MUHANAJ DAVEČKRUHA!
Bogat letni program občinske zveze čebelarskih društev
Star znani rek, da »muha ne da kniha«, posku-šajo čebelarji spreminjati sebi in družbi v prid. In potem že zveni bolj spodbudno, akcijsko in v duhu srednjeročnega zelenega plana, če se glasi: »Muha naj da več kruha!« No, planerji so to seveda zapisali dosti bolj resno in uradno, da je namreč potrebno povečati v tekočem petletnem planskem obdobju povprečni pridelek medu na panj od sedmih na petnajst kilogramov. Ta izre-dni porast ne bo prišcl sam po sebi, so brez iluzij zapisali čebelarji v letošnji deiovni program ne-davno oblikovane Zveze čebelarskih dnišlev ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik.
V občini je sedem društev
Potrebnega bo veliko truda, v vseh 7 čcbelarskih tlruš-tvih občine, organizacijska in tudi finančnapomočobčin-skega komiteja za kmetijstvo, sodelovanje z veterinarji.
gozdarji, s kmetijskimi kombinati in zadrugami, s šolami in drugimi dejavniki v krajevnih skupnostih. Le lako bo občinska zveza čebelarskih društev lahko uresnieila svoje zahtevne načne. Prvenstveno in še kar naprej bo namreč potrebno prepričevanje, da sta družbena skrb in spodbu-janje, ki ju je deležno čebelanrtvo premajhna; da je čebelarstvo lahko pomembna dopolnilna gospodarska dejavnost ali pa celo poklic, kar bi kazalo še posebej upoštevati pri pospeševanju razvoja manj razvitih in hribovskih krajev. Doumeti bo potrebno korist. če gresta kmetijstvo in čebelarslvo vštric - z roko v roki. In potem se seveda najdeta stičišče in skupen interes na primer za
sončnice, oljno repico, perzijsko in aleksandrijsko dete-Ijo, ali za krmno redkcv raulo, ki so hkrati industrijske oziroma krmne rastline in tudi bogate medovite rastline. Med, ki smo ga že omenili pri mcri za podvojitev rezultatov, pa seveda ni vse. Kot tržno blago so v sodobni apiterapiji vse bolj iskani tudi čebelji strup, matični mleček, cvetni prah in zadelovina (propolis). Morda je krivica, ki jo s prcmajhno pozornostjo doživljata čebela in čebelarstvo, ravno v tem, da sc da samo. omenjene pridclke in koristi natančno kuličinsko izmeriti. Ce pa bi hoteli ovrcdnotili ludi vse delo, ki ga opravijo čcbelc z opraševanjem rastlin, potcm pa bi morali cno do dvp odstotni clclež čebelarstva v narodnem dohodku iz kme-tijstva povečati vsaj za 10 krat, če ne za 15 krat.
Širjenje medovitih rastlin
Program dcla občinske zvcze čchclarskih društev za lelo 1982 p»svcča posebno pozornost širjenju medovitih rastlin Tch je pri nas okoli 150, <xi toga jih jc okoli 90 gospndarsko pomcmbnejših. Ta del našcga rastlinskcga bogastva pa jc za zdaj šc prcmulo raziskan in spoznan. Prav zato sc jc občinska zvoza že letos namenila opraviti nckatera pripravljalna dela, ki bodo čcz leta pripcljala do velikega rczultata - do rcpubliškcga in občinskcga čcbc-ljcga pašncga katastra.
Prav tako bolj dolgoročna, na vcč let raztegnjena je tudi naloga, ki v letošnjcm programu dda opredeljujc skrb za plcmcnsko iidbiro visokoproduktivnih čebcljih družin in matic. Žc v kratkcm pa bi radi v občini organi-zirali lastno službo za obvcščanjc o mcdcnju.
V okviru vzgojnoizobraževalnega dcla txxlo lctos v vsakem čebelarskcm društvu pripravili vsaj dvc predava-nji. Polcg žc obstoječih pctih krožkov bo zaživclo šc nekaj novih krožkov v osnovnih šolah; člani lch krožkov bodo svojc znanjc prcizkusili na posebnem občinskem tckmovanju. V načrtu jc tudi postavitcv vsaj enega šol-skcga čchelnjaka. Poscbmi primcrno bi ga bilo postaviti ob novi osnovni šoli na Škofljici.
§e poscbcj zaradi tcga, kcr nadaljnji razvoj čcbclarstva zadnjc čase močno ogroža nevarna bolezen varoza, jc izrcdno pomemben tudi lelošnji program zdravstvcnega varstva čebel. Z njim občinska zveza načrtuje spomla-danske diagnostične prcglcde vzorccv mrtvic, zdravljcnje noseme, pršičavosti in odpravljanje varozc.
Povečati število čebeljih družin
Naj še omenimo, da je v vsej občini zdaj 282 čcbelar-jev. Ekonomskih panjcv pa je 5191. Na vsakega čebclar-ja pride torej povprečno po 18 panjcv. Čcbelarsko druš-tvo »Dolomiti« v Polhovem Gradcu ima 73 čebelarjev in 1600 panjev, v ižanskem društvu je 59 čebelarjev s 1305 panji, na Barju 40 čebelarjev in 690 panjev, v Velikih Laščah 34 čebelarjcv in 450 panjev, v ČD Vič 30 čebe-larjev in 512 panjev, v ČD Skofljica 28 čebclarjev s 317 panji in v Notranjih goricah 18 čebelarjev s 324 panji. Stevilo panjev na čebelarja je torej v povprečju manjše cxi tistega minimalnega (20), ki ga terja Medex, da s čebelarjem sklene pogodbo in ga prizna za kooperanta. Nič čudnega torej, če se je občinska zveza čebelarskih društev s svojim programom odločila v prihodnjih letih izdatneje povečati število čebeljih družin. Šele potem namreč, ko čebelarstvo preseže 30 panjev, postane tudi ekonomično in rentabilno.                FRANCE JERAS