296. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. decembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MM Uhaja szak daa sveder, icimtt nedelje in praznike, Ur valja po polti prejeman za a v ■ tr o-o ge r tka deseU aa ?ae lato 15 g!d., ta pol leta 8 gld. aa cotrt leta 4 jjld., za jeden aaesee 1 gld 40 kr. —Za Ljubljano brez pobijanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meaee L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. aa mazao, po 30 kr. aa eetrt leta — Za tuje delale toliko vet kolkor poštnina mala. Za oznanila plačuje aa od Itiriatopoe petit-vrate po C kr., ce aa oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te ta dvakrat, in po 4 kr , te se trikrat ali večkrat tiska. . Dopiai naj aa izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradailtzo in npravnietvo je aa Kongresnem trga 6L 12. Upravniitva naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozsaniU, L j. vat administrativne stvari. Načrt novega obrtnega zakona. n. Jeden glavnih uzrokov, da mali obrtniki ne morejo biti zadovoljni z obstoječim obrtnim redom je dokaz zmožnosti, kakor sedaj obstoji. Ta dokaz le napravlja sitnosti in stroške navadnemu pomočniku, če hoče postati mojster, nikakor pa ne ovira bogatih ljudij, da bi se ne mogli pečati s tem ali onim obrtom. Treba jim je samo, da se za izdelovanje poslušijo kacega motorja ali pa najemo dvajset delavcev, potem jim ni treba dokaza zmožnosti, ker potem imajo tovarno. Gospodje, ki so delali obrtni red, nimajo prav za prav nobenega pojma, zakaj mali obrtniki zahtevajo dokaz zmožnosti. Mislijo menda, da zaradi tega, da ne bi krojač ali Črevljar, ki se je obrta slabo izučil, komu suknje ali črevlje skazil. Pred mojstri skazami pač izurjenim mojstrom ni treba imeti nobene skrbi. Nevarni so malemu obrt* niku le veliki obrtniki, kateri izdelujejo v veliki meri, ki se niso učili rokodelstva, a po svojem poslovodju in delavcih izdelujejo rokodelske proizvode. Z ikon bi moral biti naperjen v prvi vrsti proti tem, da bi ne mogli lahko delati konkurence. Židje se posebno rinejo v vsa rodokodel stva in odrivajo poštene krščanske mojstre, ki so se obrta zares učili. (\ bi se pa brez izjeme od vsacega zahtevalo, da naj dokaže postavno zmožnost, bi se noben bogatin ne silil v rokodelstvo. Mi ne verjamemo, da bi zlasti židje imeli potrpežljivost določeno število let se učiti in potem pa delati za pomočnike. Nova predloga pa o tem ostra ne kaže nobenega zboljšanja. Pač se pooštre nekatere določbe dokaza zmc žnosti, a to bode zadevah nepremožne ljudi, ki bodo hoteli se baviti z rokodelstvom, velikemu obrtniku pa ostanejo brez vsega dokaza zmožnosti vrata odprta v vsako rokodelstvo. Vlada utemeljuje to s tem, da so pogoji uvrše pri fabrikantu vse drugačni nego pri malem obrtniku. Fabrikantu ni treba, da bi sam delal. To so vidi, da minister ne ve ali vedeti noče, da malim obrtnikom ne gre za to, kako bode kdo obrt vršbe, temveč da se varuje obstanek tistim, ki so se obrta zares učili, proti onim, ki se nikdar učili niso, ki pa imajo denar, di se Institutka. (Spisal Fr. G. Kosec.) (Dalje.) .Povsem moje mnenje, gospod Tone!" — pritrdil mu je Rus. „Harmonija, dušna in telesna, pa tudi socijalna vladaj mej zakoncema, če hočeta, da ostaneta srečna! Omikanec se ne druži z nevednico, rahločutnež ne z gorjanko, konservativni, skromni kmet ne z emancipiranim aristokratskim ženiščem... svoji k svojim !u Še dolgo so govorili o tem in onem, potem se je ekonom poslovi. Rus je prihajal često k veletržcu na posete, kadar ni potoval za kupčijo Po dokončanih opravkih v trgu se je vedno vstavil pri Gradnikovih, s katerimi je bil dober prijatelj; časih je ostal še celo pri kosilu. Za protiuslugo pa je navadno poslal divjo raco, zajca ali pa štiri, pet jerebic. V občevanji je bil iskren in odkritosrčen mož, v vedenji takisto neprisiljen, domaČ. Po zunanjem je bil majhen, a krepkcraščen; obraza je bil širokega, a prijaznega, temne polti, modrih las tn očij. Nosil se je preprosto, pa ukusno. lahko lotijo, kar se jim zljnbi. Utemeljuje pa to vlada tudi s tem, da se dokaz zmožnosti ni razširi na tovarnarje, ker skušnja u5i, da mali obrtnik is lahko obstane poleg večje industrije. To je pač precej modro. Gotovo so lahko črevljarji, krojači, mizarji itd. poleg mehaničnih predilnic, tkalnic in tovar*-n za stroje itd. Da bi pa dobro izhajali mali črevljarji poleg velikih tovarn za čevlje, mislimo, da bo vsak razsoden človek dvomil. Tudi zavod s popolnejšimi stroji lahko UHpešne,e in ceneje deluje, kakor pa mali obrtnik. Več če naredi, več odvzame zaslužka drugim mojstrom. To je vendar vsakemu jasno, in ni treba, da bi bil minister. §. 3a vladne predloge ima pač neko določbo, ki bi imela sama na sebi ugodne posledice za male obrtnike. Določa namreč, da bi trgovske in koman ditne družbe drugače ne mrgle začenjati roko delstva, da vsi tisti zadružniki, ki imajo pravico družbo zastopati, dokažejo, da so si postavno zmožnost pridobili. To bi vse kako močno oviralo take družbe, da bi ne mogle delati konkurenco obrtnikom. Ta paragraf pa zgubi vso veljavo, če pomislimo, da je tovarna prosta dokaza. Take družbe tako ne bodo začenjale podjetja na malo, napravile bodo kar tovarno in dokaza za sposobnost jim ne bode treba doprin ašati. Vlada se tudi izgovarja, da bi potem naša domača obrt ne mogla tekmovati z inozemskimi izdelki. Po našem mnenju ima vlada v varstvo domačega obrta pred tujo konkurenco porabiti vse drugo sredstvo, to je carino. Za oblačilne obrte je pa posebno škodljiv § 38 načrta. Z njim se je konfekcijonarjem priznala pravica sprejemati naročila in jemati mero za izdelke* katere imajo pravico prodajati. Sedaj to ravno zakonito ni bilo priznano, a ravno prepovedano ni bilo po sedanjem obrtnem redu, kakor so ga tolmačila cb-lastva. Samo to določuje ta paragraf, da mora