Številka 127 TRST, v četrtek, 9. maja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki d&n tori? ob nedeljah in praznikih ob 5.. oli ponedeljkih ob 9. zjutraj Pcp^niirne številke se prodajajo po 3 rvfi. (6 atotink) ■> ciacjrib tobakarnfih v lr^tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Ur*u,[i. Št. Peru. Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dombergu, Solkanu itd. OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. vi?oke mm); za trgovinske in obrtne ocluse po 20 stotink ; osmrtnice, rahvsle. poslanic©, oglase denarnih zarodov 60 stot. Za osrlape v tekstu iihta do 5 vrst 20 K, vBakana-laijr-a \rai» K i.'. Mali ogiani po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase epreiema Ineeratni oddelek uprave Edinosti'-. — Plačuje se izključno le upravi .JCdinostr'. Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko. Y edlnoaii je moč > Naročnina znaia za v.-e leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece « K —, ** naročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozirs Vai dopisi naj se pošiljajo na ure ;ni5tvo lista. Nefrankovaca pisma se ne -»prejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: nI. GionfliTGalatti IS. (Narodni dorr Izdajatelj in odgovorni nre inik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorc? h Ihta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 51. 1 -t. cs^sssst Poštno-hranilničnl račun št. Sil'652. . .......... TEL^FOS »tov. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". politično društvo Edinost p ri red i za slovenske narodne volilce line shode m sicer danes, dne 3. maja t. I. ob 4. uri popoludiie v v Crstrboli zgornji pri francu piciga po domače „jlffaruško', na istrski cesti ob 5. uri popoludiie pri Sv. Jakobu v gostilni „3(Gnsumnega društva" m u ] u i r i, dne 10. maja t. I. v Škorkiji točno ob 8. uri zvečer u gostilni ,,fll panorama' y=if=if=ir=ii=ir==iF=n=i Volilci! V svojem volilnem proglasu smo Vam označili program, na podlagi katerega nastopamo na teli volitvah. Složno in odločno hočemo nostopiti in boriti se za narodne, kulturne in gospodarske koristi tržaškega Slovenstva. Možje, ki bodo znali dostojno zastopati program in ki Vam jih priporočamo kandidatom so : zfl I. mestni okraj » MATKO MANDIĆ urednik „Naše Sloge*4. za II. mestni okraj Dr. GUSTAV GREGORIN odvetnik. za III. mestni okraj Dr. OTOKAR RYBA& odvetnik, za IV. mestni okraj Dr. EDVARD SLAVIK odvetnik. za V. okraj (okolica) Dr. OTOKAR RYBAft odvetnik. Prošlost teh mož Vam daja jamstvo, da so vredni Vašega zaupanja. Pojdite torej vsi dne 14. maja na volišče, da se svojim glasom pripomorete naši plemeniti ideji do sijajnega vspeha ! BRZOJAVNE VESTI. Minister dr. Fort v Pragi. PRAGA 8. Danes dopoludne je dospel semkaj minister za trgovino dr. Fort. Volilni shod ministra dra. Forta. DUNAJ 8. „Slav. Korresp." poroča iz Prage : Minister dr. Fort je imel danes y „Narodnem Domu" Kraljevih Vinogradov svoj kandidatni govor, v katerem je pokazal na cilje in namene češke politike v sedanjih razmerah, provzročenih po novem volilnem redu. Govornik je nadalje rekel, da je po novem volilnem redu odpravljena fikcija pretežno nemške Avstrije. Na to je minister govoril o predstojeći prevredbi gospodarskih odnošajev z Ogrsko. Priporočal je zedinjenje vseh čeških strank rekši. da dokažejo volitve, ako odobri češk narod politiko, ki sta jo pričela oba češka ministra. Brez tega odobrenja ni misliti, da obdrži svojo listnico, čeravno je le birokratičen minister. Govornik je zaključil z besedami, da bo v slučaju, ako podleže na volitvah, brez prigovora izvajal posledice, vendar bo prej ko slej delal za interese ljudstva. Avstro-ogrska banka. BUDIMPEAŠTA 8. Generalni svet av-stro-ogrske banke je imel danes predpoludne pod predsestvom guvernerja banke vit. Bilin-skega sejo, na kateri je generalni tajnik pre-čital poročilo o poslovnem vspehu zadnjih mesecev ter o razmerju na domačem in inozemskem denarnem trgu. V tem poročilu se j je konštatovalo, da so bile zahteve denarnega trga v zadnjih štirih mesecih leta 1907 mnogo veče nego li v prejšnjih letih. Veča potreba bankovcev za tuzemski kredit in plače-j valni promet je nasproti lanskemu letu znašala povprečno 109 milijonov. Kar se tiče I denarnih razmer, se je konštatovalo, da imajo i v Nemčiji še vedno 5 in pol po sto obrestno mero ter se kažejo tudi v drugih krajih veče 'potrebe denarnega prometa, alkoravno je v j obče opažati neke olajšave. Ob takih okol-nostih in ker so menični kurzi še vedno nad relacijo, ni bilo možno sedaj znižati obrestne mere. Generalni svet je soglasno vsprejel poročilo na znanje. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 8. Magnatska zbornica je imela predpoludne sejo, na kateri je mej drugim razpravljala zakonski načrt o nedr-j žavnih ljudskih šolah. Srbski škof Bogdanović j je izjavil, da gibanje proti predlogi ni nape-I rjeno proti učenju madjarskega jezika. Mi Srbi, je rekel govornik, smo dobri patriotje, ; toda mi hočemo ohraniti svojo narodnost in | svoje narodne posebnosti. Radi tega se nam ne sme očitati veleizdajo. Mi ne težimo ven iz Ogrske. Ogrska je naša domovina, kjer hočemo živeti in umreti. Luteranski škof Baltic je izjavil, da se posamične določbe načrta, izlasti one glede disciplinarnega postopanja ne vjemajo z enakopravnostjo veroizpovedanj in izlasti ne zajamčeno svobodo luteranske cerkve na Ogrskem. Pravoslavni romunski metropolit Metea-nu je izjavil, da zakonski načrt hudo krši avtonomne pravice romunske cerkve, vsled česar mora načrt odkloniti. Grško-katoliški škof Hossu je zadovoljstvom priznal stremljenja vlade, da zboljša položaj slabeje dotiranih cerkev ter da zavaruje gmotni položaj ljudskih šolskih učiteljev. Ako vzlic temu odklanja načrt v njega sedanji obliki, stori to radi tega, ker se po njegovem prepričanju ne doseže s tem načrtom zaželi eni namen. Sodeč po razpoloženju, ki vlada proti temu načrtu v krogih narodnosti, PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „On ? In kako rešilno sredstvo ?" „Nič, nič," je odvrnil krošnjar, obračajoč strani obraz, da bi ušel prežečemu pogledu svojega stražnika. „In kdo je on ?" je ponavljal straž-mojster. „Nihče!" „Nič in nihče Vam moreta le malo kori štiti,*4 je dejal stražmojster in se vzdignil, da bi šel. Ležite na postelj matere Flanagan in poizkusite spati. Jutri Vas zbudim zarana in želim iz dna srca, da bi Vam mogel pomagati v čem ... Zakaj ni mi prav nič všeč gledati, kako obešajo človeka kakor psa."4 „Potem me Vi lahko rešite sramotne j smrti I44 je vzkliknil