SteV. 184«	(Posamezna številka 8 vinarjev.)
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega It 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi «e ne vračajo-Izt'ajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Ii«ia .Edinost*. — TUk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s ©trejenfm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A«iškega št. 20. Telefon uredništva in oprave itev. 11-37.
Naročnina znaša: Za celo leto...... • K 31*30
Za pol leta................. 15*60
za tri mesece.....................• 7*80
7i nedelj sko Izdaja sa cele lato . • • • • • . 620 ca pol lata.....................»
¥ Trstu, v četrtek, 5. Julija 1917
Letnik XIII.
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oflasl se računajo na milimetre v širokosil ene kolon*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin*
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..........• . . . . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.-J
vsaka nadaljna vrsta.............2,-»
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trstu.
Igrava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška. Asiškega it 20. — Poštnohranilnlčni račun št. <41.652.
Z Dunaju
iOd našega posebnega poročevalca).
2. jul. 1917.
Znaki preobrata za boljše čase.
I)va odseka poslanske zbornice sta častno rešila prvo in najvažnejšo nalogo. Ki io imajo ljudski zastopniki po treh letih iicustavnega življenja v Avstriji, lo sta ustavni in pravni odsek.
Prvi je sklenil 27. pr. m., in sicer s<v glasno, da ne potrjuje cesarskih naredb 7. juL 1915. drž. zak. 189; 2. jan 1916. drž. zak. 6 in 27. dec. 1916. drž. zak. 427, s katerimi so bile ustavljene porotne sod-
V	utemeljevanju se sklicuje na člen 11. drž. osn. zakona, po katerem so poklicane le porotne sodnije, da sodijo o težkih zločinih in onih, izvršenih po tiskovinah itd. — Te določbe v drž. osn. zak^-iu pa ns more preminjati ali odpraviti kaka naredba, marveč zopet I« zakon.
Pravni odsek pa je sklenil, in sicer tudi soglasno, v seji 28. jun., da ne potrjuje cesarskih naredb z dne 25. jul. 1914. dri. zak. 156 in 4. nov. 1914. drž. zak. 307, s ■katerima so se začasno izročile civilne osebe vojnemu sodstvu
V	utemeljevanju pravi, da so vse te naredbe v očitam navskrižju z ustavo in jih že zato ni potrditi. Pa tudi dosedanja praksa teh sodnij je pokazala, da je treba nastopiti z vso odločnostjo proti takemu sodstvu. Navaja tudi zgled, >da Je bil nekdo obsojen na smrt edmo radi tega, ker je širil članek, ki ga je cenzura odo-brila. Pozneje je bil pomtloščen na 5 let težke ječe! — Končno pravi: Ako vlada smatra za potrebne kakoršnekoli izjemne naredbe, omejene po času in prostoru, naj predloži zbornici dotične zakonske predloge.
Ta dva predloga prideta jutri 3. t. m. v zbornici na dnevni red. Pri tej priliki pričakujemo zopet dalekosežne in burne razprave o dosedanjih dogodkih na tem žalostnem polju. Ni pa dvoma, da bosta oba predloga sprejeta z veiiko večino, ako ne soglasno. Kajti ves svet more biti opravičeno zeJo radoveden, kdo bi se upal proti glasovati.-
Naravna posledica tem sklepom bo, da se v bodoče ne bodo godile več podobne reči, ne bodo več padale razsodbe in obsodbe. ki razburjajo ljudsike vrste, in še bolj zapletajo in obtežujejo politični položaj v obče, parlamentarni pa Se prav posebej.
Do danes pa je še odprto vprašanje, kaj bo z obsodbami, ki so bile že izvrtene, ali so že pravomočne. V parlamentarnih krogih se zadnje dni razpravlja vprašanje, ali naj bi se to ne uredilo s posebnim sklepom v tem smislu, da bi Imeli vsi . obsojenci pravico, predlagati obnovitev postopanja pred civilno sodnijo. V ta namen naj bi jim v utemeljevanje zadoščala edino le opozoritev, da so bili obsojeni pred kako vojno sodnijo.
V	tem pogle»iu imamo tudi še obširnejši predlog, ki zahteva zadoščenje in povrnitev vse škode obsojencem ali — v sluča-iu smrti — njihovim rodbinam.
Vsekakor so to zelo važna vprašanja, ki merijo na to, da se naše notranje razmere umirijo in urede, predno začnemo misliti na resničen vsesplošen mir med narodi in državami Evrope.
Nov duh v gosposki zbornici.
Doklej je vladal v tej zbornjpi obično nekako resen duh, ki pristoja častitljivim starešinam avstrijskega politiškega življenja. — Grof Thun-Salm, ki Je podedoval to visoko čast po svojem očetu — in tak oče je njegova edina zasluga za Avstrijo 1 — je pa zanesel tudi v to častito /bornico bojevitost in srboritos* volks-ralovcev. — Že iz tega, kar Je razposlal korespondenčni urad, ste se mogli pre->ričaU, da ta visok orodni dedič ni pozabi! ničesar, kar more žaliti in očrniti slovanske narode, v prvi vrsti Cehe. Zanimivo pa je dalje tov da je cenzura potlačila \<e glavne odgovore zares častitljivih članov gosposke zbornice. Veliko odobrava-rie jc vzbudil posebno prof. Lammasch, ki ie ftrofu Thunu prav temeljito posvetil, r.nako dvorni svetnik Gcrtl. Naravnost senzacijo pa ie vzbudil ekscelenca dr. Fofrt. ki je povedal, da Je po Kramarrevi obsodbi bil pri Sturgku v namen, da bi ^e«doseg?a obnovitev. Proučila sta, je dejal, obtožnico m spise, in kamen je padel obema od srca, ko sta se uverila, da ni najti niti sledu kakega kažnjivoga dejanja.
Nekateri listi so ta del govora potlačili, ali rešili so ga pozabljivosti n. pr. »Bo-henla«, »Glas Naroda«, Lidove Noviny«
i M.
V	poslanski zbornici je vzbudilo srbo-litenje grofa Thuna veliko nejevoljo. — Razni poslanci hočejo dati duška svoji opravičeni razburjenosti - tudi v zbornici sami. Pričakovati smemo torej še zani-ntvUi razprav in prizorov.
Internati in konfinatl.
Včeraj se je raznesla vest, da so načeloma odpravljeni vsi internati in konfi-nati: vsi prizadeti morajo biti takoj izpuščeni! Ta vest se do danes večer še ni
potrdila od merodajne strani, a zdi se, da je resnična- — Jugoslovanov je baje le še
—	29 med njimi, kar je znano tudi na Najvišjem mestu.
Ali vprašanje nastaja: kam naj gredo zdaj mnogi konfiniranci in interni ranci, ki so bili med tem enotno in .tudi duševno uničeni? Med njimi je mnogo mlauih deklet! Domov ne morejo, ker s# iz zasedenega ali bojnega ozemlja, a v žepu ni niti krone, podpore od nikoder. Ali se jih hoče vreči na cesto, na ulioo, kjer se jih včasih kdo — »usmili«? Tu je treba takoj nekaj ukreniti!
Dve avdijenci.
