe častnike in aspirante ter dal povelja za bodoči boj. O mraku se je bataljon odpravil na pot; pršil je dež, ki se je kasneje razvil v silen naliv. Bataljon je korakal vso noč; vladala je črna tema, ljudje so se vgrezali v glenu, posklizavali na blatnih tleh in padali. Strašna pot je vodila po neprehodnih stezah, po gosto zaraščenih šumah. Samo spretnost poveljnikov je preprečila, da se nismo izgubili v nočnih teminah.
Naslednje jutro je krdelo dospelo na vrh La Preluci; od tu sc je imel vršiti naskok. Izkopali smo strelske jarke, namestili topove ene baterije in lastni oddelek strojnih pušk. Na desnem krilu se je vgne-zdil bataljon 73. pešpolka, ki je imel naskočiti skupaj s 97. pp., dočim sta bila določena dva bataljona — eden 4. in eden 95, pešpolka —, da krijeta krili in hrbet. Čakali smo jutra. Zvečer tu ne tam kak strel iz puške ... v ostalem nič ne moti tihote noči. Začelo se je daniti.., vstajal je medel dan brez solnca; bilo je mrzlo. Opoldne poči nekaj strelov iz topov in kmalu nato se oglasijo strojne puške. Stotnik Lochbichler skoči naprej, zakliče smer in potegne četo za seboj. Kakor en sam mož zapusti bataljon svoje postojanke; sprejmejo ga treskajoče salve iz pušk, toča krogelj se vsuje nanj. Tu in tam pade kateri, ostali drve naprej, z vrha nizdol, da potem udarijo na Csipkes. Gromenje topov se združuje s pokanjem pušk in strojnih pušk, vmes se mešajo klici borilcev, vzdihovanje ranjencev in ječanje umirajočih, Hrum je peklensk, neznosen, Čimdalje zlokobnejše žvižgajo kroglje, ki brez usmiljenja terjajo žrtev med napadalci. Toda niti smrtna kosa ne more zadržati hrabrih 97-tih, ki drve dalje in dalje želeč se pomeriti s sovražnikom prsi ob prsih.
Breg je strm, neštete ovire vseh vrst zapirajo pot. Tu se doiga žična agraja, treba preko nje . .. Kvišku .., naprej... Sovražni ogenj narašča, tu in tam se zvrne no bregu smr'- - zndet borec... Nič nc d4... naprej, naprej!,.. Ovna je prema- I gana. Sedaj pa nad jarke! —	arti-
ljerija v polno zadeva okope, drobi prso-brane, ruši tramovje in seje smrt in grozo. Iz razvalin se dvigajo pretresljivi kriki h rope če ječanje, kletve.
Z zadnjim zagonom navale hrabri 97-ti v sprednje postojanke ... Naše so! Kratek počitek, da se pride do sape. Ljudje so trudni, strašne poti so preprečile dovoz menaže; dva dni že niso jedli, glad pritiska, toda želja po zmagi je močnejša.
Artiljerija utira pot, pehota prodira proti vrhu, kjer črna proga na snežnobelih tleh označuje sovražne postojanke.
Nemeneč se za peklenski ogenj, nemeneč se za žvižganje krogelj, nemeneč se za divji krik nasprotnika prodirata 97. in /3. bataljon dalje in dalje. Še nekaj korakov ... naprej, naprej, predno ima zmedeni sovražnik čas, da se uredi k odporu v novih postojankah. Zadnji napor in s sijajnim navalom udero naši v sovražne jarke in preženo iz njih sovražnika, ki pobegne v divjem neredu proti meji.
Ura! Csipkes je naš. Dolga vrsta ujetnikov se spušča po vijugasti stezi z gore nizdol, ogromen kup orožja in streljiva ... to so sadovi zmage, to njene trofeje. Noči
se. Žarek lune obseva krvavo bojišče. * * *
Utrujeni in zdelani se hrabri borilci utabore na osvojenem ozemlju, da si končno odpočijejo.
19. stotnija zavzema postojanke na višini v ospredju blizu meje, ostali del 2. bataljona pa na Csipkešu samem. Nič ne moti globoke tišine. Noč ...
Iznenada zaorijo od vseh strani divji, grozni kriki, vmes pokanje in treskanje pušk, razleže se peklenski hrup. V prvem hipu ne vemo, kaj se je moglo zgoditi; naenkrat se oglasi rog, ki trobi k naskoku. Ah, sovražniki gredo na protinapad. Nihče ne ve, kako jim je uspelo neopaženo priti naprej, kako so premagali naše prednje straže in tako presenetili naše vojake v spanju.
Kakor krvižejne človeške zveri se vržejo na šotore, jih trgajo in kolejo tiste, ki leže pod njimi, vsepovsodi razširjajo smrt in grozo. To ni več boj, to je mesarsko klanje; zdi se, ko so plenili in morili sultanovi janičarji kričeč: Ubij, ubij!
Tako so padali naši v desetoricah; pogin, propast... Kako se braniti, ko jih od vseh strani navaljujejo sovražniki, ki se zde, kakor bi rastii iz tal, toliko jih je.
Prisotnost duha poveljnika te skupine, podpolkovnika Sanderja, ter sposobnost častnikov je preprečila končno klanje.
Začele so delovati naše strojne puške posipajoč napadalce z izstrelki; pomagajo jim puške pehote, ki se je zbrala okrog svojih voditeljev. Topovi se prožijo v Salvah in pošiljajo na sovražnike šrapnele in granate ... Vse zastonj; številna premoč grozi pregnati to puščico junakov. Obroč železa in ognja oklepa preživele tesneje in tesneje ... Grozni trenotki...
Le en način rešitve bi bil — drzen, težak, nevaren.,, to je: predreti oklep! To podjetje treba izvesti, sovražniku je treba še enkrat dokazati, da znajo južni sinovi Avstrije umreti z orožjem v roki, če to zahteva domovina,
Rumuni navale z novimi množicami, njihovi častniki kličejo v italijanščini: »Bratje Italijani, ne streljajte!« »Strahopetci, izdajalci!« jim doni v odgovor.
Podpolkovnik Sander in stotnik Lochbichler čakata ugodnega trenotka, da udreta iz oblegovalnega obroča.