naročene stvari naročati pri rokodelskih mojstrih. Seveda sam jih tako ne bode izdelovat, ako jih ne zna. Najel si bode tacega pomočnika, ki more doprinesti dokaz zmožnosti in zanj plačeval obrtni davek. Tak mojster je in ostane prav za prav vender le pomočnik. Sploh pa pri tem odide rokodelcem trgovski zaslužek, katerega spravi konfekci- Odkar je prišla Id.t domov, prihajal je še več I krat k veletržcu. Babji jeziki so kmalu uganili, da se misli ženiti, kor je po materini smrti že precej I časa sam in navezan le na staro kuharico, ter da gleda za Gradnikovo Ido. Gotovega ni vedel nihče povedati, zlasti od te laj, ko je Giadnikova kuharica i/brbljala pri mesarju, da Rus skoro nič ne občuje z Ido, ki se mu celo očitno odteguje. Zadnja trditev je bila resnična; Ida se je od tegovala Rusovi družbi. Nemirna je bila in v zadregi, užaljeno, ogorčeno se je čutila v njegovi prisotnosti, saj je bil časih tako strašno, tako netaktno odkritosrčen in preprost; tako hladno jo je vedno ogledoval kakor knptc, ki kupuje na semnju konja! Zdel se ji je nefiu, negalanten, neuljuden Hegmatik, — cel kmet. Tudi danes se je po obedu hitro umaknila v kuhinjo; po storjenih opravkih je vzela šivanje v roke ter Šla na vrt. Ondi je sedla pod jablano, ki se je ovoČja uprav šibila ter jela šivati. „Zopet pri delu gospca? — Cela gospodinja!" ogovori jo nenadoma Rus prišedši iz hišo. Dvignila je glavo ter ozrši se ran v modre oči, ki so tako hladno zrlo v njo, rahlo prikimala: jonar. Stari krivici se misli dati le nova postavna oblika. Vse pet:cije obrtnikov v tem oziru so bile zaman. Premagala je skrb za velikega obrtnika. Čudimo Be temu ne. Sedanji trgovski minister je bil poprej načelnik trgovskega oddelka vnanjega urada. Ondu je pač prišel v dotiko največ z ljudmi z tnanšesterskitni nazori, in navzel se je teh nazorov in prinesel jih v trgovsko ministersfcvo. Državni zbor. Na Dunaji, 21. decembra. Danes je bila zadnja seja pred božičnimi prazniki. In v tej seji so se Mladočehi nekoliko ostreje postavili proti vladi nego zadnji čas. Predsednik je namreč predlagal, naj se postavi na dnevni red proračun domobranskega ministurstva. češki poslanci so zahtevali, kakor že v predidoči večerni seji, naj se razpravo preloži, da se zopet snide tli ž. zbor, torej do februvarja. Zbornica je to zahtevo odklonila. Zakaj pa so Mladočehi to zahtevali ? Da bi imeli izvrstno orožje zoper B;idenija. č*hi zahtevajo, naj odstopi grof Thun in sicer še predno se snide drž: zbor. Ko bi LJadeni ne ustregel njihovi želji, bi mu prav pri razpravi o proračunu domobranskega minister-1 va lahko delali velike sitnosti. Zbornica je, kakor rečeno, odbila njih zahtevo. O predlogi je govorilo več poslancev, posebno ostro sta govorila tnladočeŠka poslanca Formanek, kateri se je poglavitno bavil s krivico, katera se pri domobranstvu dela nenem-škim narodnostim, in pa dr. S t r a n s k y, ki je jako ostro prijemal podmaršala Succovatvja, ker je v Drnu garnizujočim vojakom prepovedal obiskovati ondotni „Narodni dom", baje ker se je pri neki priliki svirala ondu pesem, v katero je bilo upletenih nekaj taktov iz ruske himne. Zbornica je vzprejela proračun in potem rešila še nekaj manjših predlog, na to pa je predsednik Chlumeokv, želeč poslancem vedele praznike, zaključit sejo. V 1 Jlillljuiil* 23. decembra. Ćeško-nemška sprava. Nekateri časopisi radi le Čehe delajo odgovorne, da na Češkem ne priie do nobene sprave mej obem i narodnostima. Da „Mamici delam delavni predpasnik". Naslonil se je na deblo jablane, stegnil roko nad svojo glavo ter prijel za debelo vejo. Tako je stal nekaj časa molče tik nje ; potem pa je dejal: „Gospića Ida, jaz Vas ljubim". Ida se je stresla kot bi jo ošinil z bičem, zardela kot mak po vs< m obrazu, pa molčala sklo-nivši glavo Tudi Kus je molčal; njegovo temno zagorelo lice pa ni zardelo niti malo. Iu zopet je odprl Rus svoja usta ter mirno nadaljeval : „Vi, gospica Ida, bodete drugi mesec stara osemnajst let, jaz pa danes teden osemindvajset. To je prav. — Vaš gospod papa Vam bode dal petindvajset tisoč goldinarjev dote; moj grad č, posestvo s travniki, gozdi in njivami pa je cenjeno na sedemdeset tisoč goldinarjev. Vredno je eevš v resnici precej več! Tudi to je prav. — Vi, gospica, ste izobraženo dek e, umejete ukusno kuhati, peči, lepo šivati, — dobra gospodinja bodete; — jaz pa sem baje dober gospodar, ra.uaiem so na kupčijo, vsaj Vaš gospod oče tako govore. Tudi to je prav. — Vprašam Vas torej : je li mi dovolite, da Vas snubim pri stariših?" Počakal jo odgovora; ona pa se jo sklonilo še pa Čehi uiso nasprotni spravi, pokazalo se je te dni v 1'lznu. To mesto ima po svoji večini češki mestni zaslop. Ta zastop je pa dovolil te dni nemškemu glelališčn 50 000 gld., in nemškemu telovadnemu društvu 10.000 gld. podpore. Za to podporo glasovali so vsi občinski odborniki. Kako drugače pa postopajo nemški občinski zastopi, ki ne dovolijo k j irj k za češke zavode in se na vso moč upirajo osnovi čeških ljudskih šol. Sporazumljenje mej naredi ostima na Češkem se bede precej doseglo, kadar le Nemci pokažejo nekaj več pravičnosti. Dokler pa Nemci ne bodo hoteli nič slišati o narodni jednako-pravnosti, kjer imajo le jeden glas večine, potem pač ni misliti na nobeno trajno sporazumljenje. Nova katoliško ljudska stranka in nemški nacijonalci Vedno jasneje se vidijo niti, ki vežejo nemške nacijonalce in pa novo katoliško ljudsko stranko. Vsi nemško narodni listi sedaj Dipauliju in pa Morsevu slavo pojo, in se zaganjajo v Kalten-eggorja in H igenhoferja, ki sta to novo pečeno katoliško stranko pokazala svetu v pravi luči. Ne.mško-narodni listi gotovo novo stranko ne hvalijo zaradi njenega katoličanstva, temveč jedino zaradi tega, ker so prepričani, da so v Dipauliju in Morsevu doSili dobre zaveznike proti Slovanom. Mej Hohen-vvartovim klubom in