krošnjar, skočivši pokoncu j in oklenivši se vojakove roke. „In, o, jaz Vas hočem poplačati !44 1 „Kako ?" je vprašal začudeni stražmojster. „Z zlatom," je hlastno šepetal krošnjar, „z zlatom, kolikor ga hočete ... O, jaz imam denarja, jaz..." Stražmojster ga je pahnil od sebe. „Pojdite, pojdite, nesrečnež, in spravite se z Bogom. On je jedini, ki Vam more pomagati." Rekši je vzel svojo leščerbo in zapustil shrambo. Od obupa premagan se je zgrudil'Breza na Lizino postelj, dočim je stražmojster za-bičeval straži skrajne pazljivosti. Njegove poslednje besede so bile: „Jamčite z lastnim življenjem za svojega jetnika. Ne smete pustiti nikogar ne noter ne ven —" „A jaz sem dobil ukaz," je opomnila straža, „da smem pustiti marketendarico ven in noter, kakor ji je všeč." „No, naj bo. .. A glejte, da se Vam ne izmuzne ta lisjak pod njenimi kikljami skozi. Ta je vse v stanu." Nekaj časa po stražmojstrovem odhodu se je bati, da se zgodi ravno nasprotno, kar želi vlada. Radi tega odklanja predlogo. Na to je bila razprava prekinjena. Pri. hodnja seja v petek. Občinske volitve na Reki. REKA 8. Volitve za občinski mestni svet se bodo vršile dne 24. t. m. Veliki požari. DEVA 8. (Ogr. biro) V vasi Nagv-Osztro je včeraj popoludne izbruhnil požar. Vas je še danes v plamenu. Doslej je zgorelo 140 hiš s postranskimi poslopji. Zgorelo je tudi mnogo živine, perutnine in žita. V vsej vasi je nepoškodovanih le 24 hiš. En kmet je zgorel v plamenu. BRNO 6. V Pitinu je včeraj pogorelo; 21 hiš, v Zadvericu pa 26 hiš. Škode je K 100.000 in je le deloma pokrita z zavaroval-1 nicami. Cesar je iz lastnih sredstev daroval zaj pogorelce v Stitni 12.000, za pogorelce v j Zadvericu pa 2000 K. Tovarna za jato pogorela. DOULLENS 8. V tovarni za juto tvrd-ke St. Fraires, je izbruhnil požar, ki je uničil 2 in pol milijonov kg jute. Škodo cenijo na 2 milijona frankov. Zgradbe so zavzemale 3000 štirjaških metrov. Maroko. TANGER 8. (Agence Havas) Glasom poročil iz Marekeša vlada med plemeni na jugu živahna agitacija, ki ima navidezno namen preprečiti, da ne bodo kaznovani morilci zdravnika Mauchampa. Francoska zbornica. PARIZ 8. Zbornica je nadaljevala debato o interpelacijah. Poslanca Vaillont in Sleeg (socialista) sta zahtevala zaščito uradnikov proti samovoljnim odredbam in rehabilitacijo kaznovanih uradnikov. Manifest francoskih socialističnih strank. PARIZ 8. Združene socijalistične stranke so izdale proglas, v katerem hudo napadajo vlado ter izjavljajo, da se ni uresničila ni ena napovedanih reform, da pa vlada v Parizu pravo obsedno stanje ter da so bili voditelji delavcev oziroma državnih vslužben-čev aretovani oziroma odpuščeni. Socialistična stranka hoče proti tej reakciji energično postopati in zato je neobhodno potrebno, da se nje pristaši tesno oklenejo svojih voditeljev. Štrajk v New-Yorškem pristanišču. NEW-YORK 8. (Reuterjev biro) Vsled štrajka pristaniSčnih delavcev se je odhod parnika „Cesar Viljem Veliki" zakasnil za eno uro. „Caronia" je pa zamogla oditi točno. Prvi slučaj nemirov se je pripetil danes blizo nabrežja AVhite Star Line, kjer je 150 štraj-kovcev pregnalo 40 neorganiziranih delavcev. Zdi se, da bo deloma oviran prekomorski promet. Pri tem trpe vse družbe osebne in poštne parobrodne družbe v Evropo. Japonski princ FuSimi v Londonu. LONDON 8. Kralj je včeraj priredil v palači Buckingham banket na čast princu Fušimi. V svoji zdravici je rekel kralj, da napija na zdravje zaveznikov, japonskega cesarja, da se zahvaljuje za vsprejem vojvode Connaugbt na Japonskem ter da želi princu prijetno bivanje na Angležkem. Princ Fušimi je odgovoril na francoskem jeziku ter napil kralju in kraljici. NorveSka. KRISTUANIJA 8. Vojaška komisija stortinga je predlagala 1,100.000 K za en podmorski Čoln. Svota se razdeli v tri roke. Dalmatinci in naše volitve. Z največjim zadovoljstvom konstatiramo, da se naši bratje Dalmatinci v Trstu zavze- majo uprav bratski za volitve, da s svojimi glasovi utrdijo slogo,* ki od pamtiveka vlada med Hrvati in Slovenci. Ali kakor kaže, pojdejo bratje Dalmatinci takrat demonstrativno za slovensko zastavo, katera se gotovo v Trstu istovetuje s hrvatsko, da s tem zavrnejo grdo obrekovanje, ki je kamora si pije te dni na kršuo Dalmacijo in njene slavne slovanske sinove. Kandidatura predstavitelja umirajočega italijanskega tiranstva v Dalmaciji je otročja provokacija proti narodu, kateremu se razvijajo še le mladeniške site. Italijani v Dalmaciji ne morejo pozabiti onih časov, kadar so z nasiljem in nikakor ne s kulturo tlačili neuki hrvatski narod, svoje robotnike, sužnje. Danes je probujeni hrvatski narod iztrgal moč iz tiranskih rok Italijanašev ali hrvatskih iz-rodkov, a naši Italijani so se prevzeli, da zaustavijo tek zgodovine. Z ene strani hoteli bi zadaviti nas, a z druge strani naivno dvigajo mrtvo truplo italijanske prošlosti v Dalmaciji. Ali vse naše narodno gidanje, naši uspehi na vseh poljih narodnega delovanja očitno dokazujejo, da se je naš narod pro-budil iz sna in da se je odločil poračunati z usiljenci in nasilniki. Ne podiramo mi tuje nadvlade direktno ugonabljaje nasilne mogotce, ampak ti padajo kar od sebe radi tega, ker naš narod odločno rivendicira svoja prava, kadar pošteno izvršuje svoje dolžnosti. Nočemo več biti tuji soldatje, plačanci, ker smo si sedaj svesti svojihi dealov : svoje domovine, svobode, napredka, samostojnosti. Imamo svojo narodno zastavo : pred njo stoje nam vojvode in za njo hočemo vsi v ogenj in boj ! To dobro umevajo naši nasprotniki in zato tulijo in provokujejo : žalijo nam najsvetejše slovanske ideale, nazivljajo nas barbare, ker smo zlomili nasilje. Na to izzivanje odgovorimo 14. maja, in naš odgovor podkrepijo s svojimi glasovi vsi dalmatinski Hrvatje in Srbi v Trstu, Da bo njihov nastop tim veči častnejši, sklicali so tukajšnji dalmatinski prvaki za petek zvečer v Dalmatinskem skupu velik shod svojih rojakov, „jer nam narodna dužnost'4 — pravi poziv — „nalaže, da i ovom prilikom nastupimo složno in časno, kako c'emo osvijetlati lice pred ovdješnjim braćom Slavenima i pred svojima u Domovini". ^ Čast bratom Dalmatinc em! je vladala globoka tišina, potem je slišal dra-gonec glasno dihanje v shrambi, Čigar ena-komernost je pričala o globokem spanju .etnikovem. In mož se je vrlo čudil, kako •'more spati tako mirno človek, ki stoji na pragu smrti. Vojakovim premišljevanjem je kmalu naredila konec marketendarica, ki se je prima-jala mimo, strašno se hudujoč na častniške sluge, katerih burke so jo bile pregnale iz kuhinje. Vsak poizkus častnikov, da bi začel