Dunaj, 2. jul.
Danes popoldne se je razširila vest, da sta pozvana k ministrskemu predsedniku dr. Rybar in predsednik^ C. S. — Stanjek, ki je pa še doma na Češkem.
Po zasebni avdijenci prof. Spinčiča pri cesarju utegne dobiti ta avdijenca posebno važnost. Zdi se, da s« pripravljajo veliki dogodki, ki naj bi zagotovili korenit preobrat na bolje.
Jugoslovansko vprašanje stopa v resnejši stadij. Kaj vse še pride, tega pač ni kdo ne more prerokovati, ali toliko ie gotovo, da brez nas se v Avstriji ne bo moglo dalje vladati Za tak slučaj pa moramo imeti primernih mož, .ki stopijo na
—	odgovorna mesta!
3. julija 1917.
2e zgodaj danes je bilo prav živahno po vsem obsežnem poslopju državnega zbora v pričakovanju važnih dogodkov.
—	Pred sejo se je vršilo posvetovanje načelnikov strank. Socijalni deinokratje so staviti predlog, naj se odgode volitve v delegacije (ki bi se sicer morale izvršiti že danes), kajtr državni zbor itak zboruje in se morejo izvršiti vsak hip, ko bo to potrebno. To se je soglasno tudi sklenilo.
Pravni odsek je imel nalogo, dognati razpravo o obeh vladinih predlogah glede porotnih sodnij in vojnega sodstva, — toda ni bil sklepčen in pride torej ta zadeva šele v kaki poznejši seji na dnevni red. — Ni treba še omenjati kdo ve s kakim poudarkom, da se je to namenoma zgodilo! Saj bi bilo vendar le čudno, da bi zbornica v eni sapi odpravljala cesarske naredbe v smislu § 14., ki so razveljavile porotne sodnije, in obenem sklepala zakon, ki naj bi — čeprav le deloma
—	pravoveljavno doseigel isti namen, kakor doslej one nesrečne naredbe. — O teh dveh zakonih bomo še govorili, kajti v izjeipnih slučajih in razmerah morajo biti pri rokah dobro premišljene zakonite uredbe, ako nočemo, da pojde samovolja državnikov daleč čez meje* trezne dopustnosti.
Današnja seja poslanske' zbornice je pričela skoro ob polni hiši. Galerije polne. Po običajnih formalnostih je pričel čitati ministrski predsednik ccsarski akt o — splošni amnestiji.
Nekaj časa je vse tiho poslušalo cesarjeve besede, ali kmalu je začelo šumeti, vTveti in prišlo ie do pravcatih škandalov.
Umevno je, da večina zbornice ni molčala, in prišlo je <do hrupnega prerekanja. — Min. predsednik je čital dalje, a ni bilo čuti več niti ene besede. Ko je končaj, je večina viharno ploskala. Vsenemci so tulili in vpili: Hoch die Armee! — a z desne so odgovarjali: Hoch der Kaiser!
Minulo je precej časa, predno je zadobila zbornica nekako normalno lice in jc mogla pričeti razpravo o odpravi znanih naredb. — Sicer pa je večina poslancev izginila po kuJoarjih, kjer se je nadaljeval povsod1 živahen razgovor o pravkar minulih dogodkih. Večina Nemcev ne odobrava teh škandaloznih prizorov v zbornici, toda hajtovci so glasnejši in brezobzirnejši. In tako je prišlo še mar-s:kje da prav rezkih spopadov. — Nemci Važejo visoko svojo kulturo v čudni luči. Naj se ne čudijo, ako bodo še kdaj želi sadove, ki iih se je jo!
* « C
Danes se je raznesla vest, da internati in konfinati še niso razpuščeni! — Notranji minister je to potrdil poslancem, ki so lioteli vedeti, kako je s to važno zadevo. Pristavil pa je, da se bo dobrohotno upoštevalo v vsakem posamičnem slu*-čaju razloge, ki bi opravičili izpustitev kake osebe. Torej šele od slučaja do slučaja, dočim so — obsojenci svobodni. Kdor je že dobil 5—10—15 let težke ječe, je zdaj prost, — on; na ki so le osumljeni,
; ...a — ječč še v neznosnih razmerah internirancev in konfinirancev. KJe je logika?
Zato so se zjedinile danes vse stranke — razun Nemcev seveda — 'ia ne bodo mirovale vse dotlej, dokler ni povoljno rešeno tudi to skeleče vprašanje.
Poslanska zbornica.
DUNAJ, 4. (Kar.) Zbornica je prešla na dnevni red, to Je nadaljevanje debate o poročilih ustavnega in pravosodnega odseka o cesarskih naredbah glefde začasne ustavitve delovanja porotnih sodišč in podreditve civilnih oseb vojaškemu sodstvu.
Posl. dr. Korner je pričel češkL Nemški nadaljujoč je govoril o amnestijskem odloku in opozarjal zlasti na Klotačev slučaj. On je mnenja, da bi zamogel Klo-fač že včeraj priti v, zbornico. Po aimie-stiisfctTii odloku ni bilo treba nič več ustav i jat i ali preiskovati, ampak le izvesti že nastopivšo abolicijo. Zanimivo je tudi, da sodišča včeraj še niso imela nobenih navodil. Vzroke za obžalovanja vredno stanje na polju vojaške justice je iskati v tem, da so imeli pogum, ix> izbruhu vojne in tekom iste obdolžeivati češki narod veleizuaje. To so bila obrekovanja, s katerimi je bilo treba nastopati, ako sc je hotelo strahovati češki narod, ki so se ga upravičeno aAi neupravičeno bali. Cesar je postavil z a^iestijskim odlokom konstiiucijonalno dejnije; popravil je zopet, kar je napravila-vojaška justica. (Živahno odobravanje pri Čehih.) Cesar je izvršil modro, človekoljubno dejanje. (Ploskanje pri Cehih.)
Posl. Dobernig j® izražal mtzore nemškega Nationalverbauda glede amnestij-skega odloka cesarja in poudarjal začudenje, da ministrski predsednik, ki je so-podpisal odlok, ni zastavil svojega primernega protiv pli v*. Nemci zamorejo radi tega le z nezauranjem opazovati zadržanje vlade. Čeprav so Nemci sedaj popolnoma pod vplivom ainnestijskega odloka, vendar izrecno odklanjajo vsako misel na odpoved državne zvestobe in bodo prejkoslej brezpogojno služili domovini. Posl. Fink je imenom krščanskih sociialcev soglašal s pre-logom ustavnega odseka in izražal pomisleke, da je ministrski predsednik s podpisal pomilostit-veni odlok cesarja.
Posl. dr. Roller je naglašal, ako nastopi od krone zanesljivo pričakovani učinek, potem bo nemški narod blagoslavljal am-nestijski odlok. Gorje pa, atko nastopi nasprotno, ako se odlok ne bo smatral za milost, ampak slabost.
Posl. dr. Grandi je izvajal, da Italijani, čeprav odobravajo amnestijaki odlok, vendar še pričakujejo drugih odredb glede internirancev in konfinirancev. Cesarske nared<be so protiustavne In nevredne parlamenta.