nove katoliško stranke so vedno slabše razmere, zato se pa zbližujejo Dipaulijanci, nemški nacijonalci in protisemitje. Pričakovati je, da se iz njih osnuje močna stranka, ki bode stala o lločno na nemško-narodnom stališči. Katoličanstvo bodo Dipauli in drugovi kmalu otresli, če jim ne Jbode več ugajalo zi njih politične namene. Nova zvijača v Galiciji. Gališki okrajni glavarji so napeli vse sile, da bi ue bil voljen kak kandidat kmetske ali rusinske stranke. Okrajni glavar v Wa louicah pa ni bil tako srečen, ila bi bil mogel vladnemu kandidatu pripomoči do zmage. \ lj> n je kandidat protivladno strank« Anton Styha. Okrajni glavar pa zaradi tega ni zgubil še poguma, novemu poslancu noče izročiti poslaniške legit m ičije. Načel j je, da je v Galiciji š^ nekaj Ijttdij, ki so Anton »Styha pišejo. Sedaj pravi okrajni glavar, da on nn ve, kateri od teh je prav za prav voljen, morda pa c* lo nobeden, ker jeden volilec je morda mislil tega, diugi zopet druz-ga Styho. — Rumunska spomenica se je poslala z Dunaja v Lwov k namestniš! vu da preiičfl m pra\UnOsti privolitvah. K*-r so pa pritožbe prav za prav naperjene proti namest ništvu samemu, ni pridakoVAtij da bi preiskava imela kak inpeh. Gospodje bodo že v lastnem interesu gledali, da resnica ne pride na dan. Itazpor mej Anglijo in Zjedinjenimi državami. V Angl ji imajo tudi že precejšno strah pred vojno z Zjediujenimi držtvami. Radi bi že odjenjali, Htiiii ne vedo, kako bi mogli v dostojni obliki. Povsod v A neriki vlada velika nevolja proti Angležem. Č* ptidn do vojne, Angleži ne zgube samo prepornega ozemlja v Zjedinjenih državah, temveč tudi Ctnado, Takoj, ko se začne vojna, mislijo se Kanado i pridružiti Z,edinjeuiua državam. M-j srednje« in južnoameriškimi republikami se pa razpravlja misel, da bi skleuil neko zvezo na podlagi Monroe-jeve doktrine, d.i zabranijo razširjenje czem'ja evropskih držav v Ameriki. V Zjedinjenih državah skoro globočje nad materinem predpasnikom. Molčala sta zopet oba; Ida je hitela Šivati, Rus pa je mirno sbmel ob jablani držeč se še vedno z desnico za vejo nad glavo. Le hitro Idino dihanje je razodevalo njeno razburjenost BTorej ne, gospica?' — vprašal je še jednoč ekonom, ko le ni bilo odgovora iz krepko stisnenih Edinih ust. — „Siliti ne morem, noč era; l.ubim VrtS, menda bi Vas zato tudi osrečil; — — gospodinje mi je nujno treba, — ako ničete Vi, poiskati si bom moral drugej družico. — Ali želite, da odidem ?a „Da!" — odgovori čez nekaj mučnih hipov Ida. Skoro prestrašila se je te b sulici, v dragem trenutku pa so je čutila nt kako olajšano. „Z Bogom, gospica!" Poklonil se je ter naglo odšel — Tuli Idi je vstala iu bledih lic izginila v svojo sobo. M Čmernega obraza z velikimi višnjevimi krogi pod očmi je vstala Ida naslednjega jutra. C lo noč ni mogla mirno spati, vsako uro se je prehud la iz težkih sanj. Vedno in vedno se je videla pred njim, ki jo gleda s tistimi jasnimi očmi tako presunljivo, a vendar tako mirno. R zala je pred n,nn, a koleni vse odobrava C'evelandovo oiločnost. V-»i guvernerji so naznanili predsedniku republike, da odobravajo njegov korak. Boja pa vender Američani ne mislijo precej začeti, temveč bodo pustile Angliji čas, da se iz stvari mirno izmota, Rizpor, za katerega se gre, ni nov, temveč državi Venezuela in Anglija se že nekaj desetletij prepirati zaradi meje in so pri tem Angleži vedno več zahtevali. Sedaj bodo pa najbrž kar na tihem opustili svoje zahteve, svoje uradnike umaknili s prepornega ozemlja. To se labko zgodi, da bode v Evropi je« dva kdo vedel, Zjedinjene države pa potem ne bodo pošiljale v južno Ameriko svoje mejne komi sije. Vprašanje se tako pač ne reši, a zopet za vleče in izogne vojni nevarnosti. D.t bi prišlo do vojne, jedva kdo prav veruje, niti v Angliji niti v Ameriki. Vstaja na Kubi. Vodje kubanskih vstašev, Gomer, Maceo, Lacret, Suarez, Perquit> in Perez so udrli v pokrajino Matanzas. Bili so že hudi boji. Dela na polju v tej pokrajini so morala popolnoma prenehati. Več tisoč ljudij je brez dela in zaslužka in se mnogi izmej njih pridružijo vstašem. Vedno bolj se kaže, da so vsa vladna poročila o zmagali na Knbi jako nezanesljiva, kijti vstali menda le napredujejo. Tudi se kaže, da jim nn manjka živeža in streliva, četudi so španjske vojne ladije obkolile otok. Govor poslanca Ivana Nabergoja v seji poslanske zbornice dne 11. decembra. (Konec.) Vredno je pa vender, da še nekaj povem. Nekje so bile pred dve,ni leti razpisane oh unske volitve. Ker pa je bilo večim oddelkom občine voliti jednega zastopnika, je tako prišlo, da so šli nekateri mladi možje v sosedno vas, da bi se na prijateljski način združili za jednega kandidata, ko j' mu so zdržema hoteli dati svoje glasove. Ne treba mi posebno naglašati, d se je ob tej priliki popil j kozarec vina in da so ee družbe zamudile nekol ko pozno v noč. Na povratku k domu zapeli so ti možje narodno pesem proti 11. uri zvečer, iu dospevši v domačo vas zapeli so še jedno pesem nedaleč od stanovanja okrajnega predstojnika, Capo D.stretto, nameščenega po magistratu. Putem so odšli vsak v svojo hišo ne da bi jih bil kdo opozoril, da je že minila policijska ura. Porečete mi: Kaj je na tem, saj r,o ni nič nenavadnega? Popolnoma res, to ni nič nenavadnega, toda dotični možje so bili kaznovani po po h tiski oblasti na 10 do 15 gld., oziroma v zapore od dveb do desetih dnij. Gospo la moja. mislili bodete, da se je to dogodilo kje tam v Turčiji, morda v Armeniji. Ne, gospo la moja, to se je zgodilo v Avstriji, v okolici tržaški, v moji domači obči ni. In kaj so peli pred hišo okrajnega načelnika? Čujte in strmite, gospo la moja, avstrijsko cesarsko pesem: Bog obrani! (Čujte! Čujte!) Ta pesem je zaslužila toli strogo kazen! Kaj pravite k temu gospo la moja? V tekočem letu je neki magistratni policist, takozvani C^povilla, nekega