»Audaces, fortuna iuvatl«
In sreča je pomagala smelim. Z neprimerljivo silo so se naši zagnali naprej, na čelu jim podpolkovnik Sander in stotnik Lochbichler. Vnel se je besen, divji boj; borili so se kakor levi. Tu se zasliši strahovit tresk! Kaj se je zgodilo? Boj se za hip ustavi, a takoj znova zadivja. Kaj je bilo? Ker niso mogli rešiti lastnih topov, so jih naši razstrelili z dinametom in z njim vred uničili prve sovražnike, ki so se jih hoteli polastiti. Napadalni val nasprotnikov ni mogel odoleti silnemu sunku ... Zmajal se se je, razpustil... V množici se odpre vrzel,,. naprej, naprej.., Vedno močnejši je sunek, vedno silnejši pritisk ,,. Sovražnik popusti vse in iz strahu kričeč zbeži po gori nizdol,..
Ura! Ura! Predor se je posrečil. Deci-mirane, s strahovitimi vrzeli dospo naše čete na vznožje La Preluce, odkoder se je bil izvršil naskok. Napol uničene, da, toda ne zmagane, marveč kot zmagovalke. Tako se je s krvjo južnih sinov vpletel nov list slave v venec, ki ga ovija veličastno čelo avstroogrske monarhije.
Pollaki.
Vlada in Poljaki.
Dunaj, 8. oktobra. »Neue Freie Pres-se« poroča: Pogajanja med ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem in zastopniki Poljakov so privedla v zadnjih dneh do znatnega medsebojnega zbližanja. V krogih poljskih poslancev sodijo, da bodo j vse težkoče odstranjene. Končna odločitev bo padla šele na plenarnem zborovanju Poljskega kola.
Praga, 8. oktobra, »Narodni Listy« poročajo z Dunaja: Pogajanja s Poljaki niso še dovršena in se bodo tudi o.o torko-
vi seji proračunskega odseka še nadaljevala. Poljaki so obrazložili ministrskemu predsedniku svoje stare zahteve. Toda glavna zahteva Poljakov je restitucija poljskih legij. Od izpolnitve te zahteve je odvisen ves nadaljni razvoj političnega položaja. V teh dneh pojdejo poljski poslanci Daszynski, dr. Liebermann (socialna demokrata) in dr. Tertil (bivši narodni demokrat) k načelniku generalnega štab« Arzu,
Nemci na Poljskem.
Iz Varšave poročajo: Te dni je obiskal guverner Poljske general Bese-ler mesto Lodz. Predsednik nemškega . združenja se mu je zahvalil za skrb za Nemce pri ureditvi šolstva. Beseler je nato odgovoril: Mi smo delali na to, da bo ta dežela v bodočnosti varnost za našo domovino. Dali smo ji državno obliko da bo pozneje rasa prijateljica in zaveznica. Vemo, da živi tukaj velika množica naših rojakov, ki so ali podaniki nemškega jezika ali pa zelo cenijo nemški jezik in kulturo in so se prilagodili tej deželi ne da bi prenehali se zavedati da so Nemci. Njihova zveza si je postavila za nalogo, da zbere in utrdi vse sile za to, da ostane tukaj vsak Nemec, zvezan s tisoči vezmi s staro domovino in sam sebi zvest. Moja uprava bo z vsemi silami podpirala ta stremljenja. Opominjam osebe, ki mislijo in čutijo nemško, naj se ne naslanjajo samo na državno pomoč in varstvo, ampak naj delajo tudi s svojimi silami. Moje delo bo, da tukaj za-siguram nemštvu mesto, ki mu pripada.
Poljska.
»Neue Ziiricher Ztg.« poroča z Dunaja: V dobro poučenih političnih krogih se čuje, da se vrše pogajanja designiranega regentskega sveta z obema generalnima guvernerjema radi obojestranskih garancij. Poljaki, tudi svoječasni pasivisti, ponujajo formalno udeležbo v vojski proti Rusiji in narodnopravno zvezo z osrednjima velesilama. Pogajanja potekajo zelo ugodno.
Krakovski »Nowi Reformi« poročajo iz Varšave, da se smatra kot gotovo dejstvo, da bosta osrednji velesili predlagano sestavo regentskega sveta vzeli na znanje in jo potrdili. Ravno tak o se smtatra kot gotovo, da bol grof Adam Tarnowski imenovan za prvega ministrskega predsednika kraljevine Poljske.
Za razpust poljskega Vrhovne§c narodnega odbora.
Dne 7. oktobra je sklican občni zbor poljskega Vrhovnega narodnega odbora v Krakov. Na dnevnem redu je predlog demokratov, naj se vrhovni odbor razpusti.
Marij a viti na Poljskem. O njih zopet nekaj slišimo. Uradni list varšavske nadškofije poroča, da je skoro či-i sto prenehala agitacija marijavitske sekte. Samo v prvi polovici tega leta; se je vrnilo v katoliško Cerkev 8000 pristašev te sekte.
Otvoritev visoke šole v Varšavi. Krakovska »Nowa Reforma« poroča, da je za november nameravana delna otvoritev, vseučilišča in tehnike. ,
Razne novice*
Veliko zborovanje za mir so priredili v nedeljo krščanski socialci na Dunaju. Zborovanja, ki se je vršilo v slavnostni dvorani na magistratu, se je udeležilo okoli 8000 oseb. Govorila sta deželni maršal princ Liechtenstein in poslanec Kun-schak.
Trojni umor in samoumor. Dne 28,
septembra se je v Pohrebački pri Opato-vicu ob Labi vrgla pod vlak žena Pešhova, vdova po padlem vojaku in mati treh otrok. Bila je takoj mrtva. Ko so pozneje odprli njeno stanovanje, so našli vse tri otroke, dve deklici stari po 6 in 8 let in štiriletnega dečka, mrtva. Nesrečna žena jih je ubila s sekiro- Vzrok tega strašnega dejanja še ni znan.
