UREDNIŠTVO ZW UPRAVNMTVO: UTTBLJAJfA, f?acTJiywm t ZASTOPSTVO za q^W» te TTi irfji^iiii IT M IONE PfJBBUCITA ITALIAHA A. A-, MHAHO arr. o. — H »-22, S1-2S, SI-24, dan opofctoe. Mesečna naročnina 10.— Din, ▼ toomnetva 28.-— ZMn. TOOCA RAPPRESENTANTB per le teeei jLkJtil dal Regno dTtalla a daJT I/UNIONE PUBBLICITA IT A U AN A & MILANO Sosvet ljubljanske pokraiine Duce fe imenoval člane Sosveta Ljubljanske pokrajine — Po korpo* racijskem sistemu so v njem zastopniki vseh produktivnih slojev Rtm, 27. maja. Z dekretom Duce j a. Ml-nrstra za notranje zadeve, je bil Imenovan na predlog Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine Sosvet Ljubljanske pokrajine, v katerem so: dr. Marko Natlačen, rojen v Mavcah na Vipavskem 24. aprila 1886, odvetnik in bivši ban, Ivan PTir*»!j, rojen v Velikih Laščah leta 1SS/, posestnik in bivši minister, mser. dr. Matej Slavič, rojen v Bučečov-em 27. januarja 1877, rektor vseučilišča ▼ Ljubljani. Franc Ib-lnrthar, rojen v Selcih 29. febr. 1S£i, podpredsednik Zveze industrijcev, dr. Ivan Slokar, rojen v Mostar ju 8. maja 1834, generalni direktor Zadružno grspodarske banke tn predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov, Karel Kavka, rojen pri Sv. Pavlu pri Tli■■lalilll 22. oktobra 1897, stavbenik in predsednik Obrtne zbornice, Milko Firkmajer. rojen v Framu 15. no-WTTibra 1893, inženjer, dr. Jotdp I>a.\rič, rojen v Moravčah iS. raarca 1903, generalni tajnik Kmetijske zbornice, AJbtn SmerkoJj, rojen v Krminu, 2. febr. 18S6, trgovec in predsednik Zveze trgovskih združenj. dr. Joni p Rataj. rojen v Suhi št. 5 oktobra 1^7. predsednik Zadružne zveze, Alojzij Sitar, rojen v Pišecah 24. maja lf*0€, trgovski nameščenec in zastopnik titevskih namrščencev, dr. Vladimir ValenčJč, rojen v Trnovem pri HI rs ki Bistrici 26. novembra 1903. za-slcpDik bančnih uslužbencev, Rudolf Krušič. rojen v Gaber j ah 6. apr. 18f8. mehanik in zastopnik lndustrijskm delavcev, Karel Reglna. rojen v Drevčah pri Vu-zer.lc* 12. februarja 1909 kmot in zastopnik kmečkih delavcev. Imenovanje Sosveta Ljubljanske pokrajine predstavlja važen korak in mejnik v izgradnji Ljubljanske ookra-jine. Njegova ustanovitev je bila predvidena v Kraljevem dekretu o osnovanju Ljubljanske pokraiine. ki določa v 4. členu, da bo Visokemu Komisarju pomaeal Sosvet, sestoieč iz 14 čJanov. predstavnikov produktivnih slojev pokrajine. Sestava Sosveta Ljubljanske pokrajine kaže. da so bili pri tem upoštevani interesi vseh slojev prebivalstva. V Sosvetu so tako predstavniki industrije, trgovine in obrti kakor tudi predstavniki zadružništva, kmetijstva ter kmečkega in industrijskega delavstva. Sproščen vseh strankarskih in političnih vplivov, ki so v bivšem banovinskem svetu tako Škodljivo vplivali na reševanje najvažnejših problemov, ho mogel Sosvet Ljubljanske pokrajine s svojim sodelovanjem uspešno podpreti vsa prizadevanja Visokega Komisarja, da se Ljubljanska pokrajina čim bolj dvigne tako v gospodarskem, kakor v socialnem in kulturnem pogledu. Sestava Sosveta kaže, da je bil uveljavljen čist korporacijski sistem. Složno sodelovanje zastopnikov vseh produktivnih slojev prebivalstva more zato le blagodejno vplivati na reševanje vseh perečih problemov. Prepričani smo, da bo Sosvet Ljubljanske pokrajine pod preizkušenim vodstvom Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolia mogel uspešno sodelovati v izvajanju dalekovidnih načrtov Duceja v korist Kraljevine in Ljubljanske pokrajine. Imenovanje Sosveta Ljubljanske pokrajine pa je ob enem dokaz želja Duceja, da se Ljubljanska pokrajina čim bolj posveti produktivnemu delu, da bi se čim prej zabrisale in odstranile posledice vojne vihre in nudila prebivalstvu prilika dela in zaslužka. Prebivalstvo Ljubljanske pokrajine sprejema vest o imenovanju Sosveta Ljubljanske pokrajine z zadovoljstvom in hvaležnostjo do Duceja, ki je s tem znova pokazal, da posveča Ljubljanski pokrajini kot najmlajši provinci Kraljevine vso očetovsko skrb ter zre z zaupanjem na delo Sosveta pod vodstvom Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolia, ki je že ponovno dokazal svoje razumevanje ter svojo skrb in sposobnost za rešitev vseh teh problemov, ki se tičejo najširših slojev slovenskega ljudstva. Vsi sovražni napadi v Afriki odbiti Italijanske čete v Abesiniji sovražnika uspešno odbijajo — Močna sovražna skupina sovražnika poražena na bregovih Barija — V Tobruku potopljeni še dve ladji — Ponovni budi napadi na Malto Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je 27. maja objavil naslednje 356. vojno poročilo: V mWi na 27. maj ho naši bnmhniki napadli pomorsko oporiAče L-a Valietto na Malti. V severni Afriki je bilo delovanje topništva na fronti pri Tobruku zelo močno. Skupine naših letal so bombardirale voja- ške naprave v Tobruku in povzročile znat- ■ ne požare. Pri letalskem bombardiranju, j omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, «*ta bili, kakor je bilo ugotovljeno, zadeti in poškodovani se nadaljnji dve ladji. V noči na 26. maj je sovražnik z letali napadel Bcngast. Na Sredozemskem morju so angleška letala odvrgla nekaj bomb na kraje na otoku Rodosu in Skarpantu. V vzhodni Afriki so naš> čete v pokrajini jezer (Galla in Sidamo) vzdržale nekaj spopadov s sovražnimi oddelki ter jim j>ri7.i<;. j il< znatne izgube. Ob reki Baria je neki na* oddelek dne 34. zjutraj napadel in premagal večjo sovražno skupino. >a področju pri Debra Taboru se nadaljnje sovražni pritisk, a se naše čete trdno drže. Angleži se na Kreti umikajo Nemške čete so dobile nova ojačenja in so zasedle že več krajev — Šestnajst angleških ladij potopljenih — Angleško brodovje pregnano Iz voda okrog Krete Kim, 28. maja. 9. Na Kreti se bije metodična bitka, ki se je pričela pred osmimi dnevi, v okoii&klh vodah in m*-d sosednimi otoki pa sta naša mornarica in naše letalstvo skrttno na oprezu v napadih in v obrambi t#*r xjnagovito obvladujeta mornarico in letalstvo Anglije. Sovražnik je izvedel nekaj napadov na nekatere naše položaje v Dodekanezu. ne da bi do**egel pomembnih uspehov. Bejrut 28. maja. rs. Londonski radio je sporočil vojno poročilo angleškega glavnega, stana na Srednjem Vzhodu, po katerem so se morale angleške čete na Kreti umakniti pred vedno večjim pritiskom sovražnika. Po istem poročilu so dospela na otok nova nemška ojačenja. Atene, 28. maja. s. Ime 27. popoldne se je zvedelo, da so bile v kretskih vodah ponovno napadene angleške vojne ladje velike tonaže. Napadla so jih nemška in italijanska letala ter jih prisilila, da so se umaknile. Dve križarki in neka manjša ladja so bile zadete in hndo poškodovane. Lizbona. 28. maja. s. Včeraj je Churchill spregovoril v spodnjem domu nekaj besed, da potolaži »silne vtise zaradi zadnjih udarcev, ki jih je prizadela os angleški vojni mornarici v Atlantiku in pred Kreto. Churchill je najprej eovoril o veliki bitki v Atlantiku. Ne glede na to. da je potopitev »Bismarcka« odprla po Churchill ovi izjavi pota v Atlantiku, je moral priznati, da so izgube, ki jih je prizadejala nemška vojna mornarica angleškemu brodovju. zelo težke. Med drugim je rekel, da je izguba >Hooda« velika, še večja pa je izguba njenega moštva. O bitki za Kreto je izjavil, da je položaj še neodločen kljub odločnemu odporu an_ seških čet. Churchill je nato potrdil, da je bila borba silovita in da so angleške ladje skušale preprečiti nemška izkrcava-vanja brez pomoči letalskega orožja. Poleg izgubljenih ladij, o katerih se je že govorilo, je Churchill sporočil, da je bilo poškodovanih še več drugih P° topovskih strelih ali po zadetkih iz zraka. Churchill je zaključil svoja izvajanja z besedami, da bo Anglija storila vse za obrambo Krete, ki jo je označil kot eno najvažnejših pred- BERLIN. 28. m a i a. Vrhovno voino po-veljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornice so potopile zapadno od Afrike 14 težko natovorjenih sovražnih trgovskih ladij s skupno 77.600 tonami. Na otokn Kreti napredujejo nemške čete po načrtu. In sicer po uspešnih bojih tn so zasedle več krajev. Letalstvo je podpiralo boje i ospesolmi napadi strmoglavcev na angleška oporišča, na zbiranja čet in# šotore. Protiletalsko topništvo je sestrelilo nad otokom lovsko letalo tipa Hurricane, Južno od Krete je bil velik transportni parnik hudo poškodovan z bombami. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška strmoglavna letala napadla močan angleški mornariški oddelek. Dosegla so 4 bombne zadetke težkega kalibra na matični ladji za letala in več bombnih zadetkov na dveh križarkah. V severni Afriki je bil zavrnjen krajevni angleški napad, ki so ga podpirali oklopni vozovi pri Sollumu. Oddelki nemških In italijanskih letalcev so uspešno posegli v boje. Po nizkem napadu na angleške topniške kolone zapadno od Dar-El-Harare je imel sovražnik hude izgube. Nemška strmoglava letala so potopila pred Tobrukom dve trgovski ladji s skupno 9.000 tonami in poškodovala lahko angleško križarko. Na morju okrog Anglije so uničila bojna letala 300O-tonski tovorni parnik In poškodovala veliko trgovsko ladjo hudo. I>rugt letalski napadi so bili včeraj In zadnjo noč usmerjeni proti pristaniškim napravam na angleško ln jugovzhodno obalo, posebno uspešen je bil razen tega napad na tovarno letalske industrije na angleški južni obali. Sovražnik nI niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. Pri uničenju sovražnega trgovskega lat'jevja zapadno od Afrike se je posebno j odlikovala podmornica, ki jo vodi korvetnl I kapitan Schiitze, ln ki Je potopila 11 ladij s skupno 56.300 tonami- 1 Bolgarski tisk o pomenu borbe za Kreto Sofija, 28. maja. rs. Bolgarski tlak poudarja, da se udeležujejo bojev na Kreti tudi italijanske letalske in pomorske sile. ^Večer« piše, da imajo sedanji dogodki v vzhodnem Sredozemlju, kjer je angleška vojna mornarica utrpela velike izgube, važen pomen za nadaljnji razvoj osnih vojaških operacij. Angleški režim v Egiptu Bejrut, 28. maja, rs. Angleška vlada je zahtevala od egiplske vlade še nadaljnje aretacije političnih osebnosti. Na seznamu oseb, ki naj bi bile aretirane-, so poslanci stranke vafd, oficirji in druge politične osebnosti. Angleži so dalje zahtevali, da morajo priti pod nadzorstvo tudi organizatorji protiangleških demonstracij, ki se širijo po državi. Odbit angleški letalski napad na sirijsko letališče Bejrut, 27. maja, d. Angleško letalstvo je včeraj skušalo izvršiti močnejši napad na letališče P al mir a. Le dvema angleškima bombnikoma je uspelo prodreti obrambni ogenj ter dospeti nad letališče, kjer so letala vrgla najprej nekaj bomb, nato pa obstreljevala objekte s strojnicami. Napad pa je bil brezuspešen in nI bila povzročena niti gmotna škoda niti nI bilo človeških žrtev. Kritičen položaj angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morja Z izgubo Krete bo angleško brodovje prisiljeno k umiku iz Sredozemlja Berlin, 28. maja. s. Poročevalec za mornarico v >Nachtausgabe« poudarja, da je nadmoč Anglije glede vojnih ladij danes zelo zmanjšana in da še nikoli ni bilo tako slabo tisto orožje Anglije, s katerim je bila močnejša nad nasprotnikom. To je mornarica. V vzhodnem Sredozemlju je Anglija izgubila igro m ni več sposobna preprečevati načrte osi od Balkana do Krete. Angleška admiraliteta ne bo mogla več oj a Če vati svoje mornarice v vzhodnem Sredozemlju, ko bo Anglija Izgubila Kreto. Izkušnje so pokazale, da je pram letalstvu brez moči. Osvojitev Krete bi zagotovila osi novo napadalno oporišče proti angleški mornarici v Sredozemlju. Angleška mornarica H se nahajala v zelo kritičnem položaju. Poročevalec podčrtava nadalje, da se mora smatrati položaj angleške mornarice za zelo težaven tudi v zapadnem Sredozemlju, kajti velike angleške vojne ladje so izpostavljene tudi na tem področju napadom Italijanskih ln nemških letal ali pa bodo prisiljene odpluti lz Sredozemlja skozi Gibraltar. Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli obisku v ljubljanski splošni bolnici Na obhoda skozi bolniške sobe — La visita neile sale dell'ospedale Pomorska bitka na At antiku Po junaški borbi je „Bismark" podlegel dolgotrajnim nar ^om številnega sovražnega brodovja in letalstva, boreča se do zadnjega trenutka Berlin. 28. maja. d. DNB objavlja: Nemška bojna ladja >Bismark«, ki je v svoji prvi bitki s sovražnimi silami, čeprav so bile v premoči, potopila oklopno ladjo »Hood« ln poškodovala bojno ladjo »King George«, je bila tedaj zadeta od granate na krmi, tako da je morala zmanjšati svejc brzino. Torpedo, ki je bil 24. maja pegran proti bojni ladji »Bismark« z nekega letala pri nekem letalskem napadu, je prisilil ladjo, da je še bolj zmanjšala svejo brzino. Dne 26. maja je bila ladja, ki je bila izpostavljena neprestanim napadom sovražnika v premoči, 400 morskih milj zapadno od Bresta ob 21. znova zadeta od dveh letalskih torpedov, ki sta ji uročila krmilo ln vijake. Ot 23.40 tega dne je admiral LOtjens pot-lal vrhovnemu vojnemu poveljstvu na-sleonje sporočilo: > Ladja se ne more več premakniti. Borimo se do zadnje granate. Živel vodja !< V borbi s sovražnimi vojnimi silami, ki so vedno bolj naraščale, se je »Bismark« berila, dokler ni 27. maja zjutraj podlegla ogremni premoči sovražnih sil. Berlin, 28. maja. s. Poveljstvo nemških oboroženih sil poroča, da se ie oklopnica »Bismark«. čeprav ni mogla več manevrirati, do konca borila s sovražno premočjo. Angleške bojne sile so sestavljale tri vo]-ne ladje, ena matična ladja, več križark in torpedovk. Oddelki nemškega letalstva od davi dalje sistematično napadajo angleško brodovje. Z moško žalostjo, zaključuje nemško poročilo, se spominja nemški narod junaškega admirala Luetjinnsa, poveljnika oklopnice linijskega kapitana Lin-dernanna in vsega moštva. Rim, 28. maja. s. Potem, ko je vrgla v s*oj vse pomorske in letalske sile. s katerimi je razpolagala v severnem morju, brez vsakega ozira na človeške in materialne žrtve, proti oklopnici »Bismark«, ki -e morala v zmagoviti borbi pred Groenlan-dom z dvema najmočnejšima angleškima oklopnicama zmanjšati svojo brzino, naznanja angleška admiraliteta potopitev sovražne ladje. Po štirih zaporednih dnevih neprestane borbe so se vrgli morski in zračni psi na ladjo. Skozi štiri dni se je slavna nemška ladja, ki ie tako sijajno izvršila svojo nalogo s potopitvijo »Goli-jata sedmih morij«, junaško zoper stavljala besneč i m sovražnim napadom. Plemenito sporočilo nemškega admirala dokazuje Junaštvo nemških mornarjev, ki ne klonejo niti za trenutek v siloviti borbi s sovražnikom, ki je izgubil pamet zaradi žalosti nad težko izgubo pred dnevi. Angleška admiraliteta meni, da je prišel primeren trenutek za delno priznanje sramote, ki jo je doživela angleška mornarica pred Kreto s strani osnih oboroženih šE. Admiraliteta upa, da bo angleška javnost v navdušenju nad uspehom na severu pozabila težke poraze na jugu. Prvi seznam izgub vsebuje imena dveh križark in sicer »Gloucester«-. in »Fiji« ter štirih torpedovk »Juno«, >Greyhound«, »Kellv« in »Kašmir«. Admiraliteta si dovoljuje ltiksus pripombe, da sta bili drugi dve oklopnid in več križark poškodovanih, istočasno pa previdno namigava. da škoda nd velika. Kri žarka »Gloucester« (9600 ton) je biLa splovljena L 1939. ter je bila oborožena z dvanajstimi topovi po 152, dvanajstimi br-zostrelnirni topovi po 102, štirimi protiletalskimi topovi po 47, s šestnajstimi po 40 in s šestimi torpedi. Na krovu je imela tri letala. Njena brzina je znašala 32.5 vozlov, število posadke pa 700. Križarko »FijI« so začeli graditi 1. 1937. ter je bila šele pred kratkim splovljena skupno z drugimi petima edinicami. Se ena angleška bojna ladja zadeta Lizbona. 28. maja. rs. Aegležka adrrnra-liteta javlja, da je bila tudi velika vojna ladja »Prince of Wales«, ki je najmodernejša angleška edini ca in ki je stoptla v službo šele pred dobrim mesecem, ponovno zadeta v borbi z nemško oklopnico >Ru&-mark«. Tedenski pregled operacij osnega letalstva in pomorskih sil — Angleške izgube na morju znašajo dnevno povprečno 20.046 ton brodovja Berlin, 28. maja. s. Vojaški sodelavec Nemškega poročevalskega urada general Glaise Horstenau piše v svojem tedenskem pregledu: Prvič v zgodovini vojne so bili poslani močni oddelki vojakov s padali in letali, da osvoje po sovražniku zaseden in branjen otok. Medtem ko so nemški padalci junaško branili zavzete postojanke na otoku Kreti, so nemške čete, ki so vedno znova pristajale, v par dneh zagotovile vojaško posest obsežnih delov otoka. Anglija je skušala zbrati okoli Krete svoje sredozemsko brodovje, ki je bilo tako izpostavljeno napadom nemškega letalstva. Izgube angleške vojne mornarice so znatne. Uspehi nemškega letalstva, ki je uničilo doslej sedem križark, osem torpedovk, eno podmornico ter je težko poškodovalo neko vojno ladjo, dokazujejo velik pomen modernega letalstva v pomorski vojni. Popravila angleških pomorskih edinic, ki so bile poškodovane v teh spopadih med nemškim letalstvom in angleškim brodovjem, so izredno težavna, ker Malta že več mesecev ne more služiti kot primerno oporišče za angleško mornarico. Angleško brodovje se je moralo zateči proti egiptsklm obalam. Iz teh uspehov v Sredozemlju je razvidna naloga osnih oboroženih sil v Severni Afriki, ki so tudi ta teden pri Stoli umu uspešno nadaljevale svoje akcije. Posebno važne so postale letalske oporiščne točke, ki jih je mora sovražnik zapustiti. Bitki v Sredozemlju se je pridružila še velika zmaga v Atlantiku. Nemške pod-jaorato no v zadnjih tednih rtnfcaaafr, da morejo uspešno nadzorovati Atlantik, pa tudi dohode v Anglijo. Nemško vojno poročilo najbolj dokazuje veliki akcijski radij neonskih podmornic, ki so v severnem Atlantiku pred Groenlandom, kakor tudi pred zapadnimi afriškimi obalami raz-gnale in deloma uničile sovražne konvoje, S potopitvijo 110.300 ton sovražnega brodovja so dosegle nemške podmornice nov velik uspeh. V nasprotju s trditvijo angleške admi-ralitete, da lahko nadaljuje s svojimi konvoji, dokazuje zmaga nemške oklopnice »Bismark« nad največjo ladjo na svetu, da so tudi prometne zveze preko Islanda pod nemškim nadzorstvom. Angleška admiraliteta je morala priznati potopitev 20 križark, toda pravo število potopljenih pomožnih angleških križark je mnogo večje. Anglija je izgubila doslej v Atlantiku v mesecu maju 529.100 ton trgovinskega brodovja. kar pomeni dnevno izgubo 22.0441 ton. Napadi nemških letal na angleške luke, zlasti na Plvmouth in Hull, so povzro-čili ogromno škodo z razdejanjem ladjedelnic, skladišč in zalog. New Tork, 28. maja. s. Ameriški tisk priznava velike izgube angleške mornarice m ugotavlja, da se nahaja najmanj 12 angleških pomorskih edinic. med katerimi Je en nosilec letal ln ena bojna ladja v popravilu v ameriških dokih. Listi poročajo, da Ima Anglija samo še 11 bojnih ladij, ki so se sposobne za borbo na morju. Pripomni« je treba, da v teh navedbah Se niso upoštevane velike Izgube, ki Jih je utrpela angieflka mornarica, v bitki a Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, tt. maja 1WL r Stcr. 121 Japonska je pripravljena na sleherno možnost Japonska bo vedno na strani Italije in Tokio, 28. maja. s. Po opominu velike-admirala Rfiderja, ki je bil naslovljen na ameriške vojne hujnkače in s katerim je Nemčija opozorila Ameriko na posledice, ki bi jih lahko imel sistem konvojev, spremljanih od vojnih ladij pri opravljanju obljubljena pomoči Angliji, je prišel iz Tokija drugi opomin, ki je bil izrečen ob pr-: ki 30ietnlce pomorske bitke pri Ts*uči-mi. V teku Medinih slavnosti je japonski mornariški minister v svojem govoru opozoril na težkoce, 8 katerimi se zdaj bori država ter je pozval Japonce, naj žrtvujejo vse svoje sile lepši bodočnosti domovine. Bivši japonski mornariški ataše v Rimi; Hiraide je pa izjavil, da mora biti japonski narod pripravljen na lajhujše v Tihem oceanu. Evropski dogodki ne zanimajo samo evropskih narodov, temveč ima vse. kar se zgodi v Evropi, svoje posledice tudi v Pacifiku. Ko je govoril o zadržanju Amerike, je poudaril, da se v Ameriki pripravljajo na izvajanje sistema konvojev trgovskih ladij, katere bodo spremljale do Anglije ameriške vojne ladje. Američani vedo, da bodo izzvali novo vojno, če bodo izvedli ta načrt. Japonska mornarica je na vse pripravljena in 200 japonskih ladij že patrolira ob vseh obalah Kitajske. Ostale edinice japonske mornarice s 4000 letali se nahajajo v japonskih oporiščih Tihega oceana ter so pripravljene za akcijo na prvo povelje. Hiraide je pripomnil, da Amerika ne bi skušala v primeru vojne vdreti na Japonsko, temveč bi se omejila na nekakšno gverilsko vojno proti Japonski ter bi skušala onemogočiti japonski promet. Govornik je zaključil