posestnika, sedečega mirno pred svojo hišo, ko ni mogel spati, ker so ga zobje boleli, pozval, naj gre spat. Ko mu je odgovoril posestnik, da k j tacega mu ne more za-ukazati nikdo, udaril je policist tega načelnika rodbine s palico tako močno čez prsi, da isti ni bil sta ji nakrat odreveneli in zopet je stala pred njim, ki ji pripoveduje, da jo ljubi, da jo hoče za ženo. Potem pa ga zopet vidi v družbi nt znane krasne ženske. — »Evo Ti moje lepe ženke, ki me ljubi, ker nisi hotela Ti!M — zdi se ji, da ji porogljivo pripoveduje. In kako blaženo se smehljata — mlada zakonca! Zmučena in potrta vstala je na vse zgodaj, da ne bi več sanjala teh bedastih sanj. Naglo se obleče, umije ter začne prebirati najnovejšo številko „ W.ener Mode"; da bi šla na delo, je še prezgodaj, — vse še spi v hiši. A ko gleda nekaj časi o ie slik«-, uzorce in načrte, uidejo ji misli, sopet drugam, in komaj se zave, že se vidi zopet na vrtu pod jablano, ?a njo pa stoji on ter ji govori z mirnim, jisnim glasim, kakor bi sklepal kupno pogodbo za par volov: „Vi i petindvajset, tisoč goldinarjev, — jaz sedemdeset tisoč. To je prav!" Jezna plane pokonci in zaluči časnik v kot. i Moj Bog, ali res ne more m sliti na ničesar več, kot na tega suhoparneža, na tega predrzneža! i — Kaj ji mari ta domiSljavec I — Menda je mislil, , da se mu bode obesila kar r koli vratu, če ji povš, , da ima nekako beraško grajščinico! — 11 nI „Ljubim i Vas", je dejal; — je-li to mogoče? — Trikrat, Šti- več zdrav od onega časa in je umrl po treh mesecih ob velikih bolečinah. In kaj menite, gospo la moja, kako kazen je dobil zločinec za evoj zločin? Na 20 gld , eventualno na štiri dni zapora je bil obsojen. Slavni magistrat, kojemu je podrejen ta moi, pa ga ie vedno drži v svoji službi, dasi je isti, lahko rečem to, najnevredoiši človek v vsej vasi. Ali ni res, gospoda moja, to so jako razveseljivi odnošaji za nas Slovence ob Adriji! Toda tudi v materijalnom pogleda ee nam dogaja krivica. Mesto tržaško in okolica sestavljata skupno le jedno občino, ki vzprejema v svoje blagajne vse občinske dohodke. Za to jej je tudi dolžnost skrbeti za vse javne potrebe. Kako ee godi to? Za potrebne in nepotrebne stvari v mestu je vedno denarja, ne gleda se na 50 000 ali 60 000 gld., ako se zmisli kateri mestni oče, da kaj predlaga, kar ni neobhodno ali pa je celo popolnoma nepotrebno. Ako pa se kaj zahteva za okolico, ni nikoli denarja, razun za italijanske šole v slovenskih selib, kojim je namen poitalijančevati okolico Zastonj predlagajo in zahtevajo slovenski zastopniki v občinskem svetu zgradbo tu in tam potrebnih potov, vodnjakov, slovenskih šol in drugih potrebnih stvarij. Krivica se godi tudi mestnim učiteljem, zvesto spolnjujočim dolžnosti svojega stanu, ako se nočejo izneveriti svojemu slovenskemu narodu in drže trdno za Avstrijo. Take učitelje kaznuje mestna šolska oblast z odtezanjem pripadajočih jim petletnic. Is kratka: vse je proganjano, kar ne trobi v italijanski rog. Tako se godi Slovencem pod varstvom avstrijske vlade v XIX. stoletju in vzlic temu je najivnih ljudij, ki trdijo, da vlada Slovence protežira ter jim daje koncesij, (čujte! čujte!) Niti v svojih pravicah nismo varovani. Mogoče, da se kdo oglasi in mi bode ugovarjal, da so te moje inkriminacije večinoma lokalne nravi, da za to ne more biti vlad i odgovorna, zlasti v kolikor je tu poštovati avtonomno občinsko upravo, ker po občinskem statutu vlada nima ingerencije. Ne, gospo la moja, to ni tako. Na podlagi mestnega statuta, ne da bi se dotaknila istega, vlada lahko odpravi, ako ho'e, te neznosne razmere, in sicer s tem, da zasnuje za okolico tržaško posebno okrajno glavarstvo, ki naj bi bilo za teritorij politiška oblast prve instancije, da obvaruje nas materijalnoga in narodnega pJopada in v nujno državno korist; ad un buon intenditore bastauo peche parole. Konečno bodi mi dovoljeno še pridodati, da so nase slovenske zahteve tako malenkostne, da more istim brez pomisleka pritrditi visoka vlada in jih izvesti, kajti, kar zahtevamo mi Slovenci in Hrvatje v Istri, je utemeljeno v državnem temeljnem zakonu o narodni jednakopravnosti. Mi zahtevamo, da se nam vsaj nekaj dovoli od onega, kar že imajo Nemci in Italijani v Avstriji. Ako spolni to visoka vlada, zagotoviti jo morem, da ne bode imela na svoji strani le slovenskih in hrvatskih poslancev, ampak tudi ves slovenski in hrvatski narod, ki j■-. vedno stal in bode stal zvesto na strani A vsi rje in nje prevsvišene cesarske hiše. (Pohvala ) In zaključujem s tem, da stavim resolucijski predlog s prošnjo, da ga vzprejrae visoka zbornica in da ga izveds visoka vlada. K-solucija se glasi: „ Visoka c. kr. vlada se poživlja, da za okolico tržaško zasnuje c. kr. okrajno glavarstvo. (Žvahna pohvala.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. decembra. — („V obrambo" ) „Slovenec" nas je v soboto pošteno opsoval. Tako nas je ozmerjal, da rikrat sta spregovorila par stavkov. Saj je jedva mesec dnij doma! Ljubi jo, — ta egoist! O gotovo je prav grd egoist — ta kmet! — L *pa je, izobražena kot deset milj na okoli menda nobena druga, — in on bi jo imel rad za nekako dekoracijo svoje gajbice; — ej, o koliksrih podobnih slučajih je ie čitala v tistih romanih v institutu! Tak prozajik! — „Vi znate dobro kuhati, jaz pa še rajŠe dobro jem, torej Vas vzamem". — Ona, fi ia gospica, pa naj bi se mu na to vrgla V naročje vsa (.rečna, kajne? — One, nikoli ne! — Koliko mož še nosi svet! Če pa ne bo nikogar bolj-šoga, potem pa rajše ostane — stara devica . . • Boga mi, da je moral biti baš ta njen prvi čest 11 ec, — čestilec, o katerem je sanjala že toliko lol ! — Njena dekliška domišljija ga ji je naslikala kot elegantnega, vitkega mladeniča, aristokratiške zunanjosti od nog do temen i, lepega kot Apolo, ponosnega kot Mart in bogatega kot K rez; — a ta? I Zarobljen