Ob javni razpravi o samoupravni preobrazbi stanovanjskega gospodarstva Stanovanjsko podjetje na rešetu Drago Kovačevič iz KS Ljubo Šer-cer »Sedanje poslovanje Stanovanj-skega podjetja in njegovih strokov-nih služb je potrebno temeljite reor-ganizacije in ga prilagoditi potrebam hišne samouprave. Čeprav zelo pogosto zahtevamo podatke o svojih sredstvih, jih nikdar ne dobimo. V letošnjem letu smo prejeli samo sez-nam dolžnikov za III tromesečje, ne pa poročila, koliko imamo sredstev, da bi lahko načrtovali in izvedli popravila hiše. Cudno je, da teh podatkov nimajo niti v svoji enoti v šiški. Kako potem lahko sploh vedo, na katerem objektu lahko izvajajo popravila, če je to odvisno od razpo-ložljivih sredstev posamezne hišne samouprave. Nekorekten in nesoliden odnos do hišne samouprave je tudi to, da si podjetje na podlagi sklenjenih pogodb za vzdrževanje in uprav-ijanje stavbe zaračunava storitve, ki jih ne opravlja. Od podjetja smo zah-tevali usposobitev dimnikov na stavbi v ulici Majde Vrhovnik št. 22, vendar so nam na enoti podjetja v šiški dejali, naj to sami uredimo in si poskrbimo izvajalca. Mar niso za to poklicane strokovne in tehnične službe podjetja?« Marjan Matoh, tajnik KS Šentvid »O poslovanju Stanovanjskega podjetja naj povem samo dva pri-mera. Stanovalci Prušnikove ul. št. 51 so zaprosili za popravilo stavbe. Podjetje jim je odgovorilo, da jim popravil zato ne morejo opraviti, ker hišni svet na svojem računu nima nobenega denarja na razpolago. Stanovalci tega ne morejo razumeti, da po 20 letih plačevanja stanarine nimajo nobenega denarja, v vseh teh letih pa niso porabili za popravila niti dinarja. Drugi primer se nanaša na visoke cene obrtniških storitev, katere pos- novalci stavbe na Prušnikovi ulici od št. 56 do 60 so se odločili popraviti hodnik in ga obložiti s keramičnimi ploščicami. Stanovanjsko podjetje je dobilo izvajalca ter hišnemu svetu za ta dela predložilo predračun v višini 80 starih milijonov. Ker se je hiš-nemu svetu to le zdelo malce preti-rano, je sam poiskal izvajalca -obrtnika, ki je to isto delo opravil za dobrih 6 milijonov starih dinarjev. še in še bi lahko naštevali cvetke iz logov poslovanja Stanovanjskega podjetja Ljubljana.« Rado Mandič iz KS Šentvid »Pred štirimi leti smo z velikimi težavami pri stanovanjskem podjetju izprosili prezidavo petih dimnikov na stavbi v Prušnikovi ul. 106, ker so zaradi dotrajanosti že razpadali. Obrtniška skupina, ki je prišla opra-viti popravila, je napravila na strehi več škode kot koristi. Stanovalci so morali meteorno vodo prestrezati vse do teh dni. Ko smo pri Stano-vanjskem podjetju intervenirali za popravilo strehe, so se izgovarjali, da nimajo izvajalcev. Naposled je podjetje le napravilo predračun za prekrivanje strehe, ki je znašal brez kleparskih del okrog 400 starih mili-jonov dinarjev. Zato smo raje po-iskali izvajalca sami, ki bo to delo opravil za 255 milijonov starih dinar-jev.« Vinko Rakovec iz KS na Jami »Ob razmišljanju o predlogu zakona o spremembah in dopolnit-vah zakona o stanovanjskem gospo-darstvu in samoupravni preobrazbi stanovanjskega gospodarstva Ijub-Ijanskih občin prihajam do prepri-čanja, da bodo s tem zbori stanoval-cev izgubili skoraj vse pristojnosti, da se bo s tem hišna samouprava do kraja sesula. Namesto, da bi sta-novanjske skupnosti spodbujale Res da je stanovanjsko gospo-darstvo potrebno preobrazbe, ven-dar drugačne, takšne, ki bi z njo okrepile materialno osnovo hišne samouprave. Zaradi združitve SSS v eno skupnost, stanovanjsko gospo-darstvo Ljubljane ne bo imelo nič več denarja za vzdrževanje stano-vanjskih hiš. Izhod je v ekonomskih stanarinah in v prenosu sredstev za vzdrževanje v samoupravno razpo- laganje skupnostim stanovalcev. Za to bi bilo potrebno poenostaviti raču-novodsko poslovanje, stanovanjske skupnosti pa obvezati, da bi hišno samoupravo prek svojih strokovnih služb, sproti seznanjala z elementi za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda zaradi izra-čuna stanarin in najemnin, sezna-njati \o z višino storškov upravljanja SSS, katere je skupnost stanovalcev dolžna plačevati iz stanarin in vsemi drugimi obveznostmi. Menim, da se predvidena centralizacija ne bo uspešno izkazala, saj so problemi drugje in ne v decentralizaciji po občinah.