svoj govor z opozorilom na možnost blokade s strani Amerike in na velikanske težkoče, na katere bi Amerika naletela s tako blokado. Izvajanja Hiraide so bila sprejeta z velikim odobravanjem in kažejo, kako stvarno se Japonska pripravlja na sleherno možnost in na sleherno spremembo, ki bi se pojavila v Pacifiku in to v tesni zvezi s silami osi kot članica trojnega pakta. Japonska je pripravljena marširati z Nemčijo in Ttalijo za dosego novega reda na svetu. Tudi Amerika se bo morala prilagoditi Spričo propada Anglije se tudi Amerika ne bo mogla izogniti radikalnim spremembam Mew Vork. 2« maja. >Chtcago Ncvvsc objavlja dopis iz Kn:*. v katerem je re-eno, da je domače prebivalstvo v Afriki in Arabiji, ki je več ali manj podložno Angliji, doslej smatralo otok Kreto za nepremagljivo trdnjavo To prebivalstvo je doslei akoaalo razumeti angleška opravičila za umik iz Iforvclkt, Francije in Grčije; če pa bodo Angleži dokončno pregnani a Krete, bo to naplavilo nanje silen vtis. ^Chiraeo Tribune* piče. da Zedmjene države še nikoii v svoji zgodovini niso bile v tako lahkem položaju, kar se tiče vpra-i ma. da bi se zapletle v evropsko vojno. Zlo Je v tem. ker v državi vladajo ljudje, ki s° novelo okoristiti s to ugodno priliko. To še ne pomeni, da bi mogla Amerika ostati jutri izven radikalne politične spre- membe na svetu, toda žrtve za prilagoditev novemu redu so manjše, kakor pa bi jih zahtevala nepotrebna in težka vojna. Pismo Roosćveltu Xew Yerk, 28. maja. s. V nekem pismu, katerega Je Rooseveltu poslalo 8 senatorjev in 22 poslancev, so naštete vse nevarnosti, ki bi zadele Ameriko, če bi pričela vojno sedaj, ko notranja zveza v državi ni najtrdnejša in tudi pnprave za končno odločitev se niso dozorele. V pismu se Roose-velt poziva, naj da ljudstvu jasno zagotovilo, da ne bo prišlo do intervenističnih odločitev brez ljudskeira odobrenja. Krogi izolacionistov so mnenja, naj bi ameriška javnost sama odločila glede vprašanja vojne ali miru. svet zahteva svobodo Zakaj je priilo do spopada med Irakom in Anglijo 1H maja. s. List »Alkabasvac piše o p#lozaju v Iraku ter pravi, da je acen izmed vzrokov za spopad med frakom in. Anglijo tudi iraški interes za Palestino namtemelju načela, da tvari jo vse arabske države zedinjen in neločljiv narod. Vlada v Eagniadu je zahtevala, naj bi Angleži podali jasno izjavo glede na usodo aratiskJh dežel, predvsem pa Palestine, toda Angleži niso hoteli odgovoriti. List >Adldal« se bavi z upravnimi in socialnimi reformami, ki jih iraška vlada kljub vojni izvaja. List ugotavlja, da so novi bančni zavoril. zLasti pa nova agrarna banke, rešiti Irak pred židovskimi oderuhi. Vsi !i**i z velikim poudarkom poročajo o rfjajni manifestaei]i pred veliko džamijo v Damasku, ko f*n pred ogromno množico razni govorniki proglasili sveto vojno zoper Anglijo. Bejrut, 28. maja. a. Iz Aleppa pročajo, da so skupno z angleškim podkonzulom zapustile mesto tudi številne židovske družine angleške narodnosti. Podpisovanje podpore za iraški >Rdeči polmesec« se nadaljuje z velikim uspehom. Damaak, 28. maja. rs. Iz Bagdada poročajo, da je neko angleško letalo pri Cerbeli napadlo avtobus, v katerem so se vozile samo ženske in otroci. Voznik in mehanik sto bila ubita, več žensk in otrok pa je bilo ranjenih. Po poročilu iz Rutbaha so iraške čete ob transjordanski meji zasegle avtomobilsko karavano, sestoječo iz 42 vozil, v katerih ie bilo zasebno pTemoženie rx>-begleca Abdulaha in biv£eca ministrskega predsednika Džamila al Midraka. Med zaseženimi predmeti so številni kovčegi z zlatom in biseri. Irska bo uvedla korporacijski sistem Dublm, 28. moja. s. Irska vlada ie s posebnim dekretom dala ministru za narodno hrarnbo pravico, da imemiie v primeru vojne \Thovnega poveljnika oboroženih si Irske. Ministrski predsednik de Valera je govoril v parlamentu ter izjavil, da namerava vlada uvesti v državi korporac i j sk: sistem. Organizacija hrvatske vojske Budimpešta. 28 maja. s. Zaeret>;ki dopisnik budimnestanskefia d^i^snega urada objavlja nekai izjav merodajnih hrvatskih krogov in generala K va tem i k a o organizaciji hrvatske vojske. Vojaška služba bo v najožji zvezi z vzgojo mladine Sleherni hrvatski mladenič bo moral eno leto delati, da spozna vrednost in pomen dela. Nato bo moral dve let; - vojake. Pri nekaterih vrstah oroži« bo služba trajala celo tri ali pet let. za podoficirje Pa dva- najst let. Politični temeli m države bodo ustaške organizacije. Potres v Turčiji Carigrad. 27. maja. rs. V Mugii in v okoliških krajih se že nekaj dni ponavljajo neprestani potresni sunk:. Po poročilih iz tamošnjh krajev je potres povzročil veliko >kodo. Papen pri Saradzoglu Carigrad. 28. maja. rs. Nemški poslanik von Papen se je včerai sestal s turškim zunanjim ministrom, s katerim ie imel daljši razgovor. Povratek italijanskih ranjencev iz Bolgarije Sofija. 28 maja. rs. 45 italijanskih vojakov, ki so bili ranjeni na grški fronti in m bili doslei v neki nemški bolnici v okolici Sofiie. je včerai 8 posebnim vla-I kom. ki ga jim ie dala na razpolago bol-' garska železniška uprava, odpotovalo v Skopi je. odkoder bodo nadaljevali pot v i Tirano in od tam v Italijo Na živilskem trgu vedno živahno Kaj gre najbolj v denar — Zelo cenjeno je tudi kislo zelje Ljubljana, 28. maja. Na živilskem trgu je zdaj živahno vsak dan, ne le ob tržnih dneh. ob sredah In •obotah. Tudi dane« je bil živahen promet in čeprav je bil brezmesni dan. ni bilo skoraj nič manj kupovalk. Prejšnji teden je bi! v četrtek praznik, zato Je bil brezmesni dan preložen na današnjo sredo. V novi tržnici, kjer so prodajalni prostori mestnega preskrboval nega urada, začenjajo živila prodajati že pred 7. Davi je bila pred prodajalnimi mizami velika množica ljudi že ob 7. Prodajali so precej lep krompir po 2.50 din. proseno pšeno in fižoli co. Tudi na kmečkem živilskem trgu je bilo precej živahno že pred 8. Prejšnje čase je bil ob koncu meseca mnogo manj živahen promet, zdaj pa prihajajo gospodinje redno na trg. ne glede na datum. Razveseljivo je, da se je začelo vsaj počasi pocenje-vati uvoženo blago. Vednc bolj gre v denar uvoženi grah, ki je sicer najlepši se vedno po 16 din kg. dobite pa nekoiiko slabšega od 10 do 14 din MfIo se je pocenila tudi fMvnata solata. Najcenejša je po 12, naj- dražja pa 16 din. To je že povsem normalna cena. Pričakovati smemo, da se bo uvožena solata se pocenila. Zlasti še, ker je od dne do dne več domačih vrst solate. Začela se je pocenjevatJ tudi nova pesa, ki je bila v začetku po 20 din ker. zdaj pa je po 16 din. Malo so se pocenile fteinje, na 24 do 28 din kg. Zelo drag je prvi paradižnik, celo po 60 din kg, a zdaj je po 48 din. Upanje je tudi. da se bo kmalu pocenil novi krompir, ki je ie vedno po 12 din. Tržnemu nadzorstvu se je posrečilo ustavit! podraževanje jajc. Zarad! strogega nadzorstva nad cenami na trgu je bilo sicer zadnje čase naprodaj malo jajc, ker jih stalne prodajalke niso prodajale, kmetice pa ne mnogo uvažale, a kaze, da je zdaj že prestana kriza In da bo na trgu čedalje več Jajc to perutnine. Tržno nadzorstvo n! dovolilo viSje cene kakor 6 Jajc za 10 din. Prodajalke so pa hotele trdovratno vztrajati pri ceni 2 din za jajce, nekatere ; so pa celo prodajale Jajca skrivaj po 2.50 • djD. Gospodinje se morajo predvsem za-j hvaliti tistim meščankam, Id so jajca ku- povale od kmetic in prekupdevaDt na in po hitah, da ni bilo več blaga na trgu. Plačevale so jajca, kakor da je cena po-vsem postranskega pomena. Trzni organi pa seveda ne morejo nadzirati kupčevanja z jajci po zasebnih hiSah. Zdaj bo trg bolje založen z jajci tudi zaradi tega, ker je zopet obnovljen uvoz s Hrvatske. Prejšnje čase smo prejemali mnogo jajc in perutnine iz karlovškega okraja, ob prevratu je pa bil redni uvoz ustavljen. Zdaj so pričeli posamezni prodajalci zopet uvažati jajca s Hrvatske, zato je bil tudi danes trg nekoliko bolje založen. V prvi tržni uri pa seveda ne more biti na trgu naprodaj jajc, ker vlak prispe z Dolenjskega šele po 8. že nekaj čaaa opatamo, da je na trgu tudi mnogo večje povpraševanje po kislem zelju. Od časa do časa je pri prodajalkah trnovskega ln posavskega zelja pravi naval. Nekateri zel j ar j i so razprodali že skoraj vse zaloge, čeprav so jeseni pripravili mnogo zelja. Ljudje so sprevideli, da je zelje s krompirjem ali fižolom izvrstna pri-kuha. Celo nadomestilo je za močnate jedi ln prav tako je cenjeno v brezmesnih k? kor mesnih dneh. Trg je vsak dan dobro založen z zeljem in upanje je. da bo lanskega zelja dovolj še vsaj za nekaj tednov, potem pa bodo zeljarji kmalu začeli pripravljati novega. Zdaj je najboljše zelje po 5 din kg, torej sorazmerno poceni v primeri z mnogimi drugimi vrstami živil, cenejše je pa po 4 din. življenje v Beogradu se obnavlja Raymund Horhager opisuje svoje vtise z drugega poseta Beograda Včerajšnja »Tagespost« priobčuje izpod peresa Ravmunda Horhagerja poročilo o njegovem posetu v Beogradu. 