od pete do vrha! — Kje je vsa tista poezija, katera mora objeti srečno oboževanko, ko ji s tresočim glasom, prihajajočim is hrepenenja gine-čega srca, na kolenih, v prahu pred njo Šepeče čestilec: .Usmili se me, — osreči ms, — sicer mi ni živeti?!" _ (Dalje prih.) imamo dovelj in da si bomo zapomnili. Na prijazno opozorjenje nekaterih meščanov glede uršulinskega samostana nam je odgovoril v — listka, na mesto, kjer se navadno „polimana marela" tiopiri ter beli svoje neslane dovtipe z nemškimi citati. In tndi „Slovenčev" odgovor, naslovljen ,V obrambo", je nekaka polimana marela. Pisan je v tistem domačem t> nn, kakor je navaden v senklavškem farovžu. »Časnikarska zlobnost", „neumnost", .zakotno ba-rabstvo", „rafinovana podlost" itd. itd., s takimi ljubeznjivostmi odgovarja na konkretna vprašanja raznih meščanov, katerih otroci obiskujejo nunsko solo, ki imajo torej uzrokov dovolj želeti, naj bi se razširjena govorica izpodbila. Mi nismo nikdar verjeli, kur se govori, ljndem pa ni zameriti njih lah-kovemoHt, saj vedo, da so se v .starih časih" godile v samostanih kaj čudne in časih prav malo moralne reči. Če dokazuje .Slovenec", da smo še huj$i kakor framaznni, nas to prav nič ne peče in le želimo, da bi mu ne bilo nikdar treba odšteti obljubljenih 1000 gld Sicer pa je malo verjetno, da bi jih hotel odšteti. Svoj čas je namreč obljubil 100 gld. tistemu, kdor dokaže, da so se je-zuitjo kdaj izrekli za načelo .namen posvečuje sredstvo". nStat nominis umbra" je to evidentno dokazil, a na obljubljeni stotak čaka še danes. Kaj čuda, da tudi obljubljeni tisočak nikomur ne impo nira. S cer pa je ravno pri takdi stvareh najlaglje obljubljati nagrado, pri katerih je direkten dokaz skoro nemogoč. Konstatujemo samo, da .Slovenec" ni ugodil dobrohotni prošnji več meščanov, izrečeni v priobčenem „Poslanem". Kar se dostaje naprave dona Moška moramo .Slovencu" povedati, da nas prav nič ni era m, a o njega zavodih nismo nič vedel . Če tega don Boska niti konverzacijki leksikon ne pozna, ni zameriti, da ga ne poznamo mi. Z zadoščenjem pa vzamemo na znanje, da se nabirajo darovi za ustanovitev zavoda za zapuščene Birote in zavržene otroke, želeli bi samo, naj bi se polagali točni ranili Škofijski ordinarijat je dobil mnogo tisočakov za oškodovance po potresu, pa neče položiti računa, ampak sedi na tistih denarjih, kakor da so bili njemu darovani, ne oškodovancem. Z ozirom na to, nam naše nez Hipnosti ni Aeti v zlo — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) imelo bodo 84 redni občni zbor dne 28 decemrra t. I. ob (i. uri zvečer v ordinacijskih prostorih zobo zdravnika g. A. Paichela, Stari trg št. 2, I. nadstropje. — Po zboru vrši se kolegijalni razgovor za volitev v zdravniško zbornico upravičenih zdravnikov, d:i se določijo kandidate in da se doseže j-dnotno postopanje. Radi tega prosijo se gospodje tovariši, da se polnoštevilno udeleže razgovora ali pa da prineso s seboj pooblastilo zadržanega t >variša Volitev v zdravniško zbornico vršila se bode skoro gotovo koj po novem letu. Konečno bode prijateljski sestanek v holelu pri .Sionu". — (Slovensko gledališče ) Pri sobotni pred* etavi smo se seznanili z igro, s katero se je dejanski obogatil naš repertoir, s pravo ljudsko igro, katera so utegne obč nstvu omiliti tako, kakor „Revček Andrejček*. Dejanje je sicer preprosto, pa ven 1 i jako mikavno in celo nekako poetično. Suče se okotu brata*redovnika, ki zdravi ljudi in živali, in zna tudi zavožene zakonske razmere spraviti v \ pravi tir. V igri .Brat Martin* uredi fratar dva ta'ia zakona in se izkaže kot velik dobrotnik ljudij. Humorist je, ki pozna človeške slabosti in človeško srce, dobrega srca in dobrih rok, pa se tudi ne ustraši male zvijače, če se mu zdi koristna za n imen. Brat Martin ne skuša ljudi spraviti na pravo pot samo s popisovanjem peklenskih muk, katere jih čakajo, kakor je dandanes navada, nego porablja sigurnejša sredstva. Mimo brata Martina spoznamo v igri še mnogo drugih zanimivih, iz življenja vzetih značajev, takšnih, kakeršni žive v resnici v malih trgih in od velike ceste oddaljenih mestecih. Vsa igra je pisana s pravim nepopačenim priprost i in humorjem in je polna velekomičnih pri- j zorov in spletk, polna dobrih dovt'pov in mestoma je tudi nekoliko sarkitstičn*. Zlasti krojač in njegova žena sta klasični iiguri, katerima se ni nasmejati. Vrh tega se je v igro vložilo mnogo pevskih točk, kar je seveda pripomoglo k lepemu uspehu, kateri je .Brat Martin" dosegel pri premijeri in ki se bo pri prihodnjih predstavah še povečal, kajti pri prvi predstavi ni bila igra tako točno nastudirana, kakor bi bilo treba, in sicer zategadelj ne, ker se je v naglici morala uprizoriti. Vzlic temu je bila predstava prav dobra. Hrata Martina je igral g. Ineman in sicer z diskietuo komiko, ljubeznivo in prikupno. Ustvaril je preprost značaj, kakor je primeren igri in v nje nastopajočim osebam. Gospč. Slavčeva je jako srečno pogodila značaj svoje uloge ter ga dosledno in lepo izvedla. Zlasti naravna je bila v trenutkih obnavljajoče se ljubezni,ko ji mori srce strah, da bode mož umrl, največje priznanje si je pa pridobila v četrtem dejanju, so se skuša premagovati, da bi mozu prikrila svoja čutila, pa se jej ne posreči. Gosp. Danilo je igral mlinarja Kremena jako dobro, a želeli bi, naj bi ga pri reprizi igral nekoliko iioeje, značaju mlinarjevemu bo to primernejše, g. Danilu pa ne bo delalo ni kakih težkot, saj je priznano dober tudi v jako finih ulogah. Prav toplo moramo tudi pohvaliti gospč. N i g r i n o vo, ki je krčmarico Špslo izvrstno pogodila. Navadno igra gospč. Nigrinova le minjše ulog«, a vsako igra vestno, z veseljem in tako dobro, da jej gre za to najtoplejše priznanje. Največ veselosti sta obujala predstavljalca najhvaležnejših ulog gospč. Polakova in g. Podgrajski. Naglojezo