m. števHHa. v r V Ljubljani, i prtrt Z?, septembra 1918. B. teto. u Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . . pol leta „ m • četrt leta „ * • • oa mesec „ ... .Slovenski Narod" velja po pošli: za Nemčijo: celo leto naprej . ... K 55 - za Ameriko in vse dru^e dežele; c*eio leto naprej .... K 60- K 50 — . 25 -. 13— . 4-50 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, ffpravni&tro (spodaj, dvorfiče levo). KnaHova ulica ŠL 5, telefon ŠL 39 Isisala vsak dan svažer lavsaaill nad«! j a in prasni k a. inserati se računajo po poraoljerieiti prostoru in sicer 1 mru visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdjah do dogovoru. Novi naročniki naj pošljejo naročaia« veaaa po nakasatol. 4PQ Nt ssmo pisaeae naročbe brez poslatrt denarja se ne moren j al kakor ozirati. ..Narodna Usiaraa" telefoa it. 89. celo leto naprej poi leta „ .Slovenski Narod' velja v Ljucljanl dostavljen na dom sli Če se bodi ponj: . . . . K 48 — I četrt leta „ ... - 24— I na mesec . 12.-. 4« Posanazna Številka velja 30 vinarjev Dopisi na) se franklrajo. Rokopisi se ae vračajo. Uredništvo; Enmflova nlica It 5 (v L nadstr. levo). Na pragu Dunaj, 26. septembra. Cesar je sprejel danes popoldne zunanjega ministra grofa Buriana in min. predsednika barona Hussareka v delni avdijenci ier se je z njima nazcjovarjssl o važnih zunanje - političnih dogodkih in zade\#aihu Ko so Je min. predsednik baron Hossarek vrnil iz avdijen^ej je poklical k sebi zastopnike vseh strank, katerim je poročal o silno važnih zunanje - političnih dogodkih. Jutri dopoldne bo baje cesar sprejel zastopnike strank, da se posvetuje z njimi o zunan ie-političnem položaju. Češki poslanci so bili brzojavno poklicani na Dunaj, ker je njih navzočnost z ozirom na evropski položaj potrebna. Zatrjuje se, da je bilo zasedanje parlamenta, ki je bilo določeno za 1. oktober, odgođeno pod vplivom evropskega položaja. Za jutri dopoldne je brzojavno skiicatia plenarna seja nemško-nacijonalnih strank. Splošno se trda, da namerava baron Hussarek pod vtiskom zunanje-političnih dogodkov sestaviti koalicijski kabinet. Važne odločitve v Sofiji. Dunaj, 27. septembra. Vesti, ki prihajajo iz Bolgarije, so silno resne. Ni več dvoma, da je bolgarsko armado zadela katastrofa, kisevojaškoneda več popraviti Vsled naravnost besnega bojevanja .srbske armade je bila bolgarska fronta prebita in se morajo bolgarske čete umikati v neredu in z ogromnimi izgubami. Ententne ćete prodirajo danes že na bolgarskih tleh. Piivatne vesti, ki prihajajo, poročajo najsenzacijonalnejše podrobnosti, m. dr. tudi to, da se nahaja bolgarski generalni šta^ v rokah srbske armade in da je bolgarska armada izgubila skoraj dve tretjini svoje težke artiljerije. Tukajšnji vojaški krogi smatrajo te' vesti za pretirane, vendar pa presojajo celoten položaj na Balkanu jako resno. Budimpešta. 27. septembra. Včeraj popoldne ob 4. naj bi se bil vršil ministrski svet. Ministrski predsednik We-kerle pa je bil brzojavno poklican na Dunaj k cesarju v av-dijenco zaradi zunanjepolitičnih dogodkov. Vsled tega se je vršilo ministrsko posvetovanje že ob 1. popoldne. Popoldne sta se nato odpeljala ministrski predsednik Wekerle in grof Tisza na Dunaj, kjer jih bo cesar danes dopoldne sprejel v posebni avdijenci, ki se bo bavila z zunanjepolitičnim položajem. Berolm, 27. septembra. »Deutsches Vofksblatt* poroča, da je cesar Viljem nenadoma odpotoval iz Kiela. Včeraj je dospel v Berlin, kjer je imel dolg razgovor z državnimi tajniki in z voditelji strank glede dogodkov v Romuniji in na Bolgarskem. Poziv Bolgarije k separatnemu miru. Ženeva, 25. septembra. (Kor. urad.) »Gazette de Lausanne« piše v uvodniku dne 21. septembra: Bolgarski poraz diplomatične situacije za kralja Ferdinanda ne bo izboljšal. Nesreča navadno ne prihaja sama. Nova nevarnost se grozeče bliža. Zelo vplivne newyorške »Times« agitirajo, da bi predsednik Wilson napovedal Bolgarski in Turčiji vojno/ ker se mora WiJson odločiti na celi črti. Prišel bo trenutek, pravi listi, ko nas bodo naši zavezniki vprašali: Ali ste za Srbiio, Romunijo in Grško, ali na boste izdali te dežele Bolgarom na ljubo. Ameriški list bo imel najbrže s svojim hujskanjem uspeh. Mogoče je, da bo imel kralj Ferdinand kmalu enega sovražnika več. Potem se bo kraljeva skrb povečala in pri Malinovu se bo preokret k ententi pokazal bob' jasno. »Times« z dne 28. avgusta pišejo nadalje, da zavezniki ne bodo izdali Srbov, Grkov in Romunov. Ce hoče imeti Bolgarska mir, mora dokazati svoje kesanje. »Times* izražajo željo, da bi Bolgarska uslišala te zahteve. Ali bo poraz v Makedoniji storil, da se bodo Bolgari okrenili in da bodo premislili svoj položaj? Resen položaj v Bolgariji. Dunaj, 27. septembra. Vsi dunajski jutranji Usti-prinašajo uvodnike o prebitju bolgarske irohte in o dogodkih na Balkanu. »Zeit« piše: Z velikimi silami izvršena ententna oienziva v Makedoniji je prisilila vso bolgarsko armado, da se je začela umikati. Tega umikanja dosedaj še ni bilo mogoče ustaviti. Glasom uradnih poročil iz Londona, stoje angleške čete žena bolgarskih tleh. Lmikanje bolgarske armade v nedostopnem gorovju je bilo združeno z velikanskimi izgubami na vjetih in materijalu. V*' pomanjkanja prometnih sredstev in pi tov je zaveznikom nemogoče pri najboljši volji pomagati bolgarskim četam, ki so v hudi stiski. Zlasti ni mogoče priti Bolgarom na pomoč z ono hitrostjo, ki bi imela izgled na uspeh. Vsled tega je vojaški položaj Bolgarske silno resen in t e ž a Ve n. Izpremeniena situacija pri bolgarski armadi v Makedoniji ne more ostati brez učinka n a n a-šo lastno albansko fronto. Naše armadno vodstvo bo brez dvoma moralo storiti potrebne korake. Kakšen vpliv bo imela nezgoda bolgarske armade na turške operacije, se v tem trenutku ne da preso- diti. Prevrat v voj toaciji v Ma- kedoniji ustvarja z. n ive vojaške težko če. izs o hitro umikanje bolgarskih armad pa prav lahko tudi deluje tudi na razpoloženje v bolgarskem narodu samem. Ne smemo pozabiti, da stoji Bolgarska že sedmo leto v vojni. »Neue Freie Presse« opozarja na silno slabo, žetev zadnjih let, ki so jo imeli na Bolgarskem ter pravi: Lačni vojaki se ne bojujejo radi. Na Bolgarskem ne primanjkuje le hudo živil, tako da je morala bolgarska armada v pravem pomenu besede stradati, marveč bolgarska armada tudi nima obutev, ne uniform in ne vojnega materijala. Iz tega si lahko razlagamo, da so Bolgari naveličani vojne in da je med bolgarskim ljudstvom splošno razširjena želja po miru. »Arbeiter Zeitung* piše: Angleške Čete stoje že nekaj dni na bolgarskih tleh. Dežela, katere odporna sila je bila vsled treh vojn, ki so se vršile v sedmih letih, končno popolnoma izmoz-gana in utrujena, stoji nasproti strašni sovražni premoči. Ni ji več mogoče upirati se tem sovražnikom. Računati je, da bodo sledile bolgarskemu vojaškemu porazu tudi politične posledice, ki jih sedaj niti presoditi ne moremo, katerih teži pa se ne bo mogel nikdo izogniti. Dtmaj, 26. septembra. S podučene Strani se poroča: Precej natančna poročila ententnih armadnih vodstev rn Bolgarske nam dajejo dober pregled o vojaškem po- ložaju na makedonsko - bolgarskem bojišču. Dne 14. septembra so pričele ententne čete z veliko ofenzivo. Izprva je bila ta ofenziva namerjena na pokrajino med Var-darjem in albanskimi jezeri ne daleč od pri-klopitve n^- 2 albanske fronte. 