ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Hanka .1 posluhom 14. februarja 2003 ob 20. uri I VALENTINOV VEČER hotel s Čuki in Natalijo Verboten MODNA REVIJA MURE GBD Koroška 33, 4000 Kranj lil.: 04 200tO40, 2H0 10 17, 2H0 10 .10 faks: 041 2H0 10 12 Hww.fihd.si, info'.iinbd.si varnn\l i \lrnkmnn\l > dont>\nn\l Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev ©nas ©Iffl> Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 06 - CENA 180 SIT (14 HRK) OGLAS Kranj, torek. 21. januarja 2003 Foto: Gorazd Kavčič 70. Glasova preja Razumeti delovanje možganov Decembra 2002 je bila za Glasovo Gorenjko meseca izbrana dr. Mateja de Leonni Stanonik, mlada znanstvenica in naša rojakinja, ki živi in dela v ZDA, na univerzi v mestu Knoxville v državi Tennessee. Tam proučuje delovanje človeških možganov oziroma biološko podlago naših misli in čustev. Na Glasovi preji, ki bo v četrtek, 30. januarja, ob 19. uri v Galeriji Krvina v Gorenji vasi - v Matejini rodni Poljanski dolini - bomo razpredali misli o njeni življenjski poti in o njenem delu, ki pomeni pomemben prispevek k razumevanju delovanja naših možganov in k zdravljenju možganskih bolezni. Z našo gostjo, ki bo posebej za to priložnost pripotovala iz Amerike, se bo pogovarjal publicist Miha Naglic Referendumi V nedeljo smo Slo\enei "preživeli" že tretji referendum \ samostoj ni državi in tudi v tretje s skromno udeležbo dokazali, da nam je kaj malo mar. kaj nas "strateškega" sprašujejo. Zagotovo so bila vprašanja o načinu preoblikovanja in privatizacije Slovenskih železnic /a večino predolga, predvsem pa tudi dvoumna in prezahtevna, kar je bilo mogoče ugotoviti tudi i/ več pogovorov, ko so volivci razložili svoje po glede m uato priznali, da so glede na te napačno glasovali, če je bilo ljudem kar zelo jasno, da gre pri vprašanju vračanja vloženega v telefonijo predvsem za moralno vprašanje in manj za razvojni razmislek, pa vse razlage, polemike in medsebojni očitki \ primeru železniškega vozla, niso nikogar prepričale. Za predsednika Vseslovenskega zdru /cnja upravičencev do vračila v javno telekomunikacijsko omrežje Darka Irasa na eni Strani, in ministra /a informacijsko družbo dr. Pavla Gantarja na drugi strani, je mogoče reči, tla sta znala svoje poglede razložiti jasno, kulturno in korektno, medtem ko kaj takega za predstavnike delavcev in sindikatov na železnici, kol tudi predstavnike mi nistrstva za promet, ni mogoče trditi. Celo več: nekateri nastopi na obeh straneh so mejili na demagogijo (lažno zavajanje), pri čemer je večina ljudi seveda spregledala predvsem Ščitenje zaposlitev, dobrih plač m privilegijev, ki so jih Železničarji i/silili tudi s stavkami, ter ne prepričljive, strokovno vprašljive napovedi najodgovornejših \ državi, ki so nas strašili / ne/nanskimi milijardami škode. Da je temu tako. je poka/alo tudi soočenje na televiziji, k|ei je odgovorni državni sekretai ostal brez besed, ni znal uporabiti sicer znanih že objavljenih aren mentov in želel zapustiti studio pred koncem oddaje. Tudi /a politične stranke se je poka/alo. da so jim interesi drŽave ko j malo mar in zadnji dogodki v zvezi /. referendumi čez dober mesec to samo potrjujejo. Kot vse kaže bomo imeli 23. marca kar tri referendume, tO pa je že prava rcleicdumanija. ki ho stala skupaj kar skoraj milijardo in pol. Draga demokracija! Štefan /aigi Glasovanje o nedeljskem delu V sindikatu delavcev trgovine Slovenije so sklenili zbrati podpise tako, da bi o odpiralnem času trgovin glasovali isti dan kot o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in Nato. hitra ) blagajna rendumsko vprašanje postavili na glasovanje 23. marca, ko bo glaso-vanje o pristopu Slovenije l i in Natu. V sindikatih so prepričani, da se tudi / vsehmo referendumskega vprašanja poka/ali svoj strpnost in odprtost, vendar so trd no odločeni, da zavarujejo KM) ti soč zaposlenih v trgovini. Tudi če bo prišlo do ponovnega spora o podjetniški svobodi pred I stav nim sodiščem, bo po mnenju sindikata potrebno pri/nati. da je v /o Ijenju \se potno omejitev in odstotkov prebivalcev; ki po razis kavah nakupuje v nedeljo, se bo pač moralo prilagoditi. Da bodo lahko prodajalke in prodajalci /diavo in normalno živeli Š.Ž., foto: GonUEd Kavčič Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201-42-00 ali v GALERIJO KRVINA v Gorenji vasi na telefonsko številko 04/510-73-00. Sponzorji: Galerija Krvina; Občina Gorenja vas - Poljane; Polvcom Škofja Loka, d.o.o., Predmost 51, Poljane, Bogataj Janko, s.p. - kuhanje malic za podjetja; Stanka Homec - Kmetija Pr Čum, Studor 5; Kmetija Pustotnik, Gorenja vas. Ljubljana - Republiški odbor sindikata trgovine seje pretekli te den soglasno odločil, da /ačne ak cijo zbiranja popisov za razpis referenduma o odpiralnem času trgovin. Odločili so se za naslednje referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da so prodajalne odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov z omejeno prodajno površino ter prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih ter železniških in avtobusnih postajah, ki so lahko odprte brez omejitev?" Poleg tega so sindikati opravili razgovore s političnimi strankami in dobili zagotovilo, da bo Nova Slovenija takoj vložila novelo zakona o trgovini, ki bo upoštevala predlog omejitev odpi ralnega časa. kol je zapisan v rele rendumskem vprašanju. Kot je po vedal predsednik Sindikata delav cev v trgovini Slovenije Franci Lavrač. v sindikatih računajo, da bodo (so) zbrali iooo podpisov za določitev toka /hiranja potrebnih 40 tisoč podpisov že ta (pretekli) konec tedna, in da bo predsednik državnega zbora takoj določil ta rok tako. da bodo lahko svoje rele Pokličite nas na nove telefonske številke: N.C.:04 256 82 00 Nove telefonske številke so v uporabi od 20. januarja 2003. (ŽIVIIA) živ m. v KRANJ, «i d., Certa na Okroglo ">. »202 Nnidi Koalicija za posvetovalni referendum Ljubljana-Stranke vladne koalicije LDS. /I SI), SLS in DeSLS so v petek v parlamentarno proceduro vložil pobudo za razpis poSVCtO valnega referenduma 0 vstopu Slovenije v Nato m Evropsko unijo. Pobudo so podprli tudi opozicijski stranki SMS in SNS ter samostojni poslanec liane Čebulj, medtem ko ji nasprotujejo v VSi in SDS. ki sicer podpirata vstop v Nato in izvedbo leterenduma. vendar zahteva ta obvezujočo naravo referenduma, ne Zgolj posvetovalno. Koalicija se je za tako pobudo odločila, ker pred izvedbo posvetovalnega referenduma (najbrž 23, marca) ne bo potrehno sprejemati posebnih zakonov ali spreminjati ustave, so dejali na petkov i novinarski konferenci. S.S. ■ 9770352666018 Vladna koalicija se je odločila O Natu in Evropski uniji posvetovalni referendum Po štirinajstdnevnem iskanju soglasja z vsemi strankami o načinu izvedbe referendumov o vstopu v Nato in EU je minuli petek vladna koalicija vložila svoj predlog o posvetovalnem referendumu, ki ga ne podpirata opozicijski SNS in NSi. Referendum naj bi bil 23. marca. Ljubljana - V petek so v parlamentarno proceduro vložili pobudo za razpis referenduma o Natu in Evropski uniji. Formalni predlagatelji so vodje poslanskih skupin strank vladajoče koalicije - Tone Anderlič (LDS), Miran Potrč (ZLSD), Janez Podobnik (SLS) in Ivan Kebrič (DeSUS). Pobudo sta podprli še opozicijski stranki SNS in SMS, medtem ko je v NSi in SDS ne podpirajo. Predlog pa podpira tudi gorenjski poslanec Franc Cebulj. "Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato)?" bodo volivce v primeru sprejetja pobude v državnem zboru povprašali na referendumu o vstopu v Nato. V primeru Evropske unije se vprašanje glasi: "Ali se strinjale, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)?" Ali bodo o referendumski pobudi poslanci razpravljali na redni ali izredni seji. je stvar odločitve predsednika državnega /bora Bo- ruta Pahorja. Glede na številčno premoč predstavnikov vladajočih strank v državnem /boru in podpori poslancev SMS in SNS bo predlog zagotovi) sprejet, tako je pričakovati, da bo referendumsko odločanje 23. marca letos, na prvo pomladno nedeljo. Na petkovi tiskovni konferenci so predlagatelji razložili, zakaj se je koalicija večer prej odločila za posvetovalni referendum, po katerem poslanci formalno niso zavezani upoštevati na referendumu izražene volje volivcev. Po bese- Rupel in Kacin obvestila Robertsona Bruselj - Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin sta v petek v Bruslju seznanila generalnega sekretarja zveze Nato Georga Robertsona o najnovejših postopkih za vključitev Slovenije v severnoatlanlsko /a ve/.ništvo. Tako sta sporočila, da bosta referenduma o vstopu v zvezo Nato in EU najverjetneje 23. marca. Obenem so sogovorniki spregovorili tudi o pristopnih pogovorih v zvezo Nato, ki se bodo zaključili 26. marca. Generalni sekretar Nata je med drugim slovenskima predstavnikoma dejal, da gleda na Slovenijo kot pomemben člen zavezništva in da je v primerjavi z nekaterimi članicami, na primer Islandijo in Luksemburgom, prava velesila, je po obisku v Bruslju povedal slovenski zunanji minister. Preleteli so tudi vlogo Slovenije v mednarodni mirovni komisiji v BiH. ob tem pa znova poudarili pomen navzočnosti Nata na Balkanu, ki daje prinesel stabilizacijo razmer v tem delu Evrope. S. Š. Vlada: pogajalski cilji doseženi Ljubljana - Slovenska vlada je prejšnji teden predstavilo 70 strani obsežno končno poročilo o decembra lani sklenjenih pristopnih pogajanjih z evropsko unijo, ki ga je pripravila njena služba za evropske zadeve. Vlada je tako mnenja, da so rešitve v finančnem svežnju, ki je bil dogovorjen / EU, za Slovenijo dolgoročno in kratkoročno ugodne. Po njenem so bili zastavljeni pogajalski cilji doseženi, dogovorjene rešitve pa da so bile v okviru mandata, ki ga je podeljevalcem podelil odbor DZ za zunanjo politiko. Služba za evropske /adeve je prepričana, da dogovori ne bodo imeli le pomembnih razvojnih učinkov v Sloveniji, pač pa državi dajejo dobro osnovo za to, da tudi v obdobju naslednje finančne perspektive EU (v obdobju 2007 -2013) ostane neto prejemnica sredstev i/, evropskega proračuna, kar bi med drugim prispevalo tudi k dolgoročni javnofinančni stabilnosti Slovenije. Slovenski neto izkupiček iz evropske blagajne bo v prvih treh letih članstva v EU znašal 244 milijonov tolarjev evrov, v skupni proračun bo v tem obdobju vplačala 771 milijonov evrov, iz skup nega proračuna pa bojorejela 833 milijonov evrov. S. S. Potočnik v Radovljici Radovljica - Jutri, v sredo, bo Janez Potočnik, minister za evropske zadeve, obiskal občino Radovljica. V sejni sobi Občine Radovljica se bo sestal z. gorenjskimi župani in občinskimi svetniki LDS. Na srečanju bo minister predstavil potek približevanja Evropski uniji ter končni pogajalski rezultat Slovenije s posebnim poudarkom na priložnostih /a lokalno raven - Slovenija bo v obdobju 2004 - 2006 iz naslova strukturnih aktivnosti deležna skupno 404 milijonov evrov. od tega 236 milijonov i/, strukturnih skladov in 168 milijonov i/, kohe/ijskega sklada, v istem obdobju bo deležna tudi svežnja rešitev za razvoj podeželja v skupni vrednosti približno 250 milijonov evrov in 107 milijonov evrov za pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju schengenske meje. Srečanje se bo začelo ob 17.00 uri. Rupel novi vladni predstavnik v evropski konvenciji Ljubljana - Na petkovi dopisni seji je vlada zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla imenovala za vladnega predstavnika v konvenciji o prihodnosti Evrope, so sporočili z zunanjega ministrstva. Rupel bo tako na tem položaju nasíedil nekdanjega vodjo vladne službe za zakonodajo Matjaža Nahtigala, ki je decembra lani postal generalni sekretar urada predsednika republike. Slovenski predstavnik v evropski konevnciji je še Lojze Peterle. S. Š. OPoZ'C'JA O £0 IM WATU -NA5 RA?ke in njenega okraja. V njej je povzel in prevedel 703 dragocene dokumente, ki jih je našel po naključju pri nekem goriškem trgovcu, v letih, ko je v tem mestu služboval kot gimnazijski profesor. Kako se je tO zgodilo? Ko je bilo v letih 1802-1803 ukinjeno ("sekularizirano") loško gospostvo freisinških škofov, je del njegovih arhivov doletela prav Žalostna usoda. Del je po čudnih poteh zašel k goriškemu trgovcu. "Veliko aktov, urbarjev itd. so dobili v roke goriški trgovci, da so potem v dotični papir zavijali slanino, sir, salame in drugo jednako blago. Omenil sem že leta 1887 v Ljublj. Zvonu (str. 379), da meje bil opozoril tukajšnji profesor H. Majonica, kteremu se za to ljubav še jedenkrat prt« srčno zahvaljujem, da je pri goriškem trgovcu Na-rdiniju mnogo starih aktov, ki bi bili morebiti važni Z.a zgodovino Škofje Loke. Nakupil sem potem od re-čenega trgovca nad 60 kg papirja. Jeden zaboj urbarjev in drugih jednakih knjig je kupil z mojo pomočjo kranjski deželni muzej. Kake spise in knjige sem takrat dobil v svojo last, kaže pričujoča zbirka. Sicer še ni vse blago, kar sem ga leta 1887 kupil, v tej knjigi porabljeno in ekscerpirano, a iz tega, kar Gorenjski svatbeni ples Sé tu nahaja, je razvidno, kako vrednost imajo ohranjeni akti v prvi vrsti za kulturno zgodovino tistega časa..." Tako prof. Kos v Predgovoru. Poglejmo zdaj iz radovednosti v nekatere od dokumentov. Večina je resnobno birokratskih, iz drugih se pokažejo nadvse zanimive podrobnosti iz. življenja naših prednikov. V listini, ki je datirana dne 16. januarja 1619 v Gradcu, piše (po Kosovem povzetku): "Kralj Ferdinand ukazuje Bernardini! Barbo-tu. deželnemu oskrbniku na Kranjskem, da bi odpravil pregrešno navado mlade-ničev v Stražišču in Bitnem, ki se posebno ob nedeljah in praznikih radi opijanijo ter si čas kratijo s plesanjem, igranjem, preklinjanjem in prešestova-njem." Kraljev ukaz. je seveda ustrezno odmeval. Dne 1. februarja 1619 je bilo v Ljubljani zapisano: "Bernardin Barbo, kranjski deželni oskrbnik, pošilja Jakobu Faengkhl-u, loškemu oskrbniku, ukaz. kralja Ferdinanda, da bi prepovedal mladeničem po Stražišču in Bitnem ob nedeljah in praznikih pijančevati, igrati, plesati, preklinjati in prešestova- ti. Ako bi pa tega ne storil, moral bi plačati globe 50 cekinov v zlatu." Zanimivo, mar ne! Kako bi bilo šele danes, ko bi predsednik Janez iz Ljubljane pisal županu Mohorju v Kranj, naj za božjo vpliva, da bi mladina manj ponočevala in drugače žurirala! Pa sta v teh rečeh brez prave moči. Včasih je bilo drugače. O tem priča tudi listina, izdana na lx>škem gradu, 4. februarja 1724. "Vsled cesarskega povelja ukazuje loško gospostvo žirovskemu županu Mihaelu Bogataju, da naj zapove vsem tujim beračem in postopačem, kakor tudi takim ljudem, ki so prišli na zemljo loškega gospostva iskat dela, a ga niso našli, dalje vsem tujim, okoli se potikajočim duhovnikom, samotarjem in romarjem, da morajo zapustiti zemljo loškega gospostva. Ako bi tega ne storili, temuč še dalje beračili po hišah, treba jih je zapreti in kaznovati. A tudi tisti loški podložniki, kteri hi dajali takim ljudem zavetje, hrano, itd., zaslužijo kazen. Vsaki taki osebi naj se naloži po 12 državnih tolarjev globe. /Jednak ukaz so dobili tudi drugi župani loškega gospostva. " C. kr. profesor Franc Kos je svoje Doneske v rokopisu dokončal v Gorici, L septembra 1893, torej pred 110 leti. Izšli so naslednje leto pri Matici Slovenski v Ljubljani. Kako dragoceni in zanimivi so še danes in za nas, bomo pokazali tudi v nadaljevanju. Glasen otroški vrišč Pr' Žitnik Otrokom tržiških vrtcev je babica Zima končno natrosila toliko snega, da so se po petih letih lahko udeležili smučarskega tečaja. Pet- in šestletniki so na snegu uživali. ZANIMIVI - EKSTREMNI - ŠPORTNI Lom - Smučarski tečaj je trajal prejšnji teden od ponedeljka do petka dve uri dnevno. Petinsedemdeset otrok so ra/.delili po skupinah med tr/.iške učitelje in vaditelje smučanja. Vreme je hilo otrokom naklonjeno in /a Rozmanovo kmetijo \ /gornjem Lomu (po domače "Pr' Žitnik") je hilo tako minuli teden precej živahno. Na smučarskem tečaju so bili otroci tržiških vrtcev, ki so v kiju čeni v program "/.lati sonček". V petih dneli so osvojili 0SnO> ne elemente smučanja o/iroma toli ko smučarskega znanja, kolikor ga program /a njih predvideva. Veliko pel in šestlcliukov šc m koli ni stalo na smučeh, saj so hile zime brez snega. Tako sc otroci niso smučali niti po hribčkih in gričih /a domačo hišo. starše*« takih, ki nimajo volje, že Ije, ne potrpežljivosti /a otroSke snežne radosti. Velikokrat starši ne /morejo niti toliko potrpljenja, da N otroka uro. d\c počakali oh vznožju zasneženega hriba. "Ka| bo pO tečaju sledilo, je odvisno od slarše\ otrok, (c starši smučajo, je njihov interes, da sc otrok nauči smučanja, večji. Dni gače se težje odločijo, da bi šli z otrokom na sneg. Pri nas je tudi ni i:' i Učitelj smučanja Žare Štrukelj in njegova skupina Mišice. Najstarejši v skupini so razložili, da "oni niso več v vrtcu, temveč v mali šoli." Ej, počakajte nas! dal, da je delo / otroki lažje, kot / odraslimi, zadovoljstvo pa večje, način dela je seveda popolnoma drug. Starejšim včasih zadostuje že razlaga, otroci pa potrebujejo več demonstracije, prikazovanja.'1 Za mnenje smo povprašali še učiteljico smučanja Andrejo Rib-nikar: "V skupini sem imela ena jst otrok, starih pet, šest let V tem tednu smo se naučili precej. Opazi sc. Če starši postavijo otroka Čimprej na smuči. Pa čeprav smuča m "štamia" po najbližjem hribu za hišo. Kasneje je namreč hudo. ker StarejSi Otroci, na primer, po petih dneh tečaja se vedno ne znajo toliko kot njihovi mlajSi prijatelji v skupini." Poleg smučarskega tečaja bo konec februarja in v začetku marca VV/. Tržič izpeljal za otroke trži skih vilecv šc plavalni tečaj V kranjskem bazenu, sredi marca pa zimovanje na Tromeji. Alenka Brun, loto: Tina Doki Energična Meta Meta Ipavec je doma iz Škofje Loke, kjer ima že šestnajst let frizerski salon. Ljudje jo poznajo tako po njenih trendovskih frizurah kot energičnosti. Meta vedno najde čas zase. kljub poklicu, ki zahteva celega človeka Lahko bi delala štii imdv ajsel ui na dan. pa |c /e pred leti prišla do Spoznanja, da tako pač tie gre Po/mn redno hodi v sav no in plava, po leti kolesari. Med vikendom se spremeni v pohodnico. Najraje ima Ratitovec. "Zelo hitro si na vrhu. pa le občutek imaš. kot da si visoko v hribih. Na RatitOVCU se vedno počutim dobro Idila na vrhu me vsa kič /nova prevzame." A.B., foto: lina Doki Priznanja rekreativnim kolesarjem Ljubljana - Odbor za množičnost pri Kolesarski /vezi Slovenije je minuli petek na slovesnosti v veliki dvorani Dela v Ljubljani poskrbel da so bili za uspešne nastope v minulem letu nagrajeni tudi rekreativ ni kolesarji lil kolesarke, ki so tekmovali v Pokalu Slovenije Tekmovalci so točke zbirali na tekmah na kronometer Morostar, Kras. Kam niška Bistrica. Vzpon na Bukovo gOTO, kriteriju Maribora, maratonu Rogaška, (ankova. v/ponu na Kal. na Črnivec, na Roglo. na Predme jo, Nanos. Pohorje in DrežiSkc ravne, Med amaterji A je postal zmagovalec Uroš Ceralgoj (izvir Vipava), med amaterji B Milan Hribar in amaterji C Aleš Hren (oba Sokol Tivoli). V kategoriji inasieis \ jc bil najboHSi Silvo Povirk. masteis B Ljubo Car (oba Sokol Tivoli). masters (' Silvo Zaje (11 rasi I )ob). masteis D Lojze Oblak, masteis L Jože Hafner (oba Sokol 1 ivoli I, nia steis I- Alojz Fabčič (l/v ii Vipava), masteis (i pa Adolf Križnar (So kol Tivoli). Seveda so tekmovale tudi kolesarke. Najboljša v kategoriji /enske A je bila Simona Kržišnik | Sokol Tivoli), druga Maja Žagar < Papež Podgorje) in tretja Urška Marinšek il/vn Vipava) V kategoriji /enske B je /magala Vida Lršič (Sokol Tivoli), pred Jelko Rakuš (Perftech bled) in Mojco Kališnik (KI) Mengeš) Zmagovalni ekipni pokal je OSVojilo SI I Sokol Tivoli. V.S. Novi užitki na snegu Pred slabima dvema tednoma je škotjeloški podjetnik Niki Mesec s prijatelji predstavil novo turistično ponudbo krajev, kjer se hribi igrajo z dolinami: Sankaške spuste Mišouh. Lota - Mišouh je ime novi, 25(10 metrov dolgi, sankaški progi, ki je namenjena vsem adrenalinsko nabrušenim obiskovalcem. Poleg dnevne vožnje, ki smo se je udeležili tudi mi, pa organizator omogoča tudi nočne spuste v soju bakel. Bodoči smučarski asi. Kaj je že rekel učitelj? Katera noga nosi težo? Nekateri starši /eli|o. da hi nji toliko Opremljenih smučišč /a hov otrok smučal in se / njim v tej otroke." nanije razložil izvedbeni smeri ukvarjajo. Na žalost je več VOdjS tečaja Zare Štrukelj in do- Drsališče tudi v Škofji Loki Škofja Loka Prejšnji leden so pri školjeloškem Zavodu /a šport poskrbeli, da ima tudi Skotja Loka umetno drsališče Popravili so ga namreč na teniških igriščih za halo Poden, na njem pa so svoje znanje konec letina /e preizkusili prvi drsalci in drsalke Drsališče, kjer je poskrbljeno tudi /a glasbeno Spremljavo in večerno osvetlitev, je meti tednom odprto med 15. in 21. uro. konce tedna pa od 10. ure naprej. Koto: Vilma Stanovnik Proga je speljana s pobočja I Irasiiuka. tO je približno šest ki lometrov i/ Škofje Loke v Selško dolino /a vse. ki se jim niti ne sanja, kje je to: pri gostilni Pr' Birl je odcep za Stari vrh. za Mi-šouha pa nekaj metrov kasneje zavijemo desno, če/ lesen most." nam je povedal Niki Mesec Ta je skupaj s sodelavci uredil zanimi v o sankaško progo, pravzaprav gre za gozdno pot. ki pa je ravno prav strma in vijugasta. Kot taka omogoča mladim in malo manj mlad mi obilo u/it kov ali v rnitev v mladostna leta. Komu je sankalilče Mišouh namenjen' Po naših izkuSnjah prav vsem, ki se želijo v dolgočasnih /nilskih dneh m mrzlih večerih prepustiti užitku in sprostitvi adrenalina. Kes je, sanka se lahko taki> podnevi kot /večer. 2500 metrov dolga proga je zavarovana Z več kot 400 metu /ascitnih ograd, od 9. do 13. ure se morajo obiskovalci na vrh pov/peti peš. kasneje pa za to poskrbijo s posebnimi sanmi in unimogom. Za. večerno sankanje poleg čelad in /aščilnih očal organi/atoi p poskrbijo tudi za čelne svetilke, oh pro gi pa gorijo bakle. Ob vznožju sankaliSča je poskrbjeno tudi a žejo m trebuščke. Kako bi izgledala hoja nI vi h sankaliSča, nismo izkusili, toda sankanje po tako utrujajoči hoji mora biti na koncu šc v veliko večje zadoščenje. Kakorkoli, na predstav itvi so nas peljali z uni mogom, ki je za seboj v tekel veh ke sanke (/a 20 oseb), na katerih so bile naše sani. Do v rha nismo poštah ledene sveče, saj ob pripovedovanju šal. IzkuSenj s podobnih sankališč in toplim odejam niti ni bilo časa. Napetost na vrhu je bila velika, a se hitro ra/blini / prvimi /avop in izčrpavanjem adrenalina. Navzdol gre precej hi tro. Za začetnika na tem področni. kot je bil tpodaj podpisani, odločno prehitro. A vseeno se poleni nekako sprostimo, hitrost je vse v iš|a. ov mek /a ov mkom ... tudi padci so sestavni del sankanja, vseeno pa velja, da je treba poiz kusiti Po pi v i preizkušnji, smo se vsi udeleženci predstavitve po- gnali še enkrat In spel je bilo enkratno! Boštjan Bogataj, loto: GoVazd Kavčič Binčev memorial že petič Sankaški klub Podljubelj je pripravil tekmovanje I navadnimi sanmi /a Binčev memorial. Tekmovanje je bilo v soboto nad Pod Ij u beljen na Čežovem in se šteje tudi za delavske športne igre občine Tržič. Sankači so tekmovali so v raz ličnih starostnih kategorijah: od cicibanov do veteranov Naravna proga je bila dolga okoli devetsto metrOV, tekmovalo pa je d \ oi n Štirideset sankačev Absolutni zmagovalec je bil Leopold Perko. ki je tekmoval med člani m prejel prehodni pokal. Na Binčevem memorialu mu je to uspelo že drugič A.B., foto: Tina Doki Jeseničani v boj za prvake brez tujcev Pred nadaljevanjem mednarodne lige in končnice državnega prvenstva so se pri jeseniškem hokejskem klubu odločili, da bodo sezono zaključili brez tujcev - Po dveh uspešnih nastopih na tujem, danes nadaljevanje domačega prvenstva Bled, Jesenice - Minuli konec tedna so nase najboljše hokejske ekipe posvetile igranju v Siemens mednarodni hokejski ligi. Ekipa Bleda je v nedeljo /večer v domači ledeni dvorani gostila moštvo Zvolna in po premoči Slovakov izgubila z 0:6 (0:2, 0:1, 0:3). Znova pa so se izkazali igralci Acroni Jesenic. V petek so namreč že gostovali pri zagrebškem Mcdveščaku, kjer so slavili z 2:6 (1:2, 0:1, L3). Gole za Acroni so dosegli: Boris Pretnar, Tomaž Razingar, Dejan Vari, dva Luka Rebolj in Anže Terlikar. Prav tako so novi točki osvojili v nedeljo, ko so pomerili z moštvom Vojvodine. V ledeni dvorani v Novem Sadu so zmagali z 0:4 (0:2, 0:1, 0:3). Gole za Acroni so dosegli: Aleš Kranjc, Miha Rebolj, Primož Balderman in Tomaž. Razingar. Na gostovanju v Novem Sadu so bili že v soboto uspešni tudi hokejisti Slavije M Optime. ki so ekipo Vojvodine premagali s 3:4 (1:2, 1:1, 1:1). So pa Založeni v nedeljo nato izgubili pri Mcdveščaku, ki je bil v Zagrebu boljši z 2:0 (0:0, 1:0, 1:0). Pomembno zmago v boju za končnico mednarodne hokejske lige pa je v soboto dosegla tudi ekipa naših državnih prvakov in dvakratnih zmagovalcev mednarodne lige, ekipa Zavarovalnice Maribor Olimpije. Doma so namreč premagali ekipo Zvolna s 5:1 (2:1, 1:0, 2:0). Tako si) pred zadnjimi tekmami rednega dela Siemens mednarodne hokejske lige konec tega tedna na prvem mestu hokejisti Albe Volana s 37 točkami, na drugem Na Jesenicah so se odločili, da bodo tudi na odločilnih tekmah igrali zgolj z domačimi hokejisti, ki so se izkazali na zadnjih tekmah. mestu pa je ekipa Acroni Jesenic, ki ima le točko manj. Druga finalista te lige sta ZM Olimpija, kije zbrala 29 točk in Dunaffer s 26 točkami. Slavija M Optima ima dva kroga pred koncem tekmovanja 15 točk, Medveščak 13, Vojvodina 10 in Bled na zadnjem mestu 9 točk. Že danes pa se bo nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo. Hkipa Bleda bo v A skupini ob 18.45 uri doma gostila Olimpijo, ekipa Acroni Jesenic pa se bo ob 18. uri v dvorani Podmežaklo pomerila z ekipo Slavije M Optime. V B skupini bo ekipa Marc Interierov v Ljubljani gostila Maribor. Ekipi Triglava in Hit Casinoja Kranjska Gora sta tekmi 18. kroga odigrali že v nedeljo. Triglav je bil s 5:4 (1:0, 0:3, 4:1) boljši od mladih Jeseničanov. Razveseliva je tudi vest iz jeseniškega tabora, kjer so se odločili, da se bodo v letošnji sezoni tudi v najpomembnejših obračunih za nasíov prvaka mednarodne lige in domačega državnega prvenstva, v moštvu Acroni Jesenic igrali zgolj z domačimi igralci, brez tujcev. To so sicer napovedali že na začetku sezone, rezultati zadnjih tekem pa so pokazali, da so na pravi poti. Seveda si (tudi s pomočjo svojih igralcev, ki trenutno igrajo v tujini) še vedno želijo osvojiti naslov državnih prvakov, prednostna naloga v klubu pa ostaja ponovna postavitev jeseniškega hokeja na trdne temelje. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Lisičke že brusijo krempeljce Naše smučarke si po uspešnem začetku sezone in manj uspešnem nadaljevanju želijo znova zablesteti na domači tekmi na Pohorju, žal pa po poškodbi rame na njej ne bo Nataše Bokal. NAMIZNI TENIS Kranj - Po nič kaj uspešnem koncu tedna za naše smučarje in smučarke, ko je v moški konkurenci še največ dosegel Tržičan Andrej Jerman, ki je bil na vven-genskem smuku 18. in 5. v kombinaciji, med dekleti pa je bila 11. na veleslalomski tekmi v Cortini d'Ampezo Tina Maze, se bodo najboljše slalomistke in veleslalo-mistke sveta ta konec tedna preselile v Maribor. Tam je namreč že vse pripravljeno za 39. Zlato lisico. Kot so povedali člani organizacijskega komiteja, posebnih zapletov te dni ne pričakujejo, po načrtih generalnega sekretarja Srečka Vilarja, pa naj bi bila tekma letos še boljša, še več pa naj bi bilo v mestu spremljeval- glasbena skupina Be Pop. V soboto zvečer pa bo žrebanje štartnih številk za nedeljski slalom spremljala skupina Game Over. Častni pokrovitelj tekmovanja bo predsednik vlade Tone Rop. Sicer pa mariborski prireditelji na čelu z vodjem tekmovanja Go-razdom Bedračem, ne pričakuje jo niti težav pri urejanju proge, kar so pokazale že tekme FIS prejšnji teden. Dodatno naj bi poskrbeli šc za varnost, saj je za nedeljo napovedan prihod posebnega vlaka in dvajsetih avtobusov navijačev iz Hrvaške. Seveda bo največ veselja organizatorjem na koncu prinesel uspeh domačih tekmovalk. Naša dekleta so prejšnji teden že vadila na Po- Naše smučarke so ob zmagi Tine Maze na letošnji uvodni tekmi veselo zakorakale v novo sezono. Trenutno v ekipi ne kaže najbolje, morda pa se bo kaj spremenilo že po mariborski tekmi. nih prireditev. Tako bo v Mariboru zanimivo že v petek zvečer, ko bo žrebanje štartnih številk za sobotni veleslalom popestrila priljubljena horju, kol je povedala Tina Maze, ki je bila lani z drugim mestom naša najboljša "lisička", pa bo letos zadovoljna z vsako uvrstitvijo med deset najboljših. Na dobre nastope pred domačimi gledalci računata tudi Špela Pretnar in Alenka Dovžan, sicer pa ima Slovenija možnost na tekmovanju nastopiti s šestimi dekleti. Med njimi zagotovo ne bo najbolj izkušene, Skofjeločanke Nataše Bokal, ki si je pri ogrevanju za slalom LIS prejšnji teden na Pohorju iz.pahnila ramo. "Trenutno sem se morala sprijazniti z dejstvom, da bom tri tedne morala nositi povito ramo in počivati. Tako seveda zame odpade tekma na Pohorju, kaj pa bom storila potem, pa se zaenkrat še nisem odločila," je povedala Nataša Bokal. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič SMUČARSKI SKOKI Peterka znova med najboljšimi Kranj - Tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev sta bili konec tedna v Zakopanih na Poljskem. Na njih so se znova izkazali tudi naši reprezentantje, najbolje pa je šlo Primožu Peterki, ki je bil v soboto odličen šesti, v nedeljo pa še boljši, četrti. Točke so v soboto in nedeljo dobili še Peter Žonta, Robert Kranjec in Damjan Eras. Tako naš najboljši med posamezniki ostaja Primož Peterka, ki je v skupnem točkovanju na 6. mestu, na 13. mestu pa je Peter Žonta. Slovenija je v poiadu narodov na 5. mestu. Skakalce sedaj čakajo tekme na Japonskem. V.S. Poraza Križanov in Kranjčank Kranj - Namiznotenisači v l.SNTL so letošnje državno prvenstvo z 12. krogom nadaljevali konec ledna. Ekipa Lisk Križe je doma gostila Kemo Puconci in izgubila s 3:6. Na lestvici vodi ekipa Maribor Kompenzacije, Lisk Križe pa imajo 9 točk in so na šestem mestu. V l.SNTL za ženske je ekipa Merkur Kranja v 9. krogu gostovala pri Istrabenz Semedeli in po slabi igri izgubila s 6:1. Edino točko za Kranjčanke je prispevala Spela Polončič. Na lestvici vodi ekipa Ilirije s 16 točkami, ekipa Edigsa iz Mengša, ki je tokrat premagala Ptuj z. 2:6, je s 13 točkami na drugem mestu, ekipa Merkurja pa s točko manj na tretjem mestu. Konec tedna rednega kroga ne bo, NTK Merkur pa bo v dvorani na Planini v soboto, z. začetkom ob 9. uri, organiziral drugi memo-rialni turnir Staneta Tadine in četrti turnir za rekreativce. V.S. Po prvem delu na vrhu Škofja Loka 2 Škofja Loka - S tekmovanjem prvega dela druge Gorenjske na-miznoteniške lige so zaključile ekipe, ki tekmujejo v gorenjski drugi ligi. Med šestimi sodelujočimi ekipami je na prvem mestu druga škofjeloška ekipa, ki je iztržila poln izkupiček, sledijo na drugem mestu Duplje 1, na tretjem Duplje 2, četrtem Merkur 3, petem Pre-doslje in na šestem mestu Sava 2. Rezultati zadnjega 5. kroga: Škofja Loka 2 : Predoslje 9:1, Sava 2 : Duplje 1 2:8 in Duplje 2 : Merkur 3 10:0. j.S. Olimpijski ogenj že v Sloveniji Potovanje olimpijskega ognja po Sloveniji se je začelo včeraj v Ljubljani, v četrtek ga bodo mladi prinesli v Kranj, v nedeljo pa ga bodo na slovesnosti ob prisotnosti predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Jacquesa Rogga prižgali na olimpijskem trgu na Bledu. Bled - To soboto se bodo na Bledu začel VI. Olimpijski festival evropske mladine, EYOF 2003. Na njem se bo več kot osemsto mladih športnikov iz enainštiridesetih držav, starih do sedemnajst let, pomerilo v alpskem smučanju, teku na smučeh, biatlonu, umetnostnem drsanju, hokeju na ledu, smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Veleslalom in sialom bosta v Kranjski Gori, superveleslalom pa na Starem vrhu. Hokejisti bodo tekmovali na Bledu, umetnostni drsalci in drsalke na Jesenicah, na Pokljuki hosta tek na smučeh in biatlon, v Planici pa tekme v skokih in nordijski kombinaciji. Olimpijski ogenj so minulo soboto že prižgali v Atenah, v nedeljo pa je pripotoval v Slovenijo. ODBOJKA Včeraj so ga prižgali na slovesnosti v telovadnici Gimnazije Šentvid. Ogenj bo v teh dneh s pomočjo učencev, dijakov in športnikov potoval še v Maribor, Celje in v Kranj, kjer ga bomo pričakali v četrtek dopoldne na kranjskih osnovnih šolah, kranjski gimnaziji, Srednji ekonomsko komercialni šoli in Srednji strojni in elektro šoli. kjer bo zaključna slovesnost ob 13. uri. Nato bo olimpijski ogenj potoval še do Bleda, Kranjske Gore, Jesenic, Bohinja, Bohinjske Bistrice in Radovljice. V nedeljo, 26. januarja, bo uvodna slovesnost na olimpijskem trgu pred ledeno dvorano. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Jac-ques Rogge. V.S. Črn vikend za gorenjske ligaše Kranj - Minuli konec tedna je za gorenjske odbojkarske prvoligaše minil v znamenju porazov. Aktualni državni prvaki, odbojkarji Calci-ta, so gostovali v Mariboru in naleteli na izredno razpoložene domače odbojkarje, ki jih je prvič vodil nov trener Peter Možic. Že prvi nižje nakazoval, da Kamničanom tokrat ne bo nič kaj lahko, saj so domači spretno izkoriščali vsako napako gostov. Upanje za odbojkarje Calcila se je pojavilo v drugem nizu, ko so izvrstnem serviranju Pleska v končnici nabrali neulovljivo prednost, a to je bilo tudi vse, saj so v nadaljevanju domačini zasluženo osvojili vse tri točke. Maribor Stavbar IGM : Calcit 3:1 (18, -22, 17, 18). Na tekmi v Radovljici so odbojkarji Merkur LIP Bleda po izenačenem nizu izkoristili dve zaključni žogi in dobili prvi niz, a v nadaljevanju naredili vse preveč lastnih napak, da bi lahko premagali zelo solidne Ravenčane, ki so preko cele tekme na domače sprejemalce vršili velik pritisk z močnim začet- Odbojakarji Bleda so morali priznati premoč Fužinarja. Foto: Tina Doki nim udarcem. S porazom so Blejci izgubili priključek s prvo četverico. Merkur LIP Bled : Fužinar GOK IGEM 1:3 (25, -16, -21, -17). Izgubili pa so tudi odbojkarji Astec Triglava, a poraz je bil tako ali tako že "načrtovanj". Odbojkarji Salonita iz. Anhovega niso dopustili domačinom prav veliko priložnosti za dokazovanje, vseeno pa je bila tekma dobra priložnost za "test" novega organizatorja Rozmana in povratnika Grilca, ki bosta šc kako prav prišla v nadaljevanju prvenstva. Astec Triglav : Salonit Anhovo 0:3 (-16, -20, -17), V vodstvu je Salonit Anhovo (33 točk), Calcit je četrti (21), Merkur LIP Bled - šesti (17), Astec Triglav pa je nazadoval na 10. mesto (8). Zelo pomembno tekmo pa so izgubile tudi igralke Varstva Broline iz Kamnika. Na gostovanju pri ljubljanskih študentkah so Kamničanke očitno podlegle psihičnemu pritisku pomembnosti tekme, saj so povsem odpovedale in pravzaprav ni bilo igralke, ki bi bila pripravljena "potegnili". Mogoče bi bil razplet lekme povsem drugačen, če bi odbojkarice Varstva dobile prvi niz, v katerem so imel tudi zaključno žogo. Ekipa Varstva Broline je tako sedaj v zelo težkem položaju, saj za "rešilnim" 8. mestom sedaj zaostaja že 4 točke. ACPivkajama EviVital : Varstvo Broline 3:0 (25, 16, 19) Tüdi ekipa Frlycom Žirovnice, ki je sicer v mini prestopnem roku doživela kar nekaj sprememb, se je domov vrnila praznih rok. Predvsem v prvih dveh nizih so sc Žirovničani kar dobro upirali lanskim prvoligašem iz Žužemberka v končnicah pa so bili domačini vseeno bolj zbrani. Žužemberk : Flycom Žirovnica 3:0 (22, 22, 19). So se pa tokrat izkazali igralci Termo Lubnika. Na gostovanju v Portorožu so sicer dokaj lagodno začeli, a izgubljen prvi niz je bil očitno dovolj dober opomin, tako da so v nadaljevanju zaigrali precej bolje in zanesljivo osvojili nove tri točke. Portorož. : Termo Lubnik 1:3 (19, -10, -18, -23). Ker je Olimpija ugnala Krko s 3:0, so po dvajstih krogih Skofjeločani ponovno prevzeli vodstvo na prvenstveni tabeli, Žirovničani pa so ponovno padli na lestvici in so trenutno deveti. Nič bolje, kot večini preostalih gorenjskih ekip se ni godilo tudi igralkam Bleda, ki se niso mogle resneje upirati vodilni ekipi Ptuja in so doživele svoj (sicer pričakova) šesti poraz. Ptuj : Bled 3:0 (13, 17, 13). Blejke so kljub porazu še vedno na solidnem šestem mestu. V tretji ligi so bili moški prosti, v ženski konkurenci sta zmagali ekipi Mladi Jesenice, ki na gostovanju v Ljubljani ni imela veliko težav (ŽOK Šentvid : Mladi Jesenice 0:3), več težav pa so imele igralke Pizzcria Morena v Grosuplju a vseeno dobile tekmo z. 2:3. ŽOK Partizan Šk. Loka je na gostovanju pri Italijanski skupnosti v Kopru izgubil s 3:2, z istim izidom pa tudi Bohinj v Črnomlju. Na lestvici so v vodstvu igralje ekipa Mladi Jesenice, ki imajo kar devet točk naskoka pred Intervalom A iz Izole, šc točko manj pa imajo Skofjeločanke na tretjem mestu. Šesta Pizzeria Morena iz Žirovnice zaostaja že za 18 točk, Bohinj na II. mestu pa je do sedaj osvojil le štiri točke. B.M. Rokometna elita sveta zbrana na Portugalskem Naša rokometna reprezentanca je v nedeljo odpotovala na svetovno prvenstvo na Portugalsko, kjer se bo do nedelje borila za uvrstitev v drugi del tekmovanja - Med izbranci trenerja Nika Markoviča tudi Škofjeločan Sergej Sokolov. Kranj - Po krajših zaključnih pripravah na Brdu pri Kranju |e V nedeljo zjutraj naša rokometna reprezentanca odpotovala na sve tOVnO prvenstvo na Portugalsko. Kot je pred odhodom poudaril reprezentančni trener Niko Ma-rkovič. je prvi cilj uvrstitev v drugi krog tekmovanja. To sicer ne hi smelo hiti pretežko, saj je naša repre/enlanca očitno v i/ vrstni formi, kar je doka/ala /. zmagama na nedavnih turnirjih v Španiji in Franciji, /a svetovno prvenstvo pa se je pripravljala natanko mesec dni. Tudi konkurenca znotraj reprezentance je vsako leto večja, taki) daje moral trener Markovič na koncu doma pustiti tri sicer odlične rokometaše: Vida Kavtičnika. Jureta Natka in Boštjana lička. Naša reprezentanca na prvenstvu nastopa v skupini I), i/ vsake skupine pa v drugi krog napredujejo po štiri ekipe. Vendar pa ima naša reprezentanca v svoji skupini vsaj tri vrhunske ekipe, s katerimi sc ho srečala že na prvih tekmah. Tako so včeraj po/no zvečer slovenski rokometaši v Sao Joau de Madciri /e odigrali prvo tekmo / ekipo Danske, ki je lani na evropskem prvenstvu na Švedskem osvojila bronasto ko lajno. Tudi današnji nasprotniki naših rokometaSev, ekipa Š\ed ske (tekma se ho začela oh 19.30 uri) na velikih tekmovanjih skoraj redno posegajo po najvišjih nies tih oziroma kolajnah, Švedi pa Naši rokometni reprezentantje bodo na Portugalskem s svojo igro skušali tudi kar najbolje predstaviti Slovenijo kot gostiteljico evropskega prvenstva leta 2004. SANKANJE Škofjeločan Sergej Sokolov v dresu slovenske reprezentance. imajo s svojih Vrstah tudi na Portugalskem kopico zvezdnikov na čelu Z Magnusom Wislandcijem. Jutri bo na prvenstvu prosi dan. v četrtek (oh 16. uri) pa se bodo naši rokometaši pomerili / ekipo Egipta, ki je na zadnjem svetov nem prvenstvu v Franciji osvojila četrto mesto. "Kljub temu da smo se na sve tovno prvenstvo dobro pripravili, pa je dejstvo, da na velikih tek movanjih potrebuješ tudi nekaj sreče." je pred odhodom na Por- KOSARKA tugalsko povedal naš kapetan Tomaž Tomšič. Sicer pa po težjih nasprotnikih našo reprezentanco konec tedna čakala d\e (po priča-kovanjih) malce lažji tekmi, ko bodo \ soboto igrali / ekipo Brazilije (tekma se bo začela ob 19. uri), v nedeljo pa 1 ekipo Alžirije (ob 21. uri). Na Portugalskem bar ve Slovenije Zastopa sedemnajst rokometasev, med njimi tudi Skof- jeločen Sergej Sokolov, sicer član ekipe državnih prvakov Mobitel Prule 67. ki igra na mestu desnega zunanjega. Ostali naši representa ntje na svetovnem prvenstvu pa so: vratarji Beno Lajpajne in Dušan Podpečan (oba Mobitel Prule 67) ter Mustafa Torlo (Trimo Trebnje), levi krilni igralci /oran Jovičič, Andrej Kastelie (oba Mobitel Prule 67) ter Luka Žvižej (Celje Pivovarna Laško), desna krilna igralca Roman Pungartnik (Wilhelmshavner - Nemčija) in Matjaž Bnimen (Mobitel Prule 67). krožni napadalci /oran Lubej i Mobitel Prule 67) ter Toma/ Tomšič in Marko Oštir (oba Celje Pivovarna 1 aškoi. leva /unaii|a ig raka Ivan Simonovič in Ognjen Backovič (oba Mobitel Prule 67), srednja zunanja igralca Miladin Ko/lina (Celje Pivovarna Laško) in Uroš Zorman (Mobitel Prule 67) ter poleg Sergcja Sokolova na mesta desnega zunanjega igralca šc Renato Vugrinec (Celje Pivo- \ ai na i aško). S\elo\ no prVOnstVO na Portugal skem bo DO odigranem prvem delu trajalo še do naslednje nedelje. 2. februarja, ko bo kot zadnji na 18. svetovnem prvenstvu obra čun za I. meStO. Naslov svetovnih prvakov i/ leta 2001 brani repre zentanca Francije. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Ervin Marn in Borut Kralj odlična v Savskih jamah Planina pod Golico - Na 1125 dolgi in odlično pripravljeni progi v Savskih jamah nad Jesenicami seje v nedeljo. 19. januarja, /a (očke Celinskega pokala in /a 46. Pokal mesta pomerilo SO tekmovalcev i/ Italije. Avstrije. Poljske, Kanade in Slovenije. Domače /astopstvo je celo preseglo pričakovanja« predvsem po /asiugi odličnih tekmoval cev, članov Sankaškega kluba Podljubelj Prvina Marna in Boruta Kralja. Perspektivni slovenski tekmovalec, 17-letni Marn je med mlajšimi mladinci posegel po prvi zmagi v tem pokalu. "Dve vožnji sta se odlično posrečili, vesel sem. da sem zmagal v močni konku renči predvsem avstrijskih in italijanskih sankačev." je po tekmi de- Jal- Kralj je med člani osvojil odlično 2. mesto, boljši je bil le Avstrijec Schwab, kije v prvi vožnji tudi i/boljšal 10 let star rekord proge. Nastop je ocenil: "Že na treningu sem dobro vozil, na tekmi sem le še potrdil, da prehajam v dobro formo." Za oba najboljša in tudi druge slovenske predstavnike ho prav ta nastop v Savskih jamah dragocena izkušnja pred bližnjim SP na Soriški Planini, kjer napovedujejo uvrstitve tudi med 10 najboljših na svetu 46. pokal mesta Jesenice je lako lani spet osvojila Repie/entanca Avstrije, ki je V svojih vrstah imela napcc odličnih sankačev Predvsem po /asiugi Kralja in Marna pa je tudi 4. mesto ekipe Podljubelj lep uspeh. Organizatorji so uspešno izvedbo dobili kup pohval, predvsem od tujih vodij ekip in tekmovalcev. Predsednik organi/acijskega komite ja Branko Iskra je bil prav tako izredno /adovoljen. "Naša uigrana ekipa, predvsem sankaških delavcev / Jesenic in Planine pod Golico, je odlično Opravila delo. Na progi je bila podne vi in ponoči, naklonjeno pa nam je hilo tudi vreme z ni/kimi tempe raturami. Z uspešno izvedbo tekmovanja smo si pridobili novo /a upanje Mednarodne sankaške /ve/e 1 II . prepričal) Sem, da bo tO uspelo tudi prirediteljem svetovnega prvenstva v sankanju na narav nih progah, ki ho od 5. do 9. februarja letos na Soriški planini." REZULTATI: Ml. mladinci: I. Ervin Marn (Podljubelj - SLO) 2.22,03... K). Miha Meglic (Jesenice - 2.28,49, 14. Mano (iortnar (Železniki) 2.31,65, 15. Jure Potočnik (Železniki), 2.32,11 St. mladinci: 1. Elorian Batkovski 221.48 (I) in Johannes lloler (A) 2.21.48, 10. Jure Pohleven (Domel). ml. mladinke: I. Imclda Gruber .... 4. Živa Jane 2.33,16(Podljubelj - Slo) st. mladinke: I. Re nate Zelger, 2.27,52,... 4. Mateja Kralj 2.30,2? (Podljubelj). Člani: l.Gernot Schwab 2.19,25 (A). 2. Borut Kralj 2.20.28 (Podljubelj - Slo).....0. Borut lejlar 2.23.79, (Domel Železniki) 7. Gašper Benedik 2.24,57 (Domel /dežniki >. 12. Grega Lavtižar 2.29,13, 13. Tadej Meglic 2.35.40, 14. Goran Meglic 2.4()V)X (vsi Jesenice) Članice: 1. Kasslatter 2.25.23 (I). EKIPNI VRSTNI RED ZA 46. POKAL MESTA JESENIC I : L Reprezentanca Avstrije 7.02.63, 2. Suedtirol (Južna Tirolska) 7.07. 09. 3. Italije 7.08, 39. 4. Podljubelj - Slo 7.09.00. 5. SK Domel Železniki 7.15,1 L... 10. SK Jesenice 7.33,02 (vsi SLO). Janko Kabič Zmaga Ločanov, poraz Radovljičanov Škofja Loka Konec tedna so košarkarji v l.SKL odigrali 15. krog. Ekipa Triglava je bila prosta, ekipa Heliosa pa je gostovala pri Gcoplin Slovanu in izgubila / 72:56 Ç5§:40, 37:31. 15:10). Na lestvici lako šc naprej votli Gcoplin Slovan, Helios je tretji, Triglav pa zadnji. V L ženski SKL je ekipa Odeje doma gostila Lek Jezico in izgubila s 64:79 (49:5,S. 28:33, 7:16), Ekipa Jesenic je gostovala pri Merkur Celju m doživela pora/ s 86:46(65:32, 37:20,20:10). V l.B SKL za moške je ekipa Loka Kave doma gostila Iragmant in zmagala s 95:83 (64:53, 43:33, 22:19). ekipa Radovljice pa je gosto vala pri Banevu in izgubila Z 81:77 (61:64. 48:39. 24:17). V.S. KEGLJANJE_ Kegljači nadaljujejo s tekmovanji Kranj - /. 10. krogom so se konce tedna nadaljevala tekmovanja v vseh državnih kegljaških ligah. V l.A ligi za ženske je ekipa Ljubelja gostovala pri Brestu in izgubila s 6:2. Ekipa Triglava je bila v gosteh pri Prosol Stikingu boljša s 3:5'. Na lestvici vodi ekipa Miroteksa / 18 točkami, Triglav na 2. mestu ima 14 točk. Ljubelj na 4. mestu pa 11 točk. V l.A ligi za moške je ekipa kranjskega Iskraemeea gostovala pri Vi-atOT -Vektorju in slavila 1:7. Ekipa Silika (Log) je bila doma boljša od Smela 6:2. Na lestvici vodi Iskraemeeo / 20 točkami. Log je na 5. mestu / 10 točkami. V l.B moški ligi je ekipa Hidra 6:2 premagala Kalcit, ekipa Jesenic pa je bila / 1:7 slabša od Ljubelja. Na lestvici vodi Hidro s 15 točkami, Ljubelj na 5. mestu ima 11 točk. Jesenice na 9. mestu pa 4 točke. V 2. ligi - zahod za moške je ekipa Coma Medvode s 5:3 premagala Adrio. Triglav je pri Pivki Izgubil s 6:2. ekipa Simona Jenka pa pri Novem mestu s 6:2. Na lestvici vodi ekipa Simona Jenka, ki ima prav tako 12 točk kot ekipa Comft. Triglav je / K) točkami na 6. mestu. V 3. ligi - zahod za moške je ekipa Terma Polet s 3:5 premagala Prosol Stiking. ekipa /clc/nikov je bila s 6:2 boljša od I/ole. ekipa Ljubelja pa s 5:3 od Jesenic. Na lestvici še vedno vodi ekipa Termo Poleta s 16 točkami, na 2. mestu je Ljubelj s 14 točkami. Jesenice na 6. mestu imajo K) točk. Železniki na 7. mestu pa 9 točk. V.S. KEGLJANJE NA LEDU Jeseničani in Blejke državni prvaki Bled V Športni dvorani na Bledu so v nedeljo. 19. januarja, člani domačega kluba organizirali finale državnega ekipnega prvenstvi v kegljanju na ledu. Pri članih je /magala ekipa Turbo Hit Jesenice, kije že nekaj let nepremagljiva. Nastopila je v postavi: Borut Bcrčič. Stane Mlekuž. /Jato Radanič. Brane Štclelin in Ivan Piber. 2. je bila ekipa M Star Rateče Planica. 3. ekipa Slovenski Javornik in 4. ekipa Tromeja Rateče Planica. Pri članicah so naslov osvojile Blejke. ki so nastopile v postavi: Valerija Štclelin. Silva Erman. Dragica Kučan, Anica Košar in Romana Kleindienst. J. R. PARASKI __________________ Toni Košir poskrbel za presenečenje Lesce - Da padalci pozimi ne počivajo, so ponovno dokazali ta konec tedna, ko SO se na Kobli in v Hrašah pri Lescah merili /a naslove državnega prvaka v parasldju, /animivi in atraktivni tekmovalni dis-cip-lini, kombinaciji veleslaloma in skokov na cilj. Ker so bile vremenske razmere skorajda idealne, so s tekmovanjem zaključili že v soboto Zgodaj popoldne. Bolj zanimivo pa je, da smo dobili presenetljivega zmagovalca med posamezniki. Zmagal je namreč .32 letni Toni Košir iz Lesc, kije sicer izvrsten smučar, toda ob le 15 skokih s padalom v lanskem letu bi na vrhu pričakovali koga druge ga. Toda lom se jé /a to tekmo, ker je bila obenem tudi izbirna /a reprezentanco, ki bo \ sredini februarja nastopila na svetovnem prvenstvu, še posebej pripravljal in selektorju Dragu Bunčiču priskrbel nekaj nov ifa so th las /a izbiro dveh ekip. Sicer je na odprtem državnem prvenstvu nastopilo šest slovenskih ekip (tri i/ Lese ter po ena i/ Maribora. Murske Sobote in mešana) ter hrvaška reprezentanca, po pričakovanju pa so največ dosegli člani ALC-ja, ki so na koncu pobrali prav vse medalje, le v ekipni tekmi se je uspelo na drugo mesto uvrstiti Hrvatom. Že po petkovih dveh ve leslalomifa je najbolje kazalo dobitnikom kolajn, vodil je Bečan pred Koširjem U1 Banom, po skokih pa seje zmage veselil Košir, kije imel / Banom isti l/kupiček. vendar bol|šo posamično uvrstitev v diseipli ni (2. v veleslalomu), s tretjim mestom pa se je moral zadovoljiti lanskoletni prvak Matej Bečan. "Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se ponovno odločil /a ak ti Ven nastop na državnem prvenstvu, cilj pa je seveda bolj mikavno svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec pri nas. Za to tekmovanje sem seveda vložil veliko energije, kajti imam precej manj skokov od ostalih, toda smučanje mi nekako bolj leži in /ato tudi ta uspeh. Čeprav so me ostali v skokih prehiteli, pa je bila /aloga i/ smučanja Zadostna /a zmagoslavje. Na SP si želim uvrstitve dO B. mesta, kar bi bila potrditev, tla sem sc pravilno odločil in vložil ogromno dela." je bil po tekmovanju presrečen novopečeni državni prvak Toni Košu. Ker pa se Svetovno prvenstvo ne/adržno bliža (od 11. do 16. februarja na Kobli) bodo naši najboljši /a dva tedna odpotovali na priprave v avstrijski Hochlil/en. kjer naj bi si nabrali novih moči in čimveč skokov za najpomembnejši cilj v tej se/oni. Na domačem terenu si Obetajo vsekakor visokih uvrstitev, s katerimi želijo ponovno doka/a ti, da so resnično med najboljšimi v tem športu, saj so od leta 1992 dalje na svetovnih in evropskih prvenstvih v tej disciplini osvojili že 13 medalj, od lega 6 /latih. Rezultati: - posamc/no: I. Toni Košir - 15.2. Uroš Ban - 15. 3. Matej Bečan - 17 (vsi ALC), - ekipno: L ALCELAN- 135. 2. Hrvaška 509, 3. ALC Restavracija - 357. 4. ALC "A"- 358. Zoran Kačič ATLETIKA_ Začela se je dvoranska sezona Kranj - Z mitingom Zimske radosti 2003. ki ga je v soboto v Ljubljani priredil AD Kronos. sc je začela se/ona atletskih tekmovanj v dvoranah. Na tekmovanju so nastopile tudi atletinje m atleti kranjskega Triglava. V absolutni kategoriji je Eva Pre/elj zmagala v skoku v daljino (550). na drugo mesto sta se uvrstila David Celar / osebnim rekordom v skoku v daljino (666) in Špela Voršič v troskoku (11.97). Celar je bil še tretji v troskoku. kjer je tudi dosegel osebni rekord (13.84). Kristina Gornik je bila v enaki ženski disciplini četrta (10 74), Špela Verovšek pa peta (10,30). Pri mlajših pionirkah je bila Špela Kern tretja v skoku v daljino (443). Pri starejših pionirkah je Neža Hafner /magala v teku na 60 metrov (8.22). Petra Perčič. ki bo pionirka še drugo leto, je v skoku v daljino /a 36 centimetrov i/boljšala osebni rekord in zasedla drugo mesto, tekla pa je še na 60 metrov m / osebnim rekordom (8,39) osvojila tretje mesto. Pri mlajših mladinkah je bila Teja Zupan najhitrejša v teku na 60 metrov (X.4()). Pri mlajših mladincih je V enaki disciplini Matic Jovanovič zasedel tretje mesto (7,56). Jure Kovač in Marko Preze^j sta tokrat prvič tekmovala pri starejših mladincih. Njun nastop je bil uspešen, saj je hil Jure drugi v teku na 60 metrov (7,22), Marko pa tretji v teku na 60 metrov / ovira mi (8.80). CZ. VATERPOLO__ Gostiteljem le dve točki ^ Kranj - Vaterpolisti so to soboto odigrali /e sedmi krog v prvem delu Že jutri, v sredo, bodo odigrali prestavljeni 5. krog. prvi del pa se bo končal prvi dan letošnjega februarja. V Kopru vodilno moštvo in branilec naslova kranjski Triglav Živila ni imel velikih težav s domačini, saj je bilo že na polovici srečanje kar 11:0 /a Vodilno moštvo na lestvici. V Mariboru se je Branik oddolžil /a po raz v Ljubljani in se / /mago prebil na drugi) mesto. V Kranju jc Kokra poka/ala eno najslabših iger in morala priznati premoč celjskega moštva. Do sprememb pa je prišlo tudi na lestvici strelcev. Seda) vodi vaterpolisti Posejdona Andrej /agernik. ki je v šestih tekmah dosegel 15 zadetkov, sledi pa mu repre/cntanl Alen Metlic, ki seje s šestimi zadetki v zadnjem krogu prebil na drugo mesto Zanimivo pa ho v bazenih že jutri, ko naj bi skoraj padla odločitev o končnem vrstnem redu. V Kranju bosta na sporedu kar dve tekmi, kajti vodilni Triglav Živila bo gostil Olimpijo (ob 20. uri), Kokra pa sedaj drugouvrščeni Branik (18.45 uri). Koper bo gostil Posejdon in upra vičeno lahko pričakujemo dve zmagi domačinov in eno gostov. Rezultati: KOPER : TRIGLAV ŽIVILA 3:18 (0:6. 0:6, 2:1, 1:6), BRANIK : OLIMPIJA 14:11 (3:3. 3:1. 4:3,4:4), KOKRA : POSEJDON 2:5 (0 1. 1:2. 0:1, 1:1). Jože Marine UMETNOSTNO DRSANJE ___________________ Gregor Urbas želi izboljšati najboljšo evropsko uvrstitev Jeseniee - Najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor Urbas. član Drsalnega kluba Jesenice, je pred novim iz/ivom v svoji karieri Skupa| s trenerko leno Babicki je odpotoval na Evropsko prvenstvo v Malmo na Švedskem. Pred odhodom je na treningih na Jesenicah in na Bledu vadil predvsem nov kratki program, pozornost pa je dal tudi utrjevanju kondicijc. Na Švedskem si želi predvsem izboljšati lanskoletno uvrstitev i/ l.ti/ane v Švici, kjer je bil 19. Pred odhodom je dejal: "Konkurenca bo huda. moja želja je predvsem, da 100-odstotno izpeljem program Uvrstitve tokrat ne bi želel napovedati, seveda si predvsem želim i/boljšati lansko. Pripravljen sem dobro in upam. da bom uspel." Gregor Ürbas bo v petek. 24. januarja, nastopil v kratkem, v soboto. 25. januarja, pa še v dolgem programu. J.R. Pedofilija na internetu - naraščajoč problem Bambi: pedofilska vsebina, skrita za nedolžnim imenom Virtualna pedofilija in pornografija sta naraščajoč problem. Po nekaterih podatkih je kar osemdeset odstotkov vsega slikovnega materiala na internetu pornografskega. Pravih, še posebej pa točnih podatkov o razširjenosti pedofilije oziroma otroške pornografije v Sloveniji ni. "Za vstop na spletno stran s pedofilijo sem plačal, da bi videl, kaj je tam. Nisem pedofil in menim, da je pedofilija grozna," je nedavno tega javnosti sporočil Pete Tovvnshend, nekdanji kitarist legendarne skupine The Who, potem ko so ga aretirali zaradi ogledovanja spletnih strani z otroško pornografijo. Svoje početje je opisal kot del preiskovanja, ki naj bi pripomoglo k zmanjšanju tovrstnega kriminala. 57-letnu britanska ročk legenda je samo vrh ledene gore številnih aretacij zaradi pedofilije sirom sveta. V zadnjih dneh svetovni namreč mediji poročajo 0 obširni mednarodni preiskavi ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (EBI), ki preiskuje otroško pornografijo. Samo v Veliki Britaniji so lako po poročanju tiskovnih agencij doslej aretirali 1.300 oseb, med njimi celo 50 policijskih predstavnikov in nekaj zvezdnikov. Med slednjimi je bila najodmevnejša prav aretacija 57-lelne rockerske legende, ki je trenutno proti varščini že na prostosti. Prikrito razpečevanje porno vsebin Virtualna pedofilija in pornografija je naraščajoč problem. Po nekaterih podatkih je kar osemdeset odstotkov vsega slikovnega materiala na internetu pornografskega. Problem je še toliko večji, ker se preko svetovnega spleta prvič podaja nezakonita vsebina (otroška pornografija) in ker se drugič ostala pornografska vsebina podaja na nezakonit način celo osnovnošolcem. Za kaj gre? Britanska raziskava je pokazala, daje spolnost na internetu problem, ki se ga ne zaveda večina staršev. Ugotovili so namreč, da je kar devetdeset odstotkov britanskih otrok med osmim in šestnajstim letom starosti na internetu že odprlo strani s pornografsko vsebino. Večina najstnikov uporablja internet doma, navadno takoj po šoli, ko so starši navadno še v službi. Na ta način lahko nekaj uric brezskrbno brskajo po svetovnem spletu in obiskujejo tudi pornografske strani, ki so dosegljive celo brezplačno. "Sodobni porno podjetniki" objavljajo na svojih spletnih straneh vabeče podobe, s katerimi pridobivajo nove naročnike. Porno strani poimenujejo /. nedolžnimi imeni, kot sta Bambi ali Palček Smuk, tako da lahko otroci sprva povsem naključno in nenamerno naletijo nanje ob brezplačnem brskanju po svetovnem spletu. Prvi stik s tovrstno vsebino, ob predpostavki, da otroka ob tem še nihče ne nadzoruje, pa kmalu pripelje do večkratnih ponovitev... Ameriška raziskava, ki se je osredotočila na pedofilske vsebi- Internetne porno strani privabljajo nove obiskovalce z brezplačnim ogledom podob zapeljivih deklet. Ljubljanska banka se je rešila tožbe varčevalca Prejšnji teden so sporočili, da je Trgovsko sodišče na Dunaju zavrglo tožbo, ki jo je zaradi izplačila devizne hranilne vloge proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki vložil varčevalec nekdanje sarajevske podružnice Ljubljanske banke Slobodana Sekuloviča. Sodišče je namreč ugotovilo, da odločanje o tej tožbi sploh ni v njegovi pristojnosti. Sekulovič, ki je bosanski in ameriški državljan, je preko dunajske odvetniške pisarne Dorda, Brugger & Jordis tožbo zoper Ljubljansko banko in Novo Ljubljansko banko vložil skoraj pred letom dni. Banki sta odgovora na dunajsko sodišče vložili maja lani, so pojasnili na Uradu RS za sukcesijo. Avstrijsko sodišče je na podlagi vložene tožbe, pojasnil toženih bank in izvedenih dokazov na ustni obravnavi nazadnje ugotovilo, da ni pristojno za odločanje o tem sporu in o tem obvestilo tožnika in toženi stranki. Svojo odločitev je sodišče argumentiralo z dejstvom, da avstrijsko pravo ne pozna t.i. univerzalne pristojnosti, in zato ne more razsojati o zadevi, ki je v nasprotju s pravnim redom države. Da bi določilo avstrijsko pristojnost nad omenjenim sodnim sporom, pa ni našlo nobene nave/.ne okoliščine, ker nobena od toženih strank v Avstriji niti nima svojega premoženja. Avstrijsko sodišče se zaradi tega potem ni spuščalo v vsebinsko odločanje ložbenega zahtevka. Bosanski državljan ima še vedno možnost pritožbe. S. Š. Na straneh s pornografsko in pedofilsko vsebino uporabljajo najnovejšo tehnologijo. ne na internetu, pa je razkrila, da po grobi oceni obstaja preko sto tisoč strani, ki ponujajo pedofilski material oziroma otroško pornografijo. Običajno osebe, ki imajo, milo rečeno, nezakonite namene, v spletu stike z otroki navežejo preko elektronske pošte, takojšnjih sporočil in. kar je v porastu, klepetalnic. Klepetalnice so namreč najenostavnejši zbir podatkov o obstoječih elektronskih naslovih, preko katerih se potem razpečuje pornografska vsebina. Ob tem staršem svetujejo, naj otroke vsaj naučijo, da preko svetovnega spleta nikoli ne posredujejo osebnih podatkov, da se ne srečujejo z neznano osebo "na drugi strani". Seveda pa je še najboljša zaščita, da otroke, ko se priklopijo na magični internet, nekdo nadzoruje. Pedofilske strani se skokovito množijo Pomenljivi so tudi naslednji podatki, ki jih je pred meseci posredoval Urad za mladino pri ministrstvu za znanost, šolstvo in šport. Prodaja spletne pornografije, vključno / video produkcijo in pripomočki, ki so na voljo na tako "demokratičnem mediju", kot je internet, je leta 1999 znašala osem odstotkov prihodka elektronske trgovine, kar znaša okoli osemnajst milijard ameriških do- larjev. S tem je tovrstna trgovina ena največjih na svetovnem spletu. V prvi polovici leta 2001 seje število spletnih strani z otroško pornografijo povečalo za 345 odstotkov. Opisani trendi prisotnosti pedofilije na internetu so grozljivi, še bolj zastrašujoči pa so pojavi, ki so jih zasledili v zadnjem obdobju. Preiskovalci tovrstnega kriminala so namreč zasledili, da se pojavlja vedno več slik z otroško pornografijo, ki imajo v ozadju vidne računalnike. To po mnenju strokovnjakov dokazuje, da so spolne zlorabe postavljene v domače okolje, ki ga navadni smrtniki razumevamo kot varno okolje. Torej, da v novejšem času narašča število otroške pornografije, ki so jo po vsej verjetnosti ustvarile osebe, ki so jim otroci zaupali. Naj ob tem še dodamo, da so znani primeri razbitja mednarodnih pedofilskih mrež, kjer so posebni agentje ob aretacijah med pedofilskim gradivom naleteli celo na fotografije, na katerih so bili samo osemnajstmesečni otro- Pedofilija v Sloveniji Pravih, še posebej pa točnih podatkov o razširjenosti pedofilije oziroma otroške pornografije v Sloveniji ni. Si pa lahko okvirno Pred samomorom umoril svojo ženo Ko so sredi decembra lani v Kamniku našli 58-letnika, ki je storil samomor, se policiji ni niti svitalo, da jo na njegovem domu čaka še eno truplo. Kamnik - Ljubljanska policijska uprava je prejšnji teden pojasnila okoliščine samomora 58-letnika iz okolice Šentvida pri Stični, ki si je življenje vzel sredi decembra v stanovanju na Prešernovi cesti v Kamniku. Kot so ugotovili, je samomorilec verjetno tudi morilec, saj naj bi nekaj dni pred samomorom na svojem domu s sekiro umoril 63-letno ženo. Ko so se namreč grosupeljski policisti oglasili na njegovem domu, da bi ženo obvestili o moževi smrti, so bila vrata zaklenjena, na trkanje pa se ni nihče oglasil. Policisti so poslali sumničavi, zato so s silo vstopili v stanovanje in na tleh dnevne sobe naleteli na žensko truplo. Žena je po ugotovitvah kasnejše obdukcije umrla zaradi poškodb glave in možganov, povzročenih s topimi udarci sekire. Domnevni motiv za umor naj bi bili stalni prepiri med zakoncema. Po izsledkih policije se je mož po storjenem umoru z avtobusom odpeljal v Maribor, kjer je nekaj dni preživljal po različnih gostiščih, nekaj časa se je zadrževal tudi na Ptuju, nazadnje pa se je /našel v Kamniku, kjer si je sodil sam, še preden bi ga doletela sodna roka pravice. S.Š. sliko ustvarimo i/, nekaterih izsledkov maloštevilnih raziskav oziroma anket med slovenskimi uporabniki interneta. V eni izmed njih (Raba interneta v Sloveniji, dostopna je na www.ris.org) je 1.200 uporabnikov interneta razkrilo naslednje: da spolno nadlegovanje po internetu preko zgoraj opisanih pošiljanj tovrstne vsebine preko elektronske pošte ali klepetalnic redno doživlja petina anketiranih, trinajst odstotkov ga doživlja pogosto, naslednja petina uporabnikov interneta pa ga je doživela izjemoma. Še bolj zanimiv je podatek, da zgolj trije odstotki uporabnikov interneta v Sloveniji šc nikdar ni naletelo na pedofilske vsebine v svetovnem spletu, ne glede na to, ali so si jo kasneje ogledali ali ne. Zgolj enajst odstotkov uporabnikov pa je takih, ki so na povezave s tako vsebino že naleteli, vendar si je niso nikdar ogledali. Slovenska policija prejema prijave o internetni pedofiliji v Sloveniji, vendar zaenkrat domače produkcije ali pedofilskih mrež šc niso odkrili. V večini primerov gre namreč za razpečevanja materiala, ki je prisoten na svetovnem spletu, med tem največ ameriškega, kjer je pedofilija najbolj razširjena. Čeprav ne smemo posploševati, pa ob pomanjkanju podatkov o razširjenosti virtualne otroške pornografije v Sloveniji navedimo nekaj statističnih podatkov generalne policijske uprave o številu posilstev, spolnega nasilja in Starši, ki bi radi svojim otrokom otežili dostop do erotičnih in pornografskih vsebin na svetovnem spletu, boste na slovenskem iskalniku Najdi.si našli storitev Družinski filter, ki so jo razvili v sodelovanju z Uradom RS za mladino. Gre za prvo tovrstno storitev v Sloveniji, če ne celo prvo v tem delu Evrope. Z Družinskim filtrom (brezplačna povezava) boste otrokom zagotovili varno brskanje po internetu in jim onemogočili dostop do erotičnih in pornografskih vsebin. Ne smete pa pozabiti, da so največja otrokova zaščita skrbni starši. Če pogledamo osumljence zaradi kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja za obdobje 1999 - 2001, so bili to žrtvam starši (tudi krušni in rejniki) v 43 odstotkih primerov, slabih petnajst odstotkov je bilo ostalih sorodnikov, desetina je bilo učiteljev, dva odstotka sosedov ali prijateljev, skoraj tri desetine pa delodajalcev, zdravstvenih delavcev ali duhovnih vodij. Za to triletno obdobje obstajajo tudi podatki o prikazovanju ali izdelovanju pornografskega gradiva mladoletnikom. Statistika je pokazala, da so to v četrtini primerov počeli starši, krušni starši ali rejniki, v treh desetinah primerov so bili tega osumljeni sosedje, prijatelji ali znanci žrtev, 35 odstotkov osumljencev je bilo njihovih Klub Čudežna dežela Med najbolj znanimi primeri pedofilije v zgodovini je bilo tudi leta 1998 razkriti Wonderland klub (Klub Čudežna dežela). Ta je bil pred septembrom 1998 najbolj organiziran in dodelan pedofilski obroč, ki je deloval le preko interneta. Izviral je iz ZDA, razpršen pa je bil po 49 državah sveta. Med 200 člani so bili tako srednješolci, piloti kot tudi učitelji. Klub je deloval zelo pazljivo, število članov je bilo omejeno, delovali so v veliki anonimnosti in uporabljali najsodobnejšo tehnologijo. V Čudežni deželi so bili zbrani le največji pedofili sveta, saj je potencialne člane, ki so morali plačevati astronomske članarine, preverila posebna komisija, ki se je osredotočila na njihovo preteklost in življenje, na svojem trdem disku pa so morali imeti vsaj deset tisoč pedofilskih podob. Člani so se med seboj poznali po nadimkih. Čudežna dežela, kjer se je obračalo na milijone pedofilskih podob, filmov in prenosov v živo, se je začela rušiti leta 1996, ko so angleški policisti pri aretaciji nekega pedofila preverili tudi njegov računalnik in zasledili omenjeno organizacijo, katere član je bil. Zaradi stroge zaupnosti je policijska preiskava trajala slabi dve leti, vse do 2. septembra 1998, ko so v Evropi, Avstraliji in ZDA skupaj aretirali okoli 70 osumljencev. spolnih napadov na osebe mlajše od 15 let v slovenskih družinah za obdobje od leta 2000 do 30. junija 2002. Tako je policija v tem obdobju evidentirala 47 posilstev in osem poskusov posilstev, 26 primerov spolnega nasilja in kar 169 spolnih napadov na osebe mlajše od 15 let (od tega dva poskusa). V tem obdobju je policija obravnavala tudi 29 kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Prednjačijo starši in sorodniki Med primeri spolnega napada na mlajše od 15 let v letih od 1999 do 2001 je bilo 22 odstotkov osumljencev ali njihovih staršev, krušnih staršev ali rejnikov, 15 odstotkov ostalih sorodnikov, slaba tretjina je bilo sosedov, prijateljev, znancev, v šest odstotkih primerov so bili osumljenci v odnosu z žrtvami kot učitelji, v štirih odstotkih kot zdravstveni delavci, duhovne vodje ali sošolci, 22 odstotkov osumljencev pa z žrtvami ni imelo nobene povezave. sorodnikov, le desetina osumljencev pa z žrtvami ni imela nobene povezave. Po slovenski zakonodaji je vsakršna spolna dejavnost (tudi virtualna pornografija) prepovedana z osebami mlajšimi od štirinajst let. Če se ustavimo zgolj na virtu-alni pedofiliji ali pornografiji, 187. člen Kazenskega zakonika navaja, da se vsak, ki bi osebi, mlajši od 14 let, prodal, prikazal ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogočil, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizual-ni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji pokaže pornografsko predstavo, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. V drugem odstavku istega člena pa je navedeno, da se tisti, ki zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdivizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo, kaznuje z zaporom do treh let. Simon Šubie, foto: Tina Doki Petkov požar ugonobil sobi in del hodnika v nadstropju Mihov dom pod Vršičem v ognju V petek, 17. januarja, zvečer je zaradi pregretega dimnika zagorelo v prvem nadstropju Mihovega doma, ki je v lasti kranjskogorskega planinskega društva. Škodo naj bi ocenili danes. Kranjska Gora - Iz regijskega centra za obveščanje praktično vsak dan poročajo o t.i. dimniških požarih, do katerih v kurilni sezoni prihaja na različnih koncih Gorenjske. Praviloma ne povzročajo večje škode, saj jih lastniki s pomočjo gasilcev zatrejo že v kali. Mihov dom pod Vršičem, na nadmorski višini 1159 metrov, bi jo v petek zvečer zanesljivo odnesel dosti slabše, če se gospodar planinskega društva Kranjska Gora, ki je popoldne zakuril v peči na trda goriva, zvečer ne bi vrnil v dom in opazil gostega dima. Predsednik kranjskogorskega planinskega društva Andrej Kolenc je povedal, da je bil dom že dalj časa zaprt. Z zadnjim najemnikom so imeli namreč težave, ki so jih razčiščevali celo na sodišču, "/daj smo Andrej Kolenc končno dobili novega najemnika, ki bi dom znova odprl, pa se je zgodilo tole," je dejal Andrej Kolenc. Mihov dom stoji ob regionalni cesti, ki pelje i/ Kranjske Gore proti Vršiču. Da bi mra/ ne povzročil škode na vodovodnem sistemu, so ga decembra začeli ogrevati. Tudi v petek popoldne je gospodar planinskega društva prišel v dom in z lesnimi briketi zakuril v peči na trda goriva. V domu je počakal, dokler ogenj v peči ni pojenjal, nato pa krenil proti koči na Gozdu. Ko pa seje okrog pol sedmih zvečer vrnil v Mihov dom, je opazil močan dim. Brž je pregledal vse prostore v pritličju in nadstropju. Gorelo je v nadstropju, kjer seje ogenj od dimnika širil po lesenem stropu in stenah. Požar so omejili in pogasili kranjskogorski prostovoljni in jeseniški poklicni gasilci. Ogled je potrdil, da je zagorelo, ker se je pregrel dimnik. Škoda naj bi bila natančneje znana danes, ko naj bi si dom ogledali tudi zavarovalniški cenilci. "Dom je zavarovan," je potrdil predsednik društva Andrej Kolenc. "Ogenj je povsem uničil dve sobi in del hodnika v nadstropju, medtem ko preostala polovica nadstropja in pritličje, v katerem so kuhinja, velika jedilnica, sanitarije in skladišče, ni prizadeto." Helena Jelovčan, loto: Gorazd Kavčič Lani pregledali 805 računalnikov in 3190 računalniških programov Tržni inšpektorji proti piratom Pregledi so učinkoviti, saj se delež nelegalnih programov zmanjšuje. Prva pravnomočna sodba računalniškemu piratu iz Nove Gorice. Kranj - Po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah lahko tržna inšpekcija brez naloga sodišča preišče podjetja, osumljena kršitev avtorskih pravic. Na republiškem tržnem inšpektoratu so ustanovili posebno skupino desetih inšpektorjev iz glavnih slovenskih regij, ki so usposobljeni za postopke proti računalniškim piratom. odkrili 476 ali skoraj petnajst odstotkov nelegalnih. Inšpektorji so vložili 23 predlogov sodnikom za prekrške. Število inšpekcijskih pregledov i/, leta v leto narašča. V letu 1998 jih je bilo 22, leta I999 70. leta 2000 106, leta 2001 110 in lani 116, kar je skoraj šest odstotkov več kot leto poprej. Protipiratska dejavnost ima razen kazenskih sankcij tudi pomemben preventivni učinek, zaradi česar je, kol pravijo v BSA (Business Software AÏliance - združenju proizvajalcev programske opreme) za povišanje stopnje legalne uporabe računalniških programov še posebej pomemben. Slovenska BSA pazljivo spremlja in pospešuje aktivnost tržnih inšpektorjev. V postopkih pred sodnikom za prekrške tudi sodeluje z vlaganjem tožb za škodo, ki je bila z nelegalno uporabo računalniških programov povzročena njenim članom. Prva pravnomočna sodba 23. oktobra lani je Višje sodišče v Kopru zavrnilo pritožbo V.V., lastnika in poslovodje Gorice, in potrdilo majsko sodbo okrožnega sodišča v Novi Gorici. Sodišče je V.V. zaradi nalaganja nelegalnih kopij računalniških programov članov BSA na diske kupcev osebnih računalnikov od januarja do julija 1997 obsodilo na šest mesecev zapora oziroma na tri leta pogojne zaporne kazni. Sodba višjega sodišča, s katero je prvostopenjska postala pravnomočna, vsebuje nekatere pomembne pravne ugotovitve, med njimi tudi naslednjo: "Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, ko trdi, da je obtoženi s prodajo računalnikov, opremljenih z nele- galno programsko opremo, dosegel, da je bila njegova ponudba ugodnejša od ponudbe konkurentov." Pristojni slovenski organi so spremljali obtoženčeve aktivnosti od leta 1992, ko slovenska podružnica BSA še ni bila ustanovljena. BSA je nadaljevala njihovo delo s pomočjo zasebnih detektivov, z vlaganjem kazenskih ovadb, s predlogi za pospešitev postopka in z izvedenskim pričanjem na sodišču. H. J., loto: Tina Doki Med pregledanimi računalniškimi programi vse manj nelegalnih. Največji "mojstri" so študentje in dijaki. Inšpektorji so od lanskega septembra do novembra preverili spoštovanje avtorskih pravic na računalniških programih pri 69 končnih uporabnikih po vsej Sloveniji. Pri njih so preiskali 805 računalnikov in 3190 računalniških programov, med katerimi so nalniške trgovine v bližini Nove Padalec strmoglavil, trki na smučišču Preddvor - V soboto okrog enih popoldne se je 40-letni S.B. iz Nove Gorice z jadralnim padalom pognal z zalelišča na Potoški gori. Zaradi ponesrečenega odskoka je po približno sto metrih leta strmoglavil. Na pomoč so pohiteli reševalci z. zdravnikom in policijskim helikopterjem. S.B. so prepeljali v dolino, od lam pa na urgen-co v Klinični center. Krvavec - Na smučišču pa je v nedeljo prišlo do dveh hujših nezgod. 