kroja-jačevo soprogo je igrala gospč. Polakova živahno in energično in pripomogla ulogi do n ijpopoljnejše veljave. To je bila resnično t ranka svojega moža, a tudi njo je ukrotil brat Martin. L'rizor, ko se šiloma ukročena Uršk i prvič snide z umetno osokoljenim krojačem je bil tako izboren in se je igral tako izvrtno, d t je bilo veselje, zlasti ker je tndi g. Podgrajski igral krojača tako srečno, da mu je na tem uspehu od srca čestitati. G ispč. Po lakova je vložila v igro pesem iz operete „Herz-bub" in s svojim finim, brilantnim prednašanjem občinstvo kar fascinirala, a tudi g. Podgrajski je s svojim kupletom dosegel lep uspeh. M tnjše ulog^, v k dikor eo bile v rokah starejših igralcev in igralk, so se igrale prav povoljn", začetniki seveda še niso mogli zadostiti vs^m lah t S vam. Vzlic temu pa je bila predstava v celoti jako dobra in se bo „Brat Martin" gotovo še mnogokrat pr dstavljal na našem odru — (Obdarovanje siromašnih šolarjev in š laric z zimsko obleko) se je vršilo včeraj v telovadnici 1. mestne deške š, |. v Poljskih ulicah. Po primernem ogovoru okr. soškega nadzorn ka g. prcf. L^vca sta gospa dr. Tavčarjeva iu d^ž pred j sednik baron Heiu razdelila obleko in jestvenine mej j dečke, gospa Pr*mkova, gib". Kleinova in dr. Klofutar pa mej deklice. OjJarovanib je bilo 211 šolarjev in ' šolar c. Zahvalila sta se za obdarovance šolar Anton fštritof in šolarioa Franica 0.s.orn. Darove je nabral potfben odbor, kateremu stoji na čelu gospod ces. svetnik M unuk in v katerem so gospe Julija H*rtlova, Ivanka Piemkova in dr. Tavčarjeva ter gospodična Iloza Kleioova in Julija Premkova. ] -- — 'Volilna pravica učiteljev.) Minoll teden smo po „Učit. Tov." poročali, da je logaško okrajno glavarstvo pripoznalo stalno namiš-enim učiteljem Volilno pravico. Z druge strani čujemo sedaj, da je okrajno glavarstvo kočevsko lani odbilo l ravno to motivacijo podprto pritožbo nekega stalnega učitelja, kateri je bd izpuščen iz volilnega, imeniki ter mu vrh tega še prepovedalo nadalnjo pritožbo Žeh ti bi bdo, da dež. vladi poskrbi, da se bo vsaj v naši kronovini zakon povsod jedi ako tolar.ril in sicer tako, kakor ga je tolmačdo okr. glavarstvu logaško, kajti to je jedino duhu zakona primerno tolmačenje. — (Dolenjske železnice ) Postaja Straža se bo primerno povečala, ker se množi tovorni promet tako, da je sedania uredba p »staia premajhna. — (Državno podporo) v znesku 2080 gld. je dovolilo poljedelsko unmsterstvo za napravo vodovoda v občini Selce pri Po9tojini. Prvotno je bilo dovolilo 1800 gld. pa ta znesek povečalo, ker se je načrt premenil. — (Šaleška čitalnica v Šoštanju) bo imela dne 29. t m. ob 3 uri poioludne v društvenih pr storili občni zbor z navadnim dnevnim redom. Po občnern zboru bo prosta zabava. — (Živ zgorel) V Ribmbergu je neki kmet mislil, da je njegova bul ■■/en neozdravljiva, Z t časa odsotnosti svoje žene je h--I na pokopal šče, polil svojo obleko s petroljem in jo užgal. Bd je hipoma v ognju in umrl v nekaterih trenotkih. — (Podporno društvo za slovenske v i so košolce na Dunaj i i je mesooa decembra t I. prejelo razna darila od slovenskih radoljubov nt Dunaju in raznih krajev slovenske domovine Darovali so na Dunaju: Vč. g Alojzij Polak, provincijal in župnik vč. gg. oo. minoritov, 3 gld.; g. Jernej Andrejka, c kr. ritmojster pri Nj. Veličanstva arsi-jerski tel. gardi, 5 gld.; M. Zunkovič, c. kr. nad -poročnik in adjutant pešpolka št. 3, 3 gld ; g. Alojzij Karba, c. kr. poštni uradnik, 3 gld.; g. dr. Jož. Kump, odv. kand. 3 gld ; g. Jos. Šavmk, c. kr. poštni uradnik, 1 gld.; vč g dr Fr. S-dej, c in kr. dvomi kapelan in ravnatelj v Avguštineju, 3 pld ; g. J. A. Kiiirnt, posestnik in tovarnar, S gld; g. Jos. Bahovec, uradnik pri avstr. ogerski družbi drž* železnic, 3 gld.; g. dr. Jos. Jeieuec, vzgo^evatelj, 5 gld; Nevesekdo 5 gld g. Jos. Ciperie, c. kr. nadporočnik v ev, itd, 5 gld; dr. Jos. vitez Sa-vinschegg, veleposestnik itd., 3 gld.; gosp dr. Fr. Ploj, tajnik v o. kr. ti nančaem ministerstvu, borznega komisarja I. namestnik, 6 gld ; g. dr. Ant. Primožič, c. kr. profesor, 6 gld.; g. dr. Klement Seshun, dvorni in sodni olvetnik, 7 gld.; g. dr. Fr. Svetič, vzgoje vatel, 3 gld ; g. J P. 8 gld.; g. Jos. Božič, c kr. min. uradnik, nabral v veseli družbi 3 gld. GO. novč ; g. Jos. Šolar, mag. uradnik, poslal mesečni prispevek slovenskih uradnikov v V. okraju dunajskem, 3 gld 50 kr. Dalje so darovali: G. Fr. Pavlin, pot. povzetnik v Ljubljani, 5 gld.; vč. g. Ant. Linjšič, kaplan v Poljčanah 1 gld.; g. dr. Fr. Jurtela, odvetnik, dež. poslanec, itd v S'nuj i pri Olju, 5 gld.; g. France Tomšič, dež. nadiužmer v Pragi, 5 gld. Iskrena hvala bodi vs-^m gori imenovanim požrtovalnim rodoljubom. Odbor prosi uljudno nadaljmh daril. B e d a s I o v e n s k i h v is o-košolcev je letos uprav nepo pišljiva Meseca oktobra je bdo 2 8, novembra 4 4 decembra 4 0 prosilcev. V teh treh mesecih je društvo razdelilo 4 lb* gld. 50 novč. Vsem p r o s i I c« m pa niti vstreči ni moglo. — Darila za to p repo tre* bno društvo je pošiljati vč g. dru Fr Sedajo,, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avguštineju Dunaj 1. Avgustinerstraese 7. * (Ujet ponarejalec denarja ) V soboto smo javili, da sta se pri du tajski pobe ji Eaxtrt|pila nek« žena in nekt moški. Aretovan* sta bda zaradi izdaje pouarejeuega bankovca. Žena js obležala mtva, moški pa se je rešil smrti in izpovedal, da je on tisti ponarejalec, kateri se že kakiti 15 let iš.':e iu za čigar ujetje je razpisana velika nagrada. Ta mož, Krauthof z imenom, je bil svoj č.s p sir, zadnjih dvajset let pa je živel ob ponarejanj i denarja in kreditnih papirjev Ponarejal je zlasti kupone in srrčke ter sl«paril razne banke in menjalnice za velike svote in sicer ne samo na Daoaji, m > tudi v drugih av«tri|skih in nemških mestih Zrna katera se je zastrupila, je