Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. IBS..
LJUBLJANI, petek, 19. avgustu 1927.
Posamezna številka Din 1.—.
LETO IV.
y«v:- •'
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Keodfissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvKAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Slovenski centrom
Pod tem naslovom je izšel v včerajšnjem .»Slovencu« članek, v (katerem se pravi, da mora biti SLS slovenski centrum. Ker je politika nemškega centra uspešna, naj tudi v Sloveniji nastane stranka centra in to naj bo naša SLS.
Ni naša stvar, da bi svetovali SLS, ali naj temu pozivu sledi ali ne, ker samo stvar SLS je, da preudari, kako si bo nastlala. Pač pa bi pri tej priliki nastopili proti oni razvadi naših ljudi, da se tako hitro razvnamejo za tuje vzore in da mislijo, da je to, kar je dobro iza druge kraje, dobro tudi za nas. Dosti škode nam je že prinesla ta razvada in v znatni meri pripomogla, da naša narodna organizacija še ni niti približno izgotovljena. ■
Predvsem bi si dovolili pripomniti, da J'e pri nas stranka sredine sploh nemogoča. Dokler ni v državi izvedena popolna enakopravnost, tako dolgo bodo v Narodni skupščini tudi tri glavne skupine poslancev in to srbska, hrvatska in slovenska. 'Nobena od teh skupin pa ne more biti predstavnica sredine, ker vsaka bo imela tako desničarske ko levičarske elemente. SLS, ki je ena najbolj izdelanih strank, to tudi najbolj jasno dokazuje.
Pa tudi brez tega dejstva je pri nas stranka sredine še nemogoča. V Narodni skupščini nimamo namreč niti izrazite desničarske niti izrazite levičarske stranke. In je tudi imeti ne moremo, ker jedro jugoslovanskih volivcev so kmetje, ki pa so v glavnem konservativni. Tako je tudi Hrvatska seljačka stranka, pa naj bo v najhujši opoziciji, v svojem jedru konservativna stranka, ker kmet drugače niti ne more. Vse tisto, kar je ta stranka včasih govorila o republiki, brez žandarjev, o človečan-stvu in drugo, so bili le okraski, ki so z znano izjavo Pavla Radiča izginili, dočim je HSS ostala.
Dokler se ne bo v naši državi razvila industrija tudi ni pričakovati, da bi dobili pomembno levičarsko stranko. Če pa te ni, tudi ni odločne desničarske stranke in zato je tudi stranka sredine nemogoča.
Drugače je seveda v industrialni Nemčiji. 1 ftin /e davno ne tvori več kmet večine prebivalstva in zato je tam mogoča konservativna stranka veleposestnikov in .kmetov ter še bolj močna stranka fabričnega delavstva, organiziranega v socialni demokraciji in komunistični stranki. Tu je potreba stranke sredine na dlani, ker brez nje bi prišlo do takih nasprotstev med obema skrajnima taboroma, da bi bila jNemčija v večnih krizah, Se ne bi sploh postala plen državljanske vojne.
Pri nas vse te nevarnosti ni in niti med delavstvom samim še nimamo pravih zastopnikov levičarskih gesel. Treba samo malo pobližje pogledati med voditelje delavstva in kaj hitro se vidi. da je za mnoge le srednje dobra mesečna plača višek vsega političnega ideala. Tako tipičen srednji narod kakor naš ne razume prevelikih kontrastov.
Zato pravimo, da pri nas stranka sredine nima nobenega pravega smisla, kvečjemu, če bi se samo med Slovenci hotela uveljaviti kot stranka sredine. Toda v tem slučaju bi težko vzdržala teorijo, da je zastopnica vseh stanov in odločiti bi se morala v kulturnih vprašanjih za kompromis, ki bi zahteval zelo veliko poguma.
Nima pri nas smisla stranka sredine in zato je veliko bolje, da se oprimemo slovenskih korenin in da pustimo tuje vzore. Malokateri narod ima tako posebne razmere ko naš in zato morajo
Stirluren sestanek dr. Korošca z Vukičevičem.
Blecl, 19. avg. Po veliki živahnosti predvčerajšnjega dne je včerajšnji dan potekel skoro brez vsakega važnejšega dogodka. Dr. Korošec je takoj ponoči odpotoval v Trbovlje, kjer se je včeraj vršila okrajna konferenca SLS.
Razgovor dr. Korošca z Veljo Vukiče-vičem predsinočnjim je trajal štiri ure. Videlo se je, da je bil pogovor med obema državnikoma jako topel in prisrčen. Ne eden in ne drugi pa ni hotel dati o tem razgovoru nobene izjave. Pri teh razgovorih so se morala bržkone izgla-diti manjša nesoglasja. Vukičevič se najbrž še enkrat sestane z dr. Korošcem in to mogoče že danes na svoji poti v Beograd.
Bivanje g. Marinkoviča na Bledu niti oddaleč ni pustilo za seboj tistega vtiska, kakor se je mislilo. Sestanek med Vukičevičem in Marinkovičem na večerji pri češkoslovaškem poslaniku Šebi se je omejil samo na razgovor o stvareh manjše važnosti: Za gotovo se je misli-
lo, da se bosta oba ministra včeraj še enkrat sešla. Toda to se ni zgodilo.
Zanesljivo so zatrjevali, da pride na Bled najkesneje danes Štefan Radič v družbi barona Shwegla. Za namen tega prihoda pa se ni dalo izvedeti. Za avdienco Radič ni prosil, da bi pa prišlo do sestanka med Vukičevičem in Radičem, pa tudi ni nobenega izgleda.
Včeraj precej zgodaj zjutraj se je kralj s predsednikom vlade Vukičevičem sprehajal okrog jezera. Okrog poldne je prišel na Bled vojni minister general Hadžič, ki je bil skupaj z Veljo Vukičevičem pri kosilu. Popoldne sta oba skupaj šla na izlet v blejsko okolico. Danes priredi kralj velik lov, ki se ga udeleži tudi predsednik vlade Vukičevič. Popoldne odpotuje predsednik vlade v Ljubljano, kjer se sestane z ljubljanskimi radikali in nato ob 8. zvečer v Beograd. Iz Beograda bo Velja Vukičevič takoj j odšel preko Zagreba v Liko na agitacij-! sko potovanje.
OPOZICIJA NAPOVEDUJE OBTOŽBO PROTI VUKIČEVIČU.
Beograd, 19. avgusta. V Beogradu je včeraj v političnem položaju nastalo zatišje. Kandidatske liste so bile pri sodiščih že vse vložene, sedaj pa se prične intenzivno delovanje vleh političnih skupin. V zadnjem času se opaža, da demokrati pričenjajo krepko borbo v Srbiji. Davidovič bo šel še ta mesec v Lazarevac, razen tega pa bo imel še celo vrsto shodov v beograjskem okrožju.
Včeraj se je v političnih krogih raz-.nesla vest, da se bodo po volitvah vse opozicijske stranke solidarizirale v tem, da vlože proti Velji Vukičeviču kot notranjem ministru obtožbo zaradi volilnega nasilja. Obtožba bi bila utemeljena tako, kakor obtožba proti Boži Maksimoviču. Vendar pa, kakor se doznava, v tej ,stvari še ni prišlo do službene izmenjave misli med zastopniki opozicijskih skupiin. Toda v vseh opozicijskih strankah se da opaziti razpoloženje za tak energičen nastop proti današnjemu režimu. \ eijetno je, da se bodo v tem smislu v kratkem začeli razgovori. Za sedaj so pričele vse opozicijske stranke zbirati in pripravljati gradivo o nasilju. To bo služilo kot temelj za obtožbo proti Vukičeviču. Opozicijski krogi smatrajo, da bo to pot volilno nasilje mnogo hujše in da bo zato obtožba proti Vukičeviču mnogo težja, kakor je bila obto/vba proti aksimoviču. Opozicija misli, da jo bo-o \ tej stvari podpirali tudi pašičevci.
ZANIMANJE ZA MARINKOVIČEV SHOD V VEL. BECKEREKU.
Vel. Bečkerek, 19. avgusta. Demokratska stranka bo imela v nedeljo veliko javno zborovanje, na katero je povabljen tudi dr. Voja Marinkovič. V političnih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo politični govor zunanjega ministra.
BOSANSKI PREPIRI.
Sarajevo, 19. avgusta. Včerajšnja muslimanska »Pravda« napada v polemiki z radikalsko sarajevsko »Slobodo« jako ostro voditelje bosenskih radikalov in trdi, da vse njihovo postopanje narekuje samo verska mržnja. Radi te mržnje oni ne morejo videti, da je dr. Spaho v vladi. Kljub temu pa, da jih to tako zelo k°de v oči, je dr. Spaho tri mesece na v ladi in bo ostal še dalje v njej. — Tudi piedsednik vlade Velja Vukičevič je de-mentiral to, kar je pisala »Sloboda«, in izjavil, da bo ostal dr. Spaho toliko časa v vladi, dokler ne poda ostavke.
AGI-
MARINKOVIC NA VOLILNI TACIJI.
Beograd, 19. avg. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič se je včeraj ob 5. popoldne z avtomobilom odpeljal v Petrovac kjer bo imel danes na pravoslavni praznik veliko zborovanje. V soboto se vrne v Beograd potem pa odide — kakor trde v vrstah njegovih prijateljev — takoj v Subotico in Veliki Bečkerek, kjer bo imel velik demokratski shod. '
■  — *   —
RAZCEPLJENA VOJVODINA.
Subotica, 19. avgusta. V Vojvodini so vse stranke vložile pri sodiščih svoje kandidatne liste. V subotiškem volilnem okraju je bilo vloženih 11 list, v som-
naše stranke graditi le na teh posebnih razmerah, če hočemo, da bo naš narod napredoval.
Slovenski centrum pa je tuja cvetka, ki bo na našem ozemlju zamrla, kakor tako mnogo drugih iz tujine prinešenih cvetk.
ENOTEN ZAKON 0 ZAPIRANJU TRGOVIN IN DELAVNIC.
Beograd, 19. avgusta. V ministrstvu za trgovino so dovršili osnutek zakona o zapiranju in odpiranju trgovin in delavnic in ga razposlali vsem gospodarskim organizacijam v državi, da poda vsaka svoje mnenje.
SREČKOVIČ IZVOLJEN ZA P0DGU-VERNERJA NARODNE BANKE.
Beograd, 19. avg. Včeraj dopoldne se je sešel širši glavni odbor uprave Narodne banke. Na tem sestanku je bil izvoljen za podguvernerja dosedanji član uprave in vršilec dolžnosti podguvernerja Ljuba Srečkovič. Dalje je bil izvoljen ožji odbor, ki ima dolžnost, da na merodajnem mestu pojasni zle posledice dejstva, da še ni imenovan guvemerner banke.