31-letni Radovljičan se je okrog desetih dopoldne z desko spustil z vrha Krvavca proti enosedežnici Njivice. Pri drugem stebru dvosedežnice je med vijuganjem zapeljal prek rdečega količka, ki označuje vodne ventile za umetno zasneževanje. Padel je na hrbet in obležal. Pomagala mu je zdravnica iz kranjskega zdravstvenega doma, ki je ugotovila zlom desne goleni. Pri spodnji postaji gaje čakal "rešilec" ter ga odpeljal v Ljubljano. Nekako v istem času je v bližini brunarice Sonček smučal 42-letni Ljubljančan. S sposojenimi, smučmi seje spustil proti enosedežnici Gospinca. Po kakšnih petih ali desetih metrih je smuči prekrižal, pri čemer se je odpela vez. na desni nogi, padel je in obležal. Tudi njemu je najprej pomagala zdravnica, nato pa so ga z zlomljeno golenjo reševalci pospremili na urgenco Kliničnega centra. H. j. Odločba Ustavnega sodišča RS v prid policiji Policist lahko preverja kogarkoli, kadarkoli Ustavno sodišče odločilo, daje prvi odstavek 14. člena zakona o varnosti cestnega prometa, ki govori o policijskih pooblastilih, skladen z Ustavo. Ljubljana - Pobudnik ustavne presoje Dean Gončina iz Ljubljane, s katerim se strinjajo tudi številni drugi slovenski vozniki, namreč meni, da policist voznika ne more ustaviti samo zato, ker se po naključju vozi po cesti, na kateri trenutno "dela", če ni storil nobenega prekrška. Policijska pooblastila, kijih glede nadzora prometa na cestah vsebuje prvi odstavek 14. člena zakona o varnosti cestnega prometa, si po njegovem policisti preveč "svobodno" razlagajo v svojo korist. Zaradi njihovega poseganja v zasebnost naj bi bil v nasprotju z. Ustavo. Ustavno sodišče je v postopku z.a preizkus pobude odločilo nasprotno, kot trdi pobudnik; omenjeni odstavek 14. člena ni neskladen z Ustavo. Povezan je s 13. členom zakona, ki govori o konkretnih nalogah policije pri zagotavljanju čim večje varnosti cestnega prometa v skladu s pristojnostmi, določenimi z mednarodnimi pogodbami, zakoni in podzakonskimi predpisi. "Sporni" odstavek pa govori, da policisti pri izpolnjevanju svojih nalog urejajo in nadzorujejo promet na vseh cestah, ki so dane v uporabo /a cestni promet, kar velja tudi z.a vsa vozila, voznike in druge udeležence prometa. Za primer sodišče navaja prvi odstavek 100. člena zakona, ki določa, da morajo biti pozimi in v zimskih razmerah motorna vozila \ cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo. Po prvem odstavku 120. člena lahko policist odredi preizkus alkoholiziranosti, 217. člen govori, da mora voznik na zahtevo policista omogočiti pregled vozila, opreme, naprave in tovora, skratka, policijske naloge kot tudi pooblastila so jasna, pri tem pa je pravica posameznika do nedotakljivosti podrejena pravici vseh udeležencev, da so v prometu varni. V tem smislu zavesi, da policija lahko vozilo ustavi in pregleda, čeprav voznik ne stori nobenega na zunaj opaznega prekrška, vpliva na ravnanje voznika lako glede njegovega psihofizičnega stanja kot glede stanja vozila in tovora, to pa nedvomno prispeva k večji varnosti v prometu. Glede na naravo preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (na primer stopnja alkoholiziranosti. zimska oprema, dokumenti) policija nadzora ne more vezati na noben zunanji, naprej viden znak ali na razloge za sum. Pri uresničevanju pooblastil iz prvega odstavka 14. čle na gre praviloma za nadzor nad izpolnjevanjem takšnih obveznosti, kjer t.i. sprožilna situacija ne obstaja. Zato je tak nadzor lahki) učinkovit le, če je preventiven. Helena Jelovčan KRIMINAL Cigarete, pijača, denar... Kranj - Iz gostinskega lokala Caffe Prim v Kranju je neznani vlomilec v noči s četrtka na petek odnesel 23 škatlic cigaret in stek leiiico žgane pijače, hkrati pa še denarnico s 5000 tolarji. Kranj - Iz kleti v Mlakarjevi ulici je neznani vlomilec odnesel dva para smuči, vredna približno 90.000 tolarjev. Kranj - Neznanec je v petek skozi odklenjena vhodna vrata vstopil v stanovanjsko hišo v Britofu. Odnesel je denar in bančne kartice, s čimer je lastnika oškodoval za okrog 300.000 tolarjev. Osumljena roparja v sodnem priporu Kranj - V četrtek pozno zvečer, okrog desetih, se je na Okrožnem sodišču v Kranju končalo zaslišanje 24-letnih J.S. in A.B. iz Zirov. osumljenih naklepnega in izjemno brutalnega ropa na Petrolovem bencinskem servisu v Gorenji vasi. Po zaslišanju sta se oba osumljen ca preselila v sodni pripor, kjer bosta pričakala sojenje. H. J. NESREČE Zbila 18-letnega pešca Lesce - 20-letna T.P. z Bleda je v petek, 17. januarja, pred sedmo zjutraj z osebnim avtom fiat tipo 1,4 vozila po lokalni cesti od Begunj proti Lescam. Pri odcepu za letališče Lesce je takrat nepravilno, kot so ugotovili policisti, po desni strani hodil še ne 18-letni Radovljičan brez kresničke. Zaradi vožnje preblizu desnemu robu ceste ga je voznica zadela v levo nogo. Padel je na pokrov avtomobilskega motorja in nato na cesto. Reševalci so ga hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Policisti bodo voznico kazensko ovadili, pešca pa za prekršek denarno kaznovali. Trk na nasprotnem smernem vozišču Vrba - V soboto. 18. januarja, ob 11.10 je 45-letni D.T. iz Kranja z avtom daevvoo racer vozil po avtomobilski cesti od Lipe proti Lescam. Ko je pripeljal mimo nadvoza regionalne ceste, je v desnem, slabo preglednem ovinku, zavil na nasprotno smerno vozišče. Ravno takrat je po njem pravilno pripeljal voznik golfa 1,8 GL, 37-lelni V.V. iz Ljubljane. Avtomobila sta se oplazila. Racer se je obrnil za 180 stopinj in zdrsnil v jarek ob cesti, golf pa je po oplaženju odbilo naprej v desno in prek nasprotnega smernega vozišča v sneg. Povzročitelj seje v nesreči huje ranil, reševalci si) ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zaradi povzročitve prometne nesreče in vožnje pod vplivom alkohola (1,55 grama) bo moral D.T. plačati denarno kazen in se zagovarjati pri sodniku za prekrške. Pred Torovim v avto pred seboj Kranj - Na avtomobilski cesti pred cestninsko postajo Torovo seje v nedeljo, 19. januarja, nekaj minut po tretji uri zjutraj zgodila huda prometna nesreča. Í9-letni Í.R. iz Kamnika je s škodo favorit glx vozil od Kranja proti cestninski postaji, hitrosti pa ni prilagodil vremenskim razmeram. Bila je noč, zaradi goste megle pa vidljivost zmanjšana na 80 do 100 metrov. Ko je I.R. pripeljal pred Torovo, je dohitel osebni avto renault clio, ki gaje vozil 21-letni Kranjčan J.P, in silovito trčil v njegov zadek. V nesreči sta se voznik clia J.P. in sopotnik na zadnjem sedežu škode, 31 -letni J.B. iz. Kamnika, huje ranila. Odpeljali soju v Klinični center. Voznik I.R. in sopotnika v cliu, 15-letna G.Š. in J.G., oba iz Kranja, so se lažje ranili. Povzročitelja trka bodo policisti kazensko ovadili. H. J. Gregor Kraje, direktor urada vlade za informiranje Če si butec, ni važno, ali si iz velike ali majhne države Za Gregorja Krajca, rojenega Kranjčana, nekdanjega dopisnika slovenskega radia in televizije iz Bruslja, je Evropa stalen izziv. Sedaj je še posebej, saj gaje novi predsednik vlade mag. Anton Rop prepričal in postavil za direktorja vladnega urada za informiranje. Zaradi funkcije je eden najodgovornejših za uspeh ali neuspeh obveščanja ljudi o Natu in Evropski uniji ter obeh referendumov. Gregor Kraje Slovenk in Slovencev ne namerava prepričevati z dragimi spoti in jumbo plakati, ampak predvsem z dobro informacijo, da bodo ljudje vedeli, zakaj bodo glasovali za Evropsko unijo in Nato in zakaj morda proti. Gregorju in soprogi Mateji se je pretekli teden rodila hčerka Klara. Čestitamo! Vaše imenovanje za direktorja vladnega urada za informiranje je povzročilo med časnikarskimi kolegi in v javnosti veliko zanimanje in naklonjenost. Odgovarjati morate na številna vprašanja, gledati v objektive kamer, se smehljati, kar je sicer Vaša naravna lastnost. Ali postaja to že naporno? "Zadnjih štirinajst dni je hilo tega res veliko. Sedaj se počasi umirja. Je pa to slu/ha, v kateri je treha vzeti v zakup tudi take obveznosti in odgovarjati na vprašanja kolegic in kolegov novinarjev in razen tega še opravljali svoje delo." Za pogovore pogosto prosimo ljudi, ki so na nek način povezani z Gorenjsko. Vi ste eden takih. Kolikor vem, ste preživljali otroštvo na Bledu. "Rojen sem bil v Kranju, moja mama pa je bila z Bleda in se je pisala Koželj. Eno leto smo živeli na Bledu, potem pa smo se preselili, vendar sem hodil vsako leto vsaj za en mesec na Bled na počitnice, kjer smo dan na dan dirjali po Grajski. Spomnim sc Jaše Pirkmajerja, ki je danes mornar. Sama Vidica, ki je zaposlen v No vem mestu, pa Rantovih in še koga od sosedov. Bilo nas je od deset do petnajst, prava klapa, ki je znala tudi marsikaj ušpičiti. V naši okolici je živel starejši par, ki je imel na vrtu čudovite jagode. Mikale so nas in ko smo zvedeli, da sta šla gospa in gospod v toplice, smo jih napadli. Drugi dan smo rabutanje ponovili, vendar sta se gospodarja ponoči nepričakovano vrnila in nas zalotila. Gospod je priletel iz hiše kar z, zračno puško. Bežali smo kot strele." Veliko ljudi Vas pozna s televizije, kjer ste vodili oddajo o Hugu. 0 tej oddaji so Vas spraševali v skoraj vseh dosedanjih intervjujih. Jaz Vas ne bom. Sprašujem pa, ali je bila televizija vaš prvi preizkus v novinarstvu in voditeljstvu. "V osnovni šoli sem pisal v šolske časopise. Moj prvi resni medij pa je bil radio, za katerega sem stalno govoril, da je najbolj fer. Mene nihče ne vidi, jaz ne vidim nikogar, samo slišimo se. Zato sprva nisem imel posebno veliko želja po delu na televiziji. Kasneje se je obrnilo in sem delal tudi na televiziji. Vseeno pa je bil radio prvi medij, s katerim sem se srečal in kjer sem prijel za mikrofon ter šel med ljudi delat ankete. Radio mi je ostal simpatičen, čeprav ima tako kot televizija svoje prednosti in slabosti. Radijski mikrofon je vsaj za začetnika nekaj posebnega in imaš do njega drugačen odnos." Pomembno je, kaj imaš v glavi Izredno hitro ste napredovali do dopisnika slovenskega radia in televizije iz Bruslja, iz središča združujoče se Evrope v času, ko so bila na vrhuncu pogajanja med Evropsko unijo in Slovenijo o našem članstvu. Je bil vstop v mednarodno novinarsko areno težak. Sklepam, da je bil, kljub temu da ste bili dinamičen človek, zelo iznajdljiv, izobražen, z diplomo pravne fakultete in z odličnim znanjem jezikov. "Jezike sem znal in s tega vidika nisem imel nobenih problemov. Za Bruselj sem se v bistvu zelo lahko odločil. Evropsko unijo in njeno delovanje sem poznal in kar precej natančno sem lahko predvideval, kaj bom v Bruslju počel. Vedel sem, da bom moral priti do takšnih ali drugačnih informacij, tudi osebnih in da se bom moral pač znajti tako, kot bi se moral tudi, če bi ostal v Ljubljani. Bruselj zame ni bila neznanka. Še največja neznanka je bila zagotovitev stanovanja in kako sc bom prilagodil na razmere in življenje v takem mestu. Odločitev za dopisništvo v Bruslju je bila tako lažja od odločitve za prihod na te- levizijo in sedaj na urad, za katerega sem v splošnem vedel, kaj dela, marsikaj pa spoznavam šele sedaj. To je promocija Slovenije na tujem, priprava in izdaja raznih brošur, priprava in vodenje konic cene za novinarje po sejah vlade, kjer moraš biti popolnoma na tekočem z delom vlade, in še kup drugih stvari." Ali je v Bruslju poročevalec iz manjše in manj znane države v podrejenem položaju v primerjavi s poročevalci iz velikih držav, na primer Nemčije, Francije, Italije in Velike Britanije. Ali je za večje lažja pot do informacij, do glavnih virov obveščanja? "V štirih letih mojega dela v Bruslju se mi ni nikdar zgodilo, da bi me kdo ocenjeval ali podcenjeval, ker sem iz. manjše države, ki si šele prizadeva priti v Evropsko unijo, in morda ocenil, da se zaradi tega z menoj ne splača ukvarjati. Res je, da ima dopisnik nemške ali francoske televizije, ki ima za seboj številnejše občinstvo, večjo težo kot na primer jaz, ki sem delal za dva milijona ljudi. To je dejstvo, ki ga ni mogoče spremeniti. Morda se kolegu iz velike države na začetku njegovega dela prej in lažje odprejo pomembnejša vrata kot dopisniku iz Slovenije. Ko pa si enkrat noter, je važno samo to, kaj imaš v glavi in ne, kaj si in od kod prihajaš. Če iz.padeš kot butec, te bodo imeli za takega ne glede, ali si iz velike ali majhne države. Vedeti moraš, za kaj pri posamezni stvari sploh gre." Se Vam kdaj Stoti po Bruslju, po belgijskih prijateljih, znancih? "Z ženo sva zelo mlada šla v Bruselj in sva lam sploh prvič živela skupaj. Razumljivo je v Bruslju del mojega življenja in del mojih spominov. V Bruslju sem preživel polovico svojega aktivnega življenja. V Ljubljani je kakovost življenja višja, vendar ima tudi Bruselj svoje prednosti. Je večji in bolj mednarodni in za razliko od Pariza ali Londona lažje obvladljiv. Tak je kot Zagreb ali morda malo večji. Če ti meščan Bruslja pove, v kateri občini ali Ulici je doma, veš, kje je to. Z belgijskimi prijatelji se od časa do časa slišimo, prav tako pa tudi s sedanjima dopisnicama Tanjo, ki dela za radio in televizijo, in Majo, ki poroča za STA." Ali Vas ni nikdar vleklo v stroko, v kateri ste se izšolali. V Ljubljani ste diplomirali na Pravni fakulteti, v Bruslju pa končali magisterij. Pričakovali bi Vas v pravosodju, v gospodarstvu, v odvetništvu. Je časnikarstvo, v katerem ste sedaj v malo drugačni vlogi, tako mamljivo? "Ha. Ko sem začel študirati pravo, sem vedel, da ne bom sodnik, tožilec ali odvetnik. Tudi pravo je obrt tako kot novinarstvo ali zobozdravstvo. Če bi imel sorodnika z odvetniško pisarno, tožilca ali sodnika bi bilo lažje. Nočem reči, da bi morda zaradi tega lažje dobil službo. Zanesljivo bi bil prej noter in bi hitreje spoznal razmerja, posebnosti in tudi ovire. Imel sem kup sošolcev, ki so imeli sorodnike v pravni stroki in so imeli pred menoj prednost, vsaj na začetku poklicne poti. Mene je vlekla Evropska unija, ker sem vedel, za kaj gre. V Sloveniji so se takrat še zelo redki poglobljeno ukvarjali s to problematiko. Zato je bila še leta 1996 moja diploma iz Evropske unije na pravni fakulteti prava eksotika. Sošolci so mi rekli, pa Kraje, vzemi gospodarsko pravo, to je prihodnost. Saj so imeli prav. Gospodarsko pravo je denar. Tudi v Bruslju sem videl, kako so se na tem področju vrteli milijoni. Jaz sem vztrajal na Evropski uniji in v Bruslju končal magisterij iz. evropskega prava predvsem zato, da sem lažje razumel stvari in jih ocenjeval, bil kre-dibilnejši in tako spoznal še več ljudi." Ljudje morajo vedeti, zakaj bodo za ali proti O ponudbi predsednika vlade mag. Antona Kopa za vodenje urada za informiranje ste se morali odločiti zelo hitro. Kako se počutite na novem delovnem mestu ? "Odločiti sem se moral v treh dneh. Med tistim, kaj sem si predstavljal, da bom delal na tej funkciji, in dejanskim stanjem je malo razlike, vseeno pa je vodenje urada zame izziv. Deloma smo tudi državna uprava in to je zame nekaj novega. Doslej sem bil vedno odvisen od samega sebe, sedaj pa moram sodelovati z okrog 30 sodelavkami in sodelavci. Na takšnem položaju se moraš tudi zavedati, da to ni služba za nedoločen čas, do konca življenja, ampak si nanjo postavljen in kaj hitro lahko tudi odstavljen. Tako je pač z državnimi funkcionarji." Funkcijo direktorja urada za informiranje ste prevzeli v odločilnem času priprav na referenduma o vstopanju Slovenije v Nato in Evropsko unijo. Sedaj je že znano, da bosta 23. marca, do takrat pa ni veliko časa. "Prav to je bil argument, s katerim me je predsednik vlade prepričal, da sem sprejel njegovo ponudbo. 23. marec je res blizu, vendar je informacijska dejavnost potekala že pred mojim prihodom. Sedaj jo bomo samo še dopolnili." Kako se boste vsebinsko lotili propagande za Nato in Evropsko unijo. Bo to zgolj propaganda za nekaj ali obveščanje, v katerem bodo enakopravno predstavljeni argumenti za in proti vključitvi v Nato in Evropsko unijo? "Poudarek bo na obveščanju ljudi in ne na snemanju reklamnih spolov in obešanju jumbo plakatov. Državljanke in državljani morajo dobiti čim več informacij o organizacijah, v katere se želimo vključiti, da ne bodo mislili, daje Nato Amerika in daje edina naloga Nata zagotavljanje miru v Afganistanu in napadanje Iraka. Ljudem je treba na razumljiv način povedati, kako in zakaj sta nastala tako Evropska unija kot Nato in zakaj je prav, da se jima pridruži tudi Slovenija. Dobiti morajo toliko informacij, da bodo o njih razmišljali in se nato odločali. Zame bo največji uspeh visoka udeležba na referendumih. To bo znak, da imajo ljudje svoje mnenje in so ga pripravljeni izraziti in da ne bodo čez dve leti, kar se nam Sloven- cem rado dogaja, tarnali, da so se zmotili. Do referendumov ni veliko časa in ga bo treba maksimalno učinkovito izkoristiti, pri čemer bosta imeli še posebej pomembno vlogo obe televiziji. Jaz se bom trudil, da bi nalogo opravili kar najboljše, čeprav so konkretne odločitve v njunih rokah." Kakšna je trenutna naklonjenost Slovencev do članstva v Evropski uniji in Natu? "Evropska unija uživa med Slovenkami in Slovenci visoko stopnjo naklonjenosti. Prav tako tudi Nato, vendar nekoliko manjše, ampak še vedno dovolj za odločitev v prid članstvu v Nato. Organizirali bomo razprave po regijah in v Ljubljani ter povabili medije, da bodo poročali o teh dogodkih. Mi lahko organiziramo ne vem kakšne razprave, ki bodo brez učinka, če se o njih ne bo poročalo v javnosti." Ena od nalog urada je promocija Slovenije. Vsakič, ko nas zamenjajo s Slovaško, potegnejo na drog napačno zastavo ali zaigrajo napačno himno, zaženemo vik in krik, da smo premalo prepoznavni. Kaj moramo narediti, da bodo vedeli, kje in kdo smo? "Prav danes smo imeli sestanek s predstavniki Die Prcssè, ki bo pripravil obširno prilogo o Sloveniji. Sam nameravam še posebej vzpodbujati dejanja za našo večjo prepoznavnost v državah, kjer je ta najnižja. Te so zlasti Erancija, Velika Britanija, Belgija in tudi Nizozemska. V Italiji nas sever pozna, jug pa manj. Predvsem moramo v Sloveniji na tem področju stopiti skupaj in združiti sile. Seveda pa moramo biti realni in se zavedati, da obstaja naša država šele 12 let in da glede državnosti končujemo šele osnovno šolo. Mi lahko z.a promocijo zapravimo milijarde, pa prav zaradi tega ne bomo bolj znani. Za take reči je potreben čas. Tudi mene so v Bruslju kot dopisnika imeli večkrat za Čeha, za Rusa ali predstavnika katere od novih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Ljudje v Natu in evropski komisiji so že poznali Slovenijo, navadni ljudje pa zelo malo. V štirih letih se je prepoznavnost Slovenije bistveno povečala. Belgijci so nas poznali kot kandidatko za članico v Evropski uniji, vedeli so, da nas je dva milijona in da imamo 46 kilometrov morske obale. Za Belgijce je bilo to zanimivo, saj je njihova država le za polovico večja od Slovenije, vendar ima 10 milijonov prebivalcev, njihova obala pa je dolga nekaj nad 60 kilometrov. Naša prepoznavnost se bo še posebej povečala s članstvom v Evropski uniji in Natu. V središču pozornosti pa bomo že marca, saj bomo prvi od novih držav v Srednji in Vzhodni Evropi imeli referendum o članstvu v obeh organizacijah. Malta ga bo sicer izpeljala prej, vendar medijsko ne bo tako zanimiva kot mi." Ali se lahko zgodi, da bo Gregor Kraje čez nekaj let pomemben predstavnik Slovenije v Bruslju ? "Za stalno ne bi šel tja živet, za en mandat pa zanesljivo, vendar ne za prelaganje papirjev. Tega nisem vajen. Karkoli sem doslej počel v življenju, sem delal resno in odgovorno, predvsem pa tisto, kar sem rad delal. Tako stališče imam tudi glede mojega morebitnega dela v Bruslju." Jože Košnjek, slike Gorazd Kavčič Nedelja naj bo dan počitka Sindikati delavcev trgovine so že začeli akcijo zbiranja podpisov za referendum o odpiralnem času trgovin, ki naj bi bil na isti dan, kot referenduma o pridružitvi EU in Natu. GOSPODARSKI KOMENTAR Ljubljana - V petek seje dokončno razjasnil namen Sindikata delavcev trgovine Slovenije, da izpelje referendum o odpiralnem času trgovin, ki naj bi bil skupaj /. referendumoma o priključitvi Slovenije Kvropski uniji in severnoatlatskemu zavezništvu, torej 23. marca. Pogajanja z delodajalci ne dajejo v sindikatih zaželenih rezultatov, zato hodo Slovenke in Slovence vprašali, ali so za to, da so trgovine (razen nekaterih izjem) odprte le 10 nedelj v letu. "Prepričani smo bili. da živimo v državi, ki bo zagotavljala pravni red. v ihtavi, kjer ho parlament sprejel zakone, ki bodo zaščitili šibkejšega. Dogaja sc ravno na sprotno: država nima sistema za zaščito pravic delavcev, sodišča so prenatrpana, parlament pa je sprejel :akon. ki je zaščitil vclcir gOVCe, ki iivijo na račun ustrahovane, podcenjene in izmučene delovne sile m si klijejo dobičke. " S temi besedami je v petek začel tiskovno konferenco sekretar sindikata delavcev trgovine Sloveni je Sandi Bartol. Odločili so se, je še dodal, da bodo preprečili okoriščanje posameznih mogotee\ na račun zdravja tisočih dela\k m delavcev in poseganja v njihovo družinsko Življenje z vsemi posledicami. Želijo vzpostaviti ravnotežje med interesi potrošnikov in delodajalcev ter zaposlenimi v trgovini. Sindikat delavcev trgovine bije bitki) za primeren odpiralni čas trgovin že tri leta in na začetku leta 2001 je z izdajo Pravilnika, ko je bil gospodarski minister še dr. Se- njUT, že kazalo, da SOJO dobili. V sindikatih upoštevajo evropske nakupovalne trende in s tem podaljševanje odpiralnega časa trgovin, vendar je Slovenija tudi podpisnica Evropske socialne listine, ki določa nedeljo kot dan počitka Anketa med zaposlenimi v trgov i ni kaže na lo. da z nedeljskim delom soglaša le 0,2 odstotka, in ko je ministrica za gospodarstvo dr. Petrinova razveljavila prej orne njeni pravilnik, so sindikati dcla\ cev v trgovini izsilili socialni dialog. Po 11 krogih pogajanj v juniju lani je ta dialog pripeljal do kompromisa v pripravljenem za konu. viada ga je sprejela, vendar je liberalni del oblasti in lobi trgovcev preprečil njegov sprejem. Sindikat je v nadaljnjih pogaja njih pristal tudi na nedeljsko delo. vendar po pogojem bistvenega povečanja dodatkov k plači, let le v primeru, če delavci k temu dajo soglasje. Oba ta dva zahtevka sla se v nadaljnjih pogovorili po mnenju sindikalistov grobo zlorabila. s.i| Gospodarska zbornica Slovenije in njeno Združenje za trgov- sko dejavnost ne pristajala na več kot 60 odstotne dodatke (sindikat zahteva 90 odstotne i. pa tudi pristanek delavcev se izsiljuje nekorektno s pozicij moči. Ker se vsi dodatki obračunavalo le na izhodiščno plačo, bi pristanek na 60-odstOtni dodatek pomenil le 40 tolarjev dodatka na uro. oziroma 2X0 tolarjev za delo na eno nede Ijo. kar je po njihovem mnenju popolnoma nesprejemljivo. V sindikatih so namreč izračunali, da se je skupni prihodek na zaposlenega v obdobju 19Mb dO 2000 povečal za 77 odstotkov, čisti dobiček se je pot rojil, strošek dela v odhodkih pa zmanjšal /a 12 od stoikov. Izpolnitev njihovih zahtev bi pomenila v vsej Slovenip le 4 milijone tolarjev dodatnih stroškov, kar je ob vsem ustvaije nem prometu in dobičku po njihovem mnenju smešno nizka postavka. V sindikatih zelo dobro poznajo razliko med obratoval nim časom trgovin in delovnim časom delavcev v trgovini, vendar postajajo v razmerah, ko država ne izva|.i nadzora, te kategorije fal tesno povezane. Grožnje / od puščanjem delavcev so brez osno ve. saj je v trgov mi v sesplošen pojav veliko število nadur in neiz konsèenih letnih dopustov. V času ponovoletnih inventur so morali delavci v trgovinah delati tudi cele noči. Štefan Žargi Večina je prišla odločena Škofja Loka, Poljane, Kranj, Visoko - V nedeljo pozno popoldan, ko se je čas za glasovanje že počasi iztekal, smo obiskali štiri volišča, da bi ugotovili utrip referenduma. Za člane glasovalnih odborov lahko rečemo, da so večinoma razočarani nad udeležbo čakali na konec glasovanja, kar precej pa smo se načakali tudi mi, da smo našli vsaj po enega glasovalca, ki je bil pripravljen spregovoriti o referendumu, dane glasovalnih odborov smo povprašali po udeležbi in morebitnih vprašanjih in pritožbah udeležencev glasovanja ob tako dolgih in zahtevnih vprašanjih, glasovalce pa o tem, ali se jim zdi prav, da jih vse to sprašuje država. Mara Dedo-vič, Škofja Loka: "Po mojem mnenju bi želez nico radi razko sali: vsak bi ne kaj vzel, drugo pa bi pustili drŽavi. Jaz pravim, naj ostane tako. kot je, povsod po svetu država podpira železnice, zato naj ostane celovita tudi pri nas. Privatizacija bi pomenila tudi metanje ljudi na cesto, saj smo se že naučili v desetih letih, kako lo gre. Ostane naj tako. kot je! Kar pa se tiče telefona se moramo spomniti velike inflacije, kije bila, ko so nekateri vplačevali. Danes pa ne bodo vračala podjetja, ampak davkoplačevalci. Zato sem proti. Sicer pa je neumno, da nas vse to sprašujejo, saj bodo na redili vsaj na tričetrt po svoje. Skoda je zapravljanja denarja, saj 500 milijonov ni malo. Več referendumov bi morali dati skupaj! Če bi morali poslanci sami kaj dati. hi jih zagotovo ne bi bilo." Andraž Laz-nik, nadomestni član volilnega odbora na volišču v Škofji Loki: "Udeležba na volišču je zelo skromna Do 16. ure je prišlo pri nas glasovati le 18 odstotkov upravičencev, kar je znatno manj, kol je bilo na zadnjih volitvah. Ljudje na volišču nič ne sprašuje jo in vtis imam, da so že priprav- ljeni in odločeni o tem, kako bodo glasovali. Pri nas se telefonov z. vlaganji ljudi ni gradilo in to verjetno vpliva na to. tla so ljudje tudi za glasovanje manj zainteresirani." Brigita Primožič, članica volilnega odbora na volišču Poljane nad Škof jo Loko: "Udeležba je vsekakor manjša, kot na volitvah. Do II. ure smo imeli le 9 odstotna, sedaj, ob 17. uri pa je okoli 37 odstotna. Na predsedniških volitvah smo dosegu 7N odstotno udeležbo, danes pa bo verjetno nekaj nad 40 Odstotki. Ljudje ne sprašujejo, kaj vprašanja ponicni|o. bila pa so taka vprašanja dopoldan, saj vprašanj o železnicah nekateri ne razumejo. Predvsem jim ni jasno, kaj pomeni glasovati za in kaj po meni. če glasujejo proti. Imeli smo celo en primer volivca, ki ni želel niti dvigniti glasovnice z Vprašanji o železnici in je glasoval le o vračanju vlaganje v tele lonijo." Franc Dole-nee, iz Hotovlje pri Poljanah: "Predvsem mislim da je referendumov preveč in tla preveč stanejo. Država bi morala bolje poskrbeli za razrc-sevanje teh vprašanj, pa bi bilo manj referendumov. Poleg tega so vprašanja dolga in zahtevna, kar je zlasti problematično za starejše ljudi, ki vse to težko razumejo. Zlasti pri železnici zagotovo veija, da so lo vprašanja, na katera ljudje težko odgovorijo. Še enkrat: to bi morala rešiti drŽava.'1 Ludvik Meko-vič iz Kranja: "Vprašanja so res zapletena, zapleteno napi-I sana. vendar če I predlagatelji i™>- JHHI zberejo 40 podpisov, jim to demokratično možnost za odločanje ljudi država mora omogočiti. Pri železnicah, kot pri telefoniji se bo odločitev ponovno presodila in pokazalo se bo. za katero ljudje menijo, tla je najboljša. Pri telefoniji ne odloča jo le tisti, ki bodo dobili nekaj nazaj, pač pa imajo možnost odloča ti tudi tisti, ki bodo to morali ne-navsezadnje tudi plačati " . Janez Žumer, član volilnega odbora v Kranju: "Udeležba je vsekakor daleč pod našimi pričakovani i. saj je doslej, do 17. ure in 30 minut, glasovalo le 15,9 odstotka uprav ičen cev. Ljudje ne sprašujejo, kaj vprašanja pomenijo, in imamo vtis, da prihaja|o predvsem listi, ki so že odločeni o tem, kako bodo glasovali. Ostali so verjetno ostali doma. Gneče torej ni. vse poteka normalno." Jure Boljka, n a m e s t n i k predsednika volilnega odbora na Visokem pri Kranju: "Udeležba je. glede na predsedniške volitve precej nižja, saj ob 18. uri od 895 upravičencev prišlo glasovati le 240. kar je le dobra četrtina. Ljudje glede vpra Sanj nimajo pripomb, menim pa, da se na glasovanju dalj časa zadr žijo. Večina je sicer že seznanjena iz. medijev, nekateri pred glasova njem preberejo tudi referendumski razglas. Drugih posebnosti m pritožb ni." Štefan Le bar, z Visokega: "Mislim, da je prav. da je ta referendum. Ljud-ÉÈ^ J^m b' moril.i° dobiti l'-^^ ,KI/;'i- kai so v la Ll^àm. WÜ ç,a|, v tem oko hšu smo morah plačati vso nape Ijavo. v urbanih naseljih pa so pla čevali le prispevek za priključek. Poleg plačil smo morali se precej delali. Kar pa zadeva železnice, mislim, da bi se denar od prodaje, bom kar naravnost povedal, pokradel, lako. kot se sedaj dela, je vseeno, če ostanejo v državni la sli. ])ržava naj jih bolje podpre in razvija." Š.Ž. 99 Inflacija na "osi zla Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Pretekli teden je vrla slovenska vlada, le posebej njeni gospodarski ministri, napovedala križarsko vojno proti inflaciji. Pri tem je izbrala letnemu času primerno orožji in amrznila v glavnem cene. ki jih nadzoruje sama. Do konca aprila naj bi tako cene električne energije, železniškega potniškega prometa, naročnina na nacionalni radio in televizijo, cestnine na avtocestah tet'predvsem cene komunalnih storitev ostale nespremenjene. Vlada je sprejela tudi nov model cen naftnih derivatov ter do konca maja pod SVOJé okrilje \ zda tudi cene dieselskega goriva in kurilnega olja. Vsi zgoraj našteti ukrepi pa zahtevajo določen komentar, saj so glavna žarišča inflacije v Sloveniji v zadnjem ducatu let drugje. Zamrznitev cen ali uradna prepoved podražitev /c eden od receptov za izganjanje duhov inflacije, ki ga v naših krajih poznamo še iz prejšnjih časov, saj 11' to metodo Uporabljal le starorimski cesar Dioklecijan, v ne tako oddaljeni preteklosti pa so stvar prakticirali predvsem v vladali SFRJ. "Uspehe'' teh zadnjih .amr.nilcv i cn \cvcda po,na mo, saj so postali del gospodarske folklore nekdanje skupne države, najbo(j pogosta posledica pa je bila, da s,> se nato ob "odjugi" cene povišale tako za nazaj kakor tudi za naprej. Zamrzovanje cen je zato le navidezno zmanjševanje inflacije. Vlada je s svojim strinjanjem povečevanja z njene strani nadzorovanih cen v preteklih letih sama ustvarjala levji delež inflacije, zdaj pa skuša gasiti požar, ki ga je v bistvu sama zanetila, nato pa nanj še dolivala bencin. Ker pa bencin proizvajajo iz nafte, je potrebno razčistiti še eno "dogmo" o slovenski inflaciji. Že vse od leta I9W, ko je cena nafte na svetovnih trgih po nekajletnem zatišju začela vztrajno naraščati, sc na Slovenskem firi prepričanje, da %re največji del naše inflat \je pripisati visokim in rastočim cenam nafte. To seveda ni res, saj je nafta za ves primerljivi svet enako draga, pa imajo tamkajšnje driavt neka/krat nižjo inflacijo. S sedanjim ukrepom je vlada dosegla, da se bo višja cena nafte pokrila z znižanjem trošarin, kar pomeni, da sc hodo .manjšali prihod ki državnega proračuna. To luknjo bo morala vlada seveda pokriti z dvigom drugih davkov, zalo naj sc vozniki ne \cscli/o preveč. Država vedno dobi svoje, tako ali drugače. Glavni vzrok za inflacijo pri nas je prevelika poraba, ki se vzdržuje Z večjo rastjo plač. predvsem v storitvenem in javnem sektorju, kot pa raste skupni družbeni proizvod države. Rešitvi sta očitno dve, ali omejiti rasi plač ali povečati rast dohodka. Pivo hi lahko dosegli . odpra vo tako imenovane indeksacije plač, ostanka časov, ko je bila inflacija bistveno večja kot sedaj. Indeksaciji! | preprostem jeziku pomeni prilagajanje plač inflaciji, kar nadalje pomeni, da tako izračunane plače večajo tudi inflacijska pričakovan/a. A ker hi nenadna odporni indeksacije udarila predvsem ljudi z nizkimi dohodki, je potrebno upoštevati n a i elo postopnosti in namesto prilagajanja inflaciji, pla* <■. obrestne mere in cene storitev postopoma vezati na evro. Vlada je cene zamrznila v najhladnejšem tednu letošnje zime, samo upamo pa lahko, da spomladi in poleti, ko sc bo cenovni led stalil, ne ho postalo prevroče, lako cenam kol vladi. Iskratelin SI2000 V5 na globalnem trgu Kranj - Iz Iskratela so z več kol enomesečno zamudo v četrtek sporočili, da je glavni direktor Andrej Polenct v četrtek. 5. decembra, s poslovno enoto "Carrier Networks", podjetja Siemens, podpisal pO godbo o trženju in prodaji njihovega izdelka SI2000, programske vet zije 5. S tem je vključen v prodajno mrežo podjetja Siemens, ki obsega več kot 160 lokalnih podjetij, in reči je mogoče, da je na globalnem trgu. Na tržiščih. k|cr že podjetje Iskratel sam zelo uspešno prodaja SI2000 V5, bode s prodajo preko svojih tržnih kanalov nadaljevali. SI2000 V5 je najmodernejši digitalni telekomunikacijski sistem, ki je primeren za različne aplikacije na področju lelekomumkaei|. tako na področni govornih storitev, kot na področju širokopasovnih podatkovnih storitev. Š.Ž. DOBAVA KURILNEGA OLJA o.o. Dvorje 98 4207 Cerklje Z GOTOVINSKIM PLAČILOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OLJA tel: 04/23 1 5 742 yfax: 04/23 15 741 Enkrat za in enkrat proti Referenduma o železnicah in telekomunikacijah se je udeležila manj kot tretjina volivcev, na udeležbo pa so vplivali predvsem interesi. Čeprav bodo uradni rezultati referenduma o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic ter vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje znani šele v četrtek, ko bodo prešteta tudi glasovanja po pošti, pa je že jasno, da se je dobrih 31 odstotkov volivcev večinsko odločilo proti predlogom železničarjev in za vračanje celotnih vloženih sredstev v telefonijo. Začasni podatki o nedeljskem referendumu govori jo 0 tem. da sc je referenduma udeležilo 31,11 odstotka volilnih upravičencev, ki so na referendumu o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic glasovali 47,14 odstotka /a. 50,88 odstotka proti in 1,98 odstotka glasovnic je bilo neveljavnih. Veliko bolj prepričljivo pa seje pokazalo glasovanje 0 vračanju vlaganj v iavno telekomunikacijsko omrežje. kjer je bilo za vračanje 76,46 odstotka volivcev, pro ti je glasovalo 22,22 odstotka, neveljavnih glasovnic je bilo 1,12 odstotka vseh oddanih glasov, kot zna čiluost tokratnega referendumskega glasovanja je mogoče omeniti velike razlike v udeležbi, saj je bila v večjih mestih, kjer ljudje niso sov lagali v telefon sko omrežje zelo skromna - v večini pod 20 odsiot kov, medtem ko se je v okoljih, kjer so morali prebi \ ak-i plačevati in z delom sami graditi to omrežje, udeležba približala polovični. TAidi mi smo v nede Ijo obiskali nekaj volišč ter zabeležili nekaj zelo raz ličnih mnenj naključno izbranih volivcev. bol| kot lo pa bi se kazalo zamislili nad tem. kaj o takšnih rele rendumih meni velika večina, ki je ostala doma Š.