Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Narodna in univerzitetna knjižnica 61/4 ISSN 0023-2424 Ljubljana, december 2017 Vrednotenje leposloVja in razVoj bralne kulture Gostujoci urednici Polonca Kavcic in Luana Malec knjiŽniCa revija za podrocje bibliotekarstvain informacijske znanosti LIBRARY Journal of Libraryand Information Science Slovenian Library Association National and University Library Vsebina CONTENTS Clanki – CONTRIBUTIONS polonca kavcic Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo Interview with Manca Košir: Good books read us 9 Vlasta zabukovec Biblioterapija v knjižnici Bibliotherapy in a library 23 tilka jamnik »Brati pomeni poceti podvige.« (Tone Pavcek) (Spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017 »Reading means performing feats.« (Tone Pavcek) (Online) reading clubs: contribution at the 5th Literary Tuesday, October 24th 2017 35 andrej blatnik Prevodno leposlovje v sodobni Sloveniji Translated literature in contemporary Slovenia 47 Marta kocjan barle Likanje ali klesanje jezika? Language polishing or language modelling? 59 branka bizjak zabukovec Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka vslovenskih splošnih knjižnicah Social media and libraries: a survey of the use of Facebookin Slovenian public libraries 79 in MeMoriaM – IN mEmORIAm 103 Melita ambrožic In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) 125 Matjaž Hocevar Ancka Korže Strajnar: osebna bibliografija Personal bibliography of Ancka Korže Strajnar biblioGraFije – BIBLIOgRAphIES Matjaž Hocevar 137 Slovenske bibliografije v letu 2015 Matjaž Hocevar 157 Slovenske bibliografije v letu 2016 naVodila aVtorjeM – gUIDELINES FOR AUThORS 175 Navodila za prispevke v slovenšcini 179 Guidelines for contributions in English Clanki CONTRIBUTIONS intervju z Manco košir: dobre knjige nas berejo Interview with manca Košir: good books read us polonca kavcic Oddano: 3. 1. 2018 – Sprejeto: 29. 1. 2018 1.22 Intervju 1.22 Interview UDK 028:929Košir M.(047.53) kljucne besede: bralni klubi, graditev skupnosti, osebnostna rast, intervjuji keywords: reading club, community building, personality growth, interviews V okviru 5. literarnega torka, ki je bil 24. oktobra 2017, smo v uredništvu portala Dobreknjige.si pripravili pogovor z Manco Košir. Dr. Manca Košir je diplomirana uciteljica matematike in fizike, sociologinja, novinarka in publicistka, doktorica filoloških znanosti, velíka bralka in ambasadorka branja ter pisateljica – avtorica oziroma soavtorica 19 knjig (zadnja knjiga ima naslov Cloveška ljubezen). Kljucne besede, okrog katerih je tekel naš pogovor, so bile: (klasicni) bralni klubi, graditev skupnosti in osebnostna rast. Pogovarjala se je Polonca Kavcic, namestnica glavne urednice portala Dobreknjige.si. dobreknjige.si: Kot clanica Bralnega društva Slovenije ter slovenskega in mednarodnega centra PEN ste že od nekdaj širili ljubezen do knjig. Eden izmed najuspešnejših projektov, ki je nastal konec 90. let prejšnjega stoletja v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in se je izvajal po Sloveniji, je serija študijskih krožkov Beremo z Manco Košir. Kaj je bil namen teh študijskih krožkov in zakaj so pravzaprav nastali – iz potrebe (je raziskava takrat pokazala na porazno stanje bralne kulture v Sloveniji) ali iz vaše ljubezni do knjig in ljudi? Manca košir: Moje življenje se ne odvija po ciljih in nacrtih; življenje mi »prinese« in jaz »vzamem«. In tako mi je odneslo televizijsko oddajo Moški, ženske. Takrat je »na vrata potrkala« Sonja Klemencic iz Andragoškega centra Slovenije in me Polonca Kavcic povabila k sodelovanju. Povedala mi je o študijskih krožkih, ki jih izvajajo v Andragoškem centru, nad katerimi sem se takoj navdušila. Predlagala sem vzpostavitev bralnega krožka, poimenovanje Beremo z Manco Košir pa je predlagala ga. Sonja. Ta naslov je imel dve plati – dobro in slabo. Odziv je bil res dober, imeli smo izjemen vpis po vsej Sloveniji, saj so ljudje pricakovali oziroma mislili, da bom vse krožke vodila jaz. K sreci smo imeli imenitna izobraževanja za mentorje, kjer sem jim razložila, da je to »duh« Mance Košir, ljubezen do ljudi, knjig, skupnosti, lokalnega okolja, povezovanja, radosti bivanja, ki naj se širi preko bralnih krožkov, sama pa bom enkrat na leto zagotovo obiskala vsak bralni klub. Tako sem kar nekaj let hodila po Sloveniji. Takrat je bila naša država še veliko bolj obcutljiva in dovzetna za teme izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje, študijski krožki in tako tudi za temo bralni krožki. Dobili smo osebo, ki se je s koordinacijo bralnih krožkov ukvarjala profesionalno: komunicirala z mentorji, pripravila izobraževanje za mentorje, razpošiljali smo si spiske knjig, za katere menimo, da jih je treba prebrati … In potem na lepem ni bilo vec dovolj sredstev, da bi ta oseba nadaljevala svoje delo, ampak ga je lahko opravljala le po polovicnem delovnem casu in kmalu je tudi za to polovico zmanjkalo denarja. Delo je nekaj casa nadaljevala Nevenka Bogataj, izjemna oseba, ki je koordinirala izvajanje vseh študijskih krožkov. Na koncu je ugasnilo še to. In žal so ugasnili skoraj vsi bralni krožki Beremo z Manco Košir, razen castnih izjem, ki še živijo zaradi dobrih mentoric – na Gorenjskem imamo Natašo, ki ima 12 bralnih krožkov (Šencur, Kranj, Škofja Loka …). Nekaj krožkov torej še imamo, ni pa jih vec 30, kot smo jih lahko našteli v naših najboljših casih. Ce dovolite, bi vam povedala še najlepši kompliment, ki sem ga dobila … Poklical me je gospod iz neke tovarne in mi povedal, da so ženske, odkar je v njihovi vasi bralni krožek, bolj urejene: hodijo k frizerju, so vznemirjene, pecejo … in tudi vzdušje je bilo popolnoma drugacno. Zanimalo ga je, ce bi prišla tudi k njim v tovarno in »to« naredila še med zaposlenimi. Odgovorila sem mu, da le, ce naredimo bralni krožek … Skratka, preprost clovek je lepo povedal, kaj je smisel bralnih krožkov – da se veselimo, ko beremo literaturo, ki se nas dotakne. Sama sem vedno poudarjala in za branje predlagala slovensko (po možnosti sodobno) književnost, ker ima najmanj bralcev. Študijski krožki so fantasticna oblika branja, povezovanja, graditve skupnosti. Zadnji pogoj za študijske krožke je bilo komuniciranje z lokalno skupnostjo, torej lokalnimi mediji – tako so imeli bralni krožki v mnogih casopisih svoj prostor, vcasih so kaj posneli. Skratka, knjiga je prinesla povezovalno energijo in veliko življenja – kar bi danes še bolj potrebovali, kot smo takrat, saj smo danes še bolj odtujeni, prestrašeni in negotovi. Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo dobreknjige.si: Bralne krožke ste predstavljali tudi v tujini. Kje? So bralni klubi v tujini pogostejši oziroma bolj vkljuceni v življenje posameznika kot denimo v Sloveniji? Manca košir: Tukaj sicer nisem najmocnejša, pa vendar: bila sem v Veliki Britaniji, ker sem na internetu odkrila podjetje Opening the Book in Rachel Van Riel, katero smo pred leti povabili tudi v slovenski parlament. Govorila je enake stvari kot jaz, vendar so jo veliko bolj poslušali kot mene. In zakaj? Ker je pri nas nekaj super, ce pride iz tujine. Kot na primer ta knjiga, ki jo imam pri sebi: Moc branja. Imenitna! Ampak že pred tem je moja odlicna študentka Ana Vogrincic napisala doktorsko disertacijo (izšla je pod naslovom Družabno življenje romana: uveljavljanje branja v Angliji v 18. stoletju), v katerem je pisala tocno to, kar je zapisano v knjigi Moc branja. Ampak njena knjiga je napisana v slovenšcini, izdala jo je založba Studia Humanitatis, skromno je šla mimo, z eno recenzijo, ki jo je napisala Koširjeva – ne bom rekla, da je na isti ravni, upala bi si reci, da je celo boljša od Moci branja. Skratka, našla sem go. Rachel in šla k njej v London. Pogovarjali sva se, spraševala me je, kaj delamo … Na koncu mi je rekla: »Manca, pri nas dela to, kar delate vi, najmanj pet ljudi. Poleg tega nas država financira.« Velika Britanija je namrec prepoznala veliko potrebo po branju – ne samo med otroki, ampak tudi v okolju, kjer otroci odrašcajo in ki ga tvorijo odrasli ljudje. In ce odrasli ljudje berejo, bodo praviloma brali tudi otroci. Starši naj otroka peljejo v knjigarno namesto v nakupovalni center. Naj se tam igra s knjigami, jih gleda. Otroke naj redno vozijo v knjižnico – za to so odgovorni starši, ne otroci. In Rachel Van Riel pravi, da je treba odrasle navdušiti in »zakuriti« za to, da bodo z veseljem brali. Ker potem bodo brali otroci. Nekaj casa sem v Angliji tudi živela in ugotovila, da so tam zelo moderni privatni bralni klubi, in sicer med elito, aristokrati. Oni se torej po domovih dobivajo na caju in se pogovarjajo o knjigah, za katere so dogovorjeni. In teh bralnih klubov (krožkov, cajank) je ogromno. Mislim, da se to dogaja tudi v Sloveniji, sicer bolj potihoma, vendar bo tega vse vec. Saj kdor želi živeti kakovostno življenje, ima rad knjige. To preprosto gre skupaj. Seveda so bralni klubi bolj vpeti v življenja ljudi – bralni klubi imajo tradicijo; zaceli so se v Angliji, v drugi polovici 18. stoletja, nato v Franciji. dobreknjige.si: Že dolgo pišete zgodbo spodbujanja branja. In ce za primerjavo vzamemo leto 2001, ko ste priceli z bralnimi skupinami sistematicno spodbujati branje, in leto 2017: kaj se je v 16 letih spremenilo na podrocju spodbujanja branja – tako v okviru delovanja bralnih klubov kot tudi splošno na podrocju bralne pismenosti? Kakšna so vaša opažanja, vaše mnenje in na drugi strani, kaj kažejo podatki, raziskave? Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Polonca Kavcic Manca košir: V raziskave in podatke se nisem prevec poglabljala, ker imamo imenitno knjigo,1 v kateri so vsi podatki, kako skoraj polovica državljanov Slovenije ne kupuje knjig in jih tudi ne bere (okrog 42 %). Zato se je Gospodarska zbornica Slovenije leta 2016 odlocila, da pricne akcijo Slovenija bere, katere ambasadorka sem. Zelo sem vesela, da se bo akcija pricela tudi v okviru podjetij in bo tako knjiga dobila tisto, kar je imela na zacetku bralnih klubov – ljubezen do branja: nekateri so jo definirali kot bolezen in so prepovedovali branje – da je škodljivo, ker se bo spomin »pokvaril«, saj ljudje ne bodo vec na pamet memorirali tega, kar slišijo; kot veste, Sokrat ni pisal, Jezus ni pisal itd., ravno zato, da bi ljudje vsrkali živo besedo in si jo predajali prek govora. Ko so se pojavile knjige in tisk, je zavladala grozna panika, kako bo to škodljivo, ko pa so bili natisnjeni prvi romani, ki so jih seveda zacele brati ženske, in tudi klube so ustanavljale ženske (in ženske tudi svet vlecemo naprej že od casa pred našim štetjem), so moški popolnoma znoreli. Spraševali so se, kdo bo doma in skrbel za družino? In vcasihse je bralo na glas, po tiho beremo šele dobrih 200 let. Ženske so se zbrale, ena je brala, druge pa so pletle, delale gobeline, kvackale itd. Glasno branje! Ko pa se je zacelo tiho branje, so se pojavili številni nasprotniki, ki so zatrjevali, da ne bo vec mogoce nadzirati vsebin, ki jih berejo. Kakšna panika – tako kot danes glede digitalne tehnologije (racunalnikov in interneta). Menim, da ni problem tehnologija, ampak družbeno-kulturni-politicni-ekonomski sistem, torej širši kontekst, v katerem živimo. In zato vse manj beremo, vse manj razmišljamo, vse manj pišemo. Nekateri sploh ne znajo vec pisati »na roko« – možgani, ki pišejo z roko, so drugacni možgani od tistih, ki ne pišejo, saj del, ki ga ne uporabljaš, odmre. Znanstveniki ugotavljajo, da sta demenca in Alzheimerjeva bolezen tudi posledici nebranja. Nevroznanstveniki ugotavljajo, da kdor redno bere, živi najmanj sedem let dlje. Branje je torej izjemno koristno, vendar bralnih navad ne moremo radikalno spremeniti, ce ne bomo enkrat spremenili šole, šolskega sistema, ki bo ponovno cenil knjigo in ne samo »štancal« razlicne pismenosti: racunalniška, bralna, socialna, glasbena … Imamo polno pismenosti, pismenost pa pomeni, da si funkcionalen na nekem podrocju. Branje je še vse kaj drugega kot funkcionalna zadeva/rec, zato moramo govoriti o branju knjig, o branju literature, in ne o bralni pismenosti, ker je to premalo. To je vzeto iz arzenala neoliberalisticne logike, kjer mora biti vse v neki funkciji, koristno in ucinkovito, kar vodi k dobremu zaslužku. Od tega, da radi berete, se nic ne zasluži. Ce ste funkcionalno pismeni, je v redu, saj ste na delovnem mestu bolj ucinkoviti in sposobni. Se opravicujem, ampak sem kriticna do sistema, v katerem živim. Bralci smo po naravi revolucionarji, saj imamo možgane, usposobljene za lastno mišljenje. In tudi zato vlade niso zainteresirane za branje in tudi zato so 1 Kovac, M., Blatnik, A., Rugelj, S., Rupar, P. in Gregorin, R. (2015). Knjiga in bralci V. Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UmCo. Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo šole zainteresirane za memoriranje podatkov, ki se jih lahko dobi na internetu; za premišljevanje, globoko premišljevanje, in kriticno državljansko držo pa ne. dobreknjige.si: V enem od vaših uvodnikov ste zapisali: »Branje pac ni zanimiva rec!«, in sicer ob priložnosti, ko ste leta 2001 na Prešernov dan okupirali veleblagovnico Nama s Študijskimi krožki »Beremo z Manco Košir«. Dogodka se je takrat udeležilo skoraj 10.000 ljudi, mediji pa niso objavili nic. Je odnos medijev do knjige/branja danes drugacen, kot je bil leta 2001? Manca košir: Mediji se odzivajo v skladu z najširšim kontekstom: škandal, senzacija. Mlada in lepa pisateljica ima veliko vec medijskega odziva kot introvertiran, resen premišljevalec, ki sploh ne želi dajati intervjujev, ker ga to ne zanima, saj namesto tega raje premišljuje, meditira in piše. Mediji želijo površinsko podobo. Ali lahko v dnevnem casopisju preberemo literarno kritiko, ki bi povedala nekaj o jeziku, slogu, dialogih, kontekstu itd.? Danes se tudi prevajalcev ne omenja vec. Ni vec globine, kjer bi zares in globoko nekaj premislili, prebrali, objavili, se potrudili. Moja maticna ustanova, kjer izdajam knjige, je Mladinska knjiga. Zelo sem bila vesela, ko sem videla, da so imeli novinarsko konferenco, posveceno knjigi Ali vas j*** ego? In kako so se potrudili: posebne tortice, priponke itd. Ampak ko sem knjigo prebrala, sem rekla: Halo?! Vendar pisateljica je simpaticna in knjiga je že uspešnica. Uspešnice se mora delati, ampak za kakšno uspešnico se odlocijo? Medtem ko so npr. ta naša pisma edinstven pojav v svetu – ne boste našli cloveka, ki bi imel pet debelih knjig pisem.2 Danes se to namrec vec ne dela. Medijskih objav o tem pa tudi ne boste nikjer videli, ker to ni zanimivo. Še tega npr. ne vem, da so Darovi minevanja že spet razprodani in veseli me, da se knjiga še vedno izposoja. Mi smo trajnica in to je tudi eden od razpoznavnih znakov kakovostne literature – da kar traja, ceprav nima medijskih objav. Trajnice nas rešujejo, so žive, prinašajo kisik. Te »rožice«, ki jih odrežejo, sicer zelo lepo cvetijo, vendar zelo hitro minejo, potem ko jih dajo v vazo. In tako tudi mnoge uspešnice. V knjižnicah vidim sezname »Najbolj brano …« – jaz bi naredila ravno obratno: »Najmanj brano, v letošnjem letu izposojeno le trikrat«. Ce bi jaz prišla v knjižnico in to videla, bi bila cetrta, ki bi si neko delo izposodila. dobreknjige.si: Leta 2001 je Andragoški center Slovenije v sodelovanju s tujimi raziskovalnimi institucijami objavil raziskavo o bralni pismenosti, po kateri smo bili Slovenci cisto na dnu lestvice 21 držav. Na podlagi te raziskave je vlada na Irskem skoraj ustanovila krizni štab zaradi rezultatov svojih državljanov; lotili so se številnih akcij za dvig pisne kulture, v to vložili veliko denarja. Potem imamo 2 Manca Košir je avtorica vec knjig, ki so zbirke pisem razlicnih korespondentov: Ženska pisma (1991 in 1997), Moški : Ženska (2000 in 2007), Moška pisma (2007), Darovi minevanja (2015), Drugacna razmerja (2010), Cloveška ljubezen (2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Polonca Kavcic primer Velike Britanije, ki je ustanovila inštitucijo za promocijo branja Opening the Book.3 Zavedali so se namrec ogroženosti branja v casu elektronskih medijev in zato ustanovili to organizacijo, kjer gre predvsem za promocijo (manj in neznane) književnosti in ustvarjanje dogajanj, ki bodo povezala bralca in knjigo. Vaš komentar, prosim. Manca košir: Pri nas je na eni strani vse slabše in slabše, na drugi strani pa enako dobro, kot je bilo vedno. Za dobro knjigo, literaturo je bila vedno zagreta pešcica duhovne elite. In ta pešcica se ne spreminja. Imamo iluzijo, da ce je vec ljudi na svetu, bo tudi vec bralcev. Vendar to ni res. Sama sem delala poskus 25 let: ko sem ucila novinarstvo, sem štela res dobre študente. Ko sem zacela poucevati, sem imela v letniku 15 študentov, od teh sta bila dobra dva, ko sem imela 150 študentov, pa tudi dva (do tri). Skratka, kolicina pametnih je enaka, kolicina neumnih se blazno veca, ampak kolicina bralcev je že tisocletja enaka. In to me naravnost veseli in navdušuje; samo vedno vec je ljudi, zato so ti procenti vedno nižji. Nihce nam ne bo vzel knjige in knjige nic ne more ogroziti. To je nekaj, na cemer civilizacija in kultura sploh temeljita. Nedavno sem bila v komisiji za zagovor magisterija in še zdaj nisem prišla k sebi. Ko sem bila še profesorica, so lahko študentje za seminarsko nalogo citirali clanek z interneta le tako, da so posebej vprašali, ce ga lahko vzamejo, ter potrdili, da je preverjen in dober. Morali pa so napisati v rubriko Ostali viri, ker pravi viri so samo knjige. No, ta magisterij je imel eno samo knjigo, pa še to narobe napisano. Ostalo so samo internetni prispevki. Ko sem predlagala oceno, me je bilo groza, da bi rekla 7 … No, prav, naj bo 8, saj punca se je trudila. »Kako, Manca, osem? Saj vsi naredijo najmanj z 9 ali pa 10.« V mojih casih so bili odlicni zelo redki. Vidite, kako padajo standardi. In zato jih moramo dvigovati. Ne tulite v ta komercialni rog, ampak udarite po svoje, drugace. Spodbujati, da bo širše, drugace bomo kar naprej reproducirali eno in isto: ene in iste naslove, uspešnice. Rachel Van Riel je dala ogromno nasvetov: oni imajo npr. španski vecer in klubi berejo špansko literaturo, prinesejo špansko hrano … Res se posvetijo promociji literature, ki je clovek ne vzame na prvi pogled. dobreknjige.si: Ce naj knjižni klub dobro deluje, potrebujemo: ucinkovitega/ dobrega mentorja, zainteresirane bralce in dobro knjigo. Sami ste usposabljali mentorje za vodenje bralnih skupin … Manca košir: V Andragoškem centru je ta dejavnost žal zamrla, ker ni financnih sredstev, ampak ce bi bilo vodstvo tako, da bi »zaropotalo«, angažiralo medije, se borilo za to stvar, bi se po moje kaj premaknilo. V našem življenju gre namrec za energetski princip: koliko energije, vere, predanosti vložiš v nekaj. Ravno je 3 Opening the book: http://www.openingthebook.com/. Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo izšla knjiga o predanosti, kjer je raziskovalka ugotovila, da niso najbolj uspešni tisti študentje s Harvarda in Cambridgea, ki so najboljši, ampak tisti, ki so neki stvari, zadevi, predmetu najbolj predani. Tam si mocen, tvoja predanost je tvoj notranji argument moci. Zato so dobri mentorji tisti, ki so predani: branju, knjigi, širjenju in povezovanju. Imeli smo zelo zanimiva predavanja: redno je predavala Meta Grosman, dolgoletna predsednica Slovenskega bralnega društva, ki je vedno prinesla fantasticne ažurne podatke; sama sem spodbujala ljubezen do branja in predavala o tem, kako promovirati te krožke, kako pridobiti donatorje – ni nujno, da je veliko; pojdite k lokalnemu mesarju, peku, kjer boste nekaj dobili. In nekaj se bo zacelo dogajati. Tam odložite letake z datumom in uro bralnega krožka, potem povejte še duhovniku … Skratka, širite! Napravite lahko tudi majhen casopis, kjer naj lokalni veljaki kaj povedo – ce sami niso nic prebrali, jim pa predlagajte in mogoce bodo. Tako se bodo ljudje cutili povezane, vpete; vsak naj ima obcutek, da je vreden knjige. Knjiga je namrec velika vrednota in clovekovo dostojanstvo brez vrednot ne obstaja. Kaj drži clovekovo dostojanstvo skupaj, ce ne naše osebne vrednote in to, kar nam drugi priznajo? Clovekovo dostojanstvo je v tem, da vi cloveku poveste, da je vreden dobre knjige: »Jaz vas spoštujem, zato vam predlagam tole knjigo.« Nagovorite jih: »Gospa, vi ste fantasticni. V tej knjigi boste prepoznali, da ste enkratni, nekaj cisto posebnega. Tudi glavna junakinja v tej knjigi je veliko pretrpela v življenju …« Seveda morate knjigo dobro poznati, da lahko to govorite. Vcasih so knjižnicarji brali knjige, zdaj pa ne vem – kadar pridem, je bibliotekarka vedno za racunalnikom, še nikoli je nisem videla s knjigo v roki. Ce je knjižnica prazna, boste pa ja brali – kako boste sicer predstavljali nove knjige? dobreknjige.si: Koliko casa so potekala izobraževanja za mentorje bralnih skupin? Manca košir: Izobraževanja za mentorje so potekala približno 15 ur, izvajali smojih ob koncu tedna. Študijski krožki prihajajo iz skandinavskih držav in imajo natancno izdelana pravila, so zelo strukturirani – o tem nam je predavala predavateljica iz Andragoškega centra. Govorili smo tudi o tem, kaj so študijski krožki, zakaj, kaj je smisel, smoter, cilj. Sprašujem pa se, kaj je smisel današnje šole, univerze? Težko je odgovoriti na to vprašanje, in sicer zato, ker so izgubile smisel. Vcasih, v mojih študijskih letih, je bil smisel študija ta, da študentje veliko beremo in se o tem na sestankih enkrat na teden tudi pogovarjamo. Danes vidim, da je smisel univerze imeti cim vec študentov in cim manj dela z njimi. Naša univerza je bila vcasih dobra, ko še ni bila množicna. Torej, po smislu se je potrebno vprašati. In bralni krožki oziroma klubi imajo res velik smisel. Velik smisel prebujanja cloveka v zavedanje, da je njegovo življenje dragoceno in globoko smiselno. Ker dobra literatura ima vedno smisel – da Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Polonca Kavcic prepoznaš zgodbo. Meta Grosman nam je velikokrat pripovedovala, kako ucinkovito je bilo branje v zaporu. Zapornike so razdelili v dve skupini: eni so zaceli brati, drugi pa niso nic brali. Skupina, ki je brala, je najprej brala otroško literaturo, nato mladinsko literaturo in tisti, ki so bili najdlje zaprti, so prišli že do Dostojevskega. Nato so v pogovoru povedali, da so z branjem dobili besede, da lahko pojasnijo svoje življenje, da lahko povedo zgodbo svojega življenja, da razumejo, zakaj se je njihovo življenje dogajalo in odvijalo tako, kot se je. Veliko vec vedo o življenju, poznajo vec ljudi … In iz te skupine bralcev ni bilo nobenega povratnika. Trenutno se na Dobu ustanavlja bralni klub, vodila ga bo Stanka Hrastelj, ki je za to pridobila evropska sredstva. Sama sem vodila bralna srecanja na Igu, za menoj jih je imela Alenka Rebula. Super smo se imeli, bilo je fantasticno, knjižnica zelo dobro deluje. Ženske, ki so zakrivile kaznivo dejanje predvsem zaradi custev, se znajo tako dobro »potopiti« v knjigo, kot se danes marsikdo ne zna. dobreknjige.si: Kakšna je vloga mentorja bralne skupine? Manca košir: Vloga mentorja je kot ogenjcek, ki prižiga. Prižiga in segreje. Vendar pa mora dober mentor znati prepustiti – zacne, potem pa prepusti, da nadaljuje nekdo drug. Zacne prvo in drugo srecanje, na tretjem srecanju pa je že mogoce opaziti tistega, ki bi lahko prevzel vodenje srecanja. Na cetrtem srecanju bo vodenje prevzel nekdo drug. Dober mentor mora greti vsa srca in narocja, ampak njegov ego mora biti majhen in pustiti, da svetijo drugi, in ne on sam. Mentor mora ostati v ozadju, je usmerjevalec, pove kaj pred srecanjem, morda kaj svetuje, vendar pa: cim manj ga je, tem boljše je. (Govorimo takrat, ko klub že deluje.) Gre torej za to, da vsak clovek zasveti v svoji enkratnosti. Ce ima nekdo rad oziroma so mu všec npr. kriminalke, bo gotovo dobro vodil pogovor o knjigi Dekle na vlaku. Nekomu drugemu so všec biografije. Mentor mora imeti ljubezen in predanost, z egom pa mora biti malo dogovorjen, da je ta manjši, in ne vecji od njega. Saj drugace ni mogoce dati prostora drugemu cloveku, da zasveti. Zakaj je toliko nevošcljivosti v Sloveniji? Ker so ljudje tako neprebujeni, ker imajo take frustracije. Cisto neskromno in cisto neslovensko vam povem: zelo sem vesela, ce je drugemu dobro. Vsak dan pol ure ali pa na eno uro pišem pohvale za ljudi, ki jih sploh ne poznam. Mladim pesnikom, pisateljem, zdravnikom … S številnimi se dobim na kavi. Koliko prekrasnih znancev imam. Moj princip je: pohvali, graje pa zadrži zase in bodi raje tiho. Danes sicer nisem bila tiho, ker me te zadeve prevec tišcijo … dobreknjige.si: Mentor naj torej v ozadju drži vse niti v rokah in hkrati zagotavlja enakopravnost med clani. Vseeno pa se lahko pojavijo problemi, ki jih mora mentor rešiti … Manca košir: Ja, nekateri clani bralne skupine se prevec oglašajo in okupirajo ves cas, ki je na voljo. S takimi sem vedno odlicno »opravila«. Na fakulteti smo imeli Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo enega takega, za katerega so mi rekli: »Samo tega se boj.« No, jaz se cisto nic ne bojim. On se oglasi, dviguje roko … In mu recem: »Kolega, vi ste odlicni, imenitni. Zakaj ne bi imeli naslednjega predavanja kar vi?« In kako dobro se je pripravil na naslednje predavanje, kako odlicno je predaval, vsi smo mu ploskali! In tako se je pocasi pomiril, ker je dobil to, kar je iskal – priznanje, pozornost. Torej, ce se nekdo velikokrat oglaša, ga poklicite na stran, ne komentirajte pred vsemi, in mu recite, da je res neverjeten. Da bi morda lahko on vodil tale krožek? Naj bo on enkrat glavni. Ego se namrec najbolj potolaži takrat, ko dobi mocan aplavz. Dajmo mu priložnost, da mu bomo ploskali, ce to potrebuje. Dajmo cloveku to, kar rabi – ce se le da. Ne gre vedno, velikokrat pa je mogoce: objem, nasmeh … Kako so otroci veseli, ko se jim zahvalimo: zadnjic mi je soseda, majhna puncka, rekla: »Manca, kam pa greš?« Odgovorila sem ji: »V Cankarjev dom na koncert.« »A zato si tako lepo oblecena?« »Joj, hvala ti! A veš, kako cenim, da mi ti nekaj tako lepega poveš?« Veste, kako je bila ponosna. Tekla je k mamici in ji rekla: »Manca mi je rekla hvala.« Veste, to cloveka nic ne stane. To lahko naredite na avtobusu, pozdravite šoferja, kadar vstopite, in cel dan bo boljše volje. Skratka, dati cloveku priznanje v tem njegovem cloveškem dostojanstvu. In jaz priznanje rada tudi vzamem in ne maram te slovenske skromnosti: ah, saj vam ne bi bilo treba; nic si ne delajte stroškov; škoda je vašega dragocenega casa … dobreknjige.si: Po kateri strokovni literaturi lahko poseže mentor, da mu bo v pomoc pri vodenju bralnega kluba? Poznate morda kakšno spletno stran z nasveti, kako voditi bralni klub – tujih portalov in prirocnikov je veliko. Manca košir: Najbolj enostaven odgovor: Andragoški center Slovenije ima imenitno knjižnico. Tam dobite vse na enem mestu. Vsako leto smo namrec izdali zbornik o študijskih krožkih, na voljo je tudi nekaj prevedene literature … Najbolje pa je to ugotoviti iz prakse – da nekam greste, se usedete in vidite, kako deluje. dobreknjige.si: Založniki v tujini nekaterim romanom dodajo vprašanja/teme, ki jih lahko mentor uporabi za diskusijo, nekateri avtorji to objavijo na svojih spletnih straneh. Kako pa je pri nas? Manca košir: To je dobro in slabo – dobro je, ker mentorju pomaga in se mu ni treba tako truditi, da poišce vprašanja; slabo pa je, ker usmerja njega in s tem njegovo lastno doživetje, zlasti ce vse vnaprej prebere. Nikoli ne bom pozabila meni tako ljubega pesnika Kajetana Kovica, ki je v nekem ucbeniku videl vprašanje: Kaj je pesnik hotel s to pesmico povedati? In je rekel: »Še jaz ne vem, kaj sem hotel s tem povedati. Grozno. In to morajo zdaj otroci pisati in znati …« Bil je cisto presunjen. Mene zanima, kako si ti knjigo doživljal, kako se je tebe dotaknila, o cem ti sanjaš, zdaj ko si to prebral? V cem si drugacen? Si boljši, slabši? Mene take stvari zanimajo. Koliko knjiga res nagovori našo dušo in jo razširi. Dober bralec je širok clovek in nima toliko stereotipov kot nekdo, ki ne bere, nima toliko Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Polonca Kavcic predsodkov, neprimerno bolj svobodno se giblje skozi ta svet, ker leti na krilih knjig – tu pa ni omejitev. dobreknjige.si: Gremo še k bralni skupini. Ali bralna skupina potrebuje cilje in pravila? Manca košir: Ja, to pa. Tako kot jih rabimo mi vsi. Naš cas, naše delovanje mora biti strukturirano, tudi cilje je treba zapisati. Naši študijski krožki so bili super, saj so imeli veliko lastne fantazije: krožkarji so radi spoznavali kakšnega lokalnega avtorja, ki morda ni vseslovensko tako zelo znan (npr. Golja) – zbirali so pripovedi, zapiske in zgodbe o njem, iskali stare izvode knjig … in na koncu so objavili še knjižico o njem. Prvo vprašanje torej je, kaj hocemo z bralnim krožkom doseci? In prva zakonitost je, da se hocemo imeti dobro, da uživamo v branju, druženju, pripovedovanju. Nekateri so šli celo na izlet, da so spoznali kraj dogajanja v neki knjigi. Tudi knjižnice bi lahko organizirale izlet: gremo po sledeh nekega romana. Tako se je izene naših študijskih skupin na Štajerskem razvila Potrceva ucna pot – krožkarji so hodili po tej poti in brali odlomke iz Potrceve knjige, v kateri je opisoval tisto pot/pokrajino. Odlociti se moramo, kaj bo cilj v enem letu in se ga tudi držati. Cilj naj bo rezultat pogovorov, želja vseh, soglasno sprejet, naša skupna volja. Pomembno je dolociti cas srecanja, bodimo tocni – dolocimo, ob kateri uri se dobimo, in se tega tudi držimo. Nato strukturirajmo naše srecanje: zacnemo s pripovedovanjem o prebranem, nadaljujemo z izmenjavo mnenj, pri cemer upoštevamo, da mora vsak povedati svoje mnenje (navzocih ne prekinjamo in jim ne skacemo v besedo). Cilj mora biti tudi predstavljanje naše dejavnosti v lokalni skupnosti – dolocimo, kdo bo napisal prispevek za lokalni casopis, kdo se bo povezal z lokalno televizijo, se dogovoril s snemalcem, kdo bo poiskal sponzorja … Pomembno je, da dolocimo datume za vse leto vnaprej in se jih držimo. Tudi prostor naj bo vseskozi enak – prijeten, v njem se morajo ljudje dobro pocutiti. Veliko je še podobnih stvari, ki jih je pomembno dolociti in so opisane v literaturi o bralnih študijskih krožkih. dobreknjige.si: Koliko clanov naj ima bralna skupina in kako pogosto naj se sestajajo? Manca košir: Idealno število clanov je od 8 do 12, tudi 5 je v redu, manj pa ne. Bralna skupina naj se sestaja vsaj enkrat na mesec, to je minimum, lahko vsake 14 dni ali pa vsak teden – pogosteje pa ne. dobreknjige.si: Ena vrsta bralnega kluba so tudi spletni bralni klubi. Kakšno je vaše mnenje? Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo Manca košir: Sem clovek, ki mora gledati v oci, zato nisem narejena za splet. Ce mi kdo piše na profil na Facebooku . imam ga, ker so mi otroci rekli, da ga moram imeti, da lahko objavljam dogodke . tam ne berem sporocil. Jaz berem samo mojo e-pošto. Tudi tukaj v dvorani sem si ogledala cisto vse oci, niti ene mi niso umanjkale. Duša z dušo komunicira. Nimam pa nic proti spletnim klubom. Raznovrstnost mora biti – med ljudmi, med živalmi, pa med knjigami tudi. In raznovrstnost med mediji, ki prenašajo te dragocene vsebine. Super, da obstaja splet! Hura! Da obstajajo gledališca, knjige … Kadar clovek rece, da nima casa brati, se zacnem z njim pogovarjati in skozi pogovor indirektno izvem, koliko casa gleda televizijo: 2, 3 ali 4 ure. Aha, dejansko ima veliko casa, samo stvar izbire je, kam ga vložimo. In naj mi še kdo rece, da so knjige drage … Ko gledam mladino ob Ljubljanici – pica, pivo in še eno pivo … Vse je vec vredno kot knjiga. Nihce mi ne bo rekel, da je knjiga, ki stane 20 evrov, draga. Pardon. Ni draga! Vredna je veliko vec! Pisatelj in prevajalci bi morali vec dobiti. Pa tudi prodajalci, ker dobri prodajalci so fantasticni, ker najvec knjig prodajo, ker znajo povedati. Bibliotekarji – dvakrat višjo placo; ucitelji – trikrat višjo placo. Taka bi bila moja reforma. Povsod, kjer je kultura doma, bi dvigovala place. dobreknjige.si: Kako v bralni skupini izbiramo knjige? Manca košir: Glede tega se odlocamo demokraticno. Sledimo ciljem, o katerih smo že prej govorili – s cim se bo naš klub »ukvarjal«, lahko beremo zgodovinske romane, raziskujemo lokalne avtorje, biografije – literaturo izberemo v okviru letnega cilja, torej glede na to, kaj je cilj tistega leta. Seveda mora mentor veliko prebrati, ampak ce neki clan kluba prebere vec, še toliko boljše. Dober ucitelj ima boljšega naslednika. Slab pa slabšega. dobreknjige.si: Kako ravnati, ce knjig ni dovolj za vse clane? Ste imeli kdaj težave s tem, da ni bilo dovolj izvodov knjig? Manca košir: Seveda, s tem smo imeli redne težave. Knjige bi našli na Bolha.si, kjer so zelo poceni (tudi za 1 evro, odvisno, za katere se odlocite), sem pa tudi prepricana, da bi jih pameten založnik dal, ce ne ravno zastonj, pa po zelo nizki ceni. Samo s tem se je potem treba ukvarjati. Zagotovo pa je problem dobiti toliko knjig z istim naslovom. Vendar to je majhen problem – ce se dogovorimo, da bomo knjigo prebrali v dveh dneh, knjigo lahko v 14 dneh ali enem mesecu preberejo vsi clani skupine. dobreknjige.si: Še o bibliosvetovanju … V enem od literarnih torkov je o tem predavala red. prof. dr. Vlasta Zabukovec, tukaj pa bi želela to povezati z vašim delovanjem v slovenskem humanitarnem društvu Hospic, kjer vaše delo verjetno povezujete s knjigo. Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Polonca Kavcic Manca košir: Najprej sem ustanovila knjižnico in vložila vse prihodke od mojih knjig v tisto knjižnico, ki je potem izginila. Vendar sem clovek, ki se uci nenavezanosti, zato se zaradi tega nisem razjokala. Zdaj pocasi sestavljamo novo … Takoj vem, kdo od naših umirajocih je bralec in kdo ni, ne da bi to sploh vprašala. Za eno osebo so mi rekli, da je zelo vase zaprta – aha, sem rekla, ta pa gotovo rada bere. Hitro sem šla do nje in takoj – ljubezen na prvi pogled. Preden sem jo pozdravila, sem rekla: Joj, kako dobro, da vi radi berete. Sledil je objem in vceraj sem ji nesla knjigo Kavelj 22, ker mi je ta oseba rekla, da je to ena njenih najljubših knjig. Potem je bila neka druga oseba: živela je lepo življenje in želela je, da ji berem samo Zgodbe umirajocih – knjiga je prevedena v slovenšcino, napisala pa jo je spremljevalka umirajocih in vkljucuje zgodbe umirajocih – ena boljša od druge. Celo sva prebrali, potem pa je v miru umrla. Skratka, ce le morem, berem. Tudi Carmen L. Oven, ki prevzema Hospic cafe, je napisala knjigo Tihotapci, v kateri njen glavni junak bere v Hospicu. Branje je nekaj cudovitega, vkljucuje ton, spremembo jakosti glasu – zacnete bolj mocno, potem pa tišje, ko vidite, da clovek zadrema, in nato po prstih zapustite sobo. Osebe v Hospicu imajo zelo rade pravljice, veliko starejših umirajocih rado poseže po slikanicah, saj bolj ko se bližamo koncu, mocnejši je otrok v nas, ki si želi nazaj k mami. Mnogi vidijo pokojnika, ki prihaja ponje. Ljudi izjemno pomirja gledanje narave – ce je torej na voljo knjiga s fotografijami narave. Besed ne morejo vec »prebaviti«, nekateri ne morejo vec govoriti. dobreknjige.si: Koliko pa se po vašem mnenju prepletata bibliosvetovanje in delovanje bralnega kluba? Manca košir: Zelo se prepletata, ker se v tem življenju vse prepleta. Vcasih mislimo, da nekaj nima smisla, ampak vse ima smisel, vse pušca sledi. Ne mislite, da ste karkoli naredili zastonj, ker niste. Vsako dejanje pušca sled. Sama sem velikokrat zacela: za Vzgojo za medije, leta 1988 je knjiga izšla, so moji kolegi napisali kritiko, ceš da Manca Košir zganja moralno paniko in govori, da bodo prišle generacije, kjer bo veliko odvisnosti od interneta. Danes najdemo v katalogu bolezni »zasvojenost z internetom«, iz mene pa so se takrat nepopisno delali norca. Skratka, nic ni zastonj, kar naredite. Biblioterapija lahko prepreci celo samomore. Po srckani knjigi Ocarljivi skupinski samomor se je stopnja samomorilnosti na Finskem dokazano in izmerjenozmanjšala. Pri nas piše take knjige Žiga Valetic, ki je, ko je bil mlad, tudi sam hotel narediti samomor. Mi se bojimo humorja, bojimo se iz tega delati norca, vendar nekaterim ob tem blazno odleže – ce se torej delamo norca iz samih sebe, svoje smrti in tudi iz najhujših stvari. Zato, ker to prinese eno lahkoto. Ce pa se zapleteš v svojo bolecino in trpljenje, potem obstaja samo še to na tem svetu. Slika življenja je vedno brezkrajna in neskoncna. Veliko vecja od tegale našega trpljenja in sekiranja, zlasti za vas, ki ste še v službah. Povem vam, da je življenje še veliko vecje od tega. Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 Intervju z Manco Košir: Dobre knjige nas berejo dobreknjige.si: Za konec bi omenila še dve misli Rachel Van Riel, ki se mi zdita dragoceni: »Berite, kar hocete, kadar hocete, kjer hocete, kakor hocete. Pomembno je, da uživate.« Ter: »Dober bralec ni tisti, ki bere slavne pisatelje in nagrajene knjige. Dober bralec je tisti, ki je odprt, ki zaupa, ki je pripravljen na nove izkušnje, z novo knjigo.« Zdi se razbremenjujoce … Manca košir: Ce bi imeli dovoljenje, bi gotovo vec brali. Moja najstarejša hci, ki bo imela drugo leto 50 let, je morala v šoli brati knjigo Lukec in njegov škorec. Prav tako je to knjigo brala moja druga hci in zdaj moji vnuki. Je to mogoce? Pa sem vnukinjo vprašala, kaj bi pa ona brala. Groznega Gašperja, vendar v šoli ne smejo brati takih knjig … Mislim – dovoljenje biti to, kar si, delati to, kar te veseli! Potem pa še vriniti kakšno kanonizirano, tako da ne bo niti opaziti. Ampak osnova mora biti iz veselja – iz veselja mora zrasti drevo, in ne iz muke. In eden mojih najljubših pregovorov je: Kdor se trudi, se utrudi. Toliko enega truda, da bi otroci brali. Oni pa ravno nasprotno – upor. In pri nas doma tak upor gojimo (imamo klub Ne beremo z Manco Košir), ker pogumni otroci morajo biti najprej proti. In tudi upor proti branju se mi zdi super upor, potem pa nekega dne, kdo ve, postanejo dobri bralci. polonca kavcic Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 4,5000 Nova Gorica e-pošta: polonca.kavcic@gkfb.si Knjižnica, 2017, 61(4), 9–21 biblioterapija v knjižnici Bibliotherapy in a library Vlasta zabukovec Oddano: 29. 11. 2017 – Sprejeto: 29. 1. 2018 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific paper UDK 028.8:615.85:026/027 izvlecek Biblioterapija je na kratko receno svetovanje ob knjigi ali s knjigo. Je nedirektivna svetovalna metoda, ki pomembno vpliva na bralcev custveni, kognitivni in socialni vidik delovanja. V prispevku bodo predstavljena izhodišca biblioterapije in bibliosvetovanja. V raziskavi, kjer je sodelovalo 48 knjižnicarjev, se je potrdilo, da so se knjižnicarji z biblioterapijo že srecali in da si želijo sistematicnega usposabljanja, ki bi jim omogocilo razvijanje kompetenc za vodenje biblioterapije. Na tej osnovi in skladno s teoreticnimi izhodišci se predlaga poimenovanje tega procesa bibliosvetovanje. kljucne besede: biblioterapija, bibliotekarji, bibliosvetovanje, kompetence abstract Bibliotherapy is a counselling process on books or with books. It is a nondirective counselling method with important influence on reader’s emotional, cognitive and social aspect. Starting points of bibliotherapy and bibliocounselling will be presented. 48 librarians included into the research confirmed that they had already some experience with bibliotherapy, but on the other side the systematic training for developing appropriate competences is needed. On the basis of this conclusion and according to the theoretical framework, it is suggested to use the term “bibliocounselling” instead of “bibliotherapy”. keywords: bibliotherapy, librarians, bibliocounselling, competences Vlasta Zabukovec 1 uvod Dovolim si zaceti z modro izjavo: »Najprej je bila beseda, nato zdravila in šele nato zdravnik,« ki na preprost, vendar jasen nacin opiše del tistega, kar se dogaja tudi v procesu biblioterapije. Biblioterapija je izrazna terapija, ki pisano besedo uporablja kot terapevtsko sredstvo in se pogosto povezuje s terapevtskim pisanjem. Abdullah (2002) bibilioterapijo opredeli kot branje z zdravilnim ucinkom. Hynes in Hynes-Berry (1986) jo opredeljujeta kot metodo uporabe literature in/ali kreativnega pisanja za doseganje kvalitativnih sprememb na custvenem, vedenjskem, kognitivnem in/ali socialnem podrocju življenja. Podobno sta jo opredelila tudi Pardeck in Pardeck (1993). Biblioterapija je dinamicen interaktiven proces vodenega branja, ki bralcem pomaga, da se soocijo s svojimi custvenimi težavami, duševnimi stanji ali preprosto na podlagi prebranega spremenijo svoj nacin življenja oziroma stremijo k osebnostni rasti. Tako biblioterapija praviloma vodi k ozavešcanju stisk in dilem, pogovoru in iskanju mogocih poti za spremembe oziroma osebnostno rast. Karges-Bone (2015) pravi, da biblioterapija ponuja vrsto izzivov. Za ucitelje je primerno orodje, saj na nevsiljiv in ne prevec formalen nacin omogoca seznanitev s kompleksnejšimi življenjskimi temami. Otrokom omogoca soocanje s stresom in anksioznostjo ter jih nauci uporabe literature tudi takrat, ko odraslih ni poleg. Poleg vsega pa pomembno vpliva tudi na besedni zaklad. Pardeck in Pardeck (1993) pravita, da biblioterapija poteka preko štirih zaporednih faz: izbor, identifikacija, predstavitev in spremljanje. Prvi fazi se nanašata na izbor ustrezne literature, zadnji pa na identifikacijo s pomembnimi osebami v pripovedi in nacrtovanimi spremembami v realnem življenju. Sridhar in Vaughn (2000) pišeta o treh fazah biblioterapije: identifikacija, vpletenost in vpogled. Bralec naj bi kljucne osebe najprej identificiral s podobnimi lastnostmi, kot jihima sam; temu sledi custvena vpletenost. Šele nato lahko bralec postopoma spremeni videnje svojega vedenja in se odloci za spremembo. Kakorkoli že poimenujemo faze pri izvajanju biblioterapije, lahko zasledimo, da vedno najprej izberemo ustrezno literaturo, se o njej vodeno pogovarjamo in na podlagi tega v svoja življenja vnašamo spremembe. Abdullah (2002) meni, da lahko biblioterapija sledi razlicnim ciljem, od tega, da ponudi informacijo, omogoca vpogled, spodbuja razpravo o problemih, o novih vrednotah in stališcih ter usmerja v iskanje realisticnih rešitev. Hkrati pa spodbuja zavedanje, da se tudi drugi srecujejo s podobnimi stiskami, kar lahko bralcu ponuja custveno razbremenitev in optimisticen pogled v prihodnost. Ko se odlocamo za biblioterapijo, je prvi korak izbira ustrezne literature. Ta je odvisna od starosti udeležencev, stopnje izobrazbe, kulturnega okolja in še vrste drugih dejavnikov. A za vse lahko uporabimo priporocila O’Sullivana (2004). Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Biblioterapija v knjižnici Literaturo je razvrstil v štiri skupine. V prvo sodijo knjige, ki vkljucujejo moralne dileme. V drugo sodijo knjige s poglobljenim (psihološkim) pristopom. V tretjo skupino uvrstimo knjige, ki opisujejo resnicne znacaje oseb in so povezane z želenimi. Smiselno je tudi, da so glavni liki podobne starosti kot bralec. V cetrto skupino pa uvrstimo knjige z razlicnimi kulturnimi ozadji in zastopanostjo obeh spolov. Ce na kratko povzamem, ima biblioterapija vec izhodišc. Presega lahko klasicno svetovanje in tradicionalne nacine ucenja oziroma osebnostne rasti. Posameznik med branjem odkriva pomembne vidike sebe. Pri tem je usmerjen v oblikovanje samega sebe in spoznavanje zunanjega sveta. Pokazalo se je tudi, da spodbuja konstruktivnejšo in optimisticno razmišljanje ter ustvarjalno soocanje s problemi (Mazza, 2003). V svetovanju pa je biblioterapija definirana kot nedirektivna metoda, ki omogoca aktivno vlogo bralca v svetovalnem procesu. Biblioterapija je interaktivna, saj prebrano gradivo omogoca dialog med bralcem in biblioterapevtom. 2 izvajalci biblioterapije Preden odgovorimo na vprašanje, kdo so lahko izvajalci biblioterapije, bi želeli pojasniti sam termin biblioterapija. V ameriškem okolju se uporablja pojem biblioterapija. V anglosaškem in širšem evropskem prostoru je pogostejši pojem bralna terapija (Clarke, 1988). Poleg tega lahko zasledimo tudi naslednje pojme: svetovanjem bralcem, vodeno branje, usmerjeno branje, bralni nasveti (Špoljar, 2003) ter bibliodiagnostika in biblioprofilaksa (Rubin, 1995). Gladding in Glad- ding (1991) uporabljajta termin bibliosvetovanje. Ce izhajamo ozko iz termina biblioterapija, potem bi rekli, da je branje in pogovor o vsebini terapevtski proces. Vendar razlaga ni tako zelo preprosta. Zato si poglejmo najprej definicijo psihoterapije. To je obravnava duševnih motenj s psihološkimi in ne medicinskimi sredstvi (Psychotherapy, B. l.). Dodam pa lahko še definicijo, ki jo je po Avstrijskem zakonu o psihoterapiji povzel Možina (2006, str. 16) in to dejavnost opredelil specificno in sistematicno: »Psihoterapija je nauceno, celostno, zavestno in nacrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali vec obravnavanih oseb, z enim ali vec psihoterapevti. Cilj obravnave je olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteca prepricanja, stališca in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih.« Ce to povežemo z razlicnimi konteksti biblioterapije, kot so klinicne inštitucije, šole in knjižnice, spoznamo, da v šolah in knjižnicah izvajanje biblioterapije ni mogoce; tako možnost ponuja le klinicno okolje. Zato ne moremo sprejeti dejstva, da v knjižnicah izvajamo biblioterapijo. Kako Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Vlasta Zabukovec pa lahko poimenujemo proces pogovora ob knjigi oziroma prebranem? Odgovor se skriva v procesu svetovanja. Resman (1999, str. 110) definira »… svetovanje kot odnos med svetovalcem in svetovancem, pri katerem svetovalec nakazuje možne odgovore na dileme, vprašanja, ravnanja, ki se postavljajo kot alternative, med katerimi svetovanec izbira in se odloca za najustreznejšo. Za izbrano pot svetovanec sam sprejema tudi odgovornost. Svetovanje je v osnovi semanticno nedirektiven proces.« Pri biblioterapiji v ospredje postavljamo razvoj, zato ne moremo izvajati terapije oziroma zdravljenja. Njen namen je razsvetlitev in razumevanje in je usmerjena v zdravi del osebnosti. Biblioterapevt je moderator, prebrano pa je sprožilec sprememb (Zabukovec, Resman in Furlan, 2007). Biblioterapija je lahko tudi preventivna metoda, saj branje namensko izbranih vsebin lahko deluje preventivno, predvsem ce gledamo z razvojnega vidika. Zato je primerna tako za otroke in mladostnike kot za odrasle. Svetovanje ob branju je lahko namenjeno (i) posredovanju informacij in reševanju problemov, (ii) podpori ali (iii) osebnostni rasti (Zabukovec, Resman in Furlan, 2007). Glede na to, da biblioterapijo v knjižnici izvajajo knjižnicarji, ki niso usposobljeni za delo z duševno bolnimi osebami, ampak vodijo pogovore o prebranem z duševno zdravimi osebami, predlagam, da se ta proces poimenuje »bibliosvetovanje«. Izvajanje bibliosvetovanja bi bilo lahko omogoceno tudi knjižnicarjem, ki se s specificno usmerjenim izobraževanjem lahko usposobijo za njegovo ustrezno izvajanje. Do podobnih spoznanj je v svoji raziskavi prišla tudi Obalova (2007). Knjižnicarji šolskih in splošnih knjižnic so menili, da je glede na to, da je pri biblioterapiji v ospredju terapevtski proces, za katerega knjižnicar ni usposobljen, ta proces najbolje izvajati v sodelovanju s strokovnjaki. Za tovrstno izvajanje nista primerni ne splošna ne šolska knjižnica. Za okolje knjižnic pa je Obalova predlagala poimenovanje bibliosvetovanje, kar pomeni, da proces razumemo kot svetovalni. 3 namen raziskave Zanimalo nas je, kakšne izkušnje z biblioterapijo1 imajo knjižnicarji in kakšniso njihovi nacrti glede izvajanja. Želeli smo izvedeti, kako zaznavajo svojo kom 1 Termin biblioterapija uporabljam zato, ker je bolj uveljavljen kot bibliosvetovanje in ga knjižnicarji bolje razumejo. Seveda pa je pri tem mišljeno bibliosvetovanje. Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Biblioterapija v knjižnici petentnost za izvajanje biblioterapije in katerih vsebin bi se udeležili, ce bi bilo organizirano izobraževanje. Zanimalo nas je njihovo mnenje o primernosti biblioterapije in opis procesa biblioterapije. 4 Metoda Udeleženci: 48 knjižnicarjev, ki so sodelovali na izobraževanju o biblioterapiji (priložnostni vzorec), organiziranem v okviru portala Dobre knjige. V tem primeru ni bila pomembna vrsta knjižnice, iz katere prihajajo, ampak interes za biblioterapijo, ki so ga izkazali z obiskom izobraževanja. Knjižnicarji imajo v povprecju 18,6 leta delovne dobe, od tega 14,6 leta kot knjižnicarji. Razlike med njimi so velike, saj je razpon delovne dobe od 3 do 39 let. Pripomocki: Podatke smo zbrali s pomocjo spletne ankete 1KA in je vkljucevala naslednje vsebine: izkušnje z biblioterapijo, nacrtovanje izvajanja biblioterapije, kompetentnost za izvajanje biblioterapije, primernost biblioterapije za razlicne skupine uporabnikov in opis procesa biblioterapije. Postopek: Udeležencem izobraževanja smo poslali vabilo za sodelovanje pri reševanju ankete. Zbiranje podatkov je zagotovilo anonimnost, saj so vsi prejeli zgolj povezavo na anketo. Zbiranje podatkov se je zacelo 14. 9. 2017 in se je zakljucilo po 14 dnevih. 5 rezultati Rezultati bodo predstavljeni po naslednjih vsebinskih sklopih: izkušnje z biblioterapijo, nacrtovanje izvajanja biblioterapije, kompetentnost za izvajanje biblioterapije, primernost biblioterapije za razlicne skupine uporabnikov in opis procesa biblioterapije. Nekatera vprašanja so bila opcijska, zato je odgovarjalo manj knjižnicarjev. Pri nekaterih se je zgodilo, da so ga knjižnicarji sami izpustili. Zato nastopajo razlike v numerusu (N). Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Vlasta Zabukovec 5.1 izkušnje z biblioterapijo in nacrti za izvajanje Pred 1 letom Pred 5 leti Pred vec ko 5 leti Drugo 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % slika 1: Število let, ko so se knjižnicarji prvic srecali z biblioterapijo (N = 46) Malo manj kot 60 % knjižnicarjev se je z biblioterapijo srecalo pred vec kot petimi leti, petina pa pred petimi leti (Slika 1). Nekateri so omenili, da so bila to t. i. poljudna srecanja. Da (26 %) Ne (74 %) slika 2: Izkušnje s sodelovanjem pri biblioterapiji (N = 47) Dobra cetrtina knjižnicarjev je v biblioterapiji že sodelovala (Slika 2). 