ZRAČNI PROMET MED ZAGREBOM IN BEOGRADOM SE PRIČNE FEBRUARJA
Beograd, 19. avg. Vojni minister je dovolil, da se potniški zračni promet med Zagrebom in Beogradom začne 15. februarja 1928.
borskem tudi 11, v novosadskem 12, v južnem Banatu 10 in v gornjem Banatu 9. V teh petih okrajih je skupno 53 kandidatnih list. Vojvodina voli v vsem 34 poslancev. Za teh 34 mest je postavljenih 683 kandidatov in namestnikov, tako da je za vsak mandat približno 20 reflektantov.
Seja finančnega odbora sklicana.
Beograd, 19. avg. Za 26. t. m. ob 9. do-i poldne je sklicana seja finančnega odbora z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika vlade o izvršitvi sklepov finančnega odbora od 4. t. m.; 2. zahteva prometnega ministra, da se mu odobri pogodba, ki jo je sklenil z zasebnimi tovarnami za popravilo voznega parka; 3. zahteva pravosodnega ministra, da se odobre posebne nagrade sodnim izvrševalcem na ozemlju apelacij-skega sodišča v Novem Sadu; 4. zahteva trgovinskega ministra, da se odobri uredba o gospodarskem svetu; 5. zahteva pravosodnega ministra, da se spremeni pravilnik o posebnih dodatkih uradnikom na osnovi člena 40 tega pravilnika.
Nastaja vprašanje, ali bo finančni odbor hotel sprejeti ta dnevni red in re-j ševati predloge posameznih ministrov, j ali pa bo zopet, kakor je to ž.e zadnjič i napravil, ta vprašanja odložil z dnevrie-[ ga reda in začel razpravljati o gospodar-; ski krizi, kakor je bilo sklenjeno na zad-; nji seji. Po vsem izgleda, da bodo hoteli člani finančnega odbora nadaljevati delo za ublažitev gospodarske krize, ki vlar da sedaj v vsej državi. Ne glede na to, ali bo vlada sodelovala ali ne, bo opozicija v finančnem odboru najbrž razpravljala o potrebnih ukrepih in svoje sklepe predložila vladi z zahtevo, da se takoj prično izvrševati.
DRŽAVNI ODBOR KONČAL SVOJE DELO.
Beograd, 19. avgusta. Državni odbor je včeraj končal svoje delo, ki ga je imel s postavljanjem predsednikov volilnih odborov. Če ne bo kaj posebnega, se državni odbor pred volitvami ne sestane več.
KONGRES U. J. U.
Skoplje, 19.» avg. Včeraj so ves dan dohajali vlaki z učitelji in učiteljicami, ki prihajajo sem na kongres UJU. Kongres se prične danes in bo trajal tri dni. Ko bo končan kongres, napravijo udeleženci izlet na Kosovo. Včeraj popoldne so bile predkonference širšega glavnega izvršilnega odbora.
RIKOV GROZI S POKOLJEM OPOZICIJE.
Moskva, 19. avgusta. Na sestanku izvršilnega odbora komunistične stranke je Rikov ostro napadel opozicijo in ji zapretil z masakri na veliko, če ne bi prestala s svojo akcijo. Rikovu je odgovoril I rockij, ki je dejal, da se bo ruska revolucija tako končala, kakor se je francoska. Obe revoluciji sta bili močni, dokler sta se borili proti tiranom in proti belemu terorju. Ko pa so začeli nasprotniki radikalizma pošiljati radikalne jakobince na giljotino, je bila francoska revolucija udušena. Trockij je prepričan, da bi bilo pobijanje pristašev opozicije v masah konec ruske revolucije.
HLINKA PROTI VSTOPU SOCIALISTOV V VLADO. *
Praga, 19. avgusta. Na včerajšnjem zborovanju slovaške Ljudske stranke v Ružomberku je načelnik stranke Hlin-ka najprej energično nastopil proti akciji Rothpmera in dejal, da Slovaki nikdar ne bodo dopustili, da bi zopet prišli pod jarem svojih tisočletnih tlačiteljev. Nato je ostro nastopil proti socialistom. Po njegovem mnenju morejo proti akciji lorda Rothemereja voditi energičen boj samo meščanske stranke. Zato bo njegova stranka takoj izstopila iz vlade, kakor hitro bi vstopili v vlado socialisti.
Celo kandidatje zapuščajo esdeesarsko tisto.
Mojstrska poteza dr. Žerjava je bila, da je pridobil par bivših pristašev SKS, da so iz čisto posebnih vzrokov prevzeli kandidature na esdeesarski listi. Za to mojstrsko potezo so nekateri vedno navdušeni pristaši SDS silno hvalili sposobnost dr. Žerjava, kakor pa vse kaže zelo po krivici. Vedno bolj postaja namreč očito, da je tudi ta mojstrska -poteza dr. Žerjava v zelo ozki zvezi z znanim	izrekom o cekinu,	'kakor je	to
tako lepo	povedal pokojni	dr.	Tavčar. Ka-
kor nam namreč pripovedujejo ljudje z dežele, je učinkovala vest, da kandidirata na esdeesarski listi tudi gg. Urek in Kušar, čisto drugače, kakor je pa mislil gospod Žerjav. Kmetje so namreč poznali oba najnovejša kandidata SDS kot 'huda nasprotnika SDS	in če oba sedaj	kandidirata	na
listi SDS,	potem je za nje	to	dokaz, da	ni
nekaj v redu. In tako pripovedujejo ljudje, da kmetje ne bodo volili Žerjavove liste zato, ker ne marajo dati glasu Kušarju in prav isto b» spoznal tudi dr. Pivko. Mnogi kmetje, ki se že več niso zanimali za delo SKS, bodo sedaj nalašč volili Puclja, ker je pač na kmetih še vedno v čislih zvestoba. Ta se pa od kandidata v prvi vrsti zahteva.
Da so naše informacije čisto pravilne, pa potrjuje tudi dokumentarično zadnji »Kmetski list«, ki objavlja
izjavo g .Smuka, da preklicuje kandidaturo na esdeesarski listi.
Izjava je tako značilna za mišljenje kmetskega ljudstva, da jo prinašamo dobesedno.
Izjava se glasi:
Izjava.
Podpisani Janez Smuk, župan in posestnik na Mlaki št. 11, občina Podzemelj, sem podpisal za namestnika kandidata za sreze Novo mesto in Črnomelj na kandidatni listi Samostojne demokratske stranke. To sem bil storil zato, ker mi je g. Kušar v Gradacu zatrjeval, da je Slovenska kmetska stranka razpadla in so se bivši samostojneži združili s SDS. Ker sem se prepričal, da sem bil ualagan in grdo zlorabljen, /preklicujem svoj podpis na listi SDS in izjavljam, da nočem biti več kandidat pri teh ljudeh, da ostajam zvesto še naprej pristaš Slovenske kmetske stranke, da hočem za njo delati. Priporočam vsem Belokranjcem prvo skrinjico in našega kandidata Franca Šhiblerja ter poživljam tudi Kušarja in Ureka, da spo-
znata svojo zmoto, da se vrneta in ne delata škode kmetskemu pokretu.
V Ljubljani, 16. avgusta 1927.
J. Smuk.
»Kmetski list« pa objavlja še drugo značilno izjavo, ki tudi dokazuje, da je bila Žerjavova mojstrska poteza le cekin, ki se v zrak vržen spremeni v zelo nedragoceno stvar.
Ta druga Lzjava se glasi:
Ker sem doznal, da g. Jakotb Kušar izjavlja, da sem se pridružil njemu in da njegov korak odobravam, izjavljam, da to ni res, mapak da sem bil in ostanem borec za kmetsko idejo, ki bo slej ali preje gotovo zmagala. Poštena kmetska korenina ne naseda puhlim frazam.
Božjakovo, 15. avgusta 1927.
Martin Bajuk 1. r.
Kadar zapuščajo kandidati esdeesarsko listo, ni čuda, če jo zapuščajo tudi čuvarji skrinjic. In tako objavlja »Kmetski list« -tudi v tem oziru za mojstrovino dr. Žerjava le malo priznanje vsebujoče pismo, ki se glasi:
Tajništvu SDS, Ljubljana.
Danes sem zvedel, da sem brez moje vednosti predlagan čuvarjem skrinjice SDS za volišče Dob.
Ker sem pa aktivni član Slovenske kmetske stranke, ta Vaš ponudeni posel odločno odklanjam ter Vam polagam na srce, da v 'bodoče za take posle porabite vsaj svoje somišljenike.
Z odličnim spoštovanjem
Vekoslav Keglovič s. r. upravitelj veleposestva.
Černelo, 12. avgusta 1927.
Smolo ima letos dr. Žerjav s svojo kan--fidaitno listo. Najprej so bile take jtežave z njeno sestavo. Nato pa pridejo še večje nerodnosti in kandidat ko čuvar skrinjic se poslavljata od SDS in ostajata zvesta kmetski misli.
(Pa ni samo smola v tem, temveč tudi velik del poštene pravice. Zakaj pa edino SDS ne nastopa pod svojim pravim imenom, zakaj pa edino SDS išče kandidate med pristaši drugih strank? Sedaj prihaja kazen in prav je, da prihaja, ker tudi v Sloveniji mora zavladati poštena načelna borba in da je to splošna zahteva volivcev, o tem se bo SDS še temeljito prepričala.
, Slovenski radikali med seboj11.
Pod tem naslovom priobčuje »Slov. Narod« infamno notico, da so ljubljanski radikali, ki niso vložili samostojne liste za skupščinske volitve, nalašč povzročili pri predložitvi kandidatne liste za ljubljansko okrožje formalne napake, zaradi katerih deželno sodišče Ciste., ni potrdilo. S tem hoče poštenjak pri >Siov. Narodu« natvjziti javnosti. kakor da so ljubljanski rM-kai; zahrbtno postopali proti nameri okrožnega odbora, da se postavi kandidatura za ljubljansko .okrožje. Wie der Schelm ist...
Izjavljam, in ta izjava naj zadišča vsem poltenim ljudem, da ljubljanski radikali niso niti najmanje sodelovali pri sestavi in ob vložitvi kandidatne liste, marveč je bila to -- kakor je naravno — izključna zadava okrožnega odbora za ljubljansko obla3t 'n njegovih funkcijonarjev.
Ako naj ‘še povem, da smo ljubljanski radikali iz izvestnih razlogov bili priporočali, da se za volilno okrgžje Ljubljana -Novo-mesto postavi radikalna k inJidatura,
tedaj ta beseda zadostuje. Drugo besede naj ima okrožni odtior ‘NRS za ljublj an*!co oblast.