Ž. Nov model za naftne derivate Minister za finance bo s prilagajanjem trošarine lahko zgladil velika nihanja pri cenah nafte na svetovnem trgu. Kranj - Vlada je na četrtkovi seji sprejela novo uredbo o oblikovanju een naftnih derivatov, ki po objavi v uradnem listu že velja in bo veljala do konca letošnjega maja Kot je znano, je Drnovškova vlada pred tremi leti sprejela model, po katerem so se cene naftnih derivatov spreminjale glede na gibanje cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter tečaj ameriš- kega dolarja v primerjavi s tolarjem. Po tem modelu so sc spreminjale le cene neosvinčenega 98-in 95-oktanskega bencina, cene plinskega olja D-2 in ekstra lahkega kurilnega olja pa so se oblikovale prosto. Čeprav je bil doslej veljavni način oblikovanja cen motornih bencinov uspešen (cene v Sloveniji so se gibale skoraj enako kot v državah Evropske unije), pa se je vlada odločila za spremembo zaradi vse večje negotovosti na svetovnem trgu naftnih derivatov, zviševanja cen in močnega vpliva na inflacijo. V novi uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov je ohranila temeljni mehanizem za izračun nabavne cene iz dosedanjega modela, hkrati pa je vključila nekatere spremembe. Po novem velja predpisani način oblikovanja cen za vse naftne derivate, to je za mo- Začasna cenovna ohladitev Vlada je do konca aprila zamrznila cene, ki so pod državnim oz. občinskim nadzorom. Kranj - Vlada je na četrtkovi seji v okviru prizadevanj za znižanje inflacije na znosnejših 5,1 odstotka sklenila, da do konca letošnjega aprila ne bo spreminjala cen, ki so pod njenim oz. občinskim nadzorom ali jih uravnavajo kako drugače. Zamrznitev je zajela cene, ki so pod vladnim nadzorom (elektrika za tarifne odjemalce, železniški prevoz potnikov, RTV naročnina, stari in novi učbeniki in cestnina), nekatere cene, ki jih nadzorujejo lokalne skupnosti (osnovne komunalne storitve), cene, ki se oblikujejo na podlagi različnih modelov (zemeljski plin iz, transportnega omrežja in daljinsko ogrevanje) ter davčne in druge dajatve, ki vplivajo na oblikovanje teh cen ali so njihov sestavni del (takse in povračila pri komunalnih storitvah, povračilo za uporabo cest). Zamrznitev ne velja za cene tele- komunikacijskih in poštnih storitev, ki so prešle v pristojnost neodvisnih agencij; vlada pa kljub temu pričakuje, da bodo pri določanju cen v sodelovanju z uradom za makroekonomske analize in razvoj ugotavljale tudi njihove vplive na inflacijo. Iz zamrznitve je izvzela cene naftnih derivatov, hkrati pa sprejela nov model oblikovanja cen, po katerem se bo maloprodajna cena spremenila le ob spremembi nabavne cene. C.Z., foto: G.K. Center za osebno bančništvo Ljubljana - Bank Àustria Creditanstalt Ljubljana, ki je hčerinska banka avstrijske BA-CA, je v četrtek v poslovalnici na Wolfovi ulici v Ljubljani odprla Center z.a osebno bančništvo. Kot je povedal Kla-us Priverschek, član uprave BA-CA v Ljubljani, zadolžen za poslovanje s prebivalstvom, so z odprtjem centra prilagodili bančno ponudbo tudi najzahtevnejšim strankam, ki želijo osebno svetovanje. Banka bo v prihodnje še razširila svojo mrežo in odprla nove poslovalnice, med drugim v Kranju in Domžalah. CZ. Ov RADIÒDMEV 9Q.9, 97.2, 99.5. 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC ČISTILKA; d. č. 2 mes.; 20 ur/teden; kat. B; do 21.01.03; ŽAGAR JURE S.P., BEGUNJSKA 4, LESCE DELO V MONTAŽI PLASTIČNIH IN KOV. IZDELKOV; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; do 24.01.03; ITC D.O.O., BLEJSKA DOBRAVA 124, BLEJSKA DOBRAVA MONTER ELEKTRIČNEGA OMREŽJA ODPREMNI DELAVEC I.; d. č. 3 mes.; do 31.01.03; LE TEHNIKA D.0.0., ŠUCEVA 27, KRANJ PEK PIZZOPEK; d. č. 3 mes.; kat. B; do 21.01.03; GUTIČ SABINA S.P, PIPANOVA 13A, ŠENČUR KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR VARILEC; ned. c„ 6 mes. del. izk.; do 21 01.03; MAJETIC MEHMED S.P, C.REVOLUCIJE 1A, JESENICE KLJUČAVNIČAR III.; d, č. 3 mes; 51, del. izk.; do 24.01.03; TIKO TRŽIČ D.O.O., KOROŠKA C 17, TRŽIČ OBLIKOVALEC KOVIN POSLUŽEVALEC IN UREJEVALEC BRIZGALNIH STROJEV; d. č. 12 mes.; 31, del, izk.; slov. j. - gov in pis., angl. j. -gov.; urej. besedil - osn.; kat. B; do 12.02.03. TOMAŽIČ DAV0R S.P., NA KALU 12, NAKLO; št. del. mest 2 STRUGAR STRUGAR; d. č. 6 mes.; do 02.02.03; LE TEHNIKA D.0.0., ŠUCEVA 27, KRANJ VARILEC OBDELAVA KOVIN; d. č. 24 mes.; do 28.01.03; FANELL D,0.0.,STARAC. 6, NAKLO STROJNI MEHANIK SKLADIŠČNIK - VZDRŽEVALEC; ned. č.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 24.01.03; ITC D.0.0., BLEJSKA DOBRAVA 124, BLEJSKA DOBRAVA MEHANIK IND. STROJEV IN NAPRAV VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV PRI PREDELAVI PLASTIKE; d. č. 12 mes.; 51. del. izk.; do 08.02.03, NOVAK FRANC S.P, KIDRIČEVA 26, ŠK. LOKA ELEKTRIKAR ENERGETIK VZDRŽEVALEC; d č. 3 mes.; 31, del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 24.01.03; JEM JESENIŠKE MESNINE, SP. PLAVŽ 14, JESENICE ELEKTROMONTER VZDRŽEVALEC ELEKTRIKAR; d. č. 6 mes; 5 I, del izk.; do 21.01.03; M SORAZ.0.0., TRG SVOBODE 2, ŽIRI PTT PROMETNIK TELEFONIST - INFORMATOR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 04.02.03; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, C. 1. MAJA 59, KRANJ TISKAR ZA TISK S PLOSKVE POMOŽNI TISKAR - REZAČ; ned. č.; 31. del. izk.; natančnost; kat. B; do 08.02.03; ADOZ TISK DO O, LAZE 14. KRANJ SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 12.02.03; BOLIČ BORKA S.P., KIDRIČEVA 4B, KRANJ ZIDAR ZIDAR; d. č. 6 mes.; 11, del. izk.; do 24.01.03; PRETNAR ALEŠ S.P., ZGORNJA DOBRAVA 5. KAMNA GORICA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU; ned. č.; í I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov; kat. B, C; do 21.01.03; KRLEJ PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., BREG OB SAVI 67, MAVČIČE PRODAJALEC PRODAJALEC VOZIL; ned. č.; 3 I. del. izk.; do 24.01.03; AVTOTEHNA VlS & PIŠEK D.0.0., GRENC 37, ŠK. LOKA PRODAJALEC V SEMENARNI; d. č. 6 mes.; do 24.01.03; SEMENARNA LJUBLJANA, PRODAJALNA KRANJ, ŠUCEVA UL, 23, KRANJ PRODAJNI POSREDNIK; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 15.02.03; JANCOMM D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE KUHAR VOZNIK ZA RAZVOZ MALIC; d. č. 5 mes.; 20 ur/teden; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 24.01.03; ROŽIČ JOŽEF SP., GORENJSKA C. 18, RADOVLJICA NATAKAR NATAKAR; d. č. 3 mes.; kat. B; do 21.01.03; GUTIČ SABINA S.P., PIPANOVA 13A, ŠENČUR; št. del. mest: ? STROJNI TEHNIK OPERATIVNI VODJA DEL STROJ. INSTALACIJ; d. č. 3 mes.; 51, del. izk.; urej. besedil in delo s preglednicami -osn.; kat. B; do 28.01.03; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED EKONOMSKI TEHNIK TELEFONSKI STUDIO - TRŽENJE; d. č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis.; do 05.02.03; JURE VALANT S.P., STARA C. 22, NAKLO POSLOVODJA V TRG. S KMETIJSKIM BLAGOM; d. č. 12 mes.; do 21.01.03; KMETIJSKA ZADRUGA KRIŽE, C, KOKRŠKEGA ODREDA 24, KRIŽE KONTROLOR, KROJILEC, LIKALEC; d. č. 12 mes.; kat, B; do 24.01.03; ROMATEX D.O.O., POD ŠIJO 14, TRŽIČ ZAVAROVAL. ZASTOPNIK ZA OBMOČJE KRANJA IN OKOLICE; ned. č.; 2 I. del. izk.; do 24.01.03; ZAVAROVALNICA TILIA NOVO MESTO PREDSTAVNIŠTVO KRANJ, LIKOZARJEVA UL. 1A, KRANJ RAČUNOVODJA; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 30.01.03; TURIZEM BLED, ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA, C.SVOBODE 11, BLED ORGANIZATOR DELA KADROVIK; d. č. 6 mes.; 11. del. izk.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; do 28.01.03; LE TEHNIKA D.O.O., ŠUCEVA 27, KRANJ VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK PRODAJNI REFERENT; ned. č.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; do 08.02.03; SINKOPA D.O.O., ŽIROVNICA 87, ŽIROVNICA SOCIALNI DELAVEC REFERENT V IZVAJANJU; ned, č.; slov, j. - gov. in pis.; do 28.01.03; ZPIZ SLOVENIJE U., OE KRANJ, STARA C. 11, KRANJ DIPL. EKONOMIST PRIPRAVNIK-STROK. SODELAVEC V TRŽENJU; d. č. 12 mes.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B; do 08.02.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA DIPL. EKONOMIST TRŽNI ANALITIK; ned. č.; 3 I. del. izk., slov. j. in angl. j, -gov. in pis.; urej. besedil in uporaba interneta - zaht.; kat. B; do 31.01.03; ISKRA INSTRUMENTI D.D., OTOČE 5A, PODNART; št. del. mest: 2 UNIV. DIPL. PRAVNIK STROK. SODELAVEC; d. i. 12 mes.; 21, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami pod. - osn.; pravniški državni izpit; do 24.0103; SODNIK ZA PREKRŠKE KRANJ, BLEIWEISOVA 20, KRANJ ZUNANJI SINDIKALNI PRAVNI POVERJENIK ZA DELOVNO PRAVNO PODR.; ned. č.; 2 I. del. izk.; urej. besedil - osn.; kat. B; pravosodni izpit; do 24,01.03; SVET KRANJSKIH SINDIKATOV, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ PROF. RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; ned. č.; slov. j. - gov. m pis.; urej. besedil - osn.; do 21.01.03; OŠ BISTRICA TRŽIČ, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ PROF. ANGLEŠČINE UČITEU ANGL. JEZIKA: d. č. 12 mes.; slov. j. in angl. j. -gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 21.01.03; OŠ BISTRICA TRŽIČ, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ UNIV. DIPL. INŽ. ARHITEKTURE VIŠJI STROK SODEL. I. ZA VARSTVO OK. IN PROSTORSKO DOKUMENT.; d. č. 18 mes,; 51, del, izk,; delo s preglednicami in delo z bazami pod. - osn.; do 24.01.03; OBČINA BLED, C. SVOBODE 13, BLED DR. MEDICINE ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU; d. č, 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; kat. B; do 24.01.03; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, ZDI!DOM BLED. MLADINSKA C. 1, BLED torni bencin, plinsko olje D-2 (dizel) in za ekstra lahko kurilno olje. Za vse je vlada predpisala tudi izhodiščno maržo, ki po novi uredbi za motorni bencin znaša 16,92 tolarja za liter, za plinsko olje D-2 14,86 tolarja in za kurilno olje 11,65 tolarja. Za plinsko olje D-2 in kurilno olje je nižja, kol je bila doslej, za motorni bencin, kjer jo je vlada določala že doslej, pa višja. Nova uredba tudi omogoča ministru z.a finance, da s prilagajanjem trošarin zgladi prevelika nihanja cen nafte na sveto-v-nem trgu in s tem zmanjša njihove vplive na inflacijo. Naftni trgovci bodo izhodiščne marže uveljavili pri današnji spremembi cen, pri naslednjih izračunih pa jo bodo spreminjali za polovico porasta povprečnega tečaja evra v primerjavi s tolarjem v minulem 14-dnevnem obdobju. Pri prvem izračunu cen po novi uredbi so upoštevali borzne kotacije naftnih derivatov in tečaj ameriškega dolarja v primerjavi s tolarjem v obdobju od 6. do 17. januarja. Cveto Zaplotnik Podelili nagrade rating leta Ljubljana - Bonitetna hiša I poslovne informacije iz. Ljubljane, ki v Sloveniji zastopa največjo bonitetno hišo na svetu Dun & Bradstreet, je v četrtek že sedmič podelila nagrade rating leta, s katerimi spodbuja poslovno solidnost, varno poslovanje in finančno disciplino. Izmed več tisoč družb, z.a katere je lani izdelala bonitetno oceno, je izbrala družbe Jub, Petrol in Riko in jim ob navzočnosti ljubljanske županje Danice Simšič podelila nagrade ral ing leta 2002. Za podjetja z dobro bonitetno oceno je značilno, da jim poslovni partnerji zaupajo in jim nudijo najboljše pogoje poslovnega sodelovanja, banki jim rade odobrijo posojilo in zavarovalnice jih zavarujejo po najnižji premijski stopnji. CZ. Le redki še brez predalčnika Kranj - Zakon o poštnih storitvah določa, da mora lastnik stanovanja ali poslovnega prostora ob vhodu v objekt namestiti hišni pre-dalčnik, ki zagotavlja tajnost pošiljk in varno dostavo. Pošta Slovenije je s tem zakonskim določilom seznanila uporabnike ter jih pozvala, da najkasneje do konca lanskega leta namestijo hišni predalč-nik in da zamenjajo z ustreznimi predalčniki tudi razne tulce in police, ki pošiljk ne ščitijo dovolj pred vremenskimi vplivi in odtujitvijo. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji le še 40 tisoč gospodinjstev (šest odstotkov) brez. ustreznega hišnega predalčnika, še septembra 1997. leta pa jih je bilo 229 tisoč (35 odstotkov). Pošte ponujajo predalčnike po ceni 4.690 tolarjev; v primeru, da jih nimajo v zalogi, pa pošte oz. pismonoše sprejemajo naročila in jih dostavijo naknadno. Za kršitelje, ki ne spoštujejo zakona, je zagrožena kazen od 10 do 100 tisoč tolarjev. CZ. Obveznice kot naložbena možnost (I.) Obveznica je najpomembnejši dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo osebi, navedeni na njej, oziroma prinosniku določenega dne izplačal na obveznici naveden znesek oziroma znesek anuitetnega kupona. Ta znesek mora izplačati v vsakem primeru, ne glede na poslovne rezultate. Tveganje imetnika obveznice je praviloma manjše od imetnika delnice, zato je tudi povprečna donosnost obveznice praviloma manjša od povprečne donosnosti delnice. S tega vidika so zanimive predvsem za vlagatelje, ki niso naklonjeni tveganju. Še posebej so dobrodošle takrat, ko tečaji delnic padajo in v tem pogledu predstavljajo tudi pomemben sestavni del portfel-ja delnic. Na kaj je potrebno paziti pred nakupom obveznice, je predstavljeno v nadaljevanju tega in prihodnjega članka. Vrste obveznic V Sloveniji prevladujeta dva tipa obveznic, to so državne in podjetniške. Obveznice, ki jih izda država, načeloma prinašajo nižje donose kot podjetniške, vendar jih investitorji radi kupujejo, saj so manj tvegane z. vidika poplačila obveznosti ob dospetju (podjetje se lahko prej zna/de pred stečajem kot država). Poleg tega je sekundarni trg za drž.avne obveznice bolje razvit, tako da predstavljajo poleg varne tudi relativno likvidno obliko. Nakup dolgoročnih državnih obveznic, z rokom dospetja daljšim od 12 mesecev je tudi davčna olajšava. To lahko izkoristimo pri dohodnini v višini 3 odstotkov osnove za dohodnino za tisto leto, v katerem smo obveznico kupili in smo bili lastnik na dan 31.12. po stanju KDO. Likvidnost Ena glavnih težav slovenskega trga dolžniškega kapitala je nizka likvidnost oziroma slaba ponudba obveznic. Trgovanje z obveznicami na borznem in prostem trgu Ljubljanske borze predstavlja približno petino (po vrednosti) celotnega prometa na borzi. Od tega je okoli tri četrtine poslov po vrednosti sklenjenih z obveznicami, ki kotirajo na borznem trgu, ostalo pa z obveznicami, ki kotirajo na prostem trgu. Pri ugotavljanju likvidnosti obveznic pa je nujna tudi pravilna interpretacija, saj v tečajnicah prikazan promet vključuje tudi svežnje in aplikacije, ki pri obveznicah predstavljajo večino prometa in tako ne predstavljajo dejanske možnosti trgovanja. Trenutno med likvidnejšimi obveznicami prevladujejo obveznice Slovenske odškodninske družbe SOS2E in obveznice Republike Slovenije RS26, RS29, RS3S. RS39, RS48. Evro ali TOM? Na trgu so obveznice, katerih donos je vezan na TOM (temeljno obrestno mero), na evro ali pa so neindeksirane. Končni donos obveznice tako ni znan, pričakovan donos do dospetja pa je odvisen od gibanja TOM-a in evra v prihodnosti. Rast tečaja evra sicer na letni ravni že nekaj let zaostaja za rastjo cen, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin. Tolarske obveznice z indeksacijsko klavzulo tako prinašajo več kot obveznice, nominirane v evrih, ta razlika pa je še višja v razmerah padajoče inflacije, ko se TOM zaradi načina izračuna znižuje počasneje od wflacije. Neskladje med rastjo tečaja evra in TOM-om se rešuje z. višjo realno obrestno mero, ki jo prinašajo obveznice, nominirane v evrih. Cioran Dolenc, GBD, d.d., Kranj, info@gbd.si Učinkovita raba energije Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo danes, v torek, pripravila v Kranju delavnici) in predstavitev nacionalnih programov o učinkoviti rabi energije in uvajanju obnovljivih virov energije, kar je tudi pomembna naloga v regionalnem razvojnem programu Gorenjske za obdobje 2002 -2006. Na delavnico so povabili predstavnike agencije za učinkovito rabo energije, občin, lesno predelovalnih podjetij, kmetov in upravljavcev objektov in naselij, ki že uporabljajo energijo iz. obnovljivih virov, možne vlagatelje in vse dru- ge, ki jih zanima uvajanje projektov učinkovite rabe energije v naslednjih letih. Na srečanju bodo predstavili programe uvajanja učinkovite rabe energije in projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ugodna posojila ekološkega sklada ter izkušnje z. daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso v Preddvoru, z energetsko sanacijo stavb v Kranju in z izboljšanjem ogrevalnih sistemov v Kopru. Usposabljanje je brezplačno in ga financirajo gorenjske občine v okviru tehnične pomoči pri izvedbi regionalnega razvojnega programa. CZ. OBVESTILO Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje za določene uporabnike enotnega kontnega plana, na katerem bomo obravnavali: - Navodila za sestavljanje zaključnega računa za leto 2002 - Novosti v računovodskih predpisih za proračunske uporabnike - Odgovori na vprašanja udeležencev Posvetovanje bo v četrtek, 6. februarja 2003, ob 9.00 uri v dvorani DRFD Kranj, Prešernova 11 - prvo nadstropje. Posvetovanje bo vodila svetovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije univ. dipl. ekon. ga. Vera Zupančič. Za udeležbo nakažite 10.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na transakcijski račun št.: 07000-0000460840 pri GB Kranj. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrdilo o plačilu. Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost. Vljudno vabljeni! Predsednik DRFD Vinko Perčič Nova KBM spodbuja varčevanje Kranj - Nova Kreditna banka Maribor (KBM), ki je na Gorenjsko "vstopila" z nedavno pripojitvijo žirovske hranilno kreditne službe, je za najmlajše pripravila dve ponudbi varčevanj. Ena je namenjena novorojencem in njihovim staršem, druga pa otrokom do desetega leta starosti. Novorojencem, katerih starši bodo v pol leta po rojstvu otroka odprli rentno varčevanje v Novi KBM, bo banka podarila 15 tisoč tolarjev, ob odločitvi za varčevanje na varčevalni knjižici z. odpovednim rokom 31 dni pa bo na otrokov račun vplačala pet tisoč tolarjev. Sredi januarja so v vseh enotah Nove KBM začeli tudi z. nagradno akcijo Sit-kovo varčevanje, v katerem otroci do desetega leta starosti lahko varčujejo na varčevalni knjižici z odpovednim rokom 31 dni ali v obliki rent-nega varčevanja. Vsak, ki bo privarčeval najmanj tri tisoč tolarjev, bo prejel darilo banke, pri privarčevanem znesku 12 tisoč tolarjev ali več pa se bo vključili v nagradno Žrebanje za devet koles. Akcija bo trajala do 15. decembra, dva dni kasneje pa bo žrebanje. CZ. Soglasje urada Kranjska Gora - Urad za varstvo konkurence je pred nedavnim izdal odločbo, v kateri ugotavlja, da je pridobitev 80-odstotnega lastniškega deleža novogoriškega Hita v družbi HTP Gorenjka Kranjska Gora skladna s pravili konkurence. Urad je pri tem preverjal predvsem vplive koncentracije lastništva na trgu hotelirskih in gostinskih storitev in igralništva. CZ Podjetništvu prijazna država? Pospeševalni center za malo gospodarstvo in ministrstvo za gospodarstvo so pripravili usposabljanje o podjetništvu prijaznejšem podpornem okolju. Čez dobro leto naj bi bilo mogoče vse za podjetje urediti iz domačega računalnika. Brdo pri Kranju - V četrtek in petek je v Hotelu Kokra na Brdu potekalo usposabljanje v okviru Antibirokratskega programa, ki so ga pripravili Pospeševalni center /a malo gospodarstvo in ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z družbo za davčno in gospodarsko sodelovanje, nepremičnine in inženiring Nebra. O Antibiiokratskcni programu, ki sc pripravlja in izvaja že dobri dve leti, je bilo izgovorjenega in zapisanega že veliko, zlasti kritičnega, celo nestrpnega. Zadnja Drnovškova vlada je za pripravo tega programa zadolžila PÒspeSe \alni center za malo gospodarstvo (znan po kratici PCMG), ki sc |e \ sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo naloge lotil dokaj temeljito. Zahtevne, predvsem pa zelo dolgo ukoreninjene navade in pravila seveda zahtevajo tak pristop in \ Četrtek smo slišali, da si po letošnjem letu preizkusov, čez dobro leto lahko obetamo postopno uvajanje v splošno prakso. Pravi učinki antibirokratskega pristopa se bodo šele pokazali Nekdanja ministrska svetnica, zadolžena za odpravo administrativnih ovir Nevenka Črešnar Pergar je opozorila, tla je kljub pogosto drugačnim mnenjem vpliv države na konkurenčnost podjetij velik, saj določa pogoje poslovanja, ekonomske politike, pogoje investiranja in nenazadnje z davki obremenjuje v podjetjih ustvarjeno. Zato je za konkurent no sposobnost gospodarstva le kako pomembna učinkovita in racionalna državna uprava ter eno stavni', stabilni predpisi, ki podjetjem ne nalagajo nepotrebnih in prezahtevnih pogojev, zahtevanih pertiflciranj in podobnih obremenitev. Vse to mora biti usklajeno in primerljivo s širšim gospodar skim okoljem, kar za Slovenijo nedvomno postaja Evropska unija, težiti pa je potrebno tudi k iz koriščanju dobrodošli novih možnosti, ki jih ponujajo informacijsko telekomunikacijske tehnologije. Posegli so že na štiri področja: ustanavljanja podjetij in samostojnih podjetnikov (npr. odprava od ločbe 0 izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je skraj šala postopke ustanavljanja družb in s.p. za 45 dni), skrajšani so bili roki registracije, prepolovljene potrebne takse; z novim letom sta stopila v veljavo dva nova zakona 0 urejanju prostora in graditvi ob jektOV, ki bosta prispevala k lažje mu pridobivanju zemljišč in pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo. Pergai jeva je prepričana, tla bodo U novi predpisi prispeva li k novemu investicijskemu ciklu su. Posegli so z novim zakonom o tujcih tudi na področje delovnih dovoljenj in viz za bivanje tujcev, ki so doslej z dolgotrajnim pridobivanjem raznih potrdil že ovirale gospodarsko aktivnost. Ocenila je. da bo potrebno tudi V prihodnje še posebno pozornost posveti ti poenostavitvi starih predpisom m dosledno ocenjevati vse nove tudi Z vidika racionalnosti za družbe in podjetnike. V PCMG pripravljajo sistem "Vse na enem mestu" Projektov za uresničevanje Anti birokratskega programa so se v PCMG po besedah direktorja Bo zidarja Marolta lotili postopno Najprej so izdelali preglede pred pisov in izdelali "Navodilo - priročnik za pridobitev dovoljenj z.a opravljanje posameznih dejavnosti" ter zloženko "Kako pričeti opravljati gospodarsko dejav nost". "Kako do uporabnega do voljenja za posloviti prostor", vse pa je dostopno tudi na spletnih straneh centra. Zagotovili so tudi svetovalno podporo preko brez plačnega telefona in spletne strani (antibirokrat.com). izdelali vrsto predlogov pristojnim organom za spremembe in dopolnitve zako nov m podzakonskih prepisov, vse s ciljem, da sc ti postopki počno stavijo. Vseskozi sodelujejo s sve (ovalnimi in razvojnimi službami na terenu ter podjetniškimi sveto valci. Cilj uresničevanja programa odpravljanja administrativnih ovir pa je v letu 2002 postal sistem "Vse na enem mestu", ki naj bi omogočal registracijo podjetja in tudi kasnejše oprave v zvezi S podjetjem pri državi na enem mestu v elektronski obliki. Projekt "Vse na enem mestu" naj bi V kratkem obravnavala slovenska vlada in odločila, kdaj naj bi z vsemi številnimi udeleženimi institucijami v okviru vladnega programa e-uprave začeli s pilotnim uvajanjem. Sistem "Vse na enem mestu" naj ima tri elemen te: informacijsko točko torej spletna stran z vsemi potrebnimi informacijami o potrebnih postopkih za registracijo podjetja, fi nančni virih, o možnostih sveto vanja. razpisih in drugem z.a uspešni začetek poslovanja in pri dobi te v razpoložljivih pomoči okolja; podporno točko s podatki o postopkih za pridobitev raznih dovoljenj, podatkih za registracijo m drugih za poslovanje pomembnih podatkih; ter registracijska točka, ki naj hi omogočala, da po elektronski pošti opravil samo re gistracijo z vsemi potrebnimi do-voljenji, podatke o zaposlovanju in druge pomembne podatke di zave. Z razpisom naj hi izbrali šti ri podjetniSke centre, začeli z uva janjem in v zpostav (janjem v seh potrebnih povezav m partnerstev, nato pa v letu 2004 in 2005 uvedli sistem v splošno uporabo po VSej drŽavi. Celoten projekl je ocenjen na vrednost 3,2 milijona evrov. pri čemer naj bi 1.2 milijona evrov zagotovili iz domačih sredstev, -1 milijona ev rov pa naj bi dobili iz sredstev Iv lopske unije. Posebno pozorno do mikro in malih podjetij Projekte programa odpravljanja administrativnih ovir pa finančno m vsebinsko spremlja, podpira in v njih sodeluje tudi ministrstvo za gospodarstvo, zlasti pri pripravi novih in korekciji dosedanjih prepisov, kot je dejala državna podsekretarka s tega ministrstva Darja ()s\ald. se je v desetih letih samostojnega delovanja države na bralo veliko dela. čaka pa nas še nadgradnja, ki jo zahteva vključevanje V EU. Pomen inikio in malih podjetij je tolikšen, tla je potrebno dograditi mreže svetovalnih in podpornih centrov, skladov začetnega in rizičnega kapitala ter za sov laganja in garancije. Zav ze majo se za ugodnejše pogoje mi-kropod|cii|. enostavnejše vodenje poslovnih knjig in enostavnejše pavšalno obračunavanje davkov. Prav mikropodjetja (do lo zapo slenih in do 5 milijonov tolarjev letnega prometa) so osnova za na stajanje malih podjetij, te pa v Sloveniji že kar 1)li usmerjajo na elektronsko urejevanje. Kazv ita je idejna zasnova za vzpostavitev komunikacij med vključenimi institucijami, ki zahteva seveda tudi usklajevanje informacijskih sistemov in baz podatkov, od davčne uprave, regí stracijskih SOdiSČ, Urada za stati stiko. agencije za javnopravne evidence in drugih upravnih služb. Velika ov na je različna raz vitost ali zastarelost opreme vple lenih, projekl e države je prav tako še na začetku, ali celo neko liko v zastoju, zato le upajo, da bodo do konca leta uspeh to mrežo splcsii. Primerjave z nekateri mi držav ami kažejo na to, da z vsemi ukrepi, ki so bili sprejeti v zadnjih dveh letih, nismo vet po dolžini in zahtevnosti na ev rop skem vrhu. kaže pa slediti vzgle dom, ki so s sodobno tehnologijo še znatno bolj učinkov iti. Nov i si steni pa DO Seveda zahteval tudi obilo izobraževanja, spremembe miselnosti premike v glavah ljudi, zlasti uradnikov, kar tudi ni cnostav no Štefan Zargi Tudi pri viličarjih postaja najpomembnejše znanje V Medvodah se je v nekdanje Petrolovo skladišče preselila družba za prodajo in vzdrževanje viličarjev Vilboss. Medvode - Objekti nekdanjega bencinskega servisa Petrola ob cesti na Gorenjsko na desni strani nad Medvoškim klancem že nekaj let menjajo funkcijo. Po opustitvi servisa je tam nastalo skladišče derivatov in olj, pa nekaj manjših gostinskih lokalov in trgovin, od lanske pozne jeseni pa so objekt skladišča vzorno preuredili v center za viličarje Vilboss, d.o.o.. Družbo vodi direktor, ki je kot grafik - zdomec v Nemčiji študiral logistiko. Trg za viličarje, njih prodajo, najem in vzdrževanje je zagotovo zelo specifično področje, kije veliki večini ljudi povsem odmaknjeno in neznano. Kljub temu da si resne proizvodnje, pa tudi pri nas ŽC tako zelo razširjene trgovine, brez teh logističnih, ali ožje nakladalnih in transportnih strojev, ni mogoče več predstavljati. Za vsak resnejši tovor danes že obstajajo ustrezni podstavki - palete, od tistih najenostavnejših, splošno uporabljivih, lesenih, do najrazličnejših specializiranih z najrazličnejšimi "ležišči", zaboji iz različnih materialov. Cene zemljišč m specializiranih skla diščnih objektov so seveda vse prej kot nizke, zato jih je potrebno čim bolje izkoristiti, to pa pomeni tudi uporabiti čim bolj okretne m zmogljive transportne in nianipu latorske stroje - viličarje. Notranji transport in pretok materiala sta lahko zelo pomembna stroškovna dejavnika, zato ni čudno, da podjetja vedno bolj iščejo rezerve učinkovitosti in manjših stroškov tudi na teh področjih. Univerzalni viličar seveda ne obstaja in zelo zgovoren je podatek, da lahko ---1—- Adrijan Golobic uporabniki izbirajo med kar 700 različnimi tipi: pO velikosti, nosil nosu. vrsti pogona glede na okolje delovanja, načina in možnosti gi banja, višine dviga. itd.. PO podatkih iz posebne priloge Gospodarskega vestnika "Logjsti ka in transport", se v Sloveniji letno proda od 6Q0 do 700 viličarjev, s čimer sc ukvarja kar 40 podjetij. Po propadu treh domačih proizvajalcev - Litostroja. Indosa in Loga, ki so prodajali na praktično povsem zaprtem jugoslovanskem trgu, se s proizvodnjo danes šc trudita šempetrska tovarna kmetijske mehanizacije SIP in lendavska tovarna skladiščne opreme Artex. Sicer pa je mogoče na slo venskem trgu viličarjev, kjer po mnenju poznavalcev vladajo že podobne razmere, kot na prenasi-čenem trgu osebnih avtomobilov, dobiti pakticno vso svetovno po nudbo. prevladujejo viličarji nem škili, angleških in italijanskih proizvajalcev. Čedalje bolj so pri nakupu novega viličarja pomembni tudi stroški VzdrŽevanja, servisni intervali, cena nadomestnih delov in cena servisne ure. prava slo venska posebnost pa postaja naraščajoče povpraševanje po rab-Ijenih viličarjih. Nič čudnega, če so tržno priložnost na tem podro čju zaslutili mnogi, pri čemer pa nekateri brez posebnih znani le kozmetično olepšajo rabljene iz tujine, le približno pet, šest podjetij pa je v Sloveniji takšnih, ki. po leg pooblaščenih zastopstev za prodajo novih, znajo in zmorejo zagotoviti tudi generalne obnove rabljenih, originalne rezervne dele in ustrezno servisiranje. Družba Vilboss d.o.o. je bila ustanovljena leta 1995, najprej pod imenom Vilgo in bila 1998 preimenovana v Vilboss. Direktor družbe Adrijan Golobic sc je z viličarji ukvarjal pred tem že 21) let pri Avtotehni. Firma je bila ustanov (jena V Ljubljani, nato delovala tudi V Trzinu, od 4. novembra lani pa delujejo V adaptiranih prostorih pisarn in skladišča olj Petrola v Medvodah. Ta novi center za viličarje, poleg upravnih prostorov premore tudi delavnice za obnove in večja popravila ter skladišče. Po naravi dela pa so, po Golobičevih besedah, zelo pomembni štirje kombiji - pravi premikajoči servisi delavnice, za vzdrževanje viličarjev pri strankah. Pri Vilboss u so pooblaščeni prodajalci štirih uveljavljenih proizvajalcev: Vale in Laneer iz Anglije ter Huhlcx in Sichelschmitlt iz Nemčije, prodajajo pa tudi rabljene obnov Ijene, tudi na način 'staro za novo'. Po Sloveniji ima JO okoli 450 strank, pri čemer skr bi|o za nekaj nad 1000 viličarjev. Med IS zaposlenimi je 8 serviser jev. Po svoje zanimiva je življenjska oz. poklicna pot direktorja Vil-bossa Adrijana Golobica Po po klicu je grafik, ki je kot zdomec študiral na visoki šoli za logistiko in notranji transport v Nemčiji. Tam imajo tri fakultete, ki se ukvarjajo s to posebno široko in po mnenju Golobica je škoda, da tovrstnega izobraževanja v tej specifični široki nismo premogli v Jugoslaviji, niti ga ne premore mo v Sloveniji. Golobic je nato delal še šest let V trgovini Z dvi-galno tehniko in notranjim trans pOftom v Italiji ter kot poznavalec področja nato v Avtotehni, ki je zastopala viličarje Fiat - OM. Je edini lastnik Vilboss-a. Z.a slov en ske razmere ocenjuje, tla smo pri nas v prehodnem obdobju, ko se viličarji propadlih domačih proizvajalec poslavljajo. Zanje je iz jemno težko dobiti rezervne dele, poleg lega pa sodobne zahteve na rekujejo vedno bolj specializirane izvedbe. Podobno, kot pri osebnih vozilih, se tehnologija tudi pri viličarjih silov ito spreminja in na prednje. tO pa zahteva, vsakoletno izobraževanje in dodatna uspe sabljanja pri proizvajalcih. K vali tetna ponudba danes ni le na tav ni kupec - prodajalec serviser, pač pa si želijo vzpostaviti part neiski odnos. Prepričani so. da so Že uspeli doseči Ugled resne lir me, ki jamči za to, kai proda in kar vzdržuje. Največji partner sta Sava in Sava Ines. z več kol 100 viličarji, za viličarje na Gorenjskem pa skrbijo mili v i [P Bled, Jelovici škofja Loka, Merkurju, Živilih. Colorju, Heliosu, itd.. Novi objekl v Medvodah bo po njihovih ocenah srednjeročno za doščal, imajo tudi možnosti do graditve, predvsem pa se želijo usmeriti v dodatna usposabljanja kadrov in BVOJe poslovanje urediti po mednarodnih standardih. Štefan Žargi EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. ECO OIL, 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Zaraščanje se nadaljuje Površina gozdov v Sloveniji se povečuje, še naprej pa upada število divjega petelina, pernate poljske divjadi in poljskega zajca. Ljubljana - Čeprav smo že v letu 2003, je vlada šele na dveh letošnjih sejah sprejela program dela in finančni načrt Zavoda /a gozdove Slovenije za lansko in predlansko leto ter poročilo o delu za leti 2000 in 2001. Za poslovanje zavoda v predlanskem letu je bilo značilno, da je opravil približno enak obseg dela kot leto prej. Strokovni delavci zavoda so se največ ukvarjali s pripravo območnih gozdnogospodarskih in lovskogojitvenih načrtov za obdobje 2001 - 2010 ter strokovnih podlag za državni prostorski plan. Ker je bilo za javno gozdarsko službo na razpolago manj denarja, se je z izvajanjem nalog ukvarjalo devet delavcev manj kot leto prej. Vlada se je seznanila tudi s poročilom o gozdovih za predlansko leto. Kot je razvidno iz poročila, se je površina gozdov v tem letu povečala za S.642 hektarjev, kar kaže na to, da se odmaknjena in za kmetijsko pridelavo manj zanimiva zemljišča še naprej zaraščajo. Lastniki gozdov so posekali nekaj več kot 2,6 milijona kubičnih metrov gozdnega drevja ali približno četrtino manj. kot bi lahko na podlagi gozdnogospodarskih načrtov. Razlika med dejanskim in možnim posekom je predvsem posledica manjšega poseka v mlajših zasebnih gozdnih sestojih, ki ni ekonomsko zanimiv. Vsega skupaj je bilo 179 nedovoljenih in nezakonitih posegov v gozdni prostor, pri katerih je bilo izkrčenega 35 hektarjev gozda. V celotnem poseku je bilo le 2,6 odstotka poseka brez predhodnega odkaz.ila oz. izbora drevja za možni posek, kar je najmanj po letu Srečanje gorenjskih rejcev prašičev Križe - Gorenjski rejci prašičev se bodo jutri, v sredo, ob desetih dopoldne zbrali v dvorani KGZ Tržič v Krizah na tradicionalnem letnem srečanju. Na srečanju, ki ga organizira tržiška enota kmetijske svetovalne službe, bodo pregledali delo v lanskem letu in se pogovorili o ekonomiki pridelave in cenah, nakupu plemenskega materiala, prehrani prašičev ter o evidencah in poročilih. CZ. Tečaj higienskega minimuma Bled - Blejska enota kmetijske svetovalne službe bo v drugi polovici februarja pripravila obnovitveni tečaj iz. higienskega minimuma. Tečaj bo v gasilskem domu na Koprivniku, trajal bo dva popoldneva, tretji dan pa bo še preizkus znanja. Na tečaj vabijo vse, ki jim bo veljavnost tečaja potekla 13. februarja, pa tudi tiste, ki so opravili začetni tečaj, a ga potem niso obnavljali. Podrobnejše informacije o tečaju daje svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetijah Majda Loncnar na telefonski številki 576-64-50.' CZ. O varnosti in zdravju pri delu Križe - Kmetijski svetovalec Matjaž. Meglic bo na predavanju, ki bo danes ob desetih dopoldne v zadružnih prostorih v Krizah, predstavil novi zakona o varnosti in zdravju pri delu. Kolje znano, morajo kmetje in ostali družinski člani, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani kot kmetje, izdelali in sprejeto izjavo o varnosti z oceno tveganja in sprejeti še druge ukrepe, ki naj bi prispevali k izboljšanju varnosti in zdravja pri delu na kmetijah. CZ. O dobri praksi pri pridelavi krompirja Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in kmetijsko gozdarska zadruga vabita na predavanje o. pridelavi krompirja. Predavanje bo v petek ob 9. uri v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati. Specialistka z.a rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi Marija Kalan bo predstavila dobro prakso v pridelavi krompirja. Marija Pepclnjak iz. M-KŽK Kmetijstvo Kranj sorte krompirja, predstavnik Syngente pa novosti pri varstvu krompirja. CZ. Rejci drobnice bodo zborovali Gorenja vas - Člani Društva rejcev drobnice Škofja Loka sc bodo v pciek ob štirih popoldne zbrali v lovskem domu v Gorenji vasi na rednem letnem občnem zboru. Najprej bo predavanje mag. Zlatka Jenka o klamidijskem z.vrgavanju pri drobnici, upravnih postopkih pri licen-ciranju plemenjakov in o odrejenih veterinarskih ukrepih, nato pa bodo obravnavali še poročila o lanskem delu društva in letošnji program dejavnosti. Občni zbor bodo sklenili z večerjo. Za člane društva iz Selške doline bodo organizirali brezplačni avtobusni prevoz. CZ. 1993. Pri tem je bilo tudi 45 nedovoljenih posekov na golo. od tega je bilo 41 posekov manjših od enega hektarja, štirje pa so bili večji. Vlaganja v gozdove so bila približno za sedmino nižja kol ieto prej, lastniki so opravili le tri petine v gozdnogospodarskih načrtih predvidenih del. V državnih gozdovih so načrt izpolnili 95-odstotno. veliko slabše pa so ga v zasebnih. Analiza zavoda za gozdove je pokazala, da je uresniče- vanje načrtov o vlaganjih v gozdove močno odvisno od državnega (sofinanciranja tistih del v zasebnih gozdovih, ki zagotavljajo javne koristi. Usklajenost med okoljem in divjadjo seje izboljšala, še vedno pa so na nekaterih območjih velika odstopanja. Škoda, ki jo povzroča rjavi medved, seje zaradi odstrela in zaščitnih ukrepov zmanjšala, šc naprej pa upada število divjega petelina, pernate poljske divjadi in poljskega zajca. Zavod, ki upravlja z državnim premoženjem, vrednim skoraj dve milijardi tolarjev, tudi predlaga, da bi letos nekatere nepremičnine v vrednosti 92,1 milijona tolarjev prodal, denar pa namenil za vzdrževanje ostalega premoženja. Vlada je prodajo že vključila v letošnji načrt prodaje. Gozdarji opozarjajo na nizke plače Vlada je na seji prejšnji četrtek sprejela tudi program dela zavoda in finančni načrt za lansko leto, v katerem so gozdarji ponovno opozorili na vse težji finančni položaj. Ker je država zmanjšala denarni znesek za izvajanje javne gozdarske službe, je zavod med letom popravil finančni načrt, ki je zmanjšal število zaposlenih za tri delavce in pet pripravnikov. V tako popravljenem finančnem načrtu so plače in drugi osebni prejemki predstavljali že 78 odstotkov izdatkov, plače pa so kljub visoki izobrazbeni sestavi bile komaj na ravni slovenskega povprečja. Medtem ko je bila predlani povprečna (bruto) plača v državi 215.102 tolarja, je bila v zavodu 214.561 tolarjev. Podobno je bilo tudi v prvem lanskem polletju, ko je bilo povprečje v državi 227.620 tolarjev, v zavodu pa 226.407 tolarjev. V zadnjih letih zagotavljajo izplačilo plač v skladu s predpisi ie na račun materialnih stroškov, kljub temu pa ne morejo izplačevati vseh dodatkov na plače, ki bi delavcem pripadali na podlagi veljavnih predpisov in jih primerljive ustanove tudi izplačujejo. Dodatki, ki jih prejemajo gozdarji, dosegajo le 41 odstotkov upravičenih prejemkov. Denarni zneski za materialne stroške kljub varčevanju komaj omogočajo opravljanje nalog, ki jih nalaga zakon o gozdovih, opozarjajo v zavodu in dodajajo, da kar tri petine vseh materialnih stroškov predstavljajo izdatki z.a prevoz delavcev na delo in za poslovne prostore. Brez upoštevanja prihodkov iz tržne dejavnosti, ki naj bi bili po načrtu lani za 45 odstotkov višji od predlanskih, bi bil poslovni rezultat zavoda ob koncu leta negativen. Cveto Zaplotnik Povabilo k oblikovanju košaric Razvojna agencija BSC je povabila kmete in rokodelce, da ji pomagajo oblikovati košarice s pridelki in izdelki. Kranj - Razvojna agencija BSC Poslovno podporni center iz Kranja je na javnih razpisih za sofinanciranje programov razvoja podeželja uspela s programoma Gorenjska košarica in Podeželsko razvojno jedro. Programa bosta kmetom in občinam omogočila dostop do denarja iz. programa Sapard, po vsebini in ciljih pa sta podobna projektom, ki jih v državah Eivropske unije podpirajo v okviru programa Leader. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občine bodo sofinancirali pripravo razvojnega programa podeželja Gorenjska košarica za območje občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Kranj, Šenčur, Preddvor in Tržič, Pospeševalni center za malo gospodarstvo pa program Podeželsko razvojno jedro. V okviru programa Gorenjska košarica naj bi oblikovali ponudbe kakovostih izdelkov s kmetij in domače obrti, kol so ekološka, zeliščna, vrtnarska, zimska, poletna, poročna košarica, piknik košarica in podobno, v okviru programa Podeželsko razvojno jedro pa bodo izbranim ponudnikom pomagali z. nasveti za samozaposlitev ali registracijo osebnega dela (dela na domu) ter jih vključili v praktično usposabljanje ter trženje izbranih izdelkov in "paketov" s podeželja. K sodelovanju bodo povabili kmete, rokodelce in druge izdelovalce izdelkov s podeželja. Izbor značilnih pridelkov in izdelkov BSC je v petek že objavil v Gorenjskem glasu javno povabilo za izbor značilnih pridelkov in izdelkov s podeželja in dobaviteljev raznovrstne embalaže, s katerim želi oblikovati skupino zainteresiranih pridelovalcev in izdelovalcev s podeželskega območja občin Cerklje, Jezersko. Kranj, Naklo, Preddvor, Tržič in Šenčur. V BSC-ju bodo s pomočjo te skupine razvili prepoznavno ponudbo in skupne "pakete" izdelkov s kmetij in podprli trženje še neuveljavljenih izdelkov. Za izbrane ponudnike hodo organizirali usposabljanje za izboljšanje kakovosti izdelkov in poskusno prodajo na treh do petih mestih, pomagali pa jim bodo tudi pri registraciji dela in razvoju embalaže. Izdelovalce, katerih izdelki ne bodo ustrezali za prodajo na trgu, bodo vključili v posebne programe usposabljanja. Vse izdelke bodo ocenili po kakovosti, količini, možnosti vključitve v celovito ponudbo in po tem, ali ustrezajo predpisom. Povabilo razvojne agencije velja za ponudnike pridelkov in izdelkov, kot so izdelki iz sadja (suho sadje, marmelade, sokovi, kis, žganje, likerji, sadno vino, orehi itd.), zelišča, čaji. zeliščne kreme, sirupi in drugi izdelki, ki vsebujejo zelišča, posušene vrtnine (začimbe), gobe, semena, med in izdelki iz medu, ovčja volna in izdelki iz. volne. Pogoj je, da ponudniki že izpolnjujejo veljavne predpise za izdelke, imajo registrirano dejavnost ali so se predpisom pripravljeni prilagoditi še letos in so pripravljeni sodelovati pri usposabljanju in skupnem trženju. Agencija vabi k sodelovanju tudi lokalne izdelovalce embalaže za izdelke, ki bi jih ponudili kmetje. rokodelci in drugi izdelovalci. Prednost bodo dali tistim, ki se na trgu šele uveljavljajo, ponujajo ugodne cene ter oblikovno zanimive, ekološko usmerjene in praktične rešitve. Ponudniki izdelkov, pridelkov in embalaže lahko oddajo vzorčne izdelke do ponedeljka, 27. januarja, v času uradnih ur v BSC Kranj, Inlb pisarni Občine Tržič ter na sedežih občin Naklo, Jezersko, Preddvor, Šenčur in Cerklje, na teh mestih pa jih bodo od 11. februarja dalje lahko dobili tudi nazaj. Vsak lahko odda največ pet izdelkov. Cveto Zaplotnik Tretji primer bolezni BSE? V Sloveniji so doslej pri govedu odkrili dva primera bolezni BSE, zdaj sumijo še na tretjega. Kranj - V Sloveniji so prvi primer bolezni BSE, ki je v ljudskem besednjaku bolj znana kot bolezen norih krav, odkrili novembra predlani, drugega pa januarja lani. Pred dnevi so pri dvaintrideset mesecev starem govedu, ki so ga prejšnji četrtek zaklali v Celjskih mesninah, posumili še na tretji primer. Žival je bila poslana v zakol z veterinarsko napotnico, kar pomeni, da je šlo za zakol bolne živali. Kot so ob tem sporočili iz republiške veterinarske uprave, so pri rednem testiranju govedi, ki so starejša od dve leti, prejšnji ponedeljek v preiskavi s hitrim testom možganov zaklane živali posumili na navzočnost bolezni BSK. Naslednji dan so lest ponovili, rezultat pa je bil spet sumljiv. Območni urad republiške veterinarske uprave je v klavnici in na kmetijskem gospodarstvu, odkoder izvira zaklana sumljiva žival, odredil predpisane ukre- pe, hkrati pa so se odločili še z.a dodatne preiskave, za histološki in imunohistokemični test. Veterinarska uprava je v petek popoldne prejela od Nacionalnega veterinarskega inštituta Slovenije poročilo o rezultatih preiskave možganov, iz. katerega je razvidno, daje izvid še vedno sumljiv. Veterinarska uprava je vzorce možganov poslala še na dodatne potrditvene preiskave v referenčni laboratorij v tujini. Dokler ne bo dobila izvida, ki bo potrdil ali ovrgel sum na BSE, bodo v klavnici in na kmetiji zaradi zaščite potrošnikov ostali v veljavi vsi predpisani ukrepi. Čeprav je Gorenjska najbolj razvita govedo-rejska pokrajina v Sloveniji, sta jo doslej zaobšli tako bolezen BSE kot mlečna afera s kloramfenikolom v mleku. Na treh bohinjskih kmetijah so sicer najprej posumili na prepovedani antibiotik v mleku, s potrditvenim testom v referenčnem laboratoriju pa so sum ovrgli. Cveto Zaplotnik Kmetijstvo, lov in ribolov Celovec - Sejemska družba Kaerntner Messen bo ta konec tedna, od petka do nedelje, prvič pripravila na sejmišču v Celovcu kmetijski sejem Alpe-Jadran in sejem Lov in ribolov. Na 30 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine se bo predstavilo 210 razstavljavcev iz Avstrije, Italije, Slovenije, Nemčije in Madžarske. Na kmetijskem sejmu bo približno 160 razstavljavcev predstavilo kmetijske stroje in naprave, semena, gnojila in krmila, gradnjo gospodarskih poslopij, opremo za klavnice in hladilnice, neposredno prodajo, turistične kmetije, ekološko kmetovanje, sodobno vodenje kmetije in še marsikaj drugega. Sejem bodo spremljala tudi različna posvetovanja. V petek, prvi dan sejma, bodo razpravljali o priložnostih, ki jih kmetijstvu ponuja širitev Evropske unije na vzhod; vsak dan pa bodo tudi predavanja o različnih strokovnih temah. V nedeljo se bo ob podpori združenja Napredni kmetovalec na sejmu ustavil znani avstrijski "kmetijski upornik" Sepp Hol/er in predstavil svojo kmetijo, ki je že postala simbol za nov način kmetovanja ter zanimiva za obiskovalce in medije. V Avstriji se krepi tudi biološko kmetovanje, združenje Bio Ernte Àustria bo na sejmu pripravilo več predavanj o alternativni veterini, plodnosti tal in vztrajanju v kmetijstvu. Hkrati s kmetijskim sejmom bo tudi sejem Lov in ribolov, na katerem bo petdeset razstavljavcev predstavilo lovsko in ribiško opremo, pribor za lov in ribolov, lovni in ribolovni turizem ter urjenje lovskih psov. V okviru sejma bosta tudi informativni dan o ekologiji divjadi in dan ribištva Alpe-Jadran. CZ. Širitev in večja kakovost Kamp Danica je prejel priznanje za kakovostno ponudbo in urejenost. Uvrščeni so na seznam ADAC. Obisk je vsako leto boljši. S širitvijo kampa bodo nadaljevali tudi letos. Bohinjska Bistrica - Trenutno v kampu Danica vlada zatišje. Odet v belo čaka nove goste. Povsem drugače pa je z zaposlenimi, ki že snujejo načrte za novo sezono. Kampu se obeta dobra sezona, tako vsaj pravi njegov vodja in tajnik Turističnega društva Bohinj Marjan Male j. ki seje nedavno vrnil s holandskega turističnega sejma. /a turistične delavce je zdaj čas turističnih sejmov, ki predstavljajo ponudbo letošnje turistične sezo ne. Holandskemu sejmu bo lebru arja sledil še sejem v Muenchnu. Malej je dejal, da tudi Slovenija postaja čedalje bolj prepoznavna, vendar še /daleč ne dovolj. Trg turistične ponudbe je neizprosen in vse bolj zahtevni so tudi gostje. Preživeto je prepričanje, da imajo gostje, ki se odločijo za kampiranje, tanke denarnice in /ato zadošča /e povprečna ponudba. "Časi so se /elo spremenili, saj se gostje /a kampiranje ne odločajo zaradi cene, ampak zato. ker želijo dopust preživeti v naravi. Med njimi so tudi gostje, ki si lahko privošči jo avtodom /a več deset milijonov tolarjev in ne skoparijo / denar jem, seveda pa zahtevajo kako-VOStno ponudbo in storitve. Nenehno dviganje kakovosti je ena od stalnic našega dela. saj si tudi na področju kampiranja novosti hitro sledijo. Prizadevamo si večati kakovost bivanja v kampu ter čim bolj posodobiti in urediti posamezno kampirno mesto, razvoj gre v smeri, da naj bi v prihodnje vsaka prikolica imela vodo in elektriko," je povedal Malej. Doslej so v kampu Danica, ki ga je pred štirinajstimi leti ustanovi lo TD Bohinj, uredili 1500 kvadratnih metrov površin, B širitvijo bodo nadaljevali tudi letos, slednji pa naj bi namenili okoli 10 milijonov tolarjev. Konec januarja se bo sestal upravni odbor in določil letošnje investicije. Nekaj del so po storili že jeseni, zemljišče, na katerem so uredili kamp. je bilo pred tem zaraščeno in poplavljeno, zato je v celoti nasuto. V kampu je 500 kampirnih mest, s širitvijo naj bi jih pridobili še vsaj 250. Malej pravi, da ves ostanek dohodka vlagajo v razvoj kampa, saj vsekakor želijo povečati kako vost ponudbe. Med najnujnejšimi tleli sta ureditev novega sanitarnega bloka in komunalna ureditev zemljišča, povečali bodo tudi dodatno ponudbo. "Naši gostje si želijo neokrnjeno naravo in mir ter poleg tega tudi športne in animacijske dejavnosti. Našo ponudbo dopolnjujemo s ponudbo bohinjskega turizma in gostom med drugim nudim vodne športe, kolesarstvo, pohodništvo in gorni-štvo " Večina, dobrih SO odstot kov. je še vedno tujih gostov, naj več je Nizozemcev in Nemcev. Prvič na finskem turističnem sejmu Kranj - Slovenija sc je letos na pobudo slovenskega veleposlaništva na Finskem prvič udeležila mednarodnega turističnega sejma Matka v Helsinkih, kjer je sodelovalo okoli petdeset držav. Slovenski razstavni prostor so opremili s plakati Kranjske Gore, Ljubljane in Pirana ter / različnim reklamnim gradivom, marsikaj zanimivega o naši drŽavi pa so povedali predstavniki slovenskega veleposlaništva na Finskem in Slovensko finskega društva prijateljstva Slovenia Seura. CZ. S smučarskimi vlaki do smučišč Bohinjska Bistrica - Slovenske železnice tudi v letošnji zimi vozijo smučarje do nekaterih smučarskih središč, med drugim do Bohinja. Smučarji in drugi ljubitelji /imske rekreacije lahko pri nakupu vozovnic uveljavljajo različne popuste - za otroke, mlade, starejše in upokojence, skupinske popuste ali posebne popuste Turist vikend. Redna vzdrževalna dela pred začetkom sezone v Kampu Danica. Renata Škrjanc. približno 20 odstotkov je domačih gostov. Pred in po se/oni so gost je večinoma upokojenci, v glavni sezoni družine / otroki. Lanska se/ona je bila za dobrih X odstotkov boljša od leta prej. nočitev je bilo okoli 28.000. njihovo število pa se vsako leto po veča za nekaj odstotkov. Tudi le tos bodo otroci deležni 30-odstot-nega popusta, v glavni sezoni (od 20.7. do 23.8.) ho enodnevno bivanje za eno osebo stalo brez turi stične takse 1.650 tolarjev, v pred sezoni (19.4. do 14.6. in 7.9. do 30.9.) 1.200 tolarjev, (od 15.6. do 19.7. in od 24.8. do 6.9.) pa 1.450 tolarjev. Kamp Danica vsako leto prejme vsaj eno priznanje za ure-jenost in kakovostno ponudbo, konec minulega leta so na gostiti sko turističnem zboru v Čatežu prejeli plaketo Gospodarske zbor niče Slovenija za kakovostno po nudho. urejenost in gostoljubnost Veliko jim pomeni tudi uvrstitev v ADAC ov vodnik, kjer so /a dnja štiri leta ocenjeni s tremi zvezdicami, v to kategorijo pa po leg kampa Danica spadata le še dva slovenska kampa. foto: Cveto Zaplotnik Ob ugodnih snežnih razmerah bodo smučarski vlaki vozili do Bohinjske Bistrice vse do 8. marca vsako soboto ter vse dni med /nilskimi šolskimi počitnicami i/ Ljubljane Od 22. februarja do 1. marca in i/ Kopra od 15. do 22 februarja, h Ljubljane odpelje v lak oh b.šn in pripelje \ Bohinjsko Bistrico ob 9.12. vrača pa sc ob 17.48 in pripelje v Ljubljano ob 19.47. S koprske postaje odpelje ob 6. 10 in pripelje v Bohinj ob 9.43. vrača pa se ob 17.10 in pri spe v Koper ob 20.30. Vlak pnpe Ije v bližino smučarskega centra Kobla. do žičnice Vogel pa je organiziran brezplačni prevoz Ugoden je tudi nakup celodnev nih smučarskih vozovnic. Za smučanje na Kobli bodo odrasli odšteli 2.500 tolarjev in otroci do štirinajstega leta starosti ter člani skupin z osnovnih in srednjih šol 2.000 tolarjev. Za Vogel je celodnev na karta 4.000 tolarjev, za otroke in člane šolskih skupin pa 2.800 tolarjev. Smučarske vozov niče je mogoče kupiti že pri spre vodniku na vlaku, na železniški postaji pa JC možno shraniti prtljago. Smučarski vlaki bodo ob Ugod nih snežnih lazmerah vozili sinu carje vse do 8. marca tudi na Po-horje in sieei vsako soboto ter vsak dan med zimskimi počitni cami od 15. do 22. februarja Via ki bodo vozili od Zidanega mosta do Maribora, odtod pa vsakih petnajst minut pelje avtobus do po horske v zpenjače. CZ. V Medvodah turistična agencija Zanimiva ponudba: S posebnim letalom iz Ljubljane ali Zagreba za osem dni v Egipt. Medvode - V novi poslovni stavbi na Donovi cesti v Medvodah so minuli konec tedna odprli Turistično agencijo Triton turizem, kije prva tovrstna agencija v Medvodah. Simpatične ustanovi teljice Bojana Juvan iz Medvod, Vilma Repe iz Gorij in Lili Fojkar iz Škofje Loke so se odloČile, da bodo na začetku posredovale in prodajale predvsem ponudbo več jifa agencij, kot so Kompas. Glob-tur in še nekaterih. "Že decembra pa smo zelo uspešno začele pripravljati ponudbo za Lgipt. Uspešen začetek nas je spodbudil, da po tej poti nadaljujemo," je ob odprtju agencije, ki naj bi predvsem približala Bojana Juvan tovrstno deja\ nosi prebivalcem Medvod oziroma občine Medvo de, povedala ena od ustanov itelpe Bojana Juvan. "Zavedamo se. da je vsak zače tek težak, ven dar smo odločene, da uspemo V agenciji /c pripravljamo v šolskih počitnicah sedemdnevni paket za Fgipt in sicer od 16. do 23. februarja in od 21 februarja do 2. marca. Paket ima več ra/ličie m sicer Kairo Hurgada križarjenje po Nilu. Hurgàda križarjenje po Nilu in Kairo križarjenje po Nilu Hurgada Odhod /a oba progra- ma je i/ Ljubljane in Zagreba In teresenti pa sc lahko oglasijo v poslovalnici vsak dan od 9. do is., ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Zares veseli bomo njihovega obiska." V ponudbi turistične agencije Triton so tudi letalske vozovnice, rezervacije, najrazllč nejše informacije 0 letovanjih, ponudbi, potovanjih, ponudbi o/iro ma ugodnostih v /ailnjcm treniti ku. organizacija križarjenj, programi za manjše in večje skupine. Bojana, Vilma in Lili pa so nam ob odprtju tudi zaupale, da imajo na turističnem področ|U m pil agencijskem delu že kai nekaj iz kušenj. ZatO lepo povabljeni v po slovalnico Turistične agencije tri ton v Medvode Andrej Žalar Teniško igrišče postalo drsališče Na teniškem igrišču pri hotelu Ribno so uredili drsališče. V prihodnje naj bi oživili nočni bar. Hotel ima novo vodstvo. Ribno - Hotel Ribno bi zaradi izredne in mirne lokacije lahko uvrstili v kategorijo romantičnih hotelov, ki je med hotelirji v tujini dobro poznana. Tako pravi tudi novi direktor Anton Remic, ki je po odstopu bivše direktorice Zvezdane Česen, prevzel vodenje hotela Ribno. Minuli teden so ob hotelu uredili tudi drsališče, ki med tednom razveseljuje predvsem domačine, konec tedna pa je privabilo tudi obiskovalce od drugod. Ob hotelu Ribno so letos prvič uredili tudi drsališče. Drsalno ploskev so uredili na te niškem igrišču pri hotelu, kar je ob drsališču v blejski dvorani prijetna popestritev zimske turistične ponudbe in možnost drsanja v naravi. Na pobudo večinskega last nika hotela Iranca Mandeljca so za ledeno ploskev letos prvič po skrbeli. Drsališče je tudi osvetljeno, odprto je vsak dan od 13. do 23. ure, vstopnina za odrasle je 2(M), za otroke pa KM) tolarjev, vstopnice pa so na voljo v recep eiji hotela. Minuli četrtek so ila njem uživali šolarji iz tamkajšnje osnovne šole. večji obisk pričakujejo med zimskimi počitnicami, blejski kcgljaški klub pa naj bi v prihodnje poskrbel tudi za keglja nje na ledu. V hotelu še vedno prevladujejo seminarski gostje, saj predstavljajo kar 60 odstotkov vseh gostov. Po dosedanjih rezervacijah dobro kaže tudi poletni sezoni, v kateri naj bi po besedah Remica prevladovali nemški in italijanski gostje. Mandeljc pa želi V hotel privabiti tudi Večje število kanadskih gostov. "Večina naših gostov se v hotel vrača, saj so zadovoljni s ka kOVOStno ponudbo, v prihodnje pa bomo morali poskrbeli tudi Z| restavracijo, ki je lepo urejena, vendar slabo obiskana. Zalo pripravljamo nedeljska družinska kosila. med načrti, ki jih ima večinski lastnik s hotelom je tudi oživitev nočnega bara, ki lahko sprejme do 60 ljudi, po odprtju pa naj bi bil na voljo tudi zunanjim gostom. Vendar bomo morali najti dogovor med ponudbo nočnega bara in zahtevami gostov, ki si želijo miru." je povedal Remic. V načrtu so tudi apartmaji in nov bazen. Do maja bodo šc prevladovali se minerski gostje, večinoma sloven ski. potem pričakujejo goste iz tujine. Zasedenost hotela naj bi povečali na 70 odstotkov. Hotel s štirimi zvezdicami je decembra dobil novega večinskega lastnika Iranca Mandeljca. bivša direktorica Zvezdana Česen, kije hotel vodila dobrih šest let, je pred kratkim dala odpoved, nad zorni odbor pa je za novega direktorja imenoval Antona Remca, ki v turizmu dela že več kot 20 let. Dolga leta je živel v Skandinaviji, po vrnitvi v Slovenijo konec osemdesetih let pa je delal v pod jetju Turizem in rekreacija in nazadnje v podjetju Golf in kamp. Mandeljc je ob decembrskem prevzemu hotela zagotovil, da odpuščanj ne bo in zaposlenim obljubil boljše plače. Odpuščanj res ni bilo. so pa poleg Cesnove dali odpoved še trije zaposleni - dva natakarja in delavec V kuhinji, zamenjave zanje pa po besedah Remica še nimajo. Renata Škrjanc. loto: Gorazd Kavčič Dober obisk v zdraviliščih Kranj - Naravna zdravilišča v Sloveniji so lani povečala število go stov m prenočitev, ohranila visoko zasedenost ležišč in končala pomembne naložbe v posodobitev m ra/širuev zdraviliško turistične pO nudbe. Po podatkih skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je zdravi lišča lani obiskalo 480.997 gostov ali 2,8 odstotka več kol leto prej, med gosti pa se je povečal dele/ tujcev, ki že dosega dve petini. Med tujimi gosti je bilo največ avstrijskih (42 odstotkov), uahianskih (30 odstotkov) in nemških (13 odstot kov). Medtem ko se je obisk itali janskih gostov povečal /a petino, avstrijskih Za desetino in hrvaških za sedem odstotkov, pa je /a pel odstotkov upadlo število gostov iz Nemčije, število sto tisoč prenočitev je lani preseglo devet zdravilišč. CZ. vn) £\ p w Terme Dobrna Darilo ob 600 letnici Glasovo omizje v hotelu Creina Kranj - V hotelu Crema, ki spada meti hotele s tremi zve/dieanu. gostom pa je na voljo 89 sob, si prizadevajo svojo ponudbo približati tudi dnevnim gostom. Konci tedna bodo tako v znamenju glasbe in kulinarične ponudbe; ob petkih bodo gostom postregli z italijanskimi speciaiitetami, ob sobotah pa z gorenjskimi jedrni, za prijetno vzdušje bodo poskrbeli tudi z glasbo. Oba večera bodo gostje dobili kupon za brezplačni obisk igralnega salona in kozarec Šampanjca. Ogledali si bodo lahko igralni salon Casino Max, ki so ga v kletnih prostorih hotela Creina. kjer je bila pred tem diskoteka, odprli sredi decembra (io stom je na voljo 34 igralnih avtomatov in 4 rulete, igralnih mest je 60, v prihodnje naj bi jih razširili na 150. Casino Mav je odprt 24 ur dnevno, vse dni v tednu. Posebnost sobotne hotelske ponudbe ho odslej tudi sobotno omizje Gorenjskega glasa, za katerega bomo med naročniki Gorenjskega glasa vsak teden izžrebali 4 nagrajence in jih nagradili /. brezplačno večerjo v hotelu Creina ter ogledom igralnega salona, kjer bodo lahko preizkusih svojo srečo. RADIO CKJNJIŠČE Posebni popust 5 dni 5 polpenzionov na osebo,v dvoposteljni lòbí: Vila Higiea**** -43^00- = 28.000 sit Hotel Park *** ^6,50©-= 28.000 sit (Kt.ili programi: sni' 1 i. / do 212 200): '■*;.): iev. pmi·i Itn, prop-.un s.\ upo Dobri VAŠA PESEM PREDLOG TEGA TEDNA 1 A čas ne pomaga • Foxy Teens 2 če uspaš si - Monika Pučelj 3 Princeza Deian Mannčič Mte 1 Muzikanti smo ■ ans Modniani 2 Uživat vsak dan - Zapeljivke 3 V hiši samotni ans Goličnik Zmagovalni pesmi pre|tn|ega tedna: 1 Manta, naša gospa • Tlmea 2 Utruieni muzikant • ans Nagel) Radio Ognjišče. Štuia 23. p p 4863. 1210 Ljubkana Šentvid Glasuiete lahko tudi na ntemet naslovu, http /radio ognjace si Imerpmnek Posta HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Razprodaja v Trstu: 23.1., 6.2., 20.2. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 6.3. HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. 04/596-38-76, 04/595-77-57 IZLETI - POTOVANJA - NAKUPI: Lenti četrtek in sobota, Trst (Fernetiči - živilski diskont) sreda in petek (sobota). Ostali prevozi po dogovoru. GSM.: 041 734 140 ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. POSEZONSKE RAZPRODAJE: Muenchen 27.1.2003; Trst 4.2.2003 Madžarske toplice od 15.2. do 18.2.2003. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Cff LOŠKI ODER BI ŠKOFJA LOKA V petek, 24. 1., ob 19.30 uri Ivan Tavčar - Ludvik Kaluža: VIZITATOR IZ FREISINGA, režija: Jože Vozny, DAN ODPRTIH VRAT, VSTOP PROST V soboto, 25.1., ob 10. uri Edi Majaron: FONTEK FIJE, gostuje Lutkovno gledališče glasbene mladine Jesenice, SOBOTNA MATINEJA, za IZVEN tel.: 51 20 850, GSM: 041/730 982, Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka GLASOV KAŽIPOT Prireditve + Čajanka Kranj - Turistično društvo Kokrica spet prireja čajanko, in sicer v soboto, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu. Gost bo Stojan Švet iz Postojne, ki že dve leti živi brez grižljaja. Razložil vam bo, kako je to sploh mogoče. Blaznikov večer Škofja Loka - Muzejsko društvo Škofja Loka vas vabi na Blaznikov večer, ki bo v četrtek, 23. januarja, ob 19. uri v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Delavnica za spretne prste Škofja Loka - Delavnico za spretne prste - Razsvetlimo zimo -izdelajmo smrečico bo Saša Bogataj Ambrožič pripravila v četrtek, 23. januarja, ob 17. uri v Knjižnici Škofja Loka. Delavnica je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let. Sredin večer Škofja Loka - Knjižnica Škofja Loka vas vabi jutri, v sredo, 22. januarja, ob 19. uri na sredin večer. Dr. Gorazd Meško vam bo predstavil svojo knjigo Vizije slovenske kriminologije. Pogovor bo potekal o mladoletnem prestopništvu, policijski dejavnosti, preprečevanju kriminalitete... Otroške dejavnosti Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice bodo na Otroškem oddelku potekale otroške dejavnosti, in sicer danes, v torek, 21. januarja, bo med 15. in 16.45 uro ustvarjalna delavnica - veselo s ši-vanko. Jutri, v sredo, 22. januarja, bodo angleške urice potekale med 16. in 18.45 uro. V četrtek, 23. januarja, se bo ob 17. uri pričela ura pravljic. V petek, 24. januarja, pa bodo med 15. in 16.45 uro ustvarjalne delavnice (družabne igre), med 17. in 18. uro pa bo klekljanje. Kranjski semenj Kranj - V soboto, 25. januarja, bo v organizaciji Turističnega društva Kranj, na Glavnem trgu, od 8. do 13. ure potekal Kranjski semenj. Na semnju bo videti veliko izdelkov domače in umetne obrti. Ljubitelji hrane in pijače ter razstavljanja in druženja ste na semenj vljudno vabljeni. Prireditve na Bledu Bled - V petek, 24. januarja, ob 19. uri bo v hotelu Astoria plesni večer v organizaciji Kluba blejskih in radovljiških študentov ob glasbi ansambla Akord. V nedeljo, 26. januarja, ob 20. uri si lahko v Festivalni dvorani ogledate komedijo Seks, laži in štrudl. Vstopnice so v predprodaji na Mladinskem servisu Bled, tel.: 5742-192. Beremo z Manco Košir Ljubljana - Študentska založba vabi na literarno srečanje Beremo z Manco Košir, kjer boste govorili o legendarni mehiški slikarki Fridi Kahlo, pred kratkim so namreč v zbirki Beletrina izšli njeni dnevniki in biografija. Srečanje bo danes, v torek, 21. januarja, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Gostje večera bodo Vesna Milek, Tatjana Zorko, Janez Pipan in Aleksij Kobal. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v torek, 21. januarja, ob 19. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja gost večera Milen-ko Arnejšek, ki bo z besedo in diapozitivi predstavil knjigo Moje gore. V četrtek, 23. januarja, bo ob 17. uri v knjižnici ura pravljic. V petek, 24. januarja, ob 19. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje skupine za samopomoč. Ob 20. uri bo v baru Pr' Rihtarju v Zvirčah kegljanje za tržiške obrtnike in delavce. V soboto, 25. januarja, bo ob 11. uri X. tek politikov in gospodarstvenikov na Rudnem polju na Pokljuki. Ob 20. uri pa bo v Osnovni šoli Križe potekala rekreacija za tržiške obrtnike in delavce. Prijatelji Begunjščice Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Radovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene 1983 in starejše, mladinci - rojeni 1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. Šola gorništva Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek organizira šolo gorništva, ki bo potekala v restavraciji Poslovenga centra, Planin 3, Kranj, in sicer ob sredah: 5. februarja, 5. marca in 2. aprila ob 18. uri. Potrebna je oprema: 2 vponki z matico, pomožna vrvica (premera vsaj 8 mm Rodio Tfiglov ® Prvi glo/ Gorenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj in dolga 5 m), beležka in pisalo. S seboj prinesite tudi vašo tehnično opremo. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/ 734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 - vključno do srede, 29. januarja. Študentski žur Kranj - Klub študentov Kranj vas vabi na študentska žura, ki bosta v baru Mitnica v četrtek, 23. januarja, z začetkom ob 21. uri in v soboto, 25. januarja, pravtako ob 21. uri. V četrtek vam bodo večer popestrile plesalke iz plesne skupine Antares, v soboto pa bo nastop skupine Maršali. Delavnice za uspešno življenje Kranj - Absolut Timer iz Ljubljane vas vabi na delavnice za uspešno življenje, ki so namenjen vsem, ki so pripravljeni ustvariti uspešno in zadovoljno življenje. Delavnice vodita Marta Timer in Danuša Bizjak. Njuno znanje temelji na dolgoletnih osebnih izkušnjah in starodavnih tehnikah. Začeli boste jutri, v sredo, 22. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Stražišču. Dodatne informacije in prijave po tel.: 041/829-122 in 041/942-009. Kopalni izlet v Izolo Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prvega letošnjega izleta, ki bo v sredo, 5. februarja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu od 22. januarja dalje do zasedenosti avtobusa. Po Župančičevi poti Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 8. februarja, izlet v "deželico belih brez", po Župančičevi poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 4 ure, in sicer položne nenaporne hoje. Oprema pa naj bo vremenu primerna. Prijave z vplačili in dodatne informacije Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-706, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center, Planina 3. Rok za prijave je do 5. februarja. Po Vitoveljski poti Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 25. januarja, zanimiv izlet na Primorsko - po Vitoveljski poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center 3, in sicer do srede, 22. januarja. XVI. pohod na Kriško goro Križe - Planinsko društvo Križe vabi na XVI. Tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro. Pohod bo v nedeljo, 26. januarja. Izhodišči pohoda sta v vasi Križe in iz vasice Gozd. Kontrolna točka bo samo v koči na Kriški gori, ki bo odprta od 7. do 15. ure. Pohodni-ki naj osebno in planinsko opremo prilagodijo zimskim razmeram v gorah. Polhograjska gora Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 23. januarja, lep zimski pohod na Polhograjsko goro. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 še danes, 21. januarja. Gremo na Kras Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira pohodniški izlet v Repentabor - Bazovico (Italija). Obiskali boste slovenske vasi na Primorskem, na italijanskem delu Krasa, in sicer v četrtek, 30. januarja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Izlet na Korčulo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačilom akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu. ' Južna Korzika Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na izlet in pohod po južni Korziki, in sicer od 25. aprila do 3. maja. Dodatne informacije pri Tončki Kajdiž, Žirovnica 92/b, tel.: 031/535-799, do 31. januarja. Pohod na Vranjo peč Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi člane na lahek zimski pohod po vzhodnih obronkih nad Kamnikom. Cilj izleta bo Vranja peč, ki jo boste dosegli iz Kamnik, preko v. Špice in Zg. Palovč. Predvidoma bo 4 do 5 ure ne prezahtevne hoje. Oprema naj bo zimskim razmeram primerna. Izlet bo v soboto, 25. januarja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni. Obvestila Tečaj plavanja za otroke Gorenja vas - ŠD Blegoš organizira 10-urni tečaj plavanja za otroke, stare od 4. do 7. leta. Tečaj bo potekal ob sobotah med 16. in 17. uro v bazenu Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki, s pričetkom v soboto, 8. februarja. Tečaj bo potekal skupaj s starši. Prijave sprejema Katjuša po tel.: 041/375-447, do petka, 24. januarja. Drsanje na Bledu Bled - Društvo Arnold Rikli vas vabi na brezplačno drsanje, in sicer na naravno urejeno drsališče v Kampu Zaka. Redni letni občni zbor PGD Bistrica Bistrica pri Tržiču - Upravni odbor Prostovoljno gasilskega društva Bistrica pri Tržiču sklicuje redni letni občni zbor PGD Bistrica pri Tržiču, ki bo v soboto, 25. januarja, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma v Bistrici pri Tržiču. DU Tržič obvešča Tržič - Društvo upokojencev Tržič obvešča svoje člane, da v dogovoru z upravljalcem žičnice na Zelenici, ob predložitvi izkaznice o plačani članarini za leto 2003, dobite dnevno smučarsko karto po 1.500 tolarjev. Ta ugodnost velja tudi za ostale člane vseh gorenjskih društev upokojencev. DU Kranj obvešča Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča vse simpatizerje Radio Triglav vabi mlade glasbene talente, starejše od 15 let, k sodelovanju na prireditvi Prvi glas Gorenjske, ki bo 22. marca 2003 v Festivalni dvorani na Bledu. V prijavi se na kratko predstavite ter napišite svoj naslov in telefonsko številko. Letos bodo nastopajoči prepevali že izbrane skladbe ob spremljavi orkestra Bid Bang. Prijave pošljite do konca januarja 2003 na naslov: Radio Triglav, Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice. O avdiciji vas bodo obvestili po pošti. smučarskega teka, da so začeli z rekreacijo smučarskega teka. Vadba bo potekala ob torkih in petkih ob 10. uri. Zbirno mesto bo v Čirčah ali na progah Čirče -H rastje. Telovadimo in hujšajmo skupaj Kranj - Telovadimo in hujšajmo skupaj, in sicer vsak torek od 18. do 19.30 ure v mali telovadnici OŠ Staneta Žagarja v Kranju. Dodatne informacije po tel.: 040/281-098. Ekološka tržnica Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da na ekološki tržnici v Naklem z januarjem prehajajo na 14-dnevno oskrbo in bo tržnica odprta vsak prvi in tretji torek v mesecu (4. in 18. fabruarja...) od 17. do 18.30 ure. Lama Shenphen zdravi Medvode - Lama Shenphen, prvi tibetanski menih, ki živi v Sloveniji, pomaga ljudem brez omejitev, prostovoljno, brez lastnih interesov in nesebično. Zdravi, pomaga pri reševanju vsakdanjih težav, daje nasvete, uči meditacije in budizma, deli svoje znanje in modrost. Zdravljenja potekajo od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure, v nujnih primerih vas obišče tudi na domu ali v bolnišnici. V nujnih primerih ga lahko pokličete kadarkoli, tel.: 031/346-392 - Tiberij. Krajina Ljubljana - Do 21. marca je v prodajalni Atrij, Slovenska cesta 58, na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Krajina. Razstavlja Aleksander Čufar, član Fotografskega društva Grča. Jasne poteze Ljubljana - Galerija Avla NLB, Trg republike 2, vas vabi na otvoritev oblikovalske razstave Jasne An-drič, ki bo v četrtek, 23. januarja, ob 20. uri. Razstavo, ki jo je pripravila revija Emzin, si lahko ogledate do 28. februarja. Blejske razglednice Bled - Občina Bled vabi na ogled razstave barvnih fotografij članov Foto kluba Triglavski narodni park na temo Blejske razglednice. Razstava je na ogled v I. nadstropju Občine Bled do konca januarja. Člani Foto kluba Triglavski narodni park, ki se predstavljajo na razstavi so: Beno Bregant, Peter Cven-kelj, Franc Ferjan (Bled), Franc Ferjan (Gorje), Dušan Podlogar, Matej Rupel, Martin Šolar, Drago Vogrinec in Metka Žnidar. St. Moritz 2003 Ljubljana - Galerija TR/3 iz Ljubljane vas vabi na ogled razstave plakatov z naslovom St. Moritz 2003, ki jo je pripravilo Veleposlaništvo Švice. Razstava plakatov in zgodovinski in turistični značaj, saj bo prikazovala, kako so v znamenito švicarsko zimovališče in letovišče v alpski dolini Engadin vabili turiste in športnike že od začetka minulega stoletja. V Galeriji TR/3, na Trgu republike 3 v Ljubljani bodo razstavo odprli danes, v torek, 21. januarja, ob 19. uri. Razstava v Preddvoru Preddvor - V prostorih gostilne "Majč" sredi Preddvora vabijo člani likovnega društva Preddvorski samorastniki na ogled prodajne razstave slik in skulptur. Razstava bo odprta do 2. februarja. Fotografska razstava Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica se predstavlja s svojimi novejšimi deli na društveni razstavi Radovljica 2002 - 1. del v foto-galeriji Pasaža v radovljiški graščini Linhartov trg 1. Vabljeni k ogledu do konca januarja. Razstava likovnih del Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vabi na ogled razstave likovnih del Eda Gregoriča, člana Dolika Jesenice. Razstava bo na ogled do vključno 5. februarja. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldan, nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Unikatne egipčanske jaslice Tržič - Tržiški muzej vabi k ogledu unikatnih egipčanskih jaslic, lastnika Milana Kovača, ki so na ogled v Kurnikovi hiši do konca februarja. Muzej je odprt od torka do nedelje od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Razstave v Tržiču Tržič - V prostorih Centra za socialno delo Tržič razstavljajo svoje izdelke uporabniki Društva ŠENT, enota Šentgor iz Radovljice. Razstavo si lahko ogledate vsak delovni dan do konca janurja, od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. V sobi Vojteha Kurnika v Kurnikovi hiši so do konca februarja na ogled unikatne egipčanske jaslice. Razstavo si lahko ogledate od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. V Domu Petra Uzarja je do konca februarja na ogled razstava jaslic Mojstrske delavnice Kosmač. Božične jaslice doma in po svetu Kranjska Gora - Gornjesavski muzej - enota Kranjska Gora vabi na ogled razstave miniaturnih jaslic iz zbirke Frančiškanskega OBVESTILO Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje za gospodarske družbe, na katerem bomo obravnavali: - Navodila za sestavljanje zaključnega računa za gospodarske družbe za leto 2002. Posvetovanje bo v petek, 24. januarja 2003, ob 9.00 uri v dvorani 15 Mestne občine Kranj. Posvetovanje bo vodila svetovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije univ. dipl. ekon. ga. Romana Hieng. Za udeležbo nakažite 22.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na transakcijski račun št.: 07000-0000460840 pri GB Kranj. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrdilo o plačilu. Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost. Vljudno vabljeni! GLASOV KAŽIPOT ■» samostana Brezje "Božične jaslice doma in po svetu", v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški c. 63 v Kranjski Gori. Razstava bo na ogled do 2. februarja 2003. Tam za hribi je tako kot tukaj... Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava "Tam za hribi je tako kot tukaj..." s podnaslovom Evropska poglavja slovenske zgodovine v 20. stoletju. Razstavo si lahko ogledate do konca marca 2003 vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure Ob nedeljah so javna vodstva. Razstave na Bledu Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razstava barvnih fotografij članov Foto kluba TNP na temo Blejske razglednice je na ogled od konca januarja. Hotel Krim: prodajna razstava na temo šah - g. Vogelnik (akril). Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Koben-tar ter razstava Fotokluba TNP z naslovom "Blejske razglednice". Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled: na ogled je likovna razstava akademske slikarke Brigite Požegar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Informacije: 57-41-357. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-stoletja iz beneške grafične delavnice Fal-lani iz Benetk. Prečenje slovenskih Alp Slovenski Javornik - PD Javornik - Koroška Bela vabi na predavanje Andreja Štremflja, z naslovom Prečenje slovenskih Alp, ki bo v petek, 24. januarja, ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Posledice možganske kapi in zdravljenje Kranj - Združenje bolnikov po možganski kapi - Klub Kranj vabi svoje člane na redno srečanje, ki bo v četrtek, 23. januarja, ob 16. uri v veliki sobi Gostilne Labore. Prisluhnili boste predavanju z diapozitivi prof. dr. Bojane Žvan, z Nevrološkega oddelka KC, ki bo govorila o posledicah možganske kapi in zdravljenju te bolezni. Matematika in denar Kranj - Srednja elektro in strojna šola Kranj vabi v okviru cikla predavanj Srečanja, tokrat bodo gostili dr. Petra Šemrla, predstojnika Oddelka za matematiko na IMFM v Ljubljani. Prdavanje z naslovom Matematika in denar bo jutri, v sredo, 22. januarja, ob 18. uri v predavalnici Srednje elektro in strojne šole v Kranju. Predavanje v Radovljici Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vas vabi na predavanje Janeza Riharja Živeti s Slovenijo v svetu - Delo Rafaelove družbe med Slovenci po svetu. Predavanje bo jutri v sredo, 22. januarja, ob 19. uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici. Predstave t> Politika bolezen moja Šenčur - Dramska skupina Kulturnega društva iz Besnice bo v soboto, 25. januarja, ob 19.30 uri uprizorila Partljičevo komedijo Po- ttoseglo šele spomladi 1944. V t. i. Ljubljanski pokrajini pa \< /< .< poleti 1942 pod okriljem Italija nov ustanovila Prostovoljna proti kumunistična miliva (MVAC), do mobranstvo (imenovati so jih ttupnikove domobrance ali Slo vensko domobranstvo) po kopitu laeiji Italije, l.uote MVAC 50 Ipid je na splošni' poimenovali belo gardisti. Sicer pa ime niti ni tako pomembno, marveč njihova vloga m dejavnost. Glede sprave je zapisal, da je desnica zaman ponujala roko le viei. ne po/asm pa pod kakšnimi pogoji. Osebno ne vem :a nohtno takšno pripravljenost. Ostal pa nu je dobro v spominu predlog lus trm ijskega zakona, ki prav gotovo ni bil v interesu sprave. Združenje bon ev pa je ja\ no obsodilo poboje domobrancev brez sojenja po vojni. Ki-s je, da sem navedel le domobranske zločine, ker sem pričakoval, da bo partizanske zločine navedel on. pa je Zal prikazal le nje ga. za ostale pa nu predlaga, da naj obiščem knjižnice. Že v prvem članku sem ziipisal. da obžidu/em oziroma da mi je žal vsake žrlvc na em m na drugi strani, ïè pred vsem, če je šlo za matere z. otroci. \ mojem članku sem mu predla fal, da naj mi sporoči po poŠti vsaj en primer domobranskega ubežnika, ki so ga partizani po stal i v t.i. 13, bataljon I torej \ smrt), pa tega nisem dočakal. Tega tudi m sionl v odgovoru na moj članek. Očitno je bil njegOV namen očrniti NOB. /a arhive meni. da 50 pristranski. AH tO misli za vse arhive, tudi za okupatorjeve in domobranske'.' Poslužujem se namreč vseh. Moje navedbe o smrti Kopačeve matere ima za neresnične, čeprav sem jih, preden sem jih zapisal, preveril pri hčerki ubite Mariji Cof v Dorfarjih. Ona tudi ne verjame, da bi mu njen brat Alojz dal takšne podatke o smrti matere, ker so neresnični. Glede smrti komandama SkoJžJŠ loškega odreda pa me obloži kar debele laži. ker naj hi kindo .a njo naprtil domobrancem, /e | prvem mojem odgovoru sem mu natančno pojasnil smrt Blata, ki se je v brezizhodnem položaju zaradi zadobljenega snela v nogo sam ustrelil v glavo. To je storil zato, ker je vedel, kaj ga čaka, če hi padel žn V roke domobrancem. ki so o njegovih junaštvih bili do bro seznanjeni. Ne vem, kaj bi g. Jenko še želel vedeti o tem'.' Ali je Blaž res nosil uniformo zajetega nemškega ofU irja pa ne vem. pa tO tudi ni važno. Saj so tudi domo hrami slačili in st\uvali ujete partizane, če so imeli dobro ohlc ko in obutev, Mene so oh zajetju slekli in sezuli in mi dali neke litika bolezen moja, in si sicer v Domu krajanov v Šenčurju. Nisi na vrsti Železniki - KUD France Koblar vabi na uprizoritev komedije Nisi na vrsti. Predstava bo v soboto, 25. januarja, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Železniki. Oprosti Stipe Predoslje - Hrvaško narodno gledališče Split bo v nedeljo, 26. januarja, ob 19.30 uri gostovalo v Kulturnem domu Predoslje z mo-nodramo llija Zovka Oprosti Stipe. Vstopnice lahko kupite dve uri pred predstavo. Pred predstavo bo nastopila klapa Nava iz Dubrovnika, ki bo prepevala najlepše dalmatinske pesmi. Peru Kranj - Klub študentov Kranj vabi jutri, v sredo, 22. januarja, ob 20. uri v Modro dvorano gradu Khisl-stein na potopisno predavanje o Peruju. Svoje videnje te južnoameriške države vam bodo predstavili Helena Perčič, Aleš Letonja in Luka Kranc. Več prave hrane za manj osteoporoze Cerklje - Društvo bolnikov z oste-oporozo Kranj organizira predavanje z naslovom Več prave hrane za manj osteoporoze. Predavanje bo v Cerkljah, v prostorih OS Davorina Jenka v Cerkljah, in sicer v četrtek, 23. januarja, ob 18. uri. Predavala bo Nataša Kranjc. Zrcalce Radovljica - Zrcalce je naslov igrice za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bodo uprizorile strokovne delavke iz Vrtca Bled, in sicer v četrtek, 23. januarja, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta. barcaffe PREJELI SMO Odgovor na članek "Večne teme iz temot in zmot", avtorja g. Franca Jenka iz Drage Gorenjski glas, 10. januarja 2003 Že dalj časa sprcml/ma pismi/c g. Jcnkota. ki je polno laži m sovraštva do NOB in partizanov. Tet ko razumeva, da je lahko \ nekem človeku toliko sovraštva in prena rejanja zgodovine. V NO H vidi vse samo negativno, v domobranstvu pa vse najlepše. Ima jih za domo ljube in borce za domovino, /oda, za katero domovino vendar.' Saj so domobranci prisegli Hitlerju, dobivali od njega vse potrebno, to je plače, obleko, obutev in orožje Bih so Nemcem pokorni in izvrše vali njihova povelja, seveda vse v škodo partizanov in OV, v kalen so bih združeni vsi slovenski do moljubi. Njihove trditve, da se bo rijo proti komunistom, so bile le izgovor za n/ihova počel/a. ki jim prav gOtOVO niso bila v čast. Bon h so se proti partizanom, to je pro li lastnim bratom, kajti komunis lov je bilo v partizanskih vrstah komaj neka/ procentov, \ecina partizanov je bilo | cinikov. Po vojni, ko je Hitlerjeva Nemčija klavrno propadla, pa so pobegnili skupni s svojimi gospodarit m /ih je doletela žalostna usoda. <>h od hodu so vozili, da hodo obroču nah z rdečkarji. ko sc vrmjo. /oda vinih so sc drugače, kol so si .,/ misijah. Jenkova trditev, da mu je 0 snu ti napne inaierc pripovedoval najin že pokojni brat l.ojzc tako. kol je zapisal V omenjenem članku z dne 10. I. »'•• /'' POVSem iznušlic na. /ločin In Jenko rad omilil. Brat Lojze mu ni mogel povedali drugače, kot je resnično bilo. Zločin pa h' potekal takole. I sodnega dne sc je slučajno »m dil doma najm oče Krmclj h ram. partizan (iavnlo. V hiši sta bila sama z materjo, kajti otroci smo bili na paši- Ko je mati ugledala kolono domobrancev, ki so sc znašli pred hišo, jim je pred nosom zaloputnila glavna vrata, da jim je tako preprečila vstop m omogočila možu. da se je skril na varno in od lam spremljal dogajanja s po sluianjem Domobraru i so se bes no zapodili proti zadnjim vratom in tako prišu' V vežo. kjer se je mu dda mati. Začeli so jo zmerjati m kričati nanjo, kje ima moža m sina (oba sta namreč bila partizanu i. Nato so jo začeli pretepati in jo zbili na lla poleg kotlu zu svin/eku ho. kjer jo jc eden od domobrun cev ustrelil z rafalom brzostrelke v prsi. Nato so nabrali nekaj plena in odšli. Ko smo otroci prišli kniu lu po odhodu domobrancev v hišo, smo zagledali v veti na tleh pri omenjenem kotlu i krvi letečo ma ter, ki je imela razbito lobanjo m prestreljena prsa. Takoj se nam je pridružil se oče. ki je prišel ves prestrašen iz skrivališču. Domo bruna tO ob odhodu prižgali mu len hiterno. ki so jo nušh verjetno V veži. lo niso nurcdih iz pielelc. marveč iz norčevanja. To je resnica in ne tisto, kar je zapisal Jenko, čudiva s,' mu tudi, du sc je zavzel za justificiranega ovaduha, zaradi katerega je padlo toliko trte} m it pomdovul njego ve otroke, ne pu tudi nus šlevilne. pruv tako nedoletne otroke, ki smo osiuli brez matere. Gospodu Jenku pi iporot uvu, če bo šc kdaj pisal, naj piše resni t o in boli strpno, ko! je tO počel do sedaj. Marija Cof, Dorfarje Niko Krmclj, Sv. Duh Odgovor na članek Franceta Jenka iz Drage "Večne teme iz temot in zmot - 3" Gorenjski glas, 10. L 2003 Pridružujem sc mnenju v Jen ka, da javno zapisano terja javni odgovor. Seveda pa ne mislim odgovarjati na vse njegove izjave, ker sc pretežno ne nanašajo nu moje objavljene članke, tudi v tem odgovoru mu je zmanjkalo argümento\ za prejšnje in sedanji trditve. Že na uvodu je zapisal, da sem ga obtoHl netočnosti, čeprav sem \ st moje navedbe obrazložil in argumentiral. Pouči me. tla dan mrtvih ni praznik, murveč le \'si SVCti. Tega tudi nisem trdil. Zapisal sem le, da sc hhžti dan mrtvih, to je dan, ko sc spominjamo umrhh svojcev, prijateljev in znancev. Na dveh koledarjih, ki sem si jih ogledal, piše DAN SPOMINA NA MRTVE. To pa potrjuje pravilnost mojega . upi sil. Očitek, daje bil moj prvi članek napisan zu predvolilne potrebe, s čemer naj bi škodovtd kandidatu zu župnnu z tlesnit t, ne zasluži resnega odgovora, kajti kandidat ni v nikakršni povezavi . domo branstvom. (detle belogardtzma in domo branstva pa tole. Ne drži njegova navedba, da so bili le domobrun d. To ibži le zti Gorenjsko, ki so jim Nemci nadeli ime Gorenjska samozaščita (kasneje Gorenjsko domobranstvo). Do ustanovitve je prišlo mi Gorenjskem fele kon tem 1943. večji ruzmuh pa je domobranstvo na Gorenjskem i tipi . tlu sem /ih oblekel, dočtm pa mi čevlje} sploh niso dali, tem vet sem prišel bos v ljubljanske zapore, iz vsega napisanega si hrulei lahko ustvari mnenje ó res nicoljubnosti in strpnosti enega ali drugega pisca tr<> je mene in v Podhomskega), l'pam, tlu ho s tem polemiko med nama VČOSOpisu končtinu. Še vedno pa velja moje povabilo na obisk. Lep pozdrav! Stane Pečar, Podluhnik 9(1, Škofja Loka Uredništvo Gorenjskega glasa z. objavo teh pisem zaključuje polemiko med Irancem Jenkom in Stanetom Pečarjem. Odprto pismo ministru za zdravje ali do kdaj le začasne rešitve in improvizacije na onkološkem inštitutu? Zaskrbljena sem zaradi težav, v koten je zašla kirurška dejavnost onkološkega institutu. Problemi so sc sc posebno zaostrili zaradi po sledi, poplave v operacijski dvorit' m. Duh bivalne razmere i osiulih prostorih stuvb A, B in C tega m šiitiiiu pa naj bodo to prosu m za zdravstveno osebje ali bolniške sobe m sunitunjc so silno skrom ne, nerazumno slabe. Do kdaj sc hodo le razmere reševale le nu pol z improvizacijami, saj ima vernim onkološki inštitut poleg novejše zgradbe P že več let v gradnji no\ bolnišnični objekt, ki kaže svoja žele.o betonska rebru in čaka na dograditev Ui potrebno opremo ' V članku, ki ga je pripon ilu no vinarka Dragica Bošnjak v enem slovenskih dnevnih časopisov na zadnji lanski dan, smo prehodi, tlu letno na onkološkem instituïu operirajo približno 3000 bolni kov. bo so večinoma bolniki z rakom, ki icžko čakajo na kirurški poseg, in zanje je vsako odlašanje z operacijo lahko usodno. Po poplavi v operacijskih prostorih, so morali obseg operacij zmanjšati .ti iestdeset odstotkov, v bodoče pa naj bi operacije opravljali celo v zasilnih prostorih ali sposojenih prostorih kliničnega centru. Novi-mirku ne pisc o dograditve nove stavbe, zasledila pa sem podatek, da bo za to potrebno še nekaj let. /el, m povedati in sporočiti vam, g. minister, ki ste odgovorni za zdravstveno dejavnost v naši drŽavi, da tak način reševanja "izrednih m.mer'' Onkološkega in štitutu v Ljubljani ne sodi v drui-bo. v kateri nuj bi bila skrb za so cialne razmere državljanov na vidnem mestu. V zadnjih dvajsetih letih sem tudi suma spoznala razmere, i ka terih bivajo bolniki \ različnih oddelkih ljubljanskih bolnišnic. Lako težkih, km so v stari stavbi A on kološkega inštituta, kjer se zdravijo bolniki operiranci, nisem doživela v nobeni drugi bolnici. Velika prizadevnost, visoka strokovnost in nesebična volja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki opravljajo svoje človekoljubno delo, ne morejo nadomestiti slabih bivalnih razmer v bolniških sobah. V njih leži tudi po pet bolnikov, katerih postelje so tesno cnii oh drugi V sobi je prostoru le sc za majhno mizi* "• kjer pa ni mesta za pet oseb. Sobe nimajo stranišča - ta so skupna za vse sobe mi hodniku . kur pomeni, du ima okoli šestdeset bolnikov na razpolago le tri moška in tri ženska stranišča. Toda bolniki so srečni, če najdejo mesto v teh skromnih sobah, sedaj pa - kot beremo - tudi te možnosti ugašajo. G. minister, odgovorite prosim, do kdaj bo še to stanje/ Kdaj bo onkološki inštitut dobil primerne prostore tako za operacije kot nego in zdravljenje bolnikov, ki jih je vedno več'.' Ne bom se zadovoljila z odgovorom, da ni denarja in da bo za tO potrebno počakati še nekaj let. V naši državi denar jc, saj se s proračunskimi sredstvi zidajo velike in drage stavbe ter kupuje dragocena oprema. Gradnja nekaterih objektov oziroma prostorov traja le ene počitnice! Pa brez zamere in lep pozdrav! Mira Primožič, Groharjevo naselji- 58, Skolja Loka Pretirano posipavanje cest ogroža naravo V zmernem pasu smo prebivalci planeta Zemlje že navajeni na menjavo letnih časov, ki se počasi, a zanesljivo, čeprav z zamudo, izmenjajo od najbolj vročih dni v letu pa vse do najhladnejših dni. Ravno zima je letni čas, ko se zaradi snežne odeje jezimo na cestah in pločnikih, ko se ne moremo gibati tako, kot smo sicer navajeni. Če pa se temperature spustijo globoko pod mčlo in delno očii t ene ceste in pločniki zamn nejo, poiščemo hitro rešitev proli pole dici, tO je posipavanje. Odlok o urejanju in vzdrževanju javnih cest, poti, površin za pešce in zelenih površin predpisuje posipavanje pločnikov in drugih površin za pešce ob poledici, ter posipavanje cestišč. Prav tako izvedbeni program zimske službe opredeljuje načrt za posipavanje proti poledici in odstranjevanje snega ter strojni in ročni posip. Pa tudi meščani in meščanke lahko sol za posipavanje javnih površin pred svojimi stanovanjskimi objekti dvignemo v minimalni embalaži 50 kg pri komunalnih podjetjih. V čem je torej težava pri posipavanju cest'.' Sol je tako kot težke kovine, dušikove spojine in organske snovi vnos v prst, torej nova snov v sistemu prsti. V vodni raztopini v močnih koncentracijah pronica skozi zgornji del prstenega pokrova v notranjost in povzroči spremembo delovanja sistema prsti, kar pomeni degradacijo prsti. Viški koncentracij soli vplivajo na delovanje organo-minerahuh kompleksov, kjer se humus zaradi m zmožnosti delovanja mikroor ganizmov ne more normalno razvijati. Ker sorptivni del prsti, to je tisti najpomembnejši vitalni del prstenega sistema, zasiči sol, se notranji procesi v prsti ustavijo ali upočasnijo, kar vpliva na vitalnost prsti. Zlasti območja neposredno ob cestah, ki so že zaradi stalnega onesnaževanja s prašnimi delci, težkimi kovinami in ozonom preobremenjena, jih prizadene še previsoka koncentracija soli. S tem se že malo vrstna ru-deralne vegetacija še bolj vrstno zmanjša in upravičeno lahko pričakujemo nastajanje obcestnih puščav zaradi preobremenjenosti prsti in rastlinstva ob cestah. Slane prsti sicer nastajajo v območjih z izredno visokim izhlapevanjem, pri čemer izhlapi tudi podtalna voda, kije bogata z različnimi solmi in potem le-te ostanejo na površini prstenega pokrova. Tako imajo slane prsti povišanje koncentracije elektrolitov soli, kar se kaže na sorptivnem kompleksu kot visok delež natrijevih, kalcijevih, magnezijevih in kalijevih ionov. Le povišane koncentracije soli zmanjšujejo rodovitnost in v najslabših primerih se prsti tako spremenijo, da niso več rodovitne. Antropogeni pretirani posegi torej lahko povzročijo širjenje slanih prsti tudi zunaj območij s puščavsko klimo. Z naraščanjem onesnaženosti okolja se povečujejo površine s slanimi prstmi povsod po svetu. S tem izgubljamo pomembne ekosistemc in vse tiste oblike življenja, ki so nanj vezane. Konvencija o biološki raznovrstnosti je svetovni odziv na izgubo biotske raznovrstnosti in dogovor, kako zaustaviti in spremeniti te procese. Ker je pestrost vrst osnovna za življenje na Zemlji in ker se biotska raznovrstnost v splošnem zmanjšuje zaradi večanja pritiskov na vse sestavine okolja, se splača razmisliti, ali je vredno z.a ceno izgubljanja naravnega potenciala, kakor sta prst in vegetacija, pretirano posipavali Ceste, saj vse to zmore narava sama, brez nas. Vprašanje je le v času, kako hitro se nekaj zgodi. dr. Marinka Vovk, predsednica SI.G SVET SREDNJE LESARSKE ŠOLE ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 59 4220 ŠKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto RAVNATE L J A/1CE Kandidat(-ka) za imenovanje na funkcijo ravnatelja(-ice) mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur list RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI-a(Ur. I. RS, št. 64/01). Kandidat(-ka) mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani(-a) kandidat(-ka) bo imenovan(-a) za 5 let. Predvideni začetek dela bo 19. junija 2003 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom ter programom razvoja in dela šole pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Srednje lesarske šole Škofja Loka, Kidričeva c. 59, 4220 Škofja Loka, s pripisom "PRIJAVA ZA RAZPIS ZA RAVNATEUA(-ICO)". Kandidati(-ke) bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. Besniški orli ali 6. dan poletov Oooo, ti hudoba Primer. Janez Kranjc na startni rampi čaka na skok. Uradni napovedovalec ga napove in doda, da je v poskusni seriji poletel odličnih 155 decimetrov, nakar se iz zvočnikov sliši erotični ženski glas: "Oooo, ti hudoba." Zgornja Besnica - "Dober dan, sem prav prišel za Zakopane? Je Peterka že skakal?" vprašam. "Zakopani nismo več, saj smo v preteklih dneh uspeli "odkopat" in pripravit 200-decimetrsko skakalnico za današnjo tekmo, kar pa se tiče Peterke, zaenkrat še ni skočil. Nič še nisi zamudil..." Tako se je začelo, malo za šalo, malo zares. Namreč, v nedeljo so v tej sezoni zares odlični slovenski skakalci tekmovali na svetovnem pokalu v poljskih Zakupa-nah, medtem pa se je ob istem času kakih sedemdeset pogumnih spuščalo po skakalnici v Zgornji Besnici, kjer so člani Rekreativnega društva Rokovnači iz Besnice pripravili že 6. dan poletov. Skakalnica v Novi vasi, v tako imenovani Hlipovi drči, je tako tekmovalce kot gledalce letos pričakala v najlepši izdaji. Z razliko od preteklega leta, ko so sneg "uvažali" izpod Jelovice, ga je bilo tokrat na samem prizorišču več kot dovolj. Le sonca se ni dalo kupili, saj se ta po poldnevu že skrije za Rovnik. Startna rampa, nalet, miza, hrbtišče /, narisano rokovnaško maskoto Dimežem, doskočišče in iztek s transparenti in žaklji za morebiten mehkejši pristanek, ter vse potrebne "službe" za brezhiben potek tekme. Od fantov, ki so zgoraj v gozdu tekmovalce pripravljali za skok, tistih, ki so z zastavico odpirali skakalnico, merili daljave, do obeh sodnikov za slog in ekipe v izteku. Tu je še tradicionalni sestav vodstva tekmovanja, kjer so tudi tokrat skrbeli za hiter potek tekme, x>bveščenost gledalcev in natančno računalniško obdelavo doseženih daljav, ocen sloga in še česa... Več kot sedemdeset tekmovalcev se je "dol skoz" spuščalo v sedmih kategorijah od najmlajših do veteranov, po trikrat (poskusni skok in v dveh tekmovalnih serijah) so skočile štiri pogumne punce, svojo kategorijo pa so imeli tudi deskarji. Najstarejši med skakalci je bil tudi letos Stane Pogačnik s Pesnice, danes v torek jih je dopolnil šestinšestdeset, ki mu skakanje tudi pri teh letih očitno ne dela težav. "Do sedemdesetega leta bom še skakal, potem Najstarejši Stane Pogačnik (66) in najbolj vsestranski Tomaž Jenko. Najboljši veterani se ne dajo (foto: Janez Balanč) bo pa dovolj," mi je razložil Stane in dodal, da ne bi skakal, če ne bi imel v nogah toliko smučarskih izkušenj. Tudi večje skakalnice, da sc ne bi ustrašil. Medtem ko so odrasli zadevo vzeli bolj za hec, so mladi z zanimanjem spremljali daljave. Merilci daljav. Brane Šolar, Jane/. Rakovec, Tone Puščenik, Izidor Potočnik, Se-bastjan Požek, Peter Habinc in Miha Prosen so bili natančni kot sam vrag. O umetniškem vtisu sta z ocenami od ena do pet razmišljala Marjan Kodrič in Janko Eržen. "Enke imava kar v "var-žet", saj si je najmanj dve zasluži že vsak, ki je prišel gor," je povedal slednji. Skakalnica je v vsem ustrezala strogim mednarodnim pravilom (EU, NATO, EFTA, CEFTA, AMNESTY INTERNATIONAL, CK KP...), saj je imela tudi startni semafor z rdečo in zeleno in merilec vetra (ta je deloval le, kadar je mojster ozvočevanja Roman Oštir - Fašt žičko primaknil k bateriji), ki je tako kar nekajkrat prekinil tekmo zaradi premočnega vetra v hrbet. Duhoviti so bili tudi "posneti" medklici, ki jih je prej omenjeni .spuščal v eter, od že omenjene hudobe, do podobno erotičnega glasu "sem ti rekla, da neee", pa burnega navijanja pel- Štiri pogumne punce: (zadaj) Ana Lotrič in Marta Kancilija, (spredaj) Monika Lesnik in komaj šestletna Katja Potočnik. Janko in Marjan enotna v oceni. desettisočglave množice in glasnega uuuu ob kratkem skoku... Skakakli st) različno, dr. Jure Sorti, sicer zdravnik slovenskih nordijskih reprezentanc, je čez peljal kar s tekaškimi smučmi. Se bo že sam "zaflikal", so komentirali, saj je dohtar. Zagotovo največkrat je poletel Tomaž Jenko - Jene, tisti Kranjčan, ki zna vsakega spraviti pod dežnik. Tekmoval je v dveh kategorijah med smučarji in deskarji. "Z boardom je bilo malo težje, saj je skakalnica prirejena za smuči in je drugačen naklon mize. Letos sem prvič na poletih v Besnici, spodbudili pa so me fantje iz "hotdogarskc" druščine, ki so skakali že v prejšnjih letih " je povedal Tomaž, in dodal, daje navdušen nad odlično organizacijo tekme, kjer je zares vse na svojem mestu. Tudi vzdušje je super. Med dvema serijama so ga popestrili staro-dobni smučarji iz društva Rovtar- ji iz škofjeloškega konca, tekmo pa je obiskal tudi največji rokov-nač za vedno Dimež. Najboljši v posameznih kategorijah so bili: ženske I. Ana Lotrič, 2. Marta Kancilija, 3. Katja Potočnik; deskarji: 1. Aleš Brenkuš, 2. Aljoša Švab, 3. Aleš Košir; L-4. razred: L Rok Šolar, 2. Nejc Bešter, 3. Matic Potočnik; 5.-8.razred: Anžc Potočnik, 2. Luka Jane, 3. Miha Požek; 16-25 let: 1. Gašper Zupan 2. Gorazd Jelene, 3. Aleš Rakovec, 26-40 let: 1. Robert Justin, 2. Mare Štupar, 3. Marko Roner in veterani: L Bogdan Finžgar, 2. Iztok Pergarec, 3. Brane Finžgar. Rezultati so enim pomenili več, drugim manj, zagotovo pa sta k svečanosti dogodka svoje dodali podeljevalki medalj, predsednica KS Besnica, Majda Puhar Kovač in slovenska repre-zentantka v smučarskih tekih Petra Majdič. Igor Kavčič Krvavec konec tedna oblegan Vreme je bilo na smučišču v petkovih jutranjih urah megleno. Deskarjev, smučarjev in ljubiteljev krvavške Plaže pa to ni motilo. Krvavec je letos dobil dve pomembni novosti. Obe prispevata k povečani varnosti smučišča. Razširitev dostopa do Kriške planine, kije bila nevarna za zdrs smučarjev, je prva novost. Drugo novost pa predstavlja sistem dodatnega zasneževanja od Doma na Krvavcu do vrha Krvavca. Tako se sedaj brez večjih problemov za-sneži velik del smučišča. Na Krvavcu najdeš tudi nadzornike smučišč, čeprav bo zakon o njih stopil v veljavo šele konec leta. Na Krvavcu se tako na novi zakon že pripravljajo. Najbolj južni del Kamniško-Savinjskih Alp je krvavška gorska skupina, ki predstavlja tipično visokogorsko planoto, ki meri od tisoč štiristo do dva tisoč metrov. Kadar je zima prava, takrat na Krvavcu najdemo smučarje i/ vse Slovenije. Najmanj je Štajercev. Športni dnevi še dodatno napolnijo smučišče. Lepo vreme je včasih žičničarjem na Krvavcu povzročalo težave. Če jc bilo dovolj snega, se je pred dvosedežnicami kar trlo nepotrpežljivih smučar- jev. Kasneje so se jim pridružili deskarji na snegu in masa obiskovalcev je bila še večja. Danes so za vrste pred dvosedežnicami poskrbeli, na smučišču pa se ljudje porazgubijo. Že nekaj časa so bile Njivice preobremenjene, kar so letos rešili z razširitvijo dostopa do Kriške planine. Krvavška Plaža ostaja še vedno najbolj priljubljen prostor na Krvavcu. Na njej se radi zadržujejo tako deskarji kot smučarji, veliko pa takih, ki pridejo na Krvavec zgolj zaradi nje. Učenci osnovne šole dr. Josipa Plemlja so imeli v petek športni dan. Udeležili so se različnih športnih dejavnosti, med njimi tudi smučanja in deskanja na snegu. Šestošolke Lea, Eva in Urša so izbirale med smučanjem na Krvavcu ali na Straži. Odločile so se za Krvavec, ker lahko na Straži smučajo vsak dan. Hrano, pijačo in dobro voljo so prinesle s seboj, tako da jih jutranja megla ni motila. Smučišče nekoč in danes Prvi obiskovalci Krvavca so bili pastirji in divji lovci. Prvi zimski alpinisti in turni smučarji so bili drenovci, ko so s krpljami, derezami, cepini zadrli prve snežne brazde. Kasneje so krpljc zamenjali s smučmi za turno smuko. Leta 1952 se je začela pospešena gradnja sedežnice iz doline Krvavec, ki je začela obratovati leta 1958. Njena prvotna zmogljivost je bila dvesto deset oseb na uro. To so bili tudi prvi začetki alpskega smučanja na Krvavcu. Visokogorsko smučišče Krvavec je od Ljubljane oddaljeno petindvajset, letališča Brnik devet in Kranja štirinajst kilometrov. Dostopno je s kabinsko žičnico do Gospinca, po cesti iz kamnišče in cerkljanske strani ter peš iz več krajev. Smučarske proge ima urejene tako za začetnike, rekreativce kot tudi izkušene tekmovalce na kar sedemintrideset kilometrih. Ima tudi bogato dodatno ponudbo smučišča. S sistemom dodatnega /asneževanja lahko omogoči devetdeset odstotno pokritost smučarskih prog. Pod smučišči je parkirni prostor, ki se ob lepem vremenu hitro polni. Zato so od zadnjega parkirišča do spodnje postaje kabinske žičnice uvedli brezplačen ski-bus. Ob prihodu pod Krvavec pa je na razpolago televizijska "živa slika" s smučišča ter displey s podatki o trenutnih razmerah. Sveže informacije o trenutnih razmerah pa lahko dobite tudi preko snežnega telefona 031 041 18 25 01 ali 090 03 41 25. Ljudje smučajo med in konec tedna Vodja prodaje Slavko Markič nam je razložil, da je imel Krvavec od začetka obratovanja sredi decembra do minulega petka 46.992 obiskovalcev. Samo v petek do druge ure popoldne okoli 2900, od začetka obratovanja do petka pa petintrideset obratovalnih dni. Na Krvavcu so tudi znižali ceno dijaške in osnovnošolske vozovnice. Najbolj se to pozna napovedanim šolskim skupinam, ki se odločijo za šole v naravi, športne dneve in zimovanja. Petkovo jutro je bilo na Krvavcu megleno, proti poldnevu pa seje megla dvignila. Takrat je bil Krvavec tak, kot ga stalni obiskovalci in ljubitelji smučanja poznajo: mrgolelo je deskarjev, smučarjev in sankačev. Tudi po- Slavko Markič hodnike si našel med njimi. Bo kar držalo, da Angleži, Madžari in Hrvatje ob lepem vremenu preplavijo Krvavec. Slovenci za njimi ne zaostajajo kaj dosti. Ker pa je letošnja zima poskrbela za sneg in ravno pravšnje temperature, se ljudje bolj pogumno odločajo za večdnevno bivanje na Krvavcu, šole pa za zimovanja. Alenka Brun, foto: Tina Doki Torek, 21. januarja 2003 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Vzporedni test: Renault Twingo 1.2 16V Expression in Ford Ka Calypso Collection Oba majhna, oba tako različna Renault twingo in Ford ka po merah in lastnostih sodita v najmanjši avtomobilski razred, ki ne sodi med najbolj množične, vseeno pa ga avtomobilski proizvajalci ne zapostavljajo. Pri nagovarjanju kupcev je imel doslej Renault veliko srečnejšo roko, medtem ko so pri Fordu pred leti uspeli s svojim drznim oblikovalskim pristopom vsaj za nekaj časa vzburkati čustva, predvsem najstnic. Malčka sta si torej v marsičem podobna, njuna značaja pa se razlikujeta v številnih podrobnostih. Renault Twingo 1.2 16V Expression Ck ,Y Ck -V Zunanjost: kljub skoraj desetletju, ki ga ima /e na grbi, se tu ingo le vedno lahko poh>ali / ml.idustmm vide/om. Pri Kcnau I m so / majhnimi IcozmetRnuni posegi doslej dobro skrbeli /a ohranitev nagajivosti, ki jo avto- slednik pa je Itt \ razvojni fazi. àà à Notranjost: Notranje "k olje je nadaljevanje tistega, kar twingo obeta / zunanjim videzom. Tisto, čemur se reče instru-mentna plošča, je v digitalni obliki nameščeno pod vetrobranskim steklom, pred voznikovimi očmi so samo kontrolne Lučke, merilnika \ 1djaje\ m. na celo \ idnem m dostopnem mostu pa je stikalo mu pobere tudi roboti/irani menjalnik quickshift. ki je i/ avtomobila odstranil sklopko. Voznik lahko izbira med popolnoma sa modejnim režimom ali pa pomika ročico naprej in nazaj; v vsakem primeru si menjalniška avtomatika jemlje toliko v.is.i /.i pre mislek, da avtomobil zoprno po čepa m sc sunkov no zaganja. ,Y à à ,Y Vozne lastnosti: ko Ford Ka Calypso Collection JV ,Y ,V -V Zunanjost: I ordovo eksperimentiranje seje obneslo in še danes bi svojemu avtomobilčku s kakšnim manjšim rezom v plo-6e> mo in s preoblikovanjem neka terih delov labko peli hvalnico. Dodatna o/naka cal) pSO COllecti le nekaj drugih dodatkov za boljšo podobo in višanje cene. ,V ,V -Y Notranjost: razgibana ne navadna oblika armaturne plošče je že od vsega začetka nespremenjena. Tako zelo nenavadna je, da je vanjo lahko vgrajen samo originalni radijski sprejemnik, ki ni no \ ilumski. oblika merilnikov i manjka tisti, ki meri motorne \ 11 Ijaje) in stikal pa dokazuje, da je kakšen poseben tehnični biser. Zato ka z motornimi zmogljivostmi lahko zadovolji le zelo nezahtevne voznike, vsem ostalim pa motorna neodzivnost in precejšen trušč predstavljata moteč dejavnik. Tudi natančen petstopenjski menjalnik ne more popraviti bledega vtisa m pn Fordu bi te skoraj mo rali razmisliti o kakšnem di ugem motorju. É2 Tvvingova zunanjost je bila doslej di težav dočakal svojega naslednika. mobii Izžareva z izbuljenima žarometoma, anteno pritrjeno v bočno ogledalo in Se z marsikate ro zunanjo posebnostjo Toda pozor, tudi tako uspešnemu avtomo bihi se leta iztekajo, twingo* na >egov, s katerimi bo malček brez večjih Igrivost notranjosti ustreza malčkovemu značaju, z zlaganjem sedežev pa se lahko spremeni tudi v zasilno spalnico. varnostnih utripalk, ki ima obliko rdeče Žogice, Sedeži so mehkob m m nenaklonjeni daljšim vožnjam, za prilagodljivosi potniške kabine pa skrbi naslonjalo po polovici deljive zadnje klopi, ki tvvingovo notranjost lahko spremeni tudi v zasilno spalnico. Vsepovsod se bohoti trda plastika, ki so jo oblikovalci skušali razbiti z duhovitimi barvnimi kombinacijami. :<:<: KO ALI l·ltl'H \\ II II ♦ I MESEČNO II 11 NIČNO GARANCIJO IKJKSllA ■ I, VII7IKI / (,\KAS1 lili K KI IVI V SV SIKVII WJI.