2e drugič sedim po končani balkanski vojni v osebnem vlaku, pravi Horhager, ki prispe v 13 urah iz Zagreba v Zemun. To je vožnja, med katero ima človek dovolj časa za razmišljanje, kajti v svoji preveliki vnemi je železniška direkcija odstranila iz spalnega vagona ne samo velike, temveč tudi male posteljne svetilke. Potnik je torej prisiljen leči k počitku že v mraku. Vlak se ustavi na vsaki postaj icL Povsod vstopajo ljudje, kmetje in kmetice v svojih pisanih narodnih nošah, med njimi vojaki mlade hrvatske vojske, seveda še v starih rjavih jugoslovanskih uniformah, toda na kapah imajo že kokarde Hrvatske države. Polna luna visi liki svetilka na zvezdnatem nočnem nebu. Mirno in tiho leži velika daleč naokrog razprostrta hrvatska ravnina in po vaseh regljajo žabe. Mislim na svoj zadnji poset v Beogradu. Bilo je nekaj dni po vkorakanju nemških čet v mesto. Z razbitim steklom pokrite ceste, bombni lijaki, razvaline in icropane izložbe so nudile žalostno sliko. Ljudje sc se še vedno skrivali po kleteh. Nikogar ni bilo na ulici. Na mnogih krajih je še gorelo in se kadilo. Ne vode, ne luči ni bilo in kužnemu podoben smrad je ležal nad vsem mestom, o katerem je moral človek takrat dobiti vtis, da se nikoli več ne bo povrnilo k življenju. Toda ta čas so bili po nemških vojaških oblasteh in gospodarskem vodstvu ustvarjeni pogoji za normalizacijo življenja. Po vojni prizadeto mesto se je znova prebudilo iz navideznega stanja smrti. Cilj mojega sedanjega poseta je bil ugotoviti, kako daleč je segla ta izprememba. Ko me je v Zemunu uslužbenec spalnega vagona zbudil, je bilo nebo zakrito s težkimi oblaki. Mrzel veter je pihal od Save in Donave, ki je bila poplavila velik del niža ve. Pred kolodvorom nas je pričakoval avto. ki nas je prepeljal preko madžarskega pontonskega mostu v Beograd. Iz Zemuna gledano ne kaže mesto nobenih sledov vojne. Poldrugo uro traja, preden prekoračimo most, kajti vojaške kolone so zaprle dovoz. Nemški pionirji so te dni zgradili še en most, tako da se bo v bodoče razvijal promet hitreje. Ruševine po Srbih razstreljenega mo-^tu leže še tu. kakor so ležale. Za njihovo odstranitev bo treba več mesecev, toda zdaj so na vrsti važnejše stvari. Peš krenemo po tem skozi mestne ulice, po katerih danes zopet hodijo ljudje. Na tisoče družin, ki so bile zbežale že pred pričet kom vojne na kmete, so se že vrnile in se še vedno v velikih množinah vračajo. - •= -♦e^RJ^I Tudi trgovine so zopet odprte. Ropanje se je bilo omejilo večinoma na izložbe, dočim so ostale trgovine same nedotak- njene. Poslovno življenje, ki je celo zelo živahno, se odigrava za zaprtimi izložbenimi okni, ker so bile vse šipe razbite, obenem so obnovili svoj obrat tudi lokali. Pred kavarno »Ruski car« sredi mesta, stoje zopet mize in stoli. Samo gostje so drugi. Namesto Zidov vidi človek rjave vojaške uniforme nemških vojakov, ki pijejo iz skodelic turško kavo. Vsako opoldne koraka to mimo z vojaško godbo straža. Mnogi Srbi zdaj odkrito priznavajo, da bi bilo mesto po bombardiranju uničeno, če bi ne nastopila nemška vojska. Tako je bila zagotovljena preskrba z živili in po sanitetnih ukrepih je bilo preprečeno širjenje nalezljivih bolezni. Nemška vojska je prve tedne skrbela tudi za preskrbo mesta z vodo, ki so jo dovažali v velikih tankih in jo delili med ljudi. Vodovod zdaj že zopet obratuje in tudi z električnim tokom je mesto preskrbljeno. Človek vidi na vsakem koraku, da se je zadnje tedne mrzlično delalo, da bi pomagali srbskemu prebivalstvu pri obnovi mesta. Seveda učinki nemških letalskih napadov se še vedno vidijo. Toda ljudje so se temu privadili in se komaj še zmenijo za te prizore. Uničena je bila samo ena desetina mesta, dočim so ostali veliki stanovanjski okraj«i nepoškodovani. Beograd je moqaL kot središče zarotnikov najbolj občutm moč nemškega napadalnega orožja. Pri tem je upoštevati, da so bile porušene mnoge v bližini vojaških objektov stoječe hiše. Toda življenje gre svojo pot; v zadnjih tednih so bila opravljena mnoga očiščevalna dela, ki so omogočila med dru{jim tudi obnovitev tramvajskega prometa. Med Terazijami in Kalemegdanom je obnovljena običajna promenada, ki je dobila novo obilježje samo po sivih vojaških uniformah. V Knez Mihajlovi ulici prodajajo cvetličarke šmarnice in med zoglenelimi ruševinami neke vojašnice se človek spomni, da je pomlad. Po vrtovih Kalemegdana, kamor je padlo na utrdbe največ granat, cveto tulipani- Pred cvetličnimi gredicami sede zopet pestunje s svojimi ročnimi deli in pod njihovim nadzorstvom se igrajo otroci. Solnce greje in srebrnkasto se le-skeče voda. Pošastno sliko nudi med bujnim zelenjem dreves in grmov tudi ožgan tramvaj, žigar železni deli so okrivljeni kakor vžigalice. Gotovo bo trajalo še precej časa, preden bo mogoče govoriti o popolni normalizaciji življenja. Najnujnejše probleme, med katere spada v prvi vrsti preskrba, so vojaške oblasti s sodelovanjem z nemškim gospodarskim vodstvom, rešile. Gladovati ni treba v Srbiji nikomur, saj je dovoli dela na razpolago vsem ustanovam, seveda pod pogojem uklonkve. Časi liberalnih gospodarskih metod so minili. Samo potom načrtnega vodstva, ki prihaja do veljave na vseh poljih, je mogoče organizirati gospodarstvo in ga prilagoditi novim, po vojni ustvarjenim razmeram. Dva civilna komisarja v Dolenjskih Toplicah DoL Toplice, 26. maja. V soboto je posetil s svojim spremstvom Dol. Toplice sreski civilni komisar v Novem mestu. Pripeljal se je z avtom ter izstopil pred občinsko hišo in ^dšel v občinski urad. V spremstvu župana si je ogledal tukajšnje zdravilišče in kopališke naprave. Kopališki zdravnik dr. Konvalinka mu je tolmačil nujne potrebe zdravilišča. Vse naprave terme so pri g. komisarju napravile ugoden vtis ter se je zanimal tudi za reklamne prospekte. Obljubil je zdravilišču vso pomoč. Od tu je odšel na žan. darmerijsko stanico in se kmalu nato odpeljal dalje proti Crmošnjieun. Isti dan popoldne je nadziral tukajšnjo vojaško posadko mi lični general Ter se nato dalje časa razgovarjal z g£. oficirji. V nedeljo 25. t m. pa je prijel v Del. Toplice krajevni civilni Komisar, ki os*an^ stalno v Toplicah. Z nJim je prišel t"di sreski civilni Komisar, ki pa se je kmalu vrnil v Novo mesto. Krajevni Komisar je že posetil obč. urad ter dal potrebni* navodila za izvrševanje vladnih odredb, Vesti iz Hrvatske — Inspektorat za narodno gospodarstvo. Z odredbo ministrstva za narodno obrambo je ustanovljen inspektorat za narodno gospodarstvo, ki bo reševal vsa industrijska in finančna vprašanja vojske, narodne obrambe in javne varnosti. — Telovadne manifestacije mladine. V Zagrebu so bile prve telovadne manifestacije mladine, ki je dodeljena narodni obrambi Neodvisne Hrvatske države. — Hrvatska vlada se je lotila organizacije gospodarstva in trgovine. Gospodarska revija poroča, da bo treba počakati še nekaj časa, da bo urejena redna valutna izmenjava z ostalimi državami. — Pogajanja z Italijo in Nemčijo- V Zagrebu so se začela pogajanja z Italijo in Nemčijo za ureditev vprašanja podružnic nekaterih hrvatskih bank, ki imajo svoj sedež v Italiji ali Nemčiji. — Železniški promet se obnavlja. Otvor-jen je bil železniški promet na progi Sarajevo - Dubrovnik in na odseku TJsko-polje - Zelenika. Popravljen je bil porušeni most pri Potovu, v načrtu pa je zgradba novega mostu v Ludbregu. — Zgodovinsko katedralo v Djakovu so začeli restavrirati. Kakor je znano, je bila močno poškodovana. — Rumunski konzul v Zagrebn. V Zagreb sta prispela rumunski konzul Cara-lunga, ki je bil že konzul v Beogradu, in Zeno Campeano. tajnik bivšega rumun-skega poslaništva v Beogradu. V nekaj dneh pričakujejo prihod opolnomočenega rumunskega ministra, ki bo prišel iz Ri-ma. — Nove ustanove. Službeni list je objavil ministrski dekset. s katerim se ustanavlja posebno sodišče za področje Zagreba in Gospića. S posebnim dekretom, ki ga je podpisal Poglavnik, je ustanovljen arhiv z vojnim muzejem, v katerem bodo shranjeni vsi dokumenti o vojaški zgodovini hrvatskega naroda. V Zagrebu bo ustanovljena banka z imenom Bančna hrvatska družba z delniškim kapitalom 100 milijonov dinarjev. — Novice iz gostinske stroke. V Zagrebu te dni proučujejo nove določbe glede izobrazbe gostinskega osebja. Kdor bo poslej hotel upravljati hotel, kavarno, bar ali restavracijo, bo moral imeti najmanj 4 razrede gimnazije ali njej enako\Tedne Šole, najmanj 3 razrede strokovno šole in najmanj 10 let zaposlitve v gostinskih obratih, za upravljanje hotela pa celo 13 let takšne službe. Natakarski vajenci bodo morali imeti odslej 4 razrede gimnazije, za časa uka pa bodo morali obiskovati tud» posebne strokovne šole. Vajenski deba bo trajala tri leta. nakar bo vajenec postal natakarski pomočnik in v t?m svojstvu bo spet moral služiti 3 leta rakar šc^ bo la'.'ko postal natakar. — Nemci zapustili Osijek. Iz Osijeka poročajo, da so včeraj zapustile mesto nemške oblasti, katere so svečano spremljale do mestnih mej hrvatske vojaške oblasti. — Promet med Zagrebom in Rosno. Med Zagrebom na eni ter Bosno in Hercegovino na drugi strani je bil te dni i.tvorjen blagovni promet. Za železniško pro-o Laš-va — Jajce sprejemajo v Zagrebu pošiljke samo do postaje Oborci, za progo Sarajevo — Dubrovnik samo do pos-aje Konjic, toda pošiljke za sam Konjic morajo bftl frankirane za progo Sarajevo — Vardište do Vardišta, za progo Ustiprača — Foča do Ustiprače, za progo Medjedja — Pribrj na Lamu pa samo do vključno postaje Uvac. Dovoljene so tudi robne pošiljke iz Bosne v ostale kraje hrvatsk« države toda hrvatske železnice sprejemajo rebne pošiljke samo do Volinje, Varaždina, Krapine, Koprivnice, Virovitice, Osijeka Savskega Marofa, Erduta, Petrovaradina in Zemuna vključno kot obmejnih postaj. — Geofizičnl zavod v Zagrebu, ki je po poročilih zagrebških listov prejemal doslej preskromne subvencije in se zaradi tega ni mogel primerno razviti, bo zdaj lahko zelo razširil svoje delo. Letos proslavlja 80-letnico svojega obstoja in ob tej priliki mu bodo z izdatnimi krediti omogočili razširitev. — 4 miljarde za cestna dela. Zagrebške »Narodne novinet so te dni objavile za, konsko odredbo, ki sta jo podpisala poglavnik dr. Ante Pavelić in minister za narodno gospodarstvo dr. I.ovro SuMć in ki govori o gradnji ffsvnfh državnih cest na Hrvatskem. Za glavni državni cesti neodvisne države Hrvatske sta proglašeni cesti Rogatec — Krapina — Podsused — Zagreb — Ivanić Grad — Novska — Slavonski Brod — Zemun in Okučani — Banja Luka — Split. Na ti dve glavni državni cesti bodo priključene prav tako sodobno urejene državne ceste Zagreb — Varaždin — meja, Zagreb — Karlovac — Hrvatsko Primorje, Zagreb — Samobor — meja, Osijek — Vrpolje — zveza na državno glavno cesto Zagreb — Zemun. Ščit - Sarajevo in Ruma — Dubrovnik z odc?pom na Ploče. Za moderno ureditev teh cest ta hrvatski poglavnik in min;ster za narodno gospodarstvo določila vsoto 4 milijarde dinarjev, ki mora biti od nje 400 milijonov takoj izplačanih, tako da se bodo dela lahko nemudoma začela. Skrb za vse hrvatske državne ceste je povei-jena no< ^ry.