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Ce ste odgovorili z DA, zapišite, kolikokrat Ne Da ste jo vodili slika 3: Izkušnje z vodenjem biblioterapije (N = 46) Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Biblioterapija v knjižnici 10 % knjižnicarjev je vodilo biblioterapijo (Slika 3). Vecina je povedala, da so to poceli kot informatorji. Ena knjižnicarka je omenila, da elemente biblioterapije vkljucuje v tematike na literarnem krožku. Od tistih, ki so biblioterapijo vodili, je samo šest takih, ki so v njej tudi sodelovali (Preglednica 1). preglednica 1: Sodelovanje in vodenje biblioterapije Vodenje biblioterapije Sodelovanje vbiblioterapiji DA NE DA 6 3 NE 29 1 12 knjižnicarjev (16 %) je povedalo, da biblioterapijo izvaja redno (Slika 4). Dodali pa so še, da pišejo knjižna priporocila, uvajajo elemente pri literarnem krožku in da uvedbo biblioterapije nacrtujejo. Ena knjižnicarka je poleg tega omenila, da rada svetuje in pomaga ljudem, da najdejo literaturo, primerno zanje. 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Da Ne Drugo 16 % 9 % 76 % slika 4: Redno izvajanje biblioterapije (N = 45) 5.2 nacrtovanje izvajanja biblioterapije 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % Zanesljivo Ne vem Ne nacrtujem Jo že izvajam 24 % 18 % 20 % 38 % slika 5: Nacrtovanje izvajanja biblioterapije (N = 45) Slaba cetrtina knjižnicarjev nacrtuje izvajanje biblioterapije, slaba petina tega ne bo pocela, 38 % pa se glede tega še ni odlocilo (Slika 5). Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Vlasta Zabukovec 5.3 kompetentnost za izvajanje biblioterapije Poznavanje literature Poznavanje procesa biblioterapije Poznavanje dinamike skupine Vodenje skupine Postavljanje vprašanj Aktivno poslušanje Empaticno ravnanje 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Zelo kompetenten Zadovoljivo kompetenten Pomanjkljivo kompetenten slika 6: Lastna ocena kompetentnosti za izvajanje biblioterapije (N = 12) Knjižnicarji, ki izvajajo biblioterapijo, so se ocenili kot empaticne, z dobrim poznavanjem literature in razvito vešcino aktivnega poslušanja. Slabše pa poznajo vodenje in dinamiko skupine ter proces biblioterapije (Slika 6). 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Poznavanje literature Poznavanje procesa biblioterapije Poznavanje dinamike skupine Vodenje skupine Postavljanje vprašanj Aktivno poslušanje Empaticno ravnanje Zelo verjetno Verjetno Ni verjetno slika 7: Zaznana potreba po usposabljanju za izvajanje biblioterapije (N = 41) Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Biblioterapija v knjižnici Knjižnicarji so izrazili svoja predvidevanja glede izbire vsebin pri morebitnem usposabljanju za izvajanje biblioterapije (Slika 7). Najbolj verjetno bi izbrali vsebino, ki se nanaša na sam proces izvajanja biblioterapije, poznavanja dinamike skupine ali vodenje skupine. Najmanj verjetno je, da bi izbrali teme empaticno ravnanje, aktivno poslušanje in postavljanje vprašanj, ceprav je tudi ta delež relativno visok; to bi storila vec kot polovica vprašanih. 5.4 primernost biblioterapije za razlicne skupine uporabnikov 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Za odrasle Za mladostnike Za starostnike Za šolske otroke Drugo Za predšolske otroke slika 8: Primernost biblioterapije za skupine uporabnikov Vecina knjižnicarjev meni, da je biblioterapija primerna za odrasle, mladostnike in starostnike (Slika 8). Nekateri so poudarili, da je s prilagojenim pristopom primerna za vse skupine uporabnikov. Dodali pa so še, da jo lahko izvajamo pri osebah s posebnimi potrebami, pri bolnikih, zapornikih in vseh tistih, ki so v osebnostni ali poklicni stiski. 5.5 opis procesa biblioterapije Knjižnicarji so biblioterapijo ocenili kot ljudem potrebno, razbremenjujoco, prijetno, zabavno in za uporabnike knjižnic primerno. Razumejo jo kot sodoben pristop, ki je zahteven, zapleten in del knjižnicarjevega dela. Vecina se nagiba k oceni, da je stroka ne priznava dovolj. Dodali so, da jo uporabniki cenijo bolj kot stroka in da bi bilo smiselno sistematicno izobraževanje, tudi v okviru študija. Ravno tako bi si želeli vec usposabljanj na to temo, saj so ocenili, da njihove kompetence za izvajanje biblioterapije še niso dovolj razvite. Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Vlasta Zabukovec 1 23 45 Ljudem nepotrebna Zastarela Enostavna V stroki nepriznana Je del knjižnicarjevega dela Zabavna Razbremenjujoca Prijetna Primerna za uporabnike knjižnic Zahtevna Ljudem potrebna Sodobna Zapletena V stroki priznana Ni del knjižnicarjevega dela Nezabavna Obremenjujoca Neprijetna Neprimerna za uporabnike knjižnic Nezahtevna slika 9: Opis biblioterapije s pomocjo danih znacilnosti 6 razprava Knjižnicarji imajo izkušnje z biblioterapijo, saj jih je vec kot polovica biblioterapijo že vodila, nekaj pa jih je v procesu tudi sodelovalo. Iz njihovih opisov je razvidno, da to ni bila prava biblioterapija, ampak prej pogovor o knjigi, lahkotudi voden pogovor (Špoljar, 2003). Nekatere elemente biblioterapije pa knjižnicarji redno vkljucujejo tudi pri bralnih krožkih in podobnih aktivnostih. Za tiste knjižnicarje, ki so se v biblioterapijo vkljucili kot udeleženci, je izvajanje lažje, saj jim pretekla izkušnja omogoca jasnejšo vizijo biblioterapije. Biti udeleženec v biblioterapiji je pomemben element usposabljanja za samostojno izvajanje biblioterapije, saj knjižnicar tako dobi model delovanja v biblioterapevtskem procesu. Biblioterapija je, po mnenju knjižnicarjev, primerna za vse skupine uporabnikov, ki se srecujejo s stiskami, dilemami ali izzivi. Kot pravi Karges-Bonova (2015), pogovor o prebranem na manj formalen nacin omogoca spoznavanje kompleksnih življenjskih situacij. Lahko jo umestimo v razlicne kontekste, kot so šole, bolnišnice ali zapori. Voden pogovor bo omogocil identifikacijo z glavnimi liki in spodbudil drugacno, ustreznejše vedenje (Pardeck in Pardeck, 1993; Sridhar in Vaughn, 2000). Knjižnicarji so pripravljeni voditi biblioterapijo, vendar se zavedajo, da je njihova usposobljenost za ustrezno vodenje šibka. Predvsem se vidijo kot posamezniki, ki dobro poznajo literaturo, kar jim lahko precej pomaga pri izboru ustreznega gradiva. Pri tem se lahko opirajo na spoznanja O’Sullivana (2004), ki meni, da so za biblioterapijo pomembne tiste knjige, ki odpirajo moralne dileme in so Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Biblioterapija v knjižnici poglobljene. Prav tako je v biblioterapijo smiselno vkljucevati knjige z razlicnimi kulturnimi ozadji, saj naša družba postaja vedno bolj veckulturna. Tudi dilem o vlogi spolov v družbi se ni treba izogibati. Knjižnicarji sebe vidijo kot osebe, ki empaticno ravnajo in znajo postavljati vprašanja, kar je vsekakor dobro izhodišce za izvajanje biblioterapije, ki jo razumemo kot svetovalni proces. Kot je poudaril Resman (1999), svetovalni proces odpira dialog, ki ga usmerja svetovalec. Bralec je tisti, ki sprejema odlocitve v svojem življenju in je zanje tudi odgovoren. Kljub vsemu pa se knjižnicarji zavedajo, da bi potrebovali dodatna znanja glede skupinske dinamike in vodenja skupine in vecina se je pripravljena usposabljanj udeležiti, ce bi bila na razpolago. Tako bi dobili ustrezno usposobljene knjižnicarje, ki bi lahko biblioterapijo izvajali v svojih delovnih okoljih. Z vodenim dialogom bi pri uporabnikih dosegli vpogled v stiske, jih usmerili v iskanje rešitev in jim omogocili osebnostno rast (Abdullah, 2002). Knjižnicarji biblioterapijo ocenjujejo kot zahtevno in zapleteno, zato je njihovo prepricanje o nujnem usposabljanju zelo dobrodošlo. Hkrati so ocenili, da je biblioterapija lahko tudi razbremenjujoca, zaželena, zabavna in prijetna. Prednosti biblioterapije je po njihovem mnenju precej, zato naj bi postala sestavni del knjižnicarjevih aktivnosti. Menijo, da je biblioterapija pri uporabnikih bolj cenjena kot znotraj bibliotekarske stroke. 7 zakljucek Nesporno je dejstvo, da si knjižnicarji že nekaj casa prizadevajo za uveljavitev biblioterapije. Razlogov za neuresnicevanje je prav gotovo vec. Eden je terminološke narave, saj biblioterapija zahteva vodenje terapevtskega procesa, za kar pa knjižnicarji niso usposobljeni. Zato predlagam, da se za svetovalni proces, ki poteka ob ali po branju knjige, prevzame termin »bibliosvetovanje«. To pomeni strukturirano vodenje svetovalnega pogovora z namenom odpiranja dialoga, razumevanja bralcevih stisk in vodenega iskanja drugacnih nacinov razmišljanja, custvovanja in ravnanja. Svetovalni proces zahteva dolocena znanja in vešcine, ki jih lahko knjižnicarji osvojijo v posebnih programih usposabljanj. Morda bi bilo treba razmisliti o akreditiranih programih, kar je tudi želja knjižnicarjev. Vsekakor pa je treba biblioterapiji/bibliosvetovanju dati posebno mesto in jo jasneje umestiti v knjižnicarjevo delo. Prav tako ne bi smeli zanemariti raziskovalnih vidikov bibliosvetovanja, saj z empiricnimi podatki lahko potrdimo pomen in vlogo tega vidika knjižnicarjevega delovanja. Kvalitativno raziskovanje, z uporabo poglobljenih intervjujev ali fokusnih skupin med knjižnicarji, lahko ponudi odgovor o vodenju procesa bibliosvetovanja in o kljucnih izzivih, ki se v procesu bibliosvetovanja pojavljajo. Za natancnejši vpogled v razvoj knjižnicarja bibliosvetovalca pa bi bilo treba uporabili procesne metode evalvacije. Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 Vlasta Zabukovec navedeni viri Abdullah, M. H. (2002). Bibliotherapy. (ERIC Digest 177). Bloomington: ERIC Clearinghouseon Reading English and Communication. Pridobljeno 22. 1. 2018 s spletne strani http:// purl.access.gpo.gov/GPO/LPS44952 Clarke, J. M. (1988). Reading therapy: an outline of its growth in the UK. V J. M. Clarke in E. Bostle (ur.), Reading therapy (str. 1–15). London: Library Association. Gladding, S. T. in Gladding, C. (1991). The ABCs of bibliotherapy for scool counselors. School counselor, 39(1), 7–13. Hynes, A. M. in Hynes-Berry, M. (1986). Bibliotherapy – the interactive process: a handbook. Minnesota: North Star Press of Saint Cloud. Karges-Bone, L. (2015). Bibliotherapy. Dayton: Lorenz Educational Press. Mazza, N. (2003). Poetry therapy: theory and practice. New York: Brunner-Routledge. Možina, M. (2006). Slovenska psihoterapija na prelomnici. Dialogi, 42(9), 15–29. Obal, T. (2007). Kompetence bibliotekarja za izvajanje biblioterapije. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. O’Sullivan, S. (2004). Books to live by: using children’s literature for character education. Reading teacher, 57(7), 640–645. Pardeck, J. T. in Pardeck, J. A. (1993). Bibliotherapy: a clinical approach for helping children. Yverdon: Gordon and Breach Science Publishers. Psychotherapy. (B. l.). V English Oxford living dictionaries. Oxford: Oxford University Press. Pridobljeno 22. 1. 2018 s spletne strani https://en.oxforddictionaries.com/definition/psychotherapy Resman, M. (1999). V osebnostni razvoj usmerjeno svetovanje v vrtcih in šolah. V M. Res- man, J. Becaj, T. Bezic, G. Cacinovic Vogrincic in J. Musek, Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah (str. 109–115). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Rubin, R. J. (1995). Bibliotherapie – Geschichte und Methoden. V H. G. Petzold in I. Orth(ur.), Poesie und Therapie: über die Heilkraft der Sprache: Poesietherapie, Bibliotherapie, Literarische Werkstätten (str. 103–134). Paderborn: Junfermann. Sridhar, D. in Vaughn, S. (2000). Bibliotherapy for all: enhancing reading comprehension, self-concept and behavior. Teaching exceptional children, 33(2), 74–82. Špoljar, M. (2003). Biblioterapija v splošni knjižnici. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Zabukovec, V., Resman, M. in Furlan, M. (2007). Bibliosvetovanje (biblioterapija) v šoli. Pedagoška obzorja, 22(3–4), 63–77. dr. Vlasta zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerceva 2, 1000 Ljubljanae-pošta: vlasta.zabukovec@ff.uni-lj.si Knjižnica, 2017, 61(4), 23–34 »brati pomeni poceti podvige.« (Tone Pavcek) (spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017 »Reading means performing feats.« (Tone Pavcek) (Online) reading clubs: contribution at the 5th Literary Tuesday, October 24th 2017 tilka jamnik Oddano: 10. 11. 2017 – Sprejeto: 2. 2. 2018 1.04 Strokovni clanek 1.04 Professional article UDK 028 izvlecek Prispevek opozarja na bistvene znacilnosti razlicnih oblik promocije literature in motiviranja za branje, predvsem mladine v državah z višje razvito bralno kulturo, in jih primerja s slovenskimi. Navaja jih kot dejstva, ki jih moramo poznati in upoštevati tudi pri snovanju bralnih klubov. kljucne besede: branje, motivacija, promocija branja, bralni klubi abstract The article discusses the essential characteristics of various forms of literature promotion and motivation for reading, addressed especially to young people, in countries with a high reading culture level and compare them with Slovenia. It lists them as facts that we need to know and consider when designing reading clubs. keywords: reading, motivation, reading promotion, reading clubs Tilka Jamnik tone pavcek: branje »Brati pomeni poceti podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Crke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se dalec ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre cez crke in pike, cez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje.« (Pavcek, 2012) 1 uvod Je lahko pesem Branje Toneta Pavcka, katere prvo vrstico smo uporabili za naslov prispevka, promocija branja ali motivacija za branje? Promocijo navadno razumemo kot »javno predstavitev«, motivacija pa je v Wikipediji definirana kot »psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje ter se nanaša na z njim povezana custva, misli, prepricanja, stališca, pojmovanja in druge psihicne vsebine « (Motivacija, 2017). Glede na to, da je Pavckova pesem z naslovom Branje že veckrat objavljena, jo lahko razumemo tudi kot promocijo branja; lahko pa spodbudi posameznika ali celo vec ljudi k branju in tedaj gre za motivacijo. V praksi se oboje pogosto prepleta. Zagotovo promocija branja igra vlogo zunanje motivacije pri posameznikih. Oboje se prepleta tudi v tem prispevku, ko razmišljamo, kako pritegniti ljudi k branju in k sodelovanju v bralnih klubih. Knjiga Nancy Newman (2017) Vzgajanje strastnih bralcev ima podnaslov 5 preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju, toda že na prvi pogled in glede na obseg knjige (ima 191 strani) je jasno, da je teh »5 korakov« kompleksno in dolgorocno delo. Potem ko opozori na zmote o tehnoloških napravah (tudi za branje sporocil na sodobnih nosilcih je nujno branje z razumevanjem!), o uciteljih in šoli (niso edini zadolženi za razvoj bralne pismenosti otrok) in o casu (vsi imamo enako kolicino casa, pomembne so prioritete, branje zahteva cas), Newmanova (2017, str. 15) opozarja starše, da imajo »izjemno moc pri vzgajanju svojih otrok v bralce: Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 »Brati pomeni poceti podvige.« (Spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017 1) Pogovarjajte se, pogovarjajte se, pogovarjajte se s svojim novorojenckom, malckom in šolarjem. 2) Spodbujajte prosto igro in gorece ohranjajte prosti cas. 3) Svojemu otroku berite in razlagajte, kako, kdaj in kaj mu berete. 4) Mlademu bralcu bodite v oporo in spodbudo, še zlasti pa spodbujajte bralca, ki ima težave. 5) Izkoristite možnosti tehnologije, ne pa tudi izkorišcajte, ter uravnotežite otro kove prostocasne dejavnosti.« Newmanova ne navaja torej nic takega, cesar pri nas še ne bi vedeli, saj imamo že kar nekaj izvirno slovenskih in prevedenih prirocnikov o tem. Poudarja pa tudi, da skoraj vse oblike odpora proti branju odraslih izvirajo iz tega, da se niso naucili tekocega branja z razumevanjem. Odraslim s težavami pri branju je glasno brala, da bi videli, da je branje prijetno, da nudi užitek! V njih je poskusila spodbuditi tudi željo, da se pisno izrazijo. Opozarja, da naj s svojimi otroki delimo veselje do branja. Promovirajmo in motivirajmo s strokovnim znanjem in osebnim prepricanjem ter žarom! Poudarek, da jezikovne spretnosti prinašajo veselje in moc, najdemo tudi na primer v vseh knjigah iz zbirke Knjige o knjigah, ki jih izdaja založba UMco; najnovejša je Moc branja (Furedi, 2017), in v mnogih literarnih delih, naj navedem le dve, prvo je nekje z zacetkov moje knjižnicarske poti, tj. Milorad Pavic, Hazarski besednjak: roman leksikon v 100 000 besedah, ki smo ga v prevodu Janka Modra dobili v slovenšcini leta 1985 pri Pomurski založbi (Pavic, 1985), in mladinski roman, ki sem ga prebrala pred kratkim, Barryija Jonsberga, Moje življenje kot abeceda (Jonsberg, 2017), v katerem glavna junakinja najraje bere prav slovar in Dickensonova dela. Ta dela omenjam, ker so lahko v pomoc pri motivaciji za branje. 2 razvoj bralne pismenosti Tekoce branje z razumevanjem bi morali doseci vsi prebivalci v casu obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Leta 2011 je bila ustanovljena EU High Level Group of Experts on Literacy, ker si je Evropska unija zastavila cilj, da bi bili vsi prebivalci Evrope pismeni (zasebno, družinsko, družbeno), za kar naj si prizadevajo vsi, torej politiki, izobraževalne ustanove idr. Koncno porocilo v celoti in tudi povzetek v slovenšcini sta dostopna na spletu (EU High Level Group of Experts on Literacy, 2012). Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 Tilka Jamnik Od devetdesetih let preteklega stoletja dalje je bralna pismenost deležna vecje pozornosti tako strokovne kot laicne javnosti, tj. odkar Slovenija sodeluje v mednarodnih raziskavah, ki preucujejo razvitost te kompetence med osnovnošolskimi ucenci, dijaki in tudi odraslimi. Sonja Pecjak (2014) ugotavlja, da se vse bolj zavedamo, kako je bralna pismenost ena kljucnih zmožnosti tako ucencev kot odraslih, saj jim omogoca ucinkovito delovanje v razlicnih okoljih. Opozarja, da se predvsem politiki premalo zavedajo, da bralna pismenost ni samo izobraževalna, ampak tudi ekonomska kategorija. Ali pa se zavedajo podzavestno, vendar si tega želijo, saj je z dobro bralno pismenimi državljani težje politicno manipulirati. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije pripravlja novo Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti (predlog 5. 4. 2017), ki bo najbrž sprejeta že do konca leta 2017 (Nacionalna …, 2017). To je nacionalni strateški dokument, ki doloca prioritete in cilje vzgojno-izobraževalne politike na podrocju pismenosti. Pod tocko 5.8 je pod naslovom Raznovrstnost branja zapisano: »Bralno gradivo tako za ucenje kot za branje v prostem casu mora biti raznovrstno glede na obliko (tiskano, elektronsko in interaktivno), vsebino in jezik. Pri tem se upošteva pravica do izbire, razumevanja in vrednotenja besedila. Otroci, mladostniki ter odrasli se ucijo uporabljati razlicne bralne strategije za branje besedil z razlicnih predmetnih podrocij, v razlicnih okolišcinah in za razlicne namene. Pri vseh starostnih skupinah je treba razvijati bralno kulturo in jih spodbujati k prostocasnemu branju, pri tem strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju in starši tesno sodelujejo s kulturnimi ustanovami in knjižnicami.« (Nacionalna …, 2017, str. 8) Dokumentu o Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti bodo sledili Akcijski nacrti in ce bi razvoju pismenosti namenili dovolj sredstev, bi morali (vsaj postopoma) obvezno osnovnošolsko izobraževanje preoblikovati v bolj ustvarjalno raziskovalno ucenje, kjer ucenci samostojno išcejo znanja v informacijskihgradivih in je vsak ucitelj strokovnega predmeta hkrati tudi ucitelj branja. (Že pred 20 leti, ko sem v švicarskem kantonu Graubünden obiskovala knjižnice, namešcene v šolskih poslopjih, ki so v dopoldanskem casu delovale kot šolske knjižnice, toda brez knjižnicarja, je vsak ucitelj pomagal ucencem pri iskanju gradiva in informacij. V popoldanskem casu pa je ista knjižnica delovala kot splošna knjižnica, v kateri je strokovno usposobljen knjižnicar gradivo urejal in ga izposojal vsem uporabnikom iz kraja; ucenci so isto knjižnico obiskovali s svojimi starši in drugimi družinskimi clani!) Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 »Brati pomeni poceti podvige.« (Spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017 3 dejavniki in dejstva na podrocju bralne pismenosti v sloveniji1 1) Dobro razvita mreža knjižnic: vsaka šola ima svojo knjižnico (kar ni obicajno niti v mnogih tudi bogatejših državah); splošne knjižnice s podružnicami in postajališci bibliobusov pokrivajo skoraj vso Slovenijo (prebivalci nekaterih krajev so vendarle še vedno predalec do knjižnice). V splošne knjižnice je vclanjenih približno 25 % prebivalcev, od tega je 60 % mladih do 15. leta starosti. Delež prebivalcev, ki so vclanjeni v splošne knjižnice, je v primerjavi z razvitimi državami precej nizek, toda vemo, da je v Sloveniji v knjižnico pogosto vclanjen samo en družinski clan, ki si potem gradivo izposoja tudi za druge v družini. In vsi osnovnošolci obiskujejo knjižnice na svojih šolah. 2) Številne založbe izdajajo knjige, te izhajajo tudi v samozaložbah; na leto izide okrog 1000 novih naslovov mladinskih knjig in okrog 3000 knjig za odrasle. 3) Bralna znacka je bralno gibanje s skoraj 60-letno tradicijo,2 kar je edinstveno na svetu. Za bralno znacko bere malo vec kot 70 % osnovnošolcev na skoraj vseh osnovnih šolah v slovenskem prostoru; vec kot dve desetletji poteka po vrtcih in v nekaterih splošnih knjižnicah tudi predšolska bralna znacka (ki je v bistvu spodbujanje družinskega branja), v Sloveniji poteka tudi vrsta bralnih znack za odrasle, ceprav jih ne vodi Društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS (tako clani poimenujejo svoje bralne programe in projekte zaradi spomina na svoja šolska leta, ko so brali za bralno znacko). 4) V Sloveniji so številni muzeji – rojstne hiše književnikov – povezani v Slovensko pisateljsko pot; vsako leto pritegne Popotovanje od Litije do Cateža veliko pohodnikov, tudi Literarne poti Ljubljane, Pot vajevcev itd. (ob tem se samo sprašujemo, ce pohodniki in obiskovalci teh poti in muzejev tudi preberejo kaj književnih del, povezanih s temi spomeniki). 5) V Sloveniji poleg Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstva za kulturo delujejo na podrocju knjige in branja tudi Javna agencija za knjigo, Društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Društvo Slovenskih pisateljev, Slovenska sekcija IBBY itd. 6) Razvijamo številne bralne programe, projekte in akcije, prireditve itd. Toda za Slovenijo so znacilni tudi njena majhnost in posledicno majhen knjižni trg, razmeroma visoke cene knjig (toda obenem še vedno pogost odpor do mehke vezave knjig), knjiga je – tudi kot predmet – pri starejših generacijah vrednota (Slovenci smo v casu Jugoslavije ohranjali svojo narodno identiteto z jezikom), toda obenem branje v javnosti ne velja za vrednoto in literatura vse manj velja za vrednoto v pridobitniško-potrošniški družbi. Morda vendarle ne 1 Povzemam le svoje izkušnje in vedenje. 2 Bralno znacko sta v šolskem letu 1960/1961 na OŠ Prevalje zacela prof. Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolcan, tedaj ravnatelj šole. Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 Tilka Jamnik poudarjamo dovolj pomena bralne kulture, branja literature! Toda obenem je treba vedeti, da je literatura – kot vse umetniške dejavnosti – v vseh obdobjih dostopna in v užitek le manjšemu deležu prebivalstva. Ob vsem naštetem se v zadnjih desetletjih pojavljajo še razlicne zadrege z e-branjem. Morda najbolj odlocilno pa je, da je v Sloveniji še vedno slabše razvit komunikacijski krog knjige, vse od avtorja besedila prek številnih deležnikov do bralca. 4 promocija branja v tujini in v sloveniji Že v prispevku Promocija literature v državah z višje razvito bralno kulturo (Jamnik in Miš Svoljšak, 2010) opozarjamo, da »v državah, kjer je komunikacijski krog knjige dobro razvit, je na prvi pogled videti, kot da literature ne promovirajo samo kot nekaj visokega, kar je namenjeno le ‘izbrancem’, pac pa kot nekaj, kar si lahko privošci vsakdo. Knjiga torej ni le kulturna vrednota, ampak je tudi potrošni predmet, ki nudi doloceno ugodje, znanje oziroma kar pac bralec potrebuje. Bralcem torej ni nerodno, ce radi berejo žanrsko literaturo, avtor se sme pohvaliti, da je z enim literarnim delom zaslužil celo bogastvo, in nic spornega ni, ce ima neko žanrsko delo visoko naklado.« (Jamnik in Miš Svoljšak, 2010, str. 52) Prav v teh državah3 nastajajo tudi vrhunska literarna dela, tam delujejo mednarodno uveljavljeni literarni teoretiki in kritiki, podeljujejo se prestižne nacionalne in mednarodne literarne nagrade itd. To so v resnici države in narodi z najvišjo bralno pismenostjo, toda v javnosti se zabrisujejo meje med zahtevnejšo in žanrsko literaturo, med mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, med literaturo v tiskani, digitalni in interaktivni obliki. V zadnjem casu pa se tudi v teh državah zapirajo knjigarne in knjižnice, ce ostajajo zgolj prostori tiskanih virov informacij. Pri vsem tem se sprašujemo, ali literatura kot potrošni predmet še lahko ozavešca, spodbuja k razmišljanju, klice k temeljnim cloveškim stvarem? Ali takšno branje še pomeni »poceti podvige«? Obenem pa, ali je kakovostna literatura nujno težko berljiva, in tudi, ali je kakovostno literaturo nujno najti v tiskanem mediju? 3 Za države z višje razvito bralno kulturo veljajo predvsem nordijske in zahodnoevropske države, nato Kanada in ZDA, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija. V zadnjih letih se zelo razvija bralnakultura v Singapurju in Koreji, v nekaterih baltskih in slovanskih deželah. Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 »Brati pomeni poceti podvige.« (Spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017 5 kaj vse je pomembno, ko spodbujamo k branju in vabimo vbralne klube Dostopnost bralnega gradiva je kljucna, najprej v knjižnicah in knjigarnah, toda tja ne zahajajo ljudje, ki ne berejo. Nadalje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, toda ne samo tam, ker se sicer zdi, da so knjige obvezne le za otroke in mladino, dokler se izobražujejo. Bralno gradivo naj bo dostopno za nakup in branje »na vsakem koraku«, da ga srecujejo tudi nebralci: v trgovskih centrih, kioskih, v preddverjih gledaliških in kinodvoran, v zdravstvenih domovih, na vlakih, v knjigobežnicah itd. Simpaticne so klopce v parkih in sedeži v mestnih avtobusih, rezervirani za branje. Toda še vedno so temeljne in odlocilne družinske knjižnice, tako za porajajoco se bralno pismenost otrok kot za vseživljenjsko branje vseh družinskih clanov. V državah z višjo bralno kulturo (Jamnik in Miš Svoljšak, 2010)4 imajo v knjigarnah in splošnih knjižnicah posebne oddelke za mlade od 15 do 18 (ali 20) let in posebej postavljeno predvsem t. i. »crossover«, vecnaslovniško literaturo.5 Vec kot pri nas imajo stripov, pogosto na posebnem »otoku«, vsidranem med mladinski oddelek in oddelek za odrasle, vec imajo gradiva za slepe in slabovidne, vec zvocnih knjig, gradiva za lahko branje, izdelkov mladih in odraslih, ki obiskujejo tecaje kreativnega pisanja itd. Seveda je vecja tudi izbira razlicnega neknjižnega gradiva. Da sklenemo: vec kot pri nas je raznovrstnega bralnega gradiva, za vse starosti bralcev, za njihove razlicne okuse in interese, za bralce razlicnih bralnih zmožnosti. Opozarjajo na novosti, na najbolj prodajane oziroma brane knjige, veliko je »razstav« bralnega gradiva glede na praznike in letni cas, kot spremljevalno gradivo k razlicnim dogodkom itd., kar deluje privlacno in živahno. Tudi pri nas imajo številne knjižnice in knjigarne bogato raznovrstno ponudbo in osebje se zelo trudi, da ga na razlicne nacine predstavlja. Knjižnice in posebne ustanove za pospeševanje branja si vsekakor prizadevajo otroke in mlade spodbujati k branju kakovostnega bralnega gradiva. Pripravljajo sezname s priporoceno kakovostno literaturo za (prostocasno) branje, podobno kot pri nas Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižnicarstvo, ki izdaja Prirocnike za kakovostno branje, in Društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS, ki na domaci strani objavlja razlicne priporocilne sezname knjig. 4 Vtise potrjujejo tudi primeri dobre prakse, predstavljeni na mednarodnih kongresih IBBY (Med narodne zveze za mladinsko književnost) in evropskih konferencah o pismenosti, ki jih orga nizira Evropski komite Mednarodne zveze za pismenost ob pomoci lokalne bralne zveze ter s podporo Mednarodne zveze za pismenost. 5 Termin »crossover literatura« (angl.) oznacuje književnost, ki nagovarja razlicne starostne sku- pine bralcev, torej razlicne naslovnike. Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 Tilka Jamnik Toda zdi se, da v tujini manj dolocajo, katerim kategorijam bralcev so namenjene posamezne knjige (ceprav jih založniki precej natancno opremljajo s starostnimi oznakami), seznami so pogosto pripravljeni po temah in žanrih. Nadalje se zdi, da so na splošno bolj »odprti« tako glede kakovosti kot zahtevnosti in zvrstnosti besedil, pogosto so tudi povezani z razlicnimi prostocasnimi dejavnostmi. Literarne nagrade v javnosti in pri posameznikih zelo spodbujajo zanimanje za nagrajene knjige (in potem zelo pogosto tudi za knjige istega avtorja, o podobni temi idr.). To velja tako za nacionalne in mednarodne nagrade, tako za nagrade za mladinske knjige kot za knjige za odrasle, zato jih velja dobro izkoristiti v promocijske in motivacijske namene. V drugih državah nagrade knjigam podeljujejo tudi glede na temo (npr. ekologija, razlicnost, medkulturni dialog idr.), nagrade za prevedene knjige, nadalje za informativne knjige, izdelke literarnega ustvarjanja mladih, udeležencev kreativnega pisanja idr. Srecanje z avtorji je najpogostejša, najbolj primarna in naravna, ena najucinkovitejših oblik promocije, tako med mladimi kot med odraslimi bralci. Ne le s pisatelji, ceprav z njimi res najpogosteje, ampak tudi z ilustratorji, prevajalci, celo uredniki. Ta srecanja so zelo razlicno pripravljena, vcasih tudi »interdisciplinarna «, npr. s sodelovanjem glasbenikov, in pogosto so profesionalno vodena. Mladi bralci jih radi pripravijo in tudi vodijo sami. Srecanja se dogajajo na knjižnih sejmih, po knjigarnah, šolah, knjižnicah in drugod. Avtorji potujejo po vec mesecev med bralci, predstavljajo najnovejšo knjigo, zelo priljubljeno je podpisovanje knjig ... avtorji so »zvezde«, vse to spremljajo tudi mediji. Glasno branje literature je prevladujoci, osrednji, najbolj cenjen del srecanja z avtorjem in literaturo; avtorji berejo odlomke iz svojih del, poslušalci spoštljivo poslušajo in se med odmori sprošceno družijo. Pogosto se na teh prireditvah izvajajo tudi druge umetniške dejavnosti. V nekaterih državah, kot je ZDA, na dolocene dneve in praznike (npr. pred božicem) literarna dela javno berejo znane osebnosti (glasbeniki, športniki, politiki) in se tudi pogovarjajo z mladimi bral ci. Pri nas se pojavlja nekaj podobnih poskusov, vendar so mnenja deljena; žal nimamo te tradicije. Veliko je natecajev, projektov in akcij, zelo pogosto na doloceno temo, v krajšem casovnem obdobju, vcasih tudi tekmovalno naravnanih. Veliko bralnih projektov poteka med poletnimi pocitnicami, ker imajo mladi pac vec casa za prostocasno branje kot med šolskim letom. Veliko je festivalov (razlicna dogajanja v nekaj dneh so bolj opazna kot le nekajurna prireditev na dolocen dan!), knjižnih sejmov, številnih literarnih in bralnih praznikov skozi vse leto. Podobno torej kot v Sloveniji, vendar se zdi, da se pri tem bolje kot pri nas z razlicnimi dejavnostmi povezujejo ustanove za pospeševanje branja, šole, knjižnice, knjigarne, založbe Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 »Brati pomeni poceti podvige.« (Spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017 idr.; nacrtujejo, si delijo delo in organizacijo in dogodke usklajeno izvedejo. Zelo pomembno in ucinkovito pa je, da države organizirajo dneve in tedne literature, celó leto branja! V promocijo literature se vkljucujejo tudi mediji; njihova podpora je pomembna, da je javnost obvešcena in posredno vkljucena. Od slovenskih medijev bi pricakovali vec pozornosti, vec pozitivne naravnanosti pri porocanju o knjižnih novostih, bralnih dogodkih in prizadevanjih za dvig bralne kulture. Mediji naj bi utrjevali javno mnenje, da je branje vrednota. Pomembno je vkljucevanje sodobne tehnologije. O možnostih tehnologije in znacilnostih digitalnih besedil je veliko promocije in tudi raziskav, ki opozarjajo na prednosti in pasti elektronskega branja in razlicnih interaktivnih možnosti komuniciranja. Tehnologija nudi imenitna orodja, ki jih velja pametno izkoristiti za promocijo branja in spodbujanje bralne pismenosti. Z njimi je zagotovo mogoce marsikaj doseci, le uporabiti jih je treba na pravi nacin in za prave vsebine. Uporabniki so namrec »v nevarnosti« le tedaj, ce se jim slepo prepušcajo vse do zasvojenosti. Na internetu je ogromno informacij o knjigah in branju, vsak dejavnik na tem podrocju ima svojo spletno stran in na njih zelo pogosto priporocila za branje. Bralci pišejo bloge in si izmenjavajo priporocila o knjigah v družbenih omrežjih. Vse vec je tudi dobrih spletišc, kjer se bralci lahko zanesljivo poucijo o kakovostnem branju in literarnih prireditvah. Najbrž je najbolje, da si vsak izbere enega ali dva zanesljiva vira, sicer deskanje med vsemi zahteva prevec casa in ga za branje literature potem ne ostane vec kaj dosti. Priporocamo spletne strani Bukla.si, Dobreknjige.si in Priporocilnico na domaci strani Društva Bralna znacka Slovenije – ZPMS. 6 bralni klubi Na internetu je tudi vec knjižnih portalov bralcev, nekakšnih bralnih klubov. Predvsem mladi se navdušujejo nad njimi, toda praksa je pokazala, da so ti portali in bralne klepetalnice ucinkoviti in se ne razvodenijo v navaden klepet predvsem takrat, ko na njih sodelujeta tudi odrasel mentor, dober poznavalec mladinske literature, ki mlade usmerja in spodbuja, ter programer, ki oblikuje tehnicni del klepetalnice tako, da je mladim privlacna. Toda mladi pogosto tudi sami urejajo te strani, na katerih si izmenjujejo mnenja o prebranem in si priporocajo zanimive knjige. Pogovor o prebranih književnih delih na spletu z vsemi možnostmi komunikacije in interakcije bralce povezuje, jih umešca v širšo skupnost, demokratizira, globalizira … Naj omenimo tudi oddaje o knjigah in branju na radiu in TV; nekatere med njimi so zelo kakovostne in tudi priljubljene zaradi Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 Tilka Jamnik svojih voditeljev. Vcasih so te oddaje interaktivne, povezane s knjižnimi portali na internetu, lahko se nanašajo na kakšno literarno prireditev idr. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da samo brskanje po informacijah o knjigah in prebiranje še tako imenitnih blogov še zdalec ni branje literature; nic ne more nadomestiti bralcevega pristnega stika z literarnim besedilom. Še vedno pogosti in priljubljeni so tudi bralni klubi »v živo«, tako mladih in odraslih bralcev, predvsem na šolah in v splošnih knjižnicah. Toda zdi se, da bolj ko rastejo spletišca bralcev na spletu, bolj ti klubi upadajo. Da poveš svoje mnenje na spletu, namrec zahteva manj casa kot udeležba na prireditvi v živo in najbrž tudi manj poguma (marsikdo težje pove svoje mnenje osebno, na glas, ceprav v zakljuceni družbi); internet omogoca, da se pogovarjamo z bralci z vseh koncev sveta idr., vsekakor ima veliko prednosti, toda srecanje v živo ima pac to prednost, da smo si ljudje tudi fizicno blizu in omogoca glasno branje, poslušanje, pogovarjanje idr. Vedeti pa moramo, da nekateri bralci (in teh ni tako malo!) uživajo v branju in ne želijo deliti svojih misli o prebranem z drugimi, ne v živo ne kako drugace. Berejo veliko in poglobljeno, ne potrebujejo oziroma ne želijo pa razlicnih literarnih prireditev. V Sloveniji je vrsta bralnih klubov in srecevanj, ki se dogajajo tudi kot posledica nekdanjih bralnih študijskih krožkov Andragoškega centra Slovenije »Beremo z Manco Košir« in Knjižnih cajank, ki jih je pripravljala Mladinska knjiga Trgovina in smo jih izvajali v knjigarnah Mladinske knjige v sodelovanju s splošnimi knjižnicami v letih 2000–2010. Razlicne »knjižne cajanke« oziroma prireditve, ki so jih nasledile, se dogajajo marsikje po Sloveniji, mdr. še vedno tudi knjižne cajanke neumorne Mance Košir. Naj na tem mestu opozorimo še na projekt medgeneracijskega branja; tega strokovno vodi Društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS, ki prispeva tudi knjige (iz zbirke Zlata bralka/zlati bralec), poleg tega pa tudi Javna agencija za knjigo (iz projekta Rastem s knjigo). Projekt poteka že cetrto leto in združuje okrog 30 skupin, v katerih se o istih prebranih knjigah pogovarjajo mladi in odrasli. Medgeneracijsko branje ima v zadnjih letih še posebno dodatno vrednost (narašcanje deleža prebivalcev, starejših od 65 let; branje in pogovor o prebranem lahko prispeva k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju; mlajše in starejše generacije so razlicno bralno pismene, lahko se spodbujajo med seboj; medsebojno se bogatijo z razlicnimi interesi idr.). 7 »Vroce teme«, ki jih lahko uporabimo kot spodbudo za branje Privlacna je lahko vsaka tema, ki zanima bralce tako zelo, da bi tudi brali in se pogovarjali o njej. Mlade zanimajo predvsem »klasicne« teme odrašcanja, kot so Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 »Brati pomeni poceti podvige.« (Spletni) bralni klubi: prispevek na 5. literarnem torku, 24. oktober 2017 medgeneracijske razlike, oblikovanje identitete, medsebojni odnosi, ljubezen in spolnost, odvisnosti in zlorabe, prijateljstvo itd.; odrasle najbolj zanimajo zgodovina in politika, zdravje in zdrava prehrana itd. V zadnjem casu je nekaj tem, ki zanimajo tako mlade kot odrasle bralce: – begunci, migranti … veckulturnost, vecjezicnost … prevodi literarnih besedil;6 – staranje, bolezni in težave, povezane s staranjem idr., sprejemanje in razumevanje starejših;7 – pismenost otrok in odraslih s posebnimi potrebami oziroma ranljivih skupin (tudi t. i. lahko branje);8 – branje otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju (družinska pismenost);9 – leto 2018 bo evropsko leto kulturne dedišcine, kar nudi veliko bralnih spodbud. 8 zakljucek Iz vsega povedanega je videti, in zagotovo smo še kaj pozabili, da obstajajo številne možnosti, da uresnicujemo staro vodilo »pravo knjigo pravemu bralcu obpravem casu«! Še vedno velja, pa vendar dodajmo tudi »... na pravi nacin«! (P)OSTANIMO srcni strokovno podkovani promotorji branja, ne zgubljajmo poguma, poudarjajmo branje literature za užitek, ne zgolj dobro razvite bralne pismenosti in branja informativnega gradiva. In bodimo zgled, tudi sami BERIMO! 6 »Bralnospodbujevalna« akcija ob letošnjem 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke, je bila namenjena temi Begunci in veckulturno razumevanje: http://www.ibby.si/index.php/component/ content/article/36-slo-novice/282-bralnospodbujevalna-akcija-2017. Tudi 1. evropskaIBBY konferenca je bila namenjena tej temi: http://www.ibby.si/index.php/component/content/ article/36-slo-novice/286-1-evropska-ibby-konferenca in Bologna po Bologni 2017. 7 Dr. Tina Bilban pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za UNESCO že drugo leto leto razvijamedgenearcijski projekt »Skozi knjige k pogovoru o starosti« (2016) oziroma »S knjigami in filmi do znanosti in etike: boljše poznavanje staranja za vse generacije« (2017). 8 Priporocilni seznami knjig, primerni za razlicne ranljive skupine bralcev, so dostopni na domacistrani Društva Bralna znacka Slovenije – ZPMS: http://www.bralnaznacka.si/si. 9 Naj omenimo samo projekt V objemu besed, ki ga vodi Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboruskupaj s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Društvom Bralna znacka Slovenije – ZPMS, v njem pa sodeluje štirinajst partnerskih vrtcev, filmi do znanosti, http://www.bralnaznacka.si/ sl/projekt-v-objemu-besed/predstavitev-projekta/. Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 Tilka Jamnik zahvala Polonci Kavcic in Luani Malec iz Uredništva portala Dobreknjige.si se zahvaljujem za priložnost, da sem s predstavitvijo svojih izkušenj in z bralno delavnico sodelovala na 5. literarnem torku. Bilo mi je v veselje, toda oblikovanje tega prispevka mi je predstavljalo malo trši oreh. navedeni viri EU High Level Group of Experts on Literacy. (2012). ECEC for children from disadvantagedbackgrounds: findings from a European literature review and two case studies: final report. Bruselj: European Commission, Directorate-General for Education and Culture. Pridobljeno 31. 1. 2018 s spletne strani: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/ policy/school/doc/ecec-report_en.pdf Furedi, F. (2017). Moc branja: od Sokrata do Twitterja. Ljubljana: Umco. Jamnik, T. in Miš Svoljšak, I. (2010). Promocija literature v državah z višje razvito bralnokulturo. Otrok in knjiga, 37(78–79), 51–57. Jonsberg, B. (2017). Moje življenje kot abeceda. Dob pri Domžalah: Miš. Motivacija. (2017). V Wikipedija: prosta enciklopedija. Pridobljeno 31. 1. 2018 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Motivacija Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti: (predlog, 5. 4. 2017). (2017). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno 23. 10. 2017 s spletne strani: http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2017/PREDLOGI_ZAKONOV_IN_DRUGIH_ AKTOV/MIZS_Bralna_Pismenost_javna_razprava_april_2017.pdf Newman, N. (2017). Vzgajanje strastnih bralcev: 5 preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju. Maribor: Hiša knjig, Založba KMŠ. Pavcek, T. (2012, 28. marec). Branje. Ventilator besed, 4. Pridobljeno 23. 10. 2017 s spletnestrani: http://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&oce=129&id=3546 Pavic, M. (1985). Hazarski besednjak: roman leksikon v 100 000 besedah. Murska Sobota: Pomurska založba. Pecjak, S. (2014). »Bralna pismenost ni perpetuum mobile.« (Intervju Jure Preglau). Bukla, 10(100), 18. mag. tilka jamnik Verje 12 a, 1215 Medvodee-pošta: tilka.jamnik@gmail.com Knjižnica, 2017, 61(4), 35–46 prevodno leposlovje v sodobni sloveniji Translated literature in contemporary Slovenia andrej blatnik Oddano 21. 11. 2017 – Sprejeto 21. 12. 2017 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific paper UDK 81.25:82(497.4) izvlecek Na podlagi sociološke tipologije razvoja besedilo analizira podporne sisteme literarnega prevajanja po svetu in še zlasti v Sloveniji. Ugotavlja narašcajoco vpetost prevajalskih politik v nacionalne kulturne politike in s tem povezano narašcanje deleža prevodnih knjig v subvencioniranem knjižnem programu ter njihovo mocno prisotnost v bralnem polju. S pomocjo statisticnih podatkov prikaže, da je v slovenskih splošnih knjižnicah prevodna književnost približno štirikrat pogostejša izbira od slovenske, in koncno premišlja, kako to ucinkuje na slovensko bralno polje. kljucne besede: prevajanje, leposlovje, prevodi, kulturne politike, bralno polje, Slovenija abstract Based on a typological model from sociology, this article analyzes literary translation support mechanisms in the world and especially in Slovenia. It tracks the growing inclusion of translation policies in the national cultural policies and subsequent growth of translated books in the book subsidy system and their strong presence in the reading field. With the help of statistical data it shows that in Slovenian public libraries, the translated literature is used approximately four times as much as original Slovenian literature; at the end, the article is reflecting the effect of this fact on the Slovenian reading field. keywords: translating, fiction, translations, cultural policies, reading field, Slovenia Andrej Blatnik 1 uvod: izhodišca in nameni V besedilu si bomo ogledali spremembe v proizvodnji in recepciji prevodnega leposlovja v Sloveniji. Za izhodišce si bomo izbrali tipologije razvoja, kot jih opredeljuje sociološka veda, in jih prenesli v polje politike prevajanja leposlovja. Z vzporejanjem nekaterih dostopnih podatkov bomo preverjali, kakšne so današnje posledice in kakšne odvisnosti zaradi tega danes nastajajo na podrocju prevajanja leposlovja in kako spremembe na tem podrocju vplivajo na preoblikovanje bralnega polja. 1.1 razlicni tipi razvoja V sociološki literaturi je najti vec tipov razvoja. Na tem mestu se bomo oprli na teorijo, ki jo med drugimi zastopa Samir Amin, za naš tokratni razmislek zanimiv tudi kot uveljavitelj termina evrocentrizem, s katerim se bomo srecali nekoliko kasneje. V nadaljevanju sledimo eksplikaciji Franeta Adama: »Prvi tip razvoja po tej delitvi je avtocentricni model na podlagi zaprtosti, drugi avtocentricni model na podlagi odprtosti, tretji pa je odvisno-periferni model. Avtocentricnost pomeni, da socialni ali nacionalni sistem razpolaga z viri in sposobnostjo samoregulacije in sprejemanja kljucnih strateških odlocitev. S tem se ohranjajo meje in identiteta sistema. Avtocentricni model na podlagi odprtosti je kombinacija endogenih razvojnih dejavnikov in akterjev ter vkljucenosti v mednarodno okolje in seveda tudi dolocena odvisnost od tega okolja. Take družbe morajo biti meritokratske, saj morajo aktivirati vse potenciale znanja in razviti kakovostne institucije, da lahko parirajo kompleksnejšemu okolju. Avtocentricni model na podlagi zaprtosti stremi k zmanjšanju odvisnosti od okolja, poudarja nacionalno suverenost in samozadostnost. V sodobnem globaliziranem svetu je seveda tak model nerealisticen. Lahko govorimo le o tendenci oziroma o manjši ali vecji zaprtosti/odprtosti. Ce navežemo na dosedanje razpravljanje, lahko recemo, da populisticna politika tendira k vecji zaprtosti oziroma k modelu avtocentricnega razvoja na podlagi (relativne) zaprtosti. Tipicen je Trumpov program: naredil bi zid na mehiško-ameriški meji, opustil bi trgovinske sporazume ali druge mednarodne zaveze (zlasti okoljske). Znacilnost tretjega modela – periferno-odvisnega – je, da je prevec odprt do okolja, zunanji interesi diktirajo glavne odlocitve, domaci akterji izgubijo sposobnost samostojnega delovanja. V skrajnejših primerih gre za t. i. neokolonialno situacijo, v bolj blagi razlicici pa o tem modelu govorimo, ko domaci akterji nimajo prave strategije, da bi tuj kapital ali zunanje politicne interese uskladili z nacionalnimi prioritetami.« (Adam, 2017) Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Prevodno leposlovje v sodobni Sloveniji 2 politike prevoda Ce te modele prevedemo v sisteme literarnega prevajanja, pridemo do zanimivih paradoksov. Nekatere kulture poznajo avtocentricni model na podlagi zaprtosti, saj prevodov skorajda ni, prav tako pa se v tuje jezike ne prevaja nacionalna književnost. Obicajno jih povezujemo z zaprtimi družbami, kot je severnokorejska, in z njimi se ne želimo primerjati. Imamo pa nekaj enosmerno zaprtih avtocentricnih družb, v katerih je znacilno polje književnosti, pisane v angleškem jeziku. Ta je izvozno zelo odprta (kakor bo prikazano kasneje, je vecina prevedenih knjig ne le v slovenšcino, temvec tudi v druge jezike, prevedena iz anglešcine), uvozno pa skoraj povsem zaprta – vecina nacionalnih statistik kaže, da je prevodov v anglešcino približno tri odstotke (vec Post, 2011). Politike vkljucevanja prevoda v nacionalno kulturno politiko so kljub trendom po svetu zelo raznovrstne. Segajo od radikalnega pospeševanja zunanjih vplivov do njihovega nacrtnega blokiranja in ni povsem samoumevno, da se prevodne politike ujemajo s politicnimi stereotipi, ki jih povezujemo z državami, v katerih se izvajajo konkretne politike. Tako po porocilu organizacije United Nation Development Programme iz 2002 arabske države vidijo prevajanje tujih avtorjev v arabski jezik kot del modernizacije in zato namenijo veliko sredstev za prevajanje. (Tipicna oblika te modernizacije sta knjižna sejma v Združenih arabskih emiratih, v Šardži in Abu Dabiju, ki sta v nekaj letih obstanka prišla med najvecje na svetu. Oba imata poudarjen mednarodni program z vrsto vabljenih poznavalcevzaložniškega polja in založnikov samih. Sejem v Šardži je zasnoval celo posebno shemo subvencioniranja prevodov v arabšcino in iz arabšcine, za subvencije pa se lahko prijavijo le obiskovalci knjižnega sejma.) Koreja pa, nasprotno, prevodno literaturo dojema kot vsiljivca, ki bi lahko ogrozil njeno kulturno tradicijo (Allen, 2007, str. 26–27). V zadnjih desetletjih so vsaj vse države Evropske unije (podobno pa ravnajo tudi številne druge, zlasti južnoameriške in druge evropske države, ki niso clanice EU-ja) vzpostavile posebne mehanizme spodbujanja prevajanja nacionalne literature in objavljanja prevodov v tujini. Te podpore bi lahko tipološko razdelili med 1) podpore prevajalcem, 2) podpore tujim založnikom, 3) podpore avtorjem za nastope v tujini in 4) vecje nacionalne akcije, kamor sodijo npr. skupni nastopi na knjižnih sejmih. Vsaka clanica Evropske unije uporablja vsaj enega od teh mehanizmov, nekatere tudi vse štiri, najpogostejši pa je podporaprevajalcu, ki ga uporabljajo vse države clanice (vec Šimenc, 2017). Mehanizmi so ucinkovita podpora v polju nekomercialnega prevajanja, kar dokazuje vrsta analiz ucinkovanja posameznih podpornih mehanizmov, tudi v Sloveniji (npr. Blatnik, 2011). Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Andrej Blatnik Hkrati v zadnjih letih narašca podpora prevajanju med evropskimi jeziki, z Aminovim terminom bi jo morda mogli poimenovati evrocentrizem, ki se uveljavlja zlasti preko politicnih instrumentov Evropske unije. Med te sodijo tudi njeni prevajalski programi v okviru programa Ustvarjalna Evropa in njegovih predhodnikov, pa tudi nagrada Evropske unije za književnost, ki je postala pomemben kriterij pri odlocitvah, kateri prevodni program bo podprt in kateri ne, saj prijaviteljem za prevodne subvencije izbor vsake nagrajene knjige v prevajalski program samodejno prinaša dodatne tocke v vrednotenju. Vecina prevodov v razlicne evropske jezike prihaja iz sodobne lingue franca, anglešcine, za katero zato Johan Heilbron pravi, da ima hipercentralno vlogo, saj v Evropi dosega od 50 do 70 odstotkov vseh prevodov (Heilbron, 1999).1 Pri prevodih iz drugih jezikov pa anglešcina velikokrat opravlja vlogo posrednega jezika, saj se odlocitev o prevodu nemalokrat sprejme po branju prevoda v anglešcino ali pa se literarno delo, v pomanjkanju prevajalcev iz izvirnega jezika, prek angleškega prevoda celo prevede v ciljni jezik, ceprav je tradicionalno razumevanje prevajanja do takega posrednega prevajanja zelo skepticno. Anglešcina je dominanten jezik v svetovni knjižni produkciji tudi glede na prisotnost knjižne ponudbe v globalno dominantnih nacinih knjižne distribucije, recimo v Amazonovi knjigarni. »Marca 2014 /.../ je bilo v anglešcini na voljo kar osemnajst milijonov knjižnih naslovov, medtem ko je bilo vseh knjižnih naslovov v nemšcini in francošcini po dobra dva milijona, v španšcini milijon, v rušcini osemsto tisoc, po pol milijona pa v kitajšcini in italijanšcini.