Iz zgodovine cigaret. V berolinskem »Tagu« je priobčil C. M. Feldhaus nekaj zanimivih podatkov o cigareti, ki se je v zadnjih desetletjih premnogim osebam tako močno prikupila in neobhodno potrebna postala, in o kateri pravi Oskar Wilde, da je izraz izbranega življenja. — Nazor, da ima cigareta svoj začetek šele v zadjajih desetletjih in da je prišla k nam šele ™ šestdesetih letih, ko je bila preje samo na Španskem, ne temelji na resnici. V zadnjem času so našli mesta v dnevnikih objavljena v »Traits galants et aven-tutes du dieur Pierre de Fleurville«, a napisana že pred 150 leti, v katerih čitamo: Dne 1. maja 1767, mi je bilo 19 let, ko sem spoznal neko Brazilijanko. Imela je lepe oči, polt kakor iz medi in je pušila ciga-rillos, t, j. tobak zavit v ozek košček papirja in je spuščala dim v dolgih oblakih z vidnimi razkošnimi znaki. Njeni dih, zastrupljen po nikotinu, me ie hitro odpodil« — Hamburški Nemnih tovori o cigareti v.
»SLOVENEC«, one 9. oktobra 1917.
Stev. 231.
obširnem članku, ki ga je objavil 1808. 1. v katerem omenja smotke in njih izdelovanje. Nemnih imenuje tu cigareto »papirnate smotke«,»cigarrosen pape«, ki so jih z veseljem pušili posebno v Sevilli pod imenom »pitillos«. V Hanavi in ostali Španski, južni Ameriki se imenujejo »cigarri-tos«. L .1848. so popisane cigarete tudi v časniku »Das bayerische Kunst und Ge-werbebau«. Brockhausov konverzacijski slovar omenja cigarete v svoji deseti izdaji iz leta 1852.: Cigarretas ali cigaritos se imenujejo papirnat? španske smotke, obstoječe iz papirnate cevke, finega papirja ali rižove slame, napolnjene z drobno narezanim tobakom. Izdelujejo jih tudi v Nemčiji, kjer pa niso kaj posebno priljubljene.
Živega se lotili črvi, V bližini mesta Mauer so našli delavci v gozdu nezavestnega starega moža. Ko je prišla pomoč, so dognali, da so moža na obeh nogah ob-žrle muhe in črvi. Mož je najbrže v gozdu onemogel in obležal. Iz listin, ki jih je imel pri sebi, izhaja, da je 67letni Henrik Zeller.
Plesalka Mata Hari, ki je bila v Parizu obtožena vohunstva in obsojena na smrt, je bila predvčerajšnjim v Parizu usmrčena. Obdolžili so jo, da je Nemcem izdajala gibanje francoskih čet. Obsojenka, katere pravo ime je Gertruda Zeli,- je ves čas trdila, da je obtožba delo nekega človeka, katerega je zavrnila.
Kongres zdravnikov pod cesarjevim pokroviteljstvom bo zboroval od 11. do 13. t. m. v Badnu. S posebnim vlakom se pripeljejo nanj tudi zdrav-vojnih ranjencev. V soboto 13. bodo razpravljali o boleznih pljuč in črev, o lliki iz Nemčije. Otvoril ga bo knez Fiirstenberg. V petek bodo razpravljali o boleznih ledic in srcu, popoldne o kirurgičnem naknadnem zdravljenju Itt o zdravljenju v morskih toplicah živčnih boleznih in o protinu.
Dogodki v Waonf.
V nedeljo -je obiskala begunsko tabo-rttče v Wagni posebna komisija begunskega odseka, obstoječa iz poslancev: Fona, Pegasperija, Pittonija, Hruške, Bugatta in faiduttija, da se informira o dogodkih, pri katerih je bil ustreljen od orožnika enajstletni deček Pucli. Proučili so upravo barak in konferirali z ravnateljem dr. Wol-te. Osnoval se je poseben odbor, obstoječ iz 30 članov (28 moških in dve ženski). Ta odbor je izvoljen iz beguncev taborišča, da posreduje med begunci in upravo taborišča. Poslanci so se udeležili v nedeljo popoldne pogreba ustreljenega dečka Pu-clija. Poslanci so zaslišali ljudi o dogodkih in so se vrnili na Dunaj, kjer bodo poročali v begunskem odseku.
Gospodarske iielelke.
Kositer zaplenjen. Izšla je odredba domobranskega ministrstva, po kateri se za vojne namene zaplenjene iz kositra armature in drugi deli strojev za varenje piva in priprav za polnitev piva pri izdelovalcih in trgovcih kakor tudi v obratih — ne glede če obratujejo ali ne. Nadalje so z isto odredbo zaplenjene vse druge napeljave in armature iz kositra in kositrne glave pri stekleicah za soda vodo.
Oprostitve od dajatve sena. Občine, ki trpe danes pomanjkanje sena, se obračajo v zadnjem času na Deželno mesto za krmila, kakor da bi bilo ono merodajno za oprostitev občini od nadaljnih dajatev. Bodi vsem tem občinam povedano, da je treba take prošnje predložiti c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki predpisuje deželne dajatve in jih porazdeljuje na posamezne občine. Deželno mesto pa ne more v tem Oziru ničesar storiti.
Beležke o rekviziciji krompirja in postopanju nekaterih organov so bile v soboto konfiscirane. Toliko na znanje onim, ki se pritožujejo.
Vse kniige bodo za 10 odstotkov dražje. Društvo knjigotržcev poroča, da bodo knjigotržci z ozirom na zvišanje režije in prevoznih stroškov pri vseh knjigotržkih predmetih priračunali 10 odstotkov dra-ginjskega pribitka.
1 kilogram za 10 kron. Agent Emil Bondy je v neki brivnici v Pragi ponudil nekemu invalidu deset vreč moke po 10 kron kilogram. Kup je bil narejen, ali pri invalidu le navidezno. Naznanil je agenta policiji, ki je na moko počakala. Kma-Ju sta pripeljala dva avtomobila invalidu hioko. Ali v tem hipu jo je policija zaplenila.
Posledica pomanjkanja premoga. V
Konigsbergu na Pruskem je občinski svet sklenil, da sme radi omejitve razsvetljave vsled pomanjkanja premoga vsak govornik govoriti le pet minut, seja pa trajati le dve uri.