2e prvi dan je ta sunek vpognil bolgarsko fronto. Drugi dan se je posrečilo ententnim četam razširiti vrzel proti vzhodu in končno je prišlo do prebitja. Ententa je imela pri tem veliko premoč na vojnem materijalu. Entento samo je to prebitje presenetilo, vendar je hitro zbrala rezerve ob Vardarju, da potisne fronto proti zapadu in da omaja bolgarsko fronto ob Vardarju. V par dneh se je bolgarska armada že umikala in to umikanje se še ni ustavilo. V težavnem goratem ozemlju Bolgarom nI bilo mogoče spraviti na varno velikega dela svojega materijala. Tudi so Bolgari izgubili mnogo vjetnikov. Zlasti zato je položaj opasen. ker jim ni mogoče vsled težavnih zvez priti pravočasno na pomoč. Pri presoji položaja moramo imeti pred očmi. da je bila bolgarska fronta v zvezi z našo fronto v Albaniji. Kakor znano, je izvršila svoj čas italijanska armada v Albaniji sunek proti naši fronti. Umaknili smo se takrat, pozneje pa smo Izgubljene točke zopet zavzeli. Znano je, da Je bilo albansko bojišče vedno samo bojišče drugega reda in da nismo Iskali tam nikdar odločitve. Zato se nismo dosti brigali za zmagoslavje Italijanov nad njih začetnim uspehom. Tudi je treba pomisliti, da obstoja vse naše albansko bolno ozemlje te močvirij in nerodovitnih pokrajin. Pričakovati je. da bodo dogodki v Makedoniji v kratkem učinkovali na našo albansko fronto. Korake, ki jih bo treba storiti, lahko prepustimo mimo našemu armadnemu vodstvu. Dnnaj, 26. septembra. Že 14. septembra se je pričelo veliko prodiranje srbskih in francoskih čet med Vardarjem ra Crno. Kakor smo izvedeli iz sovražnih poročil, se ie posrečilo- Francozom in Srbom prekoračiti Vardar. Srbi so pritiskali proti Štipu in gonili pred seboj ostanke bolgarske armade ob Bregalnici, kJ je bila že enkrat uso-depolna za razvoj dogodkov na Balkanu. Nemške čete, ki so stale severno od Bito-Ija in pri Prilepu. pa so se morale umakniti proti zaoadu v albanske gore, Hitro podiranje srbskih čet proti severu in severo-zapadu jim je onemogočilo povratek na cesti proti Tetovu in Skoplju. Vsled tega so se obrrMe nemške čete čez Dfbro v Albanijo, kjer stoje naši oddelki. DrugI del bolgarske fronte, to je od Vardarja preko Dojranske-ga jezera in Seresa do Orfanskega zaliva, je stal nasproti silni angleški in grški premoči. Odrezan od zveze z zapadom se Je pričel ta del fronte na svojem desnem krilu umikati na cesti proti Strumnici. Drugi del bolgarske armade pa se je začel umikati v dolini Strume proti bolgarski meji. Zadnja poročila pripovedujejo, da stoje angleške čete že več dni na bolgarskih tleh. Umikanje bolgarske armade se ie vTšilo torej z velikansko hitrostjo In gotovo je, da je velik del bolgarske armade bil vjet Na eni strani prodiranje Srbov ob Bregalnici in proti Egri Palanki, na drugi strani prodiranje Angležev v smeri na Sofijo, je bilo usodno za bolgarsko armado. Kar stoji bolgarskih čet še v Makedoniji, bo morda zapadlo vjetnišrvu. Neomajno pa stoje naše čete ob Vojusi in nad Valono. Gotovo je, da te čete ne bodo mogle vzdržati sedanje fronte., ker bi se izpostavile napadom sovražnika z boka in za hrbtom. Ne premagane, marveč samo upoštevajoč položaj, ki je nastal vsled pretrganja fronte vzhodno od levega krila naših čet, se bodo morale naše čete obrniti proti severu in poiskati nove pozicije, na katerih bo mogoče sprejeti eventualni sunek ententne armade, ki se pomika v dolini Vardarja in po gorovju proti Skoplju in Kosovem polju. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 24. septembra. Zapadno od Ohridskega iezera je bil obojestranski artiljerijski ogenj včasih zelo silen. V pokrajini pri Bitoliu so sovražne enote opetovano z veliko silo napadle naše pozicije. Zavrnil? smo jih krvavo, delo-mr> v bližlniskem boju Vjeli smo več reranjenih Francozov. Severno od Crne so se naše enote umaknile po načrtu in nemoteno od sovražnika. Ob gori Ba-buni in pri Krivolaku je sovražnik napade! z močnimi silami. 25. septembra- Zapadno od Vardarja se naše čete Umikajo proti severu v svoje nove pozicije. Sovražnik je oiačil svoj sunek proti £tipu. — Na ostali fronti krajevni boji brez posebnega nomena. ANGLEŠKO UPADNO POROČILO. 26. septembra- Angleške čete so nasproti Kesturinl vkorakale na Bolgarsko. Resna poroiila is Tur« je. Dunaj, 27. septembra. Že sinoči so prispela tudi iz Carigrada resna poročila. Turška vlada je vsled dogodkov na Balkanu posti vijena pred nove odločitve. Divja agitacija v Romu« niji. Dunaj, 27. septembra. Današnji jutranjiki poročajo iz Črnovic, da vlada na Romunskem strahotno razpoloženje. Zadnji čas se je silno nevarno pomnožilo število opozicijo-nalnih listov, ki delajo opozicijo proti bukareškemu miru in proti centralnim državam. Cela vrsta takih listov je zadnje dni pričela izhajati po vseh večjih mestih in tudi v Jassyu. Med temi listi so tudi taki, ki jih izdajajo sedmogra-ški begunci. Ti listi označujejo Madžare kot zločinske lopove. O Bolgarih pišejo, da so hujši kot divje zverine, L i -sti hujskajo na novo vojno Romunije proti centralnim državam- Podrejene oblasti preskrbujejo te liste s papiri em. Jasno je, od kod dobivajo ti listi denarna sredstva, da se morejo vzdržati. Konference pri Hussa-reku. VLADA HOČE REŠEVATI NARODNOSTNO VPRAŠANJE. Dunaj, 26. septembra. Ko se je ministrski predsednik Hussarek vrrfl . iz avdijence. je povabil po cesarjevem naroČilu na Dunaju navzoče parlamentarne voditelje na razgovor. Baron Hussarek je po vrsti sprejel zborničnega predsednika G r o s s a. podpredsednika T u s a r i a. soc. dem. voditelja S e i t z a, podpredsednika Germana, nem. soc. poslanca W a 1 d n e r i a in rusinskega posl. Petrnšijeviča. Za temi poslanci so bili pri Hussareku načelniki skupin gospoSfre todrnice. Ministrski predsednik Hussarek je vsakemu posebej sporočil, kaj se je zgodilo, ter povdarjal, da zahteva zunanjepolitični položaj tudi resne revizije notranjepolitičnega programa. Ministrski predsednik je \-prasal poslance, ali bi ne kazalo odgoditi parlamenta. Slovanski m soc. demokratični poslanci, pa baje tudi Nemci, so to odločno zanikali in povdarjali, da je baš sedaj nujno potrebno, da zboruje parlament Baron Hussarek je naznanil, da smatra vlada razmere za tako resne, da se hoče takoj z vso energijo lotiti reševanja narodnostnega proble-m a. Kot najbolj nujno smatra vlada jugoslovansko vprašanje in zato hoče predvsem nastopiti z načrtom, kako razrešiti jugoslovanski problem. Slovanski poslanci so opozorili barona Hussareka, da so v tej zadevi kompetentni govoriti v prvi vrsti Jugoslovani sami in da ie po niihovem mnenju izključeno, da bi se reševala narodnostna vprašanja ločeno in po etapah. V velikem razburjenju so se vračali poslanci od Hussareka in v parlamentarnih krogih se je še pozno zvečer razpravljalo o posledicah najnovejših dogodkov. Zatrjevalo se je, da so vsi dosedanji notranjepolitični koncepti vlade pokvarjeni, da so zlasti najnovejši madžarsko-dunajski načrti glede jugoslovanskega ozemlja odstavljeni z dnevnega reda, da so nekateri sklepi, ki se tičejo nastopa Dunaja in Budimpešte, v Banovini in Sloveniji reasumirani in da bo baron Hus-sfelc pred širijo, izpolnila angleško - iiuacosko pogodbo, glasom katere pripada Francozom naloga, pripraviti tamošnje prebivalstvo na samoodločbo. Praktična izvedba te pogodbe se bo v kratkem razjnotrivala v posebnih pogajanjih. Amerikanci proti sovjetom . Rotterdara, 26. septembra. Obisk Jime-riškega vojnega miidstra Bakerja na Francoskem In Angleškem ima namen, kakor poročajo iz Londona, poizvedeti pri en-tentnih vladah, ako bi številna ameriška pošiljatev moštva na Dalnii vztok za bojevanje proti sovjetski vladi, ne škodila ameriški pomoči na zapadu. Aretacija velikega kneza Mihaela. Stockholm, 22. septembra. Bivši veliki knez Mihael, brat ustreljenega carja, ie bil aretiran, ter so ga odpeljali v Perm. Politične vesti. = Pouk orožnikom o jugoslovanski ideji. Na povelje domobranskega ministrstva potujejo zadnje dni po vsem Kranjskem orožniški oficirji in sklicujejo vse vodje orožniških postaj . na podučna predavanja. V ta predavanja vpletajo tudi politiko in ukazujejo oiožnikom, naj delajo po vseh močeh zoper jugoslovansko propagando«. Pri tem izvajajo, kakšna sreča bi bila za Avstrijo. Če bi te propagande ne bilo in zlasti pravijo, da bi bilo že vojne konec, če bi ne bilo agitacije za Jugoslavijo! Zadnje dni se vršijo ti politični kurzi za orožnike po Notranjskem. Vodita jih poveljnik notranjskega orožni-škega okrožja podpolkovnik Vidic in orožniški