Dr. Liebermaon je poudarjal: Nemci so nam zamerili, da smo pozdravili amne-stijski odlok. Čehi, Slovenci, Poljaki in Ukrajinci so slavili amnestijo in za nami so naši narodi. Mislite-li, da so morda vsi Ijttije, ki so včeraj slavili cesarja, vele-izdajalci, in narodi, ko so za nami, le veleizdajnici? Posl. Dobernig je govor ! o tem, da je bilo prelite mnogo nemške krvi. Prelita je bila tudi poljska kri, kri vseh narodov.
Nato je bila debata zaključena in razprava prekinjena. Prihodnja seja v petek dopoldne.
Voditelj naučnega ministrstva je predložil zakonski osnutek glede službenega razmerja učiteljstva na državnih, srei-niih in drugih učnih zavodih (učiteljska službena pragmatika). Ta zakonski osnutek je bil izročen na predlog predsednika odseku za državne nastavljence.
Avdijenca.
DUNAJ, 4. (Kor.) Cesar je sprejel danes običajna poročila in nato v posebni avdijenci grofa Czernina in skupnega finančnega ministra barona Buriana.
CESAR VILJEM NA DUNAJU.
DUNAJ, 4. (Kor.) Dne 6. julija priJeta nemški cesar in cesarica s spremstvom v I.aksenburg, da vrneta cesarski (dvojici srvoječasni obisk.
Zvezna annadno poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. julija 1917.
Vzhodno bojišče. — Pri Brze-zanih so bili krvavo odbiti srdSti napadi močnih sovražnih sil. V odseku jugozapadno Zborovega Rusi niso napadli.
Drugače na vseh bojiščih malo bojnega delovanja.
Načelnik generalnega štaba?
NEMŠKO.
BEROLIN. 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. julija 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rupretata: Vstaj megle in zato otežkočeneca opazovanja ie bilo bojno delovanje do večera neznatno. Nato je v posamičnih odsekih zopet naraščalo, dokler se nI steaaMo. Ponoći ie prišlo na več točkah do izvldalh boiev, ki «o nam prinesli več ujetnikov In plena. — Armada nemškega cesarlavfča: Vzhodno Cernv in na Chemiaa des Danes so Fraacozi na* padli ponoči jarka, Id smo Hh zavzeli; bili
so obakrat odbiti V boju izkušeni lipen-sko-westialskl bataljoni so udarili za umikajočim se sovražnikom, pomaknili svojo postojanko naprej in napravili večje število ujetnikov. Tudi zapadno Cerny in pri Craomtu so bile akcije naših napadnih čet uspešne. — Armada voftvode Albrehta: Nič posebnega.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: V vzhodni Galiciji so zamogli Rusi včeraj obnoviti svoje napade le pri Brzezanih. Kljub zastavitvi svežih sil niso prišli naprej. V žilavi obrambi in s svežimi protisunld so držali saški poiki svoje postojanke proti številnim napadom in prizadejali sovražniku velike izgube. V odseku Konjuchy—Zborov močen topovski boj. Delovanje topov je bilo tudi pri Brodih in ob Stohodu od časa do časa zelo živahno. — Na osfal'h frontah nobenih večjih bojnih dejanj.
Macedonska fronta. — Nič novega.
Prvi generalni levartirmojstera pl. Ludendorff,
TURSKO. .
CARIGRAD. 3. (Kor.) Iz glavnega sta-na-se poroča: Nobenih posebnih dogodkov.	_
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Rusko poročilo.
2. julija l5l7. — Zapadna fronta: V bližini Kovelja, v okolišu Rudke in Sito-vičev, so naši izvidniki v spremstvu štirih oficirjev, potem ko so uničili žične ovire z minami, prodrli v sovražne jarke, pobili posadko in privedli s seboj ujetnike, ki so izpovedali, da so bili Avstrijci obveščeni o našem prodom po ubežnikih. Odrejena je preiskava, iz katerih krajev so bili ti ubežniki. V smeri na Zločov so naše čete po dvodnevni topovski pripravi napadle avstrijske postojanke na front? Konjuchy—Biški, se po vročeon- boju polastile treh črt strelskih jarkov in utrjene vasi Konjuchy in prodrle do Konjuchte, južno istoimenskega kraja. Tekom boja 1. julija smo našteli dosedaj 164 oficirjev in 8300 mož na ujetnikih; vrh tega smo uplenili 7 topov in 7 strojnic. Pritok ujetnikov se nadaljuje. Jugovzhodno Brzeza-nov so naše Čete po topovski pripravi napadle mogočne sovražne postojanke in se polastile istih po deloma srditih bojih. Nemci in Turki so napravili prothiapaiJe na naša oporišča, pri čemer je prišlo do bojev iz bližine. Tekom dneva smo ujeli tu 9 oficirjev in 1700 Nemcev, Avstrijcev in Turkov. Več naših četnih oddelkov je imelo velike izgube, posebno na oficirjih. Skupno število v bojih 1. julija napravljenih ujetnikov znaša 173 oficirjev in nad 10.000 mož; uplenjenih je bilo 7 topov in 7 strojnic. — Romunska.fronta: Pehotno streljanje. — Kavkaška fronta: Pod pritiskom naših oddelkov so se umaknili Turki na Pendšvrn. Naše čete so zasedle fort Kalmiravan jugovzhodno jezera Se-livar in kraj Aliken Irekhue. — Letalstvo: Zrakoplov »Ilija*Muromec« je vrgel 18 pudov bomb za postojankami, napadenimi po naših Četžh. Isti zrakoplov je imel pet zračnih bojev. Tekom boja z osmimi sovražnimi letali so bili ranienj njegov poveljnik, dva oficirja in en vojak.
Ruski poveljnik v Galiciji — Aleksej Gutor.
BERN, 3. (Kor.) Poveljnik ruske jugozapadne fronte je 48 letni generalni poročnik Aleksej Gutor, ki je poveljeval poprej 34. pehotni diviziji in se je odlikoval posebno v Karpatih.
Glascoanje o državnem proračunu.
Državni zbor ima pravico odobravati ali odklanjati državni proračun in dovoljevati ali odrekati vladi pobiranje davkov. To pravico izvršuje državni zbor z glasovanjem, najprej V poslanski, potem še v gosposki zbornici. Kakor že druge krate, tako se je tuiii zadnjikrat, ko se je glasovalo o budge-tnem provizoriju, po-vdarjalo napram državnemu zboru in v nje»m, da gre pri tem glasovanju za državno neogibnost in da bi glasoval proti državi, kdor bi glasoval proti provizoriju, kar bi bilo tern huje, ko se država nahaja sredi najtežje vojne.
Želel bi, da čitatelji »Edinosti* prečita-jo ta člančič do konca in sicer ne, kakor jc sedaj navaj-la. samo letoma ali četo od zadnjega konca in par odstavkov v sredi, nego potrpežljivo od začetka do kraja. — Priznavam, da zahtevam sfcoraj preveliko žrtev, ko sem sam zadosti dolgočasen, da naj čitatelji povrhu prebavijo še izvajanje nemškega vseučiliščnega profesorja, na katerega se nameravam sklicevati. In vendar gre ravno v tem poslednjem oziru za znanstveno dokazovanje in kaj naj koristi čitanje, če nc zasleduješ miselne niti. kakor se razpreda od razloga do razloga, od dokaza do dokaza?