« (Kovac in Gregorin, 2016, str. 81) S tem pa se dominanca trenutno najbolj vplivnega svetovnega jezika ne neha: po ugotovitvah raziskav Mihe Kovaca in Rüdigerja Wischenbarta, ki analizirata lest- vice najbolj prodajanih knjig v posameznih evropskih državah, avtorji uspešnic ne pišejo nujno v anglešcini, vendar so tisti, ki so prisotni na vec jezikovnih trgih, tako ali drugace odlocilno zaznamovani z angloameriško jezikovno in splošno kulturo, najveckrat tako, da živijo ali so živeli v angleško govorecih okoljih (Kovac in Gregorin, 2016, str. 103–104). 1 Štiri petine prevedene literature v Franciji je prevedene iz anglešcine, pravi Nils Ahl, prevodni urednik pri založbi Phebus (http://www.jakrs.si/en/news/?tx_news_pi1[news]=788&tx_ news_pi1[controller]=News&tx_news_pi1[action]=detail&cHash=30fc45ac03780a92ee845f6aa79f8085). Enako je na Finskem, pravi Kari Klemela, prevajalec slovenske literature v finšcino (Pahor, 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Prevodno leposlovje v sodobni Sloveniji 2.1 slovenska politika prevoda Preobrazbo prevajanja v sestavni del kulturne politike lahko spremljamo tudi v spremenjenem slovenskem subvencioniranju knjižnih izdaj – ce je bilo to do leta 1991 namenjeno skoraj izkljucno domacim delom, se je (najprej prek pod- pore temeljnim družboslovnim prevodom v zbirki Studia humanitatis) scasoma premaknilo tudi proti prevajanju. Financer (Ministrstvo za kulturo) je celo objavljal priporocilne prevodne sezname, ki so založnikom zagotavljali subvencijo, sestavljali pa so jih poznavalci posameznih jezikovnih podrocij. Enako se je šele v samostojni Sloveniji pricelo tudi najprej obcasno, scasoma pa vse bolj sistematicno podpiranje prevajanja slovenskih avtorjev v tuje jezike in njihovo objavljanje pri tujih založbah. Danes lahko ugotavljamo, da Slovenija uporablja vse štiri nacine podpore prevajanju slovenske literature (neposredno ali posredno, prek Trubarjevega sklada, jih vse financira Javna agencija za knjigo), pa tudi, da je na razpisih Javne agencije za knjigo vecina odobrenih prijav za programsko subvencioniranje prevodnih. Leta 2016 je bila na programskem razpisu dodeljena subvencija 85 izvirnim knjigam in 123 prevedenim, leta 2017 104 izvirnim in 122 prevedenim, seveda pa se tako ne financira le leposlovje, temvec tudi (v manjšem deležu) humanistika.2 Rekli bi lahko torej, da se neposredna podpora slovenske kulturne politike knjižnim izdajam, ki se uteleša v subvencijah Javne agencije za knjige, premika od podpiranja izvirnim delom k podpori prevodnim. Delež prevodov med programsko subvencioniranimi izdajami lahko vzorcno primerjamo še s podatki Statisticnega urada Republike Slovenije3, ki veljajo za vse registrirane knjižne izdaje: med leta 2014 izdanimi naslovi je bilo 66 % izvirnih del in 34 % prevodov. Izdanih je bilo 1599 naslovov leposlovja, od tega 804 naslovov iz slovenske, 795 naslovov pa iz tuje književnosti, tako da je razmerje med domacimi in tujimi besedili približno izenaceno. Drugace pa je z izdajanjem romanov, najbolj brane literarne vrste: leta 2014 je izšlo 173 izvirnih romanov in 422 naslovov prevodov tujih del, torej se odstotek, naveden na zacetku, tako rekoc zaobrne: 35 % izdanih romanov je slovenskih, 65 % prevedenih. (Leto poprej je izšlo 154 slovenskih in 398 tujih romanov, torej približno 28 % slovenskih in 72 % tujih romanov.) Vecina prevodov je iz anglešcine. V 2014 je bilo iz uradnih jezikov EU-ja prevedenih 328 romanov, od tega 223 iz anglešcine (Lampe, 2015, str. 14). V prvem desetletju 21. stoletja je bilo od v slovenšcini objavljenih leposlovnih knjig 64 % prevedenih, od tega 61 % iz anglešcine (Perme, 2010, str. 19–20). 2 Podatki so dostopni na http://www.jakrs.si/baza-sofinanciranih-knjig-od-leta-2004/javni-razpisi- in-pozivi/rezultati/. 3 Dostopno na: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5683. Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Andrej Blatnik Taka založniška politika se potencira tudi v knjižnicni uporabi. Leta 2014 je bilo v slovenskih splošnih knjižnicah 4157 romanov slovenskih avtorjev, ki so imeli 449.747 izposoj, in 10.067 v slovenšcino prevedenih romanov tujih avtorjev, kiso imeli 3.732.677 izposoj (Šikonja in Petek, 2015). Ce malce zaokrožimo, je imel slovenski roman v povprecju 108 izposoj, prevedeni pa 371 izposoj. Vkljucene so tudi izposoje za šolsko branje. Ob tem podatku bi pesimist utegnil izposojno razmerje 1 : 3,435 (ce racunamo glede na število romanov, ki so na voljo za izposojo) ali 1 : 8,3 (ce racunamo brez tega korektiva) razumeti kot znak izginjanja domace kulture, optimist pa bi poudaril, da sta obe razmerji boljši, kot jih kažejo naslovi na lestvicah sto najbolj izposojanih knjig, saj so ti ob nekaj izjemah in izlocitvi domacih branj vecinoma prevedeni – torej da se rezultat popravi, ce se spustimo od vrhov k izteku t. i. »dolgega repa« (Anderson, 2009). Vendar je mogoce tvegati tezo, da je tovrstno stanje posledica specifik v slovenskem literarnem polju, o katerih bo spregovorjeno proti koncu tega besedila. 3 udomacevanje prevoda Prevodi v založniški program po vsem svetu prihajajo po razlicnih poteh, med katerimi v Sloveniji v zadnjih letih narašcajo zlasti sugestije literarnih agentov. Ce je bila še pred nekaj leti Slovenija premajhen trg, da bi bil za agente zares zanimiv (to opazimo še danes v tem, da so za Slovenijo velikokrat zadolženi podagenti velikih agentov, nekakšni podizvajalci, namešceni npr. v Pragi ali Beogradu), pa tudi agentski sistem je iz ameriškega založniškega polja, kjer je bil že dobro vzpostavljen in tako rekoc imperativen (avtor, ki bi rad objavil svojo knjigo pri veliki ameriški založbi, nima tako rekoc nobenih možnosti, da bo kdo prvopis prebral, ce ga ne ponudi uveljavljen agent; za svoj vstop na knjižni trg mora torej najprej prepricati agenta, da se je zanj vredno truditi), pa je zdaj položaj nekoliko drugacen. Agenti slovenske urednike, v katerih so prepoznali ustrezne vstopne tocke na slovenski knjižni trg, zasipajo s ponudbami. (Pripomoglo je tudi, kot je mogoce pikro pristaviti, da te ponudbe agentom ne predstavljajo vec posebnega materialnega vložka, saj ne pošiljajo vec tiskanih knjig, ampak njihove elektronske razlicice.) Agent je zaradi nacina placila za svoje delo (ni placan po fiksni tarifi, temvec je odvisen od kolicine in obsega sklenjenih pogodb, saj mu poplacilo prinaša dolocen delež od vsake prodaje) seveda zainteresiran zlasti za prodajo uspešnic, od katerih pricakuje najvišje prihodke. Zato agentska prodaja bolj kot nacini posredovanja, ki jih bomo navedli v nadaljevanju, povecuje ucinek že omenjenega »dolgega repa« in hkrati oži pestrost prevodne ponudbe ter njenega kulturnega in socialnega ucinkovanja. Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Prevodno leposlovje v sodobni Sloveniji Ob odlocitvah samih urednikov, na katere ne vplivata samo branje in literarni okus, ampak tudi zunajbesedilni dejavniki (na primer odmev v tujini, zastopanost v sorodnih založniških programih, priporocila poznavalcev in tudi nakljucja), so zelo vplivni tudi predlogi prevajalcev. Prevajalec nase prevzame precej tiste dejavnosti v založništvu, ki ji Michael Bhaskar pravi ojacevanje (velikokrat skrbi ne le za ustrezen prevod, temvec tudi za odmevnost knjig v ciljni javnosti), tako da ni nic nenavadnega, da ima opazen vpliv tudi v dejavnosti precejanja (vec Bhaskar, 2015). Razen tega so prevajalci verjetno bolje od urednikov seznanjeni z literarnim dogajanjem v manj razširjenih jezikih (dandanes pa so to skoraj vsi jeziki razen anglešcine), hkrati pa tudi (drugace od agentov) poznajo domace literarno polje, kar je za izbiro seveda pomembno. Res marsikateri prevajalec predlaga knjigo le zato, ker bi rad prevajal, in ne zato, ker bi sodila v program, ki mu jo predlaga – vendar prevajalec redko predlaga knjigo, ki mu ne bi bila všec. Ce je njegov predlog sprejet, se bo z njo moral najvec ukvarjati prav sam. Na odlocitev založb lahko vplivajo tudi nebesedilni dejavniki, recimo obseg knjige (že prevod obsežnih knjig, kaj šele njihova nadaljnja priprava, je obicajno tako drag, da ga sprejemljiva cena ne more poplacati) ali pa možnost pridobivanja slovenske, evropske ali posameznih nacionalnih subvencij za prevajanje. Navsezadnje pa zmeraj odloci možnost odmeva, bodisi tržnega (prodaje) ali pa kulturnega – urednik presodi, da gre za delo, ki je zanimivo za slovenske bralce, in presodi, ali bo javna podpora (v obliki morebitne subvencije ali pa odkupa v splošnih knjižnicah) nadomestila predvidene manjše prodajne rezultate. 3.1 prevajanje in prilagajanje Kako med usposobljenimi prevajalci izbrati ustreznega za doloceno knjigo, je posebna uredniška vešcina. Ne ustrezajo vse jezikovne lege izvirnika vsakemu prevajalcu. Pri prevajanju iz manjših jezikov obicajno ni kaj dosti izbirati, iz njih prevaja le po nekaj prevajalcev. Prevajanje prek posrednega jezika in posrednega prevoda se vecinoma razume kot izhod v sili, kadar ni druge poti. Kadar je res ni, na primer takrat, kadar iz dolocenega jezika sploh nihce ne prevaja ali pa vsaj ne prevaja dovolj kvalitetno, da bi bilo sodelovanje smiselno, pa najbrž ni smotrno, da se misel na prevod opusti. Navsezadnje so tudi prevodi v posredne jezike lahko opravljeni dovolj skrbno, da jih imamo za ustrezno prevajalsko izhodišce – paziti je treba le na morebitne kulturne prilagoditve, ki so v razlicnih ciljnih kulturah pac razlicne. Naceloma danes ne prihaja vec do zanikanj potrebe po doloceni kulturni prilagoditvi v prevajanju. Merske enote tako nesporno udomacujemo, razen v primerih, ko razen spoznavne vrednosti nosijo tudi estetsko, npr. arhaizacijo. Prav tako je Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Andrej Blatnik dodobra uveljavljeno udomacevanje osebnih in krajevnih imen v literaturi za otroke, tu pa se že pojavi zanimivo vprašanje, kdaj literatura za otroke prehaja v literaturo za mladino in potem za odrasle in kdaj udomacevanje ni vec upraviceno – s tem se je moral prakticno ukvarjati na primer vsak prevajalec Harryja Potterja. Korak naprej je iskanje metafor, ki so v ciljni kulturi bolj razumljive in udomacene od avtorjevih, ali pa ustreznic v materialni kulturi, ki nastopa v besedilu. Bolj je izhodišcna kultura besedila blizu in znana ciljni, manj je potreb po takem bližanju. Prav tako se lahko urednik in prevajalec v usklajenem sodelovanju vnaprej posvetujeta, kako bosta reševala vprašanja slengov in dialektov, zlasti tedaj, kadar prinašajo doloceno socialno opredeljenost. Na vse te kulturne prilagoditve seveda vplivata splošna kulturna in družbena klima in nasprotna stran nekdaj ideološko ustreznemu slovenjenju Pike Nogavicke, o cemer je bilo v zadnjem casu v Sloveniji precej govora (npr. Vitez, 2016), je npr. vznemirjanje ob današnji uporabi besede »zamorcek« v slovenskem leposlovju za otroke. Tukaj se pojavljajo spet zanimiva vprašanja, kje so meje adaptacij, oziroma, receno z Eticnim kodeksom prevajalcev (B. l.), »dolocene mere adaptacij, ki so potrebne, da zaživita ozracje in globlji pomen književnega dela v maternem jeziku«. Te meje so zanesljivo zgodovinsko premicne, na njihovo trdnost pa vpliva predvidevanje recepcije – tu se dogaja tisto, kar obicajno opisujemo z razliko med cenzuro in samocenzuro. Velikokrat laicni bralec prevoda opazi, da z besedilom nekaj ni v redu, vendar ne zna tocno opredeliti, kaj. Morda je med tistim, kar se dogaja neusposobljenim prevajalcem, najopaznejše presevanje stavcne strukture izvirnega jezika. Besedni vrstni red se zdi »cuden«, ne da bi bralec ozavestil, da je tak zato, ker sledi izvirnemu. Podobna napaka so kalki, slepe ali dobesedne prevedenke, pa fraze, ki v dobesednem prevodu izgubijo svoj pomen. Ce v prevodu iz nemšcine nekdo pravi, da mu je neka rec »ceška vas«, nas je prevajalec zbegal po nepotrebnem, saj je v slovenšcini precej bolj udomacena (tudi v nemšcini navzoca) fraza »španska vas«, ki oznacuje nekaj povsem neznanega. Enako nas zbega fraza »tu je pes zakopan«, ki jo ustrezno slovenimo v »v tem grmu tici zajec«. Ob stvarnem nerazumevanju lahko neustrezni prevajalec zabrede tudi v nerazumevanje kulturnih kontekstov (in recimo zabrede pri prevajanju dialektov) ali paje nepozoren pri besednih igrah in podpomenih. Še zlasti usoden za prevod pa je prevajalec, ki »ve bolje« od avtorja, kaj je avtor hotel povedati, in ga zato po svojem mnenju ustrezno popravi. Zato prevedena knjiga pred uživajocim bralcem, kakor opozarja zbornik Založniški standardi (Bizjak Zabukovec idr., 2017), potrebuje usposobljenega prevajalca, kvalificiranega urednika, ki opazi napake, cujecnega lektorja, ki popravi jezikovne napake, in natancnega korektorja, ki bo preveril, ce je nekaj prav popravljeno in postavljeno. Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Prevodno leposlovje v sodobni Sloveniji 4 zakljucek: »zakaj bi brali … ... slovenske avtorje? Tuji so boljši!« je velikokrat slišati od študentov, ko jih profesor v uvodu h kateremu od predmetov povpraša, kaj so nazadnje prebrali, in nemara ugotavlja, da v glavnem navajajo v slovenšcino prevedena, ne pa izvirna dela (v zadnjih letih pa narašca tudi branje v anglešcini). Seveda so boljši. Zlasti tisti, ki prek prevoda preidejo v slovenšcino. Tisti so obicajno najboljši. Vendar tudi Slovenci niso tako slabi. Število slovenskih leposlovnih prevodov v tuje jezike glede na število govorcev slovenšcine je zelo nad povprecjem. (Znanstveni avtorji v tujih jezikih zaradi specifik znanstvenega založništva že kar pišejo, tako da v sezname prevodnih uspehov ne moremo vkljuciti npr. Slavoja Žižka in drugih predstavnikov ljubljanske šole teoretske psihoanalize.) Vendar se prevaja zgolj (v smislu ameriškega tipološkega, ne aksiološkega izraza quality literature) kvalitetna, ne pa žanrska oziroma berljiva slovenska literatura. Te še zmeraj zelo primanjkuje celo za domaco rabo, kaj šele za izvoz. To zavedanje lahko tudi pojasni uvodno navedena slovenska bralna razmerja, ki jih lahko na hitro strnemo v spoznanje, da Slovenci skoraj štirikrat pogosteje beremo tuje kot domace avtorje. Branje se je, kot je pokazala raziskava Bralna kultura in kupovanje knjig v Republiki Sloveniji (vec Kovac idr., 2015), iz generatorja skupnosti, kakor je bralno ucinkovanje najodmevneje identificiral Benedict Anderson (1998) in za njim številni, npr. Richard Kearney (2016), pretežno spremenilo v razvedrilno dejavnost za prosti cas. A vendar branje še zmeraj ucinkovito povezuje marginalizirane skupnosti (omenimo lahko uveljavljanje nacionalnih literatur, ki nimajo državnega okvira, v Evropi recimo baskovske, katalonske, škotske itd., uveljavljanje literatur v manjšinskih jezikih v Indiji, interes za etnicne literature v obeh Amerikah ipd.) in širi posameznikovo obzorje, saj povecuje ne le razgled, ampak tudi empatijo, kakor zadnje case vse bolj opozarjajo zagovorniki branja (vec npr. Bury, 2013). Že omenjeni optimist bi torej v slovenskih bralnih navadah in v spreminjanju pozornosti kulturne politike do prevodnega leposlovja lahko videl dobrodošlo zapolnjevanje tržne niše, saj (bi pristavil pesimist) je empatija v današnjem svetu hitro izginjajoca dobrina, branje prevedene književnosti pa jo dvojno povecuje, prvic skozi dejavnost branja leposlovja kot seznanjanja o miselnih in custvenih procesih drugega in potem skozi akt branja prevedenega leposlovja, kjer se ti miselni in custveni procesi dogajajo v manj znanem družbenem okolju. A vendar mora biti branje spremenjenih politik prevajanja cujecno. Slovensko polje prevedenega leposlovja se nam v svoji nadpovprecni pretocnosti lahko zdi po eni strani avtohtono odprto, ce seveda zanemarimo, da je njegova avtohtonost Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Andrej Blatnik in s tem avtonomija zamejena s povecujocim se vplivom javnega financiranja, a hkrati tudi periferno-odvisno, ce spremljamo založniške programe, ki sledijo ponudbi agentov in zmanjšujejo vpliv lastnega precejanja, hkrati pa (sklepati smemo, da zaradi odvisnosti od nižanja proizvodnih stroškov) so vanje vkljucena besedila slabše precejena tudi v procesu slovenjenja. V njih namrec opažamo prevajalsko neustrezne in uredniško ter založniško slabše za izdajo pripravljene slovenske razlicice besedil, k cemur svoj delež prispeva tudi povecevanje števila v Sloveniji izdanih naslovov in zmanjševanje števila knjižnih profesionalcev, ki te naslove pripravljajo za izid (vec Blatnik, 2017). Nekaj tolažbe ob teh težko spremenljivih objektivnih okolišcinah ponuja vsaj zavedanje, da se neustrezno prevedena dela, drugace od neustrezno napisanih, lahko prevedejo na novo, in to se velikokrat dogaja, celo v Sloveniji. Kot pravijo prevajalci (Movrin, 2010, str. 97), dokoncnega prevoda ni. Ob upoštevanju, da bralcev odziv (Jauss, 1998; Iser, 2001) zacenja nastajati v realnem casu branja trenutno dostopnega prevoda, pa glede na omenjeno vecjo prepustnost pri (po Bhaskarjevo) precejanju bralnega polja vecjo težo kot poprej pridobiva ojacevanje prevodnih izidov. To pa prinaša nove izzive in nove naloge za vse, ki sodelujejo pri prenašanju knjižnih vsebin v slovensko bralno polje. navedeni viri Adam, F. (2017, 10. junij). Populizem kot reakcija na anomalije globalizacije. Delo, 59, str. 12–13. Allen, E. (ur.) (2007). To be translated or not to be: PEN/IRL report on the internationalsituation of literary translation. Barcelona: Institut Ramon Llull. Anderson, B. (1998). Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis. Anderson, C. (2009). Dolgi rep: zakaj je prihodnost poslovanja v vecji prodaji manj množicnega. Ljubljana: Cankarjeva založba. Bhaskar, M. (2015). Naprava za vsebino: teoriji založništva naproti od tiskarskega stroja do digitalnega tiska. Ljubljana: Cankarjeva založba. Bizjak Zabukovec, B., Blatnik, A., Ciglenecki, J., Duhovnik, S., Gogala, A., Hercog, M. inZamida, R. (2017). Založniški standardi: kakovostno izdajanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: Cankarjeva založba. Blatnik, A. (2011, 23. november). Bo še šlo brez Nobelove?. Pogledi, 2(23), 14–15. Blatnik, A. (2017). Vredno je, ceprav je brezplacno: knjižne vsebine iz zasebnega v javni, iz placljivega v prosti dostop. Literatura, 29(316), 116–130. Bury, L. (2013, 8. oktober). Reading literary fiction improves empathy, study finds. The Guardian. Pridobljeno 1. 11. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/books/ booksblog/2013/oct/08/literary-fiction-improves-empathy-study Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 Prevodno leposlovje v sodobni Sloveniji Eticni kodeks prevajalcev. (B. l.). Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Pridobljeno 1. 11. 2017 s spletne strani: http://dskp-drustvo.si/index.php/drustvo/eticni- kodeks-prevajalcev Heilbron, J. (1999). Towards a sociology of translation: book translations as a cultural world- system. European journal of social theory, 2(4), 429–444. doi: 10.1177/136843199002004002 Iser, W. (2001). Bralno dejanje: teorija estetskega ucinka. Ljubljana: Studia humanitatis. Jauss, H. R. (1998). Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: LUD Literatura. Kearney, R. (2016). O zgodbah. Ljubljana: LUD Literatura. Kovac, M. in Gregorin, R. (2016). Ime cesa je konec knjige: skrivnostne sile knjižnega trga. Ljubljana: Cankarjeva založba. Kovac, M., Blatnik, A., Rugelj, S., Rupar, P. in Gregorin, R. (2015). Knjiga in bralci V. Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UmCo. Lampe, L. (2015). Pregled prevodov italijanskih romanov v slovenšcino od osamosvojitve Slovenije do danes. Diplomska seminarska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Movrin, D. (2010). Fidus interpres – Zvesti prevajalec: slike iz dveh tisocletij zgodovine pre vajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pahor, Š. (2017). Kari Klemela: »Finski založniki se najbolj zanimajo za literaturo v angle- šcini, za književnost bolj oddaljenih kultur pa veliko manj.«: pogovor. Dialogi, 53(1–2), 7–17. Perme, I. (2010). Prevodni delež v slovenskem založništvu od leta 2000 do leta 2010. Diplom sko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Post, C. (2011). The three percent problem: rants and responses on publishing, translation, and the future of reading. New York: Open Letter. Šikonja, K. in Petek, M. (2015). Branje sodobnih slovenskih romanov v izbranih enotah Mestne knjižnice Ljubljana. Knjižnica, 59(1–2), 37–51. Šimenc, A. (2017). Nacini podpore prevajanju v državah Evropske unije. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Vitez, P. (2016). Nova Pika Nogavicka in status prevodnega besedila. Otrok in knjiga, 43(97), 5–17. dr. andrej blatnik Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerceva 2, 1000 Ljubljanae-pošta: andrej.blatnik@ff.uni-lj.si Knjižnica, 2017, 61(4), 47–57 likanje ali klesanje jezika? Language polishing or language modelling? Marta kocjan barle Oddano: 31. 10. 2017 – Sprejeto: 16. 1. 2018 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific paper UDK 655.41:81.271 izvlecek Prispevek na kratko prikazuje jezikovno urejanje v založništvu in dosedanje ocene jezikovnih popravkov. Osredotoca se predvsem na vprašanje, ali se je pri pregledovanju besedil mogoce izogniti subjektivnemu jezikovnemu cutu in strokovno utemeljiti jezikovne posege (jezikovne popravke in predloge popravkov). V ta namen so bili iz štirih lektoriranih prevodov (treh leposlovnih in enega neleposlovnega) pred objavo vzeti vzorcni zgledi, ki so vrednoteni s pomocjo temeljnih jezikovnih prirocnikov; za ilustracijo trditev je bilo uporabljenih še nekaj zgledov iz razlicnih besedil. Jezikovni posegi naj bi bili razvršceni v dve skupini. Zanju sta se pokazala kot prirocna poljudna izraza »likanje jezika« in »klesanje jezika«. Med raziskavo se je pokazalo, da takšna delitev ne zadošca, saj je bilo v besedilih mogoce najti celo nepravilne popravke, njim pa ustreza poljudni izraz »mrcvarjenje jezika«. Tako so v clanku jezikovni posegi razvršceni v tri skupine: upravicene jezikovne posege, neupravicene in nepotrebne jezikovne posege ter nepravilne jezikovne popravke. Na podlagi vzorcev je mogoce skleniti, da za jezikovne posege vecinoma obstajajo objektivna strokovna merila, za prav vse pa ne, saj odgovorov na nekatera jezikovna vprašanja ni mogoce najti niti v že zastarelih prirocnikih niti v jezikovnih svetovalnicah. Prispevek naj bi vse, ki opravljajo jezikovne posege v besedilo, nagovoril, naj ne sledijo slepo svojemu jezikovnemu cutu, naj svoje odlocitve in dvome preverjajo v jezikovnih prirocnikih in jezikovnih svetovalnicah, rabo pa tudi v korpusih, ter naj si prizadevajo za ohranjanje jezikovne pestrosti leposlovnih besedil. kljucne besede: založništvo, jezikovno urejanje, lektoriranje, jezikovni popravki abstract The article gives a brief overview of linguistic editing of some recent Slovenian texts accepted for publication and an evaluation of linguistic corrections made in those texts. Marta Kocjan Barle It focuses on the question if it is possible to avoid subjective decisions based on the editor’s linguistic instinct so that corrections (corrections and suggested corrections) are based entirely on professional decision-making. To answer this question four samples of translated and edited texts (three fiction texts, one non-fiction text) were selected and examples of linguistic corrections were checked against basic linguistic handbooks and reference works, besides, some additional examples of different text corrections were added. It was established that linguistic corrections could be divided into two groups popularly named “language polishing” and “language modelling”. However, during the research it was discovered that the third category of corrections should be added, popularly called “language abuse” as it was proved that corrections of this type were incorrect and misused. Thus, the article deals with three groups of linguistic corrections: justified, unjustified and incorrect. On the basis of the text samples it is possible to conclude that in most (but not all) texts linguistic corrections are based on professional and objective criteria, however, some answers to linguistic dilemmas cannot be found neither in obsolete handbooks and reference works nor answered by linguistic expert services. The article aims to persuade all those who are involved in linguistic corrections not solely to follow their linguistic instinct but to verify their decisions in linguistic handbooks and reference works and consult linguistic experts. The usage of particular units should be verified in linguistic corpora and editors should endeavour to preserve the linguistic diversity of non-fiction texts. keywords: publishing, linguistic editing, linguistic review, linguistic correction 1 uvod V prispevku so na kratko predstavljeni jezikovno urejanje in njegovi nosilci v založništvu, v nadaljevanju pa so analizirani lektorirani zgledi iz prakse, in sicer jezikovni posegi lektorjev (jezikovni popravki in predlogi popravkov). Ceprav je vzorec majhen, se je pokazalo, da je jezikovne posege mogoce razvrstiti v tipicne skupine in da zunaj njih ostajajo tisti, ki bi jih moralo biti deležno besedilo s slabo besedilno zgradbo. Odprto ostaja vprašanje, kdo naj jih jezikovno uredi. K premisleku o nacinu preverjanja jezikovnih zagat in zmožnosti strokovnega utemeljevanja me je napeljala ne samo obcutljivost avtorjev za jezikovne popravke in njihovi custveni odzivi, ampak predvsem pogosto zanašanje na lastni jezikovni cut in razlicno razumevanje oznak v slovarskih delih ter pomanjkanje spretnosti pri razreševanju jezikovnih vprašanj. Zanimalo me je, ali bi se dalo jezikovne posege v besedilo ovrednotiti ter objektivno strokovno utemeljiti ali zavrniti in kakšen bi lahko bil premislek ob jezikovnih vprašanjih. Med raziskavo se je pokazalo, da je lektor zaradi razlicnih razlogov vcasih tudi upraviceno nemocen. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? 2 jezikovno urejanje V strokovnem jeziku sta za jezikovno popravljanje besedil v rabi izraza lektoriranje in lektura, širše gledano tudi jezikovno urejanje, v katerem je zajeto vse, kar se z besedilom na ravni jezika dogaja do natisa (tudi korektura ali korigiranje). Cilj jezikovnega urejanja je jezikovno pravilno in naslovniku (bralcu) razumljivo besedilo s cim manj tiskovnih napak. Za tako ga imamo, ce so v njem upoštevane knjižnojezikovna in pravopisna norma, ustrezna izbira besedišca in stilnih prvin glede na besedilno vrsto in naslovnika ter smiselna in jasna razporejenost snovi. Lekturo v založbah navadno opravi poklicni lektor1 ali urednik, ravno tako korekturo, le da to namesto njiju lahko opravi kak drug lektor v vlogi korektorja.2 Jezikovni posegi v besedilo kar klicejo po sodelovanju med knjižnim urednikom, lektorjem in korektorjem ter avtorjem (pisateljem, prevajalcem) besedila. Lektor naj bi se odlikoval predvsem po zmožnosti utemeljevanja svojih popravkov, za katere naj bi vedno imel strokovne argumente, in naj bi vse bolj postajal tudi jezikovni svetovalec. Lektor si najprej ustvari mnenje o kakovosti in jezikovni ustreznosti besedila glede na besedilno vrsto. Med njegove obvezne naloge sodi popravljanje pravopisnih in slovnicnih napak. Ce pregleduje leposlovno besedilo, mora prepoznati tudi morebitne upravicene kršitve knjižnojezikovne in pravopisne norme. V neleposlovnih besedilih mora lektor marsikdaj izboljšati slog in jedrnatost besedila, v leposlovnih mora ravnati nadvse previdno, neobvezno pa v vseh besedilnih vrstah popravlja stvarne napake ali nanje v dvomljivih primerih vsaj opozarja.3 Lektor se mora z avtorjem pogosto posvetovati o rabi besed ter besednem in skladenjskem redu, predvsem pa o strokovnem izrazju (terminologija). Glede na lektorjeve posege jezikovne popravke razvršcamo v nujne, dogovorne oziroma pogojne, tj. take, ki jih avtor sprejme ali ne, in komentirane, med katere sodijo pojasnila nekaterih popravkov v oblackih ter konkretni zgledi s pojasnili in jezikovni nasveti, s katerimi naj bi si avtor v prihodnje pomagal, v posebni datoteki. 1 léktor jezikovni ocenjevalec, pregledovalec, popravljavec in svetovalec, ki skrbi za slovnicno, pravopisno in pragmaticno podobo pisanega besedila glede na besedilno zvrst 2 koréktor popravljavec zatipkanega in (spregledanih) jezikovnih napak v digitalno pripravljenembesedilu pred oddajo v tiskarno (prva korektura) in pred natisom (druga korektura) 3 Izraza leposlovno in neleposlovno/stvarno besedilo sta mdr. v rabi v založništvu, umetnostno in neumetnostno besedilo pa v jezikoslovju. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle Jezikovni urejevalci, to je vsi tisti, ki popravljajo pišcev jezik, so navadno pozorni predvsem na izbiro besed in besednih zvez v besedilu, in to ne samo na njihov zapis, ampak tudi ustreznost. Za preverjanje imajo na voljo najmanj pravopis in slovar, ki ju znajo bolj ali manj dobro uporabljati in razumeti ter z razbranim ustrezno ravnati. Lektorji poleg tega odkrivajo pravopisne in slovnicne napake, od katerih se nekatere kar pogosto pojavljajo v besedilih, saj ima veliko govorcev in piscev z njimi težave, poklicni lektorji pa jih dobro poznajo. Katere od manj pogostih – težjih, v stroki morebiti še nerešenih – bodo opazili, je odvisno od njihove jezikovne izobraženosti, izkušenosti, izostrenega jezikovnega cuta, spretnosti, razgledanosti po novejši strokovni literaturi, stikov z jezikoslovci specialisti ipd. (Kocjan Barle, 2017) 2.1 ocene jezikovnih popravkov Med lektorjem in avtorjem, vcasih tudi urednikom, se utegnejo pojaviti razlicna mnenja o kakem jezikovnem popravku, koncna rešitev pa je pogosto odvisna od posameznikovega vpliva in njegove moci argumenta. Jezikovni posegi v besedilo lahko postanejo tudi predmet polemik. Temeljito in tudi osebno prizadeto se je lektorskih popravkov in samih lektorjev lotil S. Lenarcic (2005a in b), ravno tako v polemikah na spletu (Lenarcic, 2010), na nacelni ravni pa je o obojem pisala tudi B. Lenarcic (2003), teoreticno o samem lektoriranju predvsem Vitez (2009), slikovito in s komentarji o nekaterih besedah in besednih zvezah tudi Rozman Roza (2015), pred mnogimi leti pa mdr. Majdic (1988). Popravke desetih leksemov iz ucbenika za srednje šole ter kratkega in delno prirejenega besedila, ki so ga popravljali lektorji in svoje popravke tudi utemeljevali, sta predstavili Logar Berginceva in Verovnikova, vendar sta »ugotavljali, kolikšen je vpliv rabe in upoštevanja SSKJ in slovarskega dela SP ‘62 na lektorske popravke, zanimala pa /na/ju je tudi enotnost/i/ lektorjev pri popravljanju razlicnih odstopov od norme in t. i. slogovnih neustreznosti v besedilu« (Logar Berginc in Verovnik, 2001, str. 359) in njihovi komentarji, sami pa svojega stališca o popravkih ne omenjata. V sklepu v zvezi z anketiranimi lektorji omenjata »temeljni problem: (ne)razumevanje oziroma poenostavljeno dojemanje norme in njene kodifikacije« (str. 372), dajanje prednosti normativnemu prirocniku, »ki prinaša jasne napotke in uporabnika usmerja v smislu pravilno : nepravilno« (str. 372–373), ter opozarjata na »relativno slabo poznavanje (oziroma razumevanje) pravopisnih pravil ter neutemeljeno in zelo neenotno poseganje v slogovne znacilnosti besedil« (str. 373). Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? 3 jezikovni posegi Nekatere dosedanje omembe jezikovnih popravkov v razlicna besedila se kriticno lotevajo predvsem izbire ustreznih besed in besednih zvez ter se ustavljajo ob nekaterih pravopisnih vprašanjih, tudi ob pomoci ustreznih slovarjev, manj pa slovnice. Zanimivo je, da Lenarcic (2005b) pri utemeljevanju svojih trditev uporablja kriterije grdega/nelepega, lepega/estetskega, nepotrebnega in prakticnega v jeziku, kar so z vidika sodobne jezikoslovne znanosti izrazito subjektivna in empiricno nepreverljiva merila. Primer utemeljevanja: »Ce mi je lektorica v stavku, ki ga obravnavam pod tocko 10, lepo, a formalno nestrokovno slovensko besedo (DELAMO) zamenjala z grdo strokovno izposojenko (TVORIMO), pa je v teh dveh stavkih za ‘uravnoteženje’ poskrbela s tem, da mi je strokovno jezikoslovsko sopomenko za NEOLOGIZEM zamenjala z besedo, ki se v jezikoslovju, ce sodim po navedbah v SP’01, sploh ne uporablja.« (Lenarcic, 2005b, str. 214) Kako se torej izogniti subjektivnemu jezikovnemu cutu? Kje ga preverjati in kako? 3.1 zbiranje zgledov Pregledala sem odlomke jezikovno urejenih besedil štirih prevodov, in sicer treh leposlovnih in enega neleposlovnega besedila pred objavo;4 za ponazoritev nekaterih omenjenih jezikovnih zagat pa se je pokazal kot primeren tudi kak zgled iz lastne jezikovne prakse. V clanku so nekatere vrste upravicenih popravkov, ki se ticejo vezljivosti, ujemanja, napacne rabe predlogov, zaimkov ipd., a jih v pregledanih zgledih ni bilo, omenjene na koncu (gl. 3.2.4.2 Jezikovne zagate). Jezikovni posegi so tu ovrednoteni in utemeljeni predvsem s pomocjo jezikovnih prirocnikov – Slovenske slovnice (Toporišic, 2000), Slovenskega pravopisa (2003) (v nadaljevanju eSP 2003) in slovarjev, predvsem Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2000 (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000) (v nadaljevanju eSSKJ 2000) in Sinonimnega slovarja slovenskega jezika (Snoj idr., 2016) (v nadaljevanju SSSJ 2016). Za razvrstitev vrste posegov se je pokazala ustrezna slikovita raba izrazov, ki se nanašajo tudi na jezik, in sicer: likanje (glagolnik iz glagola likati, ki je v eSSKJ 2000 mdr. razložen kot »slovnicno, stilno izboljševati«) in klesanje (glagolnik iz glagola klesati, ki je v eSSKJ 2000 mdr. razložen kot »dajati cemu bolj izdelano podobo«), za sicer redke primere pa še izraz malicenje (glagolnik iz glagola 4 Za namen clanka ni treba navajati sklicev na naslove del, saj gre za besedila pred javno objavo; poleg tega je zanimiv samo pojav kot tak, ne pa osebe, ki so prevod in jezikovno urejanje opravile. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle maliciti, ki je v eSSKJ 2000 mdr. razložen kot »spreminjati prvotno obliko, vsebino cesa v slabšo, negativno«). 3.2 izbrani zgledi iz jezikovno urejenih besedil Zgledi so razvršceni v tri skupine: v prvi so prikazani tisti jezikovni posegi, za katere lahko trdimo, da so upraviceni ali da jih je avtor kljub prvotni jezikovni pravilnosti izraza prepoznal kot ustrezne; v drugi tisti, ki jih imamo za neupravicene ali nepotrebne; v tretji so tisti, ki sicer ne sodijo med obicajne lektorske posege in so tudi nepravilni. Prvi skupini ustreza poljudni izraz likanje jezika, drugi klesanje jezika, tretji pa malicenje jezika. Znotraj skupin so posamezni sklopi jezikovnih posegov, ki se v vzorcno pregledanih besedilih najpogosteje pojavljajo. Vzorcne besede, besedne zveze in cele povedi so natisnjene v ležecem tisku. Precrtane besede ali deli besedila oznacujejo lektorjev poseg, za enacajem je njegov popravek. Pokoncni tisk v lektoriranih zgledih pomeni lektorjev predlog jezikovnega popravka. 3.2.1 upraviceni jezikovni posegi Mednje sodijo raznovrstni popravki, povezani z besedišcem, prekrivnimi ali neprekrivnimi ustreznicami, besedotvorjem in skladnjo. 3.2.1.1 besede in besedne zveze Popravki besed in besednih zvez, s katerimi se avtor strinja, sodi raba besed v nekaterih besednih zvezah, npr. psiho test = psihološki test; rodovna sorodnost = povezanost; da se vhod ne odpira = da vhod ne vodi; in me je potisnila v to zagato = spravila. Lektor lahko predlaga izboljšave in avtor jih sprejme. Npr.: – Lahko izbiraš svobodno! = po mili volji; – lahko same odlocajo o nivoju in nacinu varstva = ravni; – stoji na stališcu = zagovarja stališce ali trdi; – in pripravi pot za avtorsko pravo, ki deluje z namenom vzpostavitve ravnotežja = da bi vzpostavilo ravnotežje; – se skriva v vogalu kavca = kotu. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? Za ne nujen, a dobrodošel slogovni popravek, ki v neleposlovnem besedilu prispeva k jedrnatosti, so avtorji navadno hvaležni, npr. – »Sila« pa je samo evfemisticni izraz za nasilje = evfemizem (sicer sta enobesedni in vecbesedni sinonim enakovredna; prim.: SSSJ 2016 (Snoj idr., 2016, str. 11)); – te vrste strukturna analiza = tovrstna. Vcasih se tudi izkušenim in jezikovno dobro podkovanim avtorjem zgodi, da v frazemu uporabijo napacen glagol, npr. od tod top udarec, ki ni pretirano bodel v ušesa = zarezal v ušesa.V Slovarju slovenskih frazemov (Keber, 2015) frazema bosti v ušesa ni, lahko pa najdemo drugega, bôsti v ocí; v eSSKJ 2000 najdemo ekspresivni pomen glagola zarézati »povzrociti neugodje« in npr. »neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale«. Lektor lahko zaradi sobesedila postane pozoren tudi na možnost pomenskega odtenka. Ce je opozorilo upraviceno, ga avtor sprejme. Npr. Vagon, v katerem so sami sedeli, je bil ves obsijan od toplega sonca. = v katerem so sedeli sami. Vcasih avtor najde novo rešitev, npr. In moj spremljevalec se je v svojem in – po nasmešku – tudi v mojem imenu uklonil, ob zidu visoko iztegnil desnico in prislonil nanjo, medtem ko je zaprl oci, svoj obraz = LEKTOR: desnico, in medtem ko je zaprl oci, prislonil nanjo svoj obraz; AVTOR: desnico in prislonil nanjo, oci je medtem zaprl, svoj obraz. Ne tako redko se zgodi, da je v besedilu kak jezikovni popravek, ki vzbuja dvom, npr. Poloti se me srbecica po celem telesu = vsem telesu. Lektor je pridevnik cel zamenjal z zaimkom vse. V eSP 2003 je pri pridevniku cél v zgledu »/cel/o vožnjo klepetati med vso vožnjo« rabljena oznaka knj. pog. (‘knjižno pogovorno’), ki je uporabljena za »prvin/o/ knjižnega jezika, ki je v rabi zlasti v bolj sprošcenih govornih položajih« (Slovenski pravopis, 2003, § 1060); pri celostnem zaimku včs so mdr. besedne zveze »/ves/ dan, gozd, krompir, obraz«, »/vse/ hlace«, »/vsa/ njiva«, »/vsa/ vas«, »/vse/ leto, sadje, seme«. V slovarskem delu pravopisa je mogoce takšno oznako najti v 1062 geselskih clankih; med njimi so tisti, v katerih je navedena zamenjava, npr. »/cel/o vožnjo klepetati med vso vožnjo«, lahko tudi sopomenka, npr. »túlpa -e ž (u) knj. pog. tulipan«; »jesti vecerj/o/ vecerjati«, in tisti, v katerih je v pokoncnem oklepaju, ki zaznamuje mdr. »približni pomen«, »usmerjevalno razlago« in »custveno nevtralno vzporednico« (Slovenski pravopis, 2003, § 1237) v pokoncnicah napisana razlaga, npr. »prime za vsako /delo/ |vse dela|«. V eSSKJ 2000 ima pridevnik cél razlago »ki zajema doloceno stvar v njenem polnem obsegu« in mdr. besedne zveze »celo knjigo«, »celo steno«, »celo popoldne«, »s celim telesom«, »po celi deželi«, »celo življenje«, zaimek včs pa razlago »ki zajema polno vsoto sestavnih delov, enot cesa« in mdr. besedne zveze »ves obraz«, »po vsej deželi«, »ves dan in vso noc«, »med vso vožnjo«, »vse življenje«, »vse svoje premoženje« (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000). Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle V slovnici je receno, da »/z/aimek ves v vseh številih oznacuje polno mero« in se rabi »tudi kot kolicinski izraz« (Toporišic, 2000, str. 344). Zanimiva je ugotovitev Janeza Gradišnika, znanega ne samo kot uglednega prevajalca, ampak tudi varuha knjižne slovenšcine, avtorja jezikovnih prirocnikov, obdelovalca, kot sam pravi, »težavnih mest« (Gradišnik, 1993, str. 5) sodobne slovenšcine, da se pridevnik cel »lahko brez vidnega razlocka menjuje z izrazi ves, vsa, vse: ves dan ali cel dan, celo leto in vse leto, cela ulica ali vsa ulica« (Gradišnik, 1993, str. 25).5 Kaj se v pisnih besedilih uporablja, lahko preverimo v korpusu Gigafida6 ali Kres7. Pregled besednih zvez v Gigafidi vse telo (4548 pojavitev; v nadaljevanju p.) in ves dan (21 933 p.) ter celo telo (1595 p.) in cel dan (7934 p.) pokaže vec kot 70-odstotno prednost v prid zaimku ves, a tudi dobrih 25 % (v leposlovju v zvezi cel dan 480 p. oziroma 30,6 % in celo telo 132 p. oziroma 25,4 %) v prid rabe pridevnika cel ni zanemarljivih (Gigafida, B. l.). Lektor se v takih primerih znajde v primežu pravopisne in slovnicne norme na eni in rabe na drugi strani, odlocitev obeh, lektorja in avtorja, o eni ali drugi možnosti pa je arbitrarna. 3.2.1.2 besedni in stavcni red V slovnici so predstavljena merila in pravila za besedni in stavcni red, in sicer za stilno nezaznamovani besedni red (Toporišic, 2000, str. 668–677) in stilno nezaznamovani ali subjektivni red (Toporišic, 2000, str. 677–678), že uvodoma pa je receno, da nam jezikovni cut »takoj pove, ce jih kdo krši, in v mnogih primerih zlahka pokažemo, kako je prav ali bolj navadno« (Toporišic, 2000, str. 667). Lektor mora vanj posegati nadvse previdno. Še posebej to velja za leposlovje, zato je nujno, da »posvoji« avtorjev slog, enako kot ga je pred njim prevajalec, in da zaupa prevajalcu, ki se je med procesom prevajanja moral prvi poglobiti in vživeti v slog izvirnika. Noben pregledovalec prevajalcevega besedila se ne more tako mocno poglobiti v besedilo, kot se je ravno on. Ce se lektor tega zaveda, lahko previdno poseže tudi v besedni in stavcni red ter skladenjsko zgradbo, vendar v leposlovnih besedilih spremembo navadno samo predlaga. Ker na tem mestu ni mogoce navesti sobesedila, ki upravicuje lektorski predlog, se je mogoce zanesti samo na prevajalcevo potrditev predlaganega popravka. – Ko smo se tedaj posedli po jedilnici, je klasika igrala cisto po tihem, želodec se mi je skrcil. = cisto po tihem igrala klasika – Še danes zjutraj sem se prebijala skozi tlacni tubus podzemne in se mucila s kovcki na postaji. = na postaji mucila s kovcki 5 Usmerja tudi na geslo ves, ki ga v prirocniku ni. 6 Gigafida: http://www.gigafida.net/. 7 Kres: http://www.korpus-kres.net/. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? – Nekega dne, ko sem bila pogreznjena v temo, zasledujoc obris Konzulove postave, me je neka robustna in grda paznica prišla iskat v celico. Potegnila mi je trak z oci in me prisilila, da sem ji sledila. = prišla iskat v celico neka robustna in grda paznica Pojasnilo: Iz besedila je znano, da je junak v celici, vanjo ga je prišla iskat paznica in ona mu je potegnila trak z oci. Tu je upoštevano nacelo clenitve po aktualnosti, tj. zaporedje stavcnih clenov »po nacelu manjše oziroma vecje obvestilnosti«, to pomeni delitev povedi na izhodišce ali temo oziroma /bolj/ znano, prehod, navadno povedek, in jedro ali remo oziroma to, kar je v povedi novega, osrednjega (Toporišic, 2000, str. 660 in 679). – Žal se je kmalu pridvizala /poudar. pis./ po stopnicah neka starejša ženska iz prvega nadstropja in naju ozmerjala v svojem jeziku. Seveda nisva nicesar razumela od vsega, kar je govorila. = Žal je po stopnicah kmalu prihitela ALI se je podvizala /…/ Od vsega, kar je govorila, seveda nisva nicesar razumela. ALI /…/ seveda nisva razumela prav nic. ALI Nicesar, kar je govorila, seveda nisva razumela. Seveda ni nujno, da bi avtor predlagano spremembo besednega in stavcnega reda sprejel in vztraja pri svoji razlicici. Npr. Najsi sta potem mati in sestra še tako silili vanj s prijaznim priganjanjem, je cetrt ure samo pocasi zmajeval z glavo, zapiral oci in ni vstal. = s prijaznim priganjanjem še tako silili vanj, […] Ceprav je lektorju jezikovni cut zaradi poudarnega clenka še narekoval spremembo besednega reda, je vsiliti ne more, saj objektivnih jezikovnih argumentov za kaj takega ni. In avtor ima zadnjo besedo. Vcasih je treba v besedilu razrešiti tudi kak dvom. V povedi A tiste zunaj je mucila predvsem negotovost, ta, in opravicevala njihovo ravnanje gotovo nekaj manjka, vendar bi lektor lahko tvegal, ce bi sam vstavil besedo ali besedno zvezo. To zlahka stori avtor, in popravljena poved postane razumljiva: A tiste zunaj je mucila negotovost, prav ta, in opravicevala njihovo ravnanje. 3.2.1.3 skladenjska zgradba Vsa lektorjeva pozornost mora biti usmerjena tudi na skladenjsko zgradbo. Za upravicenega se izkaže naslednji popravek: Sestra je skušala kajpak cim bolj zabrisati mucnost tega stanja, in bolj ko je mineval cas, bolj se ji je to tudi posrecilo, /…/ = in bolj ko je mineval cas, bolj ji je to tudi uspevalo. V obeh delih tovrstne stopnjevalne zveze rabimo nedovršnik. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle 3.2.2 nepotrebni in neupraviceni jezikovni posegi V lektoriranih besedilih, ki jih dobita v ponovno branje urednik in avtor, se znajdejo tudi nepotrebni ali celo neupraviceni lektorski popravki, ki jeziku dajejo »bolj izdelano podobo« in ga tako klešejo, bolj kot je potrebno, saj ga uniformirajo. Mednje sodijo izbira variantnega zapisa, menjava besed (možno je spreminjanje pomena), odvecno vstavljanje besed (spreminjanje pomena), spreminjanje besednega in stavcnega reda, poseganje v pišcev in/ali prevajalcev slog, tudi krajšanje povedi, neupravicena menjava locil ipd. 3.2.2.1 zapis Vprašanje je, zakaj bi bilo treba v povedi Predvsem pa so ji zbujala grozo zaprta okna v restavracijah = vzbujala zapis glagola zbujati popraviti v razlicico vzbujati. Pravopis (Slovenski pravopis, 2003) ima v geslu zbújati pri zgledu zbujati sovraštvo oznako redk. (‘redko’), v eSSKJ 2000 sta zbujati in vzbujati samo sopomenki, v SSSJ 2016 ravno tako vzbujati radovednost zbujati (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000; Snoj idr., 2016, str. 1184). Zakaj bi bilo treba kazalcno iztocnico (iztocnico, ki usmerja na drugo iztocnico) sposójati z usmeritvijo na iztocnico izposójati razumeti tako, da se v povedi Tudi v obcinski knjižnici si jih sposojam popravi zapis v izposojam? Sama pogostnost rabe posameznih oblik (v Gigafidi npr. sposojati 1677 p., od tega v leposlovnih besedilih 62 p.; izposojati = 2551 p., v leposlovnih besedilih = 32 p.) ne more biti zadosten razlog. Temeljitejši premislek zahteva lektorjev popravek na to sva že pogosto pomislili = veckrat, za katerega v eSP 2003 in eSSKJ 2000 na prvi pogled ni mogoce najti pravega argumenta. A kot je mogoce razbrati predvsem iz SSSJ 2016, kratnostni prislov pogósto »|izraža, da se dejanje veckrat pojavi, ponovi| pogosto obiskovati « (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000; Snoj idr., 2016, str. 699), kratnostni prislov včckrat pa »1. |izraža, da se dejanje ponovi v vecjem številu| veckrat povedati isto« /…/ 2. |izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob vec priložnostih| Veckrat pove pravi vzrok izostanka, vcasih pa se tudi zlaže« (Snoj idr., 2016, str. 1143). Ceprav oba lahko uporabljamo z dovršno in nedovršno obliko glagola (veckrat/ pogosto pomisliti in veckrat/pogosto misliti), takšna prosta zamenljivost zaradi clenka že, ki mdr. »izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja pred casom govorjenja, do casa govorjenja ali v casu govorjenja« (Žele, 2014, str. 77), v navedeni besedni zvezi ni ustrezna. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? 3.2.2.2 besede in besedne zveze Prepogosto se dogaja, da lektorji po nepotrebnem zamenjujejo pomensko prekrivne besede. Verjetno se ravnajo po lastnem jezikovnem cutu in pri tem zanemarjajo avtorjevega. Zaupanje v lastni jezikovni cut marsikoga odvrne od vpogleda v slovarje. Že samo ob pogledu vanje bi se lahko prepricali, da so le poiskali sopomenko, ki se zdi njim samim primernejša. Na primer: Sedim pred racunalnikom in bolšcim v besedi, ki sem ju ravnokar natipkala = pravkar. Po eSP 2003 sta pri casovnem prislovu rávnokar zgleda »Vlak je /ravnokar/ odpeljal; /ravnokar/ nakošena trava«, pri casovnem prislovu prŕvkar pa Avtobus je /pravkar/ odpeljal; /pravkar/ nabrana jabolka. (Poudar. pis.) V eSSKJ 2000 izvemo, da – rávnokar »1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravnokar odpeljal; /…/ ravnokar nakošena trava 2. izraža socasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališca govorecega: ceta se je ravnokar pripravljala h kosilu, ko je trobentac zatrobil alarm /…/«; – prŕvkar pa »1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je pravkar odpeljal; /…/ pravkar nabrane jagode /…/ redko v tisti hiši smo do pravkar stanovali do pred kratkim 2. izraža socasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališca govorecega: bataljon se je pravkar odpravljal na položaje, ko so napadli sovražniki /…/ 3. publ. vsak hip, takoj: pravkar se bo zdanilo«. (Poudar. pis.) V SSSJ 2016 je casovni prislov rávnokar kazalcna iztocnica (Snoj idr., 2016, str. 866), od katere je z znamenjem . usmerjeno na iztocnico prŕvkar (Snoj idr., 2016, str. 766), torej, kot izvemo v uvodnem delu slovarja, k »najpogosteje rabljen/ emu/ in najbolj nevtraln/emu/ sinonim/u/« (Snoj idr., 2016, str. 11),8 ki je t. i. »dominantna iztocnica« (Snoj idr., 2016, str. 13). Posebno pozornost zahtevajo besede, ki niso sopomenke v vseh pomenih. Pridevnika lahen in rahel se resda pomensko tudi razlikujeta, a sta v dveh pomenih – »2. |ki se ne pojavlja v izraziti obliki|« in »3. |ki dosega nizko stopnjo glede na ucinek, cutno zaznavnost|« (Snoj idr., 2016, str. 861) – sopomenki. Popravek lahna živcnost = rahla je torej neupravicen, saj je ekspresivnost zabrisana. V besedni zvezi odnesla pete = odmaknila sicer ekspresivnost ostaja, a je popravek, kot se 8 V SSSJ 2016 sta v uvodnem delu rabljena oba izraza: sinonim in sopomenka. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle je mogoce prepricati v eSSKJ 2000 (»ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti«), neupravicen (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000). V isti povedi sta dve besedi, ki ju je lektor po nepotrebnem zamenjal: Dva tedna so me gnali skozi smrdece muzeje in s kadilom okužene cerkve. = gonili, smrdljive. V SSSJ 2016 sta dominantni iztocnici gnáti (Snoj idr., 2016, str. 220) in smrdljív (Snoj idr., 2016, str. 975). »Katera od teh /poimenovalnih/ možnosti se uresnici v besedilu, tj. kateri sinonim je uporabljen, je odvisno od vsakokratne tvorbe besedila, ki se podreja enkratnosti vsebine in ubeseditvene potrebe.