Sicer .pa kaže že napis »Narodovi«, nottei,
da ima šušljanje v njegovem velespoštovanem uredništvu samo ta namen, da bi napravil zopet razdor in zmedo med radikali ter razbil sedanjo enotnost med njimi. Ob času pokojnega nac. bloka se je gospodom SDS taka intriga posrečila. Pa tiste radikale, ki so se na ta način dali speljati na led, še danes glava boli, ko jih je SDS ;bila vpregla kot priprego v svoj težko obremenjeni voz. Menda ne" bodo nespametnejši od onega četveronožca, o katerem pravijo, da gre samo enkrat na led.
Pa kaj vraga polnite predale svojega časti vrednega časopisja o razmerah v slovenski radikalni stranki, ko na drugi strani ne morete dosti napovedati, da .radikalov v Sloveniji nič ni? Za teh par kroglic se vendar ne izplača toliko pisarenja.
Dr. Ravnihar.
Politične vesti.
- 457 kandidatnih list vloženih. V vseh 56 volivnih okrožjih je bilo vloženih 467 kandaditnih list s približno 4000 kandidati. Za vsako poslansko mesto se torej poteguje okoli 12 kandidatov. V Sloveniji je volivna razcepljenost najmanjša in se je torej kon-
solidacija političnih razmer pričela v Slove-niij najpreje. Mesto 14 list, ko 1. 192o, je vloženih v Mariboru samo S, v volivnem okrožju Ljubljana—Novo mesto 5, za mesto Ljubljano pa 4. — Največja razcepljenost vlada v radikalni stranki, ki ima po neka-
terih okrožjih kar 4 liste. Vendar pa ni pri- -pisovati tej razcepljenosti prevelikega pomena. Tudi demokrati so precej razcepljeni. Na Hrvatskem se ni posrečilo postaviti enotne protiradičevske liste in zato so izgledi za federaliste zelo majhni. Verjetno je celo, da dobi v Zagrebu Radič en mandat. — Z vložitvijo kandidatnih list se je pričela zadnja faza volivnega boja. Dočini je v drugih pokrajinah še precej oster, ga v Sloveniji skoraj ni, ker so pač volivci že siti praznih gesel in naveličani volivnega boj£. Verjetno je zato, da bo letos volivna abstinenca, še večja ko 1. 1925.
= Najbolj fcenzacionelna kandidatura v državi je po vsej verjetnosti kandidatura profesorja vojne akademije Joniča na listi Pavla Radiča v Beogradu. Jonič, ki je tudi glavni tajnik »Narodne Obrane«, je izjavil, da kandidira na Radičevi listi v prvi vrsti vsled protesta proti postopanju z radičevci v južni Srbiji. Nimajo samo Srbi monopol, da kandidirajo v prečanskih krajih, temveč tudi prečani smejo kandidirati v srbijanskih. Kar se dogaja v južni Srbiji, pomeni dejansko delitev državljanov na državljane prve, druge iu tretje vrste. S padcem starih srbskih mej morajo pasti tudi stare srbske stranke in nastati morajo nove, ki odgovarjajo današnjim (prilikam. Kandidatura ra-dičevcev v Srbiji ni po volji onim beograjskim familijam, ki so vzele monopol na državno oblast. (Od tega pa izhaja vse zlo v državi.
= Zakaj je bil aretiran Vujovič? Vsled velikega hrupa, ki ga je povzročila po svetu aretacija komunista Vujoviča, se je končno zganila tudi beograjska policija in podala komunike o njegovi aretaciji. Vujovič je bil aretiran, ker se ni prijavil oblastem in ker je prišel v Jugoslavijo brez potnega lista. Vsled tega je bil policijsko kaznovan in kazen bo danes prestal. Policija pa trdi, da je bil Vujovič član III. internacionale in član političnega oddelka jugoslovanske komunistične organizacije, ki je tajno organizirana. Tudi je član kontrolne komisije komunistične stranke za Jugoslavijo in imel je celo pravico soditi nad nediscipliniranimi člani. Tako je bil pred kratkim izključen iz stranke neki član, ki je poneveril 100.000 Din komunističnega denarja in si z njim kupil hišo. Aretirani Vujovič je bil tudi v direktni zvezi z Moskvo in je bil član izvršilnega odbora III. internacionale. Vujovič je baje tudi sam organiziral ilegalne edinice komunistične stranke v Vojvodini. Zato trdi policija, da bo Vujovič po prestani policijski kazni izročen sodišču.
= Nova grška vlada. Nova grška vlada je že sestavljena. Šef vlade je Zaimis, ki je obenem prevzel tudi ministrstvo za notranje zadeve, Mihalakopolos je prevzel ministrstvo za zunanje zadeve, finance Kafandaris, promet Metaxas, poljedelstvo Papanastasiu, vojno general Masarikis, mornarico Meklopulos, prosveto Fikolpdis, narodno gospodarstvo Valencas in Justico Tuorkovasills. Sedanja vlada je široka koalicija, v kateri sodelujejo vse stranke razen socialistične ljudske stranke, ki edina tvori opozicijo.
= Trocki napoveduje Stalinov padec. Stališče opozicije v komunistični stranki vendar ni tako slabo, kakor so govorila prva poročila. Na plenumu izvrševalnega odbora komunistične stranke je sicer Stalin zmagal z veliko večino, toda vedno T»olj se kaže, da je bilo to le iPirova zmaga, ker ni mogel Stalin obračunati niti s Trockijem niti z Zinovjevim. Dokler se to ne zgodi, pa tudi ni misliti, da bi opozicija prenehala z bojem proti vodstvu stranke. Najnovejša poročila to tudi potrjujejo. Tako poročajo iz Moskve, da je zlasti napeta situacija v Ukrajini, kjer [e bil aretiran vodja opozicije Snurnov. Vsled te aretacija je nastala silna raaibur-jenost med delavstvom, ki je v protest proti aretaciji pričelo s splošnim štrajkom. Vse tovarne v Harkovu so proglasile strajk in skoro so se jim pridružile tudi tovarne v donskem bazenu. Vsled tega je Moskva odredila, da se mora Smirnov izpustiti na svobodo. Naravno je, da je ta zmaga opozicijo le ohrabrila. Zato ni brez verjetnosti ko-danjska vest, da je Trocki izjavil, da bodo njegovi tovariši še pred 1. decembrom, ko se sestane plenum komunističnega izvrše-
valnega odbora krušili Stalina. Vprašanje pa je seveda, če se bo to opoziciji posrečita, ker tudi Stalin ne počiva. Tako se poroča, da je Stalin zaukazal razorožitev opozicije, vse orožje pa mora biti izročeno G. P. U., kakor se imenuje sedaj Čeka.
= Alkohol in nemške reparacije. Vsako leto izda Nemčija za alkoholne pijače 3 milijarde mark ali skoraj 40 milijard dinarjev. Vse nemške reparacije po L)awesovein načrtu pa bi znašale največ 2 in pol milijarde. Ker 'Nemci silno radi govore, da ne bodo te vsote zmogli, so jim sedaj odgovorili iz »suhe« Amerike, da ni treba Nemcem storiti nič drugega, ko uvesti prohibicijo in potem jim bo ostalo tudi v najslabšem času pol milijarde mark. — Pravijo, da Nemci niso niti najmanje navdušeni za ameriški predlog.
= Boj za osvoboditev Sacca in Vanzettija-Ob priliki prve sodne razprave v novem revizijskem postopanju proti Saccu in Van-zettiju, javljajo iz Bostona, da je bila ju-stična palača v Bostonu, v kateri se je pričel revizijski proces, prenapolnjena s tajnimi agenti, na hodnikih in koridorjih, ki vodijo v razpravno dvorano pa so bile postavljene celo barikade. Samo posamezne sodne svetnike in osebne prijatelje sodnikov z omejenim številom občinstva in zastopnikov časopisov so pustili k sodni razpravi. Med občinstvom se je nahajala tudi Saccova žena. Predsedoval je sodnik Braley. Prvi je govoril zagovornik Hill, ki je v svojem plai-doyerju ne samo branil oba obsojenca, ampak tudi ljuto napadel sodnika Tliayerja, kateremu je dokazal od točke do točke njegovo politično-strankarsko pripadnost v procesu proti Saccu in Vanzettiju. Branitelj Hill mu je očital na podlagi mnogoštevilnih zapisnikov sodne obravnave proti Saccu in Van-zettiju, nepoštenost in nepravičnost. Sodn’* Thayer je namreč popravljal sodne zapis‘ nike na škodo Sacca in Vanzettija. Dalje je branitelj Hill navedel več slučajev, ko ,je sodnik Thayer govoril o Saccu in Vanzettij'-1 neresnične vesti. Hill je govoril več ur. Ko je končal Hill, je nastopil še glavni državni pravdnik Reating, ki je zastopal v svojem govoru mnenje, da se sodni proces proti Saccu in Vanzettiju, ki se ima vršiti po za" konih države Masachusette, prepusti v odločitev guvernerju Fullerju. Po -tem govoru di-žavnega pravdnika Readinga, je predsednik sodnega dvora izjavil, da se proces^ proti Saccu in Vanzettiju eš ne more takoj končati in da se bo prihodnji petek sodni dvor zopet sešel, da bo nadaljeval z razpravo. — Iz Bostona poročajo, da je bil izvršen bombni atentat na ameriškega porotnika, ki Je sodil v procesu proti obema Italijanoma. r°‘ rotnik Hardy, njegova žena in njegovi so bili v postelji, ko je eksplodirala bomba. Vendar ni bil nihče ranjen.
- Kitajski dogodki. Čangkajšek je preti svojim odstopom pobral iz državne blagaj-ne 6e pol milijona funtov (okoli 135 milijonov dinarjev.). Sedaj namerava odpotovati v Ameriko. — Severne čete med teni stalno napredujejo in so že pričele bombardirati -Nanking. Nankinška vlada je docela razbita in zato vedno večja nevarnost, da pade tudi Šangaj v Čangcolinove roke. — Krščanski general Feng je odpadel od krščanske vere. V vojaškem povelju javlja svojim četam, da ga je krščanstvo ra_v“° tako malo zadovoljilo, ko boljševizem, -^ se vrača v staro kitajsko vero.	„	'
ske čete so zasedle železnico S*118?!. '
čav, ker niso Kitajci hoteli j03!, '. n škega pilota, ki je moral vsled motornega defekta pristati na kitajskem ozemlju.