stotnik S e i d 1 e r. = V enem samem stavku skuša »Hrvatski Dnevnik« označiti rezultat saiajevskih razgovorov grofa Tisze. Pravi, da je Tisza jasno izvedel, da »Madžari nemaju u Besni i Hercegovini ništa tražiti«. Označba^ ie dobra, ako-ravno ni popolna. = Delitev češlfe delne upravne komisije. Podpredsednik sedanj-e češke deželne upravne kon/sije dvorni svet- nikfc Vidinsky in Član komisije dvorni svetnik Spora gresta v pokoj. Na njih mesto stopi dvorni svetnik v. Straho-tinskv, podpredsednik nemške sekcije, in na Sporovo mesto sekcijski svetniki v notranjem ministrstvu Niinra, podpredsednik češke sekcije. x = Čehi Izgnani z Reke. »Az Est« je poročal preteklo nedeljo, da je dobilo doslej več čeških družin na Reki poziv, da imajo tekom osmih dni zapustiti mesto, in da se bo zgodilo tako z vsemi Cehi. »Novosti* poročajo, da so izgnani z Reke kratkomalo vsi Cehi. Pričakujemo še to, da madžarska država oficijelno napove vojno vsem Cehom. = Štefan Tisza. Znani nemški publicist Maks Harden ie objavil pred kratkim knjigo z naslovom: »Vojna in mir«, v kateri govori o vzrokih sedanje svetovne vajne in o osebah, ki igrajo y njej glavne vloge. Predstavlja nam Frana Ferdinanda, Frana Josipa, cesarja Viljema. Poincareja, Nikolaja Nikolaje-viča, Hindenburga, Wilsona, Pašiča itd., prihajajoč do zaključka, da more prinesti mir samo zmaga demokracije. O ogrskem politiku Štefanu grofu Tiszu piše Harden: Politiki madžarskega plemstva so si kolikor toliko podobni, ali z nijednim se ne govori tako težko o svobodnem razvoju, o enakosti in samoupravi narodov, kakor z grofom Tiszo. Nikdo se ni tako želji narodov upiral, da bi živeli Romuni, Saksi, Srbohrvati in Slovaki po svoji volji in samoupravi, kakor ta brezobzirni in drzni kalvinist. ki se je bil dospel do "tegas da je posadil krono na glavo kralja vspričo v tla gledajočega ogrskega primasa, smelo zroč na kraljevski par. ki je klečal, na duliovništvo in na spremstvo. Njegov nasmeh kakor da je govoril: Jaz sem držal v redu narode Ogrske in v disciplini ogrsko armado ter v bližnji zvezi z Avstrijo nasprotoval napadom stranke Košiito-ve, Justove, Aponveve in Karolyieve, ki so hotele samo personalno uniio, jaz sem odločil na dunajskem dvoru glede ultimatuma in vojne, v glavnem stanu nemškega cesarja sem govorrt z Viljemom tako, kakor govori s protestantom protestant, jaz sem pričel mirovno akcijo v decembru 1916., jaz, kateri stojim osamljen med rimskimi katoliki in ki sem kronal kralja. Ali ni Štefanova krona v dvojnem zmislu Štefanova? Tisza teh ponosnih besed seveda ni govoril, ali vendar so se čule in ostale so nepozab-Ijene na Dunaju, v'Ostrogonu in v Rimu. Grof Tisza sicer ni več minister, ali on je vodja ene stranke in je vedno na borišču, kadar gre za Madžarsko. Toda zaman! Kar je zastarelo, to je treba spraviti s pota. Kar se ne more obdržati, to mora propasti. To zahteva Kronos, hudobni bog večno premenlji-vega vremena. Harden zaključuje: Neomejena demokracija je postala taka potreba, da je ne more preprečiti ne zavlačevanje in ne sila meča. Postala je potreba, kajti le volja vseh narodov in ne volja kakega cesarja,* kralja, .kanclerja ali kabineta more prenašati breme odgovornosti, ki prinese odločbo za mir po tako strašni vojni. Svobodni, mirni, močni narodi, ki sami upravljajo svojo usodo, bodo stali v službi človeštva. 2 njim se bodo dvigali in ž njim padali. Vsak narod, ki ne vidi razlike med človekom in 'živaljo in ki pošilja ideje v otroško sobo, je izgubil to vojno. = Burian v kontaktu s sovražnimi državami pred noto? Pangermanski in aneksionistični listi v Nemčiji neprestano napadajo Buriana in avstro-ogrsko diplomacijo, kateri očitajo, da le Iznenadila. Nemčijo z noto. »Rheinisch-Westfalisch£ Žtg.« hoče dokazati, da je Burian že pred noto izvršil neke poskuse pri sovražnikih in se sklicuje na »Pesti Hirlap«, ki je pisal: »Ako ie nota sestavljena na osnovi prehodnega kontakta s sovražnimi silami, potem jej je uspeh zagotovljen.« List »Rh. \Vestf. /^tg.« pravi dalje, da je tudi francoski list »Homme Libre«. Clemenceauov organ, štiri dni pred objavo note, pisal: Zopet moramo biti previdni proti manevrom sovražnikov. Manevri politične zasede so bolj nevarni kakor Luden-dorffi. Kadar odločilni nemški krogi pridejo do prepričanja, da je vojni položaj jako nevaren, da 'ni več upanja, da bo mogoče dobiti vojno z orožjem, takrat vporabijajo mahi nacije, kakršne nam je pokazal grof Czernin v »Ncue Fr. Pressc«. Ta dobri apostol priporoča poravnanje. AH bivši avstro-o^rski minister je licemerec, katerega neiskrenost ne omami nikogar več,.odkar ga je Clemcnceau na energični način razkrinkal pred vsem svetom. Nadalje nar vaja ta nemški list, kar je pisal Du-niont - \Vilden v francoskih listih: »Vsi prihajajo. Nt daleč Čas, ko ne bomo našli v centralnih državah niti enega pan-germana. ki bi si ne bil osvojil Wilso-novih idej. to je mirovnega programa entente. Z napredovanjem naše armade se more točno izračunati čas, ko bodo oni, ki so zakrivili vojno, najbolj kričali na same sebe, trdeč naravno, da oni niso tega zakrivili. Dosti je krvi! pravi Czernin. VVHsenov mir! kliče Hussarek. Razumemo jih. Vemo. da se Avstrija ne nahaja v sijajnem položaju. Ona ve. kaj je beda in ni jej ljuba. -Od edinstva avstro-ogrske države ne ostane skoro ni e drugega nego spomin, ako se krvoločnemu, sokrivcu pruskega militarizma ne posreči hitro, da dobi mir za katerokoli ceno. Zato Dumont-Wilden nasve-tuje, naj se nikdo ne usede na te avstrijske limanice. »Rhein. Westf. Ztg.« zaključuje: Ti glasovi silijo človeka k razmišljanju. = O jugoslovanskem vprašanju. V AViener Fremdenblattu« piše dr. Paul Samassa: Ravno Nemci v Avstriji imajo več potrebe, da se sporazumejo z Madžari glede zavračanja skupno grozeče nevarnosti,. kakor da bi metali Madžarom polena ood noge. Tembolj je domnevati, da stoje drugi kTogi za avstro - ogrsko vlado ter določajo njeno stališče glede rešitve jugoslovanskega staliiča. 2eleti bi bilo, d* nemSke meščanske stranke jasno označijo svoje stališče. povedati bi bilo treba, da Nemci odklanjajo vsako rešitev, ki pri-kloplja slovensko ozemlje v jugoslovansko državo, kar je tudi stališče madžarskih politikov. Da zahteva Avstrija za opustitev svojih pravic primerne odškodnine, ki pa ne snfejo ležati na Poljskem in da se potem ne bo vmešavala v pogajanja med Madžari in Hrvati. Je popolnoma jasno. = Nemški vojni minister se poslavlja. »Neues Wiener Journal« poroča, da je nemški vojni minister v. Stein, čigar delovanje je nemški glavni odsek ostro kritiziral, že nastopil dopust, s katerega se ne vrne več. = Novo angleško vojno posojilo. P o 11 e r du in, 20. septembra. »Daily Cronicle« javlja, da je angleški kabinet sklenil nov vojni kredit 18 milijard šilingov. S tem naj se pokrijejo domnevni stroški od januarja do aprila 1919, ako bi vojna do takrat še ne bila odločena. • = Dokumenti o boljševikih. »Neue Zuricher Ztg. prinaša iz Londona: »Ameriški listi obelodanjuiejo dokumente, nabrane od ameriških agentov v Rusiji, ki izvirajo iz dobe od jeseni 19H do zime 1917. in 1918. in ki naj dokažejo, da sta Ljenin in Trockij podkupljena od Nemčije. Tako je n. pr. v neki noti od 1. novembra 1917 zahtevala Nemčija od Lienina izkaz o zalogi municije v Rusiji tako enostavno, kakor da gre za najbolj razumljivo stvar na svetu. Decembra javlja nemški korespondenčni urad imena ogleduhov, ki jim je bilo naročeno, da nadzirajo poslaništva entente. Nekoliko kasneje je dobil Tn>-ckij instrukcije, kjer se mu naroča, da zadrži italijanskega poslanika ob njegovem odhodu in da preišče njegovo prtljago. Iz ostalih dokumentov se vidi, da sta tovariša Ljenin in Trockij dobivala denar za svojo propagando v Rusiii. Izplačila so se vršila potom nemške državne banke v Nemčiji. Dalje so bila poslana boljševikom navodila, kjer se jim je nasvetovalo, da si priskrbe potne liste za ententine države, da morajo tam izvajati sabotažo