-_ ljenemu Ravnateljstvu glavnih državnih cest v Zagrebu. — Kaj je Hrvatska dobila v Bosni. K11 -kor poroča nedeljski zagrebški »Novi list*, se je neodvisni hrvatski državi posrečilo v Bosni rešiti nad 3 miliarde denarja, rkoli 800 vagonov moke. ogromne količine vojnega materiala, oblek*, obutve in kuriva.. Med vojnim materialom so bile naj&teviL nejše zastopane puško. KOLEDAR Daurs: Sreda, 28. maja: Avguštin, Viljem. DANAfiNJB PRIREDITVK Kino Matiea: G!;is v viharju Kino Slogu: Madame Butciilv Kino Oaion« za otrokovo srečo Razstavil ninilfinc slovenske likovna umetnosti v Jakopičevem paviljonu DKZlRNK LEKARNE Da pes-: Mr. Sušnik. Marijin tt*g 5, Kuralt, Gosposvctska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. — Javna bor/.a drla v Ljubljani poziva vse nezaposlene, ki m- doslej šv nino pri nji prijavili, naj sc takoj prlglSM, ker je v njihovem interesu. Stanovske orjfi;n'/a<-ij«» naj opozove svoje brezposelne done, d:i se bodo takoj prijavili bor/.i debi. Bor/a dela nudi zaposlitev Xb tesarjem in t zakonu pri popravilu borovniSkejra viadukta. Pogrešane! se javljajo Iz Kosovske Mitrovice so se javili: Alf A Franc, Bcljan Ivan, BaherSck Jurij, Bobnar Janez, Baje Lojze. Bakovnik Janez, Brlogar Janez Bernik Mihaol. Bezgoviak Franc, Berčon Miha. Rajželj Martin Blatnik Franc, Cokan Franjo, Curk Frane, Ccrar Janez in Cverlik Jože (iz Krnljevn), Čatež Milan. Čop Jože. Cešaro Josip. Can-čar Ludvik, Dolinar Icnac, Drobne Vinko« Drjak Leopold. Drofenik Jurij, Dušak Martin, Dobravec Pavel, Dolenc Milan, Erkla-vec Franc, Eder (Edo) Feliks, Esih Ivr.n. Fideršek Anton, Fajgelj Valentni, Fabjan Ivan in Flisar Ernest i iz Kraljeva), Gre-gorš Ivan, Gerjevič Ivliha. Godec Franc, Gruden Anton, Gabrovšek Franc. Glav ! Franc, GnliČ Karel, Hren Albin, Hmnc Franc, Hribar Jože Hoclbl Alojz. Horvat Viktor, Hrovatin Jakob. Hrovatič Štefan, Hočevar Vladislav, Ivnik Gustl, Jakopin Franc, Jereb Peter, Jenko Gabrijel, Jelen Rudolf, Jerman Janez, Janžek Stanko, Jarc Lojze, Jamnik Leopold, Jodl Ludvik, Jerala Ignac. Kranjčič Ivan. Kokal Friderik. Kns+elie Anton. KurLstelj Alojzij, Kozjak Franc, Koren Jožo, Kert Franc. Kostanjš^k Aleksander, Kmc Ferdo, Kern Josip, Kralj Jože, Krumpelj Franc. Kokol Fianc. Kramer ii-rij, Kranjc Martin. Knez Ivan, Križan Jože. Ko* Alojzij, Koložvan Geza. Kožuh Mi-hRCl, Koren Andrej, Kunžič Mihael, Lnv-rič Anton. Lipovsek Miha., Lavtižar Bogdan. Lebar Ignacij. Lovftin Adolf, Lipovsek Mihajlo, Lazar Leon, Lutar Franc. Lo-vrač Albin. Miklavčič Janez. Modic Franc, Marolt Anton. Miklavčič Alojzij, Martin-šek Jože. Meaerko Ivan (Kraljevo). Novak Mirko, Nov?, k Ivan. Nareks Bogomir. Ost odkar Alojzij, Ogrinc Jože, Oman Anton. Ozi-mič Rudolf, Ogulin JO/*.e. Puh Janez, Pod-kiižnik Karel, Poglavflek Martin, Prebil Alojzij. Pšenica Vinko. Pate Franc. Primožič Alojzij, Palčič Ivan. Pesek Štefan, Penca Ivan. Pančur Leopold, Poklukar Janez, Poš Janez, Ploj Karlo. Ropret Miha, Rakovnik Ivan. Raievec Filip, Rošan Janez. Ričko Vincenc, Rado-vanovič Radko, Suva Stanko, Sajevic Janez, Strošek Henrik, Scdej Ludvik, Sez-man Martin, Struna Andrej, Sajko Simon, Slemenik Stanislav, Šćek Josip, Sustar Anton, Stimec Dragutin, Strekelj Valentin, Štrukelj Martin, Sumeč Jože in Šmid Adolf (Kraljevo), Tkalec Rudolf, Tutin Anton. Tot Janez. Tekslor Lojze, Tomažin Matija, Trpine Egidij. Trpin Peter, TomaževiČ Zdravko. Vodošek Herman, Veternik Jože, Vesenjak Janez. Zavec Franc, Zelenjak Vinko, Zabrl Martin, Zen Ivan, Ziberna Franc, Zvan Franc, Skrabar Adolf, Tomše Janez. Pogresanci iz Kragujevca 90 se javili: Arzenše-k Anton, Bančič M. Matej. Brezov-šek Jože. Cankar M. Ciril, Cančar Franc, Černelič I. Jožef. Dajčman Ivan. Drobne Vinko, Glažar Franc, Grebene Jože, Golob Anton. Herček Anton. Ivsek Franc. Kovač Anton, Kostanišek Ivan, Kokol Franc. Krame (Krajne) Jože. Knoll Stanko. Koprive Karel, Klim Anton. Konešnik Gustl. Klemenčič Franc - Kraljevo. Lesjak Jakob. Mahar Jože, Mole A Janez. Maial Leorvold, Ogorelc Ivan, Perko Alojzij. Polanec Vol-benk, Podgoršek Karol. Pečnik Franc, Prele stanovanjski blok-t je prišel tudi ▼ ljubljansko rabo. Podjetnim in bogatim ljudem se je nudila preveč lepa prilika, da bi je ne Izrabili. Sredi mesta je bilo mnogo siaho izrabljenih ah sploh neizrabljenih pajrel Pokupili so jih; nekateri 5*0 začeli z njimi prekupčevat: a posamezniki so jih ludi mm. ga«! dn.it Tako je nastal tako ime- novani Duki&ev blok. Vrtovi in dvorišča 00 bih parcelirani in izdelan je bil načrt bloka velikih stanovanjskih hiš. Po prvotnem načrtu bi bil sezidan ob Tvrševi cesti nebotičnik, ki bi se kosal z nebotičnikom Poko minskega zavoda. Pozneje pa je bil načn: večkrat spremenjen in na srečo ni bilo dovoljeno zidati velikih stanovanjskih iijfi preveč tesno med seboj. Tudi tu je delo rupredovalo mnogo počasneje kakor nacrti. Po prvotnem nacrtu bi celotni blok zavzel vse zemljišče med Puharjevo in Gajevo ulico ter med Tvrševo cesto in Gledališko ulico. Toda ogal Puharjeve ulice in iy. zeve ceste še vedno zavzema nizka stara h:±:.. ki nevarno zožuje cesto, se nedavno so se pripravljali, da odstranijo zadnjo ov.ro razsi- it ve ceste do Puharjeve ulice, a vojna je napravila veliko zmedo. Na dvoriščni strani je pa bila zdaj dozidana zadnja stanovanjska hiša, tako da je nastala kot podaljšek pasaže od Aleksandrove ceste do Puharjeve ulice nova ulica. Hiša na ogalu Puharjeve in nove ulice je last trgovca J. Zalte in Ima deset stanovanj, v pritličju pa dva večja trgovska lokala. NASE PASAŽE Večja mesta imajo številne podobne pasaže, kakršna je v Ljubljani le ena. Pasaža v hiši Bate med Aleksandrovo cesto in Se-lenburgovo ulico Se ni prehodna. Prav tako ne zasluži svojega imena tudi pasaža v frančiškanskem kolegiju. Tam je bil zamišljen prehod med Prešernovo in Frančiškansko ulico. Druga pasaža v isti smeri bi nudila prehod iz Prešernove ulice na Kongresni trg. Pozneje bi se zvezali s posebnim prehodom Frančiškansko ulico a Kralja Petra trgom. To so načrti, ki bodo ostali najbrž še dolgo neuresničeni že zaradi same cene zemljišč in starih hiš. A šele pasaže dajo velemestnemu središču pravi značaj, kajti dokler ni potrebe po pasažah, jih nadomestujejo dvoriščni prehodi, zagate in ulice, kakršna je Puharjeva — res prava ulica nesrečnega Imena vsaj doslej. GMAJNA PRED PASAŽO Naša pasaža ni tako znamenita sama na sebi da bi bilo vredno govoriti o nji. Ob tej priliki jo pa moramo omeniti zaradi tega. ker se iz nje nudi res značilna ljubljanska perspektiva. Rekli smo, da je Du-kičev stanovanjski blok že gotov, če ne upoštevamo stare hiše ob Tvrševi cesti. Toda ob pogledu iz pasaže se zdi, da v Gajevi uiici še večno zidajo. Pred pasažo v Gaje vi ulici je sredi samih velikih stanovanjskih hiš in palač še vedno prava gmajna; toda gmajna, kjer se pase živina, je mnogo iepša in bi nam ne delala takšne sramote kakor kupi kamenja, opeke, razne navlake, barak ter na pol podrte kolibo za razpadajočim plotom na velikem prostoru, kjer naj bi bil park. Stavbno podjetje je imelo tam prejšnja leta skladišče, ko stanovanjske hiše še niso bile gotove. Tedaj je bilo razumljivo in opravičljivo, da so tam kupičlli gradivo in prizanašali kolibam. Podjetje pa tam ne zida že več let. Ob skladišču je nastala zdaj nova ulica. Od treh strani obdajajo zanemarjeni prostor visoke hiše, v neposredni bližini osemnadstropna palača >Slavije«. Urejena je Gajeva ulica, čeprav smo tudi na to čakali več let, le na tem zemljišču nasproti pasaže se je ustavil čas. Ali naj to postane neke vrste ljubljanski narodni park v muzejske namene, da ga bomo razkazovali, češ taksna je bila Ljubljana prej in — ozrite se okrog sebe! — takšna je zdaj? ... IN FIGOVCEVO DVORIŠČE Perspektivo te zelo realistične slike, kakšen bo svet drugi dan po sodnem dnevu, dopolnjuje ozadje Figovčevega dvorišča s svojimi skladišči in hlevi. Vendar to dvorišče, ki je tudi ograjeno z lesenim vaškim plotom, ne bode v oči tako, saj v njegovi neposredni bližini ni tako močnih kontrastov. Nova ulica med pasažo in Puharjevo ulico zdaj sicer jasno odkriva čase Ljubljane prejšnjega stoletja, ko nas vodi med palačami do Figovčevega plotu. Toda. na F*igovčevem dvorišču je vsaj življenje in hlevi se ne odpirajo neposredno na ulico, medtem ko ta javna ropotarnica kakor zakleta čaka nedotaknjena, da se v nji zarede podgane in gadi. Dovoljeno naj nam bo podvomiti, da Ljubljana še vedno ne more pogrešati taksnih znamenitosti. Zadnji čas je. da tam zapleše pošteno metla ter da se groblja spremeni v park. I LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI »vt ^rešljiva ljubezenska drama po K. Bronte GLAS V VIHARJU ...uren c* OUver — Mar le Oberon — David Ni ven (s slovenskimi napisi) KINO MATICA — TeL 22-41 Predstave ob 16.. 19. in BI. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16.. 19. in 21. urt _ MADAME BLTERFLV Marin Cebotari, Fosco Giachetti, Lucie EnfUscb, Lnifi AlmJrant«. Režija: Carmine Gal Ione. Predstave ob 16.. 19. in 21. uri! Film globoke in ganljive vsebine ZA OTROKOVO SREČO • FiUn je opremljen s hrvaškim besedilom Kino Union Tel. 22-21 DNEVNE VESTI iz »Službenega Tista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 42. z dne 24. t. m_ objavlja Ducejev razglas z dne 17. maja 1941 — XIX. — predpisi o nadzorstvu nad uvozom na ozemlja bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski Vojski in naredbo Visokega Komisarja o podaljšanju rokov za prijavo terjatev in dolgov državnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje. — Zračni promet v južnovzhodni Ev- 1 opi obnovljen. Zaradi vojne je civilni promet v južnovzhodni Evropi delj <^sa počival. V torek 13. t. m. je pa nem-Lufthansa obnovila zračni promet med Sofijo in Atenami. Ves Čas vojne na Balkanu je Lufthansa vzdrževala zračni promet do Sofije, seveda brez zveze z dom. Zdaj letijo njena letala zopet kakor prej. Iz Berlina odhaja letalo ob 7.40 in o v Beogradu ob 13. v Sofiji ob 15.20. Iz Aten odhaja ob 7.55 in je v Sofiji ob 10 20, v Beogradu pa ob 12.50, od koder odhaja ob 14.20 proti Dunaju in Ber ir prispe ob 19.45. Seveda pa morajo imeti po'niki dovoljenje za poto-vanje tržave oziroma po nem- -iena ozemlja. Poleg tega pa letajo letala nemške Lufthanse še na - Bukarešta s priključkom na Sofijo. O božiču 1939 ustavljeni zrač-promet na progi Berlin - Carigrad še ni obnovljen. Dal: bodo nemška letala le-*ala tudi na progi Berlin - Zagreb, še ni določeno. Ni pa izključeno, da bo kakor i obnovljeno na Hrvatskem delovanje šega jugoslovenskega Aeroputa. Zaen-i;rat pa Zagreb še ni vključen v omrežje nemške Lufthanse. — tiospodarska podajanja med Nemčijo fn Hrvatsko. V ponedeljek so se pričela v Zagrebu gospodarska pogajanja med Nemčija in Hrvat-sko. Potrebni vladni odbori so hfli imenovani že med bivanjem poslanika Clodiusa 1 . rm. Nemško delegacijo vo-ministerisilnri dirigent dr. B^rgemann, -ni so pa tatnl svetnik zunanjega ministrstva Hude h k. višji vladni svetnik Betzgen in ravnatelj Nemške banke Rex. Program pogajanj