— Veliki dan v irskem parlamentu. Ker so De Valera in njegovi pristaši prisegli zvestobo kralju, so mogli priti v parlament in vlada Cosgrave-a je prišla v manjšino. Voditelj delavcev Johnson je vsled tega zahteval, da se osnuje nova vlada, ker je sedaj mogoče stvoriti tudi novo vlado. Ker je Cosgrave odklonil vsak kompromis z delavsko stranko, je ta predlagala nezaupnico. Prišlo je do glasovanja in vlada je s 72 : 71 glasovi zmagala. Vlada Cosgrave ostane, -toda njena večina dejanski ne obstoji. Glasovalo se je namreč nepričakovano med 6. in 8. uro popoldne, ko je bilo precej opozicio-nalnih poslancev odsotnih.
Arkadij Averčenko:
SAMOMORILEC.
Beregov: O čem pa naj govorim z vami? Lahko vam povem, da bo prihodnji teden zanimiva premijera s Kostravo. Delo. se imenuje »Leda«. Toda to vas vendar ne zanima! Bilevič: Zakaj pa ne?
Beregov: Ker boste jutri že mrtvi... Bilevič: Vi ste cinik.
Beregov: Če bi ne bil cinik, -bi vam ne dal strupa. Bodite torej veseli, da sem cinik. .. Sem pa tudi dober človek in ne morem reči, Ne! Če me kdo prosi, naj mu dam -Strup, ga mu dam.
Bilevič (nervozno): Ne govoriva več o strupu.
Beregov: Ne smete biti tako nervozni. Saj -laihko govoriva o če-m drugem. (Se ogleduje po sobi.) Krasno stanovanje imate. Koliko plačate najemnine?
Bilevič: 300.000 kron.
Beregov: Četrtletno?
Bilevič: Ne, polletno.
Beregov: Kdaj ste plačali zadnji obrok? ;Bi'levič:	Prejšnji	mesec. Jaz plačujem
zmirom -naprej.
Beregov: Imam sijajno idejo. Že dolgo iščem stanovanje, in ga ne morem, najti. Saj veste, stanovanjska beda. Toda zdaj sem iz vode. Preselim se v vaše stanovanje. Prosim, dajte mi vašo pogodbo, da se kar jutri
lahko vselim.	.
Bilevič (se 'mu zdi, da je slabo slišal).
Kako mislite, prosim?
Beregov (se ne ozira nanj): Krasno! (Hodi crori in doli.) Jedilnico pustim tako kakor je. Le divan bom postavil malo drugače. (Potisne z divana Bileviča, ki bas sedi na njem.) Saj dovolile? (Porine divan, v drug
kot k Bileviču, ki je sedel na preprogo.) Ta preproga mora tudi drugje ležati. (Bilevič vstane in Beregov položi preprogo proti Bileviču, ki je sedel na stoliček.) Dovolite, la stoliček mora stati , tu in ta blazina sem. (Premika vse sem in tja.)
Bilevič (ga gleda ves iz sebe) : Kaj hočete obdržati stanovanje z vsem pohištvom?
Beregov: Naravno! Saj vi itak ne morete vzeti pohištva s seboj v grob. O, kako se že veselim, da se vselim sem. Kaj ne, da imate tudi knjižnico? Koliko knjig?
Bilevič (temno): 1500.
Beregov: Izvrstno. To bo življenje! Ležal bom tu na' divanu, bral Čehova in -Ramenskega in pil vino. Bržkone imate dovlj vina v kleti?
Bilevič (z odvratnostjo): Sekta nimam prida. Toda nialage, tokajca in madejre bo še kakšnih 6000 steklenic spodaj. Liker sem hotel te dni naročiti.
Beregov (ves razveseljen): To je sijajno! Dajte, da vas poljubim! (Ga »hoče objeti. Bilevič se izmakne.) Veste, kaj to pomeni? Da doliim za steklenico strupa krasno stanovanje in vinsko klet. Take kupčije bi vsak dan rad sklepal.
Bilevič (jezen): Bi me hoteli zdaj končno pustiti samega?
Beregov:	Gotovo,	gotovol Takoj grem!
Samo še majhno prošnjo. Sedite k pisalni mizi in -pišite, kar vam bom narekoval. Le formalna zadeva. Saj razu-mete. (Bilevič sede. Beregov hodi gori in doli.) Prejel sem 20 milijonov od gospoda inženjerja Bere-gova kot odkupnino -za pohištvo in nagrado za stanovanje. Tako, še vaš podpis. Hvala lepa! (Shrani papir.) Le zaradi oblasti, da ne bo neumnosti. (Si zadovoljno mane roko.) Bilevič (zelo nervozen): Vaša temeljitost
mi gre na živce!
Beregov: Vi ste čudak. Vam je seveda lahko. Izpijete strup in se ne menite za nič več. Toda od mene... (Ogleduje preproge.) Pristno perzijsko delo?
Bilevič: Da, pristno perzijsko.
Beregov: Me veseli. Veste, jaz ne poznam tako natanko pojavov zastrupljenja. Mogoče je, da vam bo slabo.
Bilevič (ga gleda s sovraštvom): No, in..? Beregov: Bi bilo zares škoda, če bi uničili preprogo, ne? Nekaj bi vas prosil, Bilevič. (Opazi njegov sovražen pogled.) Kaj pa je? Zakaj me tako gledate?
Bilevič: Nič, nič! Le povejte, kaj bi me prosili?	.
Beregov: Da, hotel sem vas prosrti, da se rajši ne zastrupite doma. Vam je pač vseeno, meni pa prihranite nerodnosti. Če se zastrupite tukaj, bodo same preiskave v hiši. Če pa napravite konec kv kakšnem predmestju, bodo tam naši faše truplo in jaz se lahko mirno tu naselim, ne da bi se kdo zmenil zame. Lahko -bom ležal na divanu, bral, kadil drago havano in počel kar se mi bo zljubilo. Saj sem kupil stanovanje od vas. Vas bo rešilna družba prenesla naravnost v mrtvašnico ...	„	.if naj
Bilevič (ga ves besen [>reklI!f:(”Ur, bom, vas vzame z mrtvašnico vred! umr
kjer bom hotel! Ste	umrete	tu	v
Beregov (mirno):	~n0	prenesli	v
stanovailju, vas bodo v	aamomorilce
•mrtvašnico. Je ze itak .	vgeen0.	Saj ne
secirajo, ta vam je t P ‘ kQ boflo?nost za.
ye8r nfZ iaz bom tu stanoval - prišla boP morda lepa dama, ki obišče vas in ji bom morda jaz všeč in morda bo ostala pri meni.. ■
Bilevič (divje): Tega ne smete. Tega vam ne dovolim!
Beregov (začuden): Zakaj? Kaj vas to zanima? Saj vi ste vendar mrtev!?
Bilevič (besen): Se nisem mrtev, razumete. In ne dopuščam, da bi me vi izropali! Ne pustim si vzeti listnice ...
Beregov: Da, toda vi se vendar nameravate zastrupiti?	...
Bilevič: Molčite! Jaz... sem se odlorf»; da umrem, toda jaz se tudi lahko odL,eni da ostanem živ. Razumete? Nikom urinih, dolžan polagati računa o svojih ute! prj. Storim, kar hočem. Kaj vend“Li5tvo im predete sem, prestavljate moje > Obdržite števate moj denar!?? , živeti hočem! svoj strup! Ne potrebujem (Kriči.) Liza! In glejte, da se spravite Liza.	-0)
Liza (plane v s^^p0da ven jn ne pUsj;,je Bilevič: Peli y moje stanovanje! Ste razu-"a r o Hn kaj vendar misli! Stanovanje hoče mel' in vins,c0 klet. .? (Lizi) Je večerja
n"A pravi jena? In kje je sekt? (Beregovu):
LTiiurzali mi boste preprogo... Takšna predrznost. Ste >slišali že kaj podobnega? (Gre na levo in jezno zaloputne vrata za seboj.)
Liza (Beregovu, ki se ne gane): Ste čuli? Gospod! Moram po večerjo. Gospod čaka. Prosim odidite! (Gre za Bilevičem.)
Beregov (sam, vzame Bi.levičeve stvari, ki jih je shranil, iz žepa in jih položi na mizo.) Zdaj bo mraz na cesti (se strese) brrr! Dez in blato! (Resignirano.) Ka-j hočemo. Treba iti! (Stopi na rob odra v ospredju.) čudno. Kadar reš zdravnik človeku življenje, dobi , honorar. Če pa hoče inženjer koga rešiti, ga j vržejo ven. (Počasi in žaloslen odide.) Zavesa.
Štev. 186.
»NARODNI DNEVNIK«, 19. avgusta 1927.
Stran 3.
Dnevne -vesli.
- NOvice z Bleda. Kralj Aleksander in bivši kralj qsta se predvčerajšnjim ob o popoldne vrnila z lova. Predsednik vla e čevič, ki je bil z njima, se je samo krate čas zamudil v svoji vili, potem pa je
l0- Vrnitev dr. Marinkoviča v Beograd. Minister dr. Voja Marinkovič je_ predvčerajš-
njim popoldne okrog ene odšel z avtomobij lom v Bohinj, odkoder se je ze ob 5\viml ter se potem ob 6. odpeljal v ' S ' ,
- Rumunska princezmja Ileana. ^otao letna Iz Bukarešte poročajo: V torek je bil objavljen ukaz polnoletnosti prmcezinje llpnne ki ie dovršila 1» let.
- Inšpekcijsko potovanje prometnega, ministra Prometni minister Milosavljevič se le podal na svoje tretje mspekcijsko potovanje v Primorje. Posetil bo vsa pristanišča od Splita do Boke Kotorske
J __ Komercializacija državnik rudnikov, v direkciji državnih uradnikov je izdelana uredba o komercializaciji državnih rudnikov.
Ko bo uredba odobrena, se najame potrebno posojilo, da se projektirana komercializacija
izvede.^erenea za komercializacijo državnih
žrfeznic. Koncem tega meseca se vrši v Beogradu konferenca, ki bo pretresala načrt uredbe o komercializaciji državnih zelezmc-| Konference, ki ji bo predsedoval pomočnik ».prometnega ministra 'Popovič, se .udeleže •predstavniki vseh gospodarskih organizacij in delgati vseh ministrstev.
- Razmestitev srezkih solskih nadzornikov. V prosvetnem ministrstvu se pripravlja nov ukaz o razmestitvi srezkih solskih nad-Kornikov. Na podlagi novega ukaza dobi šolski nadzornike tudi več srezov, ki jih doslej
em!° Uredba o učiteljskih disciplinarnih sodiščih v ministrstvu prosvete prede avajo uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih. Pri tem se upoštevajo predlogi učiteljske organizacije.