v vojnih delavnicah in voditi propagando med delavci. Druga nemška navodila boljševikom zahtevajo, da morajo ti organizirati ofenzivo proti zaveznikom v Sibiriji. Začeti bi se morala pretekle pomladi. V Tihem oceanu bi se imelo osnovati nemško trgovsko brodovje, ki bi vozilo pod rusko zastavo. Dalje so zahtevali Nemci, da boljševiki dovolijo prevoz nemških podmorskih čolnov po trans-sibirski železnici za obale Tihega oceana. Najvažnejši so dokumenti, ki iz njih izhaja, kako je Nemčija zamislila reorganizacijo Rusije v svojo korist. Dne 4. julija 1917 piše nemška državna banka Ljeninu, da lahko po svobodni volji uničuje ruski kapital, ne sme pa uničevati obenem ruske industrije, ker bi ta~ ko ententni kapitalizem mogel izkoristiti nastali položaj, da izrine nemško industrijo. Dne 28. decembra 1917 pri-občuje nemška državna banka boljš^vi-ški vladi cel niz režolucij, ki so bile stavljene pri nekem dogovoru v nemški banki glede na Rusijo. V eni teh režolucij se zahteva od Rusije sledeče: 1. Rusiia mora povrniti vse vrednostne papirje, ki pripadajo centralnim državam in riiih zaveznikom, tekom enega leta po sklepu posebnega miru. 2. Nemške banke lahko slobodno nakupujejo vse ruske Vrednostne papirje, ki so pri-puščeni na borzi. 3. Devetdeset dni po sklepu separatnega miru morajo avstrijske in nemške banke odrediti vrednost vseh delnic privatnih železnic, kovinske inefustrije, petrolejskih društev in kemičnih tvornic. 4. Po sklepu miru mora biti ves angleški, francoski in ameriški kapital za dobo šest let popolnoma izključen iz sodelovanja pri premogovnikih, kovinskih podjetjih, petrolejskih vrelcih, kemijskih in farmavec-tiških tvornicah. Razvoj industrije s premogom, petrolejem In kovinami naj uredi komisija 10 Nemcev in Avstrijcev ter 10 Rusov. 6. Rusija prizna Nemčiji in Avstriji pravico, da eksploatirata petrolejska zemljišča na Poljskem in v Galiciji. 7. Centralne države imajo prednost, da pošljejo v Rusijo svoje mehanike in ostale Izučene delavce.. Nobeden izučenih delavcev ostalih narodnosti nima pet let pristopa v Rusijo. 8. Uprava ruskih industrij se ima postaviti pod nemško in avstrijsko kontrolo. 9. Snovanje privatnih bank v Rusiji je dovoljeno samo s pritrditvijo nemške in avstrijske bančne skupine. Vse na ta način osnovane privatne banke se morajo podvreči poslovnim odredbam, ki veljajo za nemške in avstrijske banke. 10. V ruskih glavnih bankah se morajo namestiti nemški in avstrijski komisarji. Ta svoje vrste izredni dokument je ameriški korespondenčni urad fotografiral. Nahaja se resnično v posesti boljševiške vlade, ne more se pa ustanoviti, v koliko Je služil kot podlaga kasnejšim dokumentom med centralnimi državami in Rusiio.« (p. L) 221, štev. .SLOVAŠKI NAKOU4' dne 27. septembra 1918. Stran 3. Dnevne vesti. — Otvoritev Narodnega gledališča. Opozarjamo, da ste obe nedeljski predstavi, dopoldanska akademjia in večerna vprizoritev >Diviega lovcac otvoritveni predstavi in izven abonmaja. Zanimanie je ogromno in gotovo ie, da bo obnovitev slovenskega gledališča so izvršila sicer skromno, pa V onem svečanem razpoloženju, ki 1e izraz umevania krasnega trenutka v našem kulturnem življenju. Kdor more., pride k predstavam v nraznioni obU-ki. toda predpisov naša demokratična doba ne pozna. Naše Narodno gledališče naj bo last ljudstva in priprosti človek v priprosti obleki imei pri naialoves-nejših prilikah v niem isto pravieo. kakor tisti, ki pride v slovesni toaleti. Kakor smo izvedeli, bo mnogo narodnih žen in deklet prišlo k otvoritvenim predstavam v narodnih nosan. Vstopnice za nedeljske predstave se dobivajo v predprodaii pri gledališki blagajni. — Petdesetletnica domobranstva. Domobranstvo v kratkem proslavi petdesetletnico svojega obstoia, Vojaške oblasti sestavijo imenik še živečih '"astnikov in moštva, ki 60 ob ustanovitvi služili pri domobranstva, V Ljubljani živeli bivši vojaki te vrste te va-biio, da se do ponedeljka, dne §& t m z glase v mestnem vojaškem uradu v -Mestnem domu«. . — Izmena frontnih zdravnikov. Vojni minister Stoger - Steiner ie na neko InterpelaoUo nosi. Schlirfa odgro-voril tako-le: Vojno ministrstvo ie že L 1917. uvedlo izmeno dolgo časa na Prosti staieclh zdravnikov ■ takimi v zaledju, ki se niso služili v fronti, kar se ie pa pozneie moralo precoi omeiiti. Vojno ministrstvo pogosto ni moglo zadostiti niti zahtevam armadnega vodstva, tako da je bilo treba celo sanitetne poročnike uvrstiti za bataljonske .sefzdravnike in vrhovne zdravnike pri artiljerijskih formacijah. Manjkalo in še skoro popolnoma manjka rednega naraščaja mladih zdravnikov. Ni res. da ie v zaledju vse polno za frontno službo sposobnih zdravnikov. Pri uvr- * stitvi zdravnikov v zaledju pa se najbolj ozira na splošne in iavne ozire. Armadno visie povelistvo popolnoma vposteva upravičenost izmene dlie Časa neprestano v frontni službi stoječih • i ravnikov in po možnostf tudi pospešuje tako izmeno. — Nemške okrožnice T. društva hišnih posestnikov v Liubliani za pristop k nemški zavarovalnici. Pise se nam: Predsednik tega društva se v >Naroduc z dne 25. t. m. pere gl?de nemških okrožnic slovenskim hipnim oosesrnikom. to stvar zanikuie in zr.vi-\a druge besede. Navedimo le en fakt: Mostna hranilnica ljubljanska je pre-iela pred kakimi 11. dnevi oismo, na katerem je bil odposiliateli >T. Hausbe-sitzerverein in LaibacjK, naslov nemški in dopis tudi nemški. Doniš *e je vrnil z vljudno pripombo, da re prosi za slovenski dopis. Tesra dopisa Se do danes ni! Ilavno tako ie Narodni dom prejel dopis z nemškim naslovom na kuverti. Da so pri društvu ljubljanskih .hišnih posestnikov tako malavedni, da ne vedo, da sta Mestna hranilnica ljubljanska in Narodni dom slovenska posestnika, ne verjamemo, pač pa ie soditi, da se ie to zgodilo namenoma, Zakaj pa ne pošljejo hranilnici slovenskega dopisa. Če prosi zani? Tn koneno: •"•emu je treba pri taki ogromni večini slovenskih hišnih posestnikov ljubljanskih nad nemškimi slepomišiti z dvojezičnost io? Društvo nai bo slovensko ali nai pa izgine ter napravi prostor samo slovenskemu! — T^iud-košol-ke vesti Vanda T a n s e s ie nameščena za snplentinio na Ubeliskera, Gabrijela Balanč v Vipavi, Cecilija Divjak v Razdrtem, \ngela C rnologar v Šmartnem pri Kranju. Krvina Ropaš v Dvoru. Marija Špan za provizorično učiteljico na Dobrovi. Marija Ju eovic za provizorično učiteljico v Dobrepojju, Ana Fuchs za suplentinio na deški liud-ski šoli v Spodnii Šiški. — Karlu Zotmannu v spomin. Upoštevaje izraženo želio blagopokojnoga in rodoljubnega brata gosp. Karola Zotnianna. umrlecra d<^ž. sodnega svetnika v Ljuhliani. naklonil io gospod m Zotrnann vsem društvom, kojih član ali podpornik je zapustnik bil, podporo, mei drugim >Glasbeni Matici« in >Slovenski Matici« v znesku oo 100 K. — Enkratni nabavni prispevek za leto 1917 za učiteljsko osobie. ki dne 1. decembra 1917 ni bilo deiansko v službi. Deželni odbor ie sklenil, da ima prejeti vse aktivno učiteljsko osebje, ki 1. decembra 1917 ni bilo v aktivni učiteljski službi, službovalo pa je pred in po navedenem terminu, enkratni nabavni prispevek za leto 1917 iz deželnih sredstev. Prizadeto učiteljsko osobje nai se v svrho nakazila prispevka obrne" naravnost na Kranisko deželno knjigovodstvo v Ljubljani z označbo natančnega naslova. — -Glasbena Matica-*-. Vabimo vse pevce in pevke na sestanek k otvoritvi serije l^lb 19 v ponedeljek, dne 30. t. m. v pevski dvorani ob 8. uri zvečer. Priglase nai se v svrho vpisovania tudi novi pevci in diinški zbor. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. — »Kurent«. Jutri, dne 28. izide 4. šievilka humoristi enega lista »Kurente. Naročnina za vse številk« do konca leta 10 K. posamezna številka stane 1 K. Naročtije se ga v unravni-štvu »Kurenta« > Zvezna tipkama«. Stari trg štev. 19. Posamezne številke, pa. se dobivajo po vseh trafikah. — Umrl je v Novem Vodmatu zasebnik g. Jakob Jozeršek v 83. letu svoje starosti. Lokomotiva ie zagrabila na posta-v Zalogu Valentina Galopinain ga vrgla v stran, kar mu je povzročilo težko poškodbo na plavi, Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Podružnica sv. Cirila tn Metoda v Domžalah priredi v nedeljo, dne 29. septembra in 6. oktobra v Sokolskera domu ob 4. uri popoldne arledalisko predstavo, s sodelovanjem domžalske godbe, s sledečim sporedom: 1. A. Ne-dved: >Zvezda«. (Poje pevski zbor.) 2. Wagner; »Dunajska stražna parada«. (Koračnica.) 3. O. Dev: »Ptička veselo nad hiško žvrli«. (Poie pevski zbor.) 4. Pr. v. Leibschar« »In usum«. (Polka.) a. Fr. S. Viihar: »Lunica«. (Poie pevski zbor.) 6. Fil. Emaraič: »Domača zabava«. (Potponri.) 7. Dr. Schwab: »Vasovalci«. (Poje pevski zbor.) »Krčmar pri zvitem rogu«. Burka v enem dejanju. »Pogodba«. Burka s petjem v dveh deiannh. Iz Litije. Dne 14. t. m. ie priredil dramatični odsek litijskega pevskega društva »Lipe« narodno igro »Deseti brat«, ki ie po splošnem roneniu vseh obiskalcev sijajno uspela. Spoznali smo, da ima nas mladi naraščaj mož in voljo nuditi nam zabave v nailepšem smislu! — Poudarjati moramo, da zaslužijo vsi igralci vso pohvalo, in iskreno želimo, da vztrajajo tudi v bodoče, kar najbolie na tem polju. Prav dobro jo ie zlasti pogodil deseti brat, Man i ca in Kvas sta 3voio vlogo izborno dovršila. I^sp užitek veselja na sta nam nudila Krivec in Krivčevka ter izborni Krjavelj s svojo kozo! Vsem igralcem kličemo Živeli! Prav kmalu nas zopet razveselite s kako prireditvijo! — L 1-t i i č a n i. Tatvina. Dne 23. septembra 1918 1e bil uakraden koni in komat posestniku Ivanu Roberju v Toplicah. Konj ie črno rdeče barve 150 cm visok, znamenja pri konju pod vratom ima 2 bradavici, na desno stran vrata mala bela lisa, kdor bi kai vedel v tei tatvini, nai blagovoli sporočiti zgoraj imenovanemu, broški so povrnejo, poleg tega dobi nagrado. Pred n m kup o m se svari. Tatvine. Na Savi se 1e priklatil neznan (lovek v stanovanje krčmarice Klizabete Strosove in ii odnesel razne obleke in perila v vrednosti nad 600 K. —■ Iz sklndišča pogrebnega zavoda v Komenskocra ulici sta bila ukradena konjska komata vredna 5000 K. — Iz žage Ivana Holeeria v Kamniku ie bil ukraden 8 metrov dolg transmisijski jermen, vreden S00 K. — Na tram-vaiu od glavnega kolodvora do glavne oošto io bilo ukradeno nekomu notniku B Dima i a žepna ura z zlato verižico. — Va glavnem kolodvoru ie neznan žepni tat odnesel nekemu potniku novo črno usnjato denarnico s svoto 500 K. — Nekemu vnokoienomu sod. slugi ie ukradel neznan žepni tat na kolodvoru denarnico B 1300 K m raznimi spisi, — Katarina Lovšin iz Dolenjih Laz ie Ča-I pred nekni dnevi pred Polakovim skladiščem na Dunajski cesti na čevlje. Naenkrat ie opazila, da iei ie izginila iz zunanjega zona na predpasniku denarnica s 500 K in dvema zlatima prstanoma. Ncsrrif a na postaji v KilovČah. Po-baioa Cecilija Antončič z Voloekeera ie padla na no^tnj? v Kilovčah pod osebni vlak. ki ii ie desno nogo popolnoma odrezal. Poškodovano ima tudi levo nogo in hrbet. Nezgode. Miner Nikola Stilinović v Godovi ču ie padel in si zlomil par reber. — Enaistletni Ciril Novak v Ju-ventem ie padel s senika in se *e varno poškodoval. Samomor 131erneera pa^riria. lSlet-ni Aloizij Stordnšek ie služil za pastirja pri posestniku Franu Penku v Petkovim. Začetkom t. m. ie zapustil svojo službo in od takrat dnlie se ni nič več slišalo o niera. Slednjič so ga našli obešenega v nekem gozdu. Dečko ie bil vzel svojemu gospodarju žepno uro. Najbrže iz strahu pred kaznijo se je obesil. Iz Postojne nam pišejo: Otvoritvena prireditev »Tamburažkesra in dramatičnega društva Sovič« 1e uspela nad vse pričakovanje. Dvorana za liudsko šolo je bila popolnoma natlačena občinstva. K uspehu ie pripomogel srečno izbran spored, zlasti pa živa slika: »Vstajenje«, kjer je globok pomen vsake besede. Ko je njegovo vrednost pokazala oziroma poudarila slika izzvala odmev in navdušenost nri vseh gledalcih. Pa rudi burki: »Raztresenca« in »Eno uro doktor« sta se dobro obnesli. — Društvo vprizori zooet v nedeljo •>'> t. m. ob 4. nri popoldne trodeianko >V Ljubljano jo dajmo«. Vstopnice se bodo predprodajale v trgovini g. Tos. Kraigherja. Sedeži bodo numerirani. Igra bo trajala do 6. zvečer, kar bo omogočalo udeležbo okoličanov posebno pa onih. ki so navezani na vožnio z vlakom. Iz Žirov nam pišeio: Dne 22. t. m. povodom narodnoga blagdana vrSeča a© veselica v Sokolskem domu v 251 reh v korist nase bedne dece izpadla jo *» vsakem oziru zadovoliivo. Da ie dra-matfčna pred stava »Sin« tako dobro uspela, je glavna zaslucra vaditelia ff. Bizjaka, kateremu tem notom najlepša zahvala, ravno tako tudi vsem drugim igralcem in igralkam, kateri so vsi brez izjeme svoie vloge izvršili. Hvala pa tudi vsem drugim darovalcem in obiskovalcem, kateri so s tem pripomogli do tako dobrega uspeha. Ker se ni posebej na pole nič pobiralo, m io poslalo od te prireditve preostali čisti dohonVk 500 K za nn£o mladino, Kino Tdeal. Spored za danas, ne-tek, 27. septembra Predvaja se; >'Hohensteinski crraščok*. Tzboron icrro-kaz v 1. delaniih. v glavnih vlogah znameniti igralci Bernd Aldor. Albert Paul. Lupu Piek. Rita Clemaont !n Ernst Ludwig. Polog trga fc smehovitn amerikanska burka — enode Janka: >Kle ie ženin?* in veselojarra v 1 dejanju »Linbav ima krila*. Npinovei-ša vojna poročila zakliučnieio ta volezanimivi spored, ki mladini ni primeren. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob M na 9. uro-, ob ugodnem vremenu na vrtu s spr^mlievanTem odlične gledališke godbe. Kino Ideal. Zcnbil se ie 1R. t. m. v revirju Rašica pri Gameliah lovski pes, brak. sive barve, belih oči; sliši na ime Nero. Kdor ga je dobil nai ga izroči lovskemu čuvaju TTrhu K u šari u v Ra*iH ali Fran Remieu. Ljubljana, Marije Terezija cesta št. 1. prof i na-gTBdi Golobček izgini!. V nonodeljek popoldne je izerinil domač golobček iz parka Ambrožev trg št. 6. Kdor nove, kje je ali ga prinese nsjsaj. dobi dobro nagrado. Kobald Ivana, Ambrožev trg stev. 6. Orno palico, gladko, brez okraska, na koncu zakrivljeno, ie nejc erosnod 26. t. m. ob 8. zvečar pomotoma vael % garderobnega ,stojala v kavami »Evropa«. Dotičnlk se prosi, da odda palico pri blagainl v kavarni. Članarina 8 K, ustanovnim 200 K Aprovizacjia. + Meso na zelene izkaznic« B št 801 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B St 801 do konca prejmejo meso v soboto, dne 28. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od L do pol 2. št. 801 do 1000. od pol J. do 2. št. 1001 do 1200, od 2. do pol 3. st. 1201 do H00, od pol 3. do 3. It 1-401 do 1600, od 3. do pol 4. št. 1601 do 1H00, od pol 4 do 4. št 1801 do 2000, od 4. do pol 5. št. 2001 do 2200, od pol 5. do 5. št. 2201 do 2400, od 5. do pol 6. St. 2401 do konca. Kilogram stane 2 K SO v. 4- Inozemsko meso. Mestna arpro-vizacija ljubljanska bo oddajala inozcoi-sko meso v soboto dne 28. t. m. in v ponedeljek 30. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožeta in sicer od pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke, in od 9. ure dalje za gostilničarje. 4» Oddaja svinjskega mesa. Mestna aprovizacija bo oddajala sveže svinjsko meso v nedeljo dne 29. t m. ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožeta in na Poljanski cesti St 15. Svinjsko meso dobe vse one stranke, ki kupujejo meso pri mesarjih, po naslednjem redu: Na Poljanski cesti št. 15 one stranke, ki kupujejo meso pri mesarjih: Toni, Josip Kozak, 2an, Marija Keber, Slovša in Milan Kozak. Ostale stranke prejmejo svinjsko meso v cerkvi sv. Jožefa. — Stranka dobi na izkaznico za meso na vsako osebo po V4 kg mesa, kilogram stanek 18 kron. -j- Prodajalci sladkorja se opozarjajo, da smejo oddati sentemberske sladkorne izkaznice na magistratu šele tedaj, ko bodo že dobili nakazan sladkor za mesec oktober. Ce bi pa komu sladkor za september primanjkoval, mora ta ko j prinesti izkaznice v mestno posvetovalnico, da se preštejejo. 