štev. 310
TRST. v soboto 6. novembra 1909.
Tečaj XXXIV
3BRH32
wasm
•mma
---IZHAJA V3ASI DAM
at osMJati Sat prszsfclh HI-,ot pMttfsJJfcJli M 9. zfvtn^
T—ftav. M prodajaj« p« a nv6. (S Kol) v a»ogM A^akarnak ▼ Trata fca okolici Gorici, Kranj«, SS. Petra, Sečaai, N&brežini, St. Luciji, Tolmin«, Ajdev-.ft&rf, Dor»fc«rgro itd. Zastaral« št«t. po S nrt. (tO itot). 2.«LAtl SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T Krokeeti 1 mai. CENE : Trgovinske ia obrtna oglasa po S st. «Ma,
zak-rala, poaianice, oglasa donarnik larodor 3U* at. smr. Za oglase ▼ teksta lista do 5 Trst 20 K, n iiifa^na mta K S. Mali oglasi po S atot. beaeds
pa 40 aioi. Oglase »pršema Inseratai oddelek npraTe ^Abm— Pladnje ae lakljažno le opravi
Prlmtrtko«
HABOČNINA ZNAŠA
n k&o i4 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n•»
kras dopoalane naročnine, se nprava na oaira. irimniiln aa a*a«l}«k* letanj« „KT>nTOSTI" ataa«:
■ I Mm X s-ao, lata 2 IO m ' ▼al dopisi saj as po&ljajo na uredništvo lista. Nefrsn kavama pisma sa as sprejemaj* ia rakopial aa aa vrača]* Baročaine, oglase in reklamacije js pošiljati na opravo lista.
UREDNIŠTVO t eiloa Glorgle Sala« IS (Naroda« dan) IsdajateU is odgovorniorednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kssaorcg Kata „Edinost". - Natisnila tiskarna konsore$s
iku .Edinost- ▼ Trato, al. Giorgie Galatti št. 18. fsitss braaMsIbd rabis It 841 652, TELEFON K H 57.
BKZOJAVNE VESTI.
Tnriki izletniki v Pragi in Plana.
PRAGA 5, Date* cpolndne, predno so turški gostje odpotovali ▼ Liberce, je vršil t mestni hiši slovesen vaprejem. Zupan df. Greš je pozdravio goste, nakar te mu je sa-hvalil Tecfik bei.
PLZN 5. Ob 10.15 dopolnd-e je dospejo semkaj 24 turških čartaikov. Spremljalo jih je nekoliki avstro ogrskih častnikov. Goste sta pozdravila župan in predsednik trgovske zbornice. S krlod ora to »e gostje s posebnim vlakom odpfl;ftli na st;e'jiš5e, pripada'oče Škodoii iivem', k er se je poskusilo nekoliko topov. Po obedu so se gostje cdpeljali ▼ livarno. kjer so ai ogledali posamične oddelke. Ob 4.30 so se čaitaiki cdpeljali v Line, Tatvina v trentinski banki.
TBENT 4. Sinoči je neki menih tukajšnjega mineritskrga ramoatana obvestil banko Cooperstivo, da mu je nekdo pod pečatom sporedna tajnosti izročil 370.000 K, ki so bili pred 2 mescema vkradeni v banki, in da ga j* pooblastil, raj vrne denar. Banka je d<nar vsprejela.
Z bojišča v Severni Afriki.
PARIZ 5. Kakor poročajo listom iz Orano, je vsled nepreneh'jirib silnih oalrcv mnogo fpanakih vojakov ▼ rfskem c zemlju obelelo za grižo, legariem ia močvirno mrzlico, — Iz posamičnih sctorišS prihaia v bolnišnice bs}e vtsk dan okolu 220 bol-nikor.	_
D a naj 5. Za časa rd 24 do 30 okt. 1909 so uvozili v Ogrsko 208 462.000 kvmtalov pšenice,
Sarajevo 