— Budžet bolnišnic in humanitarnih zavo-(lov v mariborski oblasti. Na poziv ministr-stva za narodno zdravje je predložil mariborski oblastni odbor proračun za bolnišnice in humanitarne zavode za leto 1928. V svr-ho kritja zadevnih potrebščin je bilo naka-
t zanih omenjenim zavodom 6,608.000 Din. ^
— Ameriške ladje v Dalmaciji. Pojutrišnjem prispe v,Split 9 ameriških vojnih ladij. Ameriške ladje podvzamejo pri tej priliki ekskurzijo ob naši jadranski obali.
— Nemški znanstvenik v Jugoslaviji. Te dni prispe v našo državo nemški narovoslo-vec in profesor na Ireiburški univerzi dr. Walter Hofmann, ki potuje v poučne svrhe na vzhod.
  Ferijalna kolonija Podmladka društva
Rdečega križa v Ljubljani priredi dne 21. avgusta 1927 ob 3. uri pop. v Društvenem domu v Breznici akademijo v prid ubož-ni mladini brezniške šole s sledečim sporedom: 1.	Zahvala.	2. Deklamacija:	Ljudmila.
3 Petje	narodnih	pesmi. 4. Prizor	s petjem:
4	Zapuščena sirota.	5. Deklamacija:	Oj z Bo-
*	som, ti	planinski	svet! 6. Prizor	s petjem:
Perice 7 Prizor s petjem: Pri kavi. 8. Deklamacija: Velikonočna. 9- Prizor: Aciban in čebulica. 10. Igra v dveh dejanjih: Laznji-va Milena. — Vstopnina: Sedeži o, stojisca -dinarja. Predplačila se hvaležno ^sprejemajo. — Za obilen poset se priporoča vodstvo.
— Začetek Šolskega leta 1927-28 lia II. drž. realni gimnaiiji v Ljubljani, (Poljane). Privatni izpiti se vrše od 25. avgusta naprej. Razredni izpiti bodo od 27.^ avgusta ob osmi uri po načrtu, ki bo priobčen na črni deski v avli. Pismana matura se začne 1. septembra. — Vpisovanje bo: za novince 1. razreda: 1. septembra od 8,—12. ure; seboj se naj prinese: krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost je 10 do 13 let v tekočem so lenem letu; za domače učence od II. do VIII. razreda 2. septembra ob osmi uri v i'-.zrediti; za učence z drugih zavodov in domače repetente I. razreda pa 1. septembra od 2.-3. popoldne.
— Iz pisarne ministrstva narodnega idrav ja. — Na osnovi odobrenja gospoda ministra narodnega zdravja, z dne 8. avgusta t. L
H. br. 35.346 razpisuje se konkurz za 10 zdravnikov, ki bi se hoteli baviti z zatiranjem endemičnega sifilisa v oblasteh Poža-revac, Timoč in Niš pod nastopnimi pogoji:
I. Dobijo prejemke epidemijskih zdravnikov;
2.	ne smejo izvrševati privatne prakse. Rok za prijave se zaključi 10. septembra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila je dobiti pri Hihijen akem odelenju ministrstva narodnega zdravja v Beogradu.
— Razpisano zdravniško mesto. Pri krajevni bratovski sldadnici v Mežici se odda zdravniško mesto s sedežem v Crni. Zdravnik vodi tudi skladiščno bolnico. Prednost imajo zdravniki z daljšo kirurgično prakso na kliniki. Zdravniku je na uporabo tudi prosto stanovanje. Reflektanti naj javijo svo je zahteve in sporoče curriculum vitae ne iposredno krajevni bratovski skladnici v Me žici pri Prevaljah do dne 10. septembra 1927,
— Razpisano mesto. Na kmetijski in kontrolni postaji v Mariboru je razpisana slu-žiteljska i(dnevničarska) služba. Prošnje je vložiiti do dne 10. septembra pri ravnateljstvu zavoda.
— Iz državne službe. Premeščena sta politično - upravna uradnika Matej Kaki iz Črnomlja v Novo mesto in dr. Lovro Hacin iz Kamnika v Črnomelj.
— Nenadna smrt poveljnika orožništva v Sloveniji. Poveljnika orožništva v Sloveniji podpolkovnika Marka S. Manigodiča, je zadela predvčerajšnjem ponoči nenadoma kap.
| Podpolkovnik Manigodic je rodom iz Hercegovine. Služboval je preje v avstrijski armadi. Ohranil je vedno svoje narodno čuvstvo-, vanje. Pri moštvu je bil zelo priljubljen. Po prevratu je bil sprejet v jugoslovansko ariji mado ter dodeljen žandarmerlji. Od leta % 1924 je služboval v Ljubljani. Meseca febru-
arja je bil imenovan za komandanta. Podpolkovnik Manigodic je bil odličen oficir, dober tovariš in dobrohoten komandant ter je vžival tudi v civilnih krogih splošne smipa-tije.
— Zborovanje mednarodne letalske zveze.
V Curihu zboruje mednarodna letalska zveza. Allan Cobanu in de Pinedu je bila podeljena zlata kolajna.
Mednarodna prometna konferenca y Budimpešti. Koncem t. m. se vrši v Budimpešti mednarodna konferenca. Konference se udeleže vse srednje - evropske države.
— Naraščanje cen v Rimu. Kot poroča rimska »Tribuna« so poskočile cene v rimskih kavarnah in barih od 15. avgusta dalje za več kot 20 odstotkov. Da je pričela vlada na-vi;anje cen pobijati, ni nič čudnega.
— Zadušnice za bivšega cesarja Kam. Predvčerajšnjim so se vršile v Kapucinski ,
Par kmetov iz Debeljače ga je pozvalo, da , naj bo miren. To je dalo nekaterim drugim ; povod, da so se za fanta zavzeli. Nastali sta ; dve stranki. Medtem ko so se ljudje med se- : boj prepirali, jo je popihal mladenič, radi ka- j terega je prepir nastal, v hlev ter se skril, j Iz prepira med ostalimi gosti se je razvil pretep, ki je zavzel nepričakovane dimenzije. Dva kmetska fanta sla odnesla smrtnonevar-ne ubodljaje z nožem, 15 drugih pretepačev je bilo deloma težko, deloma pa lahko ranjenih. Med ranjenci se nahaja tudi neki policijski stražnik. Večina ranjenjcev leži v bečkereški bolnici, ostalih 11 pretepačev pa so orožniki aretirali in izročili državnemu pravdništvu. Povzročitelj kravala je izginil
brez sledu.
— Velik požar v Montrealu. V neki hiši v .Montrealu, v kateri stanujejo skoraj izključno delavci, je izbruhnil te dni požar, ob priliki katerega je prišlo tudi do več eksplozij. Doslej so vzvlekli izpod ruševin pet mrtvih in 6 težko poškodovanih. ^	_
— Veliki gozdni požari na Korziki. Na
ce,-k^7iaJ Dunaju"za” zadnjega avstrijskega > Korziki divjajo že nekaj dni gozdni pozan. cesaria Karla, ki bi bil včeraj star 40 let ma-zadušnice. Pri tej priliki je imel crnozol
Karla, ki bi bil včeraj star 40 let ma-jšnice. Pri tej priliki je imel crnozol-polkovnik Wolf navdušen govor. Ker je pa šel v svojem navdušenju predaleč, ter je vzkliknil na koncu svojega govora: »Doli rdeči Dunaj, živela črnožolta zastava, živeli Habsburgovci!« mu je odvzel policijski komisar besedo ter ga dal aretirati.
— Sodišče, ki deložira samo sebe. Te dni pride v Varaždinu do nenavadne deložacije: Varaždinsko sodišče bo vrženo ob asistenci policije na ulico. Sodišče se nahaja namreč v privatnem poslopju. Z ukinitvijo stanovanjskega zakona je hišni posestnik najemnino zvišal. Ker pa država ni hotela o tem ničesar čuti, je hišni posestnik sodišču lokale sodnijsko odpovedal. Sodišče je odpovedi ugodilo. Ker je potrdila sodbo tudi druga instanca, sodišče pa se še ni izselilo, je vložil hišni posestnik grof Beroldingen izvršilni predlog. Ker je sodba pravomočna, bo moralo sodišče predlogu ugoditi in uradovati spričo dejstva, da v Varaždinu ni najti drugih primernih lokalov, odslej na prostem.
- Samomor. Trgovski agent Ivan Noč, doma iz Jesenic, poročen in oče dveh otrok, je bil nesrečno zaljubljen v neko Marico. Zadnje dni je zapustil svojo ženo in svoje otro-:e, ne da bi jim bil dal denar ter pognal j družbi svoje ljubice baje okoli 3000 Din. Ko je denar pošel, se je lotil Noča moralni maček. Ko je zagledal predvčerajšnjim sloneč na ograji mosta med Sneberj'em in Dolskim orožniško patruljo, je skočil v Savo in utonil. Orožnika sta našla na mostu list, na katerem pošilja Noč svojemu bratu zadnji pozdrav ter prosi svojo ženo odpuščanja in se poslavlja od svojih dveh otrok.
— Samomor iz ničevih vzrokov. 20-letno privatno uradnico Zoro Jovanovičevo so vlekle babnice v hiši, v kateri je stanovala skozi zobe. l'o je dekleta tako užalostilo in razsrdilo, da je prišlo iz duševnega ravnotežja. Stavila je zlobne in nevoščljive babnice na odgovor. Ko ji je ena od gobezdavih ženščin očitek ponovila v obraz, je hitela histerična deklica v stanovanje po kuhinjski moj|. V mi vsi	na dvorišče, je ipozvala babnico, da naj ponovi žalitev še enkrat. Babnica je to med porogljivim krohotom sosed storila. To je učinkovalo na prenapeto dekli to tako porazno, da si je zasadila nož v prsi, nakar se je zgrudila ter obležala nezavestna v mlaki krvi, dočim so brezzoba gobezdala prestrašena zbežala. Sedaj leži deklica v bolnici ter je malo upanja, da okreva.
— Radi izgube v igri v smrt. V Murskem Središču je skočil te dni neznan kmetski človek v samomorilnem namenu v Muro. Ker so ga rešili, je samomorilni poiskous na drugem mestu reke ponovil, kjer je našel končno zaželjeno smrt. V smrt ga je gnalo dejstvo, da je -bil zaigral pri kvartanju izkupiček za kravo. Trupla še niso našli.
— Hajdučica Stoja Markovič pobegnila v Avstrijo? O begu in usodi Stoje Markovič se širijo v Zagrebu najrazličnejše vesti. Najbolj verjetna je verzija, da se je peljala hajduči-ca z vlakom do Zidanega mosta, od tam pa z avtomobilom preko Slovenije v Avstrijo.