« Tudi z novo preobrazbo stanovanjskega gospodarstva, o kateri smo že veliko pisali, očitno ne bo nič bolje. Pa vendar, mesto nam je vrinilo svoj predlog po katerem se bomo pač, ne glede na številne pripombe kraja-nov, morali ravnati. Zato smo pri vodji enote Stanovanjskega podjetja v Šiški Alojzu Vehovarju. skušali zvedeti, kako se bo novi satnoupravni organiziranosti prilagodilo stanovanjsko podjelje Ljubljana Izhod je le v ekonomskih stanarinah in v prenosu sredstev za vzdrževanje skupnostim stanovalcev »Na obseg dela in nalog Stano-vanjskega podjetja, nova organizj-ranost SSS bistveno ne bo vplivala, v strokovnem pogledu pa nam bo verjetno povzročila več težav. Že dosedanja stanovanjska zakonodaja je bila sila zapletena in smo jo le težko dovolj razumljivo posredovali občanom ali delegatskim in hišnim samoupravnim 9trukturam. Gre za temeljno razločevanje samouprav-Ijalskih od upravljalsko izvrševalnih funkcij na področju stanovanjskega gospodarstva. Zavedamo se, da bomo morali v preoblikovani organi-ziranosti SSS, strokovne službe, ki jih občani najpogosteje potrebujejo, strokovno okrepiti in jih približati potrebam občanov in hišne samo-uprave. Tudi posodobitev informacij-skega sistema s terminalom in ti-skalnikom sodi v ta sklop, ki ga ta čas uvajamo in bo stekel že z novim letom, kar bo zagotavljalo večjo ažurnost in višjo kakovost informa-cij.« Povprečna starost stanovanj-skega fonda v naši občini je okrog 26 let. Paradoks je, da mora zaradi nesolidnih in slabih novogradenj izvajalcev, bremena vzdrževanja prenašati ravno starejši del stano-vanjskega fonda, saj je kvaliteta novogradenj v Šiški med najslabšimi v Ljubljani. Za obsežnejša vzdrže-valna dela v starih stavbah primanj-kuje denarja, ker so bile dolga leta v veljavi neekonomske stanarine, sedaj pa zaradi inflacije ne dohite-vajo revalorizirane vrednosti stano-vanj. Kljub temu, da namenjajo 46,44 odstotkov stanarin za vzdrže- Stanje se bo spremenilo šele, ko bodo stanarine res odraz realne vrednosti stanovanj. Javna razprava o preobrazbi sta-novanjskega gospodarstva ni torej razkrila nič presenetljivega, kar bi ne bilo že znano in bi že v sedanji orga-niziranosti SSS ne bilo mogoče odpraviti, izboljšati in spremeniti. Ima pa še eno veliko lepotno napako, namreč, da je zaobšla sko-raj vso tako imenovano bazo, če lahko sem štejemo temeljne delega-cije in hišno samoupravo. Prav tu b\ bila javna razprava odraz, zaradi katerih problemov in v kateri smeri je potrebna samoupravna preobrazba stanovanjsklh skupnosti. Ljudje ne zaupajo več nobenim reorganizaci-jam in centralizacijam, kakor je jasno in odkrito povedal Peter Dolinar, med našim obiskom v KS Litostroj, ko je navedel porazen primer s cen-tralizacijo komunalnih služb v Ljub-Ijani. Zagovorniki centralizacije ob-Ijubljajo izboljšanje funkcioniranja stanovanjske samouprave, vendar nič otipljivega, konkretnega, za koliko bo ta oblika racionalnejša, efektnejša, cenejša, v čem bo stro-kovnejša, kaj bo od nje imela hišna samouprava. Najbrž bi razprava v bazi pokazala, da je treba razčistiti tudi vprašanje, kakšna vloga pripada stanovanjskemu podjetju, ali je ser-vis hišne samouprave z določenimi nalogami za katere ga plačuje ali mu pripada distribucijska in izvajalska vloga v razpolaganju s sredstvi za vzdrževanje stanovanjskega fonda v okviru sistema stanovanjske skup-nosti.