še ni mogel biti določen, kw ■ tnbH najprej ustvariti pogoje za gospodarske stike med obema država- ma. Gre predvsem za sklenitev klirinške pogodbe in določitev kontingentov. Pogajanja bodo trajala najbrž precej dolgo. — Iz trgovinskega registra, v trgovinski register je bila vpisana tvornica tanina »Medvode«, družba z o. z., ki ima sedaj svoj sedež v Ljubij;im. — Salumun in Lampe, družba z o, z. s sedežem v Ljubljani je zvišala osnovno glavnico za 250.000 din na 600.000 din. — »Union«, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani: Izbrise se zaradi smrti član upravnega sveta Anton Kralj, vpiše pa se član upravnega sveta višji finančni svetnik v Ljubljani Ignacij sirca. — Razpisana služba občinskega služite-lja» Občina Gorenji Logatec razpisuje pragmatično mesto služitelja. Prošnje je treba vložiti v 20 dneh. — Tudi koprive so dobre. Na raznih krajih v Mestnem logu, zlasti ob živih mejah posameznih travnikov ljudje z vnemo nabirajo mlade koprive, Po koprivah pa so segli tudi kmetje iz okolice, ki trdijo, da so zelo zdrave in redilne, sploh najboljša krma za mlade prašičke. — Nesreč**. Rudniškemu pazniku Henriku Brat kovic u iz črne pri Kamniku je eksplodirala v rokah karbidna svetilka, ki mu je razmesanla obraz in ga poškodovala po rokah. — llletni sin delavke iz Trate nad skof jo Loko Ivan Oblak je nekje našel ročno granato, ki pa je eksplodirala in mu prizadela hude poškodbe po prsih in na desni roki. — V Podgorici je padel z lestve 4letni posestnikov sinček Tomaž Grojzdek in si zlomil levo roko. — V St_ Juriju pri Grosupljem je padel s kolesa 271etni zidar Anton Krizman in se hudo poškodoval na levici. — V bolnico se je zatekel tudi 68-letni kovač Alojzij Mahne iz Sodražice, ki ga je nekdo v gostilni med prepirom udaril po glavi. — Rdečemu križu so darovali: bivši deželni uradniki v spomin blagopokojnega njihovega šefa Matije Zamide svoto 630 din, V isti namen ie daroval postni ravnatelj gospod Ivan Vidmar znesek 100 din. Iskrena hvala! Inseriraj v „Slov. Narodu" Iz Lfubliane — lj Profesorski zbor juridiene fakultete je poklonil Akademskemu podpornemu društvu znesek 700 din namesto venca na grob svojega člana blagopokojnega gospoda dr. Rada Kušeja. rednega univ. profesorja Iskrena hvala. —lj Cepljenje zoper koze v ljubljanski občini se prične v ponedeljek 9. junija in bo a pregledi trajalo do 21. junija. Razpored cepljenja, kje In kdaj bo, je razviden z razglasov, opozarjamo pa, da je cepljenje obvezno za vse v letu 1940. rojene, ki doslej še niso cepljeni, kakor tudi za vse one, ki so bili rojeni v 1. 1941. in so stari najmanj tri mesece. Cepljenje je brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki še niso bih cepljeni, in pa oni. pri katerih cepljenje doslej nI bilo uspešno, ne glede na to, ali starši dobe vabilo ali ne. K cepljenju morajo prinesti otroka čistega v čisti obleki in sicer na najbližjo cepilno postajo, prav tako pa na isto postajo tudi k obveznemu pregledu. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, ki ga morajo dobro shraniti. Cepljenje izven na razglasu omenjenih dni in ur je tudi vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu, vendar pa nI brezplačno. Star« onih otrok, ki jih bo cepil zasebni zdravnik, morajo mestnemu fizikatu takoj predložiti dokazilo o uspešnem cepljenju. Otroke, ki bi jih iz tehtnega razloga, n. pr. zaradi bolezni ne bilo mogoče cepiti, je treba opravičiti pri javnem cepljenju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Kdor se pregreši zoper pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper koze, posebno če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu ali se o pravem času ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. —li Pri veleseJmu »o pričeli podirati ograjo. Pri velesejmišču ob Celovški cesti so pričeli te dni podirati ograjo, oziroma stene prejšnjih lesenih paviljonov Ograjo so podrli že vzdolž veleseimišča ob cesti. materialom Pa zasipavajo teren ob robu velesejmskega prostora. Novi velesejmski paviljoni 90 domala že dograjeni, treba uh bo pa seveda še opremiti in ometati zunanje stene. Kedai bodo pričeli z nadaljevanjem teh del, še ni znano. —lj Jajc primanjkuje na trgu zadnje dni ker jih prodajalke oddajo po hišah takim gospodinjam, ki lahko prezirajo predpisane maksimalne cene. Jajčarice in prekup-Čevalke pa z jajci krošnjarijo tudi od trgovine do trgovine, zato pa opozarjamo trgovce, naj jajc ne preplacujejo, drugače bodo izročeni sodišču zaradi prekupčevanja in veriienja. Gospodinje pa moramo spet opozarjati, naj ne preplacujejo in ne kupičijo živil, ker je to strogo prepovedano ter jim bodo nakupičena živila odvzeta, same pa bodo stsogo kaznovane. Samo gospodinje Lrez srca za manj premožne sloje polnijo skrivne shrambe z nedovoljenimi velikimi zalogami, da se mnogo živil pckvari in propade tr tako te gospodinje na dve strani odjedajo živež vsem onim, Id si ne morejo nabaviti večjih zalog. Zato naj pa premislijo, da so tudi javni uslužbenci med tistimi, ki se ne morejo zalagati z živili, zato jih bodo pa gotovo znali poiskati. Sicer pa preplačevanje obeta tudi drugo veliko razočaranje, ker je v teku akcija, ki naj Ljubljano založi s poceni jajci iz Bosne in Hrvatske. — lj Samo pri svojih trgovcih, kjer stalno kupujejo, naj kupujejo odjemalci ter naj ne hodijo po blago po vseh mogočih trgovinah, ker zaradi navala prav lahko pri tem ali onem trgovcu zmanjka dotič-nega blaga. Dosti strank si namreč na ta način zbira zaloge, zlasti pa se tega načina poslužujejo prekupčevalci, da lahko verizi jo s tako zbranim blagom. Celo na mestni tržnici so zatotili mlekarja, ki si je tako zbiral zalogo surovega masla, da so drugi zanj kupovali zavitke po četrt kg. Kdor obleta vse trgovine in kupuje tudi samo po četrt kg, si v kratkem času že nabere precejšnjo zalogo, a drugi morajo ostati brez tega ali onega živfla. Ljudje naj se torej ne pritožujejo, če pri trgovcu, ki jih ne pozna, ne dobe zahrevanega blaga, saj trgovec mora založiti svoje stalne odjemalce • potrebnimi živili ter jih ui/vaiovatl pred pomanjkanjem. Trgovci odklanjajo kupce v interesu svojih stalnih strank in zato naj nikdo ne zabavlja, če ne dobi blaga v trgovini, kjer ni prej kupoval. Kdor išče blago pri tujem trgovcu, je že sumljiv zbiranja in kupičenja živil ter tudi prepovedanega prekupčevanja in veriženja. Zato opozarjamo gospodinje, naj se drže svojih trgovcev, trgovci naj pa tudi postrežejo v prvi vrsti samo svojim stalnim odjemalcem. — lj Za otrokovo srečo! Kino Union predvaja od danes naprej krasen in vsebinsko globok film. ki obravnava problem osirotele dece, problem otrok, ki v zgodnji mladosti izgube svojo mater. V lepem filmu nastopi mala deklica, šestletna Eriika, ki bo gledalce s svojo ljubko igro očarala. Mala Eržika, ki je izgubila svojo zlato mamico, je dobila namesto nje mačeho; mala deklica pa izgube svoje matere ni mogla preboleti in je zbežala od hise, ko se je vselila v družino mačeha. Slednja pa nikakor ni opustila borbe za pridobitev otrokovega srca in po dolgotrajnih naporih in ganljivih priborih ji je končno uspelo, da je mala Eržika v/ljubila svojo drugo mamico. Film, ki je poln plemenitih in srčnih motivov, toplo priporočamo v oglod. 933 —lj Odvajanje pepela i/ centralnih kurjav, tovarn in Sploh kurilnih naprav. Ker mestni smetarji ne morejo pobirati teh odpadkov z navadnimi smetarskimi vozovi na zabojčke. sai so ti vozovi namenjeni pač le za pobiranje smeti in pepela iz stnno-vani ter ima vsako stanovanje pravico le do ene?a zabojčka, zato posestniki tako velikih kurilnih naprav morajo pepel in ogorke ter druge odpadke sami odvažati na določena odlagališča. — lj Naprava lahkih tlakov z uporabo domačega požlahtnjenega katrana po naših ulicah je že davno sklenjena stvar, da bi se rešili blata in nadležnega prahu. Ljudje pa morajo potrpeti, sai ob hladnem in deževnem vremenu sploh ni mogoče utrjevati tlakov s katranom, ker so ta dela mogoča in uspešna le 00 popolnoma suhem in dovolj toplem vremenu. Sicer pa letos ne smemo v tem pogledu preveč zahtevati od mestne občine, ki je dobila polno novih, te?.ko izvedljivih, a neodložljivih nalog. Pomislimo samo na prehrano! Prav tako pa morajo Ljubljančani upoštevati tudi visoko povišanje drugih stroškov. Marsikatero delo je sploh obstalo, potrebnega cementa in drugega gradiva, ker ni mogoče niti za arag denar dobiti Navzlic vsemu temu bo pa mestna občina letos popravila še asfaltne hodnike v Prešernovi in Šelenburgovi ulici ter dokončala nekatera že lansko leto začeta dela, na novo pa pride na vrsto Vegova ulica in zgornji del Emonske ceste do Zoisove ceste, naposled pa tudi Turjaška ulica pred palačo Vseučiliške knjižnice. Zaradi naraščanja cen in pomanjkanja gradiva pa niti za naštete ulice in ceste danes nikdo ne more jamčiti, da bi bili utrjene in urejene po dosedanjih načrtih in sklepih. —lj priletela je papig-a. Lastnik jo dobi pri Karlu Prelogu, židovska ulica. 287n Agrarna reforma na Slovaškem Iz Bratislave poročajo, da je začel urad za agrarno reformo dne 3. maja v skladu z zakonom o agrarni reformi razdeljevati zemljo kmetom. Kmetje so se obvezali, da bodo dobljeno zemljo obdelovali. V Ceklifru je bilo razlaščenih n. pr. sedem židovskih zemljiških posestnikov, ki so imeli skupno v lasti 150 ha zemlje. Ta zemlja le bila razdeljena med 84 domačih kmetov. Dodeljevanje zemlie razlaščenih prejšnhh lastnikov se vrši seda i pospešeno. Doslej ie urad za agrarno reformo razdelil že okrog 3.000 ha zemlie, ki ie bila v židovskih rokah. Ta zemlja je bila novim lastnikom prodana. Urad za agrarno reformo je od kupnine odtrgal samo 10°/o za poseben fond agrarne reforme. MALI OGLASI Seseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda dta L— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložiu oamka — Popustov ca male oglase ae priznamo. RAzno 00 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— Din »Julijana«, Gosposvetska e. 12 tn Frančiškanska ul. 3. 3. T. DOBRA PREBAVA JE ZDRAVJE Znanstveno je ugotovljeno, da je »Ambroževa medica« najboljši regenerator prebavnih organov. — Pristno dobite le v »MEDARNlc Ljubljana, Židovska ul. 6. 13.T. POHIŠTPO in vseh vrst stole izdelujem po naročilu, poli tiram oprave in izvrtujem vsa popravila najceneje. — Zor man, Breg 14. 930 PRODAM Beseda 90 par. Davek posebej. Najmanjši znesek S.