— Če pijanci politizirajo. Delavca Dušan Čirčanski in Milan Todorov v Velikem Beč-kereku sta pijančevala predvčerajšnjim ves dan. Od ranega jutra sta hodila od gostilne do gostilne, tako, da sta bila opoldne, ko sta se majala proti domu, pijana ko čepa. Med potjo sta jela pijanca politizirati. Pri tem sta se tako razvnela, da je iztrgal Arčanski Toti ojjovu izprehodno palico ter ga užgal z njo po glavi, da se je zgrudil Todorov pri priči onesvešcen na zemljo. Videč, kaj je učinil, je Čirčanski pobegnil. Medtem se je Todorov zopet zavedel. Ko je pobral kosti svojega rojstva, je zagledal v svoji bližini nekega og-rjegasca, ki je rezal s pipcem slanino. Iztrgal je ognjegascu nož in stekel za svojim nasprotnikom. Ko ga je došel, mu je porinil nož naravnost v srce. čirčanski je obležal na mestu mrtev. Dasi se je odigral prizor vpričo številnih pasantov, se ni upal nihče intervenirati, temveč so se v strahu pred pobesnelim pijancem vsi razbežali. Ko se je Todorov umiril, so ga prepeljali v bolnico, dečko je namreč vsled udarca s palico na glavi tako težko poškodovan, da so ga morali nemudoma operirati ter je kljub temu malo nade, da bi ostal pri življenju.
— Kitajski mornarji in »dalmatinee«. V splitsko pristanišče je prispel te dni neki I arrrik s kitajsko posadko. Kitajskim mornarjem je dalmatinsko vino tako ugajalo, da s;> zapili ves svoj denar ter prodali končno Se opico, ki se nahaja sedaj v zoologičnem vrtu na Marianu.
— Pohoten star cigan. Iz Osijeka poroča jo: 50 - letni cigan Gjuro Nikolič je udrl te dni v stanovanje nekega delavca v Soljani ter posilil njegovo 12-letno hčer. Pohotnega cigana so aretirali.
— Velik pretep v Muzli. V madjarski občini Muzli je prišlo te dni do velikega pretepa. V vaški gostilni je sedel mladenič, ki jo nekoliko preveč in preglasno gobezdal.
I ki so zavzeli naravnost katastrofalne dimen-’ ziie. Če se ne poleže vihar, je ogrožena cela vrsta občin. Na kolodvoru v Borgo-u so zgoreli štirje vagoni tovornega vlaka. V gorovju so iznenadili gozdni požari mnogo ovejin čred, ki se iz plamenov niso mogle vec rešiti Škoda, ki so jo povzročili gozdni pozan že dosedaj znaša mnogo milijonov frankov.
— Razzia na tujce na Madjarskem. Na podlagi odredbe madjarskega notranjega ministra so podvzele podrejene oblasti te dni na Madiarskem razzio v svrho kontrole tujcev. Oblasti so prijele nad 300 oseb, ki so trdile, da so madjarski državljani, ne da bi se bile pa mogle izkazati. 23 oseb ni moglo niti navesti vzroka, zakaj se nahajajo na Madjar-skem. Med njimi je več individijev, o katerih se sumi, da so žepni tatovi ali pa trgovci z dekleti. Vse sumljive osebe je izročila policija, oziroma orožništvo, sodišču.
-1 Danski princ ponesrečil. Iz Kopenha-gena poročajo: Petletni sin danskega princa Aleksa, Fleming, ki se mudi trenotno na obisku pri starem očetu in stari materi je te dni ponesrečil. Po neprevidnosti je prišel rod avtomobil, ki ga je bdi povozil. Otroku je bila zlomljena noga. Odnesel je tudi več poškodb na obrazu.
— Pisarjeva pomota rešila obtožencu življenje. Iz Pariza poročajo: Artiljerijski poveljnik v Abdelkrimovi vojsko Otto Klemm je služil svoječasno v francoski tujski legiji. Od tam je pobegnil k ustašem. Končno je bil ujet in obsojen na smrt. Dečko je imel pa neverjetno srečo. Sodni zapisnikar se je namreč zmotil ter napisal njegovo ime Kai-Den-Hadži, dočim je bilo Klemmovo arabsko ime Kai-Ben-Hadži. Radi te napake je vrhovno vojno sodišče sodbo razveljavilo ter odredilo novo obravnavo, ki je končala te dni s tem, da je bil obsojen Klemm na sedem let ječe.
— Knežja osebnost se išče. Revolucija v Nemčiji je povzročila, da je dandanes tam par tucatov knezov, princev in princesinj brez posla. Skoraj deset let že leta ta gospoda okrog in ne ve, kako bi uporabila č ae. Niti do tega ni prišla ta gopoda, da bi bila organizirala pošteno posredovanje služb za svoje člane. Zato pa si mora pustiti dopasti, da inserirajo drugi zanjo v listih. Te dni je objavil »Berliner Lokalanzeiger« sledeči inserat: »Knežja osebnost (tu- ali pa inozemska), dama ali gospod, brez otrok, v starosti nad 50 let se išče za versko - nravstven smoter. Kompetentu oziroma kompe-tentinji je zasigurana brezskrbna bodočnost v idealno lepih krščanskih razmerah. Ponudbe poštno ležeče Berlin N. W. 52, 11. Nemški listi pripominjajo k temu sledeče: Za kakšen religiozno nravstven smoter se knežja osebnost išče, sklepamo lahko iz in-'iserata, ki se je nahajal tik omenjenega in ki se glasi: »Kje lovi osamljena dama lahko ribe?« In pod tem inseratom je bil sledeči:
German, 40, 182 visok, krepak, se želi seznaniti v svrho skupnega obiskovanja gledališča z distingvirano temperamentno damo.« Knežja oseba, ki bi si hotela zasigurati brezskrbno bodočnost v plemenito lepih kršCan-Bkih razmerah, se bo pač našla. Vpraša pa se, če bo katera izmed tu- ali inozemskih knežjih osebnosti za nravnostne smotre tudi sposobna.«
— Pokrajinska razstava Ljubljanskega velesejma bo' obsegala ob letošnjem terminu, (17.—26. septembra) tudi razstavo pod naslovom »Gledališče — Ljudstvo — Družba«. Ob tej priliki se bo nudila javnosti možnost, da si ogleda razvoj in zgodovino slovenskega gledališča podano v dokumentih, skicah, slikah, portretih in drugem materijalu. Ker pa je ta materijal silno raztezen, vabimo vse ljubitelje slovenskega gledališča, da stavijo upravi Ljubljanskega velesejma za čas omenjene razstave morebitne zanimivosti, tikajoče se gledališča, na razpolago. Vsa pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma, komur naj se tudi pošiljajo razstavni objekti.
1— Redni občni zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani se vrši v petek dne, 2. septembra ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
1— izlet v Beograd namerava prirediti sredi meseca oktobra (za tri dni) Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Prijave do najkasneje 25. t. m. sprejema in daje podrobna pojasnila društvena pisarna, Gradišče 17-1. (Telefon 2652). — Odbor.
1— Merkurjev izlet. Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani priredi v nedeljo dne 4. septembra 1927 celodnevni izlet v Grosuplje v zvezi z ogledom Zupanove podzemske jame na Taboru pri Ponovi vasi. — Prijave, ki so potrebne radi kosila in voz sprejema^ in daje pojasnila društvena pisarna, Gradišče 17-1. (telefon 2652) do najkasneje 27. avgusta v uradnih urah. — Odbor.
1— Pevski zbor Glasbene Matice! Kar nas je v Ljubljani, nameravamo prirediti v nedeljo dne 21. t. m. izlet na Skaručino. Da se pogovorimo za ta izlet, pridite vsi v petek, dne 19. t. m. ob 20. uri v našo pevsko dvorano. — Odbor.
1— Hud mestni revež. V mestni hiši na Karlovški cesti je bil predvčerajšnjim velik kraval. Prišlo je namreč do konflikta med P3-letnim mestnim revežem Martinom in par ženščinami. Martin je bil zelo hud. Pravijo, da je izbil Nežiki še enega od zob, kar jih še ima, Miciko in Kristinco pa je poškodoval na rokah. Kdo je začel in kako se je stvar pravzaprav vršila, utegne ugotoviti oblast.
Beležke.
NA LAŽ POSTAVLJENI.
Ko se je vršil volivni boj za Celje, so esdeesarski listi venomer besedičili, kako je v nevarnosti narodni značaj Celja, če propade lista esdeesarjev.
Esdeesarska lista je tudi v resnici sijajno propadla, .toda Celje je ostalo slovensko, kakor je bilo. Ne samo to. Dočim je bilo pod esdeesarskim županovanjem Celje brez stalnega slovenskega gledališča, ga, sedaj dobi.
Tako je na najbolj razveseljiv in sijajen način postavljena esdeesarska volivna demagogija na laž!
SAMO MIMOGREDE.
>Pestra« ljubljanska kronika je iz »Slov. Naroda« izginila in ostala je samo še ljubljanska kronika.
Pa ne da kritika »Nar. Dnevnika« tako hitro učinkuje.
ŠE G. ZAGORSKI MANJKA.
Kandidatna lista slovenske združene gospodarske stranke, kako dolgo ime naj zakrije SDS, je tako pestra in zanimiva po svojih kandidatih, da se nobena druga z njo meriti ne more.
Samo eno nepopolnost ima. Manjka ji še g. Zagorski, pa bi bil g. Urek sigurno izvoljen.
Pa prihodnjič!
Kratke vesti.
Francosko-neinška trgovinska pogodba je
bila po celo noč trajajočem posvetovanju, ko je prišel pristanek nemške vlade, podpisana od nemškega veleposlanika Hoesoha in 'francoskega trgovinskega ministra Bo-hanovskega.
Angleži pripravljajo veliko ofenzivo proti Rusiji. Ofenziva bi se podvzela iz Indije.
Na policijskega šefa v Buenos Airesu je bil izvržen bombni atentat. Ranjen ni bil nihče. Atentat je v zvezi z afero Sacca in Vanzettija.
Šmeral, vodja beških komunistov, bo imenovan za sovjetskega zastopnika na Kitajskem.
Sacco in Vanzetti bosta najbrže deportirana na Filipine.
Predsednik Coolidge se imenuje kot naslednik predsednika jeklenega truata, E. Ga-ryja, ki je umrl v starosti 81 let.
Primo de Rivera bo po nekaterih vesteh odstopil in prepustil svoje mesto Gabrielu Maura, sinu bivšega voditelja konservativne stranke. Vest pa le ni potrjena.