pogovor z razjarjeno žensko, je bil zaman, in tako jo je pustil iti v njeno spalnico, ne da bi ji bil povedal, kakega stanovalca da ima zdaj. Čul je, kako se je zvalilo njeno težko telo na postelj, in nato je sledila tišina, katero je kmalu zopet prekinilo glasno dihanje krošnjarjevo — nekaj minut pozneje so ti glasovi utihnili in kmalu nato se je menjala straža. Mož se ni mogel vzdržati, da ne bi bil rekel tovarišu: „Če hočeš, Jon, lahko plešeš. Vohun tu Madjarski list o reinkorpora-ciji Dalmacije. Budimpeštanski list „Az Ujsag" je priobčil v torek uvoden članek pod naslovom: „Trojedina kraljevina«, v katerem zavzema stališče proti Hrvatom češ, da se ima Dalmacija pridružiti Hrvatski in ne Ogrski. Temu stališču se protivi ves zgodovinski razvoj tega vprašanja. Dalmacija se ne sme pridružiti ogrski kroni potom hrvatske avtonomije, marveč le kakor corpus separatum. Na koncu je pisec članka pripomnil • Čim bolj se jeze Hrvatje o tem dejstvu, tem bolje je to. Župniki obsojeni radi šolskega štrajka. V O stro vi v Pruski Puljski se je v ponedeljek vršila pred tamošnjim kazenskim sodiščem razprava proti 4 poljskim katoliškim župnikom radi šolskega štrajka. Doslej je radi štrajka obsojenih 25 župnikov na veče aH manje globe in zapore. Obtožnica je glasila, da so omenjeni župniki znano okrožnico pokojnega nadškola Stablevskega, ki se je tikala poučavanja veronauka v materinem jeziku, tolmačili vernikom v cerkvi v smislu odpora proti naredbam pruske šolske ob-lastnije. notri je ubral svoje gosli, kakor slišiš — (iz shrambe je zvenelo zopet glasno smrčanje) — in v kratkem ti zagode tudi Liza." • Vojaka sta se na glas zakrohotala in v tem hipu so se odprla vrata : Liza je prišla ven in se opotekala proti koči nazaj. „Stojte !" ji je zaklicala straža. „Pa nemara vendar nimate vohuna v žepu, ha?*4 „AH ne slišite, kako smrči ta cigan tani na moji postelji ? Ta lump !" je vpila Liza in glas se jiv je tresel od jeze. „A jaz grem k stotniku Žaku, on mi pove, če je to prav, da ste djaH takega lumpa v mojo sobo !" „Tiho, stara sova !" se je smejala straža. „Ne motite blagega moža v poslednjem njegovem spanju, če ste kaj kristjane.*4 „Aj, ti umazana hlačnica ti! Jaz grem k stotniku. Žaku in on mi mora dati pravico, on vas mora kaznovati, ker uganjate s pošteno vdovo take burke, vi butci!" S temi besedami, ki so izvabile straži samo smeh, se je odzibala Liza proti kvar-tirju svojega ljubljenca, stotnika Lav tona, „po pravico". (Pride še.) Td'.i II -i. dc > • -L — • v dne 0. maja 1jJ7- Drobne politične vesti. Romunska pravoslavna sinoda. Iz Sibinja poročajo, da je metropolit Ivan Medianu sklical za 12. t. m. romunski pravoslavni cerkveni sinod, ki bo razpravljal 0 odredbah, ki se tičejo romunske cerkve vsled novega šolskega zakona. Francosko-japonska pogodba Pariški „TempsM piše. da sta Ruska in An-gležka odobrili načrt francosko-japonske pogodbe. Pogodba se definitivno sklene meseca januvarija ali februvarija povodom sklepanja japonskega posojila v Londonu in Parizu. Električna železnica Požun — Dunaj. Iz Budimpešte poročajo od 7. t. m. : Narodno-gospodarski odbor je imel danes sejo, na kateri je splošno odklonil načrt o električni železnici Požun-Duna}. Tržaško volilno šibanje. Braćo Dalmatinci! Čujete li vrisak, što se ovih dana raz-j liježe tršćanskim ulicama : da je Zadar tali- i janski, da je Dalmacija talijanska ? ! I da to potvrdi izabrala je ovdješnja talijanska stranka svojim kandidatom našeg zemljaka talij anaša, pa se tom prilivom na- j bacuje blatom na hrvatsku prošlost, na čast j 1 poštenje naše, hrvatske Dalmacije. Vele nam ti silnici, divljaci, barbari, jer u svojoj kući ne dopuštamo više, da nas davi šačica izroda i došljaka ko što nas je do nedavna davio mletački lave. Dalmatinci, smijemo li mi šutiti i trpjeti, gdjegod nas bilo, da nam iko obraz crni prosto, nekažnjeno, ko da smo roblje V ! Dalmatinci ! Sjetite se, da se u ovome gradu od vjekova bore za svoje pravice tisuće i tisuće krvne nam braće Slovenaca, koje danas gnjavi i duši izrod i tudjin, kao što je i nas mrcvario u našoj, hrvatskoj Dalmaciji. Slovenac je naša krv : slovenske pobjede, pobjede su naše! Za to, izbornici Dalmatinci, Hrvati, Srbi braćo, pohrlite 14. maja k izbornoj žari. da svi do jednoga predate svoj glas za naše ljude, za kandidate slov. političnog društva „Edinost" : I. Srez Matko Mandić II. „ Dr. Gustav Gregorin III. „ Dr. Otokar Rvbar IV. r Dr. Eduard Slavik V. Dr. Otokar Rvbar. 14. maja svi Dalmatinci pod slavensku troboju, da potvrdimo bratsku slogu, da pobjedonosni složno zapjevamo • Slovenac i Hrvat za uvijek brat i brat ! Dalmatinski birači. Volilcem. ki niso dobili glasovnic. Tržaško c. k. namestništvo razglaša: V smislu § 14. odstavek 5 državno-zborskega volilnega reda pozivljejo se gospodje volilci mesta tržaškega, katerim bi ne bile dostavljene izkaznice za dne 14. maja 1907 vršeče se volitve državnih poslancev do 12. maja, da pridejo po iste osebno in z dokazom identitete v name3tništveno palačo, pritličje soba št. 10. dne 13. maja od 9. ure predpoldne do 1. ure pop. in od 3. ure pop. do 8. ure zvečer. Nujen opomin volilcem. Do cenjenih volilcev v mestu se obračamo vnovič z nujnim opominom, naj vsakdo odda svoj glas za kandidata, ki je določen za njegov o k r a j. Čujemo namreč, da je med našinci tudi tacih, ki hočejo glasovati za kandidata kakega druzega volilnega okraja. To ne bi imelo smisla in bi bilo zelo škodljivo za vspeh, za afermacijo, ki jo hočemo doseči v vsakem volilnem okraju. Volilci naj pomislijo, da v tem našem boju ne gre za osebe, ampak za stvar. Ako vspemo v vseh štirih mestnih do častne manifestacije naše ekzistence, bo to velikanske važnosti za bodoče naše boje v dosezanje pripoznanja in uveljavljenja naših pravic v mestu tržaškem ter bo v veliki meri vplivalo na reševanje* raznih vprašanj, ki so za nas življenskega pomena. Ponovno poživljamo torej voiilce, naj se brezpogojno drže discipline in naj volijo, kakor poživljajo naši volilni oklici. Na adreso državnih uslužbencev. Kakor je bilo pričakovati, tako se godi: razne stranke vabijo državne uslužbence vseh kategorij z zlatimi obljubami, da bi izmamile njihove glasove. To so nevarni sirenski glasovi in za državne uslužbene slovenske narodnosti bi bilo le v veliko škodo, ako bi jim sledili. Vzemimo le stvari kakor so v resnici. — Čim eklatantneje bo dokazana potreba slovenskih državnih funkcijonaijev v Trstu tem bolj se bodo ti množili in tem širša jim bo pot do ugodnejših službenih mest. A kako dokažemo potrebo državnih uslužbencev raznih