\V I / I I M« VI Sil / VKI I PVMI K K VI Mi i IS MIK IK IIMIi SIVKI I M K AIKIIM. (gg(i(s)w...... StRVISNO PRODAJNI CENTfcR KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za va6 avto na enem mestu: ♦ Proda|a vozil Kmiault » / I• -< 11 osebnih, tovornih in priklopnih vozil Tehnični podatki vozilo: mere: medosna razdalja: prostornina prtljažnika: teža praznega vozila: dovoljena skupna teža: motor: gibna prostornina: moč: navor: najvišja hitrost: pospešek 0-100 km/h: poraba EU norm. maloprodajna cena: zastopnik: Renault Twingo kombilimuzina, 3 vrata, 4 sedeži d. 3,430, š. 1,630. v. 1,420 m 2,350 m 170/1095 I 850 kg 1260 kg štirivaljni bencinski, 16V 1149 cem 55 kW/75 KM pri 5500 105 pri 3500 168 km/h 13,3 s 4,8/7,6/5,8 1/100 km 2.184.000 SIT Renault Slovenija, Ljubljana Ford Ka kombilimuzina, 3 vrata, 4 sedeži d. 3,620, š. 1,631, v. 1,368 m 2,446 m 186/725 I 871 kg 1265 kg štirivaljni, bencinski 1299 cem 44 kW/60 KM pri 5000 v/min 105 Nm pri 2500 v/min 153 km/h 15,4 s 8,3/5,2/6,3 1/100 km 2.230.990 SIT Summit Motors, Ljubljana Legenda: ,Y „Y ,Y ,V ,Vodlično ,Y .Y Jir ,Ydobro ,Y ,YvYpovprečno J\r ,Yzadovoljivo ,Yslabo polnem razmahu, pri večini znamk pa bo trajala v saj do polov ice feb i uai ja ker do takrat v si av tomo bih letnika 2002 ne bodo i laz (pTO dani. bodo nekateri zastopniki vel javnost popustov podaljSali, neka ten cenovno in tudi sicer najbolj zanimiv i avtomobili pa so že pošli Tržni red za avtomobile ne pred videva posebnih razpiod.i|iuh pravil, niti ne določa časa m ob sega razprodaje, kol je to v navadi pri konfekc^i m ohutv i Ho pa lako visokih popusta najbrž kone< takrat, ko bo držav na hiroktaci|.i dojela, da je tako kol v urejenih eviopskih državah, za leto proizvodnje Šteje modelsko leto m ne datum, ko je bil avtomobil uvožen m ocarinjen. M.(i. Znižanje cen avtomobilov letnika 2002 model znižanje CITROEN C3 do -200.000 tolarjev CITROEN XSARA do -420.000 tolarjev CITROEN C5 do -500.000 tolarjev FIAT PUNTO -300.000 tolarjev FIAT STILO -350.000 tolarjev FIAT MULTIPLA -200.000 tolarjev ŠKODA OCTAVIA -250.000 tolarjev MAZDA 323F 1.4 EVISION -508.345 tolarjev MAZDA PREMACY 1.8i -582.500 tolarjev MAZDA PREMACY 2.0 D ITD -608.130 tolarjev MERCEDES-BENZ vsi modeli -10 odstotkov OPEL ASTRA -255.000 tolarjev OPEL VECTRA -660 000 tolarjev OPEL ZAFIRA COMF., ELEGAN -960.000 tolarjev KIA RIO -180.000 tolarjev RENAULT TWINGO -200.000 tolarjev RENAULT CLIO • -200 000 tolarjev Citroen Berlingo in Peugeot Partner že na slovenskem trgu Več navdušenja za trikotnika kot za leva Zanimanje za nakup enega od avtomobilov, ki so križanci med dostavniki in potniškimi avtomobili, se tudi pri slovenskih kupcih povečuje. Večino smetane v tem avtomobilskem razredu pobereta Citroen in Renault, ostalim ostane le manjši del pogače. Na slovenske ceste sta te dni zapeljala nova citroen berlingo in peugeot partner, prvi z občutno večjim krogom kupcev od drugega. Konec leta 19% je luč avtomobilskega sveta ugledala prva generacija francoskih bratrancev, ki sta začela podirati meje med potniškimi in dostavnimi avtomobili, štirikolesniki / velikim in uporabnim prostorom pa so skoraj čez noč postali modna muha, ki očitno ni ostala enodnevnica. V skoraj šestih letih so pri Citroenu in Peugeotu s sorodnima modeloma naredili dober posel, več kot polovica prodanih modelov pa je bilo v potniški izvedbi. Po šestih letih sta se • oba proizvajalca skupine PSA odločila, da sta berlingo in partner potrebna osvežitve, čeprav se zdi, da sta še vedno precej mladostna. Na slovenskem trgu je berlingo že doslej igral drugo violino (na prvo mesto se je uvrščal renault kangoo) in tako bo očitno tudi naprej, saj so pri Citroenu Slovenija v prodajne načrte za leto 2003 zapisali 850 vozil (500 potniških in 350 tovornih), pri Peugeotu Slovenija pa bodo zadovoljni le z 250 vozili. V prenovljeni izvedbi imata priljubljena križanca na novo oblikovan nos z bolj odločnimi potezami, ki so podobnega videza kot kakšen manjši terenski avtomobil. Privzdignjena žarometa sta v družbi izrazitejše maske hladilnika (Citroenova in Peu-geotova se nekoliko razlikujeta, poudarjena sta oba hišna logotipa), spodaj pa je masivni odbijač z dodatnima okrasnima režama. Zadnji del so oblikovalci pustili skoraj pri miru, zato pa so se v večji meri posvetili notranjosti. Armaturna plošča je v celoti prenovljena, glavni cilj pa je seve- da izboljšana ergonomija. Tudi zadaj prenovljena berlingo in partner ponujata več, pri nekaterih različicah na primer letalski mizici na hrbtiščih prednjih sedežev in zložljivi nakupovalni voziček. Pri Peugeotu nameravajo nekoliko kasneje ponuditi še različico vagabund z diferencialno zaporo, ki bo v pomoč pri vožnji po slabših cestah, medtem ko Citroen pri potniškem berlingu serijsko obljublja drsna vrata na obeh bokih. V motorni paleti ni sprememb: na voljo sta 1,4- ali 1,6-litrski (16-ventilski) bencinski motor z zmogljivostjo 55 kW/75 KM oziroma 8l" kW/TIO KM ter in 2,0-litrski turbodizel HDi z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki razvije 66 kW/90 KM. Obe znamki imata za tovorni različici v ponudbi tudi 1.9 litrski atmosferski dizel z 51 kW/71 KM in 1.1 -litrski bencinski motor s 44 KW/60 KM. Prodaja obeh novincev se začenja v zadnji tretjini januarja, cenovne razlike pa so majhne: pri Citroenu osnovni potniški berlingo 1.4i X stane 2,49, pri Peugeotu pa partner 1.4i XR 2,51 milijona tolarjev. Tudi pri dražjih različicah s razlike v cenah skoraj neznatne, odloča torej predvsem pripadnost eni ali drugi znamki. Očitno pa ima pri Peugeotov lev bistveno manj simpati/.erjev kot Citroenova trikotnika. Matjaž Gregorič, foto: M.G. in Peugeot NA KRATKO • Audi je objavil, da so v lanskem letu zabeležili nov, že sedmi proizvodni in prodajni record. Globalna prodaja se je povečala za 2,1 odstotka, oziroma na 741.700 avtomobilov, v nasprotju s prvotnimi pričakovanji pa so rast tržnega deleža iz 3,6 na 3,8 odstotka zabeležili tudi na evropskih trgih. Povečal se je tudi izvoz iz 65 na 67 odstotkov celotne proizvodnje. Za najboljši trg še vedno velja domači nemški, avtomobili s štirimi krogi pa SO šli dobro v promet tudi v Veliki Britaniji, Italiji, Španiji, Franciji in Španiji. • Italijanski Maserati je po vrnitvi na ameriški trg, ki velja za najboljšega, že prvo leto zabeležil pozi- tivne številke. Za začetek so tamkajšnjim kupcem prodali skoraj 900 avtomobilov. Kljub splošnim gospodarskim težavam v Italiji in notranjim, ki jih ima tovarna, so pred kratkim zaključili postavitev montažne linije za proizvodnjo novega štirivratnega modela, od predlani do leta 2006 pa ho v proizvodne zmogljivosti vloženih 400 milijonov evrov. • Citroen Slovenija in oglaševalska agencija For-mitas sta na nedavnem slovenskem festivalu komu-nikacuijske učinkovitopsti Etne prejela srebrno nagrado za akcijo z naslovom Repozicioniranje Cilroe-na v Sloveniji v obdobju 1996 do 2002. M.G. Slovenski avto leta 2003 Japonka odnesla krono Francozu Prestižni naslov je v enajstem izboru odnesla mazda6, ki je zmagala pred renaultom meganom, slednji pa je po izboru bralcev in poslušalcev prišel v finale z največ točkami. Domnevnega škandala s predčasno izdajo končnih rezultatov in objavo v francoskem časniku Figaro v resnici ni bilo. Za nekatere se je večer prejšnjega torka, ko je v velikem studiu TV Slovenija potekal finale izbora Slovenski avto leta 2003, končal s prešernim nasmehom, za druge z dolgimi nosovi. Laskavi naslov je med petimi finalisti namreč pripadel mazdi6, pri- čakovali pa so ga tudi pri Renaul-tu, kjer so v boj poslali svojega novega megana.V prvem delu tokrat že enajstega izbora so bralci Dela in Slovenskih novic. Dnevnika in Nedeljskega dnevnika. Večera, Avto Foto markela, Mo-torevije in poslušalci Vala 202 s 53.700 glasovnicami med številnimi novimi avtomobili, ki so se lani pojavili na slovenskem trgu, izbrali finaliste. V zaključni izbor avtomobilskih novinarjev in urednikov je največ točk prinesel renault megane, za njim mazda6, citroen C3. lord fiesta in fiat sti- Na salonu v Detroitu je bila tudi pošast Dodge tomahawk "Nori" Američani in motocikel s 500 KM Pretiravanje pri merah v avtomobilski industriji je za Američane že dalj časa značilno. Sedem-, osem- in tudi večlitrski agregati v avtomobilih čez lužo niso nič posebnega, kar je posledica poceni bencina in ameriškega smisla za pretiravanje. Gre pa priznati, da jim domišljije ne manjka. To pa brc/ dvoma dokazujejo pri dodgeu, ki je izdelal zanimiv in predvsem zelo ek-stremen koncept tomahawk. Ta je nekakšen križanec med motocik-lom in avtomobilom in je še najbolj podoben dragstaru. Spredaj in zadaj ima namreč tesno skupaj po dve kolesi. Okvir je povsem motociklističen in primerno ojačan; prav lako krmilo. Srce tega stvora pa je viperjev deset-valjnik s kar 8,3 litra gibne prostornine in 500 konjskimi močmi. Njegova teoretična največja hitrost je kar 670 kilometrov na uro. V praksi pa je ni moč doseči, zagotavljajo pri Dodgeu. Na svojo stvaritev so pri Dodgeu zelo ponosni in kljub temu, daje razvoj stal zelo veliko, monstrum pa ne bo nikoli v prodaji, se je projekt tomahawk finančno izplačal. Na salonu v Detroitu je pritegnil ogromno pogledov, mediji pa o njem veliko pišejo in tako gradijo ime Dodge kot proizvajalca ekstremnih avtomobilov. Dodge ima očitno usmeritev ostati najbolj športna Chryslerjeva znamka in se tudi kultno približati Chevroletovemu šport- niku corvette. To pa mu predvsem z viperjem vse bolje uspeva, čeprav se mišičasti viper ne more ravno hvaliti z bogato tradicijo kot corvette, ki je na svetu že več kot pol stoletja. Miloš Milač, Foto: DaimlerChrysler lo. Novinarska žirija je pri glasovanju upoštevala obliko, udobje, varnost, vozne lastnosti in primernost za slovenski avtomobilski trg, nazadnje pa je mazda6, ki jc tudi prvi japonski avtomobil, ki jc v enajstih letih osvojil lovoriko Slovenski avto leta, s 36 točkami za tri točke premagala renaulta megana, citroen C3 je končal na sredini z 20, lord fiesta na četrtem mestu s 13 in fiat sti-lo na petem mestu z 10 točkami. Veselje direktorja Mazdinega uvoznega podjetja MMS Bogdana Zvanuta in vodje marketinga Darka Horvata je bilo po končani prireditvi neizmerno, skoraj pa bi ga lahko pokvarila objava Mazdinega oglasa v francoskem časniku Le Figaro. V njem je bil namreč v ponedeljek, 13. januarja, torej dan pred uradno razglasitvijo rezultatov oglas za Maz-do6, v katerem je bilo med drugim navedeno, da je bil avtomobil postavljen na prvo mesto tudi v Sloveniji. Nekateri so zato domnevali, da so bili v Mazdini evropski centrali in v agenciji J.VValtcr Thompson vnaprej obveščeni, da jc mazdaó zmagala slovenskem izboru, v resnici pa je šlo le za navedbo tistih članov evropske žirije, v izboru za Ev-ropski avto leta 2003, ki so maz-di6 prisodili največ točk. Med njimi je bil tudi slovenski član, glavni urednik revije Avto foto market Tomaž Porekar. Slovenska novinarska žirija ni nikomur vnaprej posredovala rezultatov, je zagotovil tudi njen predsednik, sicer glavni in odgovorni urednik Motorevije France Kmetic. "Za Veselje ob zmagi: Bogdan Žvanut, poslovodni direktor Mazdinega uvoznika MMS z veliko prehodno lovoriko in Darko Horvat, vodja marketinga in prodaje z malo lovoriko, ki bo Mazdi ostala v trajno last. vsak primer pa bomo od Mazde Europe zahtevali šc uradno pojasnilo, kaj natančno pomeni navedba v oglasu," dodaja Kmetic, ki je pojasnil tudi zadrego z zaključnim ognjemetom ob razgla- sitvi. Tega je eden od scenskih delavcev na TVS, ki se je očitno preveč vživel v napeto dogajanje ob razkritju rezultatov glasovanja v uredništvih, enostavno pozabil prižgati. Matjaž Gregorič SUZUKI POPUSTI do 400.000 ,T Terenci in osebni letnik 2002 $ suzuki Odar j Najnižja cena 130.000IT CENEJE Stegne 33, Lj., (01) 58-10-131, 58-10-127 MALI OGLASI 8201-42-47 8201-42-48 8201-42-49 fax:201-42-13_ APARTMA -PRIKOLICE V najem ODDAJAMO APARTMA v Banov-cih. Cena najema APARTMAJA za 5 oseb je 8000 SIT/na dan. V ceno so vštete karte za kopanje. Dodatne tr 02/234 37 51 si7 APARATI STROJI Prodam KOMBAJN za krompir Grimme in puhalnik tajfun, tr 231-01-30 679 Prodam trifazne ELEKTROMOTORJE različnih moči in kable različnih prerezov IT 070-220-701 ase PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, starejši prodam, rt 041/878-494 eee Prodam dvo in tri brazdni OBRAČALNI PLUG, vrtavkasti ZGRABUALNIK, PAJEK, avtomatski sadilec krompirja, puhalnik za seno in žito, silokombajn Potinger ali Men-gele »041/608-563 eso RABLJENI OLJNI GORILEC CTC zelo ugodno prodam in PODARIM GUMI VOZ rt 041/242-375 732 VRTALNI STROJ MK 3 lahko v okvari, kupim tr 041/503-776 73.1 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff rt 5802-078 739 NOKIA 5110, deluje na vsa omrežja, SIM kartica 040, polnilec, cena 9000 SIT ali SIEMENS C 351, cena 12.000 SIT. rt 031/589-165 740 OJAČEVALEC stereo dvokanalni 100 W z efekti, primeren za citre ali kitaro, prodam za 60.000 SIT IT 5801-781 744 GARAŽE GARAŽO v garažni hiši na Bistrici pri Tržiču, prodam tr 041/845-792 179 V centru Radovljice ODDAM ZIDANO GARAŽO, tr 041 /630-950 728 ŠKOFJA LOKA, Novi svet - garažo 16 m2 oddamo, Mike & Co. d.0.0., Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ - Šorlijevo naselje, za znano stranko kupimo garažo IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 GR. MATERIAL Za obnove - dograditve hiš prodam več kosov različnih dimenzij PVC OKEN, zastekljenih (bele). Po ogledu dogovor cene. tr 25-11-642 142 Prodam BALKONSKE KERAMIČNE PLOŠČICE dim. 20 x 10 cm, v rjavo rumeni barvi, 22 m2, za polovično ceno. tr 518-81- 61 691 HIŠE PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR VRSTNE HIŠE v izgradnji (do IV gr f), cca 124 m2 uporabne poršine, nadstrešek za avto, prevzem junij 2003, vse inf. v pisarni, 24 mio SIT, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 _« PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjsko, 390 m2 površine na parceli 600 m2, BREZJE v mirnem urbanem okolju prodamo starejšo vis pritlično hišo, potrebno obnove, 320 m2 uporabne površine, na parceli cca 400 m2, ŠKOFJA LOKA okolica ob robu gozda prodamo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1800 m2, površine, 390 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2+18m2+350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333,041/333 222_92 LESCE: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo na frekventni lokaciji. Zemljišče 1100 m2, 40 mio SIT FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041 / 848 651 RADOVLJICA: V lepem okolju prodamo večjo stanovanjsko hišo, možnost izgradnje 2 ločenih stanovanjskih enot. Cena 56 MIO. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 848 651 ŠKOFJA LOKA-okolica. 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958JJ4 512 51 22._ BREG pri Žirovnici družinska hiša na lepi mirni lokaciji, delno podkletena, velik vrt, vsi priključki, garaža ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si Ljubljana okolica, prodam novo hišo v dvojčku, 190 m2, parcela 450 m2, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90 Medvode bližina, prodam novo nadstan-dardno hišo, cca. 200 m2, parcela 1000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Medvode bližina, prodam dvodružinsko hiša, 300 m2, parcela 1500 m2, skrbno vzdrževana, možna kombinirana namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Radovljica okolica, prodam enodružinsko hišo na parceli 700 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj bližina, prodam tristan. hišo, prenovljena, 300 m2, parcela 1400 m2,TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka okolica, prodam enodružinsko hišo, 150 m2, skoraj nova,TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka okolica, prodam hišo III gr. faza. 290 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Zgornji otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo tudi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27.5 mil sit Lahko tudi vse skupaj. NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled rečica prodamo novo nevseljeno hišo 350m2, 880m2 zemljišča. Objekt je v mirnem stanovanjskem naselju TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit Bled Jermanka enodružinska hiša 120m2 500m2 zemljišča cena 26 mil sit.NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel. :(04) 5745 444 Bled prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120m2, in 500m2 zemljišča, Možnost tudi menjave za dvodružinsko hišo Od Jesenic do Radovljice.NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča .NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) ' 5745 444. Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem., NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča CENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel :(04)5745 444. V Radovljici prodamo atrijsko vilo s tremi stanovanji, hiša ima 500m2 površine in 1000m2 zemljišča. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Lesce ob novem zazidalnem načrtu prodamo hišo z gosp. poslopjem z možnostjo gradnje poslovnega objekta Hiši pripada 1227m2 zemljišča.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 BLED - stan hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija v urejenem naselju, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PREDDVOR - 1/2 stare stan. vrstne hiše, potrebne popolne adaptacije, 96 m2 stan. površine, dvorišče 68 m2, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 STRAŽIŠČE, prodamo dvojčka, starega cca 22 let - obnovljen pred tremi leti, bivalne površine cca 160 m, na 261 m2 zemljišča, bivalno pritličje, prva etaža in neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, prevzem možen po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PREBAČEVO. na lepi lokaciji prodamo hiši v III. gradbeni fazi, na 492 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo (dvojček), stara 10 let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža ♦ neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNA OKOLICA, prodamo lepo enodružinsko -pritlično hišo, stara 10. let, cca 130 m2 stanovanjske površine + klet, na 572 m2 zemljišča, brez CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PODBREZJE, stanovanjska hiša 100m2 tlorisa, prazna, stara 18 let, z gospodarskim poslopjem in parcelo ca 3000 m2 + gozd 1,5 Ha Možnost prodaje v dveh delih, v račun vzamemo stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN. d o O.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Več novih nadstandardnih stanovanjskih hiš v bližnji okolici Kranja! Nepremičninska družba LOMAN, d 0.0 Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor. 18 let stara stan hiša, s poslopiem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna meniava! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH' UGODNO!! KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo enostanovanjsko hišo, cca 100 m2, bivalne površine, 2 garaži, zemljišča 332 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 POLJANSKA DOLINA - Hotavlje, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 414 m2 IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2 IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ZELO UGODNO!1 VODICE - ZAPOGE, prodamo na zemljišču 560 m2 stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču se nahaja še manjši objekt, v katerem je delavnica, drvarnica ter dva nadstreška za avtomobile, v ceno je vključena še zazidljiva parcela, velikosti 560 m2 in 400 m2 kmetijskega zemljišča IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KRANJ '- ŠENČUR, prodamo vrstno atnjsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 32 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča IDA nepremičnine. 04/ 2361 880, 041 331 886 STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 biv. površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - STRAŽIŠČE. prodamo hišo - dvojček, cca 160 m2 bivalne površine, na manjši parceli 261 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 Bled - nadstropje stan hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m. parcela 495 m2, v II podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena - 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini Radovljice: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6 x 11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - proti Preddvoru novejša stan.hiša na lepi sončni lokaciji, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZIJ: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, bližnja okolica, na sončni parceli cca. 1.800,00 m2, prodamo lepo, novejšo hišo, K+P+M, lokacijsko dovoljenje tudi za gostinski lokal, prevzem in cena po dogovoru. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 , 040 794 906 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120, ali na internet strani www.itd-plus.si ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 KRANJ - Stražišče; 200 m2, dvojček, enodružinska, parcela meri 261 m2, izdelana do konca, vseljiva po dogovoru. Cena 26 mio SIT. PH00935JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠENČUR: 160 m2, hiša stara 50 let na mirni sončni lokaciji, lahko je dvostanovanjska, garaža je v dodatnem objektu Možnost menjave za stanovanje v Kranju Parcela meri 800 m2 Cena 34,5 mio SIT. PH00936JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KOKRICA: 250 m2, nova nedokončana hiša v 4. gr fazi, lahko je tudi dvostanovanjska, parcela meri 520 m2 Vseljivost in cena po dogovoru PH00926JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o , tel. 28 11 000. PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše. CERKLJE v urbanem naselju prodamo novejšo vis pritlično hišo, 240 m2 uporabne površine (80m2x3)na parceli 420 m2, 41 mio SIT, VERJE Medvode starejšo enonadstropno hišo z garažo (35 I), 160 m2 uporabne površine, 8,5x8,5 m, na parceli 850 m2, 28,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 93 HIŠE KUPIMO KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. tr 031/498-500 BS & BB Bitežnik in partner dno., Za jezom 14, 4290 Tržič 177 MATEMATIKA, FIZIKA inštrukcije za visoke šole, priprava na maturo za SŠ, programiranje kalkulatorjev za študijske potrebe. ENAČ-BAnzobraževanje, Resnik, s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 04/253-11-45 700 KUPIM TRAKTOR lahko s prvim pogonom, kupim, tr 041/841-835 I eeo Kupim PUHALNIK Marin, lahko brez motor-ja. tr 25-01-287_bm Kupim CIRKULAR za žaganje drv. tr 514-72-94 685 Kupim sadilec krompirja, trosilec hlevskega gnoja, sejalnico za koruzo Olt, nakladalec hlevskega gnoja in cisterno Creina 2200I tr 041/597-086_tis ROTO ZGRABUALNIK v okvari kupim, rt 041/503-776_m PAJEK na 4 vretena v okvari, kupim tr 041/503-776 725 LOKAL ODDAM BLED - GOSTILNO, opremljeno, dajemo v najem Najemnina ugodna! Inf na tr 041/737-146 457 Oddamo GOSTINSKI LOKAL - picerijo v Stražišču pri Kranju. Kompletno opremljeno, začetek dela možen takoj. Oddamo tudi LOKAL trgovski ali za pisarno v centru Kranja tr 041/634-913 721 ODDAM POSLOVNE PROSTORE na najboljši lokaciji v Škofji Loki, v izmeri 75 m2 in 74 m2. tr 041/422-999 730 TRŽIČ, Na logu ODDAM poslovni prostor 75 m2. tr 031/546-913 749 KRANJ, obrobje mestnega jedra - gostinski lokal v obratovanju, dnevno - nočni bar (diskoteka), 350 m2, oddamo, Mike & Co d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, bližina centra - 3 sobno stan. v I nad. poslovno - stan hiše, primerno za posl. prostore, 86 m2, oddamo, Mike &Co d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880,041 331 886, 041 386 930 KRANJ - mestno jedro, oddamo poslovni prostor, pisarna cca 50 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 Gasilsko reševalna služba Kranj, Bleivveisova 34, Kranj ODDAJA PISARNIŠKE PROSTORE V NAJEM v Kranju na Bleiwei-sovi 34, v skupni izmeri 145 m2, in sicer: - 3 pisarne, - hodnik, - sanitarije, - prostor za arhiv, - posebni vhod, - parkirišče. Ogled je možen po predhodnem dogovoru na tel.: 23 75 263 ali 23 75 251. Prednost imajo interesenti z dejavnostjo računovodskega servisa. JEZIKOVNA ŠOLA pri UUDSKI UNIVERZI KRANJ šola s tradicijo in uspehom vabi od 24. januarja do 10. februarja 2003 k vpisu v tečaje AN-NE-IT-FR-ŠP-SLO-RU • TEČAJI PO JAVNO VEUAVNIH PROGRAMIH, 6 stopenj, 90 ur • PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra - Univerze Cambridge (UCLES) - Goethejevega inštituta • POSLOVNI JEZIK, 60 ur • PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur • OBNOVITVENI TEČAJI, 40 ur • KONVERZACIJA, 40 ur • TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur • POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur • INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA • INDIVIDUALNI TEČAJI • PRIPRAVE NA MATURO iz ANGLEŠKEGA JEZIKA; 60 ur/40 ur • PRIPRAVE NA MATURO iz NEMŠKEGA JEZIKA, 60 ur/40 ur JAMSTVO, KI ZAVEZUJE: • 500 kandidatov letno • 90 % opravi izpit prvič • vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre ZAČETEK: 17. februar 2003 INFORMACUE 04 280 48 16 www.lu-kranl.si Kranj - severni del, prodamo posl. prostor 40 m2, v 1. nad. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 Radovljica - na parceli 2.545 m2 poslovni objekt 540 m2 in stan.hiša 130 m2 v etaži, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Jesenice - poslovni objekt 357 m2 v nadstropjih in poslovna stavba 192 m2, dvorišče 332 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66___ Kranj - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOTORNA KOLESA Prodam MOTORNO KOLO SUZUKI xr 650 V FREEWIND, I 97, malo vozen tT 041/55 88 21 665 OSTALO LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22,01/3611-078 355 INVALIDSKI VOZIČEK, ELEKTRIČEN, potreben popravila, ugodno prodam, tr 041/681-058 850 Prodam spredeno, sivo domačo VOLNO tr 041/532-899 652 PRIDELKI KRANJ - Koroška, oddamo poslovni prostor, cca 70 m2, v 1. nad., primerno za različne dejavnosti, parkirni prostori zagotovljeni. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930____ Kranj: zobozdravstveno ordinacijo v Kranju, K3 KERN d.0.0.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ - Primskovo: 250 m2, trgovina s svojim vhodom, zraven ima dva skladiščna prostora, primerno tudi za drugo dejavnost Možnost prodaje. OP00927JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. LOKAL PRODAMO Gorenjska: prodamo več gostinskih obratov različnih velikosti in ostalih poslovnih prostorov različnih velikosti. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/848 651 KRANJ, bližina centra, prodam posl prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj okolica, prodam posl. stan objekt, primeren za penzion ali drugo dejavnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Otoče, prodam urejeno proizvodno halo, cca. 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mil sit Ob gotovinskem plačilu 10%popust NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel (04)5745 444 BLED prodamo opremljeno pizzerijo v obratovanju Ugodna cena TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. _ KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez,prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji.Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Prodam domače, suho SVINJSKO MESO, domačo ZASEKO tr 51-46-345 736 Prodam DOMAČE ŽGANJE. tT 574-46-89 PODARIM Lanske mlade MUCKE podarim skrbnemu ljubitelju tT 041/704-851, 04/5874-059 Podarim MLADIČKA OVČARJA, star dva meseca, tr 5188-098 512 Oddamo mlade MUCKE, navajena stanovanja in čistoče. tT 031/447-295 870 POSESTI GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDUIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše. cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 m2 ob cesti, 15000 SIT/m2 DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333-222 89 VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli, 37000/m2, ZBILJE v urbanem naselju ob gozdu prodamo lepo, zazidljivo parcelo 850 m2, 21000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom. 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 'm2, 10 mio SIT, GABRŠKA GORA prodamo zazidljivo, komunalno urejeno parcelo 672 m2, delno v hribu, z dovoljenjem za gradnjo vikenda, 5 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 90 ŠUTNA - ŽABNICA prodam urejeno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše. tr 041/647-257_ 711 Kranj - škofja Loka, prodam ravno zazidljivo parcelo, priklj. so, cca. 2000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Žiri prodam zazidljivo parcelo, priključki ob parceli, sončna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel : 041/ 347 323, 04/ 2362890 Bitnje, ob cesti Kranj-Loka, parcela 1800 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0 Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890 POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, ugodno BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. Gospa Jana prosim, če gornje oglase katere sem vam prepozno poslal za torek 14.01.03 objavite v torek 21.01.03 LANCOVO pri Radovljici: prodamo 2 zazidljivi parceli v izmeri po 750 m2 in po 500 m2 funkcionalnega zemljišča, mirna sončna lega. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si JESENICE v bližini gimnazije na lepi sončni legi prodamo parcelo v izmeri 1150m2 z gradbenim dovoljenjem Za zemljišče so plačani vsi občinski in komunalni prispevki lep projekt 120m2 + klet. gradnja možna takoj brez dodatnih stroškov. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V okolici Radovljice prodamo stavbno parcelo v velikosti cca. 4000m2 Parcela je namenjena za gradnjo okrepčevalnice in tenis igrišč, informacije NEPREMIČNINE, TRG BLED, Tel..(04) 5745 444 KRANJSKA GORA cca 670m2 namenjena za gradnjo hiše ali dvojčka Spodnje gorje prodamo parcelo na robu naselje, cca 700m2, izreden razgled , Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, TRG Bled Tel. (04) 5 745 444 Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel (04) 5745 444. BLED SPODNJE GORJE prodamo 600m2 veliko gradbeno parcelo Bohinjska bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m2. Hlebce prodamo 950m2 veliko gradbeno parcelo urejuje se lok. dokumentacija TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Radovljica center prodamo parcelo v izmeri 900m2. Možna manjša blokovna gradnja TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444 Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 BEGUNJE, okolica - zazidljivo parcelo med cesto in potokom, cca 1200 m2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena je 35 000,00 SIT /m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930___ LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8,2 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930 Novi sejem za kmetovalce, lovce in ribiče Kmetijski sejem Alpe-Jadran kmetijska tehnika pridelava semen in krmil gradnja hlevov in ekološka tehnika ;posredna prodaja biološka pridelava • AOP in vodenje poslov • narava in okolje • vzreja živali in veterinarstvo • financiranje in zavarovanje • itn Lov m ribolov Informacije za obiskovalce: Christian Wallner, +43(0)463/56 800 24 ali po e-pošti wallner®kaerntnermessen.at DIE KARTNER MESSEN KLAGENFURT SEJMIŠČE CELOVEC/KLAGENFURT SP BESNICA, prodamo dve zazidljivi parceli, 400 m2 in 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica (smer Lancovo) - na sončni lokaciji prodamo 2 parceli po cca 800 m2 skupaj ali ločeno, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj: v smeri Škofja Loka - parcelo 1.400 m2 prodamo ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj: bližina - parcelo 680 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Škofja Loka - parcela 672 m2, delno v bregu, že elektrika in voda, cena = 5,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranjska gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerkno: parcela 4 000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela ima lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica - nudi hitra posojila. V 531-56-64, 040/633-903 136 RAZNO PRODAM Prodam bukova in mešana DRVA z dostavo, t! 041/705-177, 518-5-518 653 Prodam SUHO SADJE krhlji - sušilnico fru-tifen za sušenje sadja. IT 512-04-95 677 Prodam POSTELJO z jogijem, malo rabljeno, sulke, močne sanke. S 041/967- 528 7i7 Prodam SUHA BUKOVA razžagana DRVA ter nudim čiščenje in odvoz snega. TT 031/561-707 73i STANOVANJA ODDAMO V Šorlijevem naselju oddam GARSONJERO. "IT 031/375-351 663 V Ljubnem oddam v najem 1 ss STANOVANJE z enoletnim predplačilom. "b 040/389-518 676 KRANJ - odddamo etažo hiše in urejen prostor za poslovno dejavnost (pisarne, trgovina) na zelo lepi lokaciji s parkiriščem. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 848-651 Šk. Loka oddam lepo 1 ss, 38 m2, za dajši čas, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ, bližina centra - 3+1 sobno stan. v II.nad. poslovno-stan. hiše, 90 m2, oprema po dogovoru, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 Kranj - pritličje hiše, kuhinja opremljena, Tržič - 3 sobno stanovanje v nadstropju hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 Kranj - pritličje hiše s pisarno in stanovanjem v hiši v bližini sodišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 Kranj - za poslovne partner oddamo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem sobo ali manjšo garsonjero v Kranju. IT 041/250-358 49 KRANJ okolica, najamem garsonjero ali enosobno stanovanje . "s 041/373-465 KRANJ- najamemo več stanovanj različnih velikosti FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 848 651 STANOVANJA KUPIMO Bled, Lesce in Radovljica kupimo več stanovanj NEPREMIČNINE; Kupimo enosobno na Bledu do 11.5 mil sit, Bled, Radovljica kupimo dvosobno stanovanje, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželen nizek blok. Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ, Šorlijevo naselje, 2 -sobno stanovanje z razgledom, visok blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890_ KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, kupimo eno- in dvosobno stanovanje! REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 ŠKOFJA LOKA - Partizanska, Groharjevo kupimo dvo- in trosobno stanovanje! REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 STAN. OPREMA Prodam OMARO ZA DNEVNO SOBO, bele barve. V 2311-765 665 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, » 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 5% popust! 