Z druge strani gre za najvažnejše usta-vopravno vprašanje, o katerem bi se moral vsak državljan temeljito poučiti, posebno predno se v kakem kavarniškem modrovanju razkorači kakor sodnik nad trmo lahkomiselne ali celo veieizdajniške opozicije* ali pa — ta poza je seve pri-
i.
ljubljenejša. — nad brezznučajnostjo a'.i celo izdajstvom poslancev, ki so glasovali za proračun. Opozarjani na koristnost sledečega izvajanja, ne obetam kratkočasnesti.
Sledim onemu, kar uči dr. Franc bar. Myrbach-Rheinfeld, dvorni svetnik, profesor politične ekonomije na insbruški univerzi v p., v svoji knjigi Grundrissdes Finanzrechts, 2. izd. od J. 1916., kjer izvaja na str. 18 in si. približno takole. Večina novejših nemških učiteljev znanstvenikov državnega prava zanikavaio brezpogojno in neomejeno pravico zbornic do dovoljevanja državnega budgeta, ker bi popolno odrekanje sredstev za vodstvo vladnih poslov značilo popoln nezmisel, kolikor bi namreč takšno odrekanje onemogočalo ne samo izpolnitve pr i vatno-p ravnih obveznosti države, nego tudi samo vladanje v obče, kar bi zopet bilo isto kakor razpad same države. Nekateri učenjaki trdijo posebno, da je odobreni proračun le nekako upravno ravnilo, katero ne more menjati obstoječe materijalne zakone, ki določajo državne izdatke in prejemke. Iz tega naj b! celo sledila dolžnost ljudskega zastopa dovoliti novo davke, če dosedanji prejemki ne zadostujejo za omenjene izdatke. Ce so davki potom davčnih zakonov uvedeni kakor stalna -naprava, pravi ugleden učenjak, sploh ne obstoja več pravica ljudskega zastopa, »da bi prejemke iz teh davkov šo posebe dovoljeval za posamezna upravna leta.
Temu nasproti naglaša Myrbach, da ie treba v visoki meri obžalovati, da ravn > oni, ki bi imeli poleg parlamentov biti poklicani čuvaji ustav, namreč učitelji državnega prava, skušajo na ta način eska-motirati najvažnejše pravice ljudskih za-stopov in s tem odločilne pridobitve ustavnih bojev.
Po § 11, točki c) državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1867., št. 141 državnega zakonika, spada v iJelokrog državnega zbora:
»Določevanje proračunov državnega gospodarstva, posebno pa vsa'koletno dovoljevanje davkov, davščin in dohodkov, ki naj se pobirajo, pretreševanje državnih računskih zaključkov in vspehov finančnega poslovanja, podeljevanje absoJubafrija; najemanje izposoji!, konvertiranje obstoječih državnih dolgov, odtujitev, prememba in o-bremenitev nepremičnega državnega premoženja; zakonodaja o monopolih in regalijih in sploh vse finančne zadeve, ki so skupne kraljevinam in deželam zastopanim v državnem zboru. * Vsaj glede avstrijske ustave torej ne more biti dvoma: pravica določevanja• državnega proračuna vsebuje tudi pravico, ga odklanjati, in pravico dovoljevati vladi pobiranje 'davkov ?a novo upravno leto, vsebuje tudi pravico, ji to odrekati. Zakon ne pozna nobene omejitve teh pravic. Oni, ki so izdali državni temeljni zakon, pa vendar gotovo niso prezrli, da poleg označenih pravic ljudskega zastopa ostanejo še dalje v veljavi trajni, za državljane obvezni (davčni) zaikonl in da z druge strani ni mogoče nobeno vladno delovanje b rez izdatkov'.
Ravno radi tega, ker se brez Izdatkov ne more vladati in ker bi vlade vedno imele v davkih sredstva za odgovarjajoče trošenje, ravno zato se je dala parlamentom moč, odrekati vladam pobiranje davkov in izdajanje državnega denarja. Očividno je videlo v tem najbolj učinkovito sredstvo, da se prepreči vladanje brez ljudskega zastopa ali celo proti njemu. Gori navedene teorije zamenjavajo zahteve države in proti državi s pravicami in obveznostmi vodilnih državnih organov. Kaj tiče državi in kaj je ona dolžna, je v zakonih določeno; pravnega reda in na njem utemeljenega razmerja med državo in poedinci se vse to ne tiče. Se manj je s tem prepuščeno parlamentarni večini, da odloča o eksistenci države. — Gre marveč za privolitev enega od zakonodajnih faktorjev, (in sicer onega, ki nima tako kakor krona pravico ministre odpuščati), da določene osebe opravljan) vladno in izvršilno oblast. To je potrebna dopolnilo zakonodajne oblasti, kajti za ljudstvo je važno, ne samo kakšni zakoni se izdajajo, nego nadvse, kako se zakoni izvršujejo: to je pa vprašanje oseb. Odrekanje budgeta, pravilneje: upravičbe k določenim troškom in odrekanje davkov ni torej upor proti funkcioniranju države, nego upor proti temu, da bi gotove osebe vodile državne posle. Da bi se nameravalo razkrojiti »državo ali tudi samo ustaviti njene funkcije o, tem ne more biti niti govora; že zaraditega, ker so glasovanje o proračunu vrši praviloma pred dotično upravno dobo m ker bi se parjament, ki nc bi liotel nobeni vladi dovoliti potrebnih sredstev za upravo in bi torej zares hotel drž»vo razdreti, pač ne omejeval na. skromno sredstvo odklonitve proračuna in davkov. Gre torej po Myrbacbovem, mislim dovolj tehtno obrazloženem mnenju pri glasovanju o proračunu in davkih za to, da parlament o-dobruje javnopravni mandat, s katerim krona izroča gotovim osebam vodstvo vladnih poslov. Če se odobri v Sjplošnem ,
Stran II.
•EDINOST" itev. 184.
V Trstu, dne 5. Julija 1917.
državni proračun in pobiranje davkov, enači to potemiakem. da je parlament privolil, da naj one določene osebe vodijo vladne posle, ker uživajo zaupanje njegove veČine; z glasovanjem o posameznih izdatkih v proračunu, parlament (oziroma njegova večina) pokazuje, kako želi Ja se vlada, ker od dovoljenih izdatkov zavisi nači;i vladanja. Brez dvoma
ohranimo narod. Toda bilo je rešiti še
težje vprašanje, namreč da se vsi ti tako različnega mišljenja ljudje združijo tuui na Ki*ikre-ij?i program. Posrečilo pa se je tudi to.