Prosta trgovina s krompirjem v Budimpešti. Oddelek za ljudsko prehrano Budimpešte je, kakor znano, določil 3 kg krompirja za osebo na teden. Ker je pa dovoz krompirja v glavno mesto zelo ne-r«uen, so sedaj prebivalstvu dovolili, da
si vsakdo lahko kupi krompir kjerkoli ga dobi. Oddati pa mora svoje nakaznice za krompir.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko glede ureditve prometa s klavnimi prašiči se podrobno glasi: Vsi klavni prašiči, ki se nahajajo na Kranjskem, se dajejo z današnjim dnem pod zaporo ter se zahtevajo za Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine. Rejcem in lastnikom prašičev je prepovedano, prašiče uporabnikom ali sploh komu oddajati ali od doma poklati v množini, ki presega za domačo porabo določeno mero. Plemenski prašiči so izvzeti od teh določb, Vsak rejec klavnih prašičev ima pravico obdržati in za-klati za preskrbo stalnih udov svoje družine po številu oskrbovanih oseb enega ali več prašičev, tako da pride na vsako osebo približno 30 do 35 kg žive teže v zakol določenih prašičev. Za otroke pod 14. leti se računa polovica gornje množine. Pri večjih posestvih se je ozirati pri določbi prašičev za domači zakol tudi na začasno oskrbovane delavce. Ako rejec vse za domači zakol prepuščene prašiče ne porabi doma, jih ne sme drugam prodati, marveč oddati Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine, ki ima edino pravico prašiče v deželi nakupovati in ki bo oddane prašiče po veljavnih maksimalnih cenah plačevalo. Župan ali od župana za to pooblaščeni namestnik (vaški načelnik, občinski svetnik, občinski odbornik) in krajevno pristojni zaupnik, oziroma pooblaščenec deželnega mesta za vnovčevar nje živine poizvesta skupno v vsaki občini najpozneje do 15. oktobra t. 1. pri vsakem rejcu število preskrbovanih oseb in število vseh prašičev ter določita, koliko prašičev ima vsak po odbitku v zmislu § 2. za domači rr^ckol pripuščenih prašičev oddati Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine, in sicer ob Času, ko se zdi rejcu primeren, vendar pa med oktobrom in koncem marca. Določeni mora osem dni popreje naznaniti zaupniku (pooblaščencu) deželnega mesta. Prestopki tega ukaza se strogo kaznujejo.
Italijanska letina. Glasom uradnih podatkov so pridelali letos na Italijanskem 38 milijonov met. stotov pšenice (prejšnja leta povprečno 48 milijonov q), 23 milijonov q turšice (preje 26 milijonov), 2,650.000 q rži in ječmena (preje 3,450.000), 3,300.000 q riža t. j. približno toliko kakor lani, 3,600.000 fižola (preje 4,600.000 q). Koliko se je pridelalo krompirja in belega fižolaj še ni dognano, vendar je gotovo, da mnogo manj nego lani, ko so pridelali 16 milijonov tf krompirja in V/2 milijona q belega fižola.
Nova velika tovarna za cement v Slavoniji. Na otoku pri Kamenici namerava posebni konzorcij z veleposestnikom Gedeonom pl. Dungjerskim zgraditi veliko tovarno za cement, opekarno in tovarno za opeko za pokrivanje streh.
O uničevanju nasadov in divjačini. V zadnjem času se množe iz raznih krajev pritožbe o občutnem uničevanju nasadov, ki jih pokončuje divjačina. V tej zadevi se je na razne interpelacije že obravnavalo v državnem zboru in tudi časopisi so o tem mnogo pisali. Z ozirom na veliko važnost, da obvarujemo nasade za prehrano vojaštva in civilnega prebivalstva je poljedelsko ministrstvo že leta 1915. izdalo navo* dila in odredbe za omejitev divjačine v kolikor je ista škodljiva nasadom in koristna za splošno prehrano. V tem smislu so bile že leta 1915. deželne po^ litifcne oblasti pooblaščene dovoliti v posameznih slučajih, da se, kjer je to potreba, divjačina postreli, da se izdajo zaukazila za love, kakor tudi da se kolikor največ mogoče omeji prikrajš-ba postavno varstvene dobe za divjačino in sicer to le tedaj, če niso taka dovoljenja v protislovju z veljavnimi postavnimi določili. Ta ukaz se je leta
1916.	in ponovno pred kratkim izdal deželnim političnim oblastvom in se je vrhutega še dovolilo v krajih — na primer na Češkem — kjer postavni lovski zakon ne tvori podlago zaukazila za postrelitev divjačine, da se primerno vpliva na posestnike lova v smislu ministrske odredbe z dne 26. aprila
1917,	drž. zak. st. 185, tikajoč se ureditve prometa z divjačino, da privolijo da se škodljiva divjačina omeji. Obenem se jc deželnim političnim oblastvom zaukazalo, da strogo postopajo proti onim posestnikom lova, ki se ne drže postavno določenih najvišjih cen za divjačino in proti takim, ki namenoma onemogočujejo postrelitev škodljive divjačine v svesti si, da te odločbe itak radi velikih težkoč ne boclo imele, zaželjenega uspeha. Želeti je, da se prizadeti krogi kolikor največ mogoče podvržejo tem odredbam in s tem od-pomorejo raznim pritožbam.
Boj za krompir na Češkem. Predmi-nolo nedeljo je čakalo na postaji v Smrdo-vu na Češkem kakih sto žensk, ki so bile nakupile pri kmetih vsaka po par kil krompirja. Naenkrat pridejo na postajo orožni-
ki in ženskam zaplenijo krompir. Nastal je obupen krik in ko vse goreče prošnje niso nič pomagale, so tekle ženske na železniški tir, po katerem je ravno prihajal vlak in se s klicem: »Če nam jc že lakote umreti, umrjemo rajše takoj!« vrglo na tla. Vse je prevzelo največje razburjenje. Ženske se niso hotele odstraniti. V skrajnem trenutku so orožniki popustili in uboge ženske so pobrale svoj drago odkupljeni krompir in sc odpeljale domov. V nekem drugem kraju na Češkem se je nekaj žensk s krompirjem skrilo pred orožniki v neko krsto. Orožniki so ženske šli s psi iskat in jih izsledili.
Dne 2. oktobra proti večeru je nek posestnik v bližini Plzna na svoji njivi kopal krompir. Čez nekaj časa pride več mož in žen z otroci, da bi pobirali krompir. Posestnik, ki je sam hotel pobrati krompir, je ljudem to branil. Ker se mu pa ni posrečilo zabraniti, je obvestil tamošnjo vojaško stražo in prosil za pomoč. Vojaško poveljstvo je odposlalo dva vojaka. Med ljudmi in Vojaki je prišlo do ostrega prerekanja. Ljudje so se postavili na stališče, da imajo pravico na njivi, kjer je krompir že pobran, pobirati ostanke. Tekom prepira je en vojak ustrelil delavca Vaclava Mahoveca. Žene in otroci so sedaj napadli vojaka, pri čemur je bilo več ranjenih.