bila njeg »v t mati, ulova nekega asekoranoneg i uradnika. V Krauthi f »vem stanovanju je pol cija našla vse naj razno Vratne jše priprave zi ponarejanje bmkovcev in kreditnih papirjev ter celo omaro polno različnih ftlsdi tatov. Krauthuf va mati je imela vedno strup pri sebi, da si konča življenj \ ko bi bila aasačeha. Darila i Družbi b/. Cirila in Metoda darovali so v ime oproščenja novoletu h in drugih voštVl odbor-nictm Že n t j a k o b s k o - T r n o v s k e ženske po-družn c-»: Deset kron: G. Lonček Alojzij, trgovec; po Sest kron: Gospa Grtunnik M inja, post's'nica, G Kalan Andrej, stolni vikanj: pel kron: Gospi Resmanova Pavlinka z geslom: „D«j Bog mdeuu narodu vendar jedenkrat lepše praznike in vese-lejše novo leto!"; po štiri krone: Og Brk, st. kapelan, gospa l)rč Ana, zdravnikova soproga, gg. Fus Ivan, stolni dekan, J. Luta, gdčua. K adi veo Antonija; do dve kroni: gospa Btboveo F.r*nja, B bč Ana, B »zja Ivana, 0 k Mar ji, Gaber Terezij*, Jebačin JellOa (na mesto venca p k ijni pr jatelpci Antoniji Perko) Jsrančič Alozji, Košičuk J mpina, gdčna. Lekan Minka, gg Mrak, N kd >, p-z. dr Fr. Papež, Počivalnik, Dragutin in Josipma, dr. Svetina Ivan, darabon Mavrilij, gospa Zalaaoik M trija, gosp. Zamejec Andrej, gosp i Z'atnar Ivanka (krčmarici), gosp. dr. Žitnik Ignacij; go »pa Bergant Ana (1 k. 20 vin.); po jedno krono: G;spi Au r Katarina, Bahovec Frančiška, Belar M »rija, Unski Marija, gčna. Dovgan Minka, Goršič Fran a, gospa Podrekar Marija, gčna. Primožič Ivanka, Primožič* Minka, Zx-bukovec Minka. II. zbirka 94 kron 20 vinan^v. S I. zbirko 05 kron skupaj 159 kio i 20 vmujv Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Viljem Polak, inžener v Tržnu, G0 kron kui božično darilo. Živio rodoljubni darovalcec in njega nasledniki! Sizojavlc©. Maribor 23. decembra. Zbrani deželni poslanci so jednoglasno sklenili, da pri sedanjih razmerah ni mogoče vrniti se v deželni zbor. Dunaj 23. decembra. Mmisterski predsednik grof Badeni je danes naznanil v gospodski zbornici, ko je bil rešen dnevni red, da se zborovanje državnega zbora odloži. Praga 23. decembra. Govori se, da grof Thun odst >pi po dovršenem zasedanju deželnega zbora. Prevzel bode kako diplomatično ali dvorno mtsto. Budimpešta 23. decembra. Pri Serethu skočil je osebni vlak s tiru. Več oseb je bilo lahko poškodovanih. Carigrad 23. decembra. Mej Turki in Armenci pri Ze tunu je bil hud boj in je bilo na obeh straneh mnogo ubitih iu ranjenih. Armenci so bili 15 000, Turki pa 10 000 mož močni. Poslano/) Podpisanec »e pojavljam od poste. Vtrok bodem avojecasno si. občinstvu razodel. S, oltovani gospod Fran L »uric, posestnik na Ri-keku in na Ponikvah in veletržec s lesom v Trsta, uporabit je v tvoji dobrodušnosti to priliko in zahteval potom c. kr. postne direkcij« od mene oni denar, kateri je isdal od leta 1892 do sedaj pismonosam (bc!) za donesete brzojavke, dasi so notabene on in dragi rakovski trgovci sami to navado npeljali in jaz do Bedaj o nje obstanka niti pojma imi 1 nisem. Svota zahtevanega denarja znašala je 34 gld. 10 kr., katere sem jaz potom direkcije zgoraj omenjenemu spoštovanemu gospodu Franu Lauricu nemudoma poslal. Dal Bog, da mu mnogo zaleiejo oni goldinarji, ki jih je daroval pismonosam in si jih res kot pravi kavalir s pomočjo direkcije od mene nazaj priboril. Omenjeni gospod se jo pa pri vsem tem vedel jako šarmantno, to se mu ne more odrekati, kajti od onih goldinarjev ni zahtev«! niti jednega novčića obrestij skozi vsa 1 iri leta! Za to dobrodušnost bodi gospodu Laurifiu, večkratnemu posestniku in lesnemu trgovcu, tem potom izrečena najtoplejša zahvala od vseh nekdanjih pisraonoa, ki bivajo sedaj na Rakeku, posebno pa od mtne Ce je pa morda omenjeni spoštovani gospod Laurič katerikrat ob novem letu pismonosam ali komu drugemu iz moje h se kaj podaril, prosim ga nujno, naj tudi to omenjenim potom prej ko mogoče nazaj zahteva, ker bom la ie malo časa c kr. poltar in bode moral potem oni gospod, kakor mu znano, aodnijskim potom od mene uaz j zahtevati mojim l|udeu darovane nuvce. Rakek, dne 22. grudna 1895. Se"be 3a.ilca.r. (166?) c. kr. pelt r. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakun. IjOtrrkJiiv srečke 21. decembra. V Lincu: 1, 9, 45, 75, 55. V Trstu: 59, 50, 43, 20, 77. Meteorologi čno poročilo. e -o B 1 Caa opa-covanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 arah 21. 22. ■ H. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 726 » 729 7 7311 + 18 C 4-1'3'C 4-8 8«C brezvetr. si. j zub. si. ssvzhod megla megla oblačno . 2-6 n 23. « 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 731 6 7i9 2 788 8 -f-1 8°C 4-1 2°C 4-1-3H' brezvetr. brezvetr. sr. svzh. megla megla del. jasno 00 Srednja temperatura soboto in nedelje 4-P6* >n +21", o/.iromn za '.l-H* in 4'3* nad uorraalom._ JD\xn^3is:a "borza dno 23 decembra 1895. Skupni državni dolg v notah..... 99 gld. — kr. Skupni driavnl dolg v srebrn .... 99 , 20 , Avstrijska zlaia renta....... 120 , 35 „ Avstrijska kronska renta 4° „..... 99 , 20 , Ogerska zla'a renta 1 '.'„....... 12) „ 70 , Ogerska kronska renta 4 /...... 97 „ 20 . Avstro-ogemke bančne delnice .... 97M , — „ Kreditne delnice......... 346 , 50 , London vista........... 121 , 25 , NemAki drž. bankovci za 100 mark . . 5U „ 27'/t . 20 mark............ 11 ,85 . 20 frankov........... 9 „ «0 „ Italijanski bankovci........ 44 „ — , C kr. cekini_. . _5 . 75 2 leti garancije! Ki niuiit iz nikla....... «1*1. A H!i , Brebr. "06lxo00 »l*1 r. . . . „ 7.1» r „ „ z .i dame . . „ H 5M Spiralna BreqQe, 15 katnn. ... » IS.20 h 16 k. I. ('hatou «>st»m ,0laahi'itte4 fl 17.