25 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in POLAGANJE LESENIH OBLOG. Plan-inšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, S 25-31-673,031/504-642 95 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! S 041/642-097, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica m STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD.d.o.o., Jesenice, tf 04/580-60-26 ne ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU -KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knauf, KERAMIČNA DELA. V 031/379-256, 23-81-900, JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj 125 KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! 031/508-168, Nahtigal Roman.s.p., Šorli-jeva 19, Kranj 325 Nudimo RAČUNOVODSKE STORITVE za s.p. IT 041/945-347, Žurga Vilko, s.p., Moste 68 E, Žirovnica eo4 ndom pla n družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem Iin energetiko, d.d. 1 kranj.bleiweisova 14 tel.h,C.:04/20-68-700, tax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd ...Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360 64i STANOVANJA PRODAMO KRANJ, ŠENČUR PRODAMO NOVA STANOVANJA V IZGRADNJI. BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabinetom, 8. nadstr, cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, RADOVLJICA garsonjera, 30 m2/PR od VI., balkon, nizek blok, 8 mio SIT, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII., balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE » 202-33-00, 2369-333,041/333-222 a? ŠKOFJA LOKA, Partizanska, prodamo 1-sobno stanovanje, 37,30 m2, vsi priključki, balkon, lep razgled, vseljivost in cena po dogovoru. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 , 040 7 94 906 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, prodamo v celoti obnovljeno, 2-sobno stanovanje, predelano v 3-sobno, 50,00 m2 + 22,00 m2, atrij 30,00 m2, takoj vseljivo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, takoj vseljivo 3-sobno stanovanje, 79,95 m2, III. Nadstropje, nizek blok, 2 x balkon, vsi priključki, prodamo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906 Kranj-Planina III: 1SS+kabinet, 50m2, III. nad, vsi priključki, izredno lepo, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Radovljica-Gradnikova: 2SS+kabinet, 61 m2, II. nad, vsi priključki, renovirana kopalnica, zelo lepo.Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Kranj-Planina II : 2SS+ kabinet, 67m2, II.nad, zelo lepa razporeditev, vsi priključki, ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041/755-296,040/204-661 Bled-Sp. Gorje: 2SS. 48m2, I. nad, v več stanovanjski hiši, balkon, obnovljeno, lastno parkirišče, zelo sončno in svetlo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Kranj- mestno jedro: 2SS, 46m2,1.nad,lasten vhod, obnovljeno, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Radovljica-mestno jedro: V več stanovanjski hiši prodamo 1SS,40m2,P. obnovljeno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 KRANJ - center; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, lastna CK na olje, cena 9,5 mio SIT. PS00882JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina III; 42 m2, enosobno, 2. nadstropje, dvigalo, kvalitetno predelano, balkon, vzhodna lega, cena 12,2 mio SIT. PS00909JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, južna stran, balkon, cena 13,2 mio SIT. PS00834JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. VODOVODNI STOLP; 62,60 m2, 2,5-sobno, obnovljeno, dobra razporeditev, sončna stran, mirna lega, vseljivo 7/2003, cena 15,9 mio SIT. PS00937MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, cena 17,5 mio SIT. PS00896JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zelenico, odlična lokacija. PH00905JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ Vodovodni stolp 3 SS, 75,5 M2/III od IV. balkon, 17,3 mio SIT, KRANJ Planina III 4 ss atrijsko, 94 m2+atrij, 21,6 mio SIT, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 68 KRANJ, Planina 1: prodamo 1SS, višje nadstropje, 11 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 848-651 KRANJ, Zlato polje: prodamo 2ss, 55m2, 2.nad.,13,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 848-651 KRANJ, Planina 1: prodamo zelo lepo 2ss, 59m2, 14,9 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 848-651 RADOVLJICA- Prodamo 2,5 ss, 1, Nadstropje, 16,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 848-651 RADOVLJICA - Prodamo garsonjero, 28 m2, pritličje 8 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 848-651 RADOVLJICA - Cankarjeva ul Prodamo 3 ss, visoko pritličje, 20 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 848-651 KRANJ, Planina- nizek blok, 4ss, 84 m2, urejeno, pritličje, 17 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 848-651 ŠKOFJA LOKA - Mesto, dvosobno, 69 m2, mansarda, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, dvosobno 58,00 m2, zastekljen balkon, lepo urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. RADOVLJICA: 60 m2, 2,5ssv 1. nadstropju, bivalna kuhinja, balkon, klet, obnovljeno, vsi priključki, oprema, vseljivo takoj, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, balkonska loža, klet, vsi priključki, garancije, ugodno-brez provizije! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si LESCE: 80 m2, sodobno 2,5ss v novem objektu, 1. ali 2. nadstropje, legaV-Z, odprti prostori, velika okna, parket, balkon, kletna shramba, vsi priključki, lasten vhod z verande.ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, svetlo 2ss v 1. nadstropju, novejša gradnja, velik balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si NOVA STANOVANJA za ZD Kranj na voljo še nekaj enot. Telefon: 041/647 257 RADOVLJICA: 36 m2, 1ss v visokem pritličju, manjši blok (8 enot), balkon, shramba, CK, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si Šk. Loka prodam 3 ss v stan,hiši, 84 m2, 1. n., IV.gr.faza, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka prodam 2 ss v hiši, 53 m2, potrebno prenove, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj okolica prodam 2,5 ss v hiši z vrtom, prenovljeno, 90 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Hrušica prodamo dvosobno stanovanje 58m2.s svojo teraso, čepa 11.5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Lesce prodamo trisobno stanovanje 87m2, svoja CK, nova kopalnica, obnovljeno, cena 16,5 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. HUJE - gars. (reg. kot poslovni prostor), vis. pritličje, lepo obnovljena in delno opremljena, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - gars., 21,40 m2, VI.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 1 sobno, 44,10 m2, XI.nad., delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 DRULOVKA- 1 sobno, 33,50 m2, II.nad., delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 1 RADOVLJICA - 2 sobno, 49,80 m2, IV.nad , delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., lep razgled, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 2 sobno (predelano v 2,5 sobno), VI.nad., v celoti prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, 65 m2, V.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, IV. ali XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 3 sobno, mansardno v nizkem bloku, 82,30 m2, adaptirano, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POLJE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA II - 2 + 2 sobno, I.nad. nizkega bloka, 2 balkona, lepo vzdrževano, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo lepega dvojčka, z vsemi priključki, star cca 22 let, bivalne površine cca 160 m2 + garaža, na parceli 261 m2, vseljivost in cena po dogovoru. KRANJ -ZLATO POLJE, v bloku staremu cca 4. leta, prodamo zelo lepo komplet opremljeno garsonjero 34 m2, 1. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 67,77 m2, zelo lepa razporeditev -prostorov, v 2. nadstropju, balkon, opremljena kuhinja, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2.nadstropje, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, na lepi in mirni lokaciji UGODNO prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m2, 2. nadstropje, balkon, nizek blok-lepa lokacija, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, 68,50 m2, 1. nadstropje/nizek blok, balkon, ISDN, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo garsonjero, komplet opremljeno, 36 m2, ločena kuhinja, balkon, 5. nadstropje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, v objektu starem štiri leta prodamo garsonjero z opremljeno kuhinjo, cca 34 m2, 1.nadstropje, balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje 59,30 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje, 48,19 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost iri cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje, 46.30 m2, 2. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, komplet obnovljeno, 61,80m2, pritličje, balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo lopo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,80 m2, 3. nadstropje/nizek blok, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 97,10 m2, 7. nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ PREDDVOR - NOVOGRADNJA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Na voljo še nekaj stanovanjskih enot različnih kvadratur ter razgibanih tlorisov! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890 NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takoj!Cena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, ca 80 m2, I.nadstr, nizek blok, ČK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,9 mio. SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v 1.na<±, nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 Posredujemo pri pridobitvi ugodnih posojil za nakup nepremičnin! IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - PLANINA III., prodamo 1ss, 42 m2, predelano v 1,5 ss, v 2. nad, balkon, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_ KRANJ - Župančičeva, prodamo 4 ss, pritličje, obnovljeno, lepo, moderno, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - DRULOVKA, prodamo 1ss, 33,5 m2, v 2. nad., cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, 3. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, ( v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 TRŽIČ - Deteljica, prodamo 2ss , 60 m2, v 4. nad., popolnoma opremljeno, nadstan-dardno, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ PLANINA III., prodamo 3ss, 83 m2, delno mansardno, zelo lepo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ PLANINA III., prodamo 188, 42 m2, z najemnikom, do 31.12.2003 (najemnina je 60.000,00 SIT). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ, Vodovodni Stolp - 2 SS 57,40 m2 v 3. nad., 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Torek, 21. januarja 2003 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN KRANJ. Šorlijevo naselje.- 2 SS 54 m2 v 1 nad , nizek blok. južna lega. cena - 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ. Planina II -1 G 28,00 m2 v 2 nad , K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66._ KRANJ - 2 SS 48.80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, 2 SS + K 76 m2 v 1 nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2 nad', predelano v 2 SS. vsi priključki, obnovljeno, cena - 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 3 SS 79.80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS «• 2 K 91 m2 v 6.nad ; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2 nad., K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 SS 43,3 m2 v pritličju, delno obnovljeno, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GOLNIK - garsonjera 22 m2 in 27 m2 v 2.nad. objekta, delno obnovljeno, lepa lokacija, cena ■ 218.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 NAKLO - 3 SS 77 m2 v večstanovanjski hiši. popolnoma obnovljeno z vsemi priključki, dvojna garaža in drvarnica, cena * 17,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o . tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - v 2 nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU, 2. nadstr., delno obnovljeno, lepo Cena 9,5 mio SIT. Informacije tT 040/831-251 Manjše stanovanje - GARSONJERA, s souporabo sanitarij, 24 m2, v centru Tržiča, obnovljeno, prodam Cena 2 4 mio SIT. Tt 041/874-125 i«) BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE. 61 m2, 8. nadstr, sončno, prodam Cena 12,5 mio SIT. tt 041/845-792 is. DVOSOBNO STANOVANJE, Planina I, ugodno prodam. tr 041/469-760 46t. ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK, 1 ss. 36 m2 3 nad., priključki, klima, cena 11.5 mio SIT tT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 693 STRAŽIŠČE, 2 ss, prtličje v hiši, novo. vredno ogleda, prazno, ugodno prodam. Tt 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 694 PLANINA I, 2 ss, 63 m2, 4 nad/4, priključki, balkon, ugodno prodam tr 23 15 600. 040/200 662 , 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 695 PLANINA III. 2.5 ss, 6 nad., priključki, balkon, obnovljeno, nova kuhinja, ugodno prodam. IT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 /u TOVORNA VOZILA PEUGEOT BOXER 2,5 TD, 1.96/97 FUR-GON, povišan, podaljšan 12 m3, redno servisiran tr 580-17-73, 041/577-983 Mi VOZILA DELI CITOREN AVTOODPAD rabljeni m novi rezervni deli Odkup avtomobilov Tt 50-50-500 Motor za Zastavo 750 dober, menjalnik za Jugo 45, razni deli tudi novi za Z 101 in Jugo, ugodno prodam. Tt 598-80-63 703 GUME M + S SILICA 195/65/15 nove 4 kosi, 205/65/15 nove 2 kosa, original platišča 15 col Audi, VW, GOLF IV, ŠKODA OCTAVI A, prodam, cena po dogovoru IT 041/722-625 704 GUME M + S SAVA 175/70/14 malo rabljene; 155/80/13 M + S 2 kosa, skoraj nove; 155/70/13 M + S 2 kosa nove in 135/80/13 M+S 2 kosa 7 mm profila, prodam ugodno tT 5961-038 705 VOZILO KUPIM Največ za vaše pokškodovano vozilo, tudi totalko Takojšnje plačilo, prepis in odvoz ti 031/770-833 i Osebni avto od I. 93 dalje, cel, poškodovan oz. v kakršnem koli stanju, KUPIM NAMOBUŠE MOŽNO PLAČILO tt 031/343-965 709 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I 1992 Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanskac 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577 ODKUP. PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo AVTO KRANJ, Savskac 34, tr 20-11-413, 031/231-358, 041/707-145 356 VW POLO 1.6 I. 95, rdeče barve, servo volan, elektro paket, centralno zaklepanje, 100.000 km, cena 820.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, tr 275-93-93 m SEAT CÓRDOBA 18 GLX I 95, temno sive barve, strešno okno, elektro paket, av-toalarm, servo volan, ABS, 139.000 km, cena 810.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko. IT 275-93-93 RENAULT CLIO 13 RT I 97, srebrne barve, klima naprava, elektro paket, 74000 km, cena 1.050.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje, 45, Visoko, tr 275-93-93 596 SUZUKI SWIFT 1.3 I. 98, lepo ohranjen, rdeče barve, nikoli karamboliran, garažiran, 90000 km, cena 700.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 597 ŠKODA FAVORIT 13, I 90, bele barve, lepo ohranjen, 54000 km. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275 93 93 59« Prodam R 5 FIVE 14, 87 400 km, 1.95, sive barve, 5 V, reg. do 11/03, cena po dogovoru. tT 041/497-619 ali 040/845-377 XSARA 1.6, LET 98, MET RDEČA, 5V. 1.LASTNICA, AVT KLIMA, SERVISNA, 1.560.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118 CLIO 1.2.LET98, RDEČ, 3V, 1.LASTNICA. REG 12/03, 1.050 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 XANTIA 2.0 HDI KARAVAN,LET 99. MET SREBRNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, KOT NOVA, AVTO LESCE D.O.O , TEL.. 04-5319-118 MEGANE 14 16V BREAK.LET 99, MET RDEČ, 1 LASTNIK, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 MONDEO 1.8 AMBIENTE.LET 2001, 53.000 KM, MET SREBRN, AVT KUMA, 8X AIR BAG, EL OPREMA, AR, 1.LASTNIK, 4V, NOV MODEL, 3.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.8 T,LET 99, MET SREBRN, HIGHLINE OPREMA. USNJE, AVT KLIMA, ALU. KOT NOV, 2.690.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 BMW, 320 I,LET 2000, ČRN, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, NAVIGACIJA, SERVISNA, GARANCIJA, KOT NOV, 4 170.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL : 04-5319-118 FIAT, BRAVA 16 SX.LET 96, MET MODRA, 92 000 KM, KLIMA, ABS. 2X AIR BAG. 1 LASTNIK. EL OPREMA, OHRANJENA, 1 190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 SCENIC 1.6 16V.LET 2002, MET SREBRN, 25.000 KM, KLIMA, 6X AIR BAG, EL OPREMA. MEGL, AR, 2.990 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.. TEL.: 04-5319-118 LAGUNA II 1.8 16V.LET 2002, MET SREBRNA, 14.000 KM.AR, 8X AIR BAG. KLIMA, EL OPREMA, 3.690 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW AVTO-LESCE.SI [^GANTAR I C1 Bratov Praprotnik 10, NAKLO ■L·-J Tel /fax: 04/25-76052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV WMQNROEF FIAT PUNTO, 3V, LETNIK 2000, 84 000 km, METALI K SREBRN, SERVO VOLAN, CZ,ES,2XAIR BAG CENA: 1.320.000,00 KREDIT DO 5 LET! AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 Fiat tempra 1,6 mpi, letnik 1995, 160 OOOkm, zelene barve, cz.es Cena 490.000,00 KREDIT DO 5 LET AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30,TEL 04/20 19 308 FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001, META-LIK SREBRNA, 16.OOOkm, AIR BAG,DCZ,ESCENA: 1.730.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C 30,TEL :04/20 19 308 FORD FOCUS 1,4 AMBIENTE, 5V, M ZELEN, LETNIK 1999, 83 OOOkm, CZ.ES.RA-DIO.AIR BAG CENA: 1.690 000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308 RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC, MET-ALIK MODER, 90.OOOkm, RADIO Z CD IZMENJEVALCEM, CZ.ES CENA:1.340 000,00 SIT KREDIT DO 5 LET AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C 30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308 Prodam R 5,1.94, 1. lastnica, vreden ogleda tT 513-60-12, 031/648-523 646 Prodam Z 101,1.77, neregistrirano, vozno, brezhibno. IT 031 /325-645 647 DAEWOO NEXIA 1.5 16 V, I. 97/98, vsa oprema, 1 lastnik, servisna knjiga, ugodno tT 041/686-778 656 KARIZMA, I 2002, znižana za 230 000 SIT AHČIN tT 279-92-00 658 Prodam VOLVO S 40, star 4 leta, cena po dogovoru tT 031/287-802_666 Prodam R 5 CAMPUS, 1.93. tr 2324-021 Prodam R 4 KATRCO, I. 88, 135.000 km, izredno ohranjeno. tT 031/215-010 672 ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ FRELIH Zapotokarjev ata i/. Martinj vrha Zahvaljujemo se sosedom /a izkazano pomoč, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja. cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Habjanu za dolgoletno zdravljenje', gospodu /upniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem iz Zalega loga. pogrebni službi Akris in vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJKGOVI Martinj vrh, januar 2003 ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata, tast. stan ata 111 praded VINKO ČARMAN i/. Drage 13, pri Škofji Loki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebej se /ah valjujemo zaposlenim doma CSS iz Škofje Loke za nesebično skrb in nego v času njegove bolezni. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Cuk za lep pogrebni obred in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Draga, Žlebe, 15. januarja 2003 Prodam R TWINGO EXPRESSION 1.2, 1.2/02. 23 480 km, kompletna oprema, el. pomik stekel, ogledal, zatemnjena stekla, zimske ♦ letne gume, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru tr 041 /246-504 e» Ugodno prodamo: T H ALI A 1,4 RT, 1.2001, TRÀFIC FURGON, 1.1998, MEGANE Al DA 1.6, 1.1998, MEGANE RT 1.6, 1.1996. LAGUNA BREAK 1 8, 1.1998, FIAT MAREA WEEKEND 1.8, 1.1998, MEGANE SCENIC 1.6 RN, 11999, FIAT BRAVO 1.6,1.1995 Za vsa vozila možen kredit brez pologa Vozila so servisirana Informacije na tr 278-00-11 ali 278-00-12 RENAULT PREŠA d.0.0., Cerklje 675 Prodam PASSAT karavan CL, 1.8 bencinar, 1.91, bele barve, servo volan, strešno okno, meglenke, cena 450 000 SIT tr 031 /350-309 710 R EXPRESS I 92, s stekli, 120 000 prevoženih, bež barve, zelo lepo ohranjen, cena 300 000 SIT oz po dogovoru, tr 031 /223-772 743 VIKENDI Bled, prodam zidan vikend na večji parceli, možnost razširitve v hišo, lepa lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ZAPOSLIM Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja) tT 041/604-413 ah 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c 29, Ljubljana_28 Iščemo dekle za delo v strežbi tr 041 /663-095 SEUAK d.0.0., Šiška 12, Preddvor Takoj zaposlimo dekle za strežbo m fanta za peko pizz Možna priučitev tr 041/682-219, Pizzerija Košuta, C Kokr odreda 18. Križe Zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje v delo, redna zaposlitev in možnost napredovanja. TT 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o, Žirovnica 87 127 Dobri TERENSKI ZASTOPNIKI, ki iščete boljše pogoje dela in možnost napredovanja, pokličite 041/617-132, 041/513-664, Jan-comm.d o o , Retnje 54, Križe 17è Honorarno zaposlim ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala v Šk Loki. tr 513-26-01, 041/719-018 Miftari Enver s.p., Kidričeva 67, Šk. Loka 434 Iščemo strokovno usposobljenega NATAKARJA-ico za strežbo v lokalu. Jamčimo za zanesljiv in dober zaslužek. Gostišče Dežman, Kokrica, IT 204-52-48, Pismene prijave Intersport.d.o.o , Betonova 2, Kranj Ste ostali brez službe ali pa bi radi izboljšali gmotni položaj? Nudimo vam dinamično delo z možnostjo lepega zaslužka Pokličite na tT 041/645-186 (ni prodaja) MKZ, Slovenksa c. 29, Ljubljana 446 Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. Nedelje proste, tr 031/444-247 ZRNO d.0.0., Bleiweisova 69, Kranj 504 Potrebujemo pomoč v strežbi. OD po dogovoru, tr 23-17-200, Begič.do.o., Delavska c. 21, Kranj 524 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v medvnaro-dni špediciji Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED d.0.0., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 537 KUHAR-ica s prakso dobi zaposlitev v Žirovnici tr 041/945-347, Žurga Vilko,s.p , Moste 58 e, Žirovnica . 803 V redno delovno razmerje zaposlimo KV MESARJA - PREDELOVALCA Tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri Nudimczaposlitev za več oseb za promocijo in prodajo tr 031 /532-862 med 10. in 14. uro, NOVA REVIJA d.0.0., Dalmatinova 1, Ljubljana eeg Zaposlimo več SKLADIŠČNIH DELAVCEV Delo je 4 izmensko za določen čas v Kranju Pogoji: IV. st izobrazbe tehnične smeri, izpit za voznika viličarja in poznavanje osnov računalništva. Vaše vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov Agencija za zaposlovanje Apel. Slovenska c. 5, 1000 Ljubljana Zaposlim PRODAJALKO ali PRODAJALCA. Pisne prošnje na naslov: JETI ŠPORT, Ljubljanska 4. Bled 682 V Kranju potrebujemo nove SODELAVCE za delo v telefonskem trženju Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. Informacije na IT 201-48-22 CANKARJEVA ZALOŽBA d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana . 697 Potrebujemo SKLADIŠČNIKA za določen čas s poznavanjem skladiščnega dela, računalniških osnov Zaželjeno da je iz okolice Kranja ali Škofje Loke Delo je primernejše za moškega Pisne prošnje na naslov CLAIR d.0.0.. Zbilje 4 H, 1215 Medvode v roku 8. dni 696 V Kranju potrebujemo nove sodelavce za delo v telefonskem trženju Nudimo 400 StT/h in dodatno stimulacijo tr 201 48 22, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana _B99 Zaposlimo dekle za delo v šanku tr 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp Bitnje 2 701 DELAVCA kovinarske smeri za delo na stružnih avtomtih, zaposlim. Brenkuš Matjaž s.p , Zasavska c 31 b, Kranj, 041/719-097 Pekarna PLANIKA, Triglavska 43, Bled TAKOJ zaposlimo DELAVCA-ko v komerciali in računovodstvu, za dobo 9 mesecev. Priporočljiva je ekonomska šola, možnost opravljanja pripravništva, tr 5742-535 713 Če želite biti za svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, se nam pridružite na terenu pri prodaji tržno zanimivih artiklov. Lisk.d.o.o., C Kokrškega odr.24, Križe, 041/822-293 Mercator franšizna prodajalna MAK, Škofjeloška 20, Kranj, zaposli PRODAJALKO živilske stroke in sodelavko za pomoč v računovodstvu. Izkušnje in delo z računal-nikom zaželjeno_720 KUHAR PICOPEK dobi delo. «041/331-853, Gorjanc Milena s.p., Grmičeva 1, Kranj V Šk. Loki 1 x tedensko potrebujemo žensko za čiščenje hiše tr 041/647-257 726 Delo dobi KUHAR. Picerija in rest.Tonač, Grad 15, Cerklje, 041/646-358, 040/647-663_727 Za pomoč v kuhinji redno ali honorarno zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO Gostišče Bakhus, Žorjavka 12, Kranj, Tt 041 /628-068 748 Zaposlimo tri komunikativne osebe za trženje spletne strani Tel 041/669-785. Kristan Matjaž s.p., Finžgarjeva 29, Bles ZAPOSLITEV IŠČE Iščem zaposlitev - glasbenik ali duo igra narodno zabavno glasbo za ohceti, obletnice in zabave, tr 031/595-163 385 Iščem delo - čistim stanovanja, poslovne prostore, likam perilo, čas dela po dogovoru, Šk. Loka - Kranj okolica. IT 041/762- 632 505 Iščem delo na dom ali dobro zaposlitev Sem klučavničar A testiran varilec pod vi-sokim tlakom tr 031/888-602_689 Iščem delo na dom. tr 031/86-55-73 702 Iščem zaposlitev: likanje, pospravljanje, pomoč starejšim. Železniki-okolica tr 041/312-573 734 ŽIVALI Prodam 2 čb BIKCA in JAGNJE za pleme ali zakol tr 041/347-475_648 TELICO, brejo osem mesecev, prodam tT 57-200-82 649 Prodam 140 kg težkega BIKCA simentalca za nadaljno rejo tr 5181-615. 654 Prodam dve KRAVI simentalki v devetem mesecu brejosti tr 574-00-15_664 V oskrbo vzamem več KONJEV, tr 031/837-851 667 Prodam 2 KAVKAŠKA MLADIČA, stara 5 mesecev tr 031/837-851 668 Prodam PRAŠIČE za zakol težke do 120 kg. IT 041/855-753 683 Črno belega BIKCA starega en teden, prodam tr 53333-16 687 PRAŠIČE od 25-200 kg prodam in pripeljem na dom tr 041/730-990 712 Prodam BIKCA križanca, starega 3 tedne tT 040/804-336_ne Prodam TELICO čb, staro 18 mesecev tr 031/411-904,2522-692 719 Prodam različno težke PRAŠIČE in pripeljem na dom. tr 041/724-144 723 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg IT 518-14-15 735 Prodam BIKCA simentalca. starega 10 dni tr 572-13-18 737 Prodam BIKCA simentalca. starega 14 tednov tt 5725-312_738 Prodam brejo TELICO simentalko. tr 5891-239 741 Prodam KRAVO simentalko, cena po dogovoru tT 574-3887 745 Prodam ČISTOKRVNE KUNCE pasme novozelandec, beli tr 040/834-563 746 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni « 5331-567 747 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO pitano govedo, jagenjčke, teleta, krave, tr 041/650-975, Mesarstvo Oblak. Delavska ul. 18, Žiri 69 Kupim BIKCA sim. starega do 10 dni tr 031/281-875_557_ Kupim BIKCA simentalca do 14 dni tr 2316-333 661 it/ Goma mm najbolj športna frekvenci ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE ŠILAR roj. Berčič, i/ Zg. Bitenj 155 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna m pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencem Kranj za pomoč in nego, se posebej dr. Demšarjevi, g. župniku Rudiju Tršinarju in Komunali Kranj /a lepo opra> Ijcn pogreb ni obred. Društvu upokojencev Žabnica, pevcem Klas in trobent.k u Žalujoči: hčerka Nada z možem Janezom, vnukinja Jana l možem Bojanom, pravnukinja Anja, sestre Minka, Ivanka, Pavla, bral Ione in ostalo sorodstvo Stra/.išče, Cerovee, Zagreb, 14. januarja 2003 ZAHVALA Prazen je dom, dvorišt e, ko zaman oko te tiče, a v upanju srce živi, da nekdaj sc snidemo vsi. V 76. letu nas je zapustil nas ljubljeni mož. oče. dedek, pradedek 111 brat FRANCE MRAK ( Petrčov ata 1. Mlake pri Kranju Toplo in iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaljujemo se pevcem, trobentaču, gasilcem, gospodu /upniku za opravljen obred. Hvala sodelavkam in sodelavcem, pogrebni službi Navček. Se enkrat iskrena zahvala \sem. ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo NAJVEČ tyoot t/0£- TOREK SREDA ČETRTEK "v., « • c * od -8 °C od 2 °C od -4 °C do 4 °C do 4 °C do 3°C Povečini bo oblačno. Jutri, v torek, in v sredo bodo padavine. Največ padavin bo v noči na sredo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 m. Jutri bo zjutraj še mrzlo, čez dan pa se bo otoplilo. V sredo bo še razmeroma toplo, v četrtek pa se bo nekoliko ohladilo. Boj za svetlobo se nadaljuje V četrtek, 16. januarja, smo dočakali težko pričakovani drugi del trilogije Gospodarja prstanov, Stolpa. Vseslovenska premiera, ki je bila v Kranju v kinu Center, je zvabila k ogledu številne ljubitelje Tolkienovega epskega srednjega sveta. Film bodo vrteli vsaj dva tedna. Kranj - Gospodar prstanov je prod loti navdušil filmske ustvarjalce, ki so zgodbo postavili v osrčje prostrane novozelandske krajine in oživeli s pomočjo igralcev in računalniško animacije glavno junake svetlobo in nagnus-ne stvore teme. Prvi del Gospodarja prstanov. Bratovščina prstanov, seje končal z razpadom bratovščine, ki pa ostaja v drugem dolu Se vodno dejavna, brodo in Samo se prebijata Danes izšla Kranjčanka Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj Danes izšla Ločanka Brezplačno za občane in občanke občine Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane Ljubitelji Gospodarja prstanov so se gnetli v vrsti pred blagajno. skozi neprijazno skalnato krajino na obrobju Mordorja, v kateri sc /hirajo temne sile in kjer domuje vladar temo Sauron. Zasleduje ju zgubljeno bitjo Golum, ki ga je prstan povsem omrežil in je obss-seden od zeljo, da bi ssspot imel sssvoj Ponosss...Ujameta ga, a Znamka z vonjem vrtnice Kranj - Pošta Slovenije bo danes izdala nove priložnostne znamke in razgledniene dopisniee. Na željo zbiralcev so serijo znamk / naslovom Maske, ki so jih izdajali vse od 1995. leta daljo, nadomestili s serijo Narodne noše. Prva znamka i/ te serijo prikazuje nošo i/ slovensko Istre. Letošnja serija Znamenito osebnosti predstavlja botanika Alfonza Paulina, najbolj znanega po herbarij-ski zbirki Posušena kranjska flora, in astronoma Avguština Ferdinanda Hallersteina. ki je kot Slovenec dolga leta živel na Kitajskem in s svojim dolom približal Evropi pokrajino ter rastlinski svet tamkajšnje dežele. Motiv tokratne voščil-ne znamke, ki jih pošta izdaja že od 1994. leta dalje, je srce kot simbol ljubezni praznika vseh zaljubljencev. Valentinovega, ki ga v Sloveniji praznujemo šolo v zadnjem času. Posebnost tokratno znamko je njena izvedba, saj je natisnjena v obliki srca in odišav-ljena z vonjem vrtnico. Novorojenčki V preteklem tednu jo bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 33 rojstev, in sicer v Kranju 28 in na Jesenicah 5. V kranjski porodnišnici jo na svet prijokalo 28 novorojenčkov, od tega 12 deklic in 16 dečkov. Na prvem tehtanju jo bil najlažji deček, ki je tehtal 2.320 gramov, najtežji pa jo bil prav tako deček s 4.950 grami. V jeseniški porodnišnici pa je prvič na vos glas zajokalo 5 dojenčkov, in sicer 2 deklici in 3 dečki. Kazalec na tehtnici je 3.460 gramov pokazal najtežjemu. 3.060 gramov pa najlažjemu dečku. RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM pPI NA4 POALUéAHQ rji**** ÍQ0 Voščilna znamka Pošta Slovenijo je poleg priložnostnih znamk izdala tudi tri raz-glednične dopisnice, s katerimi bodo zaznamovali šesti olimpijski festival evropske mladino, ki sc bo ob koncu meseca začel na Bledu. Na razglednicah so hokejist, smučarski skakalec in alpski smučar. Naslednjič bodo priložnostne znamke izšle 24. marca. Takrat načrtujejo /namke iz. serij Minerali in Liki iz otroških slikanic, začeli pa bodo tudi z novo serijo Turizem. CZ. LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 3. KROGA, z dne 19. 1. 2003 10, 14, 16, 20, 22, 23, 33 in dodatna 13 IZŽREBANA LOTKO številka: 982005 V 4. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 85.000.000 SIT Za dobitek LOTKO: 8.000.000 SIT Frodu se zasmili in njegova ljubezen počasi ogreje tudi zakrknjeno Golumovo srce, ki zdaj zmeden neprestano bije v sebi boj med svetlobo in temo. Vodi ju skozi morbidno krajino Mordorja do Črnih vrat, ki jih stražijo orke. Tam zadaj je gora, kamor naj bil Frodo vrgel prstan, da se uniči njegova moč. A tudi Frodo počasi izgublja svojo moč. Saruman Beli medtem okrepi vojsko z brutalnimi Urukhai. Gandalf Sivi, ki pade v brezno, v boju s temnim stvorom napreduje v Gandalfa Belega, Aragorn, vilin Logolas in škrat Gomli pa zasledujejo orke. ki so ujeli Moda in Pipina. A pot jih pripelje k človeškemu rodu v Rohan, kjer so je kralja Thoodona že polastila tema Saurona. Zapletejo se v vojno za obstoj ranljive in šibke človeško rase, ki pa je lahko tudi plemenita. Film je napet, zanimiv, odlično narejen, predvsem pa lahko gled-Ijiv, saj slabe tri uro minejo mimogrede. Boj svetlobo in teme, predvsem pa boj za svetlobo in življenje, je prevzel marsikoga. Ob koncu sije zaželel le še tega, da bi kmalu videl tretji dol. Obiskovalce premiere, ki jo je pripravil Radio Bolvi in trem glodalcem razdelil srebrn prstan, uhane in skodelico, smo povpra- šali, zakaj jim je Gospodar prstanov všeč. Tomaž Čop. direktor Radia Bolvi: "Prvi del sem glodal, zdaj i pa šc drugi, na L " jt^È P°' P° službeni dolžnosti. Knji- -™ ge nisem bral, ker je absolutno predebela. Nisem oboževalec, mi je pa film všeč, ker jo narejen zelo dobro. Ni predvidljiv in ne veš, kaj se bo zgodilo, zato je zanimiv." Sanja Grohar. Kranj: "Najbolj mi je všeč dobro prijateljstvo, da je druščina skupaj, čeprav se na koncu ra/.idojo. Film je super. Všeč so mi vsi liki. Knjigo nisem brala, jo predebela." Sebastijan Potočnik, študent iz Celja: "Prvi del sem glodal. Super jo, neverjeten! Zvoki, zgodba, ki je že v knjigi fantastična, nato pa še film. Knjigo sem bral v angleščini. Če primerjam film in knjigo, jo to po mojem prvi film, kije ros narejen po knjigi, čeprav v njem manjka veliko stvari. Najbolje so ji jo približal." Tomaž Kra-gelj, študent iz Trbovelj: "Prvi del je bil v rodu. Film, atrakcija, glasba, zvok, vse odlično. Zgodba in igralska zasedba tudi. Film je ros dober. Dobil bo Oskarja! Všeč so mi zgodba in liki. Najbolj mi je všeč Aragorn. ki predstavlja raso šibkih ljudi, brani svetlobo in ohranja zvestobo. Prstan ga no omami. Edini pravi človek, ki sc upira zlu." Alma Sinano-vič, Kranj: "Všeč mi je zgodba, tudi lo. da se podaja po delih. Ko se konča prvi, ne veš, kaj so ho zgodilo v drugem, tretjem dolu. Fantazija jo pravljična. V filmu mi je najbolj všeč Frodo, ki dobi prstan, in potom črni jezdeci, ki ga preganjajo in je vse skupaj malo grozljivo. Predvsem pa boj za svetlobo, kar je pomen celega filma in da prstan dobi dobra oseba. Knjigo nisem prebrala." Katja Dolene Letopis Gorenjska 2002/2003 Pri Gorenjskem glasu je spet izšel letopis Gorenjska. Za mrzle zimske dni prinaša veliko zanimivega branja. »Glasova knjiga« je tokrat posvečena čebelarstvu, saj bo Slovenija poleti gostila čebelarje iz vsega sveta. Letopis so napisali odlični pisci, v njem boste našli kroniko in koledar, predstavljajo se gorenjske občine in podjetja. Spoštovane naročnice in naročniki! Zaradi vaše zvestobe vam poklanjamo letopis, ki vas čaka na vaši pošti. S seboj prinesite Gorenjski glas, z njim boste dokazali, da ste naša naročnica oziroma naročnik, saj je na prvi strani {spodnji desni rob) odtisnjen vaš naslov. Letopis lahko dvignete tja do februarja, Na pošto se verjetno odpravljate tudi po drugih opravkih in vam bo to spotoma. Če pa ne morete od doma, prosite vašega poštarja, z veseljem vam bo prinesel letopis Za vas beležimo čas! • GORENJSKA Mitfftiit-''-!- "--'i"hiiffrlflMf nt * MMGLAS