300 vagonov zelenjave je kupil reški aprovizacijski urad, ki jo bo spravil na mestni trg.
Zaplenjena živila. Te dni je reška oblast na parniku »Buon Padre« zaplenila pol vagona turšice in več vreč bele moke, ki je bila namenjena za Dalmacijo.
Čevlji bodo cenejši — na Ogrskem. Ogrski listi poročajo, da se pocenijo čevlji temeljem nove naredbe o najvišjih cenah za približno 20%. Nove cene stopijo v veljavo 15. decembra t, 1 .
Brez namiznih prtov, V Nemčiji je stopila v veljavo naredba, da se po gostilnah ne smejo več vporabljati namizni prti.
Tudi papirnati prtiči izginili. Od 1. oktobra so z namiznimi prti izginili tudi papirnati prtiči iz monakovskih gostiln.
880 sodov pokvarjenih rib. V graško mestno skladišče ob državnem kolodvoru je pred kratkim prišlo okoli 880 sodov s pokvarjenimi ribami.
Mestno pohištvo za mladoporočence. Pruski trgovinski minister je z ozirom na veliko pomanjkanje pohištva pri občinskih zvezah izprožil vprašanje nabave preprostega pohištva, katero bi se potem oddajalo mladoporočencem. V Frankobrodu in Kolinu so že ustanovili dobrodelna podjetja, ki so si stavila nalogo, da urede dobavo pohištva,
Deficit reških mestnih podjetij. Reška mestna elektrarna izkazuje 190.000 kron primanjkljaja, mestna cestna železnica pa 34.350 K; doštevši deficit iz prejšnjih let in odštevši čisti dobiček mestnega vodovoda v znesku 70.758 K, znaša primanjkljaj mestnih podjetij 306.269 K. V svrho pokritja bodo zvišali pristojbino za električni tok za 20% in pristojbino za vodo za 4 do 5% (čim višjo najemnino plačuje kdo, tem večja je vodna pristojbina). Tudi vozne listke na tramvaju podraže.
— Tobačni trafikanti v finančnem ministrstvu in pri glavnem ravnateljstvu tobačne režije. Odposlanstvo deželne zveze štajerskih trafikantov se je podalo skupno s predsednikom državne zveze trafikantov v finančno ministrstvo in glavno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju, kjer je posredovalo glede na sedanji položaj trafikantov in na njih želje o dobavi blaga trafikantom in njih kundom. Prosili so posebno, naj se nadzoruje izdajanje tobačnih nakaznic in da sc trafikanti čuvajo potom finančnih okrajnih ravnateljstev. Prosili so, naj se dovoli prodaja nadomestil in naj dobe vojaki linuto tobak pre prcskrbovalnih skladiščih, ne pa pri založnikih prodaje tobaka. Prosili so tudi, naj se pravično uredi povračilo dobička z ozirom na sedanje dohodke trafikantov. Poročevalec finančnega ministrstva, sekčni načelnik dr, Scheuchenstuehl, sta temeljito razpravljala z odposlaništvom vse želje. Pritrdila sta rajoniranju oddaji tobaka trafikantom in jim zagotovila varstvo finančne oblasti. O željah glede na nakazilo tobaka vojakom se bo poročalo pristojnemu vojnemu ministrstvu. Zadeva o nadomestilih tobaka, ki prjde el malo med vojsko v poštev, se izda v osmih dneh odločba. Glede na ureditev povračila dobičkov so odposlanstvu obljubili, da se bodo ozirali na to željo kolikor le mogoče.
Cene za les. Zveze avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: hlodi (jelov, smrekov, borov les) 55—65 K; hlodi (hrastov in bukov, sploh trdi les) 110—112 K; debele deske (platnice, podnice, hrastov ali bukov les) do 248 K| oglat ali otesan žagan le« (smreka, jelka, bor) 78—98 K; bukov ali hrastov otesan les 235—265 K. Na Češkem in Moravskem so lesne cene povprečno za 25 odstotkov višje, v Galiciji nekoliko nižje. Za Štajersko veljajo sledeče lesne cene: hlodi mehki neotesani 43—55 K. trdi 65 do 100 K, mehke deske
Str. 5.
90—'122 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80-132 K, trde deske 128 do 240 K. Ker je blaga prav malo, cene sicer polagoma, toda stalno naraščajo. Popraševanje po mehkih deskah, zlasti po deskah, ki se jih rabi za zaboje, je zelo živahno. Primanjkuje hrastovega lesa za doge in za prage (švelarje).
Za bodoče kronikarje. »Narodna Politika« jc prinesla v spominu na letošnjo žetev obrazec, pri katerem se človek nehote spomni na idiličen odlomek iz sv. Pisma, ki se imenuje knjiga Rut: Kdor je šel na izprehod na polje nad Smichov v smeri proti Malvazinkam, je bil priča neverjetnega prizora, kakršnega niso naša požeta polja nemara še nikdar kazala in kakršnega po vojski tudi ne bo videti. Na občinskem smihovskem polju je ravno žetev, žito je že v kopicah. In tu stoje ob' vsem prostranem polju množice ljudi, dečkov, otrok, žen in starcev in težko čakajo, kdaj odidejo žanjice in žanjci z njiv in jim lastnik polja dovoli, da smejo pobirati ostalo klasje na polju. Te brezbrojne množice čakajo v dveh in treh vrstah ure in ure, da se jim dovoli siromašno pobiranje klasja. Koliko teh ubogih klasov bo prišlo na vsakega pobiralca. Koliko časa in truda je bilo treba, da jc uboga družina nabrala nekaj zrnja za žitno kavo. Takih prizorov gotovo ni videli na pravih kavinih plantažah na Sumatri, Javi, v Braziliji in na Cejlonu! Ta slika pove največ, koliko resničnega siromaštva in pomanjkanja je med našimi ljudmi. In potem se še drzne naduti madžarski magnat kot predsednik prehranjevalnega trditi« da jc v posameznih krajih in mestih na Češkem vsega v izobilju.