« (Snoj idr., 2016, str. 11) Ceprav »/v/ pomenoslovni teoriji ne manjka opozoril, da popolnih sinonimov, tj. leksikalnih enot, ki bi bile pomensko povsem enake in hkrati popolnoma zamenljive v besedilu, dejansko ni/./« (Snoj idr., 2016, str. 12), samo pogostost rabe kakega sinonima (v korpusu Gigafida ima ravnokar v leposlovju 1063 pojavitev, pravkar 3127; goniti 113 p., gnati 761; smrdec 113 p. in smrdljiv 286 p.) ne more biti razlog za zamenjavo. Podobno je tudi z nepotrebno menjavo vezniškega sredstva kadar (lektorju se je zdela pogovorna) s ko, npr. Ne sme se takole držati, ne zaradi mene, ne kadar je z mano. = ko. V eSSKJ 2000 se je mogoce prepricati, da kŕdar »v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti casa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišce, kadar hoce«, »v casovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: delavski svet naj poseže, kadar ravna uprava samovoljno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita« (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000). Verjetno marsikoga napelje k popravku oznaka star. (‘starinsko’) »za izražanje istocasnosti ali predcasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko«. Lektorji sopomenko v ležecem tisku v slovarskem delu eSP 2003 prepogosto razumejo kot obvezni popravek, tudi v leposlovnih besedilih. Npr. »popôldan2 /…/ popoldne: odpotovati /popoldan/« in »vijólicen -cna -o; bolj /vijolicen/ (.) /vijolicn/a bluza vijolicasta«, »spádati -am nedov. /…/ Knjige /spad/ajo na polico «, »sodíti in sóditi -im nedov. /…/ Živila /sod/ijo v shrambo spadajo«. Potem popravljajo v nedeljo popoldan = popoldne; v svojem vijolicnem naslanjacu = vijolicastem; je sodila v cisto nasprotni spekter cloveštva = spadala. Vendar kot je razvidno iz eSP 2003, § 1062, »sopomenka v ležecem tisku brez oklepaja zaznamuje v knjižnem jeziku nevtralno ali navadnejšo dvojnico«, o cemer se je mogoce prepricati tudi v korpusu Gigafida, v katerem sta v izraziti prednosti prislov popoldne (112.104 p.) in pridevnik vijolicast (16.510 p.), a tudi njuni sopomenki se rabita dovolj pogosto (prislov popoldan 15.189 p., pridevnik vijolicen 6777 p., v leposlovju je v izraziti prednosti popoldne, med rabo vijolicen in vijolicast ni pomembne razlike; rabo glagolov spadati in soditi pa je zaradi njune vecpomenskosti nemogoce primerjati). Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? Predlog popravka v povedi Ne vem, kaj naj z njim, ko kam vstopim ali ko preneha deževati. = neha je neupravicen, argument zanj (»S predpono ne pridobimo nicesar, pogovornosti vsaj na Štajerskem bližje: nehati!«) pa nestrokoven. V eSSKJ 2000 in SSSJ 2016 se razlagi obeh glagolov le malo razlikujeta; v zgledih za brezosebno rabo je v eSSKJ 2000 mogoce najti tako »prenehalo deževati, snežiti« kot »nehalo deževati, snežiti«, v SSSJ 2016 sta nehati in prenehati sopomenki; v korpusu Gigafida je razlika med njima po številu pojavitev majhna (nehati deževati 195 p. in prenehati deževati 155 p.). 3.2.3 nepravilni jezikovni posegi Tovrstni posegi so pogosto posledica nerazumevanja besedila (npr. avtorjeve izbire besed ali besednih zvez in sloga ter lektorjevega slabega poznavanja pravopisnih in slovnicnih pravil), vcasih tudi osebnega okusa. Zanje lahko recemo, da malicijo jezik. 3.2.3.1 besede in besedne zveze Za nekatere zamenjave besed res ni mogoce najti nobenega argumenta, npr. precej dvomim = zelo (po eSSKJ 2000 precéj mdr. izraža »rahlo omejitev«, zeló pa »visoko stopnjo«); ustreznost razlicnih vin = primernost (kljub sopomenskosti pridevnikov ustrezen in primeren ima pridevnik ustrézen v eSSKJ 2000 še razlago »ki je v skladu z dolocenimi dejstvi: ustrezna ocena položaja /…/«) (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000). Druge menjave so poskus spreminjanja manj obicajnih besednih zvez v obicajne, ne da bi lektor prepoznal možnost vpliva izvirnika na prevedek. Npr. lepljive ulice = spolzke; ne pušca listja in iglic = trosi. Nerazumljiv je popravek v besedni zvezi redki lasje = tenki, saj še sopomenki nista, ampak besedi z razlicnimi pomeni (tenek/tanek s protipomenko debel in redek s protipomenko gost). Cisto nejasen je npr. popravek glagola nategniti v povedi Smem nategniti tistega, ki je nategnil mene? = navleci, navlekel. Ceprav je glagol nategníti v tu rabljenem pomenu v eSP 2003 oznacen kot žargonski in ima knjižni sopomenki nalagati, prevarati, še zamenjava z eno od knjižnih sopomenk v leposlovju ne bi bila upravicena, kaj šele takšna, kot je. Še posebej problematicno je vstavljanje besed, npr. /…/ medtem ko bom njen kriticni pogled na življenje potrebovala za vedno. In tako si ga omislim. = ga kar omislim. Clenki sami po sebi nimajo »niti predmetnega niti slovnicnega samostojnega Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle pomena«, ampak »šele v vsakokratnem besedilu dobi/jo/ konkretni skladenjski pomen« in »ohranjajo izrazito komunikacijsko (konektorsko) vlogo, s tem pa tudiizrazito vplivanjsko vlogo« (Žele, 2014, str. 9). V popravljeni besedni zvezi je clenek kar povezovalni navezovalni clenek in pomeni ‘brez razloga’ (Žele, 2014, str. 34–35), to pomeni, da je lektor z dodajanjem clenka spremenil pomen. 3.2.3.2 pravopis in slovnica Lektor povsem po nepotrebnem izraža, kaj mu je v leposlovju ljubše (sic!), in npr. namesto oklepaja predlaga oklepajni pomišljaj (»pomišljaj, ki je v rabi namesto oklepaja, zlasti pri vrivanju v bolj zapleteno zložene povedi«; (Slovenski pravopis, 2003, § 1135), npr. /…/ naj se oglasim (v grobem enkrat na cetrtletje, najpogosteje pri kakšni neokusni formalni priložnosti), da bi si /…/ = /…/ naj se oglasim – v grobem enkrat na cetrtletje, najpogosteje pri kakšni neokusni formalni priložnosti –, da bi si /…/ (»za drugim pomišljajem lahko pišemo vejico«; (Slovenski pravopis, 2003, § 392). V eSP 2003, § 443, je pravilo, da se »/n/amesto oklepaja /se/ pri vrinjenem stavku glede na vrsto besedila poudarjalno rabi tudi pomišljaj«, v njem pa zgled »Komaj je zatisnil oci – clovek bi pomislil, da je minila le minuta – se je zbudil, in dan je bil.«9 Med nerazumljive popravke sodi spreminjanje sedanjika v prihodnjik, npr. »Drugo leto, rožica, drugo leto pa se res odpeljemo v Italijo, cisto gotovo,« me je tolažila mama. = se bomo res odpeljali. V slovnici se je mogoce prepricati, da s sedanjikom izražamo tudi prihodnost, sicer pogosteje z dovršnimi kot nedovršnimi sedanjiki, a tudi s temi »posebno pogosto v zvezi s prislovnimi dolocili casa« (Toporišic, 2000, str. 393). 3.2.3.3 slog Lektorji se vecinoma zavedajo, da ne morejo kar tako posegati v pišcev slog. Težava je v tem, da s predlogi pogosto pretiravajo in z njimi obremenjujejo avtorja. Že po vzorcnem pregledu besedila in imenu uglednega pisca ali prevajalca bi jim moralo biti jasno, kaj bodo z besedilom poceli. S predlogom popravka povedi Ko je žametna obleka z vzorcem batika privalovala k meni v klop, se je prav ljubeznivo nasmehnila = z žametno obleko z vzorcem batika 9 Kot se lahko prepricamo v korpusu Nova beseda, gre za prirejeno poved iz Polikarpa Ivana Can karja (»Komaj je zatisnil oci – mislil bi navaden clovek, da je minila le minuta – se je vzbudil in dan je bil.«). Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? privalovala in pripombo »Sicer bi se nasmehnila obleka!« se ni mogoce strinjati, saj posega v avtorjev slog.10 Med nerazumljive predloge popravka sodi temeljito preoblikovanje povedi. – /…/ in Hanele zanjo umre. Žalost se naseli v njenih oceh, saj mora zaradi ljubezni in novega življenja v mestu umreti za tiste, ki so zanjo do tedaj pomenili cel svet. – = In Hanele se, ker mora zaradi ljubezni in novega življenja v mestu za tiste, ki so zanjo do tedaj pomenili ves svet, umreti, v oceh naseli žalost. Popravljena poved je zaradi vnosa sestavin iz predhodne povedi, težko razvozljivega dajalnika tujega ženskega imena na -e v nadrednem stavku (In Hanele se v oceh naseli žalost) in spremenjenega besednega reda zdaj težje berljiva, odvec pa je tudi spreminjanje veznika saj (pojasnjevanje) v ker (vzrok). 3.2.4 lektorjeva nemoc Vseh pomanjkljivosti in slabosti jezikovnega urejanja besedil ne moremo zvaliti na lektorjeva ali urednikova pleca, saj slabih besedil ne urednik ne lektor ne moreta spraviti v red. Poleg tega so poglavitni jezikovni prirocniki zastareli, v jezikovnih svetovalnicah pa komaj sproti odgovarjajo na številne jezikovne zagate pišocih. 3.2.4.1 besedilna zgradba V najvecji zadregi se lektor znajde, ce dobi v jezikovno urejanje besedilo, v katerem tako rekoc ni slovnicnih in pravopisnih napak in pomanjkljivosti, a se v celoti ali posameznih delih težko bere in celo napacno razume. Ugotovitvi, da je pri prevajanju vecji problem od »jezikovnih zdrsov« in stvarnih napak »presevanje stavcne strukture jezika« (Blatnik, 2017, str. 94), je mogoce dodati še »presevanje« medpovedne in nadpovedne zgradbe besedila ter logicno povezanost njegovih delov. Popravljanje besedilne zgradbe ne sodi med lektorjeve naloge. Kakšno delo bi ga cakalo, ce bi se tega lotil, si lahko ogledamo v kratkem odlomku iz knjige Titova velika prevara (Batty, 2015, str. 202–203). – Prej tisto poletje, ko je Tito užival gostoljubje Britancev na Visu, so partizani znova predlagali Nemcem skupno akcijo, da bi nasprotovali zavezniškemu izkrcanju v Julijski krajini. Ponudbo feldmaršala Alexandra februarja 1945, da 10 Predlagano besedno zvezo z žametno obleko lahko razumemo, kot da jo je npr. imela v rokah, besedna zveza v žametni obleki pa bi res pomenila, da je bila ‘oblecena v žametno obleko’. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle bi poslal zavezniške enote, ki bi pomagale partizanom pospešiti nemški umik, je Tito nemudoma zavrnil. To bi prihranilo tisoce partizanskih življenj in najbrž skrajšalo vojno. Toda partizansko vodstvo je bilo tako paranoicno do navzocnosti zaveznikov v Jugoslaviji, da je Kardelj za Titovo zavrnitev izjavil, da je »rešila našo revolucijo«! – = Tisto poletje, ko je Tito še užival gostoljubje Britancev na Visu, so partizani znova predlagali Nemcem skupno akcijo proti zavezniškemu izkrcanju v Julijski krajini. Tito je februarja 1945 nemudoma zavrnil ponudbo feldmaršala Alexandra, da bi poslal zavezniške enote, ki bi partizanom pomagale pospešiti nemški umik. To bi prihranilo tisoce partizanskih življenj in najbrž skrajšalo vojno. Toda partizansko vodstvo je bilo zaradi navzocnosti zaveznikov v Jugoslaviji tako paranoicno, da je Kardelj o Titovi zavrnitvi izjavil, da je »rešila našo revolucijo«! Besedna zveza prej tisto poletje, ki je ni mogoce najti ne v korpusu Nova beseda ne v Gigafidi, je dobesedni prevod angleške earlier that summer. Dodajanje clenka še je mogoce zaradi konteksta. Kazalni zaimek to, ki je v vlogi povezovala nazaj oziroma anaforicnega konektorja, se nanaša na najbližji del povedi. Ne Titova zavrnitev, ampak umik Nemcev, pri katerem bi pomagale zavezniške enote, bi prihranil tisoce partizanskih življenj. – Edini popravek, ki bi ga moral narediti lektor, je sprememba predloga za v o. Ne v pravopisu, ne v slovarju, ne v Vezljivostnem slovarju slovenskih glagolov (Žele, 2011) ne moremo najti potrditve o pravilnosti zveze. Preverimo jo lahko v geselskem clanku sopomenke ręci v eSP 2003 (»reci komu/cemu kaj o kom/cem«). 3.2.4.2 jezikovne zagate Tudi izkušen lektor in vešc avtor se lahko znajdeta v težavah, kadar v slovnici, pravopisu, slovarju ne najdeta zadovoljivih odgovorov. Nekatere vendarle lahko poišceta v razlicnih jezikovnih svetovalnicah na spletu ali jim zastavita vprašanje, npr. v Jezikovni svetovalnici11 na Franu,12 ŠUSS-u,13 v Jezikovnih pogovorih Lektorskega društva Slovenije14 in v Slovnicnih nasvetih podjetja Amebis,15 pri katerem že ponujajo tudi avtomatsko lektorico.16 11 Jezikovna svetovalnica: http://svetovalnica.zrc-sazu.si/. 12 Fran: http://www.fran.si/. 13 ŠUSS: http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/iskanje.html. 14 Jezikovni pogovori Lektorskega društva Slovenije: http://www.lektorsko-drustvo.si/jezikovni -pogovori. 15 Amebis: http://www.amebis.si/novice/c/nasveti. 16 Amebis Besana: http://www.amebis.si/amebis-besana. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? Še najbolje je, da lektor tistega, za kar v nobenem od omenjenih prirocnikov ali nasvetov ne najde odgovora ali utemeljitve, ne popravlja. Ce npr. v priredni zvezi najde ponovljeno razlicico predloga z/s (tip z zdravnikom ali s farmacevtom, s ploskanjem ali z vzkliki), jo tudi pusti, ceprav zgledi v slovarju, delno pravopisu in rabi kažejo, da je v precejšnji prednosti opušcanje razlicice z/s v drugem delu zveze; ce je ni (tip z zdravnikom ali farmacevtom, s ploskanjem ali vzkliki), razlicice s ne vstavlja. Ravno tako naj se zadrži npr. pri spreminjanju predloga s v iz v besedni zvezi s tega zornega kota = iz, kot je popravljeno v pregledanem prevodu, ceprav s samostalnikom, logicisticno gledano, uporabljamo predlog iz (iz kota – v kot, ne na kot). V eSSKJ 2000 namrec v geselskem clanku iztocnice zóren2 -rna -o najdemo zgled »dogodek smo obravnavali z razlicnih zornih kotov« (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000), v korpusu Gigafida pa sta besedni zvezi iz zornega kota in z zornega kota približno enako zastopani (590 p. : 529 p.). Logar Berginceva in Verovnikova (2001, str. 369) sicer omenjata, da je le 26,2 % anketiranih lektorjev iz zornega kota popravilo v z zornega kota, »59 % jih napake /sic!/ ni opazilo 14,8 % pa jih je predlagalo popravke kot ‘povsem nanovo’, ‘v novi luci’, ‘s povsem novega gledišca’, ‘na popolnoma/cisto nov nacin’ ipd.« Vse kaže, da gre za dvojnicno rabo in táko se navadno sprejme tudi v nove slovarje. Vcasih spet ne gre drugace, kot da se lektor zanese na lastni premislek. Med pogoste jezikovne zagate sodi ujemanje povedka s priredno zloženim osebkom v številu in/ali spolu; to dokazujejo tudi odgovori v Jezikovni svetovalnici na Franu in ŠUSS-u, a še vedno se najde kako jezikovno vprašanje, na katero ni mogoce najti odgovora. Npr. /…/ da se v vecini primerov /…/ policija celo v velikih mestih, kot so Marseille ali Montevideo ali Minneapolis, ne vpleta vanje = je. Ujemanje v številu priredno zloženega osebka, v katerem je vezniško sredstvo locni veznik ali, in povedka je v slovnici prikazano z dvema zgledoma »Tja bova šla ali ti ali jaz (poleg: Tja boš šel ali ti ali jaz)« (Toporišic, 2000, str. 609). Vendar bi si z njima težko pomagali, saj navedena zveza ni samo locnopriredna in ne gre samo za »zameno prvega in predhodnega« (Toporišic, 2000, str. 647), ampak tudi za naštevalnost in mnogovezje. O tem in o rabi vejice se lahko prepricamo tudi v eSP 2003, § 320, veznik ali pa je celo poimenovan kot »naštevalni«. Pomagamo si lahko tudi s spreminjanjem dela povedi velika mesta so Marseille(,) ali Montevideo(,) ali Minneapolis, in ne velika mesta je. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Marta Kocjan Barle 4 sklep Na podlagi vzorcnega pregleda lektoriranih besedil lahko sklenemo, da za jezikovne popravke vecinoma obstajajo objektivna strokovna merila in da je zanašanje zgolj na lastni jezikovni cut lahko varljivo. Poklicni lektor se sicer lahko znajde v zadregi, kadar se sooci z nerazumljivimi deli besedila ali naleti na jezikovna vprašanja, na katera si kljub preverjanju v že zastarelih prirocnikih in jezikovnih svetovalnicah ne zna odgovoriti. Tega se vse bolj zavedajo tudi v Lektorskem društvu Slovenije,17 v katerem si prizadevajo za stalno izobraževanje svojih clanov. Poklicna etika od lektorjev zahteva, da svoje delo korektno in strokovno opravijo ter se po svojih najboljših moceh izogibajo predvsem uniformiranju jezika v leposlovnih besedilih in si prizadevajo za vse njegovo bogastvo in raznolikost. Toporišic (2000, str. 725) opozarja, da »/v/sakdo pac vidi in doživlja svet po svoje in ga temu primerno tudi nehote v besedi po svoje oblici. To se deloma kaže ne le v tem, da na svojski nacin izbira od obstojecih skladenjskih vzorcev in besed, ampak da iz prvih dela tudi nove povezave, besede pa tudi sam tvori, zlasti npr. v strokovnih in umetnostnih (in tudi v preostalih dveh)18 zvrsteh.« navedeni viri Batty, P. (2015). Titova velika prevara: kako je Tito zavajal Churchilla. Ljubljana: Nova obzorja. Blatnik, A. (2017). Prevodno leposlovje. V B. Bizjak Zabukovec idr., Založniški standardi (str. 89–97). Ljubljana: Cankarjeva založba. Gigafida. (B. l.). Kamnik: Amebis. Pridobljeno 16. 10. 2017 s spletne strani: http://www. gigafida.net Gradišnik, J. (1993). Slovensko ali angleško?: prirocnik za dobro slovenšcino. Celje: Mohorjeva družba. Keber, J. (2015). Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno 14. 1. 2018 s spletne strani: http://www.fran.si/192/janez- keber-frazeoloski-slovar-slovenskega-jezika Kocjan Barle, M. (2017). Jezikovno urejanje. V B. Bizjak Zabukovec idr., Založniški standardi (str. 137–158). Ljubljana: Cankarjeva založba. Lenarcic, B. (2003). Odzivom brez izzivov. Sodobnost, 67(7–8), 801–815. Lenarcic, S. (2005a). Dozdevanja in podtikanja uredništva Sodobnosti. Sodobnost, 69(7–8), 1030–1038. 17 Lektorsko društvo Slovenije: http://www.lektorsko-drustvo.si/. 18 Mišljeni sta prakticnosporazumevalna in publicisticna besedilna funkcijska zvrst. Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 Likanje ali klesanje jezika? Lenarcic, S. (2005b). Lektoriranje zaradi lektoriranja (in »Svetega pravopisa«). Sodobnost, 69(2–3), 207–219. Lenarcic, S. (2010). Bo kdo ustavil in popravil lektorski aparat? [blog zapis]. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 14. 1. 2018 s spletne strani: http://www.popravopis.si/o_lektoriranju_1a.html Logar Berginc, N. in Verovnik, T. (2001). Normativnost slovenskih jezikovnih prirocnikov v lektorjevih rokah. Slavisticna revija, 49(4), 359–374. Majdic, V. (1988). Proti lektorskim pretiravanjem. Jezik in slovstvo, 33(7–8), 193–200. Rozman Roza, A. (2015). Male in velike težave »pravilne« slovenšcine. Filološke studije, 13(2), 291–297. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ra movša ZRC SAZU. Pridobljeno 16. 1. 2018 s spletne strani: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html Slovenski pravopis: 2001. (2003). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 16. 1. 2018 s spletne strani: http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html Snoj, J., Ahlin, M., Lazar, B. in Praznik, Z. (2016). Sinonimni slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. Toporišic, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Vitez, P. (2009). Lektoriranje in odgovornost. V M. Stabej (ur.), Infrastruktura slovenšcine in slovenistike (str. 393–399). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Žele, A. (2011). Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (skrajšana knjižna izdaja). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, A. (2014). Slovar slovenskih clenkov. Ljubljana: Založba ZRC. Marta kocjan barle e-pošta: marta.barle@gmail.com Knjižnica, 2017, 61(4), 59–77 družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah Social media and libraries: a survey of the use of Facebook in Slovenian public libraries branka bizjak zabukovec Oddano: 8. 11. 2017 – Sprejeto: 5. 2. 2018 1.03 Kratki znanstveni prispevek 1.03 Short scientific article UDK 027.022:316.472.4:004.738.5 izvlecek namen: V raziskavi analiziramo uporabo Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah. Metodologija/pristop: Raziskava je sestavljena iz predstavitve teoretskih izhodišc ter iz opisne statisticne in vsebinske analize. analiza/rezultati: Facebook pri svoji komunikaciji z uporabniki uporablja vecina slovenskih splošnih knjižnic, med nacini uporabe pa obstajajo velike razlike. Te se pojavljajo v številu sledilcev, ki jih ima posamezna stran, v številu objav, intenzivnosti, kako se uporabniki vpletajo v objave, prav tako v tipih objav. Knjižnicarji prepoznavajo možnosti, ki jim jih za komunikacijo z uporabniki nudi Facebook, in jih v doloceni meri tudi izkorišcajo, obstaja pa še veliko prostora za napredek. omejitve raziskave: V raziskavo smo vkljucili objave, ki so se na casovnici posameznih strani na Facebooku pojavile v casu od 1. 9. 2017 do vkljucno 16. 10. 2017. Analizirali smo podatke, ki so na voljo vsem uporabnikom Facebooka; do statisticnih podatkov, ki so na voljo samo administratorjem posameznih strani na Facebooku, nismo imeli dostopa. izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava knjižnicarjem in drugim zainteresiranim nudi pregled nad uporabo Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah in nakazuje morebitne smeri izboljšav. kljucne besede: družbeni mediji, družbena omrežja, Facebook, splošne knjižnice abstract purpose: The study examines the use of Facebook in Slovenian public libraries. Branka Bizjak Zabukovec Methodology/approach: The study consists of an overview of theoretical standpoints, descriptive statistics and content analysis. results: Most Slovenian public libraries use Facebook to communicate with their users, however, great differences exist among various manners of communication such as: the number of followers a particular site has, the number of posts, the intensity of users’ reactions to posts, as well as the type of posts. Librarians acknowledge the possibilities Facebook offers for communicating with users and do make use of it to a certain extent, but there is still much room for improvement. research limitations: The survey includes posts that were posted on timeline of individual Facebook pages from 1. 9. 2017 to 16. 10. 2017. We only analyzed data available to all Facebook user, the data available only to Facebook page admins were not included in the survey. originality/practical implications: The study gives librarians and other interested individuals an insight into the use of Facebook in Slovenian public libraries and suggests possible improvements. keywords: social media, social networks, Facebook, public libraries 1 družbeni mediji Družbeni mediji so na splošno definirani kot spletna mesta in aplikacije, ki uporabnikom omogocajo ustvarjanje in deljenje vsebin oziroma druženje (Kingsnorth, 2016, str. 150). Danes najbolj znani družbeni mediji so se zaceli pojavljati po letu 2000. Kmalu so postali pomemben del našega vsakdanjika (Vassilakaki in Garoufallou, 2014, str. 226). Širša dostopnost širokopasovnega interneta in nekoliko kasneje še množicna uporaba pametnih telefonov sta njihovo uporabo in s tem vpliv na naša življenja prignala do nepredstavljivih razsežnosti. Danes smo s številnimi znanci in/ali neznanci povezani samo preko družbenih medijev, na ta nacin spoznavamo nove ljudi, partnerje, sodelavce, kolege, posameznike z enakimi zanimanji in hobiji … Druženje preko družbenih medijev, kulturni fenomen med najrazlicnejšimi uporabniki spleta, tako velja za pomemben napredek na podrocju spleta v 21. stoletju (Aharony, 2012, str. 358). 1.1 razvrstitev družbenih medijev Vsebine v družbenih medijih so lahko besedila, zvok oziroma avdio formati, slike, videi in podobno. Uporabniki lahko te vsebine ustvarjajo, jih priporocajo ali delijo, ocenjujejo razlicne izdelke, storitve in blagovne znamke, se pogovarjajo o aktualnih temah, spremljajo vsebine, povezane z njihovimi hobiji, zanimanji Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah in strastmi, delijo izkušnje in znanje … V družbenih medijih je, skratka, mogoce deliti vse, kar se da deliti po digitalnih kanalih (Ryan, 2017, str. 121). Glede na vsebine, ki jih uporabniki objavljajo v družbenih medijih, in na nacine interakcij družbene medije lahko razdelimo v šest podskupin. 1) Spletne strani, namenjene deljenju spletnih povezav (angl. social media submission sites). Med najbolj poznane sodijo Digg, Reddit, StumbleUpon. Uporabniki tu z drugimi uporabniki delijo povezave do spletnih clankov, novic, blogov, jih opremijo z oznacevalci (angl. tagi) in se o njih pogovarjajo. Ljubitelji knjig na teh straneh lahko delijo in spremljajo popularne vsebine o dolocenih knjigah, avtorjih, dobijo nasvete, kaj brati, katere knjige so trenutno priljubljene, katere knjige berejo njihovi znanci oziroma vplivneži ali pa popolni neznanci, katerih knjižni okus mogoce cenijo. 2) Forumi in klepetalnice, na primer Yahoo Groups in Google Groups. V Sloveniji je najbolj obiskan med.over.net (MOSS, 2017) in številni forumi na raznih tematskih portalih (avtomobilizem.net, ringaraja.net …) in novicarskih portalih. Tu uporabniki nacenjajo razlicne teme in vprašanja z namenom debatiranja o teh temah z drugimi uporabniki. V številnih forumih se tako znajdejo razna knjižna priporocila, debate o doloceni knjigi, avtorju. 3) Strani za deljenje avdio, video, foto in drugih formatov vsebin: YouTube, Vimeo, Pinterest, Flickr, Snapchat, Instagram, Slideshare in podobno. Uporabniki tu ustvarjajo, objavljajo in delijo razlicne formate vsebin in skušajo z njimi dobiti odziv drugih uporabnikov, ki se ga meri po številu ogledov, komentarjev, deljenj, všeckov. 4) Strani za ocenjevanje in rangiranje izdelkov, storitev (angl. reviews and rating sites), na primer Goodreads, Booklikes, NPR, Kirkus Reviews, TripAdvisor, Rotten Tomatoes, IMDb. Uporabniki na teh straneh ocenjujejo razlicne knjige, filme, hotelske, gostinske in druge turisticne nastanitve. Strani koristijo tako koncnim uporabnikom, ki pred nakupom lahko preverijo, kakšne izkušnje imajo z doloceno stvarjo drugi uporabniki, kot tudi ponudnikom storitev ali izdelkov, ki si s pomocjo dobrih ocen uporabnikov dvigajo ugled in potencialno vecajo prodajo. 5) Med družbena omrežja spadajo Facebook, Linkedin, Google+, Twitter in drugi manj znani portali, kjer se uporabniki družijo s prijatelji, vrstniki, kolegi, znanci, ustvarjajo in delijo vsebine. Pri uporabnikih so priljubljeni zaradi številnih možnosti komuniciranja in uporabnosti, pri blagovnih znamkah pa seveda zato, ker jim nudijo možnosti za dvosmerno komunikacijo z uporabniki, že pridobljenimi in potencialnimi kupci in bralci. 6) Blogi ali spletni dnevniki ter zadnje case vlogi oziroma video blogi so priljubljeno spletno orodje. Z njihovo pomocjo vsak uporabnik spleta lahko objavlja spletne vsebine. Vzpostavitev bloga na enem od tovrstnih servisov (Wordpress, Blogger, Tumblr, Squarespace) terja zgolj osnovno spletno Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec pismenost, kar je vodilo v pojav milijonov blogov po vsem svetu. Samo na Tumblrju, Squarespaceu in WordPressu je skupaj 440 milijonov blogov. Sicer pa je številka vseh blogov na svetu še bistveno vecja kot 440 milijonov (How many blogs …, 2016). Blogerji so lahko širši javnosti neznane osebe, podjetja, direktorji, osebe iz sveta zabave, pisatelji, založniki itn. 1.2 zacetki najbolj priljubljenih družbenih medijev Danes najbolj popularni družbeni mediji so nastali na zacetku 21. stoletja in so zelo hitro pridobivali uporabnike. Linkedin, najvecja profesionalnemu mreženjuin druženju namenjena spletna platforma, je nastal leta 2003. Študent Harvarda Mark Zuckerberg je leta 2004 ustvaril Facebook, ki je bil sprva namenjen le študentom Harvarda, kasneje vsem študentom. 26. septembra 2006 pa je Facebook postal dostopen vsem, ki so bili starejši od 13 let in so imeli veljaven elektronski naslov (History of Facebook, 2017). Twitter je bil objavljen julija 2006. Leta 2013 je bil eno najbolj obiskanih spletnih mest (Twitter, 2018). Instagram je bil ob svojem nastanku, leta 2010, mobilna aplikacija za deljenje fotografij, narejena za operacijski sistem iOS, dve leti kasneje pa je bila objavljena še razlicica za operacijski sistem Android in za namizne racunalnike. Leta 2012 so Instagram prodali Facebooku za približno milijardo dolarjev v gotovini in delnicah (Instagram, 2018). YouTube je zacel delovati februarja 2005, prvi video z naslovom »Jaz v živalskem vrtu«, ki prikazuje soustanovitelja YouTuba Jaweda Karima v živalskem vrtu v San Diegu, pa je bil objavljen 23. aprila 2005. Google je novembra 2006 kupil You- Tube za 1,65 milijarde dolarjev (YouTube, 2017). Sodec po lestvici, ki jo pripravlja Alexa1 (The top 500 sites of the web, 2017), je danes YouTube drugo najbolj obiskano spletno mesto na svetu, takoj za Googlom. 1.3 znacilnosti komuniciranja v družbenih medijih Vsaka od številnih zvrsti in podzvrsti družbenih medijev uporabnikom narekuje tip vsebin, ki se objavljajo, in nacin komunikacije, ki je za dolocen družbeni medij sprejemljiv oziroma s katerim uporabniki dosegajo najboljše rezultate in najvecji doseg. Kljub vsemu pa obstajajo splošne zakonitosti oziroma skupne lastnosti komuniciranja v družbenih medijih, ki so lastne vsem zvrstem in podzvrstem in 1 Alexa: http://www.alexa.com. Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah ki jih upoštevajo tako ustvarjalci družbenih medijev kot njihovi uporabniki, pa naj bodo to fizicne osebe ali blagovne znamke oziroma organizacije. 1) Sodelovanje. Vse oblike družbenih medijev temeljijo na sodelovanju in dvosmerni komunikaciji med uporabniki. Vsebine, ki jih uporabniki, tako fizicne osebe kot organizacije, objavljajo v družbenih medijih, niso namenjene avtorjem, ampak njihovim prijateljem, sledilcem, znancem, kolegom oziroma so ustvarjene z namenom, da dolocena vsebina dobi odziv. 2) Odprtost in dostopnost. Vecina družbenih medijev je odprta za povratne informacije in sodelovanje. Spodbujajo glasovanje, komentiranje in deljenje informacij. Sodeluje lahko vsak, ki si na dolocenem mediju ustvari racun in dosega doloceno starost. Minimalna starost na Facebooku je 13 let, enako starost zahtevajo na Instagramu, Pinetrestu, Tumblrju, Redditu, Snapchatu in Secretu (Bennett, 2014). 3) Enostavna uporaba. Družbeni mediji stremijo k temu, da bi bila njihova uporaba cim bolj enostavna, logicna in intuitivna, kar jim zagotavlja vecje število uporabnikov. 4) Dvosmerna komunikacija. Drugace od klasicnih medijev, kjer komunikacija poteka enosmerno, od sporocevalca do ciljne publike, je tukaj dvosmerna. 5) Skupnosti. V družbenih medijih se ustvarjajo skupnosti uporabnikov, tako ljudi kot organizacij, ki jih družijo podobne lastnosti, zanimanja, nacini razmišljanja. 6) Zasebnost. Vecina družbenih medijev ima med svojimi nastavitvami razlicne stopnje zasebnosti, ki uporabnikom omogocajo izbiro, ali bodo njihove vsebine in aktivnosti v družbenih medijih vidni le ozko izbranemu in skrbno dolocenemu krogu uporabnikov ali pa bodo na voljo celemu svetovnemu spletu. 7) Pestrost vsebin, kreativnost. Družbeni mediji s svojimi razlicnimi funkcionalnostmi uporabnikom omogocajo, da ustvarjajo in objavljajo najrazlicneje formate vsebin in jih s pomocjo družbenih medijev še izboljšajo. 8) Razkrivanje. Družbeni mediji uporabnikom omogocajo nastopanje oziroma uporabo družbenih medijev s pravimi ali lažnimi oziroma izmišljenimi imeni. Kakšen nacin komuniciranja je bolj sprejemljiv, je odvisno od medija. Face- book uporabnike spodbuja, naj bo ime njihovega profila enako tistemu, po katerem jih poznajo prijatelji oziroma kakršno je napisano v osebnih dokumentih (What names …, 2017). 9) Spletno nadlegovanje. Družbeni mediji so podrocje, še posebej dovzetno za spletno nadlegovanje, ceprav se tovrstno vedenje pogosto pojavlja tudi na drugih spletnih prizorišcih (Duggan, 2017). 10) Številke. Uspeh v družbenih medijih se meri v številkah. Tako fizicni uporabniki kot organizacije in blagovne znamke se trudijo dosegati cim vecje število sledilcev, prijateljev, povezav, komentarjev všeckov, deljenj. 11) Hitrost širjenja. Informacije, tako dobre kot slabe, po družbenih medijih potujejo hitreje, kot so potovale po klasicnih. Ko je na primer novinar na terenu Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec prica izrednim dogodkom in to objavi na svojem profilu na Twitterju, novica o tem takoj pride do njegovih sledilcev na tem družbenem omrežju. Na isto novico v casopisu bi morali na primer cakati do izdaje naslednje številke casopisa. 12) Aktualnost. Informacije imajo v družbenih medijih velik in hiter doseg, obicajno pa tudi hitro minejo. Sodec po raziskavi, objavljeni na SocialMedia- Today (Allard, 2013), se 75 % prikazov ene objave zgodi v 2,5 urah. 13) Vplivneži. S pojavom družbenih medijev so se pojavili tudi vplivneži. To so posamezniki, ki so si v družbenih medijih ustvarili obsežno obcinstvo, med katerim uživajo doloceno stopnjo ugleda in kredibilnosti. 1.4 prednosti komuniciranja na družbenih omrežjih Skoraj socasno z razmahom družbenih medijev med uporabniki je zacela rasti tudi popularnost družbenih medijev v poslovnem svetu, najprej v marketingu, kasneje še drugje. Priložnost za komunikacijo s svojimi uporabniki v družbenih medijih so videle še številne blagovne znamke in podjetja. Kmalu pa se je uporaba razširila tudi na druga neprofitna podrocja in organizacije, kamor spadajo društva, klubi, športne organizacije, združenja, gibanja in ne nazadnje tudi knjižnice. Komuniciranje v družbenih medijih ima lahko za organizacije in blagovne znamke, ce se ga lotevajo pravilno, mediju in svoji ciljni publiki primerno, številne prednosti. Med prednosti uporabe družbenih medijev (spremljanja ali aktivnega nastopanja) spadajo: 1) Informiranost. Z uporabo družbenih medijev lahko organizacije, blagovne znamke in tudi knjižnice dobijo neposredne informacije o tem, kaj je njihovi ciljni publiki všec, kaj na primer uporabniki radi berejo, po cem povprašujejo, kakšne so njihove bralne navade. 2) Povezanost. Blagovna znamka ali knjižnica lahko na Facebooku, Twitterju ali na kakem drugem družbenem omrežju s svojimi uporabniki govori osebno, kot prijatelj s prijateljem. Na ta nacin uporabnik dobi obcutek povezanosti s knjižnico ali blagovno znamko, obcutek, da ga cenijo in postavljajo v središce dogajanja, kar je predpogoj za trajen odnos. 3) Prepoznavnost. Z aktivnim nastopanjem na družbenih omrežjih se blagovna znamka ali knjižnica vtisne v spomin oziroma veca svojo prepoznavnost. 4) Kredibilnost. Z objavljanjem kvalitetnih vsebin s knjižnega podrocja se knjižnica in njeni knjižnicarji lahko predstavijo kot strokovnjaki na svojem podrocju in primerni svetovalci tistim, ki se zanimajo za knjige. Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah 5) Doseg. S komunikacijo na družbenih omrežjih se lahko dosežejo ljudje, ki se jih z drugimi nacini komunikacije, kot so dogodki ali klasicno oglaševanje, ne bi dalo doseci. Predvsem pa se lahko doseg bolj natancno usmeri, s cimer se lahko pride do natancno izbranih ljudi. Facebook recimo pri sponzoriranih objavah omogoca ciljanje glede na demografijo, lokacijo, interese in vedenje (Choose your audience, 2017). 6) Krizno komuniciranje. Družbeni mediji lahko porodijo tudi krizne situacije, do kakršnih v casu pred njimi ne bi moglo priti, a obenem organizacijam in blagovnim znamkam nudijo možnost, da v krizni situaciji pregledno podajo svojo plat zgodbe in tako omilijo krizo ali pa jo celo obrnejo sebi v prid. 7) Sodelovanje. Blagovne znamke lahko sodelujejo tudi s tako imenovanimi vplivneži, posamezniki, ki so si v družbenih medijih ustvarili obsežno obcinstvo, med katerim uživajo doloceno stopnjo ugleda in kredibilnosti. Tudi knjižnice se lahko povežejo z vplivneži na podrocju branja in tako vplivajo na vecji doseg svoje komunikacije. 1.5 Facebook Facebook ima na svoji strani napisano, da je njegov namen »Ljudem omogociti, da gradijo skupnosti, in povezati svet.« (Facebook, 2018) Sodec po portalu Statista2 ima Facebook dobrih 13 let po ustanovitvi 2,06 milijarde rednih mesecnih uporabnikov po skoraj vsem svetu (Most famous …, 2017). Uporabniki, starejši od 13 let, si na Facebooku lahko ustvarijo osebno stran, za kar potrebujejo le aktiven elektronski naslov. Svojo stran oziroma osebni profil opremijo s profilno in naslovno sliko, vpišejo osebne podatke, ki jih želijo deliti s Facebookom in preostalim svetom, in nato lahko objavljajo slike, videe, besedila, povezave do drugih vsebin, lahko se odzivajo na vsebine svojih prijateljev, ki tudi objavljajo na Facebooku, ali pa sledijo objavam razlicnih blagovnih znamk, organizacij in podobno. Na zacetku je bil Facebook prilagojen izkljucno fizicnim uporabnikom, leta 2009 pa je trgu ponudil tako imenovane produktne strani, ki so bile namenjene blagovnim znamkam in organizacijam, ki so se na ta nacin želele povezati s svojimi že pridobljenimi in potencialnimi strankami, ki so Faceboook že uporabljale. Strani na Facebooku nudijo umetnikom, podjetjem in organizacijam možnost, da se tam promovirajo (Ganster in Schumacher, 2009, str. 112). 2 Statista: http://www.statista.com. Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec Pri osebnih straneh je za povezavo med dvema prijateljema nujna dvostranska potrditev prijateljstva. Poleg tega obstaja še možnost sledenja, kar pomeni, da uporabnik Facebooka lahko sledi javnim objavam drugega uporabnika, ne da bi bila prijatelja na Facebooku. Pri produktnih straneh pa uporabnik zgolj oznaci, da mu je dolocena stran na Facebooku (blagovna znamka, organizacija, slavna oseba itn.) všec in tako se mu na casovnici zacno prikazovati objave te strani. Facebook je z leti postajal vse bolj prilagojen komunikaciji blagovnih znamk in organizacij s svojimi uporabniki. Razvil je številne možnosti in oblike oglaševanja z natancnimi možnostmi ciljanja po demografskih znacilnostih, interesih in vedenju na Facebooku. Upravljavci strani na Facebooku imajo na voljo orodje za analizo uspešnosti svojih objav, imenovano Vpogledi (angl. Insights). Na njih je mogoce preveriti, kaj so sledilci poceli na konkretni strani, koliko ogledov je imela stran, koliko sledilcev, koliko všeckov, komentarjev in deljenj so imele posamezne objave, koliko uporabnikov so dosegle objave, ob kateri uri so bili sledilci dolocene strani na Facebooku, preverijo lahko tudi njihovi demografski podatki, kot sta spol in starost. Cilj upravljavcev strani na Facebooku oziroma organizacij in blagovnih znamk, ki nastopajo na Facebooku, je objavljati vsebine, ki bodo dosegle cim vec uporabnikov in jih pripravile do tega, da se bodo v objave vpletali, bodisi z všeckanjem, komentiranjem ali deljenjem. Facebookov algoritem doloca, katere od številnih objav ljudi in podjetij se bodo prikazale na casovnici vsakega posameznega uporabnika Facebooka (Lua, 2017). Lua navaja, da uporabniki dajejo prednost prijateljem in družinskim clanom, torej bodo njihove objave na casovnici prikazane pred objavami podjetij. Facebook prikazuje objave tudi na podlagi preteklega vedenja uporabnikov na Facebooku in objav, v katere so se uporabniki vpletali. To pomeni, da ce se uporabnik pogosto vpleta v objave dolocene strani na Facebooku, Facebookov algoritem sklepa, da so mu te objave všec in da obstaja vecja verjetnost, da se mu bodo te objave še naprej prikazovale na casovnici. Facebook ponuja tudi možnost oglaševanja, ki je na voljo samo produktnim stranem, ne pa osebnim profilom. Z oglaševanjem na Facebooku med drugim lahko (Facebook ads guide, 2018) povecamo vpletenost uporabnikov v objave strani na Facebooku, povecamo število sledilcev, povecamo število video ogledov, odzivov na dogodke, pridobimo spletne naslove uporabnikov. Za uspešno komuniciranje na Facebooku torej štejejo kvalitetne objave, ki so v skladu s strategijo komuniciranja blagovne znamke, ki sledijo sodobnim trendom komuniciranja v družbenih medijih in ki pri uporabnikih izzovejo cim vecje število Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah všeckov, komentarjev in deljenj oziroma interakcij. Najboljša pot do doseganja teh ciljev je poznavanje Facebooka in vsega, kar omogoca, sledenje novostim in seveda poznavanje lastne ciljne publike ter tega, kaj si želi, kaj ji je všec in na kaj se odziva, kar v veliki meri omogoca Facebookovo statisticno orodje Vpogledi. 2 slovenske knjižnice na Facebooku Slovenske knjižnice so sicer že zakorakale v ero družbenih omrežij, vendar le z eno nogo. Glavni mentalni preskok pa bo po našem mnenju storjen takrat, ko bodo knjižnice uporabljale družbena omrežja ne le za razširjanje novic o svojih virih, dejavnostih, storitvah, ampak predvsem za resnicen dialog s svojimi uporabniki (Mandelj in Iskric, 2012, str. 91). V zadnjih letih je bila pojavnost slovenskih knjižnic na Facebooku obravnavana v nekaj diplomskih in magistrskih delih ter strokovnih clankih. V nadaljevanju predstavljam nekatere ugotovitve Mandlja in Iskrica (2012), ki sta raziskovala vpliv družbenih omrežij na slovenske knjižnice, Nataše Jenko (2013), ki je objavila magistrsko delo z naslovom Prisotnost slovenskih splošnih knjižnic v družbenem omrežju Facebook, ter Sare Klemencic (2014), ki je rezultate svojega eksperimenta zbrala v magistrski nalogi Knjižnice in družbena omrežja: Facebook in Twitter v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica. Mandelj in Iskric (2012) navajata dva razloga za pojavljanje slovenskih knjižnic na Facebooku: – ker veliko slovenskih knjižnicarjev nove generacije uporablja Facebook za službene ali družabne namene, – zaradi zgleda oziroma tako imenovane verižne reakcije, ko eno knjižnico k uporabi Facebooka spodbudi dejstvo, da Facebook uporablja neka druga ali vec drugih knjižnic. Mandelj in Iskric (2012) sta analizirala 10 slovenskih knjižnic na Facebooku, ki sta jih izbrala na podlagi števila všeckov (Facebook stran), prijateljev (osebni Face- book profil) ali clanov (Facebook skupina). V svoji raziskavi sta torej upoštevala tudi knjižnice, ki so na Facebooku nastopale kot osebe ali pa so imele narejeno skupino na Facebooku. V raziskavo so bile vkljucene Narodna in univerzitetna knjižnica, štiri splošne knjižnice, tri visokošolske in po ena šolska in ena specialna knjižnica. Ugotovila sta, da starost predstavitve ne vpliva na število »všeckov« oziroma »prijateljev «. Tudi knjižnice iz manjših krajev lahko pridobijo relativno veliko število Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec kontaktov, vendar je to odvisno od interakcije z obiskovalci (Mandelj in Iskric, 2012, str. 93). Najvec interakcije obsegajo »všecki«, komentarjev je precej manj (Mandelj in Iskric, 2012, str. 94). Jenko (2013) v svojem magistrskem delu ugotavlja, da ima kar 94 % knjižnicarjev, ki skrbijo za stran ali profil knjižnice na Facebooku, tudi svoj osebni profil na Facebooku. Ugotavlja še, da knjižnice Facebook uporabljajo predvsem, a ne izkljucno, za promocijo svojih storitev. 97 % anketiranih knjižnicarjev strani knjižnice na Facebooku uporablja za promocijo dogodkov v knjižnici in 81 % za promocijo novosti, 55 % za odgovarjanje na vprašanja uporabnikov. Klemencic (2014) je v svojem magistrskem delu ugotovila, da promocija družbenih omrežij pripomore k vecjemu številu sledilcev. V konkretnem primeru se je število sledilcev Knjižnice Antona Tomaža Linharta na Facebooku in Twitterju povecalo tudi zaradi promocijskih plakatov in letakov, ki so jih razdelili po vseh enajstih enotah knjižnice in kjer so bile predstavljene vse ugodnosti za uporabnike družbenih omrežij. Klemencic (2014) ugotavlja tudi, da vnaprej pripravljen nacrt objavljanja na družbenih omrežjih pozitivno vpliva na odzivnost sledilcev. V obdobju, ko so bile objave Knjižnice Antona Tomaža Linharta na Facebooku in Twitterju vnaprej nacrtovane, je bilo odzivov uporabnikov vec kot v obdobjih, ko objave niso bile nacrtovane. Nadalje ugotavlja, da se sledilci bolj odzivajo na slikovne objave kot pa na objave, ki vsebujejo samo besedilo. 3 raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah Družbeni mediji igrajo vse pomembnejšo vlogo pri komuniciranju knjižnic s svojimi uporabniki (Fernandez, 2009, str. 35), v manj kot desetletju so prešli iz obrobne aktivnosti do osrednje aktivnosti za ozavešcanje in promoviranje storitev knjižnic (Harrison idr., 2017, str. 248) ter povezovanje z uporabniki. Družbena omrežja delujejo kot afinitetni prostor (angl. affinity space), kjer sodelujoce motivira strast, v tem primeru do literature, in želja po deljenju te strasti (Vlieghe, Muls in Rutten, 2016). Namen raziskave je ugotoviti razsežnost in kvaliteto uporabe Facebooka slovenskih splošnih knjižnic. Vprašanja, na katera bomo skušali odgovoriti v raziskavi, so: 1) Ali slovenske splošne knjižnice uporabljajo Facebook za komunikacijo s svo jimi uporabniki in v kolikšni meri? Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah 2) Koliko sledilcev imajo slovenske splošne knjižnice na svojih straneh na Facebooku? 3) Kako pogoste so objave slovenskih splošnih knjižnic na straneh na Facebooku? 4) Kakšna je vpletenost uporabnikov slovenskih splošnih knjižnic v objave na straneh na Facebooku; konkretno, koliko všeckov, komentarjev in deljenj v povprecju prejme vsaka od objav proucevanih knjižnic? 5) Kakšen je tip objav, ki jih objavljajo slovenske splošne knjižnice? 3.1 potek raziskave in metodologija Analiza je bila opravljena 16. in 17. oktobra 2017, upoštevali pa smo vsebine, ki so bile objavljene med 1. septembrom 2017 in vkljucno do 16. oktobra 2017. Pro- ucevali smo 60 knjižnic, od katerih jih je 58 splošnih knjižnic v Sloveniji, vkljucili pa smo tudi knjižnici v Trstu in Celovcu. Krajevne knjižnice v analizo niso bile vkljucene. Proucevane knjižnice v nadaljevanju imenujem slovenske splošne knjižnice. Analiza je potekala z uporabo osebnega racunalnika, povezanega s spletom, spletnim brskalnikom in osebnim racunom na Facebooku, v katerega smo v polje za iskanje vpisovali imena knjižnic in tako preverjali, ali dolocena knjižnica ima Facebook stran ali ne, nato pa smo vsako stran še posebej analizirali. Do posameznih strani slovenskih splošnih knjižnic na Facebooku smo dostopali kot uporabniki, brez kakršnih koli administrativnih pravic oziroma brez dostopa do njihovih statisticnih podatkov, ki so na voljo v Vpogledih. Zato nismo mogli analizirati dosega, pomembnega kazalnika uspešnosti. 3.2 rezultati raziskave Vprašanje 1: ali slovenske splošne knjižnice uporabljajo Facebook za komunikacijos svojimi uporabniki in v kolikšni meri? Od 60 splošnih knjižnic (Statisticni …, B. l.) jih ima 54 svojo stran na Facebooku, pet knjižnic ima osebni profil, ena knjižnica pa nima strani na Facebooku (Slika 1). Ce upoštevamo še osebne profile, ugotovimo, da je kar 98,3 % slovenskih knjižnic prisotnih na Facebooku. Iz tega gre sklepati, da slovenske knjižnice verjamejo, da se s svojimi bralci oziroma uporabniki lahko povezujejo še na ta nacin in da svoje poslanstvo lahko izpolnjujejo bolj kvalitetno tudi s pomocjo Facebooka. 54 slovenskih splošnih knjižnic, ki imajo stran na Facebooku, in ne osebnega profila, uporablja Facebook na primeren nacin. Osebni profili za knjižnice oziroma Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec za kogarkoli, ki ni fizicna oseba, niso v skladu s pravili Facebooka (Why …, 2018), zato jih v nadaljnji analizi nismo upoštevali. 90 % slovenskih splošnih knjižnic (54 od 60) Facebook uporablja na primeren nacin. V nadaljevanju bomo analizirali te knjižnice in njihove strani. 5 1 Ima Facebook stran (54) Osebni profil (5) Nima strani (1) slika 1: Uporaba Facebooka slovenskih splošnih knjižnic Vprašanje 2: koliko sledilcev imajo slovenske splošne knjižnice na svojih stranehna Facebooku? 01000200030004000500060001357911131517192123252729313335373941434547495153 slika 2: Število sledilcev na straneh slovenskih splošnih knjižnic na Facebooku Najvec sledilcev ima knjižnica s 5053 sledilci, sledijo ji štiri z nekaj vec kot 3000 sledilci, 18 knjižnic (33 %) ima med 1000 in 2000 sledilcev. 24 knjižnic (44 %) ima med 500 in 1000 sledilcev, sedem (13 %) pa jih ima manj kot 500 (Slika 2). 49 slovenskih splošnih knjižnic, oziroma 90 %, ima manj kot 2000 sledilcev. Vprašanje 3: kako pogoste so objave slovenskih splošnih knjižnic na straneh na Facebooku? Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah Od 54 proucevanih knjižnic jih je v obdobju med 1. septembrom 2017 in 16. oktobrom 2017 objavljalo 51, torej 94 %. Knjižnica z najvec objavami je v tem obdobju objavila kar 91 vsebin (15,17 na teden), knjižnica na drugem mestu jih je objavila 82 (13,67 na teden), tretja 74 (12,3 na teden), naslednja pa 50 (devet na teden) (Slika 3). 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11131517192123252729313335373941434547495153 slika 3: Skupno število vseh objav posameznih knjižnicna straneh na Facebooku v obdobju 1. 9.–16. 10. 2017 10 knjižnic (oziroma 18,5 %) je objavilo vec kot sedem objav na teden, torej v povprecju vec kot eno na dan. 16 knjižnic (oziroma 29,6 %) je objavilo med štiri in sedem objav na teden (Slika 4). 23 knjižnic, kar predstavlja 42,6 % vseh pro- ucevanih knjižnic, je v proucevanem obdobju objavilo med eno in štirimi objavami na teden. Dve knjižnici (3,7 %) sta v proucevanem obdobju objavili v povprecju manj kot eno objavo na teden, tri knjižnice, oziroma 5,5 % od vseh proucevanih knjižnic, v proucevanem obdobju niso objavile niti ene vsebine. 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1357911131517192123252729313335373941434547495153 slika 4: Povprecno tedensko število objav posameznih knjižnicna straneh na Facebooku v obdobju 1. 9.–16. 10. 2017 Skupaj 49 knjižnic od 54 (90,7 %) je v proucevanjem obdobju objavilo v povprecju vec kot eno objavo na teden. Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec Vprašanje 4: kakšna je vpletenost uporabnikov slovenskih splošnih knjižnic v objavena straneh na Facebooku; konkretno, koliko všeckov, komentarjev in deljenj v povprecju prejme vsaka od objav proucevanih knjižnic? Vpletenost uporabnikov v vsebine, ki jih objavljajo knjižnice, pomeni, da uporabniki pri teh vsebinah oznacijo, da so jim všec, jih všeckajo, komentirajo ali pa jih delijo. V raziskavi smo za vpletenost uporabnikov šteli vse zgoraj naštete aktivnosti in jih obravnavali enakovredno, kar pomeni, da nobeni aktivnosti nismo dajali vecje teže. Vecje število vpletanj, kot jih posamezna objava dobi, bolje je. V proucevanem obdobju je izmed vseh proucevanih strani na Facebooku slovenskih splošnih knjižnic (skupno 54) 49 strani (90,7 %) opazilo vpletenost uporabnikov. Tri knjižnice v tem obdobju niso objavile nicesar, v kar bi se uporabniki lahko vpletali, dve pa nista opazili nikakršnega vpletanja uporabnikov v svoje vsebine. 051015202530 1 3 5 7 9 11131517192123252729313335373941434547495153 slika 5: Povprecno število vpletanj (všecek, komentar, deljenje) uporabnikov na posamezno objavo slovenskih knjižnic Najuspešnejša knjižnica je imela v tem obdobju v povprecju 24,3 vpletanja na posamezno objavo, na drugem mestu je knjižnica s 23,16 vpletanja, na tretjemknjižnica z 21,15 vpletanja, na cetrtem pa knjižnica z 20,47 vpletanja (Slika 5). Štiri knjižnice od 54 oziroma 7,4 % knjižnic je v povprecju prejelo vec kot 20 vpletanj na vsako objavo. Pet knjižnic (9,3 %) je v proucevanem obdobju prejelo v povprecju vec kot 10 in manj kot 20 vpletanj na posamezno objavo. 19 (35,2 %) knjižnic je v proucevanem obdobju v povprecju doseglo med pet in deset vpletanj na posamezno objavo. 