2e prej so bile med nami stranke, ki so stale na stališču hrvatskega državnega prava, na podlagi katerega so Habsbur-žani prišli potoni svobodnega .narodnega
K iako dana medlost konflikta med obe- glasovanja do vlade v teh deželah. Mi pa i m faktorjema najvišje državne oblasti srno storili še več. (krono iii parlamentom), če se drugi ne Mrlnja z mandatom, katerega ie prva podelila. I>o konflikta prihaja, če v takšnem člulaiu vladar drži ministrstvo, ki ga }e parlament odklonil. Toda. pravi Myrbach zel« duhovito, ustave pač niso napravljene zato. da omogočiliejo vladanje pod vsalaerim! pogoji in potoni katerilikoli oseb: ta cilj je absolutna monarhija dosezala z mnogo priprostcjMml sredstvi hi z veliko sigurnostjo-
Do tu se "i sledil Myrbachu. Morda se bo komu zdelo, da je torej zadnje glasovanje za budgetni provizorij «xl stran: dotičnih strank m posebno tudi od strani J u gostovai i sk eg a kluba treba tolmačiti tudi samo kot izraz zaupanja v sedanjo vlado z vse fii posledicami, naj le-te sc-gafn tudi do proklestev izrečenih nad poslanci od stram kavarniških radikalcev in celo do izstopa g. dr. Trestča-Favičica iz Jugoslovanskega kluba. M istim, da je položaj drugačen in da Je posebno v to Ju santa s svojimi jasnimi izjavami vzela glasovanju v tem slučaju pomen, ki bi mu sicer šel. Padec Clam-MartHiičevega ka-b'neta znači popolno uveljavljanje gori uglašenega načela. Parbment je po y\i večini povedal še pred formalnim glasovanjem, da noče, da bi vodstvo j v
vladnih poslov ostalo poverjeno Clam-Martinlčevemu kabinetu. Naš cesar je zvest svoii obljubi, da bo ustavno vladal, izvedel kansekvence. Ali pa je tudi že bila v poslanski .zbornici gotova večina z gotovim programom, katera bi bila v stanu Vati vladi v sedanjem najkritičnej-Š3IU ča^u stalno smer? .Morda so bili podani glavni pogoji tudi za to: krona se k temu ni odločila in je izbrala prel odno rešitev s povsem provi zor i Inim ministrstvom, tako da se kabinetna kriza pravzaprav ni odpravila, nego le tako, kakor se hudournik uravnava iti preminja v koristno vodno moč. nekako regulirala in vsmerila v počasno stopnjevnao rešitev, zato da v času. ki je za takšno temeljito preosnovo potreben, pride do nove. sedanjim državnim potrebam in parlamentarnemu položaju odgovarjajoče konstrukcije. Ali zares pride do tega, ali je na vseli straneh zares dovolj dobre volje za to, to je dru^o vprašanje. Ce bi bil v Jugcslo . .niskem klubu prevladal pesimizem, bi bili naši poslanci glasovali proti budgetncinu provizoriju. Morda so tudi po večini pesimistični rn so vendar smatrali koristno. knJcor so izrecno povdarjali, pokazati vsaj. hočtio še enkrat poskusiti z /atipavanjem in upanjem. Kakšen-ivrat j- or>tii-( Stičnega se kazati tudi sredstvo za zboljšanje razmer. Naša javnost jo predvsem o-rčema. okrepčana bi rekel, po tem, da se ie sploh ustanovil Jugoslovanski klub m da je oltranil edinstvenost m s tem krepkost in udarnost svojega nastopa v kritičnem momentu. Tembolj je treba obžalovati, da je sedaj g. dr. Tresić-Pavi*ič odskoči!. Podrobnej-ša obrazložitev njegovega koraka manjka. Ce gre zares samo za vprašanje glasovanja za pruračunski provizorij, bi si skromen ^rodoljub z Ccžele dovolil prositi g. poslanca, naj se povrne v klub in naj s tem v najtežavnejšem času pomaga ohraniti našemu narodu ono, kar je. kakor rečeno, pod groznimi udarci otrpnelemu narodnemu organizmu bik> kakor dih novega življenja, zarkipenje svežega krvnega toka, namreč edkistvo našega parlamentarnega zastopa. Glasovanje o budgetnem provizoriju ni imelo več načelnega po-mena, nego je značilo, vsaj v okviru gori razložene 'eorije. ie to, da ljudski zastop. rekel bi, v božjem imenu, ko v naši stari Avstriji stvari ne morejo iti tako hitro, prUrjule. da se je vodstvo državnih poslov poverilo za c.'.pravo najnujnejših zadev in za pripravo definitivne preureditve povsem provizoričnemu kabinetu, (llafovrnje ie bilo tudi izraz umestne obzirnosti napram vladarju, ki ie s činom dokazal, da hoče biti to, kar so o njem rekli opozicijski poslanci, namreč mirovni in ljudski cesar in vrhu vsega ustavni vladar. Pri tem jc pa posebno treba šc upoštevati, da gre v sedanjih razmerah ne več za en; stavno kabinetno krizo, niti z .i krizo določenega vladnega sis-e-ma, nego za krizo v zgodovinskem razvoju, katera sega državi do mozga in ^osti.
Poslanec dr. OteRir Rybar
o položaju.
< Konec.)
O - pod poslanec se Je bavil nato z razmerami v Jugoslovanskem klubu. Poudarjal je velikanski pomen dejstva, da so se \ v; Jugoslovanski poslanci brez razlike Strank, veroizpovedi in političnih nazorov Združili v en klub, v Jugoslovanski klub. Kar je tem pomembnejše, ko je vendar še pred kratkim že sama beseda »jugoslovanski«. značila »veleizdajstvo«. To združenje pc'J tem imenom ie bila velika pridobitev za nas na znotraj in na zunai. Sa< se spominjamo, da so bili hrvatski pra-Vfcši iz Dalmacije še leta 19<"»7. prmi zvezi Jugoslovanov in so se hoteli Imenovati le južni Slovani, ne pa Ju^osKnani. Sedaj sino pa premagati vse te težave, in tako se nahajata v istem khibu največji radikalec dr. Smodlaka z duhovnikom Peričem, ki prisega na katoliški program. Premagali vse pomisleke, samo da
postavili smo se na demo-kr£.:<ko, revolucionarno stališče narodnostnega načela, izrekli smo se za združenj vseh Jugoslovanov na podlagi hrvatskega državnega prava, kar je pobudilo veliko navdušenje tudi na Hrvatskem ter v B >sni in Hercegovini pri vseh strankah brez razlike vere. Toda stvar ne sme ostati samo v besedah, temveč je treba, da se tudi uresniči ta naš program. Da se pa poklicani činitelji odločijo za uresničenje teh naših zahtev, je treba tudi z naše strani nekaterih koncesij, in to je bilo tudi povod, da smo se odločili za to, da dovolimo proračunski provizorij in potrebne kredite, ne vladi, temveč državi.
Gospod poslanec je nato še pojasnjeval oanošaje med Jugoslovani in Cehi in poudarjal, da si je Jugoslovanski klub s svojim taktičnim postopanjem pridobil i v zbornici i napram vladi odlično postojanko, tako da morajo računati ž njim ne Ie v parlamentu, temveč tudi na vseh onih mestih, kjer se odločuje o usoJi avstrijskih narodov. Sicer je res mogoče, da na merodajnih mestih ne mislijo odkritosrčno. In kaj bi sledilo potem? Odgovor je popolnoma jasen: stopili bi v najstrožjo opozicijo, in vsaki vladi bi se zgodilo isto, kar se ie zgodilo Clain-Maitini-čevi, proti kateri so se strnile vse nenein-ške narodnosti. Mi Jugoslovani s svojim postopanjem torej nismo-riskirali ničesar, pač pa smo si ustvarili poziciTo, v kateri je treba dela in dela, kakor ga še nI bilo nikdar.