Umetno meso in drugo. Interesantnd je opazovati, kako si znajo v Nemčiji oh! vsaki priliki pomagati. Znanost in praksai delujeta roko v roki in slavita uspehe. Ta* ko si vedo v Nemčiji pomagati tudi z vili. Posrečilo se jim je sintetičnim potom sestaviti umetni poper in iz cimetove kuli me pa cimet. Oba produkata nimata slan bih strani naravnega popra in cimeta, na' prebavila pa učinkujeta popolneje in brezi stranskih škodljivih posledic. Sedaj so zai čeli izdelovati tudi umetno meso ali umet* no mlečno meso, ako smemo to tako ime-t novati. Pripravljajo ga iz močno posnete-* ga mleka ter kroži ta produkt v prometu v obliki mlečnega praška, ki vsebuje pon leg 45 odstotkov mlečnega sladkorja tudi okoli 38 odstotkov mlečne (torej živalske) beljakovine, katera je znatno cenejša kot mesna beljakovina. Iz 11 litrov posnetega mleka napravijo 1 liter mlečnega praška in četrt kilograma tega produkta popolno-, ma nadomesti 1 kilogram pravega mesa. Ako se vzame na 1 kilogram tega praška 7 litrov vode, tedaj se dobi zopet mleko in sicer pravo polno mleko, ki je znatno redilnejše kot naravno, polno mleko. Poleg tega je omeniti tudi izdelovanje hra-i njlnih droži, katere vsebujejo po 50 odstotkov rastlinske beljakovine. Beljakovina v mesu stane sedaj 1 kilogram po 22 mark, medtem ko stane rastlinska beljan kovina v omenjenih drožah kilogram aam mo po 8.87 mark, K temu si dovolimo pripomniti, da preveč optimistično upanje kljub temu ni upravičeno. Omenjeni suro-t gati pač nekoliko pomagajo blažiti splo-> šno pomanjkanje, a ublažili ga ne bodo« ker bo tudi izdelovanje potrebnih surovin vedno manjše. Tudi surogati bodo s ča-> som postali dragi in si jih bo mogel nabavljati le bogataš, pa še ta morda lc s pro« tekcijo.
Kako naj odpomoremo pomanjka* nju umetnih gnojil za jesensko ln po* mladansko setev? Vsi poljedelski krogi tožijo vsled pomanjkanja umetnih gnojil. Tvornice za umetna gnojila so v mirnih časih proizvajale mineralična gnojila iz fosforitov in koprolitov, kf so jih uvažali iz Floride, in animalič-na gnojila iz živalskih kosti. Izdelovanje mineraličnih gnojil je nemogoče, ker so morja zaprta, ostanejo nam le še animalična gnojila. Za to pa rabijo to varne ogromne množine kosti, da morejo zadostiti zahtevam poljedelstva. Žal, cla se samo v Avstriji na leto uniči 2000 vagonov kosti, deloma sežge, deloma vrže proč. Iz teh 2000 vagonov kosti bi se lahko napravilo 1200 vago-< nov umetnih gnojil, s katerimi bi lahko pognojili66.000 arov zemlje. Ker se iz kosti pridobiva še tolšča in lep, bi se pač morali pokoriti odredbi avstrijske vlade, ki prepoveduje uničevanje kosti. Ne rabimo umetnih gnojil samo za ozi-mino, marveč tudi za pomladansko setev.
Orožarna v Steyru. V gornjeavstrij« skem mestu Steyr dela 30.000 rok noč in dan orožje za armado na bojišču. Ponovno jc že vojno poročilo pohvalno omenjalo kot junake dela In tudi cesar je že ponovno Izrazil svoje priznanje vojnim delavcem na bojišču zaledja. Zadnje tjni so pa priSle na dan čudne stvari. Orožarna v Steyru je objavila bilanco tretjega vojnega leta. Bivši guverner »Bodepkreditanstalt«, znani dr. Sieghart je bil minulo leto predsednik orožarne in je dobil za svoje trudapolno
Stran S.
»SLOVENEC«, dne 9. oktoKra 1917.
Sfe*. 2JI.
delo malenkostno svoto 443.000 K. Za predsednikom pa seveda ne smejo zaostati gospodje upravni svetniki. Ker pa pred javnostjo ne izgleda lepo, če se razmetava dividendc in tantijemc, si je treba izmisliti lep plašč in pa zvit manever. 515.000 kron je upravni svet lani več potegnil, kot mu po pravilih gre, in mu je občni zbor dovolil. Šele po enem letu so zvedeli, da je poleg upravnega sv^ta obstojal šc izvršilni odbor, ki je na stroške tovarne prejemal posebno težka povračila. Na ta način so si gospodje krivično in proti pravilom na lastno pest dovolili ogromno svoto. Letos niso imeli več korajže stopati pred javnost s takimi razburljivostmi, izvršilni odbor so razpustili, tantijeme so v> javnost zmanjšal: in znašajo še vsejedno čedno svoto 577.667 K. Pogled na razvoj tovarne, ki je pričela obrat z malenkostnim kapitalom, kaže, koliko se lahko zasluži od države. Bilanca pove, da je tovarna v zadnjem poslovnem letu zaslužila 17.4 milijonov kron pri akcijskem kapitalu 10.5 milijonov. Družba namerava tedaj zvišati ?k-cijski kapital za 50% in sicer na ta način, da bodo zvišali vrednost dosedanjih akcij za 50%. To bodo seveda napravili na umeten način, da tako preslepe javnost. Zadnji čas je, da se tudi tu napravi red.
Odjemanje zvonov.