4- Petrolej se sme oddajati na prvi odrezek A, B ali C karte le še do 30. septembra. Po prvem oktobru morajo trgovci takoj predložiti vse petrolejske odrezke v mestni posvetovalnici. 4- Zeljnate Klave. Mestna aprovi-zacija je nabavila za ljubljansko prebivalstvo večjo množino zeljnatih Klav. Delila jih bo strankam na izkaznice za krompir v telovadnici deške šole na Ledini. Vsaka stranka dobi lahko do 500 kg zelinatih glav. Večja gospodarstva, gostilne, kuhinje in drugi zavodi, ki potrebujejo in žele več kakor 500 kg zeljnatih jdav, nai se javijo v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13. Mestna aprovizacija jim bo dostavila primerno množino zeljnatih glav na dom. Kilogram zeljnatih glav stane 56 vinarjev. Stranke I. okra-J a pridejo na vrsto v soboto dne 28. t. m., v ponedeljek dne 30. t. m. m v terek dne L oktobra. Dol6čen je tale red: v soboto dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 50, od 9. do 10. št. 51 do 100, od 10. do ll.št. 101 do 150, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 151 do 200. od pol .3. do pol 4. št. 201 do 250, od pol 4. do pol 5. št 251 do 300, od pol 5. do pol 6. št. 301 do 350. V ponedeljek dne 30. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 351 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 450, od 10. do 11. 5t. 451 do 500. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 501 do 550, od pol 3. do pol 4. št. 551 do 600, od pol 4. do pol 5. št 601 do 650. od pol 5. do pol 6. št. 651 do 700. V torek dne 1. oktobra dopoldne od 8. do 9. št. 701 do 750, od 9. do 10. št. 751 do 800, od 10. do 11. št. 801 do 850, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 851 do 900. od pol 3. do pol 4. št. 901 do 950, od pol 4. do pol 5. št. 951 do 1000, od pol 5. do pol 6. št. 1001 do konca. Stranke opozarjamo, naj se drže točno predpisanega reda. Zelja le toliko v zalogi, da ga ne bo za nikogar zmanjkalo. -r- Aprovizacija Južne železnice. Prosi se, da na} pridejo v soboto 28. t. m. po zelje tisti, ki so ga naročili. Cena je 56 vinarjev 1 kg. Prosveta. — Narodna Čitalnica v Kamnika proslavi 501etnlco svojega obstoja vsled nastalih nepremostljivih ovir v skromnejšem obsegu nego-li ie bilo prvotno namenjeno. Pomanjkanje primernih molkih igralskih moči je vprizoritev Mcskove dramatske *like v treh dejanjih »Mati« začasno onemogočilo, ter se Meškovo delo ob ugodnejši priliki epravi na oder. Iz tega razloga se je odbor na predlog g. režiserja B. odločil za Ogrinčevo veseloigro »V Liub-ljano jo dajmo!«, katere dejanje ie zajeto iz življenja kamniških mehanskih krogov. Na Citalniškem odru se ie prvikrat še pod vodstvom sedanjega režiserja vprlzorlla leta 1901, ter že pri premiieri zbog svoje zabavne vsobjpo ter mlflno prikroienih prizorov, vzbudila splošno zanimanje in žela obilo toplega priznanja. Z njeno vprizoritvi-30 pa se zaeno predoči najboljše slovstveno delo našega prerano umrlega ožjega rojaka in zaslužnega slovenskega pisatelia Josipa Ogrinoa. '">dmori med posameznimi deianii se Izpolnijo z glasbenimi točkami. Pred igro se v slavnostnem govoru očrta ustanovitev, rasvoj in delovanje društva v petdesetletni dobi svojega obstanka. Po možnosti se sporedu pridružijo nekatere' najznačilnejše recite n je iz Kterarnih proizvodov tukajšnjih pesnikov - rojakov Medveda. Voianova. Petruske ip Abrechta. — Kar so priprave za slavnostni večer v polnem tiru, trdno pričakujemo, da nam bode nai« marljivo in izurjeno igralno osobie že v početim oktobra pripravilo v sedanjih enolično-praznih dnevih življenja po daljnem ! presledku »oper nekaj zabavnih ur v i neizkaljeni sreči in sadovoljnosti. belimo Parno, da bi domače in vnanje. čitaV- 1 niči naklonjeno občinstvo pHreditev v mnogobroinem številu posstila. Saj s tem bi najlaraiitejie dokumentiralo svojo narodno zrelost in globoko umovanje sa polstoletno kulturno delovanje najstarejšega društva v okraju. — T — v. Hazne stvari * Španska bolezen v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo, da je v mestu nad 50.000 ljudi zbolelo za špansko boleznijo. Smrtni slučaji so zelo Številni. * lnomofct brez časopisov. Včeraj v Inomostu ni izšel noben list. Nastavljenci pri časopisih stavltajo vsled nezadostnih plačilnih razmer. Stavkajo tudi urednlštva. * Dunaj brez mleka. Z današnfim dnem se na Dunaju ne sme prodajati več mleko. Vse mleko, Id prihaja na Dunaj, se konfiscira ter se porabi za bolnike- Španska bolezen je na Dunaju silno razširjena. * VoJaJke oprostitve v Lhtcu. V Uncu so odkrili, da se Je dalo nad 300 premožnih navijalcev cen in vojnih oderuhov od raznih narednikov oprostiti vojaške službe. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Preiskava je v polnem teku. * Izgredi t Solnogradu, Iz Solnogra-da poročajo, da Je bilo tam včeraj obsojenih mnogo oseb zaradi zadnjih Izgredov na 17—18 mesecev Ječe. Večinoma so obsojeni pomožni delavci, krovski pomočniki in posli. * Psi na pregledovanju. V Peuerba-chu pri Lincu je bilo dne 17. septembra pregledovanje psov. Pripeljali so jih 13. Za teh 13 psov je bila potrebna komisija 3 oficirji in 25 mož. 13 mož Je moralo ostati pri 12. pseh (enega niso bili potrdili) še 48 ur, ker komisija 28 ljudi ni mislila na potrebo kakega voza. Nekdo Je zahteval za svojega psa 1700 kron. * Vrat prerezal nezvesti ženi. V Osjeku se je vrnil pred kratkim 341etni mesar Josip Stibi iz ruskega vjetnistva in izvedel, da je njegova žena v ča^u njegove odsotnosti obsevala z drugimi moškimi. Prišlo ie \wkrat do prepirom med njima, te dni pa ie izvedel novo nezvestobo svoje žene. na kar sta se začela prepirati in jej je v prepiru prerezal vrat. * Torba državnega poslanca. Ne kemu državnemu poslancu na Dunaju (ime se ne navaia) ie bila ukradena u s ni a t a torba, v kateri sta bila dva dekliška kostima, sedem parov ženskih čevljev, novo dam-ko perilo, dva zlata prstana z brilianti, broša, vrednosti okoli 7000 K. Kdor prinese torbo na kraj, ki ga ie določil poslanec dobi 500 kron nagrade. * Birokratizem v Nemčiit V neki družini v Berolinu so pripravljali gos za večerjo. Srebrna žlica, katero so rabili pri pripravljanju, je počrnela, zbog česar so mislili, da je gos zastrupljena pa so io poslali na zdravstveni urad s prošnjo, da io pregledajo. Od tam so dobili čez tri dni obvestilo, da treba najprvo plačati pristojbino 15 mark. Dotem se bo meso pregledalo, za osem dni na to pa pride odlok. Dotlč postane sroska zopet sveža in užitna. * Španska bolezen na Ogrskem. V Budimpešti španska bolezen čim dalje bolj za-vzemlie obliko epidemije, ki jej ni mogoče dosti priti v okom, ker jo še premalo poznajo. Zdravstvene oblasti izolirajo bolnike !n zapirajo šole, kjer se bolezen močno širi. Doslej so morali zaradi Številnega obolenja učencev zapreti 15 šol. — Tudi v»Ber linu in okolici razsaja bolezen tako silno, da jih je že več za njo umrlo. — Kakor poročajo s švedskega, je tam.samo ta mesec umrlo na tej bolezni S00 oseb, med temi samo en dan 60 oseb. * Samomor z granato. V Chateau- Thierv je izvršil neki zaliublieni par samomor na nenavaden način. LjubČek ie v sobi toliko časa razbijal po granati, da ie eksplodirala in uničila oba. >GaIois< piše k temn dogodku: Vse napreduje z ogromnimi koraki in ljudje, ki so se spraševali, kai bodo delale vse te tovarne municije po vojni, niso računali na to. da se bo >umetnost ubijanja« v mirnem času ravnala po vzgledih izza vojnih časov. Tako lmbo-sumna žena ne bo več preganjala ljubimca s stekleničico vitrijola, marveč z modernim modelom stroia za metanje ognia. V parlamentarnih burnih sejah' ne bo treba vec segAti po revolverju, marveč bo pod klopjo pripravljen top iz strelskih jarkov. In čitali borao v >Raznih vesteh« -. Gospod X hišni posestnik, ie posetil gosp. Y, da zahteva od njega dolžno stanarino. Ali Y. je podstavil pod hišo mino, jo zažgal in nič več ni sledu ne o hiši ne o posestniku . . . * Indijski pesnik Rabindranat Tago-re in