Govornik je nato pouJarjal, da se z ozi-rom na ogromno t var ino, ki jo je treba obdelovati, ne more spuščati v poGrobno-sti delovanja poslancev, omenjal pa je, da so naši poslanci izdelali že veliko število predlogov zlasti v prašanjih ljudsk# prehrane. da so posebno odločno posredovali zaradi preganjanja naših ljudi v državni službi, zlasti železniški, zaradi germanizacije javnih uraJov in drugih javnih naprav, in vse polno drugih takih stvari. Opominjal je, da naj se delovanje poslancev presoja miriK) in trezno in da naj sc ljudstvo ne nrenagljuie v sodbi, kajti delovanje za ljudstvo je v naši državi silno zapleteno in težavno. Drugje je samo ena vlada, pri nas so pa tri, in tako vstajajo proti izvedbi jugoslovanskega programa, ki je itak že sama po sebi zelo težavna v taktičnem pogledu, ovire, ki bi se zdele skoraj nepremagljive. Podrobno razpravljati o takih stvareh je nemogoče, in ravno glede najvažnejših je treba molčati, da se ne pokvari vse. Zato naj pa ljudstvo ne obsoja prehitro. Če se pa pokaže, da so poslanci res pogrešili, potem pa naj ljudstvo jasno in brez ozirov pove svoje mnenje, in njegovi sedanji zastopniki se pole m radovoljjip umaknejo sposobnejšim; če pa je ljudstvo prepričano, da so poslanci lavnuli prav, pa naj tudi pove to in tako s svojim pritrdfkmi utrdi stališče poslancev napram vladi in drugim višjim činiteljem!
Po živahnem odobravanju, ki Je -sledile poslančevim izvajanjem, !>e je sprejela enoglasno naslednja
RESOLUCIJA:
»Po zaslišanju poročil?; svojega poslanca pozdravljajo zaupniki in odborniki političnega društva »Edinosti <c zedtnjenie vseh jugoslovanskih poslancev v enem klubu pod pomembnim jugoslovanskim Imenom;
pozdravljajo z navdušenjem državnopravno deklaracijo, k! ie z vso odkritostjo in odločnostjo označila naše vrhovne narodne cilje, od katerih uresničenja fe odvisna naša bodočnost In varnost monarhije na jugu;
izrekalo Jugoslovanskemu ^ klubu hvaležno priznanje na dosedanjem pogumnem, složnem In smotrenem nastopanju, in to tembolj, ker 90 z združitvijo vseh jugoHovanskih poslancev v eno parlamentarno enoto in usvojitvijo jugoslovanskega .programa izpolnjene dolgoletne srčne želje, ki so jih *r'morski, zlasti pa tržaški Slovani zastopa!! ob vsaki priliki z v so vnemo.«
Ko je nato gospel poslanec na tozadevno željo še podal. popolnoma zadovoljiva pojasnila o stališču hrvatsko-srbske koalicije napram stališču Jugoslovanskega kluba ter o stanju našega šolskega vprašanja, zlasti glede slovenske gimnazije v 1 rstu. je predsedujoči društveni podpredsednik dr. Edvard Slavlk — društvenega predsednika dr. Josipa \Vilfana ni bilo v Trstu — ponovno zagotovil gospoda poslanca splošnega neomajnega zaupanja, voščil njegovemu in Jugoslovanskega kluba delčvaniu nadaljne najboljše uspehe ter nato zaključil sejo.
Rasne polttKn« vesti.
K amnestijskemu proglasu pripominja torkova »Arbeiter ZeHung«: »Pri političnih preganjanjih, katerih orodje so bila vojaška sodišča, je treba razlikovati dve skupini. Prvič tožbe proti ljudem brez imena. kateTe so zaradi kake nedolžne •besede vlekli pred sodišče in jih obsoditi v krute kazni, ki so bile v najhujšem slučaju zaradi kakega ponesrečenega izreka obsojeni v štiriletno, petletno, desetletno ležko ječo, pri katerih pa je splošno ob-
stajal »zločin« samo v možganih gospoda voditelja razprave. Da se ta krvava krivica odpravi z amnestijo, je najpametne-je; samo žrtvam naj bi se priznala vsaj tudi odškodnina za nepravično obsodbo; kajti nepravična je bila tu obsodba pač vedno. Druga skupina so potem tendenčnl procesi proti poslancem, sami silno ten-de čni procesi, za katere se je za gotova, iz nacijonalno političnih vzrokov umljiva dejstva iskal neke vrste krivonosec. Poznamo vse te procese in se ne obotavljamo reči, da so se te pravde mogle začeti edino le pred vojaškimi sodišči in da so obsodbe mogla izreči tudi le vojaška sodišča. Pri teh tožbah pa se amnestija nikakor ne zdi primerna pot, ka)ti kakor se je na eni strani obsodba, tako se bo tudi amnestija na drugi strani presojala Ie politično; enim je bila obsodba nov političen kurz, drugim se bo zdola amnestija drug političen kurz. Tu bi bila pač obnovitev kazenskega postopanja pred rednim sodiščem, pred poroto, edina primerna pot; tudi zato, ker imajo obtoženci pravico, da plazeče obrekovanje izgine z njihovega političnega slovesa; to se pa ne m re zgoditi . s pomiloščenjem, temveč samo po rednem sodišču. Amnestija se kaže kot neka večja milost; toda sodelovala je pač tudi želja. Via bi se temne razsodbe vojaških sodišč obvarovaje naknadne presoje potom javnih sodišč, ki je nikakor ne preneso. Za razstr-uplienje narodnostnih naspre-tstev bi bilo seveda zelo koristno, če bi amnestija naletela povsod na pripravljene duhove; toda to se more le upati, ne pa prorokovati. Mi pa vidimo samo pravičnost in vprašujemo samo po njej. Komur ni vzvišena misel pravičnosti samo prazna pena, ne bo povpraševal, kateremu narodu, kateri stranki pripada tisti, ki j* bil žrtev justice, katera je bila preslepa, da bi sploh videla pravico in zakon.« — Podpisujemo z obema rokama.