kategorij ? Menda s tem, da pokažemo vladi in svetu, da je naš slovenski živelj v Trstu mnogoštevilen, da ga je na tisoče. A kje in kako moremo to lepše dokazati nego na volišču, z glasovnico v roki? Tisoči slovenskih oddanih glasov bodo glasne priče, da v Trstu potrebujemo veliko število državnih uslužbencev v vseh panogah državne uprave. Tega glasu vlada ne bo mogla ignorirati, čim eklatantneji dokaz o mnogoštevilnosti naši, tem več našincev bo imelo kruha po državnih uradih in tem ugodneji jim bo položaj. Pa je Še eden velevažen vzrok, radi katerega morajo državni uslužbenci v svojem lastnem interesu glasovati za slovanske kandidate. V interesu slovenskih državnih uslužbencev je, da so v vednih stikih s parlamentarnimi krogi. Vsaki hip so na dnevnem redu vprašanja, ki se tičejo blaginje državnih uslužbencev in ob katerih je za te poslednje velike važnosti, da imajo v parlamentu iskrene prijatelje, ki posredujejo zanje bodi v parlamentu, bodi na vladi. A kdo — vprašamo — se bo tako toplo zavzemal za slovenskega državnega uslužbenca v Trstu, nego slovenski tržaški poslanec ?! Kdo ima in mora imeti veči interes na tem, da se stan slovenskih državnih uslužbencev v Trstu množi in da se mu čim bolj godi, nego zastopnik naroda slovenskega ? !! Nikdo drugi! Kajti slovenskega poslanca vodi pri tem v prvo naravna ljubezen sorojaštva, a v drugo tudi okolnost, da je v velik dobiček za skupno narodno stvar, čim mnogoštevilneji so tu v Trstu posamični slovenski sloji in čim ugodneje jim je položenje. Take ljubezni in iskrene naklonjenosti ne more slovenski državni uslužbenec v Trstu pričakovati od nobene druge stranke. Italijanski zastopniki in tržaški poslanci bodo (razun slovenskih) vsi italijanski po mišljenju — bodo skrbeli le za svoje sonarodnjake in jim bo le ljubo, ako bodo mogli dokazovati svetu, da je Trst italijansko mesto in da tu sploh ne treba slovenskih državnih funkcionarjev. Končno pa si morajo slovenski državni uslužbenci odgovoriti tudi na vprašanje : kakov položaj bodo imeli v parlamentu italijanski in kakov slovenski poslanci ?! Italijanski poslanci bodo tvorili le malo neznatno skupino brez (kakor je pripoznal dr. Venezian sam) prijateljev in zaveznikov ; slovenski poslanci (že sami močneji po številu) se bodo opirali na druge slovanske skupine in bodo tvorili mogočno parlamentarno potenco! Največi nesmisel pa bi bil, ako bi naši državni uslužbenci glasovali za kandidate, ki nimajo nikake nade do vspelia in se le osmešijo. S tem bi se le zamerili njim, ki jim morejo in tudi hočejo pomagati! Državni uslužbenci naj razmišljajo ! Ako imajo le količkaj smisla za svoj lastni položaj in svojo korist, bodo vsi do zadnjega glasovali za naše slovenske kandidate. Iz druzega mestnega volilnega okraja nam pišejo : Te dni mi je bila prilika govoriti z nekimi Italijani, dobrimi mi znanci. Ti so mi potrdili — kar je sicer že splošna javna tajnost —, da je mnogo italijanskih podanikov prejelo volilne dokumente: posebno da se je zgodilo to v tovarni Mo-diano. In če se je tam, se je zgodilo gotovo na druzih podjetjih. Italijanska kandidatura za tržaško okolico. Iz gornje okolice nam pišejo : Do-znavši o kandidaturi g. Taucerja za trž. okolico se nam usiljujejo sledeče misli: Čudimo se da se je g. Taucer, ki smatra samega sebe za prebrisanega človeka, dal speljati na led od rvečnega kandidata" Poldeta. G. Taucer gotovo ni pomislil, da, ako bi bil „lepi Polde" imel kaj upanja prodreti, bi bil gotovo on sam kandidiral. A ker je dobro vedel, da ne prodre, iskal je, tako rekoč, z lučjo kakega čuka, da bi se mu vsedel. Ponujal je „dobri Polde" kandidaturo g. BurgataUerju, a ta se ni hotel vnovič blamirati; ponujal jo je geometru Veliconji, a tudi on je ni maral, kajti uvidel je, da je grozdje prekislo. — A čudno da je g. Taucer tako kratkoviden, da ne spoznava, da tudi zanj ne bo grozdje zrelo. Mi okoličani smo dandanes toliko zavedni in pametni, da se ne damo več preslepiti od navadnih fraz o „concordji" med mestom in okolico, ker prepričali smo se, da je to le golo slepilo in vada, na katero nas žele vloviti podobno neumnim ribicam. Kedo več želi miru in sloge, nego mi okoličani ? Ali poštenega miru, poštene sloge ! Toda vi si mislite mir drugačen, nego mi. Vi bi hoteli, da mirujemo pod vašo peto, ali vsaj pod mizo. A za tak mir se mi zahvaljujemo najodločneje. Mi hočemo živeti z vami v pravem miru in slogi, to je. živeti hočemo poleg vas, ne pod vašimi nogami; sedeti hočemo z vami za isto mizo, ker nismo kugki, marveč smo ljudje prav toliko vredni, kakor vi, če ne več. Naše potrebe in naše koristi pa ne more poznati, kedor ne čuti z nami, kedor ni naš z dušo in srcem. Da je tak mož, ki z nami čuti, naš Rybaf, to vsi dobro vemo in smo prepričani, ker je to premnogokrat pokazal in dokazal. A da tak mož ni g. Taucer, to tudi dobro vemo in to je dokazal že s tem, da se druži in služi garibaldincu g. Poldetu, ki gotovo ni naš. Naravno je, da laški naci-jonalci ali slovenski renegati ne morejo čutiti z nami, naj si bodo že doktorji, učitelji, duhovniki ali katerega stanu si hočejo. Zato g. Taucer, le ostanite med svojimi Lahi! Mi imamo za sedaj že svojega kandidata, kateremu popolnoma zaupamo. In ta je naš mi-ljenec g. dr. Rybar, katerega Bog živi ! Taho kliče mnogo okoličanov: gotovo več nego jih je bilo na shodu na ostankih stare gnjile cikorije. Razpisani službi. Pri c. k. okrajnem sodišču v Podgradu (Istra) sta razpisani dve mesti sodnega kancelista XI. čin. razreda, odnosno eno mesto sodnega oficijala X. raz-i reda in eno sodnega kancelista XI. razreda. Nevračljive poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam priporočenih in navadnih nevračljivih poštnih pošiljate v, ki so bile meseca aprila 1907 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. V polnem obsegu bo ta seznam priobčen v tukajšnjem uradnem listu. „Huzarji" v Rojanu. Zaključna predstava členov slovenskega gledališča v Ljubljani bo, kakor že objavljeno, danes ob 1fi7 uri zvečer v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Vprizore se „Huzarji44 veseloigra v 3 dejanjih, po Mosentalu za oder priredil Danilo. Imenovana igra je polna zdravega humorja. Nadejamo se, da bo dvorana „Kon-, sumnega društva" natlačeno polna. Med dejanji bo udarjal „tamburaški zbor" rojanske čitalnice. Začetek točno ob Va7 uri zvečer in ne ob V*5 uri pop. kakor je pomotoma ti-1 skano na lepakih in letakih. Vstopnina 60 st. Sedeži I. reda 60 stot. Sedeži II. reda 40 stot. _ TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Grozna nesreča. Petnajstletni dečko je nehote vsmrtil človeka. 