njegove drame na Angleškem. V Londonu so pred kratkim vprizorfli troje dramskih del tega velikega neeni- ka. in sicer drame >Čitra«. >Poštac in >Kralj v temni celici«. Najnovejšo njegovo delo se pa zove >Žrtev« in ima nekako pacifistično tendenco. Neki indijski krali bi v svoji državi rad storil konec vojni. Temu se pa upre svečeni-stvo krvave l>oginje vojne Kali, ki kralja oK<=odi na-smrt. Ko se pa posinov-ljenec veliko^ svečenika žrtvuje za kralja, se ta izpreobrne in stopi na stran kralja in niogovih človekoljubnih načrtov. — Tagore je pesnik po božji volji in sklada, kakor mu prihajajo misli, doefikrat 5e navsezgodaj pise posmi in iih obenem tudi vglasbi, ker ima navado, da svoje pesmi sam poje in deklamira. Sicer ie pa napram ljudem boječ in se boji prehudega dotik-ljaja s prozo življenja. Tudi sovraži vse intervjuje. Gospodarstvo. sodnika ba^on Frica (za Avstrijo^ H profesor dr. Friedman (za Ogrsko) e4| ee povspela do gorostasne zahtev«^ Predlagala sta. naj ae predloži parite mentu zakon, s katerim se označi navV janje oen za veleizdajo. Zdi «;© nam. da i« to višek birokratične slep«> te. Ta komisiia ima nalogo, da poseijf v živo gospodarstvo, posebno v trgovk no; pričakovati bi bilo, da stoje v vo«^ stvu ljudje, ki gledaio življenje z ne* ravnimi očmi. Baron Friee bi moral ve i d8ti. da bi se moralo, ako bi bil sprejo njegov predlog, obesiti nekaj sto tieo<< odličnih Avstrijcev in profesorji1 Friodmanu. predsedniku ogrskega od delka preskuse valne komisije, bi mora lo biti znano, da bi se moralo obesit nekaj milijonov Madžarov. V Avstro Ogrski je treba iskati ljudi, ki se nis« nikdar zagrešili proti postavam o navi > janju cen. Vpostevati je treba nad: ! dejstvo, da bi bilo marsikatera mest*, posebno Dunaj in Trst ter končno tudi armada dobe«edno poginila od gladu, ako ne bi pripravili živil navijalci cen. Naviialci cen so sicer ostudne piiavke, Id zaslužijo hude kazni, gospodarstvo posebno pa prehranitev Avstro - Ogrske pa je padla tako nizko, da se morajo privatniki in javni uradi posluževati teh pijavk. Vsa mestna zastopstva so v prijateljskih stikih s celo tolpo navijalcev cen. Baron Fries in profesor Friedman bi morala raie skrbeti za dovoljno prehrano in ne obiavljari take budalosti. — Prodajna cena listkov za odgovor (coupons - reponse) znaša od 20. septembra 1918 dalje 70 vin. — Žito na Francoskem stane glasom uradne naredbe: meterski stot rži 73 frankov, pšenice 75. koruze 53. aide 53, ječmena 53 in prosa 73 frankov. C#-ne so sicer nekai višje, kakor v Avstriji, zato pa dobi na Francoskem vsakdo toliko žita. kolikor ga rabi. Darila. — Navijanje cen ie bila glavna točka na včeraj in i i seli osrednje komisije sa določitev oen. V tei komisiji so »ast o nap i \vetrijci in Madžari, Prod- Za slovensko solo t Mariboru so darovali: ga. Valentina Kaukler v Ptuju, nabrano v občini Mastni vrh, 217 K; Josip Žemljic, nadučiteJj v Marija Brezju 20 K; zbirka gdč. Micike Gomzi v Ormožu in g. Franca Serajnllca v Središču, in sicer: Ivan Veselic 200 K dr. Franc Strelec 40 K, dr. Ferdo Lašič 50 K, dr. Lenart Boecio 10 K. Slava Jenko 6 K, Anica Novak 10 K, F. Hanželič 10 K, dr. Žižek 20 K, Ludvik Kuharic 100 K, M. Poiak 20 K. J. Potočnik 6 K, Micika Gomzi 20 K, Avgust Cadež 15 kron, Jožef Role 5 K, Josip Potočnik 2 K, Ivan Filipič 1 K. Anton Kovačič 3 K, Pavla Omulecova 30 K. Minka Banova 5 K. Francka Jarc 5 K, Ciril Rakusa 30 K. Helena Zemljičeva 10 K, Ivan Rakuša 5 K, Domici-jan Serajnik 5 K, Marija Gomzi 30 K. Okr. posojilnica v Ormožu 200 K, Ormoška posojilnica v Ormožu 100 K, Kletarsko društvo v Ormožu 200 K, Micika Presker 5 K» Pavla Pernat 5 K. Štefan Pernat 5 K. neimenovana 3 K. Ivan Rojs 5 K, Mara Rojs 5 K, Tončka Grivec 5 K, M. Jurčič 3 K, Ela Rakusa 20 K, Ana Petovar 10 K, begunk! Marija Čej in Marija Kumar vsaka po 2 K, Adolf Rosina 10 K, Ivan Petek 5 K, Josip Rajšp 10 K, Berta dr. Rosinova 5 K. Roza Najžer 2 K, Anton Sulek 40 K, Gizela Fried-rich 10 K, Marija Dogša 20 K, Maks Robič 20 K, Minka Miki - Kočevar 5 K, Nežka JeH 2 K, hran Dečko 5 K, Julij Borko 5 K. Emica Unger 2 K. Helena Benko 2 K. R. Praprotnik 2 K. Micka Regina 10 K, Ivan Jaki 5 K, Josipina Venigerholc 20 K, Emil Sinko 10 K, neimenovan v Središču 10 K, J. £ker)anec 5 K, Marija Veselko 5 K. Anica dr. Tavčarjeva 10 K. Jakob Zadravec 20 K. J. KiemencTč 10 K, Franc Kočevar 100 K, Matj. fvanuša 10 K. Francek Mlinaric 20 K, Ivan Čnček 25 K, Rudolf Lukačič 5 K. č. o. Remigij Jereb 10 K, Franc Hcraja 10 K, Franc Lukačič 2 K, Lojzka Kocmoto-va S K, Franjo Serajnik 10 K. Ana Herzog S K. neimenovan 10 K. A. Kosi 20 K. J. Sinko 10 K, Kmečka hranilnica in posojilnica v Središču 20 K. Maks Robič 30 K, skupaj v Ormožu in Središču 1750 K. — Upravništvo »Slov. Naroda« 150 K. Clrtl-Metodova podružnica za Breg pri Celju 300 K, gdč. Mlci Rapoc. učiteljica v Mariboru v Imenu otrok pokol. gosp. Josipa Rapoca v njegov spomtn 1000 K, dr. Anton Korošec, nabrano 15. septembra v Skofji Loki 551 K. Anton Gnus, šolski ravnatelj v Dolu, del čistega dobička veselice, katero je priredilo Bralno druStvo v Dohi Dovodom svoje 25 letnice 500 K. Prispevke Je pošiljati na naslov moške podnižnfce družbe sv. Ciriln in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc Pišck, Narodni dom). Šolski odsek Umrli so v Ljubljani: Dne 22. septembra: Fran Srmončič, posestnik. 50 Tet, Zaloška cesta 11. — Pran Stare, sin sobneea slikarja, 13 let. Ulica na grad 3. — Oskar Klemene, rejenec, 2 leti, Streliška ulica 15. Dne 23. septembra: Karel Zotmann, c. kr. dežemosodnl svetnik, 53 let Kongresni trg 13. — Jera Cerne, zasebnica, 75 let. Radeckega cesta 9. Dne 24. septembra: Ivan Bogataj, nadsprevodnik v pok., 67 let Kavškova cesta 139. Dne 24. septembra: Robert Gotzl, sin trgovskega sotmdnika, 2 leti. Ilirska ulica «t. 22. Dne 25. septembra: rvan Petelin, mestni ubogi, 70 let, Japlieva ulica 2. ■— Ivan Krhllkar, tkalec, 69 let S3ovenski trg 1. — Anton Mirtič, frtn pekove vdove, 3 leta In pol, Streliška ulica 15. — Terezija Boben, mestna uboga. 62 let, Japljeva ulica 2. — Josip Janečič, tesarski pomočnik. 56 let Sv. Martina cesta IS. — Marija Bajec spre-vodnikova vdova. 35 let Sv. Martina cesta 1. — Ivan Jereb, tobačni delavec 16 let. Dolenjska cesta 88. Dne 26. septembra: Marija Ule, po-sestnfkova hči, 33 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici: Dne 23. septembra: Mariia Orehek. uradnikova vdova. 71 let — Henutea Mikal, vdova sodnega svetnika, 64 let — Marija Pavšek. železostrugarjeva žena, 36 let Dne 24. septembra: Frančifka Rem-škar, vdova železniškega uslužbenca, 53 let. Izdaja teli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina Io tok »Narodne tbfana«.) 21M Stran 4. „SLOVENSKI NAROD" dne 27. septembra 1918. 221. Stev. Potnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Jakob Jezeršek, zasebnik danes, dne 26. septembra 1918 ob 1. uri popoldan po dolgi mučni bolezni, v 83. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. 5197 Pogreb dragega rajnika se vrši v soboto, dne 28. septembra ob 5. uri popoldan iz hiše žalosti, Novi Vodmat št. 166, na pokopališče k Sv. Križu. Novi Vodmat Ljubljana, dne 26. septembra 1918. Žalujoče rodbine: JeserSek, Kregar, Cerkvenlk, Peterlin, Leopold tn Jančlgaj. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nama došli povodom nenadne smrti najinega srčnoljubljenega brata, gospoda Karala Zotmanna c. kr. del. sodnega svetnika izrekava tem potom vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujeva tovarišem in prijateljem bla-gopokojnikovim za mnogobrojno eaščeče spremstvo na njega zadnji poti ter pevskemu zboru »Glasbene Matice« za ganljivi, tola2bepolni žalostinki. 5185 V Ljubljani, dne 26. septembra 1918. France in Anton Zotmann. iess v bližini levske ceste. — Ponudbe pod: -P. WL 1114» na upr. »Sloves. Naroda« Teko! m preša lopa rjava svilo za obleko 86 cm široka vetsove cesta Ooeae Klener, Blel-19, pritličje desne. tudi invalid, se sprejase tekel proti dobri plači. — Naslov pove upravni-štvo »Sloven. Naroda«. 