— din FOTOAPARAT prvovrstne znamke, z avtomatsko zaklopko, prodam. — Po-izrve se v upravi »Slovenskega Naroda«. 925 JEDILNICO novo, kompletno, osemsedežno, takoj prodam. Cena 20.000 din. —■ Dolenjska cesta 48 a. 926 KLAVIRSKO HARMONIKO novo, 41 tipk, z registrom in 96 basi, takoj prodam. Cena 6000 dinarjev. — Naslov v upravi »Slovenskega Narodac. 927 s LUzBE Beseda 50 par. Davek posebej. -Najmanjši znesek 8.— din FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Narodac. 929 MOJSTRA za izdelovanje usnjatih kovče-gov in aktovk iščemo. — Naslov v upravi > Slovenskega. Naroda«. 934 Carlo Linati: On in ona Po nedolžnem prepiru je malo v zadregi predlagal svoji ženi, ljubeznivi MarIdi, da bi se ločila, češ da zdaj skupno življenje r.i več mogoče ... Matilda, ogorčena nad njegovo jezo, ga je prijela za besedo in se prestlila v pen-zijon za tujce. Luigi, prijazen, čeden, premožen mlad mož, ki je imel srečo pri ženskah, je sprejel ta prelom lahkega srca. Mislil si je. da bi mu ne bilo težko drugič oženiti se. če bi se mu zahotelo. Čez štirinajst dni, ko je sedel Luigi, ki se ie nekoliko ocigočaMl, s knngo v roki :n s cigareto v ustih v svoji sobi, mu je prišel sluga povedat, da je prišla Matilda. Ta obisk, čeprav presenetljiv, £?a ni posebno razburil. Predobro je poznal svojo ženo, da bi ne vedel, da ni prišla z namenom vprizoriti mu sceno ali zahtevati od njega več denarja... Matilda je vstopila v sobo. Bila je očarljiva žena čudovito lepe, malone prozorne kože in velikih, nasmejanih oči. to se pravi oči, ki so se vedno smejale. Tistega dne so pa zrle resno in dostojanstveno v svet. — Sedi, Matilda. S čim ti lahko postrežem? — Kakor sam veš, se ne zmenim ne za osamljenost, ne za pustolovščine. Našla sem nekoga v nadomestilo zate. Zelo čeden in tudi zelo sposoben fant je: oboževalec neke moje prijateljice. Poznam ga sicer šele tri dni. Zdi se mi, da sem mu tudi jaz zelo simpatična. — Temu se ne čudim, — je dejal Luigi. (Počutil se je nekam neugodno.) Kaj pa je tvoj častilec po poklicu? — V katastrski upravi služi. Vsekakor morajo biti ljudje v tem poklicu zelo vestni in marljivi. Moj novi oboževalec se je pri moj: priiatelvei zelo natančno informiral o meni. Ker je pa to nova prijateljica, mu ni mogla dati zadovoljivih informacij. In sam menda uvidiš, da ne morem hvaliti sama sebe... Torej ne preostaja nič drugega, nego da ti izpoveš dobro o meni, ti. ki me vendar poznaš, seveda v kolikor tudi misliš tako. — Seveda, Matilda... Toda ta gospod . .. — Ta gospod, — ga je prekinila — pozna najin položaj. To je stvarno misleč mož in vse se mu bo zdelo v redu. Luigi se je razburil. — Zmešalo se ti je, Matilda, od mene zahtevaš, naj grem k temu geometru, da bi mu ugodno poročal o tebi? — Ne, saj mu lahko to pišeš. — Torej naj ti dam izpričevalo? Saj vendar nisi moja tajnica. — Saj ne gre za službo, temveč za partijo, ki se mi zdi ugodna. Luigi, to malo uslugo mi boš pa menda vendar storil? — V tvojih očeh je to mala usluga! S prikritimi pogledi in dvoumnim nasmehom je Matilda opazovala naraščajočo razburjenost svojega bivšega moža. Kar se je spomnil nečesa drugega in takoj je sedel k pisalni mizi. — Dobro, poskusiti hočem. Vzel je polo pisemskega papirja in začel: Visoko spoštovani gospod ... — Ne, ne, nobenega nagovora, — je dejala za njim stoječa Matilda. — Izpričevalo ne sme biti nikoli osebno. Luigi je vrgel papir proč in začel znova: — Podpisani izjavljam ... (Kaj pa izjavljam prav za prav? — se je vprašal ▼ zadregi.) — Ne, tako pa ie ne gre, — je dejala Matilda. — To bi bilo smešno. — Tudi meni se zdi tako. — Pravo bi bilo name naslovljeno pismo. Da, ločitveno pismo, ki bi v njem priznal nekaj mojih dobrih lastnosti. — V tem se pa strinjam s teboj, — je menil Luigi. Vzel je no o polo papirja in začel: Ljuba moja prijateljica, po včerajšnjem nastopu, pri katerem je bila vsa krivda na moji strani ... — Lepo je, da to priznaš___ — Kaj ie, saj to je čista resnica! Nekaj časa je sanjal sam pri sebi, potem je pavzdihnil in nadaljeval pismo: — V Tvojem lastnem interesu Ti vračam svobodo. Priznati moram, da si bila očarljiva življenjska družica, ki jo bom ohranil v najboljšem spominu ... * — To je pa lepo! — je vzkliknila globoko ganjena. — Zlasti, če tudi misliš tako, kakor govoriš! •— Da-li tudi mislim! Kako moreš dvomiti o tem? Ali naj takoj podpišem? — 2e? To ne gre. To je preveč splošno rečeno___ Za geometra! V pismu moraš našteti podrobnosti. »Tvoja vedno dobra volja in tvoj vedri značaj sta zapolnila s harmonijo tistih nekaj let, kar sva jih preživela skupaj. Tvoj značaj je izraz izravnane in obenem nežne nature___ — Ah, zdaj bom pa morala za rdeti! Pustiva to in govoriva raje o mojih gospodinjskih vrlinah, če jih kaj imam. Te so namreč za geometra posebno važne. — Zares, Matilda, tj imaš toliko dobrih lastnosti, da bi bil skoraj pozabil na te. * — Toda, prosim te, — je dejala in zardela. — Ah, — je nadaljeval svoje pismo. — Ves čar Tvoje domačnosti, ki si ga gojila s toliko ljubeznijo in okusom, izgine s teboj... In obrnjen k Matildi ie pripomnil: — Častna beseda, to izpričevalo mi odkriva stvari, za katere se nisem nikoli zmenil... Nadaljujem pismo, kajti to ie ni vse... — Napisati hoče« ie kaj? — Je vzklik- nila. — To bi pa res že zadostovalo. — Ne, ne, — je odgovoril in nadaljeval pismo: — Tvoja modrost in Tvoja duhovitost sta zapolnili z nepozabnim čarom tudi tihe ure najinega razdora ... — To je pa preveč? — je ugovarjala Matilda in poskusila je iztrgati mu pismo iz rok. — To je preveč, — je ponovila in solze so se ji zalesketale v očeh. Nežno jo je potisnil v stran. — Dovoli mi zaključiti pismo! — Daleč od Tebe je bilo moje zaupanje v Tvojo poštenost tako veliko, da me ni mogel nikoli mučiti niti najmanjši dvom ... — Ali si mi res tako brezmejno zaupal? — je vprašala. — Mar tega nisi zaslužila? — je odgovoril nekam nesigurno. — O, pač ... Luigi je vzdihnil in zaključil svoje pismo: ... Iz vsega srca Ti želim, ljubljena Matilda, da bi našla v svojem nadaljnjem življenju tisto neskaljeno srečo, ki Ti dajejo Tvoje neprecenljive vrline pravico do nje ... Zdaj pa podpišem,— je dejal. — Cuj, Luigi, — je dejala mlada žena z drhtečim glasom, — predaleč si šel. .. Geometer se bo po pravici vprašal, ko bo čital to pismo: če ima ta žena toliko vrlin, zakaj je njen mož ne obdrži? Za hip je okleval, potem je pa krepko objel Matildo, jo obsul s poljubi in vzkliknil: — Saj jo vendar obdržim, gospod geometer! Obdržim je* Stran 4 »SLOVENSKI NUOD^fl^ »• "M* »*■ 1 »21 Dolenjski se obeta lepša bodočnost Postala bo lahko Novo mesto — U centro cul tu rale e economloo della pa rte meridionale della Provtncia di Labiana. — Novo mesto — kulturno In gospodarsko središče Oolonjnke. Novo mesto, 27. maja. Doflenjsi;a stran naše domovine je veljala dolgo v ecfcpodarskem in ku i turnem pogledu za zaostalo pokrajino. Vse njeno prirodno bogastvo tako v poljskih pridelkih, kakor v neizčrpnem bogastvu oh^inrh gozdov zaradi slabih prometnih razmer ni moglo priti do veljave. Nobena indusitrija se ni mogla razviti, celo hi/ina na Dvoru, kjer so vdclovali vsakovrstne železne izdelke, je morala usta\ iti sicer dobro ido-či obrat. Z dolenjsko železnico s& se razmere nekoliko zboljšalc, zlatfi petem ko ic stekla še belokranjska železnica. Vendar pa do pravega proevnta m moglo pnti. Že zadnja svetovna vojna, ko je povsod primanjkovalo ž^vc/a. jc pokazala vrednost delenj-ekih zak'adov. Toda j je Dolenjska s svojimi pridelki zak'adaLa več most, med drugimi zlasti Ljubljano ;n Trst ter marsikoga rešila bede, pomanjkanji m 'ako*e. Do>-lcTrjci tedaj jA-cj'h poljski pridelkom niso prodajali, ker za denar mx. mouii skoraj nsčesokr dobiti, ir» trni denar ia tedai ni priman jko»valo, pać pel so jih zamenjavali Za razno bla. /last- za obleko. Zdaj postaja l><>knpka 7<»r>ct važen činitelj £kxie preinake :n skrbet bo treba, da se pridelek znatno pGflre&a. Dolenjska plodna zemlja ima vse DCJ0OJ*. da bi « v j izdatne i v m<.T;. cm;1o nr:dc!o\ an ic žitaric. ■ v ćcmcT jc I> len joka 9odm\ prte<*; za ost a -jjala in je še v veliki večini navezana na nakup žita ali moke Z racioniranim obdelovanjem polja in primernim gnojenjem ter s setvijo dobrih Hi klimatičnim razmeram primernih vrst žita, bi se pridelek znatno povečal Na Dolenjskem jc Se mnrčanci je tudi to že marsikje izginilo. Vendar se to v poslednjem času že zopet obrača na boljše. Ved no več je tudi med pridnimi Dolenjci vne-t.h čebelarjev, ki posnemajo novodobno čcbelars»tA-o. Vendar bi se lahko v tem pogledu še mnogo več storilo, saj je čebel na paša na Dolenjskem skoro povsod zelo dobra in čebelarstvo nudi bogat v;t dohodkov. Nekaj slabih zadnjih let za čebele naj čebelarjev ne strani, ker vsako leto tu d i za čebele ne more biti ugodno. Lepa bodočnost se odpira Dolenjski glede na gozdno bogastvo. Leona industrija je žc sedaj v lepern razvoju, ki pa se utegne v bližnji bodočnosti še znatno dvigniti. Les, ki se v ogromnih množinah izvaža na vse strani .da ga predelujejo v razne industrijske predmete, utegne pospešiti, da se v ncpOsrcxini bližini zgrade tovarne za predelavo lesa., kar b* zmanjšalo prevozne izdatke in pocenilo iz 'lesa predelane predmete. Končno tudi v rudarstvu Dolenjska ne zaostaja, le dvigniti je potrebno skrite zemeljske zaklade, ki bodo dvignili blagostanje in bo»ljšo bodočnosft predolgo zanemarjeni rn zapoiščoni lepi Dolenjski. Razburjenje zaradi strelovoda Mesto Saintea v Franciji je razburjeno, poročajo Usti. Prebivalstvo se je razburilo proti občinski upravi zaradi nekega, starega rimljanskega slavoloka, ki je bil zgrajen že pred mnogi stoletji na glavnem trgu. Pred dvema letoma je med nevihto udarila strela v zgornji del slavoloka in je razrušila vogal z napuščem ter povzročila, za okrog 22.000 frankov škode. Občinska uprava Saintesa je privolila, da plača polovico te škode. Ostalo polovico pa naj bi plačala osrednja vlada, oziroma ministrstvo z*i umetnost. To je bilo pripravljeno plačati ostalo polovico škode, toda pod pogojem, da ae naj postavi na vrh slavoloka strelovod. Prebivalstvo mesta pa sedaj zahteva na slavoloku strelovod, 1*dt misli, d-i b: bila nesreča manjša, če hi strela ponovno udarila v slavolok m bi se tedaj nahajali pod slavolokom ljudje. Občinska upiava mesta skuša prebivalstvu