15-letni Fran Kovačič, doma iz Grahovega na Kranjskem, ki je bil v službi pri jestvinčarju Antonu Žerjal v ulici del Belvedere št. 3, je včeraj popoludne malo pred 5. uro vstrelil s puško 26-letnega kočijaža Aleksandra Pohodnika, ki je stanoval se ženo in otroci v ulici dell'Olmo. Kroglja iz puške je Pohodnika zadela v trebuh ; prenesli so ga v bolnišnico, kjer je pa okolu 7. ure zvečer vmrl. Evo kako je prišlo do te nesreče. Po-hodnik je bil v službi nekje blizu Zerjalove prodajalnice ter je večkrat prihajal v isto kaj kupit. Vsakikrat je pa dražil Kovačiča rekši mu „ščavo". Dečko je to vselej smatral za šalo in mu večkrat tudi primerno odgovoril. Tu moramo povedati, da je bil gospod Žerjal pred nekaj časom vzel v zastavo za 10 kron neko puško, kakoršne imajo finančni stražniki. T > puško je g. Žerjal shranil v skladišču, ki je takoj za prodajalniškimi prostori. Včeraj popoludne si je Pohodnik prišel v prodajalnico po sira. V prodajalnici sta bila Žeijalov pomočnik in dečko Kovačič. Pohodnik je tudi včeraj popoludne rekel Ko-vačiču „Ščavo", a Kovačič mu je odvrnil z besedo, ki je Pohodnika vžalila, da je stopil proti dečku. Ta je pa smeje pobegnil pred njim v skladišče. Videči, da gre Pohodnik za njim tudi tja, je dečko, ne vede, da je nabasana, pograbil puško in pomeril proti Pohod-niku, a puška se mu je sprožila. Pohodnik se je pa z groznim krikom: „Oj vbogi moji otroci!" takoj zgrudil na tla, kajti kroglja ga je bila — kakor že povedano — zadela v trebuh, a iz njegovega telesa je šla na hrbtu. To videči je dečko kakor brezumen pobegnil. K ranjenemu Pohodniku je bil pozvan zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal takoj prenesti v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki brez vspeha skušali rešiti mu življenje z operacijo. No, kakor že rečeno, je nesrečnež kmalu po 7. uri zvečer vmrl. O dogodku je bila seveda takoj obveščena tudi policija in prišel je tja službujoči uradnik, ki je vzel stvar na zapisnik. Dečko je bil pa takoj po dogodku pobegnil proti Škorklji. V ulici Commerciale, to je na stari opensln cesti, je pa sedel na neki kamen. Ko se je nekoliko umiril, se je podal nazaj proti prodajalnici. Mej potjo je pa naletel nanj neki redar, ki ga je poznal že prej, in ga je tekoj aretoval. Na policiji je dečko opisal dogodek tako, kakor smo ga opisali mi tukaj. Potem ko je bil zaslišan, so ga odvedli v zapore. Streljanje z revolverjem proti socialističnim plakaterjem. Nekteri socijalni demokratje so sinoči v III. okraju lepili po zidovih plakate za svojega kandidata Pa-gninija. Na hiši gospoda Osvaldella v ulici Media so prilepili tak plakat na onega liberalne stranke za kandidata Ziliotto. To je pa z okna videl gospod Osvaldella ter jih vprašal, kaj da delajo. Na odgovor, da oni delajo isto, kar delajo tudi drugi, je on odvrnil, da jim ne dovoli prilepiti plakata na zid svoje hiše. Na to se je vnel besedni prepir, a g. Osrvaldella je izjavil, da je v stanu tudi streljati in je tudi res pričel takoj streljati z revolvorjem z okna. Vstrelil je kakih 6 krat, a ranil ni nikogar, ker je streljal v zrak. Nato so prihiteli štirje redarji in mu veleli priti na ulico. G. Osvaldella je pa izjavil, da sicer pride, a ne brez orožja. In res je malo za tem prišel v družbi brata na ulico: držala sta pa v rokah vsaki svoj revolver. Redarji so si zabeležili dogodek, a nekoliko socijalistov so odvedli na policijo. Razgrajač. 29 letni dimnikar Josip Iman, stanujoči v ulici del Fico št. 1, je predsinočnjim razgrajal v tolerančni hiši v ulici del Fortino št. 6. Dal je tri gorke zaušnice lastnici hiše Begini Venier in potem odšel, a na ulici je potegnil iz žepa revolver in grozil da vstreli proti oknom hiše. Prišla ste pa dva redarja in ga aretovala. Na policiji je povedal, da je bil šel v rečeno hišo, ker se tam nahaja njegova večletna ljubica Roza Jeralla, s katero je več let stanoval skupaj. Imam je tisti, ki je kršil štrajk, ko so pred nekaj časom štrajkali dim-nikarji. Čitatelji se gotovo spominjajo, da so ga bili dimnikarji napadli z revolverjem in ranili Rozo Jeralia, ki je bila vsled tega v bolnišnici. 383 kg kave sta skušala prislepariti 30-letni Josip P. in 39-letni Placido P., prvi težak na južni železnici, a drugi težak pri tvrdki „Adriatica". Ta tvrdka je odposlala v petih vrečah 383 kg kave. Imenovana težaka sta pa dogovorno strgala originalno spremno pismo, napravila drugo in s tem odposlala kavo na ime enega njiju v Tržič. Nameravala sta iti potem v Tržič, tam dvigniti kavo in jo prodati. A to se jima ni posrečilo, ker je tvrdka „Adriatica* še o pravem času reklamirala kavo. Bila sta are-tovana in djana pod ključ. Neznani tatovi so predvčerajšnjim vlomili v stanovanje Rozalije Brumar v hiši št. 3 v ulici Remota, ter odnesli 540 kron denarja. Predvčerajšnjim predpoludne so neznani uzmoviči s ponarejenimi ključi vlomil v stanovanje Irene Genga v hiši št. 2 v ulici Gioachino Rossini. Prebrskali so vse omare, a našli niso ničesar. Tatica? 41-letna lalikoživka Ivanka K., stanujoča v ulici Altana št. 8, je bila areto-vana predsinočnjim o polunoči, in sicer n:t zahtevo nekega vslužbenca državne železnice, ki trdi, da mu je Ivanka ukradla uro in verižico, v skupni vrednosti 22 kron, ona pa je na policiji to najodločneje tajila. Bila je izpuščena. Tepena je bila predsinočnjim v ulici di Crosada 22-letna lahkoživka Monika Uchol-zer, stanujoča v zagati del F9rno št. 1. Pretepel jo je pa ogljar Albert Čermelj, stanujoči v ulici del Salice. Redar ga je odvedel na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Osleparila ga je. Postrežček z rudečo kapo Julij Macaroli, stanujoči v ulici sv. Ma-vricija št. 4, je prijavil včeraj na policiji sledeči dogodek : Dne 15. m. m. ga je neka Eliza F. v neki krčmi v ulici del Solitario prosila, naj jej posodi 20 kron. Ponudila mu je proti temu posojilu v zastavo dolgo ovratno verižico, o kateri je trdila da je zlata in velike vrednosti. Sedaj je pa on spoznal, da je verižica iz medenine in da ni vredna niti 40 stotink. Neavtorizovan in nespreten auto-mobilist. 