**f» .Ooldiu" Itcm. « .'i pokrovi ... „ o.rtO - „ garantirano trajna . n 0.9(1 Hud Ika, na sidro idoča. sveteča. „ l.»V7 Kegulateur, l dan idoč, /. bitjem „ O.SO „ 10 dni idoč, z bitjem „ H.'Ili Ilustr etnike o urah, < erižiculi, budilkah, regula-tcinjilt, zlatem in srebrnem blagu do ntijfinejse vrste razpošiljam gratis in franl o. Neugajajoče blago bp zamenja nl( so povrne detv r. Evg. Kareckcr, tovarna za ure. Bregenz. Vorarlberg. (1625—7i Lepo posestvo (vrtovi, gozdna parcela, iivratno zidana poslopja) na »huliti more se knpiti ca 43000 g-1 d, v gotovini. (1651—1) Vač se izve is prijaznosti pri gosp. Karala Kdfni-a v Ljubljani, Križevniftkt ulice It. 9. Pozor! Pripravna Pozor! božična in novoletna darila. Največja zaloga in najcenejša prodaja kravat, srajc, ovratnikov, zapestnic (manšet), predpasnikov, modercev, normalnega perila itd. Igu. Žargi. (1656—1) Izvod iz voznega reda —eajMU nrfaajalal la nx, oaabal Tlak v TrbU, Fontabal, DaUaa O* larva, Franaaaaraaia, Ufottno, Dunaj, aaa Balatkal t Sala ograd, UanaJ -'» ■■ar.Haa. m 1» mri SS mUn. pmpottutm* nataoi Tlak t Hoto aiarlo, Koaavii. '.h ti mri MQ m4h. mtpmtmŠmi oaabal Tlak t Irbia, Poutabal, Boljak, 'VIuim, LJahno, BaUlhal, DanaJ. Or 4 mri aiajuhia«« oaabal *laft t TrbU, HaUak, OaloTaa, Ljubno, Ća« flalatkal t Soloofra^, L*ad - Oaatala, ZaU na Jaaara . Ina-umi, fif»d*aa, Onrlh, dtniTO, Pari«, Ht*tt, Um. Onand«n , Iaekl, BoJo-J«»loo, Pisanj, Marijina rui, Heb, PVanoo.o Tara. KarloTa Taca' Prairo. Upako, PsnaJ Tla Amiuilu US f. mri a9 mMm. rSajiSP ■•aaol Tlak t KoootI«, Noto raatt« Km na «affm ob nodaljah ta praaalklh ob 5. uri )M ml«al poaoluda« oaabal vlak • L.e«oa Bled. Prihod v LJabljaBO tjnt. kol) i» a. mri SS ajarai. tjmtrmj eaaibni Tlak a Dunaja Tla Amatattan, Up-■koca Prag«, Pranaorlh nrot, Karlorih raror, Hebt, Marijinih Taror, PUaJa, BudojoTla, Solaoarada, Unca, 8Uyra, Oaiandaaa, lachla, Ana-taaa, Uabma. Oalovoa. Baljaka, Pranaantraota, TrbUa e» S. mri 19 mrtrn. *)***roJ aiaaanl Tlak la KoootJb. MoTaga aaooia. Oa 11. mri M mUm. 4Utpm*mtH%4 ošabni Tlak a Ousaja tU Ajnatottaaj, laaakoga Praga, Pranoorlh f»rot, Karlovih Taro*, Haba, Mafij laik TftTOT, Planja, Badajarle, Solnograda, Uaoa, Btarra, Parlaa, Oanrra, Ouriha, Broganea, Inocnorta, Zalla oa Joaara, Iiand-OaataUia, UJabna, Oalovaa, Pod U hI a, Trblaa oa g. m*-4 AS mtm. mmftmšmm matanl Ttak la KooaTja, KoTaga OS 4. mri *3 mUm. i^ohaHm« nsabni vlak a Dunaja, Ldnbaa, Salothala, B« I laka, OaloTea, PranaaniraaU, Pontabla, Trblia OS S. mri »S •»♦<» mMtm maaanl Tlak U KooaTja, lfOTaga Mas««. Ob •. mri d aatM rrr+Hr otabnl Tlak • Ptinaja prako Aaaatattana la tdeaaaga. Beljaka, Oalovea, Pontabla, Trblaa. Odhod lav LJubljana (dr-v kol > 'M t. mri SO aa««« ^miraj t Kamnik. . ». , OS . popo** . a. . ao Prihod t laJabLjaao (drt kol.). oa n. mri aa m»tm. mjmtr^j U Kamnika , tt. , 13 , aUrftttaaaVaa . S P«7 ar«*Aaa- (5— f! IS 11 d a N *-1 «1 0 a I Trgovski pomočnik siBoicn slovenskega in italijanskega jezika, ki je ia 6 let posloval kot trgov f ki pomočnik v Trstu, trli v/aloc«ltl ▼ Itak« prodajalni«« Joalvlss v L|al»IJgaal. (1653—1) !! Lepo in koristno darilo !! trajne vrednosti . Slovenskim gospodinjam in hčeram so ravnokar izšle knjižice: I. .aHroJiil vzorci" » perllna oblačil«. Navod o prikroji vanji ženskega, možkega in otroikega perila. Z mnogimi podobami. Gena 1 gld. 80 kr. II. *,Krojni vjRorel" ia otroška oblačila. Navod o prikrojevsnji obi Cil sa «ie£ke in deklice v staronti od 1 —1"2 leta. Z mnogimi podobami. Cena 1 gld 60 kr. — Po posti 10 kr. ve«. Naslov sa narocbo: (1629-3} J\I. KuilC ^r Klafilabl jfa,ni. Kranjska vinarna v IJubijani Hlouovo 11 llo«3 5U priporoča aa boiidno praaziilko prav dobra vina; in sicer sadavfiana: Prlmorako, rumeno.......liter po 34 kr. Tirolsko, rumeno ali rti doc e . . * . ,, „ 90 „ Dolenjsko, rnmeno........«, „ 40 ,t Prosekar, prav sladak.......„ „ 40 „ Zelenika, bela, fina........„ „ tO „ Toraaoo, cm, fin.........„ ,, tO htaraalao, rujav, na raocneji..... »♦ to Po pol hektolitra la vlijo aH aosadavAoao, to Jo aunaj mosta, mnog-o ooaojo. Na \eč«trsa«ku željo ratponiljsni v ■lanovaaie, ao žel^isict ali po pasti viaa po jedsakih reash tndi v Jako pripravnih ia ka oblin« laS«>«euJe. (1647—2> Viljem Engelsmann »t. Wien, I., rranz-Jottfa-Qual Nr. 11. UatanoTlJono 1. 1070. Najboljša in najcenejša sa s««|iode In Et flccMae. Kot novost priporočam: Obliko ,,Waldmelster". Mehak klobuk za gospode, izborna kvaliteta.▼ vseh barvah. Imam vedno veliko saloajo in razpošiljam lo dobro blago broa vsako hibo. 16 4-1) Vsako naročilo bb takoj lavril ■ prvo polto. \a dshslo. Vsak dan dohajajo novosti. Icroi. Razpofiiljatev ■ Proti povzetju ali oddaji tukajšnjih referenc. # *> «> oooooooo ♦ ee a ♦ o o o oooooo ♦ o ooo ao j ^Želodčne kapljice.^ Te kapljice so zelo pro-speAii« (provarocujejo sla it do jela, razstvarjajo sli/, Bi> pomirljive in oIsjAujnce, netavljajo kr£ in krepesjo ftelodec ; rabijo pri napenjanji in sapeoenoatl, preobloienem telodol ■ Jedili in pijačami i. t. d. Steklenloa b rabllnlm navddom volja 20 kr., tuoat 2 grld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Pripon>6a jih l m*W Tal-H ------- O : Lekarna Trnk6czy | t zraven rotovža v Ljubljani, ciotio | o PoSilJaJo se voak dan po pošti proti povzetji, j ataooooooaooooooooooooooooooooooooooo "i^J. X J. JL i. J. .1. X 4. A 4, X X X X X X X X X X 1 X X ... £epa božična in novoletna darila kasete (pisemskipapir), spominske kn/i%icet albume, jaslice, razne pisalne oprane i niti d zalof/f i n pripovotin cflnion Zagorjati^ knjigarna v LJubljani, no, Kongresnem trgu, (1643—2) i* „Slovenske Matice** hiši. v t t t V V -i- t r f 7 V* " t f 11" V V V * 7 t'-n T7* zalcž"bi Antona Zagorjan-a knjigarja v Ljubljani (16U—2) ho izšli iu se prodajajo lični slovenski koledarji leto 1890e Skladni koledar...... po 60 kr. Stenski notični koledar. . . »25 „ Dijaški koledar...... n 60 „ Žepni koledar....... n 20 „ S pošto vsak koledar po 5 kr. več. Izdajatelj \a odgovorui urectuik. Jo«.. Nolii Livutruna in tiek „Narodne Tiekanm". B9.3:-B