dopovedati, da je strela udarila v slavolok le slučajno ter je slučajno bila napravljena škoda na slavoloku in je odveč previdnost s strelovodom, ki bi samo škodoval umetnostni vrednosti slavoloka. Prebivalstvo mesta pa skoraj korporativno zahteva, naj se postavi na slavolok nov strelovod. Romantična zapuščina Iz Stockholma poročajo, da je neki samec zapustil že pred 100 leti precejšnje premoženje, katerega so zdaj razdelili tako, da je 19 mladih nevest iz Luisiane v Ameriki, ki so vse bretanjskega porekla, detilo pripadajoči del. Vsaka nevesta je debila 100 dolarjev. Zgodba o čudaškem dobrodelniku, ki se je pisal Julio Poidras, je zelo pestra- Poidras je bil potujoči prodajalec v Bretagni, ki je moral premagovati vse težave tega življenja in je dolgo živel v največji revščini. S svojimi kupčijami ni mog-el nahraniti toliko denarja, kolikor je bilo potrebno za doto, ki je bila atrogo na Zaradi tega se nI mogel oženiti a jo rzvoljenko, Poidraa m obupal, temveč je odpotoval v Ameriko, kjer je postal bogat. Ni pa pozabil svoje domovine in svoje smole z zaročenka Pred smrtjo je v oporoki določil 3O.0O0 dolarjev, katerih obresti so bile namenjene za fond. Iz katerega, naj dobe potreben denar za doto mlade in uboge Bre-tanjke, ki žive v Luisiani. kjer je Poidras umrl Haordnorili del Iz Kopenhagna poročajo o zelo važnem odkritju znanega proučeval ca skladatelja Haydna dr. Petra Larsena, ki je lektor na univerzi v Kopenhagnu. Larsen je odkril seznam Haydnovih del, katerega so napisali v začetku preteklega stoletja, V seznamu so navedena vsa dela velikega skladatelja. Važnost tega seznama je velika, ker bo mogoče s pomočjo tega seznama ugotoviti pristnost tistih del skladatelja Kaydna, o katerih so doslej njegovi pro-učevalcl dvomili glede na orignalnost. Hitler si ogleda vse filme in sicer v dveh svojih zasebnih kinematografih Tržaške »Le ultime Notizie^ objavljajo zarvmiv članek o odnosu Hitlerja do filmske umetnosti. V dveh majhnih kinematografih, ki so ju priredili v berlinski kance! ar jevi palači in v njegovem podeželskem domu v VVachenfeldu nad Obersalzbergom pri Berchtesgadenu, predvajajo vse nove nen£ke filme še preden se igrajo drugod vpričo odličnega gledalca vodje in kancelar ja rajha Adolfa Hitlerja. Potem se vrnejo filmi v ministrstvo za kulturo in propagando, ki je na čelu celotne kinematografske organizacije v Nemčiji. Na filmskem platnu obeh zasebnih Hitlerjevih kinematografov so v zadnjih dveh letih predvajali večino filmske produkcije iz Rima, Maarida. Hollywooda. Pariza in Moskve ter ostalih velikih središč svetovne kinemato-gi afije. Radi takega Hitlerjevega zanimanja za film pa bi biio napačno sklepati, da gleda Hitler filme kot najvišja instanca v Nemčiji. Razen v nekaterih primerih se ne r.avi naravnost r kinematografskimi zadevami kakor na pr. z arhitekturo, slikarstvom, glasbo in posebno z opero. Posebne važnosti pa je kljub temu dejstvo, da so v Nemčiji izdelali na Hitlerjevo pobudo oba vebka dokumentarična filma Leni Riefen-stahlove in sicer film o olimpiadi v Berlinu in falm O kongresu nacionalnih socialistov v r%urnbergu. začetku te vojne je prav Hitler dal osebno navodila poveljstvom oboroženih sil, da bi se filmski operaterji koMkor mo-geče svobodno gibali v operacijskih področjih in da bi vojaška cenzura ne presojala njihovega c!ela preveč ozkosrčno. Frav zaradi takih Hitlerjevih odredb so mogli nemčki kinematografski žurnali podati tako močno in verodostojno sliko o dogodkih na bojišču. Nadalje je Hitler sam hotel, da se ne zapre med vojno noben obstoječih kinematografov v Nemčiji. Organizirali so tečaje, v katerih so bih izobraženi operaterji, ki so nadomestili vpoklicano tehnično osebje. V tečajih so bile tudi ženske, ki so se izurile za operatersko službo v kinematografskih kabinah. Prednost so imele žene enih operaterjev, ki so bili vpoklicani pod oi ožje. Izkazalo se je, da je Hitler prav odiečil glede vseh zadev, ki se tičejo kinematografov, kajti v Nemčiji kinematografi še nikoli niso bili tako polni, kakor sedaj med vojno in v polni meri je bilo potrjeno znova, da igra film kot propagandno in vzgojno sredstvo širokih množic zelo važno vlogo. gledališče drama Začetek ob 19.30 uri Sreda, 18. maja: ob 19.: Kovarsivo in ljubezen. Ljudska predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Četrtek, 29. maja: ob 19.30: Učenjak. Red četrtek. Petek, 30. maja* ob 15.: šesto nadstropje. Izven. Ljudska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Drevi ob 19. bodo igrali v Drami kot ljcdsko predstavo po globoko znižanih ce-nnu od 14 din navzdol Schillerjevo dramo »fcOVARSTVO IN LJUBEZEN«. V njej je udarno pokazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom ter borba med poštenostjo in kovarstvem koristo-lovcev. V igri bodo sodelovali Levar, Jan, Levarjeva, Mileva Boltar-Ukmarjeva, Pe-ček, P. Juvanova, Gregorin, Sever, Raz-tiesen in Simčičeva. Režiser P. Malce k. g. Opozarjamo, da bo to zadnja uprizoritev te predstave v tekoči sezoni. •»učenjak« je naslov E>etelove veseloigre v treh dejanjih, v kateri bo igral Jan naslovno vlogo. PLsatelj je pokazal satiričen in zelo humoren način, kam privede mladega učenjaka mehanično uporabljanje frenologije. Za gledališko občinstvo, ki ljubi neproblematične igre, ki jim je glavni namen razvedrilo in smeh, je igra keko nalašč ustvarjena. 2ivahni odziv, ki ga ima pri občinstvu, je najboljši dokaz, kako ugaja. Ljubeznivo In srčkano delce je Camasio-O^ilia veseloigra »BOG Z VAMI, MLADA LETA!«. Vsebinsko prikazuje življenje v študentovskem stanovanju, kjer živi mlad študent in kjer se shajajo njegovi prijatelji in prijateljice. Ljubezenska zgodba med njim in hčerko njegove gospodinje, tvori glavno dejanje. opera Začetek ob 19.30 uri Sreda, 28. maja: ob 19.: Faust. Red Sreda. P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da je odslej začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi ob 19.30. — Začetek predstav, ki trajajo preko tri ure, pa bo ob 19., in to bo to vselej posebej omenjeno v gledališkem repertoarju in noticah Italijanski poslanik na obisku pri maršala Mannerheimu Helsinki, 27. maja. s. Italijanski poslanik deconardi je obiskal maršala Manner-heima, Id. ga je pridržal v daljšem prisrčnem razgovoru. V Lofsdorm grade nova zaklonišča Steckholm, 27. maja. d. Kakor poročajo tukajšnji 'isti, je londonska kr. družba za umetnost in znanost sklenila odlikovati predsednika Roosevelta z zlato Albertovo svetinjo. Ist: listi tudi javljajo, da je britanski oobor za narodno obrambo objavil načrte za gradnjo popolnoma varnih zaklonišč, kjer bi našlo zavetje približno 90.000 oseb. Na kakih 20 mestih so že začeli v to svrho kopati globoke rove. Odbor upa, da bodo zaklonišča končana šo pred zimo. Angleži zaplenili nizozemske parnike Snnghaj, 27. maja. d. Kitajski Ibrti porečejo, da so britanske pomorske oblasti zasegle tri velike nizozemske potniško parnike, ki so vozili med Nizozemsko Indijo in Japonsko preko Majiile ter Hongkonga. Angleži so te parnike takoj prisilili v svojo službo. Ostavka finskega poslanika v Moskvi ITrlsinki, 27. maja. s. Min. predsednik je sprejel ostavko finskega poslanika v Mo-sk\i dr. Paasikivija, Za novega poslanika je bil imenovan Glinen. Japonska zaplenila dobave čangkajšku Sanghai. 27. maja d. Neka japonska komisija je inspicirala skladišča več ameriških tvrdk v Hajžongu (Indokina), ki so doslej CaMgkajšku dobavljale velike množine orožja Kolikor blaga še ni bilo dobavljenega, so ga Japonci zaplenili z utemeljitvijo, da je kitajska lastnina ter ukazali odvoz zaseženega orožja. Ne\v \'ork, 27. maja. d. Ameriško blago, ki so ga Japonci zasegli v Hajfongu, je imelo vrednost okoli 10 milijonov dolarjev. Ameriški zunanji minister je na vprašanje novinarjev odgovoril, da vlada skrbno raziskuje stvar: Pri tej priliki je HuH tudi izjavil, da ne more dati nobenih informacij glede znane govorice, da .so ameriške izvidnice pri Grenlandiji sporočile angleškemu hrodovju, da se v bližini nahaja nemška bojna ladja *Bismarck«. Nemški dar čilski vladi New York, 27. maja. d. Tukajšnji lerti priobčujejo vsebino not, ki sta jih izmenjala nemški poslanik Schon in čilski zunanji minister A lom o a v zadevi šolske ladje jadrnice >PriwaJlpriwall< podariti čilski vlacti. Zunanji minister Alo-moa je dar sprejed z zadovoljstvom in z živahno simpatijo. fTerre Mael: •^9 Blodna ljubezen Roman — Vem. to so mi povedali. Delate pridno kakor čebela Jeanne je zardela. Njen mož. ki ni nikoli prijazno in toplo govoril z njo, je bil že drugič tako nežen z njo. odkar je bila omedlela. Z laskavim in prijateljskim glasom je Romain nadaljeval: — Zakaj pa delate vse sami? Kaj nimate šivilj? Njegova pozornost je opogumila Jeanne, da se je zasmejal a. — Seveda imamo šivilje, nekatere celo iz največjih pariških modnih salonov. Moja teta jih je preskrbela. Gotovo bi ne verjeli, kako težko je svetovati tem šiviljam, ker hočejo delati vse po svoji glavi. — Toda jaz ne vidim v tem nič hudega, ee jih pustite delati kakor znajo. Po mojem mnenju se bolj razumejo na svojo obrt kakor vi. Zdi se mi, da jih s svojimi nasveti samo dražite in jezite. Mi moški nikoli ne nadlegujemo svojih krojačev. Jeanne se je še bolj zasmejala. — Pri vas moških je to čisto drugače. Kako bi pa bilo. če bi hodili h krojačem v delavnice in jih učili. Me pa ne moremo dopustiti, da bi delale Šivilje po svojih glavah. Gotovo bi ne želeli, da bi bile lutke, navadni obešalniki, na katere bi lahko Šivilja obesila obleko, narejeno po njenem okusu. — Oprostite, draga Jeanne, če je ženska tako lepa. kakor ste vi in Hermina, lahko v zavesti svoje zmage obleče vsako obleko, tudi obleko pie-rotke ali ženskega harlekina. Jeanne je imela občutek kakor da se ji bo zvt-telo v glavi. Draga moja Jeanne! Lepa žena kakor ste vi! Kar verjeti ni mogla svojemu sluhu, tako so jo bile presenetile te besede, podobne čarobnemu napevu. O bože moj, kaj neki se je zgodilo, ali kaj se bo zgodilo srečnega, da je Romain govoril z njo s takimi r>esernin. Če bi ne bilo vas, bi bil čisto pozabil, da je danes deveti september. Odgovorila mu je s tisto toplo prijaznostjo, ki je bila odlika njenega značaja: — Kako bi mogla pozabiti, Romain? Kaj ni ta dan praznik zame? Urejuje Josip Zupaa&č £ Za Karotao In auseratoA del Usta, Vlad, Regaflx U Ya* S I4ubljan*