18-letni mehanik Anton Gorišek. stanujoči v ulici del Belvedere, je predsinočnjim okolu 6. ure vodil automobil št. 328, ki je last gospoda Ivana Robba, stanujočega v ulici della Caserma. Na oglu ulic Giosue Carducci in Torre bianca je pa Gorišek z automobilom skoraj podrl dva človeka. Neki redar, ki je to videl, je priskočil in vprašal Goriška, da li ima uradno dovoljenje kakor izprašan chauffeur voditi automobil. Ker mu je Gorišek priznal, da nima tega dovoljenja, ga je redar aretoval. — Na policiji je bil Gorišek vzet na zapisnik in potem izpuščen. Smeinica. Na sodišču. Sodnik: „Kako visoko cenite vrlino suknjo, ki vam je bila ukradena ?u F r i ć a : „Ko je bila nova, je stala 70 kron, leto potem sera jo dal popraviti ter plačal za to 10 kron, to je torej SO kron. Minolo jesen sem jo dal obrniti in krojač" mi je za to računal 20 kron. torej imam vse škode ravno s t 9 kron". Zamenjava soglasnika- ^ Rogato žival ta moj celi pomenja. ki trmasta je, neprijetno smrdi. Če celemu črka se prva zamenja, pa mala je reč, ki konca na koncu prav res ni odveč. (Rešitev prejšnje : MALTK.) Koledar in vreme. Danes: Vnebohod; Sko-rovoj; Prvinica. — Jutri: Izidor; Njegoslav; Dvorna. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 20° Celzius. — Vreme včeraj : lepo. i iz Goriške. Javni volilni shod v Nabrežini akiican od neodvisnih volilcev se je vršil sinoči v gostilni g. Ignacija Tance, odnosno, ker ni bilo zadosti prostora pred gostilno na prostem. Shoda se je vdeležilo okolo 200 narodnih nabrežinskih volilcev 111 okolo 100 socijalnih demokratov, od katerih pa ni bilo niti 50 volilcev. Drugi so bili mladoletni delavci in italijanski podaniki. Na predlog ne-nekega volilca je bil izvoljen predsednikom z veliko večino g. župan Ivan Caharija. Ali navzoči socijalisti so hrupnim kričanjem trdili, da ni glasovala večina za g. Ivana ('aharija ter so zahtevali, neprestano tuleč in žvižgajoč, naj bode predsednik njih somišljenik g. Mozetič. Dr, Gregorin, ki je prišel, da se predstavi nabrežinstam volilcem kakor kandidat, je posegel v hrup ter izjavil, da on za svojo osebo nima ničesa proti temu, da predseduje shodu g. Mozetič, on da bode razvil svoj program, kdor ga odobri, naj ga odobri, kdor je proti istemu, naj ga ne odobri. On da spoštuje menenje vsacega ter se ne boji povedati svojega mnenja. Na te besede se je hrup polegel, a izvoljeni predsednik g. Ivan Caharija je izjavil, da radi ljubega miru rad odstopa predsedništvo g. Mozetiču, ki je pozdravivši zborovalce, podelil besedo kan didatu g. »dr. Gregori.iu. Kandidat je na to razvil svoj program. Narodni volilci so pritrjevali s^ živijo klici govorniku, posebno pa, ko je obsojal bratomorni boj ter pozival na složno delo. Mej govorom je nek socijalist zavpil : „Dol z narodnostjo!" — kar je izzvalo hrupne proteste od strani narodnih volilcev. Ko so se ti polegli je dr. Gregorin, obrnjen proti socijalistom, izjavil, da je dotič-nik, ki je zaklical : „Dol z narodnostjo !" pač storil slabo uslugo svoji stranki, katera vedno trdi, da je pravična vsem narodnostim ter da se bori za narodno avtonomijo, fakt, da obstoje na |svetu različne, narodnosti, se ne da utajiti; pač je opravičeno nastopiti proti zatiralcem enega naroda, nesmiseleno pa vpiti „dol z narodom !« Ta vsklik in okolnost, da so si socijalisti izsilili predsedništvo je tako razburil za- V Aadne ti. iii j-t OST« ti-v*. 1^7. Stran III vedne narodne nabrežinske volilce, da niso stolni prost Janez Saiovic, Ob 9. in pol uri pustili govoriti socijalista Marico,, ki je za predpoludne druga slavnostna pridiga nemška, dr. Gregorinom zaprosil za besedo in niti (jezuit P. Emil Volbert), nato pontifikalna nekemu kondukterju, ki je hotel posredovati, sv. maša, ki jo bo služil sam gospod knezo-Ker predsednik g. Mozetič ni mogel doseči, i škof dr. Jeglič. da bi bila govorila omenjena socijalistična1 Tu se ne moremo vzdržati kratke pri-govornika. je bil prisiljen zaključiti shod ob pombe. Čudno — da ne rabimo drugega navdušenimi klici narodnih volilcev: „živio dr. j izraza — se nam zdi, da v Ljubljani, v slo-Tregorin, Nabrežina je bila in mora ostati j venskem mestu, v središču naroda sleven-narodna!" Postopanje socijalistične manjšine skega, določajo slovensko slovesno propoved je doseglo vspeh, ki si ga socijalisti niso pri-: na 5. in pol uro zjutraj, ko se komaj dela Nakovali. Po shodu se je slišalo mej narodnimi dan in velika večina meščanstva še spi, dočim Nabrežinci, da se je z včerajšnjih shodom je za nemško propoved določena prikladna začel odpor domačinov proti terorizmu socija- j 9. in pol ura predpoludne in je ista v nepo-istov. ki dasi v manjšini in večinoma tujci, sredni zvezi z glavno pontifikalno službo hočejo nadvladati večino narodnih domačinov, božjo, ki jo bo služil sam knezoškof dr. Jeglič. Dal Bog ! Vsakdo mora videti v tem postopanju nekako d Volilno gibanje. Naredno-naprediia podrejenje slovenskega jezika nemškemu. To stranka je izdala letak, ki je naperjen proti Pač m kastno za slovensko Lljubljano, kjer .igrarcem. Povdarja, da je program nove bl moral imeti slovenski jezik prednost ali vsaj jednoveljavnost v vsakem pogledu in tudi — v stolni cerkvi sv. Nikolaja! Da-li je okolnost, da se viša cerkvena oblast v Ljubljani ne more otresti starih tradicij iz nekdanjih dob germanizacije in birokratiške vse-možnosti. na korist cerkvi in veri, je vprašanje, o katerem naj bi resno razmišljala cerkvena oblast. Koncert Glasbene Matice". Poročajo novi program tudi bistveno razlikuje nam iz Ljubljane: V prenapolnjeni dvorani ■ nrlnnnfn - ^ M n X ___ 1__YT__ *__L£__*__1 1 a • Lt stranke vzet iz programa narodno-napredne stranke, da pa je toliko slabši, ker odbija od sebe druge stanove. Vrh tega pomenja to cepljenje moči, ki zna postati v sedanjem času usodepolno ter samo olajšati zmago nasprotnikom. — Agrarni program je pretežno gospodarski program, — v toliko ima .edaj letak napredne stranke prav, ko pravi, da je ta novi program vzet iz njenega. Vendar pa se od naprednega; pogreša se namreč v njem sakoršnokoli povdarjanje naprednega, svobodomiselnega mišljenja. Sicer je gotovo, da so si s tem hoteli agrare i pridobiti tudi klerikalnega kmeta : vendar pa doslej vspehi niso >ogve kako ugodni. d Rojc-Kosmač. Z ozirom na poročilo 0 izidu pravde župana Kosmača iz Cerkna zoper podžupana Rojca radi razžaljenja časti moramo povdarjati, da odgovarja samo v glavnih potezah resnici. Okrožna sodnija goriška je g. Rojca oprostila v nekaterih točkah obtožbe, da-si je sicer kazen ostala ista (80 kron globe). Potrditev v ostalih točkah utemeljeval je sodni dvor s tem, j da se ni posrečil tožencu dokaz o tem, da je župan Kosmač, ko je storil predbacivana dejanja, imel zloben namen, da-si je sicet Tsmatrati z objektivnega stališča očitana fft>'ta dokazana Turisti sicer trdijo, da je to st^išče sodnega dvora napačno. napad izvršil se je v torek ponoči bbzo L^cnika Napaden je bil od ne. znanih Ijud'^ mešetar A< Marega iz Fare; pobiu 40 ga na p0§k0dovali težko in