Tržaška »L'Unione« piše v številki dne 22. septembra tako-le: »Duhovščina dekanata Schoerfling v Gornji Avstriji je sprejela sledečo resolucijo: »Udeležniki konferencije opozarjajo na nejevoljo, ki navdaja verno ljudstvo zaradi ponovljenega odvzetja zvonov in zaradi bližnjega pobiranja orgelskih piščalk in protestirajo najodločneje, da bi jih jemali, dokler se bodo nahajale v arzenalih še cele gore zvonov; dokler pri nas ne bodo pobrali kakor na Nemškem spomenikov iz brona ali bakra; dokler se gotove palače v mestih in vile ne bodo zavezale, da tudi dajo, kar jim gre. Prav posebno se protestira, ker blagoslovljenih posod iz bakra ali cina in zvonov z izbočenimi podobami, ki so jih zahtevali, ne vporabljajo v vojne namene, ampak jih prodajajo kot umetnostne predmete. Konferencija zato izraža vso svojo nejevoljo, da se dajejo cerkvam malenkostne odškodnine, tovarne pa predrzno bogate. Izražamo upanje, da se bodo poslanci s to zadevo pečali z vso odločnostjo. Opornih točk ne manjka.« Potem je v imenovanem listu na 11 vrstic bela slana padla. Jaz sem se pa v sedanji dragoti papirja okoristil in sem na tisto nedolžno mesto zapisal ravnotako nedolžne pa čisto resnične besede: »Nič novega pod solncem! Saj je dekanijska pastoralna konferencija v Kranju isto sklenila dne 8. avgusta tega leta ob 4. uri popoldne, da bi varovala koristi vernega ljudstva. To jc novi testament. Stari je pa tako: »Izraelovi sinovi so šli v Egipt po pšenico ... Potem so pa našli ceno pšenice in Jožefovo srebrno kupo v Benjaminovi vreči na vrhu.« (Brešit 44, 12.) Ime je pa meni kakor enemu izmed Izraelovih sinov, samo manjši sem.
GiDrollar Sponi)!.
Angleški politik in pisatelj Frederik Harrtson v listu »Machester Guardian« Objavljenem pismu, naj Angleška odstopi Gibraltar Španiji. Med drugim piše: »Prepričan, da govorim za stvar, ki bo zadela na najhujši odpor, čutim kot svojo dolžnost, da stavim v interesu častne preured-be Evrope po vojski sledeče zahteve: 1. Velika Britanija ne misli v časti priti na evropsko mirovno konferenco, če nismo pripravljeni, da odstopimo Gibraltar Španiji, kakor hitro bo zagotovljen mir. 2. Kot skala nepremagljiva sta mesto in pristanišče od morske strani, vendar se pa ne moreta ustavljati veliki armadi, ki bi se postavila na severne višine španske celine in bi bila opremljena z modernimi topovi. 3. 60 let in še danes poziva zveza angleških pisateljev svoje rojake, naj uvidijo, da je obdržanje španskega mesta in trdnjave neizbrisen madež v angleški zgodovini. Mesto, pristanišče in trdnjava Gibraltar za Špansko ni samo življenjska žila, marveč za vse, ki potujejo z Atlantskega oceana proti vzhodu najvidnejše znamenje španskega ponižanja in angleške prevzetnosti. — Člankar povdarja dalje, da je odstop Gibraltarja mogoč šele po vojski.
Pogrešane Mine s Primorskega.
Iščejo se: Štefan Štrukelj, k. u. k. Train-Baon Nr. 3, Pferderes. Mil. Kmdo., Leonhardgasse 82, Graz, išče svojo ženo Marijo s peterimi otroci, doma iz občine Kal, Pristenih 121. — Gospa Leni Šuligoj, Spodnja Šiška, Celovška cesta štev. 67, prosi za naslov g. Lebana, župana v Lu-kovcu pri Čepovanu. — Andreja Ipavec, 28 let starega, iz Grgarja, išče njegova mati. Ko je zapustila lani Grgar pri Gorici, je izgubila vojaški naslov svojega že sedmo leto nepretrgoma cesarja služečega
sina. On pa, če še živi, ne vc za njeno sedanje bivališče. Kdor bi vedel njegov sedanji naslov, naj bo tako dober, ter to sporoči Franci Ipavec, Šturije štev. 7, pošta Ajdovščina. — Ivana Testen iz Banj-šice pri Gorici, ki se nahaja kot begunka na Raki pri Krškem na Dolenjskem, išče svojega moža Matevža Testen. Ta je bil do 10. avgusta t. 1. v neki bolnišnici v Zagrebu, nato pa je bil premeščen neznano kam. Kdor ga pozna, je naprošen, opozoriti ga na njen sedanji naslov. — Ravno ista išče tudi svojega brata Jerneja Žbogar, ki je bil pri 97. pešpolku, 2. stotniji in ki je bil na nr—unskem bojišču še do 10. avgusta t. 1. — Išče se družina Are Kolenc s tremi otročiči: Janez, Frančišek in Kristina. Pred 11. ofenzivo so ostali v Avčah pod štev. 72. Kdor kaj v> c njih, naj to naznani č. g. Karolu Čigon, Škofja Loka 113. — Ivan Matevžič iz vasi Zarščine, občina Anihavo, išče svojega brata Jožefa Matevžič, kateri je bil v službi na postaji v Gorici. Ako kdo kaj ve o njem, ga prosim, naj mi to naznani na naslov: Ivan Matevžič, k. u. k. Gruppenkommando Nr. II, Train-Abt., Feldpost 383. — Kdor bi vedel, kje s° nahajata brata Anton in Štefan Tinta iz Kostanjevice pri Kanalu, naj blagovoli sporočiti na naslov: Franc Mav-rič, c. In kr. vojaška cenzura v Celju, štajersko. Poizvedujem, kje se nahaja sestra Marija Gorjup iz Spodnjega L°kov-ca štev. 98. Kdor bi kaj vedel o njej, naj to sporoči na naslov: Humar Brod 39, Šmihel-Stopiče, Dolenjsko. — Kje se nahaja moj sin Cclestin Brezovšček iz Lev-pa štev. 149, Primorsko, sedaj pri vojakih. Kdor ve kaj o njem, prosim, da to naznani na naslov: Nahajam se sedaj s celo družino v Vrhopo'iu štev. 14, pošta Št. Jernej, Dolenjsko, Andrej Brezavšček. — Kdo izmed vojnih tovarišev kaj ve o poddesetniku Mihaelu Mevriču iz Kambreš-kega, okraj Goric?, kateri je služil pri c. kr. domobranskem Bešpolku štev. 27 v Ljubljani, 5. Feldkcm?., raj mi blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov na naslov: Josip Kohar, Trst, ulica Belpoggio štev. 5. — Leopold Hojak, k. u. k. Res. Spital Abt. III., Zimmer 17, Kromeriž na Moravskem, išče svciega očeta Petra Hojak iz Puštala štev. 17, pošta Čepovan. — Janez Škrl, k. v: k. Re«. Spital 14, 3. nadstropje, 7. soba, M?.rz-Strasse štev. 178, Dunaj XIII., išče svoje starše doma iz Grgarja štev. 180. — Vojak Alojz Primožič, Internierungs-Lazareilager Hald bei Vi-borg, Jiitland, Dansko, išče svoje starše Janeza in Frančiško Primožič iz Temnice štev. 8 na Krasu. — Kje je Marija Zbogar iz Banjšice, vas Lohka štev. 105, s šestero otroci, sedaj kot begunka. Prosim, ako je komu znano njeno bivališče, naj ga sporoči na naslov: Ana Marega, Postopek štev, 5, Kromeriž, Morava.