Nemški nacijonalci proti cesarjevi izredni milosti. Ko je izdal cesar amnestijski proglas za politične zločince, je kot nekak radosten oddih zavelo po vsej državi. Cin izredne cesarjeve milosti, s katerim se je popravilo veliko, veMIko nezaslišanih trdot in krivic skoraj triletnega absolutizma v naši državi, >e pobudil povsod veliko zadoščenje m avstrijski narodi so iz srca hvaležni cesarju zanj. A ne vsi! Dasiravno se amnestijski proglas nanaša na tisoče oseb viseh narodnosti, vidik> nemški nacijonalci, posebno pa oni na Češkem, v svojem nacijonalnem šovenizmu pomiloščenih samo onih deset slovanskih poslancev, ki postanejo tudi deležni cesarske milosti, m to Jim je dalo povod, da so že v poslanski zbornici s hrupnimi medklici motili čitanje proglasa m pozneje uprizorili pravcato protestno gonjo. Zveza nemških čeških posia-ueev je zahtevala, da zaradi amnesrijskega proglasa Nationaiverband odpove nadaljno podporo vladi in stopi v opozicijo. Predlagalo se je celo, da naj nemški Češki poslanci v znamenje protesta odlože svoje mandate. Posl. Hartl je predlagal naj gre deputacija k cesarju. Od načelnika justič-nega odseka, posl. dr. Waldnerja, ki je izrekel zahvalo cesarju na amnestiji, se je zahtevalo, da odloži predsedništvo odseka. ZaiJ-nji trije predlogi se niso sprejeli. Nationaiverband je sklenil, da poda nje-igov načelnik posl. Dobernig izjavo v zbornici, ki naj pove, da sicer Nemci ostanejo zvesti državi, da pa prepuščajo na-dalino skrb za državno gospodarstvo slovanskim strankam. S tem torej napovedujejo nemški nacijonalci boj vladi, zato, ker je cesar med drugim pomilostil tudi deset slovanskih poslancev. Kako upravi-čujejo nemški nacijonalci to svoje postopanje, je posebno jasno razvidno iz včerajšnjega uvodnika v »Tagesposti«, ki pravi: »2e tik pred padcem Clam-Marti-ničeve«* kabineta smo poudarjali glede bodočega stališča Nemcev, da so minile sanje o neizpodbitnem nadviadujočem stališču In da bodo zato Nemci prisiljeni, iz-premeniti fronto. Dogodki so potruiii to mnenje. Politika sprave med vsemi narodi, odpuščenje izgubljenemu sinu in pritegnitev sil, ki bivajo v slovanskih ob-m cin i h narodih, je kot težko obložen voz s svojimi kolesi šla preko sanjarskih idealov, ki smo jih gojili mi vsi, in je zmrvila marsikaj, kar se je zdelo prej neomajna potreba in resnica. Prebuditev iz
sani ni bila prijetna---- V ta soparni
zrak je pal sedaj cesarjev milostni čin ... Nihče ne dvomi o globokem Človeškem čutenju mladega cesarja, ki se je zopet pokazalo tudi v besedilu amnesrijskega odloka. Žal pa politika, ki v huUih bojih odloča vprašanja moči, nikakor ne pozna — takih čutov. Tako ima torej amnestijski odlok dve strani: splošno Človeško, spravljivo, odpustljivo. in politično, smer kažočo, moč zahtevajočo. bi po tem se ravna tudi presoja na te dve stvari, posebno sedaj, ko je država sredi boja na zunaj in znotraj. Kar bi hoteli reči k temu, ne moremo reči, kar moremo reči, pa nočemo.« — Tako govore in delajo nemški nacijonalci z ozirom na cesarjev izredni milostni čin!
AorovIzacUske stvari.
Razdeljevanje krušnih Izkaznic.
Prebivalstvo se opozarja, da se je (že javljeno) razdeljevanje krušnih izkaznic št. 92.—93., veljavnih od 7. do 20. t . m., pričelo v ponedeljek, 2. t m., ter se nadaljuje do vštete sobote, 7 t. m.
• 'm m
KONJSKO MESO.
Danes hi jutri se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah:
ZerovnHc, ul. Mura 7, Pontoni, ul. Fontana 22, Visimini. ul. Tesa 1, Battistella, ul. Solitario 22, Vidmar, ul. Industria 5,
Ursich, ul. Tesa 8, Fabbri, ul. Boroević 7, Guanin, ul. Cavana 8, Bergamasco, ul. Pane 8, Enei, ul. Ugo Foscolo 24, Enei, ul. Molingrande 12, Guanin, ul. Farneto 1, Lisiak, ul. Industria 8, Bonettini, ul. Me-dia 34, Siolino, ul. Castal'-i 3, Rossi, ul. Farneto 3, Nordio, ul. Montorsino 7, Tc-cleschi, ul. Molin a vapore 4.
Cena:	po K 3*60 kg.
HALI OaLASI.
Ženski
nizki čevlji od 8t. 34 do 40 se prodajo. Perojević, Trat, ul. I^izzaretto vecchfo fit. 39, I1L vr. 13.	1215
Iščem
stanovanje primerno za 3 osebe, v I. ali If. nadstr. v neposredni bližini palačo Rittinaver. Pigmene ponndbe na Ins od d. Edinosti pod „Veda m plin".	3181
BfiAnnlrn	takoj slnibo pri mali družini.
OtjUlInU D lo labko, hrana dobra. Predstaviti uradu Intei a nega oddelka Edinosti (ulica
re v
S Franccsco d'Assisi št. 20, pritličje).
Mfllff ffpirflffff !tr'	i^če služkinjo nli
ilUlU Uriillllll postrežnico. — Predstaviti se
osebno v Stev. 37.
ul. Commerciale Št. 0,
III. nadstr. vrata
atso
50 leten
vdovec, brez otrok, zdrav, še močan, uradnik v pokoju, lastnik ene hiše ve ikim vrtoin, iSče gospodično eli vdovo brea otrok v gvrho poroke. Prijazne pismene ponudbo pod „Družina* na Ins. odd. Ed nost.	3179
DPftfffl' fO	vpeljana tr&ovina stekleni11
If&UUU rit po nizki ceni Naslov pove In.ser. odd Edinosti pod Štev. 1216.	1216
Tlinftnlfk« trgovska tvrdka iVe kot prakti-»UllUlIJ Juli kuntinjo gospodično ^po[ olnoma vchčo slovenskega, nemškega in italiiansk ga jezika — Prednost imajo one, kitese so dokončale trgovsko šolo. Nastop takoj. P:afa primerna in po želji tudi hrana. Pismene ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „Le; k bodočnost". 'm	3173
Izuntno uino
( arint a 12. 1 rfiič.
Opol in vino iz sadja za go; Btilničarjf prod* se v ulic1
120S
lSčem
služkinjo, prednost imajo begunke. Naslov pove Ins odd. Edinosti.	A 5
U petek,
6 t. m., se bodo prodajali prašiči v Borstu pri Žerjalu.	1213
Fotografr
Anton Jerkič posiuje v svojem ateljeju Trstu. Via delle Poste St 10. 4u7
Kupujem
žaklje vsake vrste, cunje, F. 13abi7S Molin grar.de 20.
ninlninlvnnff poučuje z gotovim
UipiUiIKirUIlli uspehom po najhitreji in najlažji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in gospode) nemško in slovensko na svojem domu po zmerni ceni. Informacije od 1—8. I lica Chiozza 27 III. n. II. stoj nice zadaj na "dvorišču vr. 8 A l
vsake vrste krpuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (pri mestni bolnišnici). 117.*i
Žaklje
Posebši@st.
DomaČe vesti.