mu t6s denar. x Lahi poznajo Slovence le kadar jih potrebujejo. To nam pokazuje sedaj v bengalični luči volilno borbo v Furlaniji med liberalnim in klerikalnim laškim kandidatom. Prvi se je začel hlhiiti briskim volilcem dr. Faidutti, kateri je mislil obdržavati minolo nedeljo volilni shod na Bobrovem. Ker so ga pa njegovi priganjalci v Medani obvestili, da tam žito še ni zadostno šlo v klasje, odložil ga je na praznik Vnebolioda. Pa tudi njegov nasprotnik skuša za-se pridobiti Brice. Župan iz sv. Lovrenca pri Muši, neki Boštijan Maz-^alini se klati v družbi drugih Pajerjevih agitatorjev po slovenskih briških občinah, ki volijo s Furlani, nagovarja in priganja volilce, obljubo vaje jim solnce z neba, če oddajo svoje glasove dr.u Pettarinu, ki je jako mogočen mož in ki govori slovensko boljše, nego sami Slovenci. Se ve, da ob takih prilikah ne manjka ne jedi ne pijače. Pa tudi za kraške glasove v červinjansko-:ržiškem volilnem okraju se potegujeta oba iiika mandatoborca. Za liberalnega dela več nagnatov iz Ronk, posebno v županiji dober--dobski. Ker vedo, da so Kraševci zvesti Avstrijanci, so si ti agenti nadeli črnožolto mišljenje, katero podkrepit) z vinom in >ečenko in drugimi želodcu prijetnimi sredstvi. Za klerikalnega dr-. Bugatto dela pa par duhovnov in n^a volilna oseba v Devinu. 1 udi ta ksiididat bi se rad predstavil kraškim yolileeroj pa ne pozna jezika in lomi le nekoliko neko pokvarjeno zadarsko hrvaščino. Ali se naši ljudje še ne soametujejo in ne spoznajo volkov v ovčji koži ? Skrajni čas bi že bil zato! Ali hočejo še vedno Lahom tlačatiiti in biti podlaga tujčevi peti ? ! Saj laški poslanec, pa naj bo Peter ali Pavel, Slovencem :ne more nikakor nič pomagati, ker pristopi laškemu klubu, ki določi za vsako vprašanje, kako imajo členi glasovati. In ta klub je bil in bo vedno nasproten Slovencem ! d Klerikalno časopisje napadalo je na ^elo nedostojen način brata naprednega kan didata Mihe Gabrijelčiča, g. prelata Gabri-ielčiča, češ, da podpira to kandidaturo. V obrambo napisal je napadeni poslano, katero ie moral priobčiti v „Soči", ker mu klerikalni listi niso bili na razpolago ! Ni-li to značilno ? Značilno pa je tudi, da nazivlje prelat Gabri-ielčič v istem Poslanem* pisavo „Primorskega lista" kot nekrščansko. V tem treba pač pritrditi prelatu. Kajti v nobenem drugem listu, bodisi te ali one stranke, ni takih osebnih napadov in žaljenj, kakor v „Primorskem listu*, razun v — „Gorici*. Več dostoi nosti treba tudi v politiki! Vesti iz Kranjske. Praznovanje dvestoletnice posveče-nja ljubljanske stolne cerkve. Danes se vrši v Ljubljani praznovanje dvestoletnice, kar je bila posvečena tamošnja 6tolna cerkev sv. Nikolaja. V vsporedu slavnosti, kakor ga je priobčil „Slovenec" je za danes 9. maja odredjeno : Ob 5. in pol uri zjutraj prva slavnostna pridiga (g. knezoškof dr. Ant. Jeglič) ; nato pontifikalna sv. maša, ki jo bo služil hotela „Union" priredila je „Glasbena Matica^ v torek in sredo zvečer velik koncert. Izvajal se je Verdijev svetovnoznani „Requiemfc'. Energično in temperamentno vodstvo, izborno izvežban zbor ter za glasbo navdušeno občinstvo — ali je potem čudo, da je ta znamenita priredba v vsakem obziru sijajno vspela ter nam z nova doprinesla dokaz, da se sme Ljubljana na glasbenem .polju meriti tudi z velikimi muzikalnimi mesti. Zbor „Glasbene Matice* in odlični vodja njegov, profesor H u b a d, vživata po vsej Sloveniji zasluženo slavo; sinočni večer, ki je mnogoštevilno občinstvo uprav očaral, pridobil je „Matici" novih prijateljev ter uglobil in podkrepil žive simpatije, ki jih uživa ta divni naš zbor v vseh slovenskih krogih. Vodji Hubadu poklonil je zbor pri tej priliki krasen srebrn lovorov venec s pri n ernim napisom ; počastil je zbor s tem svojega mojstra, počastil pa tudi samega sebe. Tudi solisti želi so obilo hvale in priznanja, hvaležno občinstvo jih je odlikovalo s cvetjem in krasnimi venci. Koncertu sta med drugimi odličnimi gosti prisostvovala tudi bivši ministerski predsednik dr. pl. AVittek in deželni predsednik Schwarz. Splošno se je izražalo mnenje, da je bil sinočnji koncert jeden najboljih, kar jih je priredila „Matica" v zadnjih letih. Velika ljndska veselica v Kranju. Podružnica „Slovenskega planinskega društva" zgradi še letos na Scohi moderno kočo za turiste. Koča se bo imenovala Prešernova koča. V korist gradbenemu fondu za to kočo priredi podružnica dne 2. junija v Kranju (v „Zvezdi") veliko ljudsko veselico. Priredbo so prevzele kranjske dame. Brez dvoma se bo torej veselica v vsakem obziru povoljno obnesla. Avtomobil povozil je v ponedeljek popoludne posestnika Matijo Burgerja iz Postojne. Burger se je peljal k svojim delavcem na polje: blizo Zaloga ga je dohitel (Dalje na 4. strani.) Tovarna pohištva v TRSTU ulica delia Tesa štev. 46 ZALOGA Plazu - -Rofl&rio it. 1 KATALOGI, NAČRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. Josip Rože mizar v £rstn, ulica 6inlia štev. 10 ■i daje na posojilo ■ razne scenerije za odre, male in velike. (Sobe, gozde. trge. moije z valovi, jezera s hribovi, hiše, čoln in razne potrebščine). Pošilja tudi v katero-sibodi vas na deželo, ter prireja odre po okolici ..—...::—~ .......... in deželi. ~ "V - v UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez vsake bolečme v zobarskem Dr. Čermak » g. ftscher TRST ulica della Caserma itev. 13, IL nM. BARVE * j RAFFAELE SPAZZALI Posebnosti: r J£ S T # a* X m «1 vi* Cassa di RIsparmio St. 1 •«• UiiilA B ogel Via K nora Slikanje na emailu. - - Povlake zal . pAVT avr> . pode. Povlake za ladlje. iahte itd. i Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivale, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnib ______ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna ih«!!«^ asfalti in drugi proizvodi is asfalta in katrama, opolsla olja, mast sa stroja, mašila sa vozova, priznana in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, maat-vaselina za kože, mast zaoroije, voščilo za de vije itd. Tovarna, in pisarna -r TRŽIČU (Monfalcone) pri Trata. Mnenje gospoda dr.ja Antichievich-a Primarija ranocelnika deželne bolnišnice v Pnli. Gospod J: SERRAVALLO TRST ŽELEZNA TO KINA- VINO SERRA VALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) je izborno in krepi In o zdravilo, katero jako ugaja bolnikom radi izvrstnega okusa. Rabim je že nehaj let z najboljim vspehom v slučajih okrevanja. PULA, 5. oktobra 1905. Dr. G. ANTICHIEVICH. Za birmo!! Ji« Volneno blago, belo in crome, visokost cm 120, ođ 32 krajcarjev naprej Batisti beli, črtani in gladki, od 23 krajcarjev naprej Svile bele, črtane in gladke, od 68 krajcarjev naprej Dobi se pri : Succ. Pietro Tnvolnto TRST — CORSO itev. 19. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Civilna in vojaška krojačnica U Bogata zaiega tu- In inozemskega blaga in vseh pred- — " 3SB3SC metov »padajočih v krojaško obrt- Odlikovan dne 3. aprila 1906 na XXVIL mednarodni raistaTi v Parnu » ča»tno diplomo, Cestnim križcem in alato kolajno in na H. mednarodni rautari ▼ Brnzellea u s najTOČo odliko „GRAND PRIXU diplomo Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim »poštovanjem AVGUST ŠTULAR Trat — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici ib 6, I. nadet. Stran IV »EDINOSTc £tev. 127 V Trstu, dne 0. maja iS neznan avtomobil ter ga s tako močjo vrgel z voza, (la je Burger nezavesten obležal, posestnik avtomobila pa je hitel naprej ter se ni zmenil za ranjenca. Še le v Voloski ga je žendarmerija ustavila ter privedla v zapor postonjskega sodišča. Avtomobil je last nekega Kiharda Bethmana iz Berlina. Volilni boj v Ljubljani je dosegel svoj vrhunec. Vse stranke delujejo kar najbolj intenzivno ter razvijajo najživahnejšo agitacijo. Kakor stvari danes stoje, je izvolitev župana H r i b a r j a zagotovljena brez ožje volitve. Vesti iz Štajerske. Akademično Teh. društvo „Tabor" v Gradcu. Na I. rednem občnem zboru dne 27. aprila 1907 se je odbor za 1. t. sestavil sledeče : predsednik : phil. Janko Leskošek ; podpredsednik : phil. Slavko Reich ; tajnik : med. Jakob Schober ; blagajnik : tech. Veko slav Hrovat; gospodar : iur. Ludovik Zago-ričnik : knjižničar : phil. Vinko Zupan ; namestnika : techn. Ciril Kraigher; iur. Dra-gotin Trstenjak; pregledniki : iur. Miloš Sti-bler, iur. Milan Korun, iur. Josip Pečnik. Razne vesti. Gradnja novega zvonika Sv. 3£&rk& v Benetkah. Kakor javljajo iz Benetk so včeraj pričeli zopet z deli na gradnji novega zvonika sv. Marka v Benetkah, potem, ko je delo počivalo deset mesecev. Polila moža z vrelim oljem. Iz Budimpešte poročajo od 8. t. m. V Velikem Varadinu je neka Frančiška Alajco, žena delavca, polila svojega moža z vrelim oljem, ko je isti spal. Mož je kmalo na to izdahnil v groznih mukah. Zena, katero so zaprli, je izjavila, da je radi tega izvršila zločin, ker jo je mož pretepal in ker je imel ljubavno razmerje z neko deklico. Oropanje trupel. Iz Rima poročajo : Mestni magistrat v Napolju je pri reorganizaciji osebja na tamošnjem pokopališču kon-statoval celo vrsto največih zločinskih zlorab, ki jih je zagrešalo osebje nasprotni predpisom pokopališčnega reda in kazenskega zakona. Izkopavali so mrliče brez vsakega dovoljenja, ulamljali v obzidane rakve, da so slačili mrliče ; prodajali so rabljene krste, cvetlice, vence in trakove, ki so se rabili za druge pogrebe. Mnogim ženskim mrličem so rezali kite ter jih prodajali, kosti niso zbirali, kakor je predpisano, marveč 60 iste raztresene po pokopališču. Krivce so ovadili. Ta nered je trajal že dlje časa in je našel v kamori zavetje. (Take fletne stvari se dogajajo v blaženi Italiji. Ali nismo mi — barbari nekoliko bolj človeški? ! Parfumiranje tunela. V tunelih podzemske parižke železnice čutil se je že več Časa čim neprijetneji in zadušljiveji zrak, ki je neugodno uplival toliko na potnike kolikor tudi na železniško osebje. Da se temu odpo-more, poskušali so parfumirati nekoliko postaj s parfumom lavendla. Vspeh je bil sijajen, ali predrag. Sedaj so našli drugo ceneje ali vspešno sredstvo. Po noči, ko ni prometa, poškr opijaj o tunele z neko dišečo tekočino, ki je prirejena v to svrho in vspeh je po volj en. Ženska trgovinska akademija. Meseca septembra se na Dunaju otvori ženska trgovinska akademija pod ravnateljstvom doktorice modroslovja Olge Steindler. Prndl) op rat^ cdpotovanja hi?a s prostranim i I U(lu SC vrtom in zdravo piino vctlo- Naslov pove rInseratni oddelek Edinosti". Gospod star 50 let ^SSi niti z gospodit'-no ali udovo staro od 40—50 let z nekaj tiscč kron premoženja. Ponudbe, ako mogc<"e s pliko pod „Vjekoslav*4 do 15. junija, poste re^tante, ; glavna pošta, Tr9t. 515 j ^ Trst- ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najto?jših tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur ;a birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah ■ v v Isce £ q osebo na stanovanje in brano, ulica OO ?solitario 51 16, vrata 21. 519 Proda Edinosti"1. se hišica s tremi prostori na Greti. Naslov pove rInst ratni oddelek 510 Poštni voz v dobrem stanu, pokrit, za enega i konja, pripraven za kako pošto na deželi, se proda po ziremi ceni. Natančneje se ; izve pri Ivanu Kiavos, sedlarju v Gorici na Kornju i štev. 11. 520 Restavracija „Aurora" Trst ni. Giuscpc Csrđncci 15 in m. s. Grani 13 Hrvatsko tamburaško društvo „Sraemac" v narodnih nošah — Svira vs- ki dan od 7. do 11 V« ^ re zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 5. ure pop. do li '/, zvečer. drosemja* Josio Ziqon«ičm • • • • i W • • « J"" Filijalka na Prošeku Štev. 146 Isbcr drog, barv, čopiča v, pokoitl ?.rfumov, fin. milo. — Zaloga mineralne vodi caka za parkete, na mrzlo pripravljenega i ti -i ii> -z ■ ,i>> j o v«^ ARISTIDE Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje t sakoi ako eiikanje sob v različnem incdercem skladu - Tapeciranje s papirjem. = DELO DOVEŠSO. CENI: ZKSEXE t Ti STU. ulica Viscenzj Bciiiii r.?. nasproti cerkve sv. Ar.iona novega. /rcfcja vsr&Gvrstae ure in poprav!;: t* pi zrr.ernih cenah i:i z jamstvorr Trst uiica S. Servoio PREŠANIH PLOŠČ. K >'c boji se konkurence. Trgovina z urami Giusto Imim TRST ulica deile Poste It 3 (tobakarna) O priliki birme ima uu razpolago ogromno izbero ur, verižic, srebrnih in s kovine, po najnižjih cenah in z jamstvom. Prodaja, kupuje in zamenjava. Sprejema in izvršuje točno ia z jamstvom vsalovrstne poprave Govorite ! Ne pišite več ! Poslušajte ! samo z govorečo ilusirGvano dopisnico onorina' m*"*!? Fhondoostal fe katera donese s pomočjo SMF" glas odpošiljatelja na naslovljenca. Ml Zamore vsakdo občevati z oddaljeno osebo ustmeno Cena aparatu „phonopostal" K 30, Cena govoreči dopisnici „Soncrina" 20 vinarjev. Izključna prodaja za TDOT TRIF^TF ftFFIPF ulica S. Giovanni 13 Avstro-Ogrsko I nO I , I m C. O I L U T F IUL VOffal ulica TorTeblanca Pošilja povsod poštnine prosto proii poslanem plačilo. — — Poštno - hranilnični račun 816*004 tSternitovŠkriljHal je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GliflVHlH MESTIH-===== Vprašajte vzorce in kataloge v ======= Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala Belvetere št. 1, Izlefon 1057