Prodaja žrebet se vrši dne 12, oktobra pri Sv. Valburgi pri Smledniku v ondot-nem vojaškem konjskem zbirališču štev. 66 in 67. Kupci se morajo izkazati s potrdilom pristojnega okrajnega glavarstva. Več v današnjem oglasu.
Osma c. kr. avstrijska razredna lo* terija. Žrebanje 5, razreda traja od 10. oktobra do 7. novembra t. 1. Srečke za ta razred priporoča poslovalnica c, kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Cena srečk:. Cela K 200.—; polovica K 100.—; četrtina K 50; ošminka K 25.^—.
Plemenski prascl se bodo oddajali dne 11. oktobra ob 8. uri zjutraj na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Vsi naročniki naj se 'ta čas točno zglase. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine.
pleskarski in likarski mojster
Jožef )ug
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna ln točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
V bližini cerkve Srca Jezusoveg.-, lite uslužbenka za shrambo svojih stvari malo, cenejšo
v mjem. Ponudbe na upravništvo »Slovenca* pod šifro „Shramba".	2562
od 15 do 17 let ie »prejmeta takoj. -
Oglase sprejema uprava Slovenca.
Prazne vreče
vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
2089
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
Kapi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
olupkov
SiruSeh ln iabolk
vsako posebej, po 2 K in dobro posušene
prešenine tarnSek m jabolk
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Sos v Ljubljani.
proti proviziji za nakupovanje lesa po Kranjskem in Štajerskem sprejme takoj Strojllna tovarna SAMSA & Co v Ljubljani, Metelkova ulica i. Interesentje naj se javijo od 4.—5. nre pop. v tovarni. — Invalidi imajo prednost.	2522
vešča slej/euskega in nemškega jezika, želi pre-, meniti službo, najraje " na deželo, v bližini Ljubljane. Ponudbe na upr. tega lista pod Prodajalka.
Naprodaj ima 15 jako lepih, 7 tednov
^"prasceu 26m<2>
Ivan Novak, posestnik št Vid p.LukovlcL
£astonj dobi vsal( na željo
moj glavni katalog ur, srebrnine, zlatnine in godbenik predmetov. Violine po K 1«, 20, 25, in više. Dobre harmonike po K 16. 25, 35 in 50; dvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošiljatev po povzetju
ali predplačilu. Razpošlljalnica JAN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj fflosi (Brfix) Stev. 1754, CeSko.
ZHHVHLH
vsem blagim prijateljem in znancem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo, ko je bil bolan in utnrl naš ljubljeni brat, oziroma stric, preč. gospod
Henrflt Dejah
kn. šk. duh. svetnik in župnik v p.
Zlasti se toplo zahvaljujemo visokoč. g. stol. dekanu Kolarju, preč. gg. kanonikoma Sušniku in dr. Grudnu, č. gg. stol. vikarjema Skerbcu in Zabretu, ter vsem preč. gg. kanonikom in ostalim duhovnikom, ki so do groba izkazovali blagopo-kojniku ljubezen in prijateljstvo.
LJUBLJANA, 8. okt. 1917.
Ana Petras roj. Dejak, Viktorija Dejak,
sestri.
Marija Štupca, c. kr. vadn. učiteljica, nečakinja.
2561
Objava.
Tem potom sc naznanja, da bo 12. oktobra 1917 pri zbiralnici konj (bolnici) štev. 66 in 67 pri Sv. Valburgi pri Smledniku, postaja Medvode, javna dražbena prodaja
Kupnina se mora takoj plačati. Kupci sc morajo izkazati s potrdilom pristojnega okrajnega glavarstva, da so res poljedelci. Kolekovino po lestvici II. in III. morajo kupci plačati iz svojega,
C. in kr. zbiralnica hon] (bolnica)

šteo. 66 in 67.
R1R. redni občni zbor
delniške dražbe JoUa tovarna Kavlnlli primesi, trgovsko delniško podjetje"
se bo vršil
u torek, dne 23. oktobra 991?, ob lo.nri dopoldne o zborooalnl dooranl trgovske fin obrtniške zbornice o Pragi.
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo upravnega odbora.
2.	Predložitev in odobrenje bilance za upravno leto 1916/17 s poročilom in pregledom računskih preglednikov.
3.	Predlog upravnega odbora, kako razdeliti čisti dobiček.
4.	Predlog na zvišanje delniške glavnice od K 5,000.000 — na K 6,000.000-— in na izpremembo paragrafa 7. pravil.
5.	Predlog na izpremembo paragrafov 3., 9, 12., 13, 15, 23, 26., 30. in 32. pravil.
6.	Voli ev 4 članov upravnega odbora.
7.	Volitev 4 računskih preglednikov in 1 namestnika.
8.	Prosti predlogi.
Po paragrafu 13. pravil imajo pravico udeležbe na občnem zboru in pravico glasovanja na njem tisti delničarji, kateri so bili naipozneje do 30. junija 1917 napisani v delniški knjigi. Za izvrševanje ulasovalne pravice potrebne delnice sc morajo s šc nezapadlimi kuponi vred položiti 8 dnt pred občnim zborom pri naših blagajnicah v Pragi, Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani, Horkah in Vis. Viseti, ali pa pri Zivnostenski banki v Pragi, pri CeSki banki v Pragi, pri podružnicah teh bank in pri blagajnicah Ljubljanske kreditne banke. O položitvi se izda potrdilo in legitimacija za občni zbor.
V Pragi, dne 5. oktokra 1917.
Kollnska tooarna kaonifi primesi, trgovsko deiniSko podjetje.
Em. Placek, predsednik upravnega odbora.
02656277