Za vojaškega kurata v c. in kr. skupni armadi je bil dne 2. julija imenovan g. Alojzij Peterlin, sedaj v začasnem pokoju v Plav j ah (Istra). Čestitamo!
Hvala iim! Prejeli smo: Z napetostjo smo mi primorski Slovani čitali razne pozive našim zastopnikom v parlamentu, naj se vsaj sedaj, v tem najresn-ejem tre-notku, združijo, da veliki čas ne najde nedoraslih ljudi. Tresli srno se med nado in bojazni.?«?, da-st smo vedeli, da jih je med poslanci mnogo, ki čutifo z nami, ki žele skupnega delovanja. Sedaj smo pomirjeni! Hvala lepa vsem, vsem, ki so pripomogli k slogi, k združenju sil. Narod naš jim je gotovo hvaležen, a zgodovina našega narotinega življenja bo omenjala tega velikega dogodka z zlatimi črkami. — Veliki čas je našel pri vseh Slovanih države velike ljudi! To nas tolaži ter daje upanja v boljšo bodočnost Slovanstva v monarhiji. V svojem in v imenu mnogoštevilnih somišljenikov izrekamo toplo zahvalo našemu narodnemu zastopstvu in je prosirno, naj vztraja na ubrani poti, dokler ne doseže tlačenemu narodu onih pravic, ki jih drugi že davno vživajo. — Našemu vrlemu tržaškemu zastopniku smo hvaležni še posebej na tem, da se je tako odločno, tako odkrito potegnil za nas in za vse nesrečnike. Tudi smo mu hvaležni, da se je potrudil med svoje zaupnike in jim poročal o stvareh, ki so nam vsem na srcu, vsaj toliko, kolikor ni moral zamolčati v interesu stvari. Lahko dostavimo še, da je tudi med našimi sosedi italijanske narodnosti, osobito med srednjimi in višjimi sloji, vse polno takih, ki ne morejo prehvaliti našega Rvbara za njegovo delovanje in krasne govore v parlamentu. Mi smo lahko in smo tuiii ponosni na našega dra. Ryba?a! Bog ga živi in mu plati — saj ini mu težko kedaj poplačamo njega trud in ljubezen, ki iu ima do nas in našega naroda. Zaupnik.
Sestava tržaške porote nemogoča? V
torkovi seji državnega zbora je voditelj justičnega ministrstva, sekcijski načelnik dr. pl. Schauer omenjal poročilo -tržaškega višjega deželnega sodišča in višjega državnega pravdništva, podano meseca novembra leta 1916., ki tnii, da bi bila sestava porotniških list v področju tega višjega deželnega sodišča silno -težavna, ako ne naravnost nemogoča, češ, da je večji del moških odsotnih in da je skoraj izključeno, da bi se našlo potrebno število oseb za sestavo porotniške liste. — Naše mnenje je, da omenjeno poročilo, vsa: kar se tiče področja trža&kega deželnega sodišča, Tie odgovarja dejanskemu položaju. Gospoiije pri višjem deželnem sodišču, ki se že od začetka italijanske vojne nahajajo v Opatiji, pač niso poučeni o raizmerah v področju tržaškega deželnega sodišča. Samo poizkusijo naj — časa za to jim najbrž ne bo primanko-. vaj0 — pa bodo videli, da je v področju tržaškega deželnega sodišča toliko moških oseb, sposobnih za izvrševanje porotniških poslov, da se brez težav lahko sestavi lista porotnikov.
Slovenski glasovi o dogodkih v naši državi. »Straža r, ki je blizu dra. Korošca, predsednika Jugoslovanskega kluba, piše med drugim: Nemštvo je istovetilo sebe z državo. Kot namišljen steber države je branilo vsak čas svoje narodne koristi pod pretvezo, da korist države zahtev a državni jezik. Zambiji tak poizkus Je vsled odločnega nastopa nenemških narodov, med katerimi jugoslovanski zastopniki niso bili zadnji, s Clamovim padcem srečno splaval po vadi. Se pred tremi tedni ie bil naš boj za narodno avtonomijo in izjava jugoslovanske delegacije posebej v očeh naše birokracije — veleizdajstvo. Kolik preobrat v tem kratkem času! Kar se je zdelo nemožno in nedosegJjivo, prodira vedno dalje in globlje----je sedaj
vprašanje, s katerim se resno pečajo tudi nam sicer narodno nasprotni krogi.. Dogodki v parlamentu bi skoro kazali, da se pripravlja preobrat. — »Naša moč«, ki je v zvezah z dTom. Krekom, pa piše: Jugoslovani smo stali (po padcu Clam-Martinica) kar čez noč v ospredju vse avstrijske politike. Četrtkovi dogodki veliki glasniki izredne važnosti jugoslovanskega vprašanja. Časopisje, nemško in nenemško, je edino v tem. da *so Clama vrgli Jugoslovani, ki so postali kar naenkrat odločilni jeziček na tehtnici av-strlfsko"* političnega življenja!
Breje koze. Aprovizacijska komisija ima r,a razpolago znatno število brejih koz. Kdor bi si hotel nabaviti tako kozo, naj se zglasi do 8. t. m. v informacijskem uradu aprovizacijske komisije v ulici della Borsa št. 2 in sicer .v času od 9 dop. do 1 pop.
rlllHIIIHIIIHHIIHIII
_	Išče se starelSI uradnik prost vojaščine
I	za službo arhivarja. Nadalje se sprejme
=	istotam gospodična vešča slovenskega,
s	hrvatskega in po možnosti tudi nem-
I	škega dopisovanja ter stropjeisja
■ — Lastnoročno pissne ponudb« na JADRANSKO BANKO. —
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Železnica, pošta in več drugih. Zaradi
preobilice drugega zelo nujnega gradiva smo morali dopise prihraniti za prihodnje številke. Na vrsto pride vse.
V osmrtnici Ane vd. Bortoloni, uvrščeni v včerajšnji številki, bilo je^ pomotoma izpuščeno ime zeta Antona Cuk (odsotnega).
3177
bomba/. 1210
«Trstu, ulica Campanile it. 15
(zraven trga Ponterosso).
Vsaki dan novi dohodi.
JADRANSKA BANKA
Trst, Via Cassa dl RisparmSo 3
(lastno poslopje) Kapital In re2crva K 13,200.000.--
FIIJJALKE: Dunaj Tegethufstiasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Spili, Si senik, Zada%
vlogeTna knjižice
31; 0 2 O
od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek p'.ačuj© banka svojega. Obrestovanje vlog na .tekočem in iiroračuau po dogovoru. - Akredotivi, čeki in nakastnic« na vsa tu-in inozemska trfiSČa.
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijontote. delnice, srećke itd — VA"LUTE
IN DEVIZE.
PREDUJMI na vrednostne papirje in b t»^o ležeče v iavnih skladiščih. SAPE DEPOSITS PROMESE.--Prodnja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti.
Borzna naročila. — Inka-^o. MENJALNICA.---ESKOMT MBNIO.
• Telefoni; 1463, 1793 in 267G Uradno urai od 9 da 1 popoldnas Brzojavi: JADRANSKA
r
GAMBRIHUS
vsaki večer ob 9 V,
2? C
BI
L.