5117 500 bron mM onem a, hi mi preskrbi všečno stanovanje, aestoječe iz 3 do 5 sob s pri-tiklinami. — Prijazne ponudbe na upr. »Slovenskega Naroda« pod „Stalno stane rasle 8132*. Prazne vreče vsake vrste in etike sjobe) kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. KuSlan, Kranj, Gorenj« lfaprodal |o nova za vino ali sadje, poleg no drobljenje sadja. — Več se poizve pri Vel. Gregorcn v Mengšu, Oer. Biljard firme Seifert a kroglami in kejem se takol ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kavami Slon prt blagajni ¥ LJnb-lfsnl. 5079 + Učiteljski zbor c kr. državne obrtne iole naznanja, da je njegov prezaslužni, mnogoletni član, gospod A MIS, c. kr. profesor VII. činovnega razreda, preminul v sredo, dne 25. t. m. zvečer ob 8. uri. Pogreb se vrši v soboto, dne 28. t. m. popoldne ob 4. uri iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Učenci so izgubili v pokojniku ljudomilega, vestnega učitelja, profesorski zbor ljubega in zvestega tovariša, cerkvena umetnost lzbornega strokovnjaka in neumornega sotrudnika. Zagotovljen mu je hvaležen in trajen spomin. 5191 V LJubljani, dne 25. septembra 1918. Mestni pogrebAl nvod v L,.: t Bret posebnega obvestila. Otroci CELESTIN, JULIUS, FRANTA, SVATOPLUK, ANDULA in VLASTA naznanjajo, da jim je usoda ugrabila njih najdražje bitje, predragega papana ina Misa c. kr. profesorja in posestnika. Pogreb se vrši v soboto, dne 28. septembra ob 4. uri popoiudne iz mrtvašnice v deželni bolnici. V LJUBLJANI, dne 27. septembra 191& 2 kozlića po štiri in pol mesece stara se prodnate v leleni lami si. ISO. 519h Pf" Gospodična liče ~VG MEBL0VAN0 SOBO z električno razsvetljavo, event. tudi s hrano. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod „Soba 415 5188". Prešernove slike- prodala in soSHJa po postnem povzetju Iv. Bonač v Ljubljani. Cena ali ki 6 kron. VINSKI SODI, hramni, iz hrastovega lesa, v velikosti Ijtrov: 1719,1717,1691,1668, 1807, 145*5 in 31^6, po zmerni ceni naprodaj. — Ponudbe rtf Splošne kreditne društvo v Ljubljani, Prsnes Joiela cesta 9. - 5112 POZOR! Karamele, fondant kocke, bonbone v dozah, mentol, slad, (male), kolumbia itd. priporoča na debelo G. D AR BO, LJUBLJANA, MESTNI TRG 13. inj 1 prašič 6 mesecev star in 8 mladići se oddalo za živila. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar." — 5041 Samostojna KNJIGOVODINJ ki bi imela tudi prakso v zavarovanju ter kontorlstlnfa, popolnoma vešča stenografije in pisanja na stroj, se sprejmete S L novembrom. Hrana v družini. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod: „E. M. K. 18 5130" na uprav. »Sloven. Naroda«. se pohištvo. Tedenska plača do 170 K; nastopiti takoj. — M. lugec, Za-greb, Pega nllcs brol 13. — 5124 NT Prodajo se 3prešflčlzareJo spomladanci. — Več se poizve pri A. Zormann t LJubljani, Stari trg 32. z dobro plačo po dogovoru se sprejme. Matija Terlep, 8p. diska, Lfnblians. Proda se kolo v najboljšem stanju in s staro pnevmatiko. — Poizve se v gostilni pri Puhu na Viču. 5187 Sprejmeta se dve učenki nahrano in stanovanje. Električna luč na razpolago. — Kje, pove upravništvo »Slov. Nar.« — 5148 se sprejme takoj. — Ponudbe na Milovan firaker, trgovec, Sisak, Hrvatsko. 5075 k300 tn nekaj Uvtl dam onemu, ki mi preskrbi za takol oziroma s 1. novembrom stanovanje, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje In pritlklin. Pismene ponudbe na upravništvo »Sloven. Nar.« pod pf september 5149". Sprejme se ~W lovski čuvaj s spričevali za večji revir na Hrvaškem. Natančneje se poizve pri J. J. Naglas v LJubljani. 5193 Modni salon NINA PBESSL potrebuje la takoj izurjene Blagajničarka se spre) m s, tudi začetnica. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« — 5171 Išče se kontoristinja s prakso, zmožna knjigovodstva in strojepisja. Ponudbe z navedbo plače na upravništvo »Sloven Naroda« pod p.strojeplsks 5192««. Hvala za sotalje — vse po Želji! 5189 proti prav dobri plači. — 0». Petra ceste stev. 10, I. nadstropje. 5182 SUHE GOBE Lepa vila MEBL0VANA SOBA z električno razsvetljavo, če mogoče s prostim vhodom, se leće za takoj in za stalno. — Ponudbe pod sobs 3183 na upravništvo »Slovenskega Naroda-. STANOVANJE z 1 sobo In kuhinjo zamenjana z večjim stanovanjem. Nagrada 500 kg premoga« Naslov pove upr. S. N. 5173 Srne, gamse in drugo divjačino kupuje po najvišji ceni restavracija „Slon" v Ljubljani. eer išče se ~eza priletna ženska za vsa domača dela. — Vstop takoj. — Plača po dogovoru. — Poizve se: Poljanska cesta 11, dvorišče. 5179 2 dijaka sprejme na hrano in stanovanje učiteljska rodbina. Posebna soba ter elektr. razsvetljava. Naslov pove upr, »Slovenskega Naroda«. 5154 Obvestilo. Zaradi gotovih vzrokov naznanjam, da ne živim s svojo ženo Marijo roj* Pevc, stanujočo na Židovski stezi 4. 1 5146 Izlsksr Viktor, četo vod j a. Popolnoma sovo, Se nič rabljeno pohištuo se spalno sebe se takol proda. — Kje, pova uprav. »Slov. Nar.« ~ 5177 nemešane. jedilne, same jurčke, iztočen med, vosek, brin j evo olte, resne domača tgenjn, k umno itd. kupi vsako množino po najvišjih cenah H. Rant« Kranj. Prodaja: vino, žganje Ltd. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod ? Cjnbljani, Kolodvorska nI 34 *. SV" Svetovnoznano mm Mi oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793 Prene Sitar, zaloga piva Ooss, Llnblfene 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboji se po dnevni ceni jemljo nazaj Hektr atarlje Btayr v sprejme elektromonterjo Zmožni obratovanja z Dieselmotorjem imajo prednost. Ponudbe naj vsebujejo poleg plačilnih zahtevkov strokovno izobrazbo in dosedanje službovanje. Vstop takoj.-Krepek, zdrav vulensc se sprejme po dogovoru. 5129 Gozdar in oskrbnik žage, oženjen, vojaSčine prost, s 14 letno re-virno, lovsko In pisarniško prakso, popolnoma vešč ravnanja z lesom ter v besedi in pisavi popolnoma vešč češkega, nemškega, poljskega in ruskega jezika, Isce mesta. Najboljša priporočila in izpričevala. Kavcija se položi v kakršnikoli višini. — Cenj. ponudbe pod ,»Lesnik** na ins. kane. M. a M. Utks, Praga, Pfikopy 33. v krasni legi mesta Ljubljane Je prodaj. Pismena vprašanja je takoj odaslati upravn. »Slov. Naroda«. 5161 jfibsolvirana Ucejka ali sploh gospodične, zmožna za privatni pouk 2 učenk v predmetih IV. liceja osobito tudi italijanščine ali francoščine, se sprejme na deželo. — Hrana prosta. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«, kj sprejema tudi ponudbe s zahtevami pod llcefka 5162. Kupi se v Ljubljani s hiša on vilo z vrtom in v dobrem stanju. — Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod: „Kupee 5126". v bližini LJubljane. Pobliže se izve v trgovini Peter Lassnlk, Ljebljana, Marijin trg. 5108 Dama i dežele teli plesnega poaka vsak teden en dan in sicer od dveh do šestih popoldne- Ponudbe z navedbo cene naj se blagovolilo poslati na upravo »Slov. Nar.« pod: »Plesni pouk S144M do 30. t. m. — Na Željo se plača z živili. dalje konjsko krmo in porabnostne predmete za aprovizoniranje velikega pod vojaSkim vodstvom stoječega podjetja kupi Bari Klener, Oroaahand-lnng, lell am See. 5175 CIGORIN SksS^P zatre Čudovito naelo w—~ mr wr stenice vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica IS H, brizgalnica S K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarne „prl upanju11 Apotheke »zur Hofmung«, Peca 45, Ogrsko. flltvM pradaja v Ltabllanl i drogeriji Aut Kano in 3. O* »nčara ter lekarni Cabriel PloooUt, na nnn.Jaki o.atl in Mr. R. SnlniM, Marlltn trg. Trgovina zlatnine n ur :: srebrnine F. Čuden Sin se nahaja nasproti gl. pošte v Ljubljani. 3221 gozdnega posestva ZALOG pri Jurki vasi na Dolenjskem se vrši dne 4. oktobra 1918 ob 10. uri dopoldne v Vavti vasi. Zbirališče ponudnikov pri mostu, kjer se določi kraj, dražba In naznanijo dražbe ni pogoji. 5178 LJndsba posojilnica ¥ Liubllanl. 60 A3C L7F 5861 8%RP4