19 (35,2 %) knjižnic je prejelo v povprecju vec kot eno in manj kot pet vpletanj na posamezno objavo. Tri knjižnice so v povprecju dosegle manj kot eno vpletanje Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah na posamezno objavo. Ena knjižnica ni opazila nobenega vpletanja na svoje objave, tri pa v proucevanem obdobju niso objavile vsebin, v katere bi se uporabniki lahko vpletali. Izmed vseh objav vseh slovenskih splošnih knjižnic pa imajo te v povprecju 6,21 vpletanja na objavo. slika 6: Razmerje med povprecnim številom vpletanj na posamezno objavo (ordinata) glede na skupno število sledilcev vsake posamezne knjižnice (abscisa) Na abscisi (Slika 6) so prikazane posamezne knjižnice po padajocem vrstnem redu glede na število sledilcev. Na zacetku je knjižnica z najvec sledilci, na koncu tista z najmanj. Stolpci pa prikazujejo povprecno število vpletanj na posamezno objavo vsake knjižnice. Knjižnica z najvec sledilci nima hkrati tudi najvecjega povprecnega števila odzivov na objavo. Vidimo, da imajo knjižnice, ki imajo v povprecju vec kot 20 vpletanj na objavo, zelo razlicno število sledilcev: 3217, 2159, 1664 in 561. Vprašanje 5: kakšen je tip objav, ki jih objavljajo slovenske splošne knjižnice? Tip objav smo razdelili na videe, namenske fotografije, genericne slike, dogodke, deljene vsebine in besedilne objave. Pod video objave štejejo video vsebine, naložene neposredno na Facebook. Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec Namenske fotografije (Slike 7–9) so fotografije primerne kakovosti za objavo na Facebooku: primerne velikosti in resolucije, da so dobro vidne na racunalniku ali mobilni napravi. Sem spadajo vse dokumentarne fotografije z raznih dogodkov, fotografije, ki so v neposredni povezavi z besedilom ob sliki in iz katerih je razvidno, da so nastale z namenom objave v spletnih medijih knjižnice. Med namenske fotografije spadajo tudi napovedniki potopisnih predavanj s fotografijami destinacij, o katerih tece predavanje. K namenski fotografijam smo prišteli tudi foto albume in jih šteli kot eno objavo. Med genericne slike (Sliki 10 in 11) smo uvrstili manj kakovostne slike, iz katerih je razvidno, da niso nastale z namenom objave v spletnih medijih knjižnice, ampak so bile pridobljene z razlicnih spletnih strani ali spletnih bank ali pa gre za razne brošure in plakate, ki so bili narejeni z namenom obvešcanja o knjižnicnih dogodkih v drugih medijih ali na oglasnih panojih. Take slike, narejene za druge namene, so manj primerne za Facebook in na njem tudi slabše ucinkujejo. slika 7: Primer objave albuma, ki ga štejemo med namenske fotografije Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah slika 8: Primer objave knjižne novosti, slikana je bila v knjižnici Celje, ki jo štejemo med namenske fotografije slika 9: Primer objave fotografije knjižnicnega kolektiva, ki jo štejemo med namenske fotografije Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec slika 10: Primer objave plakata, letaka, ki je vabi na knjižnicne dogodke, ki ga štejemo med genericne slike slika 11: Primer objave plakata, letaka, ki vabi na knjižnicne dogodke in ga štejemo med genericne slike Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah Pod dogodke smo šteli vse objave, ki so bile narejene kot »Facebook dogodek«. Vsak dogodek smo šteli samo enkrat. Ce je knjižnica veckrat delila objavo istega dogodka, smo te objave šteli med deljenje. Ce je knjižnica v »Facebook dogodek« objavila sliko, smo to šteli med namenske fotografije ali med genericne slike. V skupino deljenja spadajo vse deljene vsebine: deljenje vsebin z drugih strani na Facebooku ali osebnih profilov, deljenje spletnih strani, deljenje lastnih objav, podatkov in lastnih »Facebook dogodkov«. K besedilnim objavam smo prištevali vse objave, ki so vsebovale samo besedilo. 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 435 413 45 6 340219 videi namenske genericne dogodki deljenja besedila fotografije slike slika 12: Prikaz razlicnih tipov objav slovenskih splošnih knjižnic V proucevanem obdobju so vse slovenske splošne knjižnice objavile skupaj 1458 razlicnih objav. Od tega je bilo šest videov, 413 namenskih fotografij, 340 genericnih slik, 219 dogodkov, 435-krat so knjižnice delile lastne ali tuje spletne vsebine, 45 objav pa je vsebovalo samo besedilo (Slika 12). Knjižnice so v proucevanem obdobju najpogosteje uporabljale deljenja razlicnih objav (30 %), sledilo je objavljanje namenskih fotografij (28 %), genericnih slik (23 %), dogodkov (15 %), besedilnih objav (30 %), najmanj pa so objavljale videe (0,4 %) Ce video vsebine in namenske fotografije štejemo za kakovostne objave, ugotovimo, da je bilo v proucevanem obdobju objavljenih 29 % kakovostnih objav. Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec 4 sklep V proucevanem obdobju od 1. 9. do vkljucno 16. 10. 2017 je bilo 60 slovenskih splošnih knjižnic prisotnih na Facebooku, od tega 54 s pravilno ustvarjenimi stranmi na Facebooku. Knjižnica z najvec sledilci je imela 5053 sledilcev, tista z najmanj pa jih je imela 60. 49 slovenskih splošnih knjižnic, oziroma 90 %, je imelo manj kot 2000 sledilcev. Od 54 proucevanih knjižnic jih je v obdobju med 1. 9. 2017 in 16. 10. 2017 objavljalo 51, torej 94 %. Knjižnica z najvec objavami je v tem obdobju objavila kar 91 vsebin (15,17 na teden), tri knjižnice pa niso objavile nicesar. Izmed vseh objav vseh slovenskih splošnih knjižnic so imele te v povprecju 6,21 vpletanja (všeckanje, komentiranje, deljenje) na objavo. Knjižnice so se v proucevanem obdobju najpogosteje uporabljale deljenja razlicnih objav (30 %), sledilo je objavljanje namenskih fotografij (28 %), najmanj, samo 0,4 %, pa so objavljale videe. Ce video vsebine in namenske fotografije štejemo za kakovostne objave, ugotovimo, da je bilo v proucevanem obdobju objavljenih 29 % kakovostnih objav. Glede na podatke izvedene raziskave je v slovenskih splošnih knjižnicah v prihodnjih letih še precej možnosti za izboljševanje in nadgrajevanje komunikacije prek družbenih medijev. Najvec možnosti vidimo v povecanju deleža objavljanja videov in namenskih fotografij in v dvigu vpletenosti na objave. navedeni viri Aharony, N. (2012). Facebook use in libraries: an exploratory analysis. Aslib proceedings, 64(4), 358–372. Allard, S. (2013, 6. avgust). A Facebook post’s lifetime is even shorter than you thought[blog zapis]. Washington, DC: Social Media Today. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: https://www.socialmediatoday.com/content/facebook-posts-lifetime-even-shorter-you- thought Bennett, S. (2014, 29. september). Minimum age requirements: Twitter, Facebook, Instagram, Snapchat, WhatsApp, Secret [blog zapis]. New York: Adweek. Pridobljeno 17. 12. 2017s spletne strani: http://www.adweek.com/digital/social-media-minimum-age/ Choose your audience. (2017). B. k.: Facebook. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: https://www.facebook.com/business/products/ads/ad-targeting Duggan, M. (2017, 11. julij). Online harassment 2017 [blog zapis]. Washington: Pew Research Center. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: http://www.pewinternet.org/2017/07/11/ online-harassment-2017/ Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah Facebook ads guide. (2018). B. k.: Facebook. Pridobljeno 29. 12. 2018 s spletne strani: https://www.facebook.com/business/ads-guide Facebook. (2018). B. k.: Facebook. Pridobljeno 29. 12. 2018 s spletne strani: https://www. facebook.com/pg/facebook/about/ Fernandez, J. (2009). A SWOT analysis for social media in libraries. Online, 33(5), 35–37. Ganster, L. in Schumacher, B. (2009). Expanding our library walls: building an activecommunity through Facebook. Journal of web librarianship, 3(2), 111–128. Harrison, A., Burress, R., Velasquez, S. in Schreiner, L. (2017). Social media use in academic libraries: a phenomenological study. Journal of academic librarianship, 43(3), 248–256. History of Facebook. (2017). V Wikipedia: the free encyclopedia. Pridobljeno 17. 12. 2017 sspletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_Facebook How many blogs are there in the world? [blog zapis]. (2016). Santa Monica: Mediakix. Pridobljeno 12. 12. 2017 s spletne strani: http://mediakix.com/2017/09/how-many-blogs-are- there-in-the-world/ Instagram. (2018). V Wikipedia: the free encyclopedia. Pridobljeno 29. 12. 2018 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Instagram Jenko, N. (2013). Prisotnost slovenskih splošnih knjižnic v družbenem omrežju Facebook. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Kingsnorth, S. (2016). Digital marketing strategy: an integrated approach to online marketing. Philadelphia: Kogan Page. Klemencic, S. (2014). Knjižnice in družbena omrežja: Facebook in Twitter v Knjižnici AntonaTomaža Linharta Radovljica. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Lua, A. (2017, 18. oktober). Decoding the facebook algorithm: a fully uptodate list of thealgorithm factors and changes [blog zapis]. B. k.: Buffer. Pridobljeno 31. 12. 2017 s spletnestrani: https://blog.bufferapp.com/facebook-news-feed-algorithm Mandelj, T. in Iskric, M. (2012). Vpliv družbenih omrežij na slovenske knjižnice. V A. Kavcic- Colic in I. Vodopivec (ur.), Izzivi sodobnih tehnologij: konkurencna prednost knjižnicnih storitev: zbornik referatov (str. 79–97). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. MOSS. (2017). Ljubljana: Slovenska Oglaševalska Zbornica. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: http://www.moss-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html Most famous social network sites worldwide as of September 2017, ranked by number ofactive users (in millions) [blog zapis]. (2017). Hamburg: Statista. Pridobljeno 17. 12. 2017 sspletne strani: https://www.statista.com/statistics/272014/global-social-networks-ranked- by-number-of-users/ Ryan, D. (2017). Understanding digital marketing: marketing strategies for engaging thedigital generation. New York: Kogan Page. Statisticni podatki o knjižnicah. (B. l.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: https://cezar.nuk.uni-lj.si/ statistika/index.php The top 500 sites of the web. (2017). B. k.: Alexa. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: https://www.alexa.com/topsites Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 Branka Bizjak Zabukovec Twitter. (2018). V Wikipedia: the free encyclopedia. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Twitter Vassilakaki, E. in Garoufallou, E. (2014). The impact of Facebook on libraries and librarians: a review of the literature. Program, 48(3), 226–245. doi: 10.1108/PROG-03-2013-0011 Vlieghe, J., Muls, J. in Rutten, K. (2016). Everybody reads: reader engagement with literature in social. Poetics, 54(2), 25–37. doi: 10.1016/j.poetic.2015.09.001 What names are allowed on Facebook?. (2017). B. k.: Facebook. Pridobljeno 17. 12. 2017 sspletne strani: https://www.facebook.com/help/112146705538576/ Why should I convert my personal account to a Facebook page?. (2018). B. k.: Facebook. Pridobljeno 29. 1. 2018 s spletne strani: https://www.facebook.com/help/201994686510247 YouTube. (2018). V Wikipedia: the free encyclopedia. Pridobljeno 17. 12. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/YouTube mag. branka bizjak zabukovec Futura DDB, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljanae-pošta: brankabizjak@gmail.com Knjižnica, 2017, 61(4), 79–100 in MeMoriaM IN mEmORIAm in memoriam ancka koržestrajnar (1925–2017) Melita ambrožic Biografija UDK 929Korže-Strajnar A. kljucne besede: biografije, bibliotekarji, Slovenija, KoržeStrajnar Ancka Življenje in delo V 93. letu starosti nas je 20. novembra 2017 zapustila Ancka Korže-Strajnar, dolgoletna sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in ena najzaslužnejših za strokovni razvoj slovenskega knjižnicarstva. Poznali smo jo kot odlocno, odkrito in neposredno osebnost, ki je sogovornika znala poslušati in razumeti ter mu svetovati tako pri reševanju strokovnih kot tudi osebnih dilem. Bila pa je tudi vecna optimistka, pri reševanju najtežjih strokovnih izzivov je s svojim optimizmom in energijo dokazovala, da nedosegljivi cilji skoraj ne obstajajo. Ce so postavljeni premišljeno in imamo voljo za medsebojno sodelovanje, jih bomo zagotovo dosegli. V štirih desetletjih dela v knjižnicarstvu je odlocilno prispevala k vzpostavljanju mreže slovenskih splošnih knjižnic in knjižnicnega sistema ter utrjevanju položaja knjižnic v lokalnem in širšem družbenem prostoru. Rodila se je na Ponikvi pri Grobelnem 21. julija 1925, le nekaj let po prvi svetovni vojni in po vrnitvi svojih staršev iz Merana na južnem Tirolskem, kjer sta živela vec kot desetletje, v ocetov domaci kraj. Tam in v šolah v Celju je preživela svojaotroška leta in zgodnjo mladost. Še kot otrok je pri devetih letih zaradi nesrece pri delu na železnici izgubila oceta. Njena najstniška leta je kruto zaznamovala druga svetovna vojna. Leta 1943 se je pridružila partizanskemu odporu, bila je terenska aktivistka in je skrbela za prenos informacij iz vasi v okoliške gozdove. Melita Ambrožic Na eni od njenih poti so jo zajeli nemški vojaki in vprico nje ustrelili njene starejše sodelavce, njo pa odpeljali v zapor v Celje. Imela je veliko sreco, saj je na poti tja eden od nemških vojakov neopaženo odvrgel njeno torbico, v kateri je imela pomembne dokumente z imeni mladih sodelavcev odpora, in ji s tem rešil življenje, saj ji niso mogli dokazati sodelovanja s partizani. Preselili so jo v mariborski zapor, kjer se je za las izognila ustrelitvi in tam zelo bolna docakala konec vojne, nato pa v kaosu, ki je sledil, sama in peš prišla domov na Ponikvo. Za vse življenje jo je zelo zaznamovala tudi smrt brata Ludvika, ki je malo pred koncem vojne padel v partizanih. slika 1: Ancka Korže-Strajnar (Vir: osebni arhiv Tatjane Marušic) Po koncu vojne je najprej dokoncala uciteljišce (pedagoški abiturientski tecaj za ucitelje je opravljala v šolskem letu 1945/46) in v casu od 1. novembra 1945 do 31. avgusta 1947 poucevala na osnovni šoli Celje, nato pa se je odlocila za selitev v Ljubljano, kjer je bila krajši cas (od 1. septembra 1947 do 31. oktobra 1947) kot uslužbenka zaposlena pri Zvezi prosvetnih delavcev Jugoslavije v Republiškem odboru za Slovenijo ter kot kulturno-prosvetna referentka pri Krajevnem sindikalnem svetu Ljubljana (od 1. novembra 1947 do 31. avgusta 1948). Iz uciteljskega poklica jo je pot zanesla v novinarskega, tako je dobra tri leta (od 1. septembra 1948 do 30. oktobra 1951) delala kot novinarka v uredništvu založbe/casnika Delavska Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) enotnost, v tem casu, 22. decembra 1950, pa je uspešno opravila še diplomski uciteljski izpit. Njena nadaljnja življenjska pot jo je vodila v knjižnicarstvo, saj se je 1. novembra 1951 zaposlila v Delavski knjižnici kot knjižnicarka. Kmalu je postala vodja inozemnega oddelka, nato od zacetka leta 1962 vodja oddelka za kataloge. Državni strokovni izpit za knjižnicarja je opravila 27. novembra 1952 z odliko. V Delavski knjižnici je odkrila povsem novo podrocje dela, ki jo je profesionalno zelo pritegnilo, saj je kmalu ugotovila, da je pred slovenskimi knjižnicami še dolga in težka, a izzivov polna pot posodabljanja in razvoja. Spodbudno in dinamicno delovno okolje je vplivalo na njen strokovni razvoj in ji v praksi omogocalo udejanjanje zamisli o sodobno organizirani knjižnici. Pod ravnateljstvom Avgusta Vižintina je bila namrec Delavska knjižnica postopoma preoblikovana v sodobno javno knjižnico splošnoizobraževalnega tipa. Med prvimi v Sloveniji je uvedla prost pristop do gradiva, vzpostavila sistem nabave domace in tuje literature, organizirala strokovno pomoc uporabnikom, razvila sistem potujoce knjižnice in prevzela maticno dejavnost za knjižnice ljubljanskega obmocja. Študijska praksa v Celovcu v Avstriji septembra 1955 in študijsko izpopolnjevanje na 14-dnevni poletni šoli za bibliotekarje v Birminghamu v Veliki Britaniji avgusta in septembra 1959 sta bila zanjo priložnost za seznanitev z organizacijo in delovanjem knjižnic v razvitih knjižnicarskih okoljih. Ob obiskih angleških knjižnic je spoznala njihovo organizacijo, ureditev, opremo, postavitev gradiva v prostem pristopu in inovativne storitve za uporabnike, kar je pomembno vplivalo na njena kasnejša razmišljanja o sistemskih in organizacijskih vprašanjih razvoja slovenskih splošnih knjižnic. Navdušila sta jo visoka stopnja razvoja angleškega knjižnicarstva in posluh tamkajšnje države za vlaganja v razvoj mreže takratnih ljudskih knjižnic. V zakljucku porocila o izpopolnjevanju v Birmighamu je opozorila, da stoji slovensko knjižnicarstvo na razpotju med starim in novim: »Hiter razvoj našega družbenega življenja zahteva mnogo vecjo gibcnost naših ljudskih knjižnic ter odlocen prelom s starimi citalniškimi tradicijami. S sedanjim stanjem v našem ljudskem knjižnicarstvu ne moremo biti zadovoljni in gotovo je splošen interes danes še veliko premajhen, da bi lahko videli perspektive knjižnic v boljši luci.« (Korže, 1960, str. 288) Zelo ponosna je bila na osebno povabilo tedanjega ravnatelja NUK-a dr. Mirka Rupla, da se pridruži kolektivu NUK-a, ki je za uresnicevanje novih nalog in odgovornosti za razvoj slovenskega knjižnicarstva potreboval mocno jedro zagnanih ter strokovno usposobljenih sodelavcev. Uredba Narodne vlade Slovenije o Narodni in univerzitetni knjižnici iz leta 1945 je namrec dotedanji Univerzitetni biblioteki poleg nalog osrednje univerzitetne knjižnice predpisala tudi izvajanje nalog nacionalne knjižnice, med njimi razvojnih in svetovalnih nalog za slovenske knjižnice. Slednje so bile leta 1961 s prvim slovenskim zakonom o knjižnicah Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic opredeljene kot naloge republiške maticne knjižnice. Sodelovanje pri udejanjanju novih zakonskih pristojnosti in odgovornosti knjižnice v praksi je Ancki Korže- Strajnar pomenilo svojevrsten izziv v njeni poklicni karieri. V NUK-u se je zaposlila 1. junija 1963, to je v casu, ko se je na osnovi omenjenega zakona o knjižnicah vzpostavljala republiška maticna dejavnost za knjižnice in je bil ustanovljen Oddelek za maticno službo pri NUK (republiška maticna služba). Oddelek je zacel izvajati maticne funkcije na republiški ravni ter ob aktivni podpori celotne nacionalne knjižnice in zunanjih sodelavcev postal center za prihodnji razvoj slovenskih knjižnic. Sama se je po navdihujocem obisku angleških knjižnic posvetila v prvi vrsti splošnim (javnim) knjižnicam in pomagala vzpostaviti enotno delujoco knjižnicno mrežo splošnih knjižnic po vsej Sloveniji. Za zagotavljanje strokovne pomoci obcinskim maticnim knjižnicam je Oddelek za maticno službo pri NUK imenoval inštruktorsko skupino, sestavljeno iz priznanih slovenskih bibliotekarjev, med katerimi je bila tudi Ancka Korže-Strajnar (Kodric- Dacic, 2003, str. 20–21). Kot inštruktorica se je analiticno, operativno in usmerjevalno posvecala sodobnemu strokovnemu razvoju in družbenemu uveljavljanju javnih knjižnic. Specializirala se je tudi za vprašanja prostorskega nacrtovanja in urejanja knjižnic (Bercic, 1996, str. 38). Biti bibliotekarka je zanjo postalo poslanstvo in ne le služba. Republiško maticno službo za knjižnice pri NUK je vodila med letoma 1966 in 1977. V tem obdobju je bila omenjena služba odgovorna za razvojno-raziskovalno in svetovalno dejavnost na podrocju knjižnicarstva, za izvajanje bibliotekarskih izpitov ter priznavanje strokovnih nazivov v knjižnicarstvu (Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je bila ustanovljena leta 1967), leta 1968 je uvedla in kasneje koordinirala sistem centralne katalogizacije slovenskega tiska, s cimer je zagotovila standardizirano bibliografsko obdelavo gradiva do vzpostavitve vzajemnega bibliografskega sistema COBISS. Njen pomemben dosežek je bil tudi priprava strokovnih podlag za dokument Koncepcija razvoja slovenskega knjižnicarstva (1971), ki je postavil temelje povezovanja knjižnic v knjižnicne mreže in knjižnicni sistem. »Kljub pomanjkanju sredstev in delavcev, organizacijski nedorecenosti in ohlapno opredeljenim nalogam, je konec šestdesetih oziroma v zacetku sedemdesetih let republiška maticna služba dosegla vrhunec svojega delovanja in vpliva,« je ob pregledu dejavnosti nekdanje maticne službe zapisala avtorica Kodric-Dacic (2003, str. 23). Veliko je potovala po knjižnicah in obiskovala ravnatelje in knjižnicarje, pa tudi obcinska vodstva, ter dokazovala pomen knjižnic za razvoj lokalnih okolij in celotne družbe. Posledica njenih prizadevanj so bile številne nove ali prenovljene knjižnicne zgradbe, pa tudi velike spremembe v notranji organizaciji knjižnic, kar je bilo osnova za njihov razvoj skozi naslednja desetletja in je vodilo do njihove Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) današnje visoke stopnje razvitosti. Milica Dolejši, ki se je v Knjižnici Velenje zaposlila leta 1970, v casu, ko je knjižnica delovala na le nekaj deset kvadratnih metrih prostora, je takole strnila spomine na Ancko Korže-Strajnar: »Delo knjižnice je prav tako že nekaj let zelo kriticno spremljala Republiška maticna služba za knjižnicarsko dejavnost. Ta je menila, da velenjska knjižnica nikakor ne sledi velikemu razvoju lepega, novega, modernega mesta. Zato si je mocno prizadevala, da bi razvoj pospešila. Imela je velik interes, da bi se stanje spremenilo, da bi imelo Velenje spodobno knjižnico. Kmalu po mojem prihodu v knjižnico se jepri velenjskem županu Nestlu Žganku in v knjižnici oglasila gospa Ancka Korže- Strajnar z Republiške maticne službe za knjižnice. Župana je nagovarjala na hitrejši razvoj velenjske knjižnice, v knjižnico pa je prišla pogledat in povprašat, kako nam gre … Razmeroma kmalu po moji zaposlitvi v knjižnici se je velenjska obcina odlocila zgraditi novo knjižnico z galerijo«. (Bizjak, 2009, str. 155–157) slika 2: Slavnostna seja knjižnicnega sveta ob 200-letnici NUK-a v Ljubljani jeseni 1974, univerzitetna dvorana. Ancka Korže-Strajnar v zadnji vrsti, prva z leve (Vir: Zbirka slikovnega gradiva NUK) NUK-u je Ancka Korže-Strajnar ostala »zvesta« ne le do svoje formalne upokojitve 30. junija 1977, ampak je s knjižnico ostala tesno povezana še vec kot desetletje. Do 30. junija 1979 je bila v NUK-u zaposlena kot inštruktor v maticni službi, v Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic skladu s pogodbo med knjižnico in Zvezo sindikatov Slovenije pa je del svoje delovne obveznosti opravljala na podrocju sindikalne dejavnosti. Nato je bila kot honorarna sodelavka, bibliotekarska svetovalka, vkljucena v razlicne razvojne in raziskovalne projekte republiške maticne službe in leta 1977 ustanovljenega Bibliotekarskega strokovnega in znanstvenoraziskovalnega centra. Skupaj z Martino Šircelj je sodelovala pri izdelavi strokovne programske zasnove in nacrtov za gradnjo nove osrednje univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK 2). Osnutek programskih osnov novogradnje je bil obravnavan in potrjen na strokovnem kolegiju NUK-a 15. oktobra 1987 (Martelanc, 1996, str. 45). Sodelovala je tudi v posebni delovni skupini za pripravo dopolnjenih programskih osnov za gradnjo skupnih prostorov za NUK in CTK, t. i. Univerzitetne knjižnice Ljubljana, ki jo je takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo imenovalo 14. novembra 1991. Vse od svoje prve zaposlitve v knjižnicarstvu je bila dejavna v strokovnem združenju – Društvu bibliotekarjev Slovenije. V mandatnem obdobju 1954/55 je bila prvic izvoljena za clanico upravnega odbora društva, dva mandata je opravljala funkcijo tajnice društva, v letih 1981–1983 je bila njegova predsednica, sodelovala je tudi v delu društvenih strokovnih komisij in v dejavnostih Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije. Omeniti velja, da so imeli v casu njenega aktivnega delovanja v Društvu bibliotekarjev Slovenije društveni odborniki dobre stike z družbenimi in politicnimi organizacijami. Sodelovali so na vec sestankih kulturnih delavcev in založnikov ter komisije SZDL za kulturna vprašanja, tesne stike so imeli tudi z republiškimi in upravnimi organi lokalnih okolij. Takšna usmeritev ni prispevala le k utrjevanju položaja profesionalnega združenja kot deležnika v odlocanju o vprašanjih s podrocja knjižnicarstva, ampak je pripomogla tudi k hitrejšemu razvoju knjižnic. Clanica uredniškega odbora revije Knjižnica je bila v obdobju 1968–1969, v treh mandatnih obdobjih je bila clanica njenega uredniškega sveta. Za svoje strokovno delo je leta 1967 prejela Copovo diplomo, najvišje državno priznanje za posebej pomembno življenjsko delo na podrocju knjižnicarstva, ki je širšega družbenega pomena in prispeva k ugledu in napredku knjižnicarske stroke. Za izjemne zasluge pri bibliotekarskem delu ji je Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke 16. junija 1981 priznala naziv »castni bibliotekarski svetovalec«. Bila je tudi družbenopoliticno angažirana in je opravljala številne odgovorne funkcije v organih sindikatov (predsednica izvršnega odbora sindikata kulture, clanica predsedstva in sveta Zveze sindikatov Slovenije, clanica delegacije sindikatov v Republiški konferenci SZDL, predsednica sindikata v Kulturni skupnosti Slovenije, clanica Plenuma Zveze sindikatov Jugoslavije), kot delegatka je sodelovala v dejavnostih Interesne skupnosti za kulturo Ljubljana-Center. Prejela je dve jugoslovanski odlikovanji, in sicer red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki in red republike s srebrnim vencem. Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) Vsaj dve desetletji po zakljucku poklicne kariere je bila njen najljubši kraj Martinja vas na Dolenjskem, kjer je bil ob reki Mirni njen drugi dom. Z velikim veseljem je dolga leta obdelovala svoj vrt, še vedno veliko brala in se srecevala s sorodniki in prijatelji. Zelo dolgo je bila zdrava in vitalna. Nato je doživela hud padec po stopnicah, vendar je njena mocna volja premagala poškodbo. Preselila se je v dom starejših Trnovo. Do zadnjega je ostala takšna, kot je bila vse življenje, optimisticna, dobrovoljna in zvedava, vedno pripravljena na pogovor. Tudi, ko ji je vid že precej opešal, je bila na tekocem z vsakodnevnimi novicami, ki jih je spremljala prek radijskega sprejemnika. S posebnim žarom v oceh je rada spregovorila o svojih otrocih, Jelki, Urošu in Andreji, ter njihovih družinah, pa seveda o spominih na štirinožne prijatelje, nemške pticarje, ki sta jih dolga leta vzrejala z možem, zdaj pa njuno delo uspešno nadaljuje hcerka. publicisticna dejavnost Ancka Korže-Strajnar je objavila vec kot 90 strokovnih del s podrocja organizacije, delovanja ter gradnje in opreme knjižnic, razvoja maticne dejavnosti, strokovnih standardov in normativov za knjižnice, položaja javnega knjižnicarstva, dostopnosti knjižnicnega gradiva, knjižnicnih katalogov, medknjižnicne izposoje, knjižnicne statistike … Redno je objavljala tudi porocila o strokovnih srecanjih slovenskih oziroma jugoslovanskih knjižnicarjev in na številnih tudi sama sodelovala z referatom. Na tem mestu žal bogate strokovne dedišcine, ki nam jo je zapustila, ne moremo predstaviti celovito, zaustavili se bomo le pri nekaj izbranih delih, ki izpricujejo njeno široko strokovno znanje, poglobljen in analiticen pristop pri preucevanju knjižnic in knjižnicarstva ter sistemsko razmišljanje pri snovanju razvojnih usmeritev. Ker se je pri poimenovanju vrste knjižnic terminologija skozi cas spreminjala, izraz javna knjižnica pa se je uporabljal v razlicnih pomenih, velja opozoriti, da ima avtorica, ko govori o javnih knjižnicah, »v mislih ljudske, študijske in sindikalne javne knjižnice« oziroma kasnejše splošnoizobraževalne knjižnice (Kodric-Dacic, 1998, str. 160–161). V predstavitvi njenih del ohranjamo izvirno uporabljeno terminologijo. stanje in problemi javnega knjižnicarstva Niz prispevkov Ancke Korže-Strajnar se nanaša na analizo podatkov o delovanju javnih knjižnic in stanju njihove mreže v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki jih je redno zbirala republiška maticna služba. Pri predstavljanju zbranih podatkov ni le nizala golih podatkov, ampak je ugotavljala razvojne trende ter opozarjala tako na pozitivne dosežke kot tudi na slabosti Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic in nevarnosti, ki jih je odkrivala statistika knjižnic (npr. prešibko povezovanje knjižnic z njihovimi okolji, neprimerna nabavna politika, zmanjševanje sredstev za nakup gradiva, kadrovska stagnacija knjižnic, premajhna skrb za hitrejšo in ucinkovitejšo rast knjižnicne mreže znotraj posameznih obcin, neenakomerna razvitost knjižnicnih mrež po obcinah, pomanjkanje in neprimernost knjižnicnih prostorov). Prispevke o razvoju, položaju in problemih javnega knjižnicarstva je objavljala tako v knjižnicarskih publikacijah kot tudi casnikih (Delo, Dnevnik, Naši razgledi, Kulturni porocevalec). V njih je opozarjala na neustrezno razumevanje vloge in pomena knjižnic v lokalnih in širšem družbenem okolju ter njihovega prispevka k razvoju strokovno in splošno razgledanega posameznika: »Nam je seveda jasno, kaj želimo, ko postavljamo zahtevo po boljši mreži knjižnic, po strokovno sposobnem in izobraženem knjižnicarskem kadru, po sodobnih prostorih in moderni strokovni ureditvi knjižnic, toda neprestano se moramo boriti z javnim mnenjem, ki ima še vedno zastarele predstave o knjižnici … Slišimo mnenje, da delovni ljudje nimajo casa za branje in da berejo le tisti, ki imajo prevec prostega casa. In tako kaže, da se nekaterim zdi škoda sredstev za oskrbovanje ‘bralcev’ z literaturo, pod katero si navadno predstavljajo le zabavno lektiro za spanec in sprostitev.« (Korže, 1964, str. 29) Ce bi obcine in drugi odgovorni dejavniki pravilno razumeli vlogo knjižnic, jih nadalje razvijali in podpirali ter jih uvršcali med ustanove, ki so za izobraževanje ravno tako potrebne in nepogrešljive kot šole, bi knjižnice lahko uporabnikom ponudile primerne prostore, sodobno in aktualno literaturo ter strokovno usposobljen knjižnicarski kader. O tridesetletnem povojnem razvoju slovenskega javnega knjižnicarstva, tj. ljudskih oziroma splošnoizobraževalnih knjižnic, je Ancka Korže-Strajnar pripravila obsežen prispevek za avstrijsko strokovno revijo Biblos, povzetek clanka pa objavila v Obvestilih Republiške maticne službe (Korže-Strajnar, 1975a). Uvodoma je poudarila, da je bilo v treh povojnih desetletjih prisotnih vec dejavnikov, ki so slovensko javno knjižnicarstvo ovirali pri njegovem vkljucevanju v sodobne knjižnicarske tokove. Tako je bila vecina javnih knjižnic med drugo svetovno vojno unicena, povojno obdobje pa je zaznamovalo pomanjkanje strokovnih kadrov in knjižnicnih prostorov. Prvi dokument o strokovni organizaciji in mreži t. i. ljudskih knjižnic, ki ga je pripravil Bogomir Gerlanc, je bil sicer sprejet že med vojno, leta 1945 pa tudi uradno potrjen v obliki posebne uredbe o ljudskih knjižnicah, vendar se je zaradi premajhnih vlaganj v razvoj knjižnic uresnicil le manjši del nacrtov. Kljub temu je v nekaj letih po vojni mocno naraslo število javnih (ljudskih, študijskih in sindikalnih) knjižnic, ki pa so delovale po zastarelih strokovnih konceptih in na temelju predvojne knjižnicne mreže. Knjižnicno delo so opravljali vecinoma neprofesionalni kadri, celotna mreža je premogla le pešcico strokovnih knjižnicarskih delavcev, med katerimi so imeli visoko izobrazbo samo Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) trije. Le sedem študijskih knjižnic, ki so bile ustanovljene v takratnih okrožnih središcih, je delovalo v pogojih, ki so omogocali njihov strokovni razvoj. Posledica takšnega stanja je bil hiter razpad mreže javnih knjižnic v petdesetih letih prejšnjega stoletja, prenehale so delovati sindikalne knjižnice in skoraj dve tretjini ljudskih knjižnic. Jedro nadaljnjega razvoja so postale velike mestne knjižnice, ki so po vzoru anglo-ameriških splošnih knjižnic postajale vzorcni primeri sodobno organizirane knjižnicne službe. Zakon o knjižnicah (1961) se po mnenju Ancke Korže-Strajnar ni dotaknil skoraj nobenega od pomembnih vprašanj, ki so pestila knjižnicarstvo v tistem obdobju, je pa bil pomemben zaradi uzakonitve republiške maticne službe in možnosti ustanavljanja obcinskih maticnih služb, kar je pripomoglo k utrjevanju javne knjižnicne mreže, posodabljanju knjižnic in razvoju strokovnega kadra – uveden je bil višješolski študij knjižnicarstva. Republiška maticna služba pri NUK je leta 1968 uvedla centralno katalogizacijo slovenskega tiska ter dosegla dogovor o strokovnih standardih za obcinske maticne knjižnice in standardih o njihovem poslovanju, spodbudila pa tudi razmišljanja o nujnosti spremembe obstojece javne knjižnicne mreže. Leta 1971 je bila tako sprejeta nova koncepcija razvoja javnega knjižnicarstva, ki je odpravila dvojnost v sistemu javnih knjižnic (vzporeden obstoj ljudskih in študijskih knjižnic) in uvedla nov koncept splošnoizobraževalne knjižnice. Dolocila je tudi njihovo povezovanje v enovite knjižnicne sisteme obcin oziroma regij. Splošnoizobraževalne knjižnice so se razvršcale v šest kategorij, na osnovi katerih so bile dolocene njihove naloge in zahteve glede prostorov in opremljenosti. Strokovni standardi za njihovo delovanje so bili posodobljeni. Sprejet je bil tudi petletni plan splošnoizobraževalne knjižnicne mreže za obdobje 1971–1975, ki se je uspešno udejanjal v praksi: »Menim, da je prehojena pot v slovenskem javnem knjižnicarstvu danes na tisti stopnji, ko lahko zatrdimo, da je pionirska doba in reorganizacija mreže javnih knjižnic dejansko pri kraju. … Start v naslednje obdobje razvoja je nedvomno uspešen,« je zapisala avtorica (Korže-Strajnar, 1975a, str. 8–9). V kriticnem pregledu uresnicitve ciljev omenjenega petletnega razvojnega nacrta je Korže-Strajnar ugotavljala, da se v doseganju strokovnih standardov kažejo precejšnje razlike med knjižnicami glede obsega knjižnicne zbirke in njenega obrata, knjižnice pa so še vedno »… bolj usmerjene v zbiranje in hranjenje gradiva kot pa v izposojo in animacijo za širjenje knjige.« (Korže-Strajnar, 1976a, str. 15) Opozorila je, da knjižnice ne smejo pricakovati vseh rešitev od zunaj, okrepiti morajo tudi svoja notranja prizadevanja za spremembo stanja in se ne izogibati niti radikalnejšim rešitvam – z boljšo organizacijo dela, ustrezno informacijsko dejavnostjo in razlicnimi oblikami kulturne vzgoje bodo lahko povecale izposojo gradiva in število clanov. Z veseljem pa je ugotavljala, da se je kadrovska zasedba knjižnic izboljšala in da so se sredstva za osebne dohodke obcutno povecala. Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic Namesto linearnega zviševanja sredstev za knjižnice, odvisnega od proracunskih gibanj, se je zavzemala za uvedbo programskega financiranja, temeljecega na konkretnih merilih: »Zato naše bodoce nacrtovanje ne bo moglo biti tako posplošeno kot doslej, ampak bomo morali sprejeti konkretne kazalce za razvoj dejavnosti in to tudi realizirati.« (Korže-Strajnar, 1976a, str. 18) Ob koncu analize je poudarila, da so napori, vloženi v uresnicevanje novega koncepta splošnoizobraževalnih knjižnic, sicer na marsikaterem podrocju njihovega delovanja že dali prve rezultate, bo pa treba preveriti ustreznost sprejete koncepcije razvoja javnega knjižnicarstva z vidika organiziranosti in modelov splošnoizobraževalnih knjižnic ter nove rešitve vkljuciti v predlog novega zakona o knjižnicarstvu, ki je bil že nekaj casa v pripravi. V razmišljanjih o razvojnih usmeritvah splošnoizobraževalnih knjižnic v obdobju 1976–1980 je poudarila, da morajo biti zastavljeni cilji konkretni in realno dosegljivi (Korže-Strajnar, 1976b), uspešneje pa bodo uresniceni, ce bodo knjižnice pri zagotavljanju storitev medsebojno sodelovale in se povezovale, dejavnost pa koordinirale tudi z drugimi vrstami knjižnic, v prvi vrsti s šolskimi. Nujna naj bi bila tudi vecja družbena angažiranost vodilnih knjižnicarskih kadrov, ki se morajo znati bojevati za uresnicevanje zastavljenih ciljev, ne pa prikrito ali odkrito nasprotovati spremembam in ostajati zaprti v svoje utecene poti. V prispevku je avtorica navedla številne predloge za izboljšanje pogojev dela knjižnic in povecanje kakovosti njihovih storitev, terjala pa tudi njihovo samokriticnost: »Veliko je razlogov, da se ponovno lotimo razcišcevanja problemov, ki kažejo na to, da so prenekatere knjižnice neracionalne in drage in da bodo še dražje, ce se ne bomo organizirali bolj funkcionalno in se dogovorili, kaj je potrebno oziroma nepotrebno v naši dejavnosti in cemu se bo treba odreci, ker tega preprosto ne zmoremo.« (Korže-Strajnar, 1976b, str. 10) Omeniti velja tudi avtoricino primerjalno analizo stanja javnih knjižnic na ozemlju nekdanje skupne države Jugoslavije v letu 1976 (Korže-Strajnar, 1978). Podatki o dejavnosti knjižnic so bili s pomocjo vprašalnikov zbrani po vseh republikah in obeh avtonomnih pokrajinah ter posredovani takratnemu Inštitutu Borisa Kidrica v Vinci pri Beogradu (danes Inštitut jedrskih znanosti Vinca). Statisticna obdelava podatkov o 444 javnih knjižnicah je bila tam prvic opravljena s pomocjo racunalnikov, oblikovana racunalniška zbirka podatkov pa je omogocala razlicne analize in primerjave. razvoj maticnih knjižnic in knjižnicne mreže Pomemben del strokovnega dela in objav Ancke Korže-Strajnar je povezan z razvojem instituta maticne službe na ravni države in v (takrat) 62 obcinah, ki ga je Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) leta 1961 uvedel prvi slovenski zakon o knjižnicah. Zakon je dolocil, da se vzpostavijo maticne knjižnice, ki za obmocje ene ali vec obcin oziroma za obmocje celotne Slovenije poleg rednih nalog opravljajo še posebne naloge. Tako naj bi se maticna knjižnica na svojem obmocju v okviru posebnih nalog ukvarjala z vprašanji organizacije in pospeševanja knjižnicarske službe in stroke, posredovala izposojo knjižnicnega gradiva, vodila registracijo knjižnic in evidenco njihovega knjižnicnega gradiva, pomagala pri strokovnem delu knjižnicarskega osebja ter skrbela za njihovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje. Podrobno je naloge maticnih knjižnic ter pogoje za izvajanje njihove dejavnosti Ancka Korže-Strajnar opredelila že v prispevku Maticna knjižnica v obcini. Mreža maticnih knjižnic naj bi vkljucevala republiško maticno knjižnico, mreža maticnih knjižnic po obcinah pa bo dolžna zajeti vse »naše knjižnicarstvo do zadnjih vasi in do društev, do ljudskih, mladinskih in strokovnih knjižnic, do samostojnih in nesamostojnih itd.« (Korže, 1961, str. 49) Poudarila je, da se bo mreža gradila tako horizontalno kot vertikalno: »To se pravi, poleg tega, da bomo imeli maticno knjižnico za obcino ali vec obcin, ki bo povezana z vsemi razlicnimi knjižnicami svojega podrocja, bo obstajala tudi vertikalna linija maticnih knjižnic.« (Korže, 1961, str. 50) Kot primer je navedla, da bodo na primer strokovne tehniške knjižnice povezane s Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani, pionirske in mladinske z republiško pionirsko knjižnico, ljudske z republiško maticno ljudsko knjižnico itd. Ceprav tovrstnega povezovanja omenjeni zakon ni vkljuceval, pa je dolocal, da lahko republiška maticna knjižnica nekatere svoje naloge prenese na druge knjižnice. Ker po vseh obcinah še ni bilo ustrezno razvitih knjižnic, ki bi lahko prevzele vlogo maticnih knjižnic, je avtorica predlagala, da bi vsaj za prehodno obdobje lahko organizirali maticne centre za vec obcin skupaj. »Obcinske maticne knjižnice bodo postale naša glavna akcijska središca, s pomocjo katerih bomo izvajali program modernizacije knjižnicarstva in kjer se bodo morali tudi cim hitreje pokazati rezultati naših prizadevanj,« je zapisala v casu, ko so se zakonska dolocila že zacela udejanjati v praksi (Korže-Strajnar, 1963, str. 33). Sodelovala je pri pripravi strokovnih izhodišc za dokument Sedemletni nacrt za razvoj knjižnicarstva (1963), ki so nastala v sodelovanju med NUK-om, sekretariatom za kulturo in prosveto RS Slovenije ter Društvom bibliotekarjev Slovenije. Omenjeni razvojni dokument je bil pripravljen na osnovi sklepa Izvršnega sveta SR Slovenije o ukrepih za pripravo nacrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije za obdobje 1964–1970. V njem je poudarjeno, da se v prihodnjih letih pricakuje hitrejši razvoj slovenskega knjižnicarstva in tudi spremembe v strokovnem delu knjižnic. Knjižnice naj bi bile v celoti povezane v enotno »knjižnicarsko omrežje«, ki je z ustanavljanjem maticnih knjižnic že dobivalo svojo dokoncno obliko. Z nacrtnim delovanjem republiške maticne knjižnice naj bi se strokovna knjižnicarska dejavnost razvijala v smeri ureditve omrežja obcinskih maticnih Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic knjižnic in razvoja njihove strokovne dejavnosti ter strokovnega usmerjanja in modernizacije vseh vrst knjižnic. Zaradi velikega pomanjkanja strokovnih kadrov je bila predlagana uvedba višješolskega študija s podrocja knjižnicarstva, ki naj bi kasneje prerasel v visokošolskega, vzporedno pa bi potekalo tudi neformalno izobraževanje knjižnicarskih delavcev v okviru obcasnih tecajev in seminarjev. V planskem obdobju naj bi posebno pozornost namenili izdajanju ucbenikov in strokovnih prirocnikov za potrebe izobraževanja knjižnicarjev, razvoju raziskovalne dejavnosti na podrocju bibliotekarstva in tesnejšemu sodelovanju med knjižnicami in založniki na podrocju širjenja knjige. Poleg organizacije enotne knjižnicne mreže ter prizadevanj za ureditev knjižnicarstva po enotnih strokovnih nacelih je bilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja nujno zagotoviti tudi stabilno financiranje knjižnic. Na vec mestih je Ancka Korže-Strajnar opozarjala na macehovski odnos za knjižnice pristojnih organov in teles do problematike zagotavljanja ustreznih pogojev za delo knjižnic, pa tudi na premajhno angažiranost ter neenotnost knjižnicarjev samih v »bojih« za izboljšanje materialnih pogojev knjižnic. Ob zagovornikih kolikor je mogoce centralizirane ter proracunsko urejene oblike financiranja, ki so izhajali iz republiških služb in knjižnic širšega družbenega pomena, je bil velik tudi delež tistih, ki so predlagali, da naj bo vsaj 80 odstotkov knjižnic takšnih, da bodo sposobne same sklepati pogodbe o financiranju s svojimi ustanovitelji ter v dogovoru z njimi tudi razporejati pridobljene financne vire. Obstajala je tudi tretja skupina, ki bi odlocanje o financiranju prepustila uporabnikom knjižnic. »Da prihaja do vtisa nejasnosti in obcutnih divergenc v naših razpravah, pa je po vsej verjetnosti krivo tudi dejstvo, da veckrat govorimo o našem knjižnicarstvu kar poprek, ko da gre za enotno knjižnicarsko mrežo z enotno problematiko in istimi obveznostmi, « je opozarjala avtorica (Korže-Strajnar, 1966, str. 69). Zavzemala se je za financiranje knjižnic glede na njihove naloge in ciljno skupino uporabnikov, pri cemer bi upoštevali dve osnovni skupini knjižnic, in sicer skupino strokovnih in znanstvenih knjižnic ter skupino splošnoizobraževalnih knjižnic. Za razvoj slednjih bi morala biti zainteresirana celotna družba, torej »… vsi, ki jim je do tega, da bo naš clovek vsestransko kultiviran, izobražen in družbeno osvešcen. Tu ni mogoce dvomiti, kdo je uporabnik, in tudi ne bi smelo biti vprašanje, kdo je placnik.« (Korže-Strajnar, 1966, str. 70) Kriticna je bila do stanja, v katerem se je odgovornost za financiranje knjižnic prelagala »na razlicna ramena«, kar je zaustavilo nacrtovani razvoj javnega knjižnicarstva. Nesprejemljivo se ji je zdelo tudi ravnanje ustanoviteljev strokovnih in znanstvenih knjižnic, ki v izobraževanje knjižnicarjev niso bili pripravljeni vlagati lastnih sredstev in so odgovornost za razvoj kadrov prelagali na obcinske maticne knjižnice. Razvoj obcinskih maticnih knjižnic in njihove dejavnosti je Ancka Korže-Strajnar spremljala tako z rednimi analizami podatkov o njihovem delovanju kot tudi z Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) obiskovanjem knjižnic in opozarjanjem na slabosti, ki so se kazale v razvoju mreže in v delu obcinskih maticnih knjižnic. Za Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, ki je junija 1970 izdelal analizo obstojece knjižnicne mreže v Sloveniji in njenega delovanja v obdobju 1964-1968, je pripravila obsežno študijo o stanju knjižnicne mreže ter doseganju strokovnih normativov za obcinske maticne knjižnice (Korže-Strajnar, 1970). V uvodnem delu študije je poudarila, da bi morala biti obcinska maticna knjižnica temeljna kulturna in izobraževalna institucija vsake obcine, vendar v vseh obcinah pogoji za to niso zagotovljeni. Ugotavljala jena primer prepocasen razvoj knjižnicnih zbirk: »Že leta opozarjamo, kako šibka je knjižna zaloga v mreži naših obcinskih knjižnic. Knjižnica brez dolocene temeljne knjižne zaloge, brez kontinuirane nabave knjig je kakor tovarna brez strojev ali šola brez ucil.« (Korže-Strajnar, 1970, str. 3) Opozarjala je tudi na vprašanje kakovosti nabavljenega gradiva, kajti nizek delež strokovne literature v knjižnicnih zbirkah ni bil dobra osnova za razvoj splošnoizobraževalne dejavnosti knjižnic, in na problematiko strokovne usposobljenosti knjižnicnega osebja. Ocenila je, da kar 40 odstotkov zaposlenih v obcinskih knjižnicah še ni opravilo strokovnega izpita, njihov strokovni razvoj pa je vprašljiv: »Zlasti zadnja leta se strokovno izobraževanje hudo zanemarja in vrsta mlajših delavcev dobiva strokovne nazive, ki jim ne priticejo. Velika krivda za tako stanje leži na samoupravnih organih knjižnic in seveda na ustanoviteljih, tj. obcinah, ki za delo v knjižnicah postavljajo izredno malo zahtev.« (Korže-Strajnar, 1970, str. 5) Glede odprtosti knjižnic za uporabnike je predlagala izracunavanje casa poslovanja z bralci na osnovi števila prebivalcev dolocenega obmocja ter opustitev pravila, ki se je »udomacilo« med knjižnicami, in sicer da za notranja opravila porabijo 40 odstotkov delovnega casa, preostali del pa ga namenijo uporabnikom – vecinoma v casu, ki ustreza knjižnicarjem in ne nujno tudi uporabnikom. V obsežno analizo, ki sledi uvodnemu delu študije, je zajela dejavnost vseh obcinskih maticnih knjižnic. Njeni rezultati in avtoricine ugotovitve so predstavljali strokovno podlago za kasnejšo široko razpravo o stanju slovenskega knjižnicarstva, ki je svoje mesto dobila tudi v republiški skupšcini. koncepcija razvoja knjižnicarstva in nov model javne (splošnoizobraževalne) knjižnice Omenjena razprava, ki je potekala v letu 1970, je pokazala na dolocene pomanjkljivosti v slovenskem knjižnicarstvu in zato na potrebo po izdelavi sodobnejših normativov za organizacijo in poslovanje knjižnicne službe, premisleku o vlogi in mestu študijskih knjižnic v knjižnicni mreži ter pripravi analize delovanja knjižnic v okviru univerze in nacrta njihovega povezovanja v univerzitetno knjižnicno mrežo. Priprava strokovnih rešitev je bila poverjena NUK-u kot republiški maticni knjižnici, ki je v sodelovanju z Društvom bibliotekarjev Slovenije, Skupnostjo Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic študijskih knjižnic Slovenije in številnimi strokovnjaki s podrocja knjižnicarstva v letu 1971 pripravil predlog koncepcije razvoja slovenskega knjižnicarstva in predlog nove organizacije mreže javnih (splošnoizobraževalnih) knjižnic (Koncepcija razvoja knjižnicarstva v Sloveniji, 1971). Gre za strateški dokument, ki je dobil tako strokovno kot družbenopoliticno podporo. Predlog nove organizacije splošnoizobraževalne knjižnicne mreže je temeljil na strokovnih izhodišcih, ki sta jih pripravili Breda Filo in Ancka Korže-Strajnar (Filo in Korže-Strajnar, 1970). V gradivu sta poudarili, da stopa slovensko knjižnicarstvo v fazo priprave organizacijskih shem za novi knjižnicni sistem v Sloveniji, ki predpostavlja ne le spremembe v organizaciji knjižnicarske službe, ampak tudi nove naloge in funkcijo javne knjižnice v družbi: »To pomeni, da bomo v Sloveniji dokoncno opustili dosedanji tip ljudske knjižnice, ki v sodobni družbi nima možnosti razvoja. Prav tako bodo slovenske študijske knjižnice, ki so doslej poslovale predvsem kot pokrajinske splošnoznanstvene knjižnice, prilagodile svoje poslovanje in svoje naloge kar najširšemu krogu uporabnikov.« (Filo in Korže-Strajnar, 1970, str. 2) V delu sta utemeljili koncept enotne splošnoizobraževalne knjižnice, ki služi v enaki meri izobraževanju, strokovnemu izpopolnjevanju, razširjanju znanstvenih spoznanj, kulturnemu delovanju in zabavi. Da bi prebivalstvu na svojem obmocju lahko zagotavljala enake možnosti dostopa do knjižnicnega gradiva in informacij, se mora povezati s krajevnimi knjižnicami v knjižnicni sistem. Glede na število prebivalcev, ki jim služijo posamezne splošnoizobraževalne knjižnice, sta avtorici predlagali njihovo razvršcanje v šest tipov (skupin). Knjižnice I. in II. skupine naj bi prevzele vlogo regionalnih knjižnic, knjižnice III., IV. in V. skupine bi bile obcinske knjižnice, uvršcene v VI. skupino pa krajevne knjižnice. Zaradi upravne razdrobljenosti Slovenije na majhne obcine pa vecina obcinskih maticnih knjižnic ni imela ustreznih pogojev za razvoj knjižnicne mreže na svojem obmocju, zato sta predlagali razvoj regionalnih knjižnicnih sistemov, v katerih »… dosedanje študijske knjižnice in nekatere vecje ljudske knjižnice prevzamejo nalogo osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic v knjižnicnem sistemu dolocene regije.« (Filo in Korže-Strajnar, 1970, str. 5) Predvideli sta 14 knjižnicnih regij. Osrednja splošnoizobraževalna knjižnica regije naj bi delovala kot centralna knjižnica regionalnega knjižnicnega sistema in kot obcinska knjižnica svojega ožjega obmocja. Obcinske splošnoizobraževalne knjižnice naj bi delovale kot samostojni kulturni zavodi, z mrežo nesamostojnih krajevnih knjižnic in izposojevališc. Splošnoizobraževalne knjižnice v regionalnih ali obcinskih središcih bi opravljale tudi maticno službo za vse vrste knjižnic svojega obmocja. Avtorici sta navedli tudi strokovna priporocila in normative za prostore in opremo splošnoizobraževalnih knjižnic, za strukturo knjižnicne zbirke in nabavno politiko, strokovno ureditev, financiranje, knjižnicne delavce, clane in druge obiskovalce Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) knjižnic, izposojo gradiva ter cas poslovanja za uporabnike. Ob pripravi novega zakona o knjižnicarstvu (sprejetega leta 1982), ki je uzakonil povezovanje vseh vrst knjižnic v enoten knjižnicni sistem, je bil model organizacije splošnoizobraževalnega knjižnicarstva, ki sta ga zasnovali avtorici, osnova za pripravo zakonskih rešitev na tem podrocju. O zacrtani koncepciji razvoja slovenskega knjižnicarstva je Ancka Korže-Strajnar porocala na IV. skupšcini Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije (Bled, 15.