Ljubljana.
i— Vladni komisar g. Anton Mencinger,
sosvetnika gg. dr. Ravnihar in Joža Pirc ter referent mag. nadsvetnik Jančigaj so bili dne 17. t. m. na Bledu v svrho zaključenja ; ogajanj prevzema električne cestne železnice po mestni občini ljubljanski. Odpadejo torej vse kombinacije, češ da so se gospodje podali na Bled v avdijenco k predsedniku vlade g. Vukičeviču.
Zatvoritev Poljanskega nasipa ob bodoči zgradbi mestne občine na Poljanski cesti. Mestna občina ljubljanska je prisiljena vsled gradbe nove stanovanjske hiše ob Poljanski cesti zatvorili Poljanski nasip v dolžini ki odpade na fronto bodoče zgradbe. Vsled tega je z današnjim dnem onemogočen vsak prehod na tem mestu za vozila kakor tudi za pešhojo.
1— Občinske volitve na Viču. Za župana na Viču je bil izvoljen ponovno socialist Ju rij Petrovčič, za prvega svetovalca pa pri staš SLS Franc Novak.
Športne vestL
RAZPORED PRIREDITEV OB PRILIKI PROSLAVE 15 - LETNICE S. K. SLOVANA V LJUBLJANI.
Nedelja, 21. avgusta: pop. ob 15.30 pričetek nog. turnirja: ZSK Hermes : SK Slavija, ob 17.15 Jadran : Slovan.
Četrtek, 25. avgusta: pop. ob 17.30: semifi-nale: Zmagovalca iz tekem dne 21. avgusta.
Nedelja, 28. avgusta: ob 10. uri dopoldne slavnostni občni zbor v posvetovalnici mestnega magistrata.
Ob 15.30 predtekma S. K. Slovan rez.: S. K. Reka.
Ob 17.15: finale tekmovanja za pokal mestne občine ljubljanske med zmagovalcem iz semifinala in S. K. Ilirijo. Po tekmi slovesna izročitev pokala mestne občine zmagovalcu v turnirju.
Ob 9. zvečer v salonu restavracije hotela Lloyd družabni večer in razdelitev jubilejnih plaket sodelujočim klubom.
GLAVNA SKUPŠČINA L. N. P.
Sinoči vršeča se glavna skupščina Ljubljanskega nogometnega podsaveza je potekla nepričakovano mirno in dostojno. Debate so se vršile polnoma stvarno. Morda je to znak boljših dni, ki jih slovenski šport itak težko pričakuje. Za nadvlado v tej instituciji sta se sicer tudi to pot borili dve struji, to je Ilirije in Primorja, vendar enkrat brez običajne temperamentnosti. Zmagala je struja Ilirije in sicer z nekako dvetretjinsko večino.
Po otvoritvi glavne skupščine po predsedniku g. ravnatelju Jugu je verifikacijski odbor verificiral mandate delegatov. .Zastopanih je bilo 24 klubov Slovenije, pooblastilo
S. K. Diska, Domžale, se je zavrnilo, ker ni odgovarjalo pravilom.
Predsednik ravn. Jug oriše nato v izčrpnem govoru delo LNP v pretekli dobi, neugodne razmere, ki so trenotno zavladale v pogledu nogometnega športa ter h koncu apelira na delegate, da event. kritike predne-sejo stvarno in čim dostojnejše.
Tajnik g. Betetto poda nato izčrpno tajniško poročilo. Poročilo je bilo po debati, h kateri so se priglasili delegatje gg. Kuret, Vodišek, ing. Debelak in Oberlindtner, sprejeto z 19 od 24 glasov.
Blagajniško poročilo, podano po blagajniku g. Smoletu, je bilo na predlog g. ravn. Šetine brez debate sprejeto.
Poročilo revizijskega odbora podano po g. Betettu je bilo istotako skoro enoglasno sprejeto.
Predlagani absolutorij celemu odboru je bil sprejet soglasno, dostavek »absolutorij s pohvalo« pa s 17 proti 7 glasovi.
Nato vršeče se dopolnilne volitve so doprinesle sledeči rezultat:
. Lista A 15, lista B 6 glasov, 1 glasovnica je bila vsled pogreške razveljavljena.
K točki: sprememba prvenstvenega tekmovanja sta bila iznesena v glavnem dva predloga, in sicer je prvi obsegal načrt, da se ostane pri starem sistemu prvenstvenega tekmovanja, le da se ev. pomnoži I. razred za en klub.
Drugi načrt podan po g. Kuretu pa je bil, da se vsi ljubljanski klubi razdele v tri razrede in sicer naj bi obsegal I. razred klube: Ilirija, Primorje, Jadran, Slovan, I. a razred tudi štiri klube: Hermes, Slavi ja, Reka, Svoboda in II. razred, v katerem bi bili klubi Krakovc, Panonija in Natakar.
Debata o teh dveh načrtih se je vrtila v glavnem o finančnem uspehu teh dveh načrtov. Sprejet je bil z 12 proti 6 glasovi prvi načrt.
Delegat g. Buljevič vprašuje nato tajnika o nekem dopisu JNS, po pojasnilu g. tajnika se zadeva prednese na prihodnjo sejo novega upravnega odbora.
G. Sancin kritizira neprimeren dan in uro sklicanja te skupščine, meni, da bi imel še veliko povedati in da bi bilo treba še dosti stvari objasniti, da pa žal ni več časa.
G. ravn. Jug zaključi nato ob 24.15. glavno skupščino z apelom na delegate, da isti po svojih močeh pripomorejo k čim lepšemu razvoju nogometnega športa v Sloveniji.
Gospodarstvo.
RAZDELITEV DIPLOM IN POHVALNIC TER DRŽAVNIH IN OBLASTNIH NAGRAD OSKRBNIKOM NAJBOLJŠIH BIKOV V LETU 1927.
B. S i m o d o 1 s k a pasma.
1. Veliko ministrsko diplomo in državno premijo 800 Din dobe:
Anion Prelog, Veržej 61, srez Ljutomer: Januš Nemeiy, Polana 31; Štefan Kuhar, Puconci 30; oba iz sreza Murska Sobota; Štefan iBakan, Nedelica iz sreza Dolnja Lendava.
2. Veliko ministrsko diplomo dobi:
Veleposestvo Beltinci, sreiz .Dol. Lendava.
3. (Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado GOO Din dobe:
- Franc iZernec, iKriževci, srez Ljutomer; Ignac Lapoša, Satahovci 1, Aleksander Per-kič, Veščica GO; Štefan Benko, Murska Sobota 22; Jožef Kovač, Prosenjakova 114; Marija Vogler, Cankova 23; vseh pet iz sreza Murska Sobota; Peter Solar, Nedelica iz sreza Dolnja Lendava.
4. iPchvalnico velikega župana dobe:
Ferdinand Grosman, Plitvica 25, Andrej
Roškar, Cven 26, Franc Breški, Slaptinci 36: vsi iz sreza Ljutomer; Štefan iPors, Teša-novci 18; Jože Terphan, Andrejci 11; Franc Lipuc, č&lo 146; Franc Ločič, Petanjci 24; Janez Andric, Mur. Petrovci 1; Jože Hohlsedl, Fokšinci 25; Janoš Krčmar, Križevci 20; Janez Šimon, Sulinci 41; vseh osem iz sreza Murska Sobota; Štefan Gorkoš, Nedelica; Ivan Zver, Gomilica 20, Štefan Časar, Sire-kovci 56; Franc Sos, DoObrovnik 5; Pavel Car, Dobrovnik 6; Jože Selce, Dolina 57; Jože Karaš, Čentiba 22; Mikloš Tot, Banuta 16, Anton Ritlop, Dalgavas 98; Ivan Ženini, Dol. Lendava 76 in veleposestvo Dolnja Lendava; vseh 11 iz sreza Dolnja Lendava.
C.	Pomurska pas m a.
1. Veliko ministrsko diplomo in državno premijo 800 Din dobe:
Frane Goričan, Višnjavas 21, srez Celje. Franc Keamberger, Rogoznica 2; Uprava veleposestva Podlehnik, Janez Farič, Kicar 157; vsi trije srez Ptuj; Anton Bračko, Sv. Štefan, srez Šmarje.
2. Veliko ministrsko diplomo dobe:
Diiž. kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel, srez Celje; Franc Jagodič, (Slivnica, srez Šmarje; Veleposestvo Ravnopolje srez Ptuj.
3. Državno premijo Din 800 dobi:
j	Jurij Zidanšek, Tolsti vrh, srez Konjice.
■	4. Pohvalnice velikega župana in držav-
no nagrado 600 'Din dobe:
Martin Korenjak, Laze 4, obč. Dramlje; Blaž Urleb, Lokarje 2, obč. Št. Jurij ob juž. žel. Okolica; Anton žvižgaj, Lokarje 3, obč. Okolica Št. Jurij ob juž. žel.; vsi 3 iz sreza Celje.
5.	Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado 600 Din do!be:
M Franc Kureš, Spuhlje; Jakob Polanec, * Zago-jica obč. Pervenci; Franc Predikaka, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Franc Zelenik, Vurbelc 86; vsi 4 iz sreza 'Ptuj, Jurij Bračko, Slivnica; Jože Blatnik, Dobje; Janez Jevšnik, Kozje; Ivan Sekirnik, Sv. Katarina, Ivan Drofenik, Sv. Trojica in Anion Sivka, Št. Vid; vseh 6 iz sreza Šmarje; Franc 'Napotnik, Tepanje, srez Konjice.
G. Oblastno nagrado 600 Din dobi:
| Jurij Sadnik, Latkovavas 50, srez Celje.
7. Pohvalnice velikega župana dobe: 'Josip Kač, Bukovžlak 34, obč. Teharje; Vincenc Kveder, Žalec; Franc Goričan, ' Višnjavas 21; Andrej Sevšek, Konjice 3, obč. ' Svetina; Ludvik Plavšak, Tabor; vseh 5 iz -sreza Celje; Graščina Herberstein, Ptuj; Janez Baši, Grajenšoak 4; Jože Sitar, Bari-slavci 5, vsi 3 iz sreza Ptuj; Anton Pišek, Okolica Šmarje; Marija Palir, -Zibika; Ježe Perkovič, Rogaška Slatina; vsi 3 iz sreza Šmarje.
D.	P i n c g a v s k a pasma.
1. Veliko ministrsko diplomo in državno premijo 800 Din dobe:
Franc Hanželič, Hardek 12, srez Ptuj.
2. Veliko ministrsko diplomo dobi: Uprava veleposestva Podlehnik, srez Ptuj.
3. Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado GOO Din dobita:
Bikorejska zadruga Središče in Lovro Pe-tovar, Ivanjkovci, oba iz sreza Ptuj.
4. Pohvalnico velikega župana dobe:
Janez Vrbnjak, Senčak 1, obč. Rucmanci;
Jakob Ozmec, Vinski vrh 4, obč. Brebrov-nik; Ivan Podgorelec, Krčevina 1, obč. Prebrov-nik; vsi trije iz sreza Ptuj in Anton Štuhec, Logarovci 27, srez Ljutomer.
BORZE
18. avgusta.
Ljubljana^ Berlin 13.514—13.544 (13-53, 13.525). Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 — 8.025 (8.0075), London 275.85 do j 276,65 (276.25), Newyork 36.7 — )6.9, (56.8),
Pariz 233 — 0, Praga 168.2 — 169 (168.9, Trst 308.75 — 310.75 (309.75).
Zagreb. Dunaj 7.9913 — 8.0213, Berlin 13.51 — 13.54, Budimpešta 9.915 — 9.945, Italija 3P8.92 — 310.92, London 275.85 do 276.G5, Ne\vyork kabel 56.787 — 56.987, ček j 56.693 — 56.893, Pariz 222.25 — 224.25, Pra-j ga 168.18 — 168.98, Švica 1093.5 — 1096.5;
■ dolar 56.15 — £6.35.
Cnrih, Beograd 9.13, Berlin 123.35, London 25.2175, Newyork 518.75, Pariz 20.33, Milan 28.285, Praga 15.39, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.07.
Eefekti
Ljubljana. Celjska posojilnica 197 —199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna C —80, Praštediona 850 — O, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56 — 0 Šeš-ir 104 — 0, Kranjska industrijska Jesenice 370 — 0, Dušik Ruše 260 — 270.
Ljubljanska blagovna borza (18. t. m ) L e 1 s : Tendenca nespremenjena. Zaključe-r-ih je bilo 5 vagonov. Deželni pridelki: Tendenca mirna; zaključkov ni bilo-
BORBA AMERIŠKE POLIU.JE ZOPER TIHOTAPCE Z ALKOHOLOM.
Te dni je doživela ameriška policija v borbi zoper tihotapce z alkoholom po naključju uspeh, kakršnega že dolgo časa ne bele-j ži. Okoli 1. zjutraj, ko je vse mirovalo, ter ! je ležala gosta tema nad ne\vyorško luko, je i začul eden od prohibicijskih policajev sum-j ljiv šum. Priplazil se je lepo natihem bliže ! k obali, nakar je opazil v temi silhuete lju-
■ dij, ki so izkrcavali z nekega parnika zaboje, j Stražnik je alarmiral svoje tovariše in kmalu je na obali kar mrgolelo policajev. Ladja ie bila med tem svoj tovor že izkrcala. Ko je nameravala odpluti, je opazil0 nevarnost, ki ji je pretila. Zato se je ternbol.i P°zu™ :
Smola pa je hotela da i^f^ohibirijskih sipini, kjer jo je patruljni P .. nJotra_ policajev došel. Ko so udf11 Pollc I ,	,
njost ladje, niso našli v Prvem jien. posadke žive duše. Po dolgem iskanju pa so našli kapitena in 25 «"oz Pfsadke, skrite v skladišču za premog- Posadka se .je u brez boja. Policaji so zaplenili na ladji 70U0 velikih zabojev whisky-a, 1700 zabojev so bili tihotapci že izkrcali. Kljub vsemu pa ves parnik ni bilo toliko vreden, da bi bila po-krita samo globa, ki jo imajo tihotapci pla-čati za zaplenjen alkohol.
lija Ereuburg:	j	2
Ljuba v Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Samo dva človeka, na videz podobna ma- j lini sejmarjem, sta v kotu mirno pila kavo in se sploh nista udeleževala jadikovanja. Očividno ju politika ni dosti zanimala. Oba sta pogosto pogledovala na vrata, pričakujoč nekoga, mogoče špekulanta, ki je poku-poval do vrha s trakom zavezujoče se škornje ali pa tople kamelje majice, ki jih je pošiljalo v Fevdosijo naivno načelstvo gospoda Alfreda Neya v svrho uspešnega vodstva mirne vojne.
Ko je Ahma-Šuli enkrat pogledal na njiju, je pomislil: Nič drugega, ko — ta dva zgrinjata novec!
Ahma - Šuli se je zmotil, pa to pomoto mu je popolnoma oprostiti. Kaj ni včeraj Jeanne smatrala Andreja za pravega pravcatega častnika? Naj bi bila deklica danes v tej kavarni, pa bi tudi ona najbrže v resnici sklenila, da Andrej na sosednjem tržišču trguje z ukradeno municijo. To je v čast umetnosti Andreja: on je bil izvrsten zarotnik. Tukaj bi nihče ne mogel v njem prepoznati 'podjetnega poročnika, ki je zjutraj prihajal iz Otuz.
Z njim pa je še sedel NLkita, črnomorski mornar, dezerter, zelo pogumen človek in izreden dobričina. Nekoč je Andrej, ko se je
skrival, preživel z njim en teden blizu Alu-šte v gorah in tam sta postala prijatelja. Čakala sta ... Koga sta pričakovala? Nekoga v zelo važni zadevi, radi katere je Andrej celo ostal v Fevdosiji, čeprav bi se bil moral odpraviti naravnost v Kerč.
In res je kmalu prišel v kavarno nilad dečko, Skrbno pregledal vse mizice in se prerinil v kot, kjer so sedeli tisti, ki so ga pričakovali. To je bil Vanja, veseli Vanja s prifrkanim nosom, sluga Neyevih, ki je še danes zjutraj rešil svojega gospodarja kapi. Čudna zveza — Andrej in nekdo od tod, iz vile »Sbragija«, kjer plače užaljena od svojega očeta, izmučena od svoje ljubavi mala Jeanne. Vanja pa ni izročil ganljivo zmečkane zapiske. Andrej ga tudi ni pričakoval. Oni so imeli popolnoma drugačne posle. Fesja je postavila ina mizo kozarec čaja in pri tem obupno zazehala. Za mizico se je začelo šušljati: najbrže prodajajo majice.
Vanja je tiho razkladal:
— Važne listine ... vse sem slišal... prodal jih je neki lopov ...
Andrej je postal mračen.
— Treba jih je odvzeti.
— Da, samo, da že danes ponoči. Jutri odide diplomatična pošta — jih bo odposlal.
Nikita je vprašal:
— Nam boš odprl vrata?
— Bom.
Vanja je hitel: poslali so ga namreč samo za eno minuto v trgovino po citrono; gospod ^’ev, izčrpan vsled jutranjega pogovora z uporno hčerko, je sklenil, da se potolaži s kozarcem dobrega groga.
Ko je šel Vanja ven, je Andrej po kratkem obotavljanju rekel:
— Poskušaj Nikita, poskrbi, da Ui tam bilo suho. Saj ubijali ne bomo?
Nikita se je začudil, celo po podbratku se je popraskal.
— Si v sorodstvu, ka-li?
— Ne! Kakšno sorodstvo! Jaz imam samo ženo v Moskvi, drugače pa nikogar na svetu. V tem oziru je čislo.
— No, če nimaš tam sorodstva, imaš pa znance? Vanja je govoril, da ima ta Francoz divno hčerko. Mogoče imaš z njo kaj? ...
— Niti videl je nisem nikoli. Ampak zdi se mi, da se ne velja dotakniti se: vzeli bomo papirčke in konec.
Zdi se, da se je Nikita nasmehnil: on ni bil mlad, dosti je plaval in dosti je videl. Poznal je ljudi. No, pa je tudi mogoče, da se je Andreju samo zazdelo in se Nikita sploh ni nasmehnil. Zdi se, da celo nasprotno, da je Nikita le otožno nagrbančil ožgano čelo. Naj bo že, kakor hoče, mornar je pri slovesu rekel:
Torej ob dveh pri vodovodu! Dotikali se ne bomo nikogar, le dokument odvzamemo.
Nato se je pa že od vrat nazaj še enkrat vrnil.
— Mogoče, da nočeš iti z menoj. Ti moraš pravzaprav v Kerč. Samo povej mi, bom že sam obdelal.
— Na noben način! Jaz pojdem s teboj!
Torej ob dveh.
Andrej je ostal sam. Zahteval je še čašico kave. Kaj se je neki godilo v njem? Borba? Radost nad tem, da izpolnjuje dolg? Strah, da izgubi ljubljeno dekle? Ne, Andrej je bil veliko premlad, preveč brezskrben, da bi mislil na to. On je svoje napravil. On je rešil sovražniku življenje, rešil pa zato, ker je to oče Jeanne-e — in nič več. Jeanne-e pa on ne more izgubiti. Jeanne ga je doletela sama od sebe, kakor pada človeku srečna karta. On jo je deležen kot sobica, ko zdravja, ko revolucije. Res so drugi vse življenje .preživeli brez revolucije. So dežele, kjer je namesto solnca sama megla. Na svetu so tudi pohabljenci in slepci. Je tudi življenje brez ljubezni. A Andrej? Andrej se je pa rodil zato da bi bil srečen.
Dolgo je on sedel v temnem kotu. Razšli so se, pravzaprav razpeljali so se po svojih Otuzah in Nasipkojih užaljeni in žalostni ljudje razpeljali so se v tresočih vozovih, ki so med ropotanjem, kakor se je zdelo, prigovarjali: Časi! Prokleti časi!
(Dalje prih.)
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon štev. 2389.
Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstr.
TISKARNA „MERKUR“
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. telefon štev. 2852.	telefon	štev.	2832.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
Najboljša v materijalu in v konstrukciji soi
Josip Petelinca
šivalni stroji in koleba
Gritzner, Adler, in Phdnix.
vezenju
Najlepie opreme, pouk brezplačen.
Nizke cene tudi na obroina plačila.
1 ■•■CklitMS ob vodi blizu PreSer-bJUylJ9na novega spomenika.
Carinsko posredniški in Spedidjtki bureau
»OROM«
UM« IM«, KolotMorsKa
Naslov brzojavkam: „OROH“.	Y
PodruZnice: Maribor, Jesenice,
Oba vi Ja vse v to stroko »P»daJo<u P°» • "aJ re,e
vri
Zastopniki druSbe
MALI OGLASI.
Z> vsako besedo se plač« 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—.
Drv* - Čebin
WoUqt« l/II. - T«l»i. »•
Dipl. pravni^
želi nastopiti P^fdbe
pod šifro >Pr«-;
upravo^
KUPIMO
Bledeže knjige - tud!
rabljene: »Trije mušketirju, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Pro4ft]alksi
dobra moč v mei&nn«
blagu, teli premeniti m» sto. Cenj. dopise na ¥pr» vo tega list« pod iif»« »Zanesljiva«
Oglašujte v Narodnem Dnevnika.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.