–17. september 1971). Osrednja tema strokovnega srecanja ob dvajsetletnici delovanja Zveze je bila posvecena razvojnim koncepcijam knjižnicarstva v republikah in avtonomnih pokrajinah nekdanje skupne države Jugoslavije. V referatu je avtorica poudarila, da je bila knjižnicarska dejavnost v Sloveniji v zadnjih letih izrazito usmerjena v iskanje novih razvojnih konceptov, kajti razvoj knjižnicarstva je bil v povojnih letih veliko prepocasen, tog in prilagojen razmeram v preteklosti. Zato je postajalo vse pomembnejše vprašanje, kako sistem knjižnicarske dejavnosti prilagoditi vse hitrejšemu družbenemu razvoju in potrebam permanentnega izobraževanja prebivalstva (Korže-Strajnar, 1972a, str. 53). Udeležencem srecanja je predstavila zasnovo slovenskega knjižnicnega sistema ter nacrtovane oblike povezovanja razlicnih tipov knjižnic v horizontalne in vertikalne knjižnicne mreže. nacrtovanje, gradnja in opremljanje knjižnic Velik del svojega strokovnega dela je Ancka Korže-Strajnar posvetila vprašanjem gradnje in opreme knjižnic. Do objave prevoda mednarodnih standardov za javne knjižnice (Korže-Strajnar, 1975b), ki ga je pripravila republiška maticna služba pri NUK, enotnih strokovnih izhodišc za gradnjo knjižnic slovensko knjižnicarstvo ni imelo. Kasneje so bili sprejeti še jugoslovanski standardi za posamezne vrste knjižnic, ki so vkljucevali tudi poglavja o gradnji knjižnic. Vendar za sistematicno delo na tem podrocju ni bilo ustreznih kadrovskih in materialnih možnosti. Pomembna so zato bila v letu 1977 pridobljena sredstva Kulturne skupnosti Slovenije za pripravo strokovne študije »Osnove standardov za gradnjo splošnoizobraževalnih knjižnic III. skupine«. Študija je vkljucevala programsko zasnovo tovrstne knjižnice, standarde opreme in opredelitev prostorskih razmerij v knjižnicah ter uveljavila koncept modularnega nacrtovanja knjižnicnih stavb (Korže-Strajnar, 1980a, str. 64). Leto kasneje je republiška maticna služba pridobila še sredstva za raziskovalno nalogo s podrocja tipizacije knjižnicne opreme (knjižne police, katalogne omarice, stojala za neknjižno gradivo, izposojevalne mize ipd.). Ancka Korže-Strajnar je leta 1978 pripravila tudi prevod predloga jugoslovanskih standardov za prostore in opremo knjižnic, v sodelovanju z arhitekti pa priporocila za prostorsko oblikovanje splošnoizobraževalnih knjižnic (Korže-Strajnar, Mrevlje- Pollak in Skulj, 1984). Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic Kot svetovalka za gradnjo splošnoizobraževalnih knjižnic pri maticni službi NUK je opozarjala, da morajo knjižnicarji vec pozornosti namenjati prostorski problematiki knjižnic in da so zaradi sprememb v funkciji knjižnic ter njihovi organiziranosti in nacinih dostopnosti knjižnicnega gradiva, nujne tudi spremembe v nacinu gradnje in opremljanja knjižnic. »Nas so se te spremembe, ki so v razvitem knjižnicarskem svetu vidne na vsakem koraku, komaj dotaknile tako v miselnosti kot v praksi«, je ugotavljala (Korže-Strajnar, 1985b, str. 266). In ce sta se v knjižnicni mreži splošnoizobraževalnih knjižnic postopoma oblikovala lasten koncept in strategija prostorskega oblikovanja, v primeru drugih vrst knjižnic pravih ciljnih usmeritev ni bilo, naslanjale so se praviloma na že zastarele ali tuje izkušnje, neprilagojene lastnim razvojnim interesom. Posledica tega so bile, po mnenju avtorice, pogoste napake pri gradnjah in opremljanju knjižnic. Zato se je zavzemala za oblikovanje kakovostnih in poenotenih standardov za prostorsko nacrtovanje knjižnic, izobraževanje knjižnicarjev na podrocju gradnje in opremljanja knjižnic, vzpostavitev skupine svetovalcev, ki se bo s problematiko ukvarjala sistematicno, ter za objavljanje rezultatov raziskav in dokumentov o gradnji knjižnic. Odlocno je nasprotovala praksi knjižnicarjev, ki nacrtovanje gradnje ali prenove knjižnic prepušcajo arhitektom: »Zato predlagam, da odlocno zahtevamo posvetovalno pravico pri vsaki novogradnji ali prenovi knjižnicnih prostorov in da to na primeren nacin uveljavljamo tudi v praksi. Za vsako novogradnjo ali vecjo prenovo knjižnicnih prostorov je potrebno pripraviti ciljni elaborat za arhitekta, ki ga mora izdelati knjižnicarski strokovnjak, ki se s to problematiko ukvarja, ali team strokovnjakov, seveda ob sodelovanju z vodjo knjižnice in z odgovornim vodjem investicijskih del. Pri tem je pomembno, da se team oblikuje dovolj zgodaj, po možnosti prej, preden je na razpolago lokacija stavbe oziroma prostorov. Seveda mora elaborat upoštevati sodobne trende bibliotecne gradnje in ciljno usmeritev knjižnicne dejavnosti posameznih knjižnic v našem knjižnicnoinformacijskem sistemu.« (Korže-Strajnar, 1985b, str. 276) Z veseljem je porocala o gradnji novih knjižnic, tako je na primer ob odprtju knjižnice v Tolminu zapisala, da gre za eno najlepših splošnih knjižnic v Sloveniji in za prvo »knjižnicno hišo«, zgrajeno po nacelih strokovnih standardov za to vrsto knjižnic (Korže-Strajnar, 1980b). O novi stavbi Knjižnice Prežihov Voranc pa je zapisala, da: »… sodi s svojo zunanjo ambientalno podobo, tako kot s svojo notranjo funkcionalnostjo v višji kakovostni razred in v nicemer ne zaostaja za evropskimi dimenzijami knjižnicnih gradenj in razvojem sodobne arhitekture.« (Korže-Strajnar, 1988, str. 197) Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) organizacija dela in poslovanje knjižnic V svojih delih je Ancka Korže-Strajnar pogosto opozarjala na pomen pravilne in racionalne organizacije dela znotraj knjižnice, ki naj bi bila prvi pogoj za ucinkovitost in kakovost njenega poslovanja. Ugotavljala je: »Pri nas je razmeroma slabo obdelan celoten sklop vprašanj, ki se nanašajo na organizacijo in tehniko poslovanja knjižnic. Nimamo ustreznih prirocnikov s tega podrocja dela, smo brez kakršnihkoli predpisov o nacinu poslovanja posameznih vrst knjižnic niti nimamo ustreznih navodil ali priporocil, razen nekaj fragmentarnih poskusov, ki pa za nikogar niso obvezni. Pregled naše domace prirocniške literature, ki se nanaša na organizacijo in poslovanje knjižnic, pokaže, da v zadnjih 15 letih na tem podrocju ni bilo narejenega nicesar, pa tudi iz prejšnjih desetletij je prirocna literatura te vrste zelo redka.« (Korže-Strajnar, 1985a, str. 97) Posledica takšnega stanja je bila individualizacija poslovanja knjižnic, ki je vodila v njihovo zaprtost in ovirala medsebojno sodelovanje. V okviru dolgorocnega raziskovalnega programa Arhivistika – bibliotekarstvo, katerega izvajalec je bil Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, NUK pa koordinator programskega sklopa »Slovensko bibliotekarstvo in njegov razvoj «, je Ancka Korže-Strajnar na vzorcu 16 knjižnic opravila raziskavo o njihovem notranjem poslovanju, delovnih postopkih ter nacinih evidentiranja in obdelave podatkov v poslovanju. Analizirala je postopke evidentiranja dotoka knjižnicnega gradiva ter njegove strokovne obdelave, nacine in orodja za posredovanje informacij o gradivu uporabnikom, pripomocke za vodenje podatkov o uporabnikih in o njihovi uporabi knjižnicnega gradiva ter pravila poslovanja knjižnic. V porocilu o raziskavi (Umek idr., 1984) je poudarila, da je mogoce zaznati številne slabosti v notranjem poslovanju vseh vrst knjižnic. Rezultati raziskave so pricali o veliki raznolikosti v delovnih postopkih, pri uporabi osnovnih pripomockov za delo in poslovanje knjižnic, kar je avtorico vodilo k pripravi prirocnika za poenotenje poslovanja knjižnic. V publikaciji Delovni pripomocki za organizacijo poslovanja knjižnic (Korže-Strajnar, 1987) je predstavila vzorce posodobljenih obrazcev za vodenje evidenc o poslovanju knjižnice ter ponudila predlog enotnih delovnih pripomockov in statisticnih evidenc, vkljucno s podrobnimi navodili za njihovo uporabo. Poudarila je, da morajo knjižnice spremljati podatke o materialnih osnovah dela, dotoku gradivu ter njegovi uporabi, stanju knjižnicne zbirke, strukturi uporabnikov, informacijskih storitvah za uporabnike itd., in jih uporabljati za merjenje rezultatov svojega dela. Kakovost rezultatov meritev ter možnost njihovega primerjanja pa bosta odvisni od poenotenega nacina zbiranja podatkov. Zato je bila ena od prednostnih nalog republiške maticne službe pri NUK ves cas njenega obstoja Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic tudi standardizacija vodenja podatkov o delovanju knjižnic, kar je predstavljalo osnovo za kasnejši razvoj sistema nacionalne knjižnicne statistike pri NUK-u. knjižnicno gradivo v prostem pristopu Ponudba knjižnicnega gradiva v prostem pristopu ter opušcanje klasicnega pultnega sistema sta se Ancki Korže-Strajnar zdela nujna ukrepa za povecanje dostopnosti ter izrabe knjižnicne zbirke v javnih oziroma splošnoizobraževalnih knjižnicah. Poudarjala je, da sistem prostega pristopa ne pomeni le koristi za bralca, »marvec tudi za knjižnicarske delavce, saj se knjižnicar pretežno reši tehnicnega dela pri individualni izposoji in se lahko posveca informacijam ter zahtevnejšim bralcem, ki išcejo doloceno literaturo« (Korže-Strajnar, 1969, str. 31). Z uvajanjem prostega dostopa do knjižnicnega gradiva so slovenske knjižnice že dobro desetletje po koncani drugi svetovni vojni sledile praksi knjižnic iz knjižnicarsko razvitega sveta. Tudi odlocitev za sprejem sistema univerzalne decimalne klasifikacije pri ureditvi prostega pristopa se je izkazala kot primerna. Je pa avtorica opozarjala na organizacijske in tehnicne težave, ki so se pokazale pri uvajanju prostega pristopa v primeru, ko so si nov sistem knjižnice priredile po svoje: »Knjige v prostem pristopu so razporejene polovicarsko in veckrat celo slabše kot prej po starem pultnem sistemu. Dogaja se, da se v fondu ne spozna vec ne knjižnicar, še manj pa bralec, in je tako odpor proti prostemu pristopu razumljiv z obeh strani. Vecina knjižnicarje se ob taki situaciji zateka k izposojanju na pamet, kar vnaša še vecjo zmedo v že tako neurejenem fondu. Veliko knjižnega fonda ostaja tako neizkorišcenega, pozabljenega, in zahtevnejši bralec v taki knjižnici nima kaj iskati, saj vecinoma ne more dobiti tistega, kar potrebuje. Ni cudno torej, da je odnos javnosti do take knjižnice pasiven in je prakticno ne potrebuje.« (Korže-Strajnar, 1969, str. 32) Nestrokovna ureditev gradiva po policah je v takšnih knjižnicah povzrocala zmedo tako pri uporabnikih kot knjižnicarjih, knjižnicni fond pa je postajal vedno bolj neurejen. Zato je avtorica ostro opomnila knjižnice, da naj pri uvajanju in upravljanju prostega pristopa ravnajo odgovorno: »Skupnost vlaga v razvoj knjižnic in knjižnicarstva znatna financna sredstva, mi pa smo dolžni knjižnicno mrežo urediti sodobno in racionalno. Minil je cas, ko se je vodilni knjižnicarski kader ukvarjal predvsem s katalogizacijo in so ga organizacija, dostopnost in delo z bralci bolj malo zanimale. Knjižnica ne more biti vec predvsem izposojevalnica romanov in zabavne literature, temvec javnosti široko dostopna izobraževalna ustanova, ki ji je glavna skrb, da ima na zalogi vso literaturo, ki obcana zanima in jo pri svojem delu potrebuje.« (Korže- Strajnar, 1969, str. 32) Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) Da bi knjižnice imele manj težav pri prehajanju na prost pristop, je avtorica navedla priporocila za izbor knjižnicnega gradiva za postavitev v prost pristop, za razporeditev gradiva na policah po strokovnih skupinah ter za njegovo zunanjo opremo. Natancno je opisala tudi primeren nacin signiranja gradiva (oblikovanja signatur), tj. z uporabo klasifikacijske oznake ter podatka o avtorju in naslovuknjige, in poudarila prednosti takšnega sistema zunanje opreme knjig. Še posebej pa je opozorila tudi na pomen knjižnicnih katalogov: »Nobena sodobno organizirana knjižnica si danes ne sme vec dovoljevati površnega odnosa do katalogov.« (Korže-Strajnar, 1969, str. 40) Poleg skrbi za kataloge, ki jih knjižnica potrebuje za svoje notranje poslovanje, bi morala še posebno pozornost nameniti katalogom za uporabnike. slovenska knjižna produkcija in knjižnicne zbirke V enem od zadnjih objavljenih strokovnih prispevkov avtorica analizira slovensko knjižno produkcijo z vidika njenega zadovoljevanja potreb nabavne politike knjižnic ter interesov širše javnosti. Preveriti je želela tudi utemeljenost trditev, ki so se v tistem casu pojavljale, in sicer da je slovenska knjižna produkcija že v samem evropskem vrhu, zato tudi njeno morebitno zmanjševanje ne bo prineslo škodljivih posledic. Ugotovila je, da je v letu 1988 manj kot polovica objavljenih knjig in brošur ustrezala kriterijem nabavne politike splošnoizobraževalnih knjižnic. Tako majhen izbor za nabavo primernega gradiva seveda ni mogel zadovoljiti širokega spektra interesov uporabnikov knjižnic. Posebej kriticna je bila do zmanjševanja obsega izdane prevodne literature, kar je bil po njenem mnenju pokazatelj tako premajhne odprtosti Slovenije v Evropo in svet kot tudi neprimerne založniške prakse: »Založništvo pa že skoraj celo desetletje ne stori skoraj nicesar, da bi se stvari zacele spreminjati, razen da množicno izdaja slabo in trivialno ter za knjižnice neuporabno literaturo.« (Korže-Strajnar, 1990, str. 12) Rezultati analize nakupov gradiva v splošnoizobraževalnih knjižnicah so pokazali, da v povprecju knjižnice pri nabavi gradiva sicer dosegajo priporoceno razmerje med strokovno in leposlovno literaturo, da pa postaja tekoca slovenska knjižna produkcija zaradi omejenih nabavnih proracunov knjižnic v manjših podeželskih krajih prakticno nedostopna. Glede na standarde je bil v letu 1988 nakup knjižnicnega gradiva v splošnoizobraževalnih knjižnicah v povprecju skoraj za polovico nižji od predpisanih vrednosti, zato se ji je zdelo samoumevno, da število bralcev v krajevnih knjižnicah upada – brez novitet jih pac ni mogoce privabiti. Takšno stanje se ji je zdelo nesprejemljivo, zapisala je: »Politika, ki tako izrazito zanemarja funkcijo tiskane besede kot pomembnega informacijskega medija, ni dobra, je pa znacilna v naših sedanjih razmerah, ko se varcevanje obicajno Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic zacenja prav pri knjigi, ceprav je le-ta glede na druge nekonvencionalne medije še vodno najcenejša in najhitrejša.« (Korže-Strajnar, 1990, str. 15) Izdajateljska politika takratnih založnikov se ji je zdela vse prevec usmerjena na individualnega kupca in tiskanje raznih »hoby-prirocnikov« s podobno ali isto vsebino ter najrazlicnejših kuharic, opozorila pa je tudi na slabosti v nabavni politiki splošnoizobraževalnih knjižnic, ki naj bi bile pri izboru knjižnega gradiva premalo pozorne na njegovo kakovost. Na osnovi podatkov o izdanih knjižnih naslovih po posameznih državah je argumentirano zavrnila trditve o primerljivosti obsega slovenske knjižne produkcije z drugimi evropskimi državami. Da bi se v prihodnje izognili napacnim ocenam in trditvam, povezanih s knjižno produkcijo, ki lahko imajo za omenjeno dejavnost tudi negativne posledice, je predlagala, da bi se tovrstne primerjalne študije opravljale vsaj na vsakih tri do pet let. drugi prispevki V reviji Knjižnica je Ancka Korže-Strajnar objavila vec porocil o strokovnih srecanjih in plenumih Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije in Društva bibliotekarjev Slovenije ter prispevkov ob jubilejih oseb, ki so bile zaslužne za razvoj slovenskega knjižnicarstva. Z vidika danes aktualnih razprav o placnem sistemu bo zagotovo zanimivo prebiranje gradiv o nastajanju Samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki jih je za podrocje knjižnic zbrala in uredila Ancka Korže-Strajnar, predsednica takratne komisije za samoupravni sporazum (Korže-Strajnar, 1972b). Dokument je bil sprejet 27. oktobra 1971. Kot soavtorica je sodelovala pri pripravi prispevka o organizaciji in delovanju slovenskih knjižnicarjev v obdobju 1931–1967 (Pivec Stele, Bercic in Korže-Strajnar, 1967), pregled zbornikov oziroma gradiv strokovnih posvetovanj Društva bibliotekarjev Slovenije pokaže, da skoraj ni bilo srecanja, na katerem ne bi sodelovala s pisnim ali ustnim prispevkom. V dnevnem tisku pa se je še ob koncu osemdesetih in na zacetku devetdesetih let prejšnjega stoletja argumentirano vkljucevala v polemike o nacrtih za gradnjo knjižnice NUK II. zahvala Svojcem Ancke KoržeStrajnar se zahvaljujem za podatke, ki so osvetlili njeno bogato in zanimivo življenjsko pot. Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 In memoriam: Ancka Korže-Strajnar (1925–2017) navedeni viri Bercic, B. (1996). Sooblikovali so slovensko nacionalno knjižnico (1784–1992). V Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice (str. 19–40). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Bizjak, D. (2009). Javno knjižnicarstvo v Šaleški dolini med leti 1960 in 1991. V L. Planko(ur.), Knjižnice na Šaleškem: zbornik ob 75letnici Knjižnice Velenje (str. 105–166). Velenje: Knjižnica Velenje. Filo, B. in Korže-Strajnar, A. (1970). Nova organizacija splošnoizobraževalne knjižnicnemreže v Sloveniji. Obvestila Republiške maticne knjižnice, 3(6), 1–19. Kodric-Dacic, E. (1998). Splošnoizobraževalne knjižnice, javne knjižnice, splošne knjižnice in knjižnice na splošno. Knjižnica, 42(4), 149–163. Kodric-Dacic, E. (2003). Hommage maticni službi in maticni knjižnici. Knjižnica, 47(3), 7– 33. Koncepcija razvoja knjižnicarstva v Sloveniji. (Predlog). (1971). Kulturni porocevalec, 2(10), 18–33. Korže, A. (1960). Prava knjiga, o pravem casu, na pravem mestu. Sodobna pota, 5(6–7), 283–288. Korže, A. (1961). Maticna knjižnica v obcini. Knjižnica, 5(1–4), 49–61. Korže, A. (1963). Nekateri problemi ob razvijanju maticne službe. Knjižnica, 7(1–2), 33–37. Korže, A. (1964). O problemu javnih knjižnic ljubljanskega okraja in Zasavja. Knjižnica, 8(1–2), 28–38. Korže-Strajnar, A. (1966). Financiranje knjižnicarstva in reforma. Knjižnica, 10(1–4), 68–71. Korže-Strajnar, A. (1969). Ureditev prostega pristopa v ljudski knjižnici. Knjižnica, 13(1–4), 31–41. Korže-Strajnar, A. (1970). Obcinske maticne knjižnice v luci postavljenih normativov. Obvestila Republiške maticne knjižnice, 3(4), 1–70. Korže-Strajnar, A. (1972a). Koncepcija razvoja slovenskega knjižnicarstva. V Bibliotekarstvo Jugoslavije: 1969–1971: III. in IV. skupšcina Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije (str. 53–61). Ljubljana: Zveza društev bibliotekarjev Jugoslavije. Korže-Strajnar, A. (1972b). Porocilo o dosedanjem delu komisije za samoupravno sporazumevanje o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za podrocje knjižnic z zapisniki in vsemi drugimi dokumenti. Obvestila Republiške maticne knjižnice, 5(9), 1–99. Korže-Strajnar, A. (1975a). Javne knjižnice v Sloveniji po letu 1945. Obvestila Republiške maticne knjižnice, 7(12), 1–9. Korže-Strajnar, A. (ur.) (1975b). Standardi za javne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Korže-Strajnar, A. (1976a). Kriticni pregled ob zakljucku prvega petletnega nacrta razvojasplošnoizobraževalnih knjižnic. Obvestila Republiške maticne službe, 8(15), 14–21. Korže-Strajnar, A. (1976b). Srednjerocna usmeritev razvoja splošnoizobraževalnih knjižnicSlovenije 1976–80. Obvestila Republiške maticne službe, 8(15), 8–13. Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 Melita Ambrožic Korže-Strajnar, A. (1978). Javne knjižnice v Sloveniji in Jugoslaviji. Knjižnica, 22(1–2), 55–60. Korže-Strajnar, A. (1980a). Ob pripravi kataloga standardov za gradnjo in opremo splošnoizobraževalnih knjižnic III. skupine. Knjižnica, 24(1–4), 63–66. Korže-Strajnar, A. (1980b). Zgrajena je nova knjižnica v Tolminu. Knjižnica, 24(1–4), 115– 116. Korže-Strajnar, A. (1985a). Delovni postopki in obdelava podatkov v poslovanju knjižnic. Knjižnica, 29(2–3), 91–153. Korže-Strajnar, A. (1985b). Slovenske relacije prostorskega nacrtovanja, gradnje in oprem ljanja knjižnic. Knjižnica, 29(4), 265–277. Korže-Strajnar, A. (1987). Delovni pripomocki za organizacijo poslovanja knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Korže-Strajnar, A. (1988). Nova knjižnica Prežihov Voranc v Ljubljani. Knjižnica, 32(3–4), 197–198. Korže-Strajnar, A. (1990). Slovenska knjižna produkcija in ponudba v knjižnicah. Knjižnica, 34(4), 9–19. Korže-Strajnar, A., Mrevlje-Pollak, D. in Skulj, I. (1984). Prostorsko oblikovanje splošnoizo braževalnih knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Martelanc, T. (1996). Kako smo se pripravljali na gradnjo nove knjižnice. V Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice (str. 41–50). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pivec-Stele, M., Bercic, B. in Korže-Strajnar, A. (1967). Organizacija slovenskih bibliotekar jev 1931–1947–1967. Knjižnica, 11(1–4), 5–42. Sedemletni nacrt za razvoj knjižnicarstva. (1963). Knjižnica, 7(1–2), 92–93. Umek, E., Popovic, M., Korže-Strajnar, A. in Novak, V. (1984). Arhivistika. Slovensko biblio tekarstvo in njegov razvoj. Ljubljana: Raziskovalna skupnost Slovenije. Zakon o knjižnicah. (1961). Knjižnica, 5(1–4), 5–13. dr. Melita ambrožic Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljanae-pošta: melita.ambrozic@nuk.uni-lj.si Knjižnica, 2017, 61(4), 103–124 ancka korže strajnar: osebna bibliografija personal bibliography of Ancka Korže Strajnar Matjaž Hocevar Bibliografija UDK 012Korže-Strajnar, Ancka kljucne besede: osebne bibliografije, bibliografije, bibliotekarstvo, Ancka Korže-Strajnar Bibliografija Ancke Korže-Strajnar (avtorice, soavtorice, urednice in prevajalke) je urejena po tematskih skupinah, znotraj posameznih skupin so najprej kronološko razvršceni zapisi o samostojnih publikacijah (A) in nato zapisi o objavah v revijah in zbornikih (B). Poleg standardnih virov, kot so katalogi Narodne in univerzitetne knjižnice, vzajemna baza podatkov COBIB ter spletni portal Digitalne knjižnice Slovenije, smo upoštevali tudi Slovensko bibliotekarsko bibliografijo 1945–1980 Bože Plenicar (1983), Bibliografsko kazalo revije Knjižnica Martina Gruma (1987) in Bibliotekarsko bibliografijo delavcev Narodne in univerzitetne knjižnice 1945–1995 Jelke Kastelic (1996). 1 splošno knjižnicarstvo 1.1 na tujem b 1 Prava knjiga o pravem casu na pravem mestu. Iz obiska v angleških knjižnicah. – Sodobna pota 5/1960, št. 6/7, str. 283–288. Podpis: Ancka Korže. 2 Josef Vinarek in Alois Tešitel: Knihovni v USA. Praha, Orbis, 1968, 231 + (II) str.+pril. – Knjižnica 13/1969, št. 1/4, str. 134–135. Ocena knjige. Matjaž Hocevar 1.2 V jugoslaviji (1942–1991) b 3 Poldrugi milijon bralcev. – Dnevnik 27/1978 (11. VII.), št. 157, str. 3. O splošnoizobraževalnih knjižnicah v Jugoslaviji. 1.3 V sloveniji (splošni problemi) a 4 nova organizacija splošnoizobraževalne knjižnicne mreže v sloveniji / gradivo pripravili Breda Filo, Ancka Korže-Strajnar. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1970. – 19 f. ; 30 cm. – (Obvestila Republiške maticne knjižnice ; št. 6) Pripravila. 5 osnovni problemi knjižnicarstva in širjenja knjig : (ugotovitve, predlogi in sklepi IV. sejepredsedstva ZKPOS) / [gradivo sta pripravila Avgust Vižintin in Ancka Korže]. – [Ljubljana: s. n., 1970]. – 12, 2 str., [2] f. pril. ; 30 cm Pripravila. – Celni nasl. b 6 Nekateri problemi ob razvijanju maticne službe. – Knjižnica 7/1963, št. 1/2, str. 33–37. Podpis: Ancka Korže. 7 Sodobne knjižnice – neogibna investicija za uspeh reforme. – Delo 8/1965 (23. XII.), št. 346, str. 5. Podpis: Ancka Korže. 8 Kaj bo z manjšimi knjižnicami. – Knjižna polica 1/1966 (20. X.), št. 1/2, str. 9–10. 9 Rezultati dosedanjih prizadevanj za razvid knjižnic v Sloveniji. – Knjižnica 10/1966, št. 1/4, str. 73–76. 10 Obcinske maticne knjižnice in normativi. – Knjižnica 14/1970, št. 1/4, str. 59–74. 11 Poslovanje obcinskih maticnih knjižnic in sodobni normativi. – Knjižnica 14/1970, št. 1/4, str. 32–40. 12 Koncepcija razvoja slovenskega knjižnicarstva. – Kulturni porocevalec 2/1971, št. 10, str. 18–33. 13 Koncepcija razvoja slovenskega knjižnicarstva. – V: Zveza društev bibliotekarjev Jugo slavije (4 ; 1971 ; Bled). Bibliotekarstvo Jugoslavije 1969–1971, Ljubljana, 1971. Ljubljana, 1972, str. 53–61. 14 Reforma knjižnicarstva ne zavezuje samo knjižnic. – Kulturni porocevalec 3/1972, št. 17, str. 8–11. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Ancka Korže Strajnar: osebna bibliografija 15 Kriticni pregled ob zakljucku prvega petletnega plana razvoja knjižnic. – V: Društvo bibliotekarjev Slovenije. Strokovno posvetovanje (1976 ; Moravci). Strokovno posvetovanjeDruštva bibliotekarjev Slovenije, Moravci 7.–9. oktobra 1976. Ljubljana, 1976, 13 str. Objavljeno tudi z naslovom Kriticni pregled ob zakljucku prvega petletnega nacrtarazvoja splošnoizobraževalnih knjižnic v: Obvestila republiške maticne službe 1976, št. 15, str. 14–21. 16 Prispevek k problematiki kulturnih ustanov. – Slovenija – paralele 1976, št. 46, str. 107– 109. 17 Knjiga v knjižnici. – V: Društvo bibliotekarjev Slovenije. Strokovno posvetovanje (1977; Otocec). Strokovno posvetovanje in XXIII. Obcni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Otocec 29. septembra do 1. oktobra 1977. Ljubljana, 1977, 6 str. 18 Knjiga in knjižnice. – Knjiga 20 [i. e. 25]/1977, št. 11, str. 494–495. 2 slovenske splošne knjižnice 2.1 razvoj in knjižnicna mreža a 19 obcinske maticne knjižnice v luci postavljenih normativov. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1970. – 70 f. ; 30 cm 20 republiška maticna služba nuk in petletni nacrt razvoja. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1970. – 30 f. ; 30 cm. – (Obvestila Republiške maticne knjižnice ; št. 5) Podpis: A. K. 21 razvitost maticnih knjižnic v sloveniji. – Ljubljana : Kulturna skupnost Slovenije, 1973. – 112 str. ; 21 cm. – (Študije in gradiva ; 1) 250 izv. – Vsebina: Razvitost maticnih knjižnic v Sloveniji / Ancka Korže-Strajnar, str. 1–86. Nova organizacija splošnoizobraževalne mreže knjižnic v Sloveniji / gradivopripravili Breda Filo, Ancka Korže-Strajnar, str. 87–108. Manifest o javnih knjižnicah, str. 107–112. Ref.: F/rance/ Vurnik, Dnevnik 22/1973 (9. VI.), št. 155, str. 6. 22 splošnoizobraževalno knjižnicarstvo v slovenji : 1970–1980. – Ljubljana : Kulturnaskupnost Slovenije, 1982 (Ljubljana : Birografika Bori). – 106 str. ; 30 cm. – (Študije ingradiva ; 11) 350 izv. – Viri: str. 105–106. 23 porocilo o delu za leto 1984. – URP/RP Arhivistika – Bibliotekarstvo. Programski sklop: Slovensko bibliotekarstvo in njegov razvoj / koordinator Mirko Popovic. A) Tematski sklop: Delovni postopki in evidentiranje podatkov o poslovanju knjižnic / nosilec Ancka Korže- Strajnar. B) Tematski sklop: Katalog rokopisov Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju / nosilec Vlado Novak. Ljubljana, RSS, 1984 – 3 f. Raziskovalno porocilo, št. pogodbe: 10-6553-581-84. – Povzetek ; Summary. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Matjaž Hocevar 24 delovni postopki in obdelava podatkov v poslovanju knjižnic. – Ljubljana : [s. n.], 1985. – 72 str. : graf. prikazi ; 29 cm. Objavljeno tudi v: Knjižnica 29/1985, št. 2/3, str. 91–153. – Abstract. –Viri. 25 delovni pripomocki za organizacijo poslovanja knjižnic. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1987. – 86 f. : graf. prikazi ; 29 cm Objavljeno tudi v: Obvestila republiške maticne službe 1988, št. 1, 86 str. b 26 Maticna knjižnica v obcini. – Knjižnica 5/1961, št. 1/4, str. 49–61. Podpis: Ancka Korže. 27 O problemu javnih knjižnic. – Naši razgledi 13/1964 (6. VI.), št. 11, str. 212. Brez podpisa. 28 O problemu javnih knjižnic ljubljanskega okraja in Zasavja. – Knjižnica 8/1964, št. 1/2, str. 28–38. Podpis: Ancka Korže. 29 Sodobne knjižnice – neogibna investicija za uspeh reforme. – Delo 8/1965 (23. XII.), št. 346, str. 5. 30 O javnih knjižnicah : javne ljudske knjižnice so še danes brez trdne materialne podla ge. – Delo 9/1967 (14. X.), št. 280, str. 19. 31 Ureditev prostega pristopa v ljudski knjižnici. – Knjižnica 13/1969, št. 1/4, str. 31–41. 32 Maticna knjižnica v Kamniku premagala amaterizem. – Obvestila Republiške maticne knjižnice 1970, št. 5, str. 28–30. Podpis: A. K. 33 Položaj javnega knjižnicarstva / Avgust Vižintin, Ancka Korže-Strajnar ; pogovor zapisalCiril Stani. – Naši razgledi 19/1970 (19. VI.), št. 12, str. 358–359. Intervju. 34 Sodobni vidiki splošnoizobraževalne knjižnice. – V: Posvetovanje Knjiga za vse (1972 ; Ljubljana). Posvetovanje Knjiga za vse. Ljubljana, 1972, str. 16–30 (Kulturni porocevalec ; 1972, št. 19). 35 Boljša listina o temeljni listini kulture. – Naši razgledi 22/1973 (9. III.), št. 5, str. 124+115. 36 Allgemeine öffentliche Bibliotheken in Slowenia. – Biblos (Wien) 1975, št. 4, str. 300–310. Objavljeno tudi v: Das slowenische Bibliothekswesen. Wien, 1976, str. 84–94. 37 Javne knjižnice v Sloveniji po letu 1945. – Obvestila republiške maticne službe 1975, št. 12, str. 1–9. 38 Srednjerocni program razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije 1976–80. – V: Društvo bibliotekarjev Slovenije. Strokovno posvetovanje (Portorož). Strokovno posveto vanje in XXII. Obcni zbor DBS, Portorož 15.–17. oktober 1975. Ljubljana, 1975, 10 str. 39 Srednjerocni sanacijski program razvoja splošnoizobraževalne mreže knjižnic 1971–75in nacrtovanje do leta 1980. – Obvestila republiške maticne službe 1975, št. 14, str. 10–24. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Ancka Korže Strajnar: osebna bibliografija 40 Srednjerocna usmeritev razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije 1976–80. – Ob vestila republiške maticne službe 1976, št. 15, str. 8–13. 41 Nekaj pomembnih nalog v mreži splošnoizobraževalnih knjižnic (SIK). – Knjižnica 21/1977, št. 1/4, str. 95–97. 42 Primer Mariborske knjižnice. – Delavska enotnost 36/1977 (25. VI.), št. 25, str. 11. 43 Sodelovanje splošnoizobraževalnih knjižnic s knjižnicami v usmerjenem izobraževanju jesistemska naloga knjižnicarstva. – V: Društvo bibliotekarjev Slovenije. Strokovno posve tovanje (1979 ; Bled). Strokovno posvetovanje in XXIV. obcni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Bled, 4.–6. oktobra 1979. Ljubljana, 1979, 7 str. 44 Poti in stranpoti : slovensko splošno knjižnicarstvo. – Delo 22/1980, št. 272 (20. XI), str. 14–15; št. 278 (27. XI.), str. 6–7. Ob Zakonu o združenem delu. 45 Soocanje z nekaterimi pogledi pri nadaljnjem razvoju SIK. – V: Društvo bibliotekarjevSlovenije. Strokovno posvetovanje (1980 ; Koper). Referati. Ljubljana, 1980. Objavljeno tudi v: Obvestila republiške maticne službe 1981, št. 2, str. 11–23. – Viri. 46 Zgrajena je nova knjižnica v Tolminu. – Knjižnica 24/1980, št. 1/4, str. 115–116. Clanek vsebuje kronološki opis dejavnosti knjižnice, ki ga je ob otvoritvi predstavilaravnateljica Marta Filli. 47 Obmocni seminarji maticnih splošno izobraževalnih knjižnic. – Obvestila republiške maticne službe 1981, št. 2, str. 15–24. 48 Nova knjižnica Prežihov Voranc v Ljubljani. – Knjižnica 32/1988, št. 3/4, str. 197–198. 49 Oblikovanje nacionalnega sistema za medknjižnicno izposojo. – Obvestila republiške maticne službe 1988, št. 2, str. 3–6. 50 Slovenska knjižna produkcija in ponudba v knjižnicah. – Knjižnica 34/1990, št. 4, str. 9–19. Abstract. – Viri. 2.2 standardi v knjižnicah a 51 standardi za javne knjižnice / Mednarodna zveza društev bibliotekarjev, Sekcija zajavne knjižnice ; [uredila Ancka Korže-Strajnar ; prevod pripravili Miša Sepe s sodelovanjem Bruna Hartmana in Ancke Korže-Strajnar]. – Ljubljana : Narodna in univerzitetnaknjižnica, 1975. – 34 str. ; 30 cm Uredila in prevedla – Ov. nasl. – 500 izv. 52 standardi v splošnoizobraževalnih knjižnicah slovenije : (gradivo za razpravo) / zbralaAncka Korže Strajnar. – Ljubljana : Kulturna skupnost Slovenije, 1983 (Ljubljana : Birografika Bori). – 34 str. ; 29 cm. – (Študije in gradiva ; 17) Zbrala. – 360 izv. – Bibliografija: str. 34. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Matjaž Hocevar b 53 Osnove za standarde javnih knjižnic. – Knjižnica 15/1971, št. 1/2, str. 53–59. 2.3 statistika knjižnic. statistika knjižnicarskega dela a 54 sr slovenija. – V: Vodic kroz narodne biblioteke Jugoslavije / uredjivacki odbor … Ancka Korže-Strajnar … Beograd, Zajednica jugoslovenskih nacionalnih biblioteka, 1979, str. 226–167. Statisticni pregled. 55 analiza nakupov slovenike v splošnoizobraževalnih knjižnicah za leto 1988. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1989. – 51 str. : tabele ; 29 cm b 56 Statisticni podatki o knjižnicah za leto 1964. – Knjižnica 9/1965, št. 1/4, str. 120–124. Podpis: Ancka Korže. 57 Statisticni podatki o knjižnicah za leto 1965. – Knjižnica 10/1966, št. 1/4, str. 171–[176]. 58 Statistika o javnih knjižnicah za leto 1968. – Knjižnica 13/1969, št. 1/4, str. 172–177. 59 Statistika o javnih knjižnicah za leto 1973. – Knjižnica 18/1974, št. 3/4, str. 231–238. 60 Statistika o delu javnih knjižnic v letu 1974. – Knjižnica 19/1975, št. 1/4, str. 191–198. 61 Statistika o delu javnih knjižnic v letu 1975. – Knjižnica 20/1976, št. 1/4, str. 225–236. 62 Delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1976. – Knjižnica 21/1977, št. 1/4, str. 255–265. 63 Javne knjižnice v Sloveniji in Jugoslaviji. – Knjižnica 22/1978, št. 1/2, str. 55–60. Sinopsis v anglešcini. 64 Delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1977. – Knjižnica 22/1978, št. 3/4, str. 329–338. 65 Delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1978. – Knjižnica 23/1979, št. 1/4, str. 216–224. 66 Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1978. – Obvestila republiške maticne službe 1979, št. 20, str. 1–43. 67 Delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji v letu 1979. – Knjižnica 24/1980, št. 1/4, str. 212–215. 68 Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1979. – Obvestila republiške maticne službe 1980, št. 3, str. 1–48. 69 Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1980. – Knjižnica 25/1981, št. 1/4, str. 257–265. 70 Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1980. – Obvestila republiške maticne službe 1981, št. 3, str. 1–57. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Ancka Korže Strajnar: osebna bibliografija 71 Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1981. – Knjižnica 26/1982, št. 3/4, str. 274–281. 72 Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1981. – Obvestila republiške maticne službe 1982, št. 3, str. 1–46. 2.4 Financiranje knjižnic b 73 Financiranje knjižnicarstva in reforma. – Knjižnica 10/1966, št. 1/4, str. 68–71. 2.5 Gradnja in oprema knjižnic a 74 prostorsko oblikovanje splošnoizobraževalnih knjižnic / [avtorji Ancka Korže-Strajnar, Darja Mrevlje-Polak, Igor Skulj ; fotografije Tone Racki]. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1984 (v Ljubljani : »Tone Tomšic«). – 20 str. : ilustr. ; 20 cm Soavtorstvo. – Avtorji navedeni na hrbtu nasl. str. – 500 izv. – Bibliografija: str. 18. 75 programske osnove gradnje nuk ii / Martina Šircelj, Ancka Korže Strajnar. – Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Bibliotekarski raziskovalni center, 1987 [i. e. 1989]. – [42] str. loc. pag. ; 30 cm Soavtorstvo. b 76 Ureditev in oprema javnih knjižnic. – Knjižnica 8/1964, št. 3/4, str. 173–180. Podpis: Ancka Korže. 77 Predlog jugoslovanskih standardov za prostore in opremo knjižnic / prevedla Ancka Korže- Strajnar. – Obvestila republiške maticne službe 1978, št. 16, str. 1–11. Prevedla. 78 Ob pripravi kataloga standardov za gradnjo in opremo splošnoizobraževalnih knjižnic III. skupine. – Knjižnica 24/1980, št. 172, str. 63–66. Abstract. 79 Uvod. – Knjižnicna oprema Modul 75. Kozina, Mizarstvo Pockaj, 1985?, str. 1. 80 Slovenske relacije prostorskega nacrtovanja, gradnje in opremljanja knjižnic. – Knjižnica 29/1985, št. 4, str. 265–277. Abstract. 81 Splošna dostopnost do knjižnicnega gradiva narekuje velike spremembe v nacinu gradnjein opremljanja knjižnic. – Bibliotekarstvo (Sarajevo) 1987, št. 32 [i. e. 33], str. 41–44. Summary. 82 [Prvi] 1. jugoslovanski seminar za gradnjo knjižnic v Sarajevu. – Knjižnica 32/1988, št. 1/2, str. 146–147. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Matjaž Hocevar 83 [Polemika]. – Delo 31/1989 (28. X.), št. 251, str. 30. Odgovor na clanek Marjane Tepine Razstava nacrtov za NUK II, št. 245 (21. X.), str. 30. 84 [Polemika]. – Delo 32/1990 (10. III.), št. 85, str. 29. Polemika ob clanku Cvete Kovacic-Perc Centralna tehniška knjižnica mora imetisvojo stavbo, št. 32 (7. II.), str. 13; Tomo Martelanc, št. 46 (24. II.), str. 30; SofronijaBuila, št. 52 (3. III.), str. 29–30; Marij Cotar, Milka Badjura, Tija Badjura, Nada Tržan- Herman, Alenka Repic, Ancka Korže-Strajnar, št. 85 (10. III.), str. 29. 2.6 knjižnicno gradivo a 85 periodika in aV gradivo : v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. – Ljubljana : [s. n.], 1985. – 52 str. : graf. prikazi ; 29 cm b 86 Premalo novih knjig. – Knjižna polica 1/1967 (20. IV.), št. 8, str. 11. 87 Odkup literature za SIK iz vzajemnih sredstev KS Slovenije. – Obvestila republiške maticne službe 1980, št. 1, str. 15–24. Viri. 88 Periodicni tisk, njegova izraba in namembnost v splošnoizobraževalnih knjižnicah. – V: Društvo bibliotekarjev Slovenije. Strokovno posvetovanje (1981 ; Rogaška Slatina). Referati. Ljubljana, 1981. Objavljeno tudi v: Knjižnica 26/1982, št. 1/2, str. 97–103. 89 Postopek o kontinuiranem inventarnem popisu, kontroli in nacrtovanem odpisu knjižnicnega gradiva v knjižnicah : (delovni osnutek) / predlog postopka pripravila Ancka Korže. – Obvestila republiške maticne službe 1983, št. 1, str. 27–33. Pripravila. 90 Periodika in AV gradivo v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. – Knjižnica31/1987, št. 2/3, str. 1–33. Abstract. – Viri. 2.7 delovni pripomocki a 91 decimalna klasifikacija v ljudskih knjižnicah : skripta / priredil Jože Rijavec ; sodelovala Ancka Korže in Avgust Vižintin. – Ljubljana : Komisija za knjižnice pri Svetu Svobodin prosvetnih društev okraja Ljubljana, 1961. – 26 str. ; 24 cm Soavtorstvo. – Strojep. avtogr. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Ancka Korže Strajnar: osebna bibliografija b 92 Centralna kategorizacija [i. e. katalogizacija] slovenskega tiska – pomembna pomoc šolskim knjižnicarjem. – Prosvetni delavec 19/1968 (14. II.), št. 3, str. 6. 93 Katalogni sistem – jedro poslovanja v knjižnici s prostim pristopom. – Obvestila Republiške maticne knjižnice 1972, št. 10, f. 2–10. Viri. 2.8 samoupravljanje in družbeno upravljanje v knjižnicah a 94 porocilo o dosedanjem delu komisije za samoupravno sporazumevanje o merilih zadelitev dohodka in osebnih dohodkov za podrocje knjižnic z zapisniki in vsemi drugimidokumenti / gradivo uredila in pripravila Ancka Korže-Strajnar – Ljubljana : Narodna inuniverzitetna knjižnica, 1972. – 100 f ; 29 cm. – (Obvestila Republiške maticne knjižnice; št. 9). Uredila in pripravila. 2.9 splošni ljudski odpor in družbena samozašcita v knjižnicah. b 95 Družbena samozašcita v knjižnicah. – Obvestila republiške maticne službe 1979, št. 18, str. 1–5. 96 Knjižnicno gradivo v knjižnicah z vidika družbene samozašcite. – Obvestila republiške maticne službe 1979, št. 19, str. 1–5. 3 bibliotekarskih združenja. zborovanja (porocila) 3.1 Mednarodna zveza bibliotekarski društev in ustanov b 97 [Devetinštirideseta] 49. generalna skupšcina IFLA. – Knjižnica 28/1984, št. 1/2, str. 130–132. 3.2 zveza društev bibliotekarjev jugoslavije (1942–1991) b 98 [Deveta] 9. skupšcina Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije. – Knjižnica 26/1982, št. 1/2, str. 162. Novi Sad, 18.–19. december 1981. Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 Matjaž Hocevar 3.3 zveza društev bibliotekarjev slovenije. slovenska bibliotekarska društva. zborovanja b 99 Posvetovanje in obcni zbor slovenskih knjižnicarjev. – Knjižnica 9/1965, št. 1/4, str. 115– 119. Novo mesto, 8.–9. oktobra 1965. – Podpis: Ancka Korže 100 Plenum društva bibliotekarjev Slovenije. – Knjižnica 10/1966, št. 1/4, str. 169–171. Ljubljana, 20. maj 1966. 101 Organizacija slovenskih bibliotekarjev 1931–1947–1967 / Pivec Stele Melita, Branko Bercic, Ancka Korže-Strajnar. – Knjižnica 11/1967, št. 1/4, str. 5–42. Soavtorstvo. 102 Zapleteno združevanje. : po zboru knjižnicarjev. – Delo 14/1972 (28. X.), št. 195, str. 20. Velenje, 5.–7. oktober 1972. 103 Posvet o domoznanskih zbirkah in domoznanskih informacijah. – Obvestila republiške maticne službe 1982, št. 2, str. 18–20. Ljubljana, 25. junij 1982. 104 Strokovno posvetovanje in 25. obcni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije. Knjižnica 26/1982, št. 1/2, str. 155–158. Rogaška Slatina, 26.–28. oktober 1981. 105 Strokovno posvetovanje slovenskih knjižnicarjev v Tolminu. – Knjižnica 26/1982, št. 3/4, str. 269–270. Tolmin, 15. oktober 1982. 106 Pomladanska plenumska seja izvršnega odbora DBS. – Knjižnica 27/1983, št. 1/4, str. 135–136. Piran, 18. maj 1983. 4 biografije b 107 Avgust Vižintin – dobitnik Županciceva nagrade mesta Ljubljane. – Knjižnica 22/1978, št. 3/4, str. 312–313. 108 [Osemdeset] 80 let Bogomila Gerlanca. – Knjižnica 26/1982, št. 1/2, str. 119–120. Matjaž Hocevar Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljanae-pošta: matjaz.hocevar@nuk.uni-lj.si Knjižnica, 2017, 61(4), 125–134 biblioGraFije BIBLIOgRAphIES slovenske bibliografije v letu 2015 Matjaž Hocevar Bibliografija UDK 016(497.4)..2015.. kljucne besede: slovenske bibliografije, bibliografije, Slovenija, 2015 Bibliography UDC 016(497.4)..2015.. keywords: bibliographies, Slovenia, 2015 splošne bibliografije biotehniška fakulteta. knjižnica oddelka za živilstvo. Nove knjige 2015 [Elektronski vir]. – 2015. – Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/knjiznice-bf/knjiznica-odd-za- zivilstvo/nove-knjige/ (16. 10. 2017). Fajdiga, pavel. Károly Andruskó : a bibliography of miniature books. – Ljubljana : Ljubljana City Library, 2015. – 107 str. Fakulteta za farmacijo (ljubljana). Knjige [Elektronski vir] ; Clanki. – 2015. – Dostopno na: http://www.ffa.uni-lj.si/knjiznica/knjige/0/2015/0 in http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/ datoteke/Knjiznica/Datoteke/objave_UL-FFA_2015.pdf (16. 10. 2017). Fakulteta za zdravstvene vede (Maribor). Seznam novosti za mesec … [Elektronski vir]. – Januar – december 2015. – Dostopno na: http://www.fzv.um.si/knjiznica/novosti (16. 10. 2017). Filozofska fakulteta (ljubljana). knjižnica oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Knjižne novosti v OHK FF-KO BINK [Elektronski vir]. 19(2015)1/2,19(2015)3/4, 19(2015)5/8. – Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/ OHK/novosti/bilten/bilten_novosti_2015_5-8p.pdf (16. 10. 2017). Filozofska fakulteta (ljubljana). knjižnica oddelka za muzikologijo. Novo na policah[Elektronski vir]. – Januar–marec 2015. – Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/sites/ default/files/Dokumenti/OHK/o_knjiznicah/novosti_muzikologija/novosti_2015-1-1.pdf (16. 10. 2017). Matjaž Hocevar Filozofska fakulteta (ljubljana). knjižnica oddelka za slavistiko in oddelka za slovenistiko. Seznam novosti 2015 / uredila Anka Sollner Perdih. – 2015, 4 št. Filozofska fakulteta (ljubljana). knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo. Novo na policah [Elektronski vir] / uredila Marjana Bencina – Januar–februar (št. 1), marec–april (št. 2), maj–junij (št. 3), julij–avgust (št. 4), september–oktober (št. 5), november– december (št. 6) 2015 – Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/ Dokumenti/OHK/novosti/novosti_2015_11_12_.pdf (16. 10. 2017). Hocevar, Matjaž. Slovenske bibliografije v letu 2014. – Knjižnica, 2015, št. 4, str. 95–112. – Dostopno na tudi na: http://knjiznica.zbds-zveza.si/index.php/knjiznica/article/ view/555/527 (16. 10. 2017). kanic, alenka. Knjige v tisku [Elektronski vir]. – Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/ viri/knjige-v-tisku (16. 10. 2017). – Napovednik vsebuje podatke zadnjih trideset dni inje spremenljiv glede na pridobivanje gradiva. knjižnica (lendava). Seznam novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2015. – Dostopno na: https://www.kl-kl.si/knjiznica/knjizne-novosti/ (17. 10. 2017). knjižnica (sevnica). Novo knjižnicno gradivo [Elektronski vir]. Knjige ; Neknjižno gradivo. – Januar–december 2015. – Dostopno na: http://www.knjiznica-sevnica.si/splosno/ novo-knjiznicno-gradivo.html (16. 10. 2017). knjižnica (Velenje). Mesecne novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2015. – Dostopno na: http://www.knjiznica-velenje.si/4785 (17. 10. 2017). knjižnica Franca ksavra Meška (ormož). Seznam mesecnih novosti za … [Elektronski vir]. Knjižno gradivo ; Neknjižno gradivo. – Januar–december 2015. – Dostopno na: http:// www.orm.sik.si/ (17. 10. 2017). Majovski, ksenija. Slovenska bibliografija v Italiji – leto 2013. – Koledar / Goriška Mohorjeva družba, 2015, str. 278–317. Majovski, ksenija. Slovenska bibliografija Videnske pokrajine : leto 2013. – Trinkov koledar za Beneške Slovence za leto …. Cedad, 2015, str. 225–249. Mediji o nas [Elektronski vir]. – Slovenski etnografski muzej. Ljubljana, 2015. – Dostopnonas: http://www.etno-muzej.si/sl/mediji-o-nas (20. 10. 2017). Medobcinska splošna knjižnica (Žalec). Knjižne novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2015. – Dostopno na: http://www.zal.sik.si/gradivo/novo-gradivo/ (17. 10. 2017). Mestna knjižnica (ljubljana). knjižnica jožeta Mazovca. Popis domoznanske zbirke Španski borci, ki jo hrani MKL / Andrejka Novakovic. – Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 2105, št. 2, str. 62–63. – V okviru prispevka »No pasaran!« Mestna knjižnica (ljubljana). slovanska knjižnica. Dragoceno gradivo MKL – Slovanskeknjižnice : od Trubarjevih casov do baroka na Slovenskem / Kristina Košic Humar. – Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 2015, št. 2, str. 7–43. pahor, Milan. Od Slavjanskega rodoljuba do Primorskega dnevnika : o slovenskih casopisih v Trstu in Gorici od leta 1849 do leta 1945. – OKNO v svet Slovencev v Italiji. Trst, 2015, str. 27–46. – Vsebuje tudi: Narodnoosvobodilni tisk (1941–1945). pedagoška fakulteta (ljubljana). Knjižne novosti v letu 2015 [Elektronski vir]. – Januar– december 2015. – Dostopno na: https://www.pef.uni-lj.si/317.html (21. 11. 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 razdevšek, darinka. Standardi, normativni dokumenti. – Informacijski bilten / Gorenje, 2015, št. 1–3, 4–6, 7–9, 10–12. republika slovenija. Ministrstvo za notranje zadeve. specialna knjižnica. Arhiv pregledanovosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2015. – Dostopno na: http://www.mnz.gov. si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SK/slike/2008/Arhivi_2008/arhiv_knjcla_novosti. htm (17. 10. 2017). slovenska bibliografija [Elektronski vir]. – Od 5. 12. 2010 naprej dostopna na hhtp:// sb.nuk.uni-lj.si. – Podatke o knjigah dopolnjuje na tri mesece, za serijske publikacije indrugo gradivo najmanj enkrat letno. teološka fakulteta (ljubljana). knjižnica. Knjižne novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2015. – Dostopno na: http://www.teof.uni-lj.si/knjiznici/knjizne-novosti-lj Januar- december 2015 (16. 10. 2107). teološka fakulteta (Maribor). knjižnica. Knjižne novosti [Elektronski vir]. – Novosti 2015. – Dostopno na: http://www.teof.uni-lj.si/knjiznici/knjizne-novosti-mb (16. 10. 2107). univerzitetna knjižnica (Maribor). Univerzitetna knjižnica Maribor v medijih. – Porocilo odelu Univerzitetne knjižnice Maribor za leto 2014, 2105, str. 157–178. zavod republike slovenije za šolstvo. knjižnica. Novosti v knjižnici / Saša Premk. – Vzgoja in izobraževanje, 2015, št. 1, 2/3. zdravstvena fakulteta (ljubljana). knjižnica. Seznam novosti [Elektronski vir]. – 2015. – Dostopno na: http://www.zf.uni-lj.si/si/seznam-novosti-5-7 (17. 20. 2017). bibliografije sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij arhiv republike slovenije. Strokovni clanki in razprave zaposlenih v arhivu v letu porocanja. – Porocilo o delu za leto 2014, 2015, str. 105–120. – Dostopno tudi na: http://www. arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/porocila/Plan_dela_2016_in_porocilo_ 2014/Porocilo_ARS_2014_ver_1.pdf (17. 20. 2017). bibliografija arhivskih delavcev v letu 2014. – Arhivi, 2015, št. 2, str. 475–497. – Dostopnotudi na: http://www.arhivsko-drustvo.si/Arhivi/Arhivi_2015-2.pdf (17. 10. 2017). biotehniška fakulteta (ljubljana). Bibliografija Biotehniške fakultete v letu 2014. – Porocilo za leto 2014, 2015, str. 164–209. – Dostopno tudi na: http://www.bf.uni-lj.si/index. php?eID=dumpFile&t=f&f=13199&token=35075fcedb2212aa0c70f10e6f3a4e427eb91218 (17. 20. 2017). Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (ljubljana). Bibliografija strokovnih delavcevCentra 2014. – Letno porocilo 2014, 2015, str. 68. – Dostopno tudi na: http://centerslo. si/wp-content/uploads/2015/10/LP_2014.pdf (17. 10. 2017). Centralna medicinska knjižnica (ljubljana). Bibliografija CMK [Elektronski vir]. – 2015(kumulativno od 2003 dalje). – Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/bibliografija- cmk (17. 20. 2017). doba Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije (Maribor). Bibliografija znanstvenih in strokovnih del zaposlenih in pogodbenih visokošolskih uciteljev in sodelavcev na Doba Fakulteti. [2013/2014] / Suzana Cergol Mihelic, Jasna Dominko Baloh. – DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije (Maribor). Samoevalvacijsko Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar porocilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti za študijsko leto 2013/2014, 2015. Priloga 4, [14] str. – Dostopno tudi na: http://www.fakulteta.doba.si/assets/Uploads/ DOBA-Fakulteta-Poroilo-2013-2014.pdf. Fakulteta za farmacijo (ljubljana). Science and research papers / prepared by B[orut] Toth. – Report on the achievements of the Faculty of Pharmacy for 2014, 2015, str. 119– 141. – Ov. nasl.: Progress report of the Faculty of Pharmacy for the year 2014. – Razvršceno po posameznih katedrah fakultete. – Dostopno tudi na: http://www.ffa.uni-lj.si/ fileadmin/datoteke/Dekanat/Dose%C5%BEki/2014_Report_on_the_achievements_UL_ FFA.pdf (23. 11. 2107). Fakulteta za farmacijo (ljubljana). Znanstvena in raziskovalna dejavnost – objave / pripravil B[orut] Toth. – Porocilo o dosežkih Fakultete za farmacijo v letu 2014, 2015, str. 110–132. – Razvršceno po posameznih katedrah fakultete. – Dostopno tudi na: http:// www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/poslovna-porocila/porocilo-o-dosezkih-2014.pdf (18. 10. 2017). Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (ljubljana). Porocilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti v letu 2014 = Annual report 2014. – Ljubljana : Fakulteta za kemijoin kemijsko tehnologijo, 2015. – 212 str. – Bibliografije raziskovalcev pri posameznih projektih in katedrah. – Dostopno tudi na: http://www.fkkt.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/3- Raziskovalno_delo/Poro%C4%8Dila_o_raziskovalni_in_izobra%C5%BEevalni_dejavnosti/ FKKT_porocilo_za_2014.pdf (18. 10. 2017). Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (Maribor). Porocilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti v letu 2014 = Annual report [2014] / uredila Mojca Slemnik. – Maribor : Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2015. – 161 str. – Bibliografije raziskovalcevpri posameznih laboratorijih in skupinah. – Dostopno tudi na: http://www.fkkt.um.si/ sl/node/1447 (17. 10. 2017). Fakulteta za socialno delo (ljubljana). Aktualne znanstvene in strokovne objave zaposlenih Fakultete za socialno delo [Elektronski vir]. – Leto 2015. – Dostopno na: https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=fc%3D3-122+and+py%3D2015+not+cc%3D%28mb*+or+m*%29+not+td%3D3.*&db=vssdlj&mat=allrecords (16. 10. 2017). Fakulteta za strojništvo (Maribor). Porocilo o raziskovalni dejavnosti za leto 2014. – Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2015. – 338 str. – Bibliografije pri posameznih inštitutihin katedrah. – Dostopno tudi na: http://www.fs.um.si/fileadmin/Documents/FS/Raziskovanje/ PorocilaOraziskovalnemDelu/Raziskovalno_porocilo_Fakultete_za_strojnistvo_ 2014.pdf (23. 11. 2017). Fakulteta za varnostne vede (Maribor). Bibliografija delavcev fakultete v letu 2014 / Danijela Frangeš, Maja Modic, Katja Eman. – Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2015, št. 2, str. 178–185. – V okviru prispevka Delo Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru v letu 2014 na podrocju kriminalistike, kriminologije in policijske dejavnosti. – Dostopno tudi na: https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2015/02/ RKK2015-02_DanijelaFrangez_DeloFVV2014.pdf (21. 11. 2017) Ferme, dušica. Seznam strokovnih del za leto 2015. – Informacijski bilten / Gorenje, 2016, št. 10–12, str. 21–29. institut »jožef stefan« (ljubljana). Porocilo o delu v letu 2014 / urednika Luka Šušteršicin Marjan Verc. – Ljubljana : Institut, 2015. – 322 str. – Bibliografija pri posameznihodsekih, laboratorijih in centrih. – Izšlo tudi v angl. jeziku. – Dostopno tudi na: https:// Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 www.ijs.si/ijsw/Informacije%20javnega%20zna%C4%8Daja?action=AttachFile&do=get&target=LP_IJS_2014_SLO.pdf (18. 10. 2017). inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti (ljubljana). Bibliografija delavcev inštituta vletu 2014 / zbrala in uredila Ines Vodopivec. – Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2015, št. 2, str. 159–171. – V okviru prispevka Delo Inštituta za kriminologijo pri Pravnifakulteti Univerze v Ljubljani v letu 2014. – Dostopno tudi na: https://www.policija.si/ images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2015/02/RKK2015-02_InesVodopivec_DeloIK2014. pdf (17. 10. 2017). inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (ljubljana). Letno porocilo 2014 / zbral in uredil Janez Krušic. – Ljubljana : Inštitut, 2015. – 111 str. – Bibliografije raziskovalcev priposameznih oddelkih. – Dostopno tudi na: http://www.imfm.si/predstavitev-instituta/ letna-porocila-imfm (17. 20. 2017). inštitut za narodnostna vprašanja (ljubljana). [Devetdeset] 90 let Inštituta na narodnostna vprašanja : 1925–2015 / urednika Mojca Medvešcek in Janez Pirc. – Ljubljana : Inštitutza narodnostna vprašanja, 2015. – Vsebuje tudi bibliografske podatke o publicisticnidejavnosti inštituta. kemijski inštitut slovenije. Bibliografija / Bibliography [2014] / uredila Andreja Drolc. – Letno porocilo = Annual report 2014, 2015, str. 110–142. – Urejeno po posameznih laboratorijih. – Dostopno tudi na: https://www.ki.si/fileadmin/user_upload/datoteke-splosno/ Porocila/KI_letno_porocilo_2014_web.pdf (21. 11. 2017). kmetijski inštitut slovenije. Porocilo o delu 2014. – Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2015. – 288 str. – Bibliografija raziskovalcev pri posameznih oddelkih. – Dostopno tudina: http://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_delu_2/KIS_POROCILO_2014.pdf (21. 11. 2017). Medicinska fakulteta (Maribor). Pregled bibliografij visokošolskih uciteljev in raziskovalnih projektov za leto 2014 / uredili Dušica Pahor, Darja Farasin. – Maribor : Univerza vMariboru, Medicinska fakulteta, 2015. – 439 str. Muzej novejše zgodovine (Celje). Bibliografija strokovnih delavcev – strokovno-raziskovalne vsebine : (izbor iz COBISS-a). – Letno porocilo 2014 / uredili Marija Pocivavšek, Tanja Roženbergar, 2015, str. 50–53. – Dostopno tudi na: http://www.muzej-nz-ce.si/ modules/uploader/uploads/system_menu/files_menu/Letno_poro_ilo_2014.pdf (18. 10. 2017). pedagoška fakulteta (ljubljana). Objave raziskovalcev 2015 [Elektronski vir]. – 2015. – Dostopno na: https://www.pef.uni-lj.si/1005.html?&no_cache=1&sword_ list%5B%5D=rehabilitacijska (23. 11. 2017). raziskovalna postaja zrC sazu (nova Gorica). Bibliografija / sestavila Petra Kolenc. – Izvestje, 2015, št. 12, str. 56–64. – V okviru prispevka Porocilo o delu sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici od 1. 11. 2014 do 30. 11. 2015. slovenska akademija znanosti in umetnosti. Bibliografije clanov akademije v letu 2014 = 2014 bibliography of SASA members. – Letopis SAZU, knj. 65, 2014, 2015, str. 119–189. – Dostopno tudi na: http://www.sazu.si/publikacije-sazu (17. 20. 2017). slovenska akademija znanosti in umetnosti. biblioteka (ljubljana). Bibliografija osebjaBiblioteke SAZU / Petra Vide Ogrin. – Letopis SAZU, knj. 65, 2014, 2015, str. 256–257. – Dostopno tudi na: http://www.sazu.si/publikacije-sazu (17. 10. 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar slovenski etnografski muzej. Bibliografije sodelavk in sodelavcev projekta Dostopnostdo kulturne dedišcine ranljivim skupinam za leto 2014 / Mojca Racic. – Etnolog, 2015, št. 25 = 76, str. 331–338. – Dostopno tudi na: https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/etnolog- 25-2015/bibliografija-sodelavk-in-sodelavcev-projekta-dostopnost-do-kulturne-dediscine- ranljivim-skupinam-za (20. 20. 2017). slovenski etnografski muzej. Bibliografija sodelavk in sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja za leto 2014 / Mojca Racic. – Etnolog, 2015, št. 25 = 76, str. 303–329. – Dostopno tudi na: https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/etnolog-25-2015/bibliografija- sodelavk-in-sodelavcev-slovenskega-etnografskega-muzeja-za-leto-2014 (20. 10. 2017). slovenski šolski muzej. Slovenski šolski muzej v letu 2014 : porocilo o delu / Stane Okoliš. – Šolska kronika, 2015, št. 1/2, str. 181–232. splošna bolnišnica (jesenice). Strokovno porocilo Splošne bolnišnice Jesenice za leto2014. – Jesenice : Splošna bolnišnica, 2015. – 281 str. – Bibliografija pri posameznihenotah. – Dostopno tudi na: http://www.sb-je.si/wp-content/uploads/2015/12/strokovno- porocilo-20141.pdf (23. 11. 2017). univerza na primorskem (nova Gorica). Dodatek k porocilu o delu Univerze v Novi Gorici2014 / urednica Andreja Leban. – Nova Gorica : Univerza, 2015. – 49 str. – Bibliografijasodelavcev pri porocilih posameznih laboratorijev in centrov. univerzitetna knjižnica (Maribor). Bibliografija Univerzitetne knjižnice Maribor za leto2014. – Porocilo o delu Univerzitetne knjižnice Maribor za leto 2014, 2015, str. 178–198. univerzitetni klinicni center (Maribor). Bibliografija UKC Maribor za leto 2014 / zbrala inpripravila Urška Goisniker. – Maribor : Univerzitetni klinicni center, Oddelek za znanstveno –raziskovalno delo, 2015. – 125 str. univerzitetni rehabilitacijski inštitut republike slovenije – soca. Znanstveni clanki [Elektronski vir]. – 2015. – Dostopno na: http://www.ir-rs.si/sl/Znanstveni_clanki/2015_2_1/ (26. 10. 2017). zdravstvena fakulteta (ljubljana). Objavljena znanstveno raziskovalna dela ; Znanstvenemonografije in deli znanstvenih monografij. – Letopis Zdravstvene fakultete 2014, 2015, str. 46–69. – Dostopno tudi na: http://www2.zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/osnovni_ podatiki_o_fakulteti/Letopis_2014_-_skupaj.pdf (20. 10. 2017). znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti. [Bibliografijesodelavcev inštitutov so navedena na spletnih straneh posameznih inštitutov in so delporocila o delu za leto 2014]. – Urejeno po letih. – 2014 (2015). – Vecinoma tudi arhivod leta 2007. inštitut za slovenski jezik Frana ramovša. Bibliografija skupine za leto 2014 : BibliotekaSAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://isjfr.zrc-sazu.si/sites/default/files/bibliografije_ za_leto_2014_isj_sl.pdf (26. 10. 2017). inštitut za arheologijo. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 3. maj2016. – Dostopno na: https://iza2.zrc-sazu.si/sites/default/files/2014_iza_sl.pdf (26. 10. 2017). zgodovinski inštitut Milka kosa. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://zimk.zrc-sazu.si/sl/bibl_Zimk/zimk_Bibl-2014#v (26. 10. 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 Muzikološki inštitut. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 3. maj2016. – Dostopno na: https://mi.zrc-sazu.si/sites/default/files/2014_mi_sl.pdf (26. 10. 2017). inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 19. oktober 2015. – Dostopno na: https://isllv.zrc-sazu.si/sites/default/ files/attachments/bibliografija_2014.pdf (26. 10. 2107). inštitut za slovensko narodopisje. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://isn2.zrc-sazu.si/sl/strani/bibliografija-1#v (26. 10. 2017). Glasbenonarodopisni inštitut. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://gni.zrc-sazu.si/sites/default/files/2014_gni_sl.pdf (26. 10. 2017). inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://isim.zrc-sazu.si/sl/strani/bibliografija- po-letih#v (26. 10. 2017). Filozofski inštitut. Bibliografija skupine za leto 2014. – Dostopno na: https://fi2.zrc-sazu. si/sites/default/files/2014_fi_sl.pdf (26. 10. 2017). družbenomedicinski inštitut. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 19. okt. 2015. – Dostopno na: https://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/2014_dmi_sl.pdf (26. 10. 2017). inštitut za antropološke in prostorske študije. Bibliografija skupine za leto 2014 : Biblioteka SAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://iaps.zrc-sazu.si/sites/default/files/ 2014_iaps_sl.pdf (26. 10. 2107). bibliotekarstvo. bibliografska kazala. bibliografije bibliografij antolin oman, jernej. Bibliografsko kazalo zbornikov Škofjeloški pasijon in Pasijonskidoneski 2006–2015. – Pasijonski doneski, 2015, št. 10, str. 243–263. krstulovic, zoran. Bibliografija Muzikološkega zbornika 1965–2014 = Bibliography of Musicological annual 1965–2014. – Muzikološki zbornik, 2015, št. 1, str. 199–340. *revija Matematika v šoli skozi 20 let – kazala posameznih številk / Suzana Šulin, JernejaBone, Saša Premk, Simona Vozelj. – JUBILEJNA publikacija ob izidu 20. letnika revijeMatematika v šoli. Ljubljana, 2014, str. 6–45. – Dostopno tudi na: Nacin dostopa (URL): http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/matematika-v-soli-jubilejna2014/#1. – Nacin dostopa (URL): http://www.zrss.si/zalozba/digitalna-bralnica/podrobno?publikacija=69 (14. 11. 2017). strokovni in znanstveni clanki iz IJPM & PMJ. – Projektna mreža Slovenije, 2015, št. 1, str. 45–49. Weiss, peter. Jezikoslovni zapiski 11–20 (2005–2004) : bibliografija. – Jezikoslovni zapiski, 2015, št. 1, str. 197–212. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar družbene vede druge kljucne knjige o TA. – Stewart, Ian, Vann Joines. Sodobna transakcijska analiza. Ljubljana, 2015, str. 355–359. literatura o oblacilni dedišcini Gorenjcev. – Gorenjski muzej (Kranj). Obleka, ki je naredilacloveka. Kranj, 2015, str. 132–133. ramovš, jože. Izbrana literatura s podrocja logoterapije in antropohigiene v slovenšcini. – Frankl, Viktor E. Zdravnik in duša (2., dopolnjena izd.). Celje, 2015, str. 359–361. ramovš, jože. Izbrana literatura s podrocja logoterapije in antropohigiene v slovenšcini(stanje 2015). – Lukas, Elisabeth. Izviri, ki napajajo življenje s smislom (stanje 2015). Ljubljana, 2015, str. 155–158. tainacher Publikationen zu Volksgruppenfragen = Tinjske publikacije o vprašanjih narodnih manjšin. – Tainacher Tagung (2015 ; Tainach). Minderheiten und Mutterstaaten: Schutz oder Intervetion?. Klagenfurt, Laibach, Wien, 2015, str. 349–352. naravoslovne in uporabne vede bedjanic, Matjaž. Odonatološka bibliografija Slovenije : (1685–2015). – Erjavecia, 2015, št. 30, str. 91–144. burkan Makivic, lina. Triletna bibliografija diplomskih del univerzitetnega študija mikrobiologije in magistrskih del magistrskega študija 2. stopnje Mikrobiologija v letih2012–2014 [Elektronski vir]. – Bitencevi živilski dnevi (28 ; 2015 ; Ljubljana). Hrana, prehrana in mediji. Ljubljana, 2015, str. 377–430. – Na USB kljucu. burkan Makavic, lina. Bibliografija Oddelka za živilstvo in seznami diplomskih in podiplomskih zakljucnih izdelkov s podrocja živilstva in prehrane v letih 2012–2014 [Elektronski vir]. – Bitencevi živilski dnevi (28 ; 2015 ; Ljubljana). Hrana, prehrana in mediji. Ljubljana, 2015, str. 132–376. – Na USB kljucu. peteh, Maja, lucija peršin arifovic. Doktorske disertacije s podrocja gozdarstva v letu2014. – Gozdarski vestnik, 2105, št. 7/8, str. 346–348. založništvo arhiv republike slovenije. Izdajanje publikacij v letu porocanja. – Porocilo o delu za leto2014, 2015, str. 123. – Dostopno tudi na: http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov. si/pageuploads/porocila/Plan_dela_2016_in_porocilo_2014/Porocilo_ARS_2014_ver_1. pdf (17. 10. 2017). bukla : brezplacna revija o dobrih knjigah in multimediji. – Ljubljana : UMco, 2015. – Letn. 11, št. 107/108, 109, 110/111, 112/113, 114/115, 116/117. – Dostopno tudi na: http://www. bukla.si/knjigarna/index.php (26. 10. 2017). Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (ljubljana). Založniška dejavnost / Mateja Lutar. – Letno porocilo 2014, 2015, str. 52–54. – Dostopno tudi na: http://centerslo.si/wp- content/uploads/2015/10/LP_2014.pdf (17. 10. 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 Cloveknejezise : prirocnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015 : pregled knjižneprodukcije za mladino iz leta 2014 / ur. Darja Lavrencic Vrabec, Ida Mlakar. – Ljubljana : Mestna knjižnica, 2015. – 216 str. Fakulteta za turisticne študije turistica (portorož). … skozi 51 knjižnih publikacij o turizmu. – Fakulteta za turisticne študije Turistica. Koper, 2016, str. 50–56. inštitut za zgodovino cerkve (ljubljana). Publikacije Inštituta za zgodovino cerkve. – Actaecclesiastica Sloveniae, 2015, št. 37, str. 434–438. osrednja knjižnica srecka Vilharja (koper). Bibliografija Osrednje knjižnice Srecka Vilharja za leto 2014 / uredila Ljuba Vrabec. – Letno porocilo, 2014, 2015, str. 60–64. – Vsebina: Lastne izdaje ; Prispevki o knjižnici v casnikih, casopisih in zbornikih. – Dostopno tudina: http://www.kp.sik.si/pomembni-dokumenti-177 (18. 10. 2017). pedagoška fakulteta (ljubljana). Objave raziskovalcev 2015 [Elektronski vir]. – Dostopno na: https://www.pef.uni-lj.si/1005.html?&no_cache=1&sword_list%5B%5D=raziskovalcev (18. 10. 2017). pregled izdaj zbirke Nova lirika (2006–) ; Pregled izdaj zbirke Lirika (1971–2003). – NEKAJje usekalo : beležnica Nove lirike. Ljubljana, 2015, str. 114–118. prosvetno društvo (Štandrež). Publikacije, ki jih je izdalo Prosvetno društvo Štandrež. – Prosvetno društvo (Štandrež). 50 /petdeset/ let gledališke ustvarjalnosti. Štandrež, 2015, str. 156–157. prosvetno društvo (Štandrež). Publikacije, ki jih je izdalo Prosvetno društvo Štandrež. – Prosvetno društvo (Štandrež). 50 /petdeset/ let plodnega dela. Štandrež, 2015, str. 122– 123. razberger, ana, Meta intihar. Pregled izdaj zbirke Cebelica. – ZLATA Cebelica (4. ponatis). Ljubljana, 2015, str. 296–313. slovenska akademija znanosti in umetnosti. Publikacije Slovenske akademije znanostiin umetnosti v letu 2014 (z dodatkom za 2013) / Breda Pajsar. – Letopis SAZU, knj. 65,2014, 2015, str. 259–262. – Dostopno tudi na: http://www.sazu.si/publikacije-sazu (17. 20. 2017). stergar, nataša. Bibliografija Slovenske matice 2004–2014 ; Bibliografija Glasnika Slovenske matice 2003–2011. – Slovenska matica. Ljubljana, 2015, str. 261–292. studia humanitatis : 1985–2015 : [trideset let] / uredniški odbor Bojan Baskar … et al.. – Ljubljana : Studia humanitatis, 2015. – 186 str. – Urejeno po zbirkah. trubarjev antikvariat (ljubljana). Seznam ponatisov, ki jih je izdal Trubarjev antikvariat vsvojem petdesetletnem obstoju / pripravila Stanka Golob. – Trubarjev antikvariat (Ljubljana). Petdeset let Trubarjevega antikvariata v Ljubljani. Ljubljana, 2015, str. 9–12. univerzitetni rahabilitacijski inštitut republike slovenije – soca. Publikacije Univerzitetnega rahabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soca (v zadnjih petih letih). – Informativni bilten 2016, 2015, str. 60–68. – Vsebina: Izdajatelj URI-Soca ; Revija Rehabilitacija ; Drugi izdajatelji ; Zloženke. založbe : raje izdaj plošco kot prijatelja / [uredil Dušan Hedl]. – Maribor : Kulturni center, 2015. – 225 str. – O glasbenih založbah. – Vsebuje bibliografske podatke. zbirka Odisej (1974–2015). – Konc Lorenzutti, Nataša. Lica kot cešnje. Ljubljana, 2015, str. 207–[211]. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar zgodovinski arhiv (ptuj). Arhivska knjižnica in publicisticna dejavnost / Maja Prevolšek. – Zgodovinski arhiv (Ptuj). Resnice preteklosti hranimo za dejstva prihodnosti. Ptuj, 2015, str. 128–149. znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti. Porocilo o delu 2014. – Ljubljana : ZRC SAZU, 2015. – 261 str. – Publikacije posameznih inštitutov sonavedene pri posameznih inštitutih, publikacije Založbe ZRC pri porocilu o delu ZaložbeZRC. – Dostopno tudi na: https://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/zrc-porocilo-2014. pdf#zoom=100 (26. 10. 2017). umetnost. arhitektura. urbanizem. Gledališce. Glasba. Šport intiharFerjan, jana. Dopolnilo k umetnostnozgodovinski bibliografiji za leto 2010 : umetnost 20. in 21. stoletja. – Umetnostna kronika, 2015, št. 49, str. 49–62. kravos, bogomila. Un teatro per la cittŕ. – Trieste : SLORI – Slovenski raziskovalni inštitut : SSG – Slovensko stalno gledališce ; Ljubljana : SLOGI – Slovenski gledališkiinštitut, 2015. – 256 str. – S seznami predstav. leben, andrej. Pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni2013/14. – Koroški koledar, 2015, str. 240–245. prispevki za bibliografijo in vire o obarvani in barvni fotografiji, projekcijski tehniki ter o monokromnem in barvnem tisku na Slovenskem od zacetkov do leta 1945. – Lampic, Primož. Svetloba kot barva. Ljubljana, 2015, str. 349–352. rakovec, andreja, renata komic Marn. Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 2013 : umetnost do okoli leta 1945. – Umetnostna kronika, 2015, št. 48, str. 16–59. /trideset/ 30 let Slovenskih glasbenih dnevov. – Ljubljana : Festival, 2015. – 179 str. zaporedje predstav v gledaliških institucijah in eksperimentalnih gledališcih v Sloveniji vletih 1945–1969. – Jesenko, Primož. Rob v središcu. Ljubljana, 2015, str. 386–394. jezikoslovje. književnost »ar tej naši vogrski Slovencov jezik dosta tühuga i sebi lastivoga ma«. – Festival slovenskenarecne književnosti Dialekta (6 ; 2015 ; Murska Sobota). Dialekta 2015. Murska Sobota, 2015, str. 42–60. – Vsebuje bibliografske podatke, ob razstavi z istim naslovom v domaciji Miška Kranjca v Veliki Polani. babovic, nika. Bibliografija slovenskih knjižnih prevodov. – ODPRTA okna, odprta vrata. – Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2015. – 302 str. – Bibliografije slovenskihknjižnih prevodov pri predstavitvi posameznih nagrajencev. *ilc, andrej. Izbrana bibliografija novejših del s podrocja raziskovanja pravljic. – Bettelheim, Bruno. Rabe cudežnega (3. natis). Ljubljana, 2014, str. 451–452. objave v medijih. – Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (Ljubljana). Letno porocilo 2014, 2015, str. 56–67. – Dostopno tudi na: http://centerslo.si/wp-content/uploads/ 2015/10/LP_2014.pdf (17. 20. 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 razpotnik, Špela. Bibliografija Levstikovega Martina Krpana (Bibliography) : (1858– 2014). – Jazbec, Milan. Diplomat Martin Krpan. Ljubljana, 2015, str. 112–127. simoniti, barbara. Kronološki pregled objav butalskih zgodb glede na vir ; Pregled butalskih zgodb glede na prve objave in prvo knjižno izdajo Butalcev (1949) ; Knjižne izdajeButalcev kot zbirke zgodb; Knjižne izdaje Frana Milcinskega, v katerih so tudi butalskezgodbe. – Milcinski, Fran. Butalci. Ljubljana, 2015, str. 277–289. Valetic, Žiga. /Dvainpetdeset/ 52 stripov, risanih romanov (in slikanic za odrasle) : izborstripovske produkcije v slovenskem jeziku, 2006–2015. – Valetic, Žiga. Smeh in smrt. Ljubljana, 2015, str. 183–196. – S slikami ov. osebne bibliografije adaMiC, louis Samec, Drago. Izbrana bibliografija Louisa Adamica. – Adamic, Louis. Novi svet – ljudjein vizije. Grosuplje, 2015, str. 281–336. aGreŽ, zVone Nagrade in vloge dramskega igralca Zvoneta Agreža. – Slovensko ljudsko gledališce Celje 2014/2015, 2015, št. 7, str. 43–47. – V okviru clanka Slavka Pezdirja Zaokrožen igralski opus. anderle, brane Osebna bibliografija za obdobje 1989–2015. – Hladnikia, 2015, št. 36, str. 85–87. – Vokviru prispevka Leban, Vid, Igor Dakskobler: Botanik Brane Anderle, 60-letnik. arHar, iVo Nekaj Arharjevih objav. – Zmazek, Melita. Ivo Arhar in njegova zapušcina v ptujski knjižnici. Ptuj, 2015, str. 29. baŠa, iVan Kuzmic, Franc. Publicisticna dejavnost Ivana Baše. – Stopinje, 2015, str. 117–121. batiC, stojanIzbrana bibliografija / Selected bibliography. – Batic, Stojan. Clovek in mit. Ljubljana, 2015, str. 236–256. battelino baranoViC, balbina Režije Balbine Battelino Baranovic ; Radijske igre Balbine Battelino Baranovic. – Jesenko, Primož. Rob v središcu. Ljubljana, 2015, str. 379–385. baVdaŽ, nada Vloge v Mestnem gledališcu ljubljanskem. – Gledališki list Mestnega gledališca ljubljanskega 2014/2015, 2015, št. 8, str. 35–37. – V okviru prispevka Nada Bavdaž (1930–2014) – in memoriam. berne, eriC Knjige Erica Berna. – Stewart, Ian, Vann Joines. Sodobna transakcijska analiza. Ljubljana, 2015, str. 353–354. *bettelHeiM, bruno Ilc, Andrej. Bibliografija Bruna Bettelheima. – Bettelheim, Bruno. Rabe cudežnega (3. natis). Ljubljana, 2014, str. 449–450. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar *bokal; ljudMilaStanonik, Marija, Alenka Porenta. Milkini ljubi kraji, ljudje in materni jezik, ujeti v njenebesede ---. – Žiri ; Ljubljana ; Polhov Gradec : samozal., 2013. – 61 str. borŠnik, MarjaSollner Perdih, Anka. Bibliografija prof. dr. Marje Boršnik. – Premk, Francka, Eva PremkBogataj. Prof. dr. Marja Boršnik. Kranj, 2015, str. 317–366. braCiC, stojanBencina, Marjana. Izbrana bibliografija red. prof. dr. Stojana Bracica. – V labirintu jezika. Ljubljana, 2015, str. 425–437. brezinŠCakbaGola, boŽidar O avtorju. – Brezinšcak-Bagola, Božidar. Tu in tam cez mejo. Maribor, 205, str. 205–206. – Vsebuje bibliografske podatke. brinC, FranC Petrovec, Dragan, Gorazd Meško. Franc Brinc – slovenski penolog in kriminolog praznoval 80 let. – Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2015, št. 2, str. 186–190. – Vsebujebibliografske podatke. brVar, andrejHocevar, Matjaž. Bibliografija Andreja Brvarja. – Brvar, Andrej. Retrospektiva (1. ponatis). Ljubljana, 2015, str. 258–278. CiGleneCki, slaVko Dolenc Vicic, Andreja, Mateja Belak. Bibliografija Slavka Cigleneckega. – Arheološkivestnik, 2015, št. 66, str. 15–21. CiMerMan, FranCGorican, Špela. Mag. Franc Cimerman : bibliografija 1961–2015. – Geologija, 2015, št. 1, str. 96–98. – V okviru prispevka V spomin mag. Francu Cimermanu. Cas, Miran Peršin Arifovic, Lucija. Bibliografija dr. Mirana Casa (1952–2015). – Gozdarski vestnik, 2015, št. 3, str. 171–183. Cokl, Martin Peršin Arifovic, Lucija, Maja Peteh. Martin Cokl (1907–2014). – Gozdarski vestnik, 2015, št. 2, str. 114–117. *Cuk, Marij Bibliografija. – Cuk, Marij. Ko na jeziku kopni sneg. Trst, 2014, str. 93–95. droVenik, MatijaZupancic, Nina, Simon Pirc, Mirka Trajanova. Akademik prof. dr. Matija Drovenik – pomembnejša tiskana bibliografija. – Geologija, 2015, št. 2, str. 265–267. – V okviru prispevka Akademik, zasl. prof. dr. Matija Drovenik – zadnje slovo. ekselenski, bojan Bibliografija. – Ekselenski, Bojan. Atlantida. Celje, 2015, str. 156–157. esposito, roberto Izbrana bibliografija del Roberta Esposita. – Esposito, Roberto. Bios. Ljubljana, 2015, str. 261–262. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 FerFila, boGoMil Dr. Bogomil Ferfila. Osebna bibliografija za obdobje 1970–2015. – Ferfila, Bogomil. Skandinavija – idealni model družbe, ekonomije in politike? Ljubljana, 2015, str. 653–701. Flaker, Vito Osebna bibliografija za obdobje 1978–2015. – Flaker, Vito. K navadnosti izjemnega. Ljubljana, 2015, str. 11–44. *ForbiCi, jernejPublikacije : izbor ; Objave in clanki : izbor. – Forbici, Jernej. Jernej Forbici. Ptuj, 2011, str. 142. Frankl, Viktor e. Izbrana bibliografija Viktorja E. Frankla v nemšcini. – Frankl, Viktor E. Zdravnik in duša(2., dopolnjena izd.). Celje, 2015, str. 357–358. GaCnik, jankoBibliografija Janka Gacnika. – Verovnik, Franc. Janko Gacnik in album njegovih fotografij iz prve svetovne vojne. Ravne na Koroškem, 2015, str. 21. GaŠperiC, toniBibliografija Tonija Gašperica / uredila Marta Strahinic. – Metlika : Ljudska knjižnica ; Obcina, 2015. – 98 str. Gelt, draGa Books by Draga. – Gelt, Draga. My armful of gifts. Melbourne, 2015, str. [4]. GoreneC, bojanBiobibliografija = Bio-bibliography. – Gorenec, Bojan. Kako slike prihajajo. Ljubljana, 2015, str. 135–142. Gosar, andrejSamec, Drago. Bibliografija dr. Andreja Gosarja. – DR. Andrej Gosar : (1887–1970). Celje, 2015, str. 430–468. GriCnik, anton Kratko o avtorjih. – COPRNICE so v flaši. Maribor, 2015, str. 517–520. – Vsebuje bibliografske podatke. isaCenko, aleksandr Vasil’eViC Zajc, Neža. Bibliografija Aleksandra Vasiljevica Isacenka. – Zajc, Neža. Jezikovne etude, variacije in rime A. V. Isacenka. Ljubljana, 2015, str. 137–161. jeMeC, andrejViri in nekaj literature = Fonti a elcuni testi riguardano l’artista. – Jemec, Andrej. AndrejJemec. Kanal ob Soci, Gorica, 2015, str. 23. jenko, daVorinStevanovic, Jelica. Davorin Jenko u repertoaru Narodnog pozorišta u Beogradu. – DAVORIN Jenko. Ljubljana, 2015, str. 144–152. Križnar, Franc. Popis del – bibliografski pregled kompozicij Davorina Jenka : poskusbibliografije. – DAVORIN Jenko. Ljubljana, 2015, str. 153–173. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar jereb, elzaŠorli, Metka. Bibliografija Elze Jereb za obdobje 1965–2015. – Vestnik za tuje jezike, 2015, št. 1, str. 331–345. jesiH, MilanIzbrana izvirna bibliografija. – Mednarodni literarni festival (30 ; 2015 ; Vilenica). Vilenica. Ljubljana, 2015, str. 64–69. – Slov. in angl. besedilo. *jeVnikar, MartinIzbrana bibliografija Martina Jevnikarja. – Jevnikarjev simpozij (2013 ; Opcine). Jevnikarjev zbornik. Trst, Gorica, Videm, 2014, str. 134–149. kantardŽiC, narCis Izbrana bibliografija/Selected bibliography. – Kantardžic, Narcis. Narcis Kantardžic. Celje, 2015, str. 118. *kirbiŠ, duŠan Kirbiš – bibliografija, izbor. – Šuvakovic, Miško. Dušan Kirbiš. Piran, 2011, str. [66–68]. kleMenCiC, VladiMir Drole, Zmago. Vladimir Klemencic – osebna bibliografija 1951–2015. – Klemencic, Vladimir. Izbrana dela dr. Vladimirja Klemencic. Ljubljana, 2015, str. 339–389. kolar, MarjanObjavljena književna dela Marjana Kolarja ; Bio-bibliografski podatki v nekaj letnicah. – Kolar, Marija. Marjan Kolar. Ravne na Koroškem, 2015, str. 16–17, 263–266. – Vsebuje tudiodmeve ob izidu njegovih knjig. koroŠeC, ladko Košir, Marko, Peter Bedjanic. Ladko Korošec : življenje umetnika. – Maribor : Pro-Andy ; Zagorje ob Savi : Fundacija Ladko Korošec, 2015. – 550 str. – Vsebuje bibliografskepodatke. koVaCiC, lojzeKomel Snoj, Mateja. Tematska bibliografija: dela Lojzeta Kovacica v MKL – Slovanskiknjižnici. – Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 2015, št. 2, str. 84–88. – V okviru prispevka Pisatelj Lojze Kovacic, ljubljanski prišlek. krajeC, janezCerinšek, Darinka. Bibliografija Janeza Krajca. – JANEZ Krajec. Novo mesto, 2015, str. 75–98. kriŽnar, naŠko Huzjan, Vanja. Bibliografija Naška Križnarja. – VIZUALNA antropologija – osebne izku šnje in institucionalni vidiki. Ljubljana, 2015, str. 317–339. Pece, Miha. Izbrana filmografija in videografija Naška Križnarja. – VIZUALNA antropologija – osebne izkušnje in institucionalni vidiki. Ljubljana, 2015, str. 341–360. *kuHar, loVro Literatur von und über Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, Siglen (s. Zbornik 367–401). – Prežihov Voranc. Winter in Klagenfurt. Klagenfurt, 2012, str. 146–148. kuret, priMoŽ Krstulovic, Zoran. Bibliografija Primoža Kureta. – EVROPSKI muzikolog prof. dr. PrimožKuret – ob 80-letnici. Celje, 2015, str. 248–348. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 lapajne, tone Viri in literatura. – Lapajne, Tone. Tone Lapajne. Ljubljana, 2015, str. [11]. latiC, dŽeMaludin Izvirna dela. – Latic, Džemaludin. Srebreniški inferno. Ljubljana, 2015, str. 318–321. laVriC, toMaŽ Rogina, Bojana, Nataša Kovacic. Stripovski albumi = Comics albums. – Lavric, Tomaž. Carobni jezik stripa. Ljubljana, 2015, str. 117–118. *lesjak, darko Lesjak, Darko. Bibliografija. – Lesjak, Darko. Bio cotton. Piran, 2011, str. 96–97. Lesjak, Darko. Bibliographie. – Lesjak, Darko. Bio cotton. Piran, 2011, str. 96–97. lipar, peterKrižnar, Franc. Bibliografija del. – KRANJSKI zbornik 2015. Kranj, 2015, str. 307–316. – V okviru prispevka Glasbenik Peter Lipar (1912–1980). 2. del. MalaVaŠiC, iVan Pisatelj in slikar Ivan Malavašic. – Malavašic, Ivan. Pesmi iz Podlipe. Ljubljana, 2015, str. 70–71. MarinCiC, katarina Bibliographie des oevres littéraires de Katarina Marincic. – Marincic, Katarina. Trois [Elektronski vir]. – Ljubljana, 2015. – Dostopno na: http://www.biblos.si/lib/ book/9789616995016 – dostopno v sistemu Biblos lib (14. 11. 2017). MartinCiC, andrejBacic, Tinka, Nejc Jogan. Bibliografija dr. Andreja Martincica (ob njegovi 80-letnici). – Hladnikia, 2015, št. 36, str. 3–30. MaruŠiC, draGan Dragan Marušic, Bibliography: 1980–2013. – Ars mathematica contemporanea, 2015, št. 1, str. IX–XVI. *Mastnak, Miro Kladnik, Katja. Osebna bibliografija. – Mastnak, Miro. Monografija Dramlje. Celje, 2011, str. 255–258. MikloŠiC, FranC Nidorfer, Mirko. Bibliografija o dr. Francu Miklošicu : 1851–1986 : (izbor). – Zgodovinski listi, 2015, št. 1, str. 13–17. MlekuŽ, iztok Bibliografija. – Gozdarski vestnik, 2015, št. 10, str. 497. – V okviru prispevka Dakskobler, Igor, Egon Obid, Edo Kozorog: V spomin dolgoletnemu skrbniku bovških gozdov (univ. dipl. inž. Iztok Mlekuž, 1954–2015). ModiC, Marko Izbrana bibliografija. – Modic, Marko. Peti element. Ljubljana, 2015, str. 188–191. Montessori, Maria Literatura o metodi Marie Montessori v slovenšcini ; Viri in literatura v francošcini. – Hermann, Čve. 100 dejavnosti za odkrivanje sveta po metodi Marie Montessori. Ljubljana, 2015, str. 220. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar Mulej Mlakar, luCijaDel osebne bibliografije za obdobje 2002–2015. – Mulej Mlakar, Lucija. Onkraj razkritjamaterialno-duhovnega sožitja. Radovljica, 2015, str. 108–111. Del osebne bibliografije za obdobje 2002–2015. – Mulej Mlakar, Lucija. Heroji. Ljubljana, 2015, str. 139–142. MuniH, Marko Seznam pomembnejših koncertov Marka Muniha ; Seznam posnetkov Marka Munihav arhivu Radia Slovenija ; Seznam krstnih izvedb del slovenskih ustvarjalcev. – KraljBervar, Sonja. Moje izrazno sredstvo so roke. Radovljica, 2015, str. 193–271. oMan, Valentin Bibliographie = Bibliografija = Bibliography : Auswahl. – Oman, Valentin. Valentin Oman. Klagenfurt, 2015, str. 224–227. partljiC, toneHaramija, Dragica. Bibliografija Toneta Partljica. – Otrok in knjiga, 2015, št. 93, str. 72–74. – V okviru prispevka Ob 75-letnici Toneta Partljica. paVCek, toneHocevar, Matjaž. Izbrana bibliografija Toneta Pavcka. – Pavcek, Tone. Eh, srce, ti mojeljubljeno. Ljubljana, 2015, str. 363–401. pirMan, alenkaDokumentacija. – Pirman, Alenka. Alenka Pirman. Ljubljana, 2015, str. 251–262. – Vsebuje bibliografske podatke. planinC, ŠteFanKnjižne ilustracije / Book-illustrations. – Koroška galerija likovnih umetnosti (SlovenjGradec). Fantasticni prasvetovi. Slovenj Gradec, 2015, str. 89–91. poCiVaVŠek, ludVikBibliografija dr. Ludvika Pocivavška. – Pocivavšek, Ludvik. Dopolnjeno je. Maribor, Ljubljana, 2015, str. 163–166. – S fotografijami ov. potoCnik, joŽe Bibliografija. – Potocnik, Jože. Utrinki z mojih poti. Slovenj Gradec, 2015, str. 103–107. potokar, lojzeFilmografija. – Stefancic, Marcel, jr., Špela Cižman. Poklon Lojzetu Potokarju. Ljubljana, 2014, str. [38]. preGl, slaVko Haramija, Dragica. Bibliografija knjižnih izdaj za otroke in mladino. – Pregl, Slavko. Pravljice za punce, fante in vse ostale. Ljubljana, 2015, str. 271–274. Tancer-Kajnih, Darka. Objave Preglovih prispevkov v reviji Otrok in knjiga. – Otrok in knjiga, 2015, št. 93 str. 81. – V okviru prispevka Ob 70-letnici Slavka Pregla. Haramija, Dragica. Bibliografija Slavka Pregla. Mladinska književnost. – Otrok in knjiga, 2015, št. 93, str. 82–84. – V okviru prispevka Ob 70-letnici Slavka Pregla. preloVŠek, daMjan Komic Marn, Renata. Bibliografija dr. Damjana Prelovška. – PATRIAE et orbi. Ljubljana, 2015, str. 27–55. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 preŽiHoV VoranC gl. kuHar, loVro raHoVskYkralj, irinaNekaj bibliografiskh podatkov = Some bibliographycal data. – Rahovsky-Kralj, Irina. Irina Rahovsky Kralj. Ljubljana, 2015, str. 217. raMoVŠ, Mirko Kunej, Rebeka. Bibliografija Mirka Ramovša. – Traditiones, 2015, št. 2, str. 51–71. – Dostopno tudi na: http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_44_2_separati/ 3_Bibliografija_Kunej.pdf (9. 11. 2017). raVnik, Vlado Leban, Vid, Janez Mihael Kocjan. Bibliografija botanika prof. dr. Vlada Ravnika. – Foliabiologica et geologica, 2015, št. 3, str. 11–15. rebula, alojz Cergol, Jadranka. Bibliografija Rebulovih del. – Rebulov zbornik 2. Trst, Gorica, Videm, 2015, str. 169–192. Jan, Zoltan. Izbrana bibliografija: gradivo za proucevanje odnosa Alojza Rebule do Edvarda Kocbeka. – Rebulov zbornik 2. Trst, Gorica, Videm, 2015, str. 129–133. reiCHMan, jelkaKoršic, Petra. Bibliografija ilustriranih knjig Jelke Reichman. – CUDEŽNI vrt (5. ponatis). Ljubljana, 2015, str. 231–237. repnik, anton Bibliografija. – Repnik, Anton. Anton Repnik, veliki žalostni veseljak. Trebnje, 2015, str. 39. rozMan, andrejHocevar, Matjaž. Izbrana bibliografija Andreja Rozmana Roze. – Rozman, Andrej. Gledakondor avion. Ljubljana, 2015, str. 221–263. rozMan, ksenijaKovacic, Nataša. Bibliografija dr. Ksenije Rozman, 1966–2015. – Zbornik za umetnostnozgodovino, 2015, št. 51, str. 9–12. – V okviru prispevka Jubilej dr. Ksenije Rozman. rÓZeWiCz, tadeusz Bibliografija Tadeusza Rózewicza. – Rózewicz, Tadeusz. Profesorjev nožek. Ljubljana, 2015, str. 147–150. – Vsebuje tudi Tadeusz Rózewicz v slovenskih prevodih. saksida, rudolF Vetrih, Joško. Bibliografia / Literatura. – Saksida, Rudolf. Saksida. Trieste, 2015, str. 222–226. saMeC, Maks Bibliografija Maksa Samca. – MAKS Samec (1881–1964). Ljubljana, 2015, str. 266–282. – Z dodatkom k bibliografiji Maksa Samca / Tatjana Peterlin Neumaier. Peterlin Neumaier, Tatjana. Literatura o Maksu Samcu. – MAKS Samec (1881–1964). Ljubljana, 2015, str. 288–293. sirk, albert Bibliografija = Bibliografia. – Sirk, Albert. Albert Sirk. Trst, 2015, str. 222–227. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar siVeC, iVan Sivceva bibliografija. – Sivec, Ivan. Franc Mihelic. Mengeš, 2015, str. 317–320. skubiC, MitjaPrelesnik Drozg, Marjeta. Bibliografija del prof. Mitja Skubic. – Verba hispanica, 2015, št. 23, str. 11–36. slapar, nejC Globocnik, Damir. Bibliografija. – Slapar, Nejc. Nejc Slapar. Kranj, 2015, str. 78–79. streit, jakobPravljice – legende in druge mladinske knjige Jakoba Streita. – Streit, Jakob. Zakaj otrocipotrebujejo pravljice? Ljubljana, 2015, str. 69. stres, peterGomiršek, Tanja. Peter Stres (1952–2015) : biografska skica z bibliografijo. – Goriški letnik, 2015–2016, št. 39/40, str. 359–376. stupiCa, MarlenkaKoršic, Petra. Bibliografija ilustriranih knjig Marlenke Stupica. – DREVO pravljic (2. ponatis). Ljubljana, 2015, str. 380–390. Škulj, edoKrstulovic, Zoran. Bibliografija = Bibliography of Edo Škulj. – Škulj, Edo. Bil sem poleg---. Škocjan pri Turjaku, 2015, str. 408–464. ŠteFan, anjaKoršic, Petra. Bibliografija. – Štefan, Anja. Svet je kakor ringaraja. Ljubljana, 2015, str. 346–358. ŠtokVojska, nelda Knjige Nelde Štok-Vojska. – Štok-Vojska, Nelda. Dobrotnice zeli. Koper, 2015, str. 60–61. ŠuGMan, rajkoCelovita bibliografija. – ZBORNIK o življenju in delu Rajka Šugmana ob njegovi 80-letnici rojstva. Ljubljana, 2015, str. 302–351. topol, jÁCHYMIzbrana bibliografija. – Mednarodni literarni festival (30 ; 2015 ; Vilenica). Vilenica. Ljubljana, 2015, str. 7–12. – Slov. in angl. besedilo. VarGa, jÓzseFMegjelent könyveim jegyzéke. – Varga, József. Muravidéki (hetési) nyelvi és létmorzsák. Lendva, 2015, str. [182–183]. *VeCCHiet, Franko Viri in nekaj literature = Fonti e bibliografia essenziale. – Vecchiet, Franko. Franko Vecchiet. Kanal ob Soci, Gorica, 2014, str. 15. Veider, janezFlorjancic, Ana. Bibliografija Janeza Veiderja in gradivo o njem. – A glej, na tem poljuje obrodil stoteren sad. Ljubljana, 2015, str. 629–631. – V okviru prispevka avtorice Dr. Janez Veider, starološki gospod. VoGrineC, silVester Novak, Vlado. Bibliografija. – Vogrinec, Silvester. Disko kraljica. Ptuj, 2015, str. 148– 155. – S slikami ov. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Slovenske bibliografije v letu 2015 VolkMer, leopoldStavbar, Vlasta. Volkmer v Univerzitetni knjižnici Maribor – predstavitev Volkmerjevegarokopisnega in tiskanega gradiva. – LEOPOLD Volkmer. Maribor, 2015, str. 215–225. Votolen, sonjaUstvarologija Sonje Votolen. – Votolen, Sonja. Na lepi postelji iz peska. Ljubljana, 2015, na zavihkih ov. VratuŠa, anton Kuzmic, Franc. Iz bibliografije Antona Vratuše. – JEZIKOSLOVNA in literarna misel Antona Vratuše. Petanjci, Murska Sobota, 2015, str. 411–432. VuGrineC, joŽeKuzmic, Franc. Bibliografija – Jože Vugrinec. – Zbornik soboškega muzeja, 2015, št. 22/23, str. 241–258. Vuk, Marko Ferletic, Andrej. Biografska skica z bibliografijo Marka Vuka. – Goriški letnik, 2013/2014,2015, št. 37/38, str. 13–44. VulikiC, VeliMir Vulikiceva knjižna dela. – Vulikic, Velimir. Moje zgodbe od šolarja do zobozdravnika. Domžale, 2015, str. 216. Weber, MaX Temeljne knjižne izdaje del Maxa Webra v nemšcini ; Prevodi Maxa Webra v slovenšcino ; Nekaj angleških prevodov Webrovih del. – Weber, Max. Izbrani spisi iz sociologijereligije. Ljubljana, 2015, str. 335–341. WolF, HuGo Ausgewählte Werke über Wolf (Biografien, wichtigere Studien). – Košan, Marko. Geburtshaus von Hugo Wolf Slovenj Gradec. Slovenj Gradec, 2015, str. 60–[61]. zelenko, rok Bibliografija. – Zelenko, Rok. Pictia. Piran, 2015, str. 180–184. Bibliography. – Zelenko, Rok. Pictia. Piran, 2015, str. 180–184. ŽMaVC, janezPušavec, Marijan. Literarna bibliografija Janeza Žmavca. – Odsevanja, 2015, št. 95/96, str. 57–58. bibliografije vec oseb jevnikar, Martin. Autori sloveni in Italia (1. ponatis). – Trieste : Associazione temporaneadi scopo Jezik, 2015. – 119 str. – Vsebuje tudi bibliografske podatke. osebnosti in e-biografski leksikon Koroške – žive vezi. – ŽIVE vezi – rastoca knjiga Koroške. Ravne na Koroškem, 2015, str. 228–243. – V okviru prispevka Rastoca knjiga obcinePrevalje / Margareta Jukic … et al. – V slov. in nem. spodnja Savinjska dolina, ne pozabi me!. Del 5, Slikarji, likovniki, kiparji --- / gradivo zbral in uredil Jožef Ceh. – Celje : Grafika Gracer, 2015. – 104 str. Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 Matjaž Hocevar domoznanstvo. zemljepis. zgodovina antolin oman, jernej. Starološko v knjigah in periodiki : kratek pregled do l. 1941. – Aglej, na tem polju je obrodil stoteren sad. Ljubljana, 2015, str. 677–681. – Vsebuje bibliografske podatke. benedik, Metod. Glagolica med Slovenci. – GLAGOLJAŠTVO v Istri in Kopru. Koper, 2015, str. 21–37. – Vsebuje bibliografske podatke o glagolski literaturi. dokuMenti casa = Die Dokumente der Zeit. – ŽIVE vezi – rastoca knjiga Koroške. Ravnena Koroškem 2015 str. 204–227. – V okviru prispevka Rastoca knjiga ovcine Prevalje / Margareta Jukic … et al. – V slov. in nem. ecclesia catholica. ljubljanska nadškofija. nadškofijski arhiv. Škofijski arhiv Ljubljana : inventar fonda ŠAL 2. Del 1, Faesc. 1–19 / pripravila Julijana Visocnik. – Ljubljana : Nadškofija, 2015. – 368 str. evidentiranje arhivskega gradiva v tujini : v letu 2014 zbrana dokumentacija o arhivskemgradivu v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence. – Ljubljana : Arhiv RepublikeSlovenije, 2015. – 188 str. – Letnik 11, št. 1. evidentiranje arhivskega gradiva v tujini : izbor v letih 2010, 2011, 2013 in 2014 zbrane dokumentacije o arhivskem gradivu v tujini, v Arhivu Jugoslavije, ki se nanaša na Slovenijoin Slovence. – Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2015. – 111 str. – Letnik 11, št. 2. Florjancic, ana. Stara Loka v arhivskih virih. – A glej, na tem polju je obrodil stoteren sad. Ljubljana, 2015, str. 557–584. Mulej, damjan. Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2014. – Razgledi Muzejskega društva Bled, 2015. št. 7, str. 165–201. pridobitve arhivov v letu 2014. – Arhivi, 2015, št. 2, str. 461–473. – Dostopno tudi na: http:// www.arhivsko-drustvo.si/Arhivi/Arhivi_2015-2.pdf (17. 20. 2017). primožic, jure. Spominske knjige Vide Rudolfove. – Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 2015, št. 1, 131 str. res, alojzij. Obracun 1919–1922. – JADRANSKI almanah 1923. Ljubljana, 2015, str. 226– 236. – Faksimiliran natis. sadek, Mitja. Arhivsko gradivo o Dolenjskih Toplicah. – DOLENJSKE Toplice v odsevucasa. Dolenjske Toplice, 2015, str. 511–522. zmazek, Melita. Zapušcina Iva Arharja v Knjižnici Ivana Potrca Ptuj. – Zmazek, Melita. Ivo Arhar in njegova zapušcina v ptujski knjižnici. Ptuj, 2015, str. 35–45. – Vsebuje bibliografske podatke. Enote, oznacene z zvezdico (*), so bile objavljene pred letom 2015. Matjaž Hocevar Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljanae-pošta: matjaz.hocevar@nuk.uni-lj.si Knjižnica, 2017, 61(4), 137–156 slovenske bibliografije v letu 2016 Matjaž Hocevar Bibliografija UDK 016(497.4)..2016.. kljucne besede: slovenske bibliografije, bibliografije, Slovenija, 2016 Bibliography UDC 016(497.4)..2016.. keywords: bibliographies, Slovenia, 2016 splošne bibliografije biotehniška fakulteta. knjižnica oddelka za zootehniko. Novo gradivo na oddelku [Elektronski vir]. – Novosti v letu 2016. – Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/ knjiznice-bf/knjiznica-odd-za-zootehniko/novosti/ (16. 10. 2017). Centralna medicinska knjižnica (ljubljana). Knjižne novosti [Elektronski vir]. – Septemberin oktober, november in december 2016. – Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/ zimske-knjizne-novosti-v-cmk-2016 (16. 10. 2017). Fakulteta za farmacijo (ljubljana). Knjige [Elektronski vir] ; Clanki. – 2016. – Dostopno na: http://www.ffa.uni-lj.si/knjiznica/knjige/0/2016/0 in http://www.ffa.uni-lj.si/knjiznica/ clanki/0/2016/0 (16. 10. 2017). Fakulteta za upravo (ljubljana). Knjižnicne novosti [Elektronski vir]. – Januar–marec, april–junij, julij–september, oktober–december 2016. – Dostopno na: http://www. fu.uni-lj.si/knjiznica/knjiznicne-novosti/ (16. 10. 2017). Fakulteta za zdravstvene vede (Maribor). Seznam novosti za mesec … [Elektronski vir]. – Januar – december 2016. – Dostopno na: http://www.fzv.um.si/knjiznica/novosti (16. 10. 2017). Filozofska fakulteta (ljubljana). knjižnica oddelka za slavistiko in oddelka za slovenistiko. Seznam novosti 2016 / uredila Anka Sollner Perdih. – 2016, 4 št. Filozofska fakulteta (ljubljana). knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo. Novo na policah [Elektronski vir] / uredila Marjana Bencina – Januar–februar (št. 1), marec–april (št. 2), maj–junij (št. 4 [i. e. št. 3]), julij–avgust (št. 4), september–oktober Matjaž Hocevar (št. 5), november december (št. 6) 2016 – Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/sites/ default/files/Dokumenti/OHK/novosti/GER/novosti_2016-11-12.pdf (16. 10. 2017). Filozofska fakulteta (ljubljana). osrednja humanisticna knjižnica. Knjižnicne novostiOHK – novo na policah vseh 18 knjižnic OHK [Elektronski vir]. – Januar – december2016. – Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/OHK/Katalogi/Knjiznicne_novosti_OHK# (16. 10. 2017). kanic, alenka. Knjige v tisku [Elektronski vir]. – Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/ viri/knjige-v-tisku (16. 10. 2017). – Napovednik vsebuje podatke zadnjih trideset dni inje spremenljiv glede na pridobivanje gradiva. knjižnica (lendava). Seznam novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2016. – Dostopno na: https://www.kl-kl.si/knjiznica/knjizne-novosti/ (17. 10. 2017). knjižnica (sevnica). Novo knjižnicno gradivo [Elektronski vir]. Knjige ; Neknjižno gradivo. – Januar–december 2016. – Dostopno na: http://www.knjiznica-sevnica.si/splosno/ novo-knjiznicno-gradivo.html (16. 10. 2017). knjižnica (Velenje). Mesecne novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2016. – Dostopno na: http://www.knjiznica-velenje.si/4940 (17. 10. 2017). knjižnica Franca ksavra Meška (ormož). Seznam mesecnih novosti za … [Elektronski vir]. Knjižno gradivo ; Neknjižno gradivo. – Januar–december 2016. – Dostopno na: http:// www.orm.sik.si/ (17. 10. 2017). Majovski, ksenija. Slovenska bibliografija v Italiji – leto 2014. – Koledar / Goriška Mohorjeva družba, 2016, str. 201–346. Majovski, ksenija. Slovenska bibliografija Videnske pokrajine : leto 2014. – Trinkov koledar za Beneške Slovence za leto … , 2016, str. 179–202. Mediji o nas [Elektronski vir] / Slovenski etnografski muzej. – 2016. – Dostopno na: http:// www.etno-muzej.si/sl/mediji-o-nas (20. 10. 2017). Medobcinska splošna knjižnica (Žalec). Knjižne novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2016. – Dostopno na: http://www.zal.sik.si/gradivo/novo-gradivo/ (17. 10. 2017). objave v medijih : bibliografija za leto 2015. – Goriška knjižnica Franceta Bevka (NovaGorica). V objemu besed. Nova Gorica, 2016, str. 30–31. pedagoška fakulteta (ljubljana). Knjižne novosti v letu 2016 [Elektronski vir]. – Januar– december 2016. – Dostopno na: https://www.pef.uni-lj.si/317.html (21. 11. 2017). pravna fakulteta (ljubljana). Knjižnicne novosti [Elektronski vir]. – December 2016. – Dostopno na: http://www.pf.uni-lj.si/knjiznica/knjiznica-pravne-fakultete-113/knjiznicne- novosti/december-2016/ (16. 10. 2017). razdevšek, darinka. Standardi, normativni dokumenti. – Informacijski bilten / Gorenje, 2016, št. 1–3, 4–6, 7–9, 10–12. republika slovenija. Ministrstvo za notranje zadeve. specialna knjižnica. Arhiv pregledanovosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2016. – Dostopno na: http://www.mnz.gov. si/si/o_ministrstvu/specialna_knjiznica/e_pregled_novosti/ (17. 10. 2017). slovenska bibliografija [Elektronski vir]. – Od 5. 12. 2010 naprej dostopna na hhtp:// sb.nuk.uni-lj.si. – Podatke o knjiga dopolnjuje na tri mesece, za serijske publikacije indrugo gradivo najmanj enkrat letno. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Slovenske bibliografije v letu 2016 Šuligoj, Vanja. Potujoca knjižnica v tiskani besedi: Bibliografija potujoce knjižnice 1966– 2016. – Goriška knjižnica Franceta Bevka (Nova Gorica). Potujoca knjižnica. [Petdeset] 50 let s knjigo do vas. Nova Gorica, 2016, str. 54–59. teološka fakulteta (ljubljana). knjižnica. Knjižne novosti [Elektronski vir]. – Januar–december 2016. – Dostopno na: http://www.teof.uni-lj.si/knjiznici/knjizne-novosti-lj Januar- december 2015 (16. 10. 2107). teološka fakulteta (Maribor). knjižnica. Knjižne novosti [Elektronski vir]. – Novosti 2016. – Dostopno na: http://www.teof.uni-lj.si/knjiznici/knjizne-novosti-mb (16. 10. 2107). univerzitetna knjižnica (Maribor). Knjižne novosti [Elektronski vir]. – 2016. – Dostopnona: http://www.ukm.um.si/knji-ne-novosti-2016 (17. 10. 2017). univerzitetna knjižnica (Maribor). Univerzitetna knjižnica Maribor v medijih. – Porocilo odelu Univerzitetne knjižnice Maribor za leto 2015, 2016, str. 148–155. zavod republike slovenije za šolstvo. knjižnica. Novosti v knjižnici / Saša Premk. – Vzgoja in izobraževanje, 2016, št. 1, 2, 3/4, 5/6. zdravstvena fakulteta (ljubljana). knjižnica. Seznam novosti [Elektronski vir]. – 2016. – Dostopno na: http://www.zf.uni-lj.si/si/seznam-novosti-5-7 (17. 20. 2017). bibliografije sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij arhiv republike slovenije. Strokovni clanki in razprave zaposlenih v arhivu v letu porocanja. – Porocilo o delu za leto 2015, 2016, str. 99–110. – Dostopno tudi na: http://www. arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/porocila/Plan_dela_2017_in_porocilo2015/ Poroc__ilo_ARS_2015_ver_1.0.pdf. (17. 10. 2017). bibliografija arhivskih delavcev v letu 2015. – Arhivi, 2016, št. 2, str. 319–339. biotehniška fakulteta (ljubljana). Bibliografija Biotehniške fakultete v letu 2015. – Porocilo za leto 2015, 2016, str. 148–203. – Dostopno tudi na: http://www.bf.uni-lj.si/index. php?eID=dumpFile&t=f&f=20776&token=e4d007e478bc0c126d1ba5cb15ca4b00431283fa (17. 10. 2017). Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (ljubljana). Bibliografija strokovnih delavcevCentra 2015. – Letno porocilo 2015, 2016, str. 81–82. – Dostopno tudi na: http://centerslo. si/wp-content/uploads/2015/10/LP-05_za-splet_2.pdf (17. 10. 2017). Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko. laboratorij za geometrijskomodeliranje in algoritme multimedijev (Maribor). Publications. – GEMMA 2000–2016. Maribor, 2016, str. 101–123. Fakulteta za farmacijo (ljubljana). Science and research activity – publications / preparedby B[orut] Toth. – Report on the achievements of the Faculty of pharmacy for year 2015,2016, str. 130–159. – Dostopno tudi na: http://www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/ poslovna-porocila/2016/2015_report_on_the_achievements_ul_ffa.pdf?sfvrsn=2 (23. 11. 2017). Fakulteta za farmacijo (ljubljana). Znanstvena in raziskovalna dejavnost – objave / pripravil B[orut] Toth. – Porocilo o dosežkih Fakultete za farmacijo v letu 2015, 2016, str. 116–145. – Razvršceno po posameznih katedrah fakultete. – Dostopno tudi na: http:// Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Matjaž Hocevar www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/poslovna-porocila/porocilo-o-dosezkih-2015.pdf (18. 10. 2017). Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (ljubljana). Porocilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti v letu 2015 = Annual report 2015. – Ljubljana : Fakulteta za kemijo inkemijsko tehnologijo, 2016. – 210 str. – Bibliografije raziskovalcev pri posameznih projektih in katedrah. – Dostopno tudi na: http://www.fkkt.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/3- Raziskovalno_delo/Poro%C4%8Dila_o_raziskovalni_in_izobra%C5%BEevalni_dejavnosti/ FKKT_porocilo_za_2015_web.pdf (18. 10. 2017). Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (Maribor). Porocilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti = Annual report 2015 / uredila Mojca Slemnik. – Maribor : Fakultetaza kemijo in kemijsko tehnologijo, 2016. – 168 str. – Bibliografija pri posameznih laboratorijih in skupinah. Fakulteta za socialno delo (ljubljana). Aktualne znanstvene in strokovne objave zaposlenih Fakultete za socialno delo [Elektronski vir]. – Leto 2016. – Dostopno na: https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=fc%3D3-122+and+py%3D2016+not+cc%3D%28mb*+or+m*%29+not+td%3D3.*&db=vssdlj&mat=allrecords (16. 10. 2017). Fakulteta za strojništvo (Maribor). Porocilo o raziskovalni dejavnosti za leto 2015. – Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2016. – 178 str. – Bibliografije pri posameznih inštitutihin katedrah. – Dostopno tudi na: http://www.fs.um.si/fileadmin/Documents/FS/Raziskovanje/ PorocilaOraziskovalnemDelu/Raziskovalno_porocilo_Fakultete_za_strojnistvo_ 2015.pdf (23. 11. 2017). Fakulteta za zdravstvene vede (Maribor). Pregled bibliografij. – Znanstvenoraziskovalnodelo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru 2014–2015. – Maribor : Fakulteta za zdravstvene vede, 2016. – 186 str. Ferme, dušica. Seznam strokovnih del za leto 2016. – Informacijski bilten / Gorenje, 2016, št. 10–12, str. 23–32. institut »jožef stefan« (ljubljana). Porocilo o delu v letu 2015 / urednika Luka Šušteršicin Marjan Verc. – Ljubljana : Institut »Josef Stefan«, 2016. – 338 str. – Bibliografija priposameznih odsekih, laboratorijih in centrih. – Izšlo tudi v angl. jeziku. – Dostopno tudina: https://www.ijs.si/ijsw/Informacije%20javnega%20zna%C4%8Daja?action=AttachFile&do=get&target=LP_IJS_2015_SLO.pdf (18. 20. 2017). inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti (ljubljana). Bibliografija delavcev inštituta vletu 2015 / zbrala in uredila Barbara Bizilj. – Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2016, št. 2, str. 178–187. – V okviru prispevka Delo Inštituta za kriminologijo pri Pravnifakulteti Univerze v Ljubljani v letu 2015. – Dostopno rudi na: https://www.policija. si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2016/02/RKK2016-02_Zapisi.pdf (18. 10. 2017). inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (ljubljana). Letno porocilo 2015 / zbral in uredil Janez Krušic. – Ljubljana : Inštitut, 2016. – 110 str. – Bibliografije raziskovalcev priposameznih oddelkih. – Dostopno tudi na: http://www.imfm.si/predstavitev-instituta/ letna-porocila-imfm (17. 20. 2017). inštitut za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede (Maribor). Delo Inštituta za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru v letu 2015 / Katja Eman, SašaKuhar, Rok Hacin. – Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2016, št. 2, str. 195–201. Dostopno tudi na: https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2016/02/ RKK2016-02_Zapisi.pdf (23. 11. 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Slovenske bibliografije v letu 2016 kemijski inštitut slovenije. Bibliografija / Bibliography [2015] / uredila Andreja Drolc. – Letno porocilo = Annual report 2015, 2016, str. 146–182. – Urejeno po posameznih laboratorijih. – Dostopno tudi na: https://www.ki.si/fileadmin/user_upload/datoteke-splosno/ Porocila/Letno_porocilo_2015.pdf (21. 12. 2017). kemijski inštitut slovenije. Objave sodelavcev inštituta v najuglednejših revijah ; Objavesodelavcev inštituta, ki so dobile vec kot 200 citatov (WoS) ; Knjige, monografije, zborniki. – Kemijski inštitut Slovenije. Širimo meje znanosti. Ljubljana, 2016, str. 284–302. kmetijski inštitut slovenije. Porocilo o delu 2015. – Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2016. – 287 str. – Bibliografija pri posameznih oddelkih. – Dostopno tudi na: http:// www.kis.si/f/docs/Porocila_o_delu_2/KIS_POROCILO_2015.pdf (21. 11. 2107). Medicinska fakulteta (Maribor). Pregled bibliografij visokošolskih uciteljev in raziskovalnih projektov za leto 2015 / uredili Dušica Pahor, Darja Farasin. – Maribor : Univerza vMariboru, Medicinska fakulteta, 2016. – 435 str. – Dostopno tudi na: http://www.mf.um. si/attachments/article/86/zbornik.pdf (21. 11. 2107). Muzej kršcanstva na slovenskem (sticna). Bibliografija zaposlenih / Nataša PolajnarFrelih. – Muzej kršcanstva na Slovenskem (Sticna). Sit hic museum! Sticna, 2016, str. 111–121. Muzej novejše zgodovine (Celje). Bibliografija strokovnih delavcev – strokovno-raziskovalne vsebine : (izbor iz COBISS-a) / uredila Marija Pocivavšek. – Letno porocilo 2015,2016, str. 48–52. – Dostopno tudi na: http://www.muzej-nz-ce.si/modules/uploader/ uploads/system_menu/files_menu/Letno_poro_ilo_2015.pdf (18. 10. 2017). pedagoška fakulteta (ljubljana). Seznam objav raziskovalcev v letu 2016 [Elektronskivir]. – Dostopno na: https://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=406 (17. 10. 2017). slovenska akademija znanosti in umetnosti. Bibliografije clanov akademije v letu 2015 = 2015 bibliography of SASA members. – Letopis SAZU, knj. 66, 2015, 2016, str. 151–225. – Dostopno tudi na: http://www.sazu.si/publikacije-sazu (17. 20. 2017). slovenska akademija znanosti in umetnosti. biblioteka (ljubljana). Bibliografija osebjaBiblioteke SAZU / Petra Vide Ogrin. – Letopis SAZU, knj. 66, 2015, 2016, str. 319–230. – Dostopno tudi na: http://www.sazu.si/publikacije-sazu (17. 10. 2017). slovenski šolski muzej. Slovenski šolski muzej v letu 2014 : porocilo o delu / Stane Okoliš. – Šolska kronika, 2016, št. 3, str. 455–515. splošna bolnišnica (jesenice). Strokovno porocilo Splošne bolnišnice Jesenice za leto2015. – Jesenice : Splošna bolnišnica, 2016. – 281 str. – Bibliografija pri posameznihenotah. univerzitetna knjižnica (Maribor). Bibliografija zaposlenih za leto 2015. – Porocilo o deluUniverzitetne knjižnice Maribor za leto 2015, 2016, str. 156–168. univerzitetni rehabilitacijski inštitut republike slovenije – soca. Znanstveni clanki [Elektronski vir]. – 2015. – Dostopno na: http://www.ir-rs.si/sl/Znanstveni_clanki/2016/ (26. 10. 2017). zavod rs za presaditve organov in tkiv slovenjatransplant. Strokovna, raziskovalna, publicisticna ter projektna dejavnost sodelavcev in sodelavk Slovenija-transplanta2000–2015 (izbor). – RAZVOJ transplantacijske medicine v Sloveniji. Ljubljana, Celje, 2016, str. 125–130. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Matjaž Hocevar zdravstvena fakulteta (ljubljana). Objavljena znanstveno raziskovalna dela ; Znanstvenapredavanja in prispevki na konferencah ; Znanstvene monografije. – Letopis Zdravstvene fakultete 2015, 2016, str. 56–75. – Dostopno tudi na: http://www2.zf.uni-lj.si/images/ stories/datoteke/Aktualne%20novice/2016/letopis_2015_skupaj.pdf (20. 10. 2017). znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti. [Bibliografijesodelavcev inštitutov so navedena na spletnih straneh posameznih inštitutov in so delporocila o delu za leto 2015]. – Urejeno po letih. – 2015 (2016). – Vecinoma tudi arhivod leta 2007. inštitut za slovenski jezik Frana ramovša. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopnona: https://isjfr.zrc-sazu.si/sites/default/files/bibliografija_za_leto_2015.pdf (26. 10.2107). inštitut za arheologijo. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https://iza2. zrc-sazu.si/sites/default/files/2015_iza_sl.pdf (26. 10. 2017). zgodovinski inštitut Milka kosa. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https://zimk.zrc-sazu.si/sl/bibl_Zimk/zimk_Bibl-2015#v (26. 10. 2017). Muzikološki inštitut. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https://mi.zrc- sazu.si/sites/default/files/2015_mi_sl_0.pdf (26. 10. 2017). inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https://isllv.zrc-sazu.si/sites/default/files/attachments/2015_isllv_sl.pdf (26. 10. 2107). inštitut za slovensko narodopisje. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https://isn2.zrc-sazu.si/sl/strani/bibliografija-1#v (26. 10. 2017). Glasbenonarodopisni inštitut. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https:// gni.zrc-sazu.si/sites/default/files/2015_gni_sl.pdf (26. 10. 2017). inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije. Bibliografija skupine za leto 2015 : Biblioteka SAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://isim.zrc-sazu.si/sl/strani/bibliografija- po-letih#v (26. 10. 2017). Filozofski inštitut. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https://fi2.zrc-sazu. si/sites/default/files/2015_fi_sl_0.pdf (26. 10. 2017). družbenomedicinski inštitut. Bibliografija skupine za leto 2015 : Biblioteka SAZU, 3. maj 2016. – Dostopno na: https://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/2015_dmi_sl.pdf (26. 10. 2017). inštitut za antropološke in prostorske študije. Bibliografija skupine za leto 2015. – Dostopno na: https://iaps.zrc-sazu.si/sites/default/files/2015_iaps_sl_0.pdf (26. 10.2107). bibliotekarstvo. bibliografska kazala. bibliografije bibliografij racic, Mojca. Bibliografija : Etnolog – Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja : 1(1991)–25(2015). – Etnolog, 2016, št. 26 = 77, str. 349–384. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Slovenske bibliografije v letu 2016 Verstvo. religija nataša polajnar Frelih. Muzej in mediji. – Muzej kršcanstva na Slovenskem (Sticna). Sithic museum! Sticna, 2016, str. 97–105. družbene in politicne vede ramovš, jože. Izbrana literatura s podrocja logoteorije, logoterapije in antropohigiene vslovenšcini. – Frankl, Viktor E. Preslišani krik po smislu. Celje, 2016, str. 175–177. ramovš, jože. Izbrana literatura s podrocja logoteorije, logoterapije in antropohigienev slovenšcini (stanje 2016). – Lukas, Elisabeth. Na sledi veselju. Ljubljana, 2016, str. 161–164. ramovš, jože. Izbrana literatura s podrocja logoteorije, logoterapije in antropohigiene vslovenšcini (stanje 2016). – Lukas, Elisabeth. Umetnost spoštovanja. Ljubljana, 2016, str. 153–156. ramovš, jože. Izbrana literatura s podrocja logoteorije, logoterapije in antropohigiene vslovenšcini (stanje 2016). – Lukas, Elisabeth. Priveži svoj voz na kakšno zvezdo. Ljubljana, 2016, str. 153–156. založništvo arhiv republike slovenije. Publikacije, ki jih je arhiv izdal v letu porocanja. – Porocilo o delu za leto 2015, 2016, str. 113. – Dostopno tudi na: http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/ arhiv.gov.si/pageuploads/porocila/Plan_dela_2017_in_porocilo2015/Poroc__ilo_ ARS_2015_ver_1.0.pdf (17. 10. 2017). bibliografski pregled Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev : 1946–2016. – ZBRANA dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana, 2016, str. 111–153. bukla : brezplacna revija o dobrih knjigah in multimediji. – Ljubljana : UMco, 2016. – Letn. 12, št. 118/119, 110/121, 122, 123/124, 125/126, 127/128. – Dostopno tudi na: http://www. bukla.si/knjigarna/index.php (26. 10. 2017). Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (ljubljana). Založnika dejavnost / Mateja Lutar. – Letno porocilo 2015, 2016, str. 62–65. – Dostopno tudi na: http://centerslo.si/wp- content/uploads/2015/10/LP-05_za-splet_2.pdf (17. 10. 2017). Galerija (Velenje). Križnic, Kornelija. Razstave in publikacije. – Galerija (Velenje). Štirideset let Galerije Velenje / bes. Bojan Kontic … et al. ; ur. Milena Koren Božicek. – Galerija(Velenje). Štirideset let Galerije Velenje. Velenje, 2016, str. 72–101. inštitut za zgodovino cerkve (ljubljana). Publikacije Inštituta za zgodovino cerkve. – Actaecclesiastica Sloveniae, 2016, št. 38, str. 433–437. knjižnica Mirana jarca (novo mesto). Založniška dejavnost Knjižnice Mirana Jarca Novomesto do leta 2015. – Knjižnica Mirana Jarca (Novo mesto). [Sedemdeset] 70 let KnjižniceMirana Jarca Novo mesto. Novo mesto, 2016, str. 135–139. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Matjaž Hocevar Muzej kršcanstva na slovenskem (sticna). Muzejske publikacije / Nataša Polajnar Frelih. – Muzej kršcanstva na Slovenskem (Sticna). Sit hic museum! Sticna, 2016, str. 107–109. od gnezd do zvezd : prirocnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2016 : pregledknjižne produkcije za mladino iz leta 2015 / urednici Darja Lavrencic Vrabec, Ida MlakarCrnic. – Ljubljana : Mestna knjižnica, 2016. – 208 str. osrednja knjižnica srecka Vilharja (koper). Bibliografija Osrednje knjižnice Srecka Vilharja za leto 2015 / pripravila Ljuba Vrabec. – Letno porocilo 2015, 2016, str. 56–58. – Vsebina: Monografske publikacije ; Clanki o knjižnici v periodicnih publikacijah v letu2015. – Dostopno tudi na: http://www.kp.sik.si/pomembni-dokumenti-177 (18. 10. 2017). peteh, Maja, irena rebov. Doktorske disertacije s podrocja gozdarstva v letu 2015. – Gozdarski vestnik, 2016, št. 3, str. 161–165. razberger, ana, Meta intihar. Pregled izdaj zbirke Cebelica. – ZLATA cebelica 2 (1. ponatis). Ljubljana, 2016, str. 483–500. slovenska akademija znanosti in umetnosti. Publikacije Slovenske akademije znanostiin umetnosti v letu 2015 (z dodatkom za 2014) / Breda Pajsar. – Letopis SAZU, knj. 66,2015, 2016, str. 321–225. – Dostopno tudi na: http://www.sazu.si/publikacije-sazu (17. 20. 2017). slovenska kinoteka. Publikacije / Publications. – Slovenska kinoteka. Kinoteka 20! Ljubljana, 2016, str. 29–30. univerzitetni rehabilitacijski inštitut republike slovenije – soca. Publikacije Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soca (izdane v zadnjih petihletih). – Informativni bilten 2017, 2016, str. 62–71. – Vsebina: Izdajatelj URI-Soca ; RevijaRehabilitacija ; Drugi izdajatelji ; Zloženke. Vojni muzej (logatec). Knjige Janeza J. Švajncerja in Vojnega muzeja Logatec. – Vojni muzej (Logatec). Vojni muzej Logatec. Logatec, 2016, str. 635–647. – Samo fotografije ov. zasavski muzej (Velenje). Publicisticna dejavnost muzeja. – Zasavski muzej (Velenje). [Šestdeset] 60 let zasavskega muzeja Trbovlje in Delavskega doma Trbovlje. Trbovlje, 2016, str. 23–33. znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti. Porocilo o delu 2015. – Ljubljana : ZRC SAZU, 2016. – 279 str. – Publikacije posameznih inštitutov so navedene pri posameznih inštitutih, publikacije Založbe ZRC pri porocilu o delu Založbe ZRC. – Dostopno tudi na: https://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/zrc-16-web-fin. pdf#zoom=100 (26. 20. 2017). zupancic, Marina. Katalog zbirke spomeniških vodnikov = Guidebook series catalogue : 1965–2015. – Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, 2016. – 152 str. umetnost. arhitektura. urbanizem. Gledališce. Glasba. ansambel bratov avsenik. Zlati zvoki : katalog Avsenikove glasbe. – Begunje : GalerijaAvsenik – Hohner, 2016. – 450 str. Cerkovnik, Gašper, Vesna kamin kajfež. Bibliografija o 18. stoletju na Slovenskem : (2011– 2015). Umetnostna zgodovina. Domaca periodika. – Bilten / Slovensko društvo za preucevanje 18. stoletja, 2016, št. 8, str. 33–44. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Slovenske bibliografije v letu 2016 komic Marn, renata, andreja rakovec. Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 2014 : umetnost do okoli leta 1945. – Umetnostna kronika, 2016, št. 52, str. 24–69. leben, andrej. Pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni2014/15. – Koroški koledar, 2016, str. 232–237. slovenski gledališki letopis 2014/2015 / sestavil in uredil Štefan Vevar. – Ljubljana : Slovenski gledališki inštitut, 2016. – 320 str. jezikoslovje. književnost benko, anja. Pregled natisnjenih slovenskih narecnih slovarjev. – HISTORICNI seminar 12. Ljubljana, 2016, str. 127–131. – V okviru prispevka Slovensko narecno slovaropisje. objave v medijih. – Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (Ljubljana). Letno porocilo 2015, 2016, str. 66–80. – Dostopno tudi na: http://centerslo.si/wp-content/uploads/ 2015/10/LP-05_za-splet_2.pdf (17. 10. 2017). Štoka, peter. Seznam knjižnih izdaj latinskih prevodov Homerja v 16. in 17. stoletju, razvršcenih po letu izida. – DIVINA : Andreus Divus Iustipolitanus. Koper, 2016, str. 155–166. – V okviru prispevka Znacilnosti nastanka latinskih knjižnih izdaj prevodovHomerja v 16. in 17. stoletju. osebne bibliografije abraM, peterIlustracije in opreme knjig ; Oblikovanje nagrad ; Bibliografija likovnih kritik in drugihbesedil o likovnem delu Petra Abrama. – Abram, Peter. Peter Abram. Nova Gorica, 2016, str. 54–56. aCCetto, Marko Peteh, Maja. Bibliografija prof. dr. Marja Accetta. – Gozdarski vestnik, 2016, št. 7/8, str. 326–333. babnik, Gabriela L’auteur et son oevre. – Babnik, Gabriela. La saison sčche. Ljubljana, 2016, str. 365– 368. – Vsebuje bibliografske podatke. ban, iVo Vloge Iva Bana. – Gledališki list SNG Drama Ljubljana, 2016/2017, 2016, št. 5, str. 154–160. baVCar, eVGen Izbor avtorjeve bibliografije = Bibliografia scelta ; O Evgenu Bavcarju je bilo posnetovec filmov = Su Evgen Bavcar sono stati realizzati diviersi filmi ; Viri in nekaj literature= Fonti e alcuni testi che riguardano l’artista. – Bavcar, Evgen. Evgen Bavcar. Kanal obSoci, Gorica, 2016, str. 22–23. benCe, lajos Horvat, Ines. Bence Lajos összegyujtött bibliográfiája. – Szemes, Péter, Márk Szabó, InesHorvat. Vetéssóhaj. Lendava, Zalaegerszeg, 2016, str. 71–133. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Matjaž Hocevar CeVC, eMilijanSamec, Drago. Zacetna delavnica akad. dr. Emilijana Cevca : dodatek k akademikovibibliografiji. – Umetnostna kronika, 2016, št. 50, str. 35–50. Cibej, FranjoŽaberl, Mojca. Dela Franja Cibeja ; Bibliografija za obdobje 1921–1943. – POZABLJENA generacija filozofov. Ljubljana, 2016, str. 38–48. – V okviru prispevka Franjo Cibej, življenje in delo. CoH, zVonko Koršic, Petra. Bibliografija ilustriranih knjig in ilustracij v knjižnih oblikah. – COHARIJE. Ljubljana, 2016, str. 373–381. Bibliografija – izbor = Selected bibliography. – Coh, Zvonko. Capriccio – vse, kar vidim, poceckam. Ljubljana, 2016, str. 133–137. d’annunzio, Gabriele Gabriele d’Annunzio: pregled del. – Hughes-Hallett, Lucy. Šcuka. Ljubljana, 2016, str. 643–644. dekleVa, Milan Kos, Matevž. Biografija in bibliografija Milana Dekleve. – Dekleva, Milan. Slepa pegica casa [Elektronski vir]. Ljubljana, 2016. – Dostopno na: http://www.biblos.si/lib/ book/9789616995054 – dostopno v sistemu Biblos lib. dupuY, jeanpierre. Bibliografija del Jean-Pierra Dupuya. – Dupuy, Jean-Pierre. Prihodnost ekonomije. Ljubljana, 2016, str. 253–255. dVorŠak, iVan Podjavoršek, Andreja. Literatura in viri : izbor. – Dvoršak, Ivan. Ivan Dvoršak. Maribor, 2016, str. 145–147. ekselenski, bojan Bibliografija. – Ekselenski, Bojan. Padec svetih. Celje, 2016, str. 145–146. Fanon, Frantz Dolar, Mladen. Izbrana bibliografija. – Fanon, Frantz. Crna koža, bele maske. Ljubljana, 2016, str. 225–228. Fatur, boGoMil Prevodna bibliografija Bogomila Faturja. – LJUBEZNI pregorece roža se razcveta. IlirskaBistrica, 2016, str. 206–211. – V okviru prispevka Urše Klinc Prevajalsko delo BogomilaFaturja. FleisCHMann, andrejBibliografija Andreja Fleischmanna. – Praprotnik, Nada. Andrej Fleischmann (1804– 1867), vrtnar in vodja v Botanicnem vrtu v Ljubljani. Ljubljana, 2016, str. 390–395. Flisar, eVald Seznam prevodov v tuje jezike. – POGOVORI z Evaldom Flisarjem. Ljubljana, 2016, str. 213–223. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Slovenske bibliografije v letu 2016 GabroVeC, stane Dular, Anja. Bibliografija Staneta Gabrovca = Bibliography of Stane Gabrovec. – Arheološki vestnik, 2016, št. 67, str. 21–30. – Dostopno tudi na: http://av.zrc-sazu.si/pdf/67/ AV_67_2016_00b_In_mem_Gab.pdf (10. 11. 2017). GÁllos, orsolYa Gállos Orsolya mufordításai a szlovén irodalomból. – Debeljak, Aleš. Balkáni pallóhíd. Budapest, 2016, str. 241–[243]. GoŠnik GodeC, anCka Koršic, Petra. Bibliografija ilustriranih knjig Ancke Gošnik Godec. – ZLATA ptica (1. ponatis). Ljubljana, 2016, str. 361–366. HuMar, MarjetaMüller, Jakob, Alenka Porenta. Marjeta Humar – slovenisticna bibliografija 1979–2016. – Jezikoslovni zapiski, 2016, št. 1, str. 203–217. jeMeC boŽiC, MarjanCa Koršic, Petra. Bibliografija ilustriranih knjig Marjance Jemec Božic. – PRAVLJICNI cvet (1. ponatis). Ljubljana, 2016, str. 335–[342]. juH, boris Boris Juh. – Boris Juh, Bert 2016. Ljubljana, 2016, str. 33–36. – Pregled vlog. kalaŠ, boGoslaV Rogina, Bojana. Bibliografija / Bibliography. – Kalaš, Bogoslav. Bogoslav Kalaš. Ljubljana, 2016, str. [301–305]. kozar, lojzePregled objav Kozarjevih zapisov o Porabju. – Kozar, Lojze. V Porabju doma. Odranci, 2016, str. 285–286. koŽariC, iVan [Bibliografija]. – Kožaric, Ivan. V cudovitih razlikah Enotnost! Ljubljana, 2016, str. 180– 184. kuHar, loVroWerke von Prežihov Voranc (Lovro Kuhar) in deutscher Übersetzung. – Prežihov Voranc. Wien, Paris, Saualm. Celovec, 2016, str. 198. kunaVer, duŠiCa Knjige Dušice Kunaver kot avtorice, soavtorice, zbirateljice ali urednice. – Kunaver, Dušica. Uci se pomagati uciti. Ljubljana, 2016, str. 59–64. lapajne, tone Hoda, Julija, Petra Radoja. Izbrana bibliografija / Selected bibliography. – Lapajne, Tone. Spomin zemlje. Ljubljana, 2016, str. 243–260. loVriC, iztok Komediografija. – Lovric, Iztok. Sinoci se je zgodil humor. Ljubljana, 2016, str. 479–481. ludVik, slaViCa Osebna bibliografija Slavice Ludvik : za obdobje 1967–2016. – Knjižnica, 2016, št. 1, str. 166–169.– V okviru prispevka: Kogovšek, Vili, Nada Cucnik Majcen, Miro Pušnik: Inmemoriam Slavica Ludvik (1924–2016). – Dostopno tudi na: http://knjiznica.zbds-zveza. si/index.php/knjiznica/issue/view/65 (10. 11. 2017). Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Matjaž Hocevar luGariC, albin Bibliografija o umetniku ; Besedila Albina Lugarica. – Lugaric, Albin. Albin Lugaric. Ptuj, 2016, str. 110–116. MaeCHtiG, saŠa j. Mächtig, Saša J. Izbrana bibliografija ; Izbrana bibliografija o Saši J. Mächtigu. – Maech tig, Saša J. Sistemi, strukture, strategije. Ljubljana, 2016, str. 219–221. Mächtig, Saša J. Selected bibliography ; Selected bibliography on Saša J. Mächtig. – Maechtig, Saša J. Systems, structures, strategies. Ljubljana, 2016, str. 219–221. MaGajna, MarioHumar, Martina. Dall’archivio di Mario Magajna = Iz arhiva Maria Magajne. – Magajna, Mario. Trieste, 2016, str. 165–174. MakaroViC, sVetlana Koršic, Petra. Bibliografija. – Makarovic, Svetlana. Zlata macja preja (1. ponatis). Ljubljana, 2016, str. 373–381. Miller, daniel Bibliografija. – Miller, Daniel. Materialna kultura. Ljubljana, 2016, str. 217–232. MozetiC, uroŠ Pegan Vicic, Kristina. Uroš Mozetic: Bibliography. – TIME at the end of times (ELOPE, 13/2). Ljubljana, 2016, str. 27–33. MuŠiC, braCo Grafenauer, Neli. Bibliografija Vladimirja Braca Mušica, 1955–1980. – SOSESKE in ulice. Ljubljana, 2016, str. 223–234. Grafenauer, Neli. Bibliography of Vladimir Braco Mušic, 1955–1980. – STREETS and neighbourhoods. Ljubljana, 2016, str. 223–234. okorn, Marko Kranjc, Mojca. Marko Okorn. – Gledališki list SNG Drama Ljubljana, 2016/2017, 2016, št. 4, str. 101–104. – Pregled vlog. osti, josipO Josipu Ostiju. – Osti Josip, Vera Zogovic. Sarajevo med Ljubljano in Beogradom. Koper, 2016, str. 304–310. – Vsebuje tudi bibliografske podatke. pak, MirkoKnez Racic, Ida. Bibliografija prof. dr. Mirka Paka. – Dela, 2016, št. 45, str. 167–196. – Dostopno tudi na: http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.45.10.167-196 (20. 11. 2017). partljiC, tone Bibliografija mladinskih del Toneta Partljica. – Partljic, Tone. Hotel sem prijeti sonce. Ljubljana, 2016, str. [124]. Bibliografija. – Partljic, Tone. Izbrane komedije 4. Ljubljana, 2016, str. 199–204. perrot, MiCHelleKramberger, Taja. Izbor temeljne bibliografije del Michelle Perrot o zgodovini žensk. – Perrot, Michelle. Ženske ali Molcanja zgodovine. Vnanje Gorice, Ljubljana, 2015, str. 536–541. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Slovenske bibliografije v letu 2016 petriC, ernestIzbrana bibliografija. – SLOVENSKE misli o mednarodnih odnosih in pravu. Ljubljana, 2016, str. XLV–XLVIII. pleniCar, MarioPavšic, Jernej. Akad. prof. dr. Mario Plenicar: pomembnejša bibliografija 1953–2011. – Geologija, 2016, št. 2 str. 295–302. – Dostopno tudi na: http://www.geologija-revija.si/ dokument.aspx?id=1292 (10. 11. 2017). poGaCnik, andrejBibliografija pomembnejših objav. – Pogacnik, Andrej. Urbanisticna odstiranja 1965– 2015. Ljubljana, 2016, str. 189–216. poHlen, joŽeBožeglav Japelj, Majda. Bibliografija. – Pohlen, Jože. Jože Pohlen. Hrastovlje, 2016, str. 203–208. pretner, eGonBibliografija Egona Pretnerja. – Pretner, Egon. Dnevnik speleobiologa. Postojna, 2016, str. 289–292. preŽiHoV VoranC gl. kuHar, loVro pruŠnik, tanjaBibliographie = bibliografija = bibliography. – Prušnik, Tanja. Werke = Dela = Works. Klagenfurt, 2016, str. 153. punCer, FranCBibliografija Franca Puncerja. – Puncer, Franc. Gospod je bil z menoj. Celje, Ljubljana, 2016, str. 287–293. raVnjak, ViliUprizorjeni in/ali objavljeni dramski teksti ter scenariji Vilija Ravnjaka med letoma 1982in 2012. – Ravnjak, Vili. Misterijsko gledališce. Maribor, 2016, str. 71. saksida, rudolF Vetrih, Joško. Bibliografia / Literatura. – Saksida, Rudolf. Saksida. Trst, 2015, str. 222–226. siVeC, iVan Sivceva bibliografija. – Sivec, Ivan. Blešcece celjske zvezde. Mengeš, 2016, str. 268–272. Sivceva bibliografija. – Sivec, Ivan. Kraljica s tremi kronami. Mengeš, 2016, str. 284–288. Sivceva bibliografija. – Sivec, Ivan. Poslednji celjski knez. Mengeš, 2016, str. 284–288. Sivceva bibliografija. – Sivec, Ivan. Samotna divja roža. Mengeš, 2016, str. 284–288. Sivceva bibliografija. – Sivec, Ivan. Vitezi jutranje zarje. Mengeš, 2016, str. 251–256. steFanija, draGi Biografija i bibliografija na prof. d-r. Dragi Stefanija. – Stefanija, Dragi, Makedonistickipogledi. Ohrid, 2016, str. 530–544. strajnar, julijan Šivic, Urša. Bibliografija Julijana Strajnarja. – Traditiones, 2016, št. 2, str. 41–45. stres, peter Gomiršek, Tanja. Bibliografija Petra Stresa. – Goriški letnik 2015–2016, 2016, št. 39/40, str. 364–376. – V okviru prispevka Peter Stres (1952–2015). Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Matjaž Hocevar strnad, janezIzbor knjig J. Strnada. – Strnad, Janez. Mala zgodovina Dopplerjevega pojava. Ljubljana, 2016, str. [117]. suVin, darko Bibliografija avtorjevih del o Bertoltu Brechtu. – Suvin, Darko. Brechtovo ustvarjanje inhorizont komunizma. Ljubljana, 2016, str. 32–37. sVetina, iVo Bibliografija avtorja. – Svetina, Ivo. Scheherezade [Elektronski vir]. Ljubljana, 2016. – Dostopno na: http://www.biblos.si/lib/book/9789616995092 – dostopno v sistemu Biblos lib (14. 11. 2017). ŠireC, joŽeBibliografija. – Širec, Jože. Aforisticna anatomija clovekove minljivosti. Ljubljana, 2016, str. 125–127. ŠkaFar, VinkoOsebna bibliografija Vinka Škafarja 1966–2016. – Krajnc-Vrecko, Fanika. V službi Cerkvein ljudi. Maribor, 2016, str. 57–98. ŠpakoVskij, anatolij iGnjateViC VonCindric, Alojz. Prispevek k bibliografiji dr. Anatolija von Špakovskija. – POZABLJENAgeneracija filozofov. Ljubljana, 2016, str. 61–64. – V okviru prispevka Anatolij Ignjatevicvon Špakovskij, življenje in delo v obdobju, ki ga je preživel v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji. Cindric, Alojz. Bibliografija dr. Anatolija Ignjatevica von Špakovskega. – Cindric, Alojz. Anatolij Ingnjatevic von Špakovski : prispevek k bio-bibliografiji. Ljubljana, 2016, str. 53–57. Štibler, MiloŠKreacic, Goranka, Biljana Milenkovic Vukovic. Miloš Štibler in njegova publicistika zzbrano bibliografijo. – Arhivi, 2016, št. 2, str. 231–247. Štukelj, Ciril Seznam del. – Pirkmajer, Eva. Ciril Štukelj. Ljubljana, 2016, str. 30–35. toVornik, arnold Tavcar, Desanka. Tovornikove vloge v Slovenskem narodnem gledališcu Maribor. – Informator / Mariborska knjižnica, 2016, št. 148, str. 10–13. – Vsebuje tudi: FilmografijaArnolda Tovornika, str. 18. – V okviru prispevka Arnold Tovornik (1916–1976). tratnik, suzana Izbrana izvirna bibliografija = Selected bibliography of original works. – Mednarodniliterarni festival (31 ; 2016 ; Vilenica). Vilenica. Ljubljana, 2016, str. 52–57. trŠkan, danijelaSeznam clankov, objavljenih v reviji Zgodovina v šoli ; Seznam prikazov knjig, objavljenih v reviji Zgodovina v šoli. – Trškan, Danijela. Didaktika zgodovine 1996–2016. Ljubljana, 2016, str. 351–356. uGreŠiC, dubraVka Izbrana izvirna bibliografija = Selected bibliography of original works. – Mednarodniliterarni festival (31 ; 2016 ; Vilenica). Vilenica. Ljubljana, 2016, str. 8–14. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Slovenske bibliografije v letu 2016 ViŠnoVeC, borisBeseda o avtorju. – Višnovec, Boris. Koroški bukovnik Andrej Šuster – Drabosnjak. Ljubljana, 2016, str. 167–168. Beseda o avtorju. – Višnovec, Boris. Skrinja spomina. Ljubljana, 2016, str. 42–43. VoGrineC, silVester Novak, Vlado. Bibliografija. – Vogrinec, Silvester. Vrnitev kralja diskoteke. Ptuj, 2016, str. 158–159. VulikiC, VeliMirVulikiceva knjižna dela. – Vulikic, Velimir. Življenje Jakoba Pangreta od pastircka dosodnika. Domžale, 2016, str. 129. zajC, daneBibliografija Daneta Zajca (1995–2008) ; Bibliografija o Danetu Zajcu in njegovem opusu(1995/6–2005) ; Bibliografija o Danetu Zajcu (2006–2016) ; Študijska dejavnost o DanetuZajcu (1981–2016). – O Danetu Zajcu / zbrala, uredila in spremna besedila napisala NežaZajc. Ljubljana, 2017, str. 189–220. zoGoViC, Vera O Veri Zogovic. – Osti Josip, Vera Zogovic. Sarajevo med Ljubljano in Beogradom. Koper, 2016, str. 311–314. – Vsebuje tudi bibliografske podatke. zupanCiC, MilenaFilmografija. – Menart, Urša, Špela Cižman. Poklon Mileni Zupancic. Ljubljana, 2016, str. 41–44. zupet, janezŠtrukelj, Anton, Mateja Norcic, Leja Borovnjak. Janez Zupet – bibliografija 1978–2016. – Communio, 2016, št. 2, str. 189–208. Žbona trkMan, beatriCeGrbec, Teja. Bibliografija arheologinje Beatrice Žbona Trkman (1949–2015). – Goriškiletnik 2015–2016, 2016, št. 39/40, str. 347–356. ŽiVadinoV, draGanOpus Draga Živadinova. – Andelkovic, Bojan. Umetniški ustroj Noordung. Ljubljana, 2016, str. 438–443. Žontar, MajdaKalan, Barbara. Bibliografija Majde Žontar. – Zgodovinski dan (1 ; 2016 : Kranj). Podobegorenjske preteklosti. Kranj, 2016, str. 46–55. domoznanstvo. zemljepis. zgodovina dosedanje objave o železnodobnem naselju na Mostu na Soci. – Svoljšak, Drago, JanezDular. Železnodobno naselje Most na Soci. Ljubljana, 2016, str. 37–40. ecclesia catholica. ljubljanska nadškofija. nadškofijski arhiv. Listine nadškofijskegaarhiva Ljubljana 1501–2015 / [pripravila] Marija Cipic Rehar. – Ljubljana : Nadškofija, 2016. – 616 str. Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 Matjaž Hocevar evidentiranje arhivskega gradiva v tujini : izbor v letih od 2010 do 2011 in od 2013 do 2016zbrana dokumentacija o arhivskem gradivu v Arhivu Jugoslavije, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence. – Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2016. – 174 str. – Letnik 12, št. 2. evidentiranje arhivskega gradiva v tujini, v Arhivu Jugoslavije : v letu 2015 zbrana dokumentacija o arhivskem gradivu v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence. – Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2016. – 285 str. – Letnik 12, št. 1. enzYklopÄdie der slowenischen kulturgeschichte in kärnten/koroška : von den Anfängen bis 1942 / Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.). – Wien : Böhlau, 2016. – 3zv. (1603 str.). – Vsebuje bibliografske podatke. Hozjan, andrej. Arhivsko gradivo gospostva Beltinci v rodbinskem arhivu grofov Csáky vAvstrijskem državnem arhivu. – Maribor : Pokrajinski arhiv, 2016. – 199 str. Hriberšek Vuk, nina. Bibliografija clankov, objavljenih v zbornikih Slovenski Judje: Zgodovina in holokavst med letoma 2012 in 2015. – SLOVENSKI Judje. Maribor, 2016, str. 114–119. Hudolin, Gašper, teja zorko, jelka Golli. Bibliografija o Savskem naselju v Slovanski knjižnici. – Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 2016, št. 2, str. 46–53. – V okviru prispevkaSavsko naselje. Mulej, damjan. Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2015. – Razgledi Muzejskega društva Bled, 2016, št. 8, str. 155–187. pridobivanje javnega arhivskega gradiva. – Arhivi, 2016, št. 2, str. 305–318. samec, drago. Bibliografija domoznanskih publikacij obcin Grosuplje, Ivancna Gorica inDobrepolje za leti 2014 in 2015. – Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje, 2016, št. 29, str. 263–291. samec, Marija. Bibliografija domoznanskih clankov za leti 2014 in 2015. – Zbornik obcinGrosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje, 2016, št. 29, str. 292–316. Matjaž Hocevar Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljanae-pošta: matjaz.hocevar@nuk.uni-lj.si Knjižnica, 2017, 61(4), 157–172 naVodila aVtorjeM gUIDELINES FOR AUThORS navodila za prispevke v slovenšcini 1 temeljne usmeritve Revija objavlja znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku, izjemoma pa tudi znanstvene prispevke v drugih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem, hrvaškem jeziku itd.). Druge prispevke, kot so krajši clanki, ocene, porocila z znanstvenih in strokovnih posvetovanj, objave dokumentov, obvestil, razpisov Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), njenih strokovnih teles ali podrocnih društev itd., pa objavlja le v slovenskem jeziku. Prispevke avtor/ji odda/jo v elektronski obliki na e-poštni naslov uredništva revije: revija.knjiznica@nuk.unilj. si. Vsak prispevek mora vsebovati kontaktne podatke avtorja/jev ter naziv in poštni naslov ustanove, kjer je/so zaposlen/i. Avtor/ji oddanega prispevka zagotavlja/jo, da je vsak prispevek izvirno delo, ki še ni bilo objavljeno oziroma ni v postopku za objavo v drugi publikaciji. Prav tako zagotavlja/jo, da so prispevki v celoti strokovno in znanstveno korektni. V primeru objave vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju/em objavljenega prispevka, materialne avtorske pravice pa avtor/ji za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizkljucno, casovno in prostorsko neomejeno prenese/jo na izdajatelja revije, tj. Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. V ta namen avtor/ji podpiše/jo Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica,1 ki ga v tiskani obliki pošlje/jo na naslov uredništva revije (Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana) ali v skenirani obliki po e-pošti na naslov revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si. Ce ima revija zagotovljena sredstva za izplacilo avtorskega honorarja, uredništvo pozove vsakega avtorja, da posreduje podatke za sklenitev avtorske pogodbe, ki je pogoj za izplacilo avtorskega honorarja. Ti podatki so: stalni naslov, številka tekocega racuna, naziv in sedež banke, davcna številka in delež avtorstva za izplacilo višine honorarja. Avtor dovoljuje, da narocnik lahko uporabi osebne podatke za potrebe izvršitve izplacila in zahtevanega sporocanja podatkov o opravljenem delu po pogodbi. Višina izplacila je dolocena v letnem ceniku revije. Avtor/ji ob objavi prispevka dobi/jo en avtorski izvod številke. 1 Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica je dosegljivo na spletni strani revije: http://www. zbds-zveza.si/knjiznica/avtorji. Svetujemo tudi ogled predloge za pripravo prispevka. Avtor/ji je/so dolžan/ni poskrbeti za jezikovno korektnost prispevkov (predvsem za terminologijo). Za lekturo ter jezikovni pregled prispevkov in prevodov poskrbi uredništvo. Znanstveni prispevki so recenzirani. Glede na recenzentsko mnenje lahko uredništvo povabi avtorja/e, da prispevek ustrezno popravi/ jo oziroma dopolni/jo. Uredništvo si pridržuje pravico do zavrnitve vsebinsko neustreznih objav ter prispevkov z negativno recenzijo. Recenzent doloci tudi tipologijo prispevka (predlaga/jo jo lahko tudi avtor/ji). Uredništvo prispelega gradiva ne vraca. 2 tehnicna navodila Naslov in podnaslov naj bosta napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Besedilo naj bo napisano prvi osebi množine ali neosebno. Avtor/ji naj bo/do vedno naveden/i z imenom in priimkom. Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red navajanja. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi njegov morebitni akademski naziv. Z izvleckom (najvec 250 besed) morajo biti opremljeni vsi znanstveni in strokovni clanki. Vsebujejo naj namen clanka, zasnovo, metodologijo in pristop, analizo rezultatov, omejitve raziskave in uporabnost študije v praksi ter izvirnost oziroma vrednost raziskave. Prevod v angleški jezik mora ustrezati besedilu v slovenskem jeziku. Avtor/ji doloci/jo do 5 (pet) kljucnih besed. Prispevki lahko vsebujejo slikovno gradivo in graficne prikaze (fotografije, grafikone, zemljevide, skice, diagrame in podobno) ter preglednice (tabele), ki naj bodo oštevilcene in naslovljene z navedbami ustreznih virov (oziroma s soglasji izdajateljev). Avtorja/je prosimo, da slike cim vecje locljivosti priložijo posebej. Naslov preglednice mora biti napisan nad njo, naslov slike pa pod njo. Zahvala naj bo navedena na koncu prispevka. Poglavja in podpoglavja naj bodo številcena po standardu SIST ISO 2145 (tj. 1, 1.1, 1.1.1 itd.). Opombe naj bodo zapisane pod crto in oštevilcene z zaporednimi arabskimi številkami od zacetka do konca besedila. Vsebujejo naj samo dodatno besedilo (avtorjeve komentarje), ne pa tudi bibliografskih referenc (citatov). Citati naj bodo navedeni v oklepaju v besedilu prispevka po sistemu APA (tj. sistem Ameriškega psihološkega združenja). Primeri citiranja: Vprašanje družbenega statusa knjižnicarjev je bilo obravnavano veckrat (Novak, 1980; Petek, 1982, 1990a, 1990b; Kovac, Benko in Mlinar, 1987; Mohorko idr., 1990). Med novejšimi študijami bi omenili študijo Urbanije (1993), zanimivo pa je tudi izhodišce, ki ga zagovarja Tomšiceva (1996, str. 4–5), ki piše: »Danes imajo knjižnicarji vec kompetenc.« V tujih študijah zasledimo podatke o nizkem statusu knjižnicarjev (Line, 1979 cv: Mihalic, 1984). Zakonska problematika ni natancno opredeljena (Zakon, 1982), lahko pa zasledimo nekatera stališca v knjigi Osnove knjižnicarstva (Banic, 1993). Podobno definira standard o kazalcih uspešnosti knjižnic (ISO 11620, 1998). ZBDS ima svojo spletno stran (http://www.zbds-zveza. si). Ce je avtorjev vec, naj bodo njihova imena locena z vejico. Ce je navedenih vec virov, so loceni s podpicjem. Podatki o citiranih virih naj bodo zapisani na koncu prispevka v poglavju Navedeni viri. priMeri naVajanja ViroV: knjiga Podbrežnik, I. in Bojnec, Š. (2015). Ugotavljanje kakovosti storitev v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Toyne, J. in Usherwood, B. (2001). Checking the books: the value and impact of public library book reading: final report. Sheffield: University of Sheffield, Department of InformationStudies, Centre for the Public Library and Information in Society. poglavje v knjigi Grilc, U. (2007). Knjiga in razvoj: knjiga kot ena temeljnih razvojnih kategorij družbe. V A. Blatnik … idr. (ur.), Zgubljeno v prodaji (str. 155–184). Ljubljana: UMco. Karun B. (2009). Predgovor. V P. Štoka (ur.), Smernice delovnih skupin za domoznanstvoosrednjih obmocnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM za leto 2007 (str. 5–7). Ljubljana: NUK. Clanek v zborniku konference, simpozija ali kongresa Bon, M. (2011). Splošne knjižnice po knjižnicnih obmocjih v letu 2010. V M. Ambrožic in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov (str. 171–196). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Semlic Rajh, Z. (2012). Arhivski zapisi in postopki sledenja v arhivskem informacijskemsistemu. V Tehnicni in vsebinski problemi klasicnega in elektronskega arhiviranja: zbornikreferatov z dopolnilnega izobraževanja (str. 541–548). Maribor: Pokrajinski arhiv. Clanek v reviji ali casopisu Ambrožic, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v oceh uporabnikov: študij uporabnikov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1–2), 95–125. Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pušnik, M. in Južnic, P. (2014). Assessment ofresearch fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluationin Slovenia. Scientometrics, 98(2), 1491–1504. doi: 10.1007/s11192-013-1148-8 Kolšek, P. (2012, 4. avgust). Osebno s Slavkom Preglom: mož, ki je odpustil samega sebe. Delo, 54, str. 28. diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo Kunc, U. (2011). Strategija prehoda na internetni protokol IPv6. Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. Leskovec, M. (2005). Delo, izrazna oblika, pojavna oblika: kaj uporabniki res išcejo?. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. elektronski viri islovar. (2015) (2. izdaja). Ljubljana: Slovensko društvo Informatika. Pridobljeno 1. decembra 2015 s spletne strani: http://www.islovar.org Javni razpis DSP za štipendije iz naslova knjižnicnega nadomestila. (2012). Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev. Pridobljeno 5. novembra 2015 s spletne strani: http://www. drustvopisateljev.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/objave/1875/detail.html Johnson, L., Levine, A., Smith, R. in Stone, S. (2010). The 2010 Horizon Report. Austin, Texas: The New Media Consortium. Pridobljeno 1. marca 2015 s spletne strani: http://www. nmc.org/sites/default /files/pubs/1316815357/2010-Horizon-Report.pdf Pregl, S. (2012). Sporocilo v zvezi z ocitki Javni agenciji za knjigo. Ljubljana: Javna agencijaza knjigo Republike Slovenije. Pridobljeno 1. julija 2014 s spletne strani: http://jakrs.si/ novica/zapisi/sporocilo_v_zvezi_z_ocitki_javni_agenciji_za_knjigo/162 uradni dokumenti in standardi ISO 9001:2015. Slovenski standard. Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve. (2015). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Podatkovni portal SISTAT: demografsko in socialno podrocje. (B. l.). Ljubljana: Statisticniurad RS. Pridobljeno 9. 12. 2015 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/ Dem_soc/Dem_soc.asp Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73. Statisticni podatki o knjižnicah. (2005). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Bib- SiSt online. Pridobljeno 28. 7. 2014 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/ index.php Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). (2004). Uradni list RS, št. 86/2004, 67/2007, 94/2007-UPB1. Guidelines for contributions in english 1 aim and scope of international cooperation The aim of the international cooperation is to stimulate scientific communication on recent development in library and information science (LIS) and profession in South Eastern and Eastern European regions. The Editorial Board welcomes research articles covering various aspects of LIS. 2 General principles Papers should be submitted to the Editorial Board by e-mail revija.knjiznica@ nuk.unilj. si. The submitted papers should be original (scientific) contributions and should not be under consideration for publication elsewhere at the same time. In compliance with the guidelines, formal academic style and scientific article layout should be used. Authors are asked to submit the entire paper which is expected to be grammatically correct and without spelling or typing errors. According to peer reviews of submitted papers, the Editor reserves the right to decide whether a paper is acceptable for publication, and if necessary, to require changes in the content, length or writing style. If the author is not subscribed to the journal he/she will receive a copy of the journal issue upon its publication. Authors complete and sign a Permission for Publishing where they agree to transfer the economic rights to Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (Slovenian Library Association) when and if the article is published in the journal.2 Paper version of the permission should be sent to the postal address Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica (Library, journal of library and information science), Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Slovenia, or scanned on e-mail revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si or by fax +386 1 42 57 293. 2 See http://www.zbds-zveza.si/eng/journal_library/authors. 3 technical recommendations Author/s. The title is followed by author s name and surname, institutional affiliation, address and e-mail address should also be submitted. If there are more authors, the corresponding author should be indicated. Abstract. The abstract should not exceed 250 words and is expected to be structured as follows: Purpose, Methodology/approach, Results, Research limitation, Originality/Practical implications. Keywords. The author/s suggest up to 5 keywords. Paragraphs and Headings. Headings levels should reflect the organization of the paper. The headings should be numbered by SIST ISO 2145, that is 1, 1.1, 1.1.1 etc. Footnotes. It is recommended to use footnotes only for additional explanations and not for citing or reference listing. Layout of tables and figures. All tables and figures should be headed by an Arabic numeral and a title which should be placed below the figures (and graphic presentations) and above the tables. All materials should have a note of acknowledgement (reference) to the original, if they are not original works of the paper’s author. Figures should be submitted in a separate file in high resolution. Acknowledgements. The name of the person and the type of help should be stated at the end of the paper. Citing. Citing should conform to APA (American Psychological Association) citation style. Citations should be placed in the text using the author-date citation system. If you cite two or more works within the same parentheses, they should be separated by a semicolon. The citing in the text should be as follows: There were several studies on information retrieval (Smith, 1980; Johnson, 1982, 1990a, 1990b; Kovac, Benko & Mlinar, 1987; Mohorko et al., 1990). Among recent studies the one by Urbanija (1993) should be mentioned, but the opinion of Leight (1996, pp. 4–5) is even more interesting: “The modern librarians have more competencies.” Moreover, there were results published in older research (Line, 1979 as cited in Mihalic, 1984). The legal question was also raised (Act, 1982) and was described in a book The basic of librarianship (Banic, 1993). It is also stated in the international standard (ISO 11620, 1998) and on the Slovenian Library Association web site (http://www.zbds-zveza.si). Reference list. References and resources should be listed in the alphabetical order according to the APA style. For every in-text citation there should be a full citation in the reference list and vice versa. If the author cites more than 10 information sources which are used as primary research data (annual plans and reports, statistical data etc.) they should be listed in a separate section of resources. If the work has not been published yet it is recommended to use the phrase “in press”. All the authors of the paper should be listed. The examples of references: tHe eXaMples oF reFerenCes: authored book: Calhoun, K. S. & Cellentani, D. (2009). Online catalogs: what users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC. Case, D. O. (2012). Looking for information: a survey of research on information seeking, needs, and behavior (3rd ed.). Bingley, UK: Emerald. Chapter in an edited book: Hinze, A., McKay, D., Vanderschantz, N., Timpany, C. & Cunningham, S. J. (2012). Book selection behavior in the physical library: implications for ebook collections. In Proceedings ofthe 12th ACM/IEEE-CS joint conference on digital libraries (pp. 305–314). New York: ACM. Law, D. (2009). The changing roles and identities of library and information services staff. In G. Gordon & C. Whitchurch (Eds.), Academic and professional identities in higher education: the challenges of a diversifying workforce (pp. 185–198). New York: Routledge. journal article: Florjanic, M. M. & Možina, K. (2015). Graphic arts technology students’ attitude towardsvarious media of e-books in Slovenia. Knjižnica, 59(1–2), 127–144. Glänzel, W., Debackere, K., Thijs, B. & Schubert, A. (2006). A concise review on the role ofauthor self-citations in information science, bibliometrics and science policy. Scientometrics, 67(2), 263–277. doi: 10.1556/Scient.67.2006.2.8 Martindale, G., Willett, P. & Jones, R. (2015). Use and perceptions of e-books in Derbyshirelibraries. Library review, 64(1–2), 2–20. Retrieved 5. 12. 2015 from: http://www.emeraldinsight. com/doi/abs/10.1108/LR-04-2014-0030?journalCode=lr Saunders, L., Kurbanoglu, S., Boustany, J., Dogan, G., Becker, P., Blumer, E., … Todorova, T. Y. (2015). Information behaviors and information literacy skills of LIS students: an international perspective. Journal of education for library and information science, 56(Supplement 1), S80–S99. newspaper article: Flood, A. (2012, 15 May). Pay us for library ebook loans, say authors. Guardian, 190. Retrieved 15. 8. 2012 from: http://www.guardian.co.uk/books/2012/may/14/pay-us-forlibrary- ebook-loans Graduate, Ma and phd works: Kuhlthau, C. C. (1983). The research process: case studies and interventions with high schoolseniors in advanced placement English classes using Kelly’s theory of constructs. Doctoral dissertation. New Brunswick, NJ: Rutgers University. electronic resource: Firment, E. (1997). Why you should fall to your knees and worship a librarian [Web log post]. Retrieved 5. 11. 2015 from: http://librarianavengers.org/worship-2 Hrcak: portal znanstvenih casopisa Republike Hrvatske. (2016). Zagreb: Srce. Retrieved 11. 4. 2016 from: http://hrcak.srce.hr Zickuhr, K. & Rainie, L. (2014). A snapshot of reading in America in 2013. Washington, DC: Pew Internet. Retrieved 9. 3. 2016 from: http://www.pewinternet.org/2014/01/16/asnapshot- of-reading-in-america-in-2013 legal and other documents: Barišic, D. & Bobinac, I. (2015). Citatna analiza završnih radova studenata Filozofskogfakulteta u Osijeku: akademska godina 2013./2014.: pilotprojekt 2014./2015. Osijek: Filozofski fakultet. Unpublished document. German library statistics 2010. (2011). Köln: Hochschulbibliothekszentrum des LandesNordrhein-Westfalen. Retrieved 4. 1. 2015 from: http://www.hbz-nrw.de/dokumentencenter/ produkte/dbs/aktuell/auswertungen/gesamt/dbs_gesamt_engl_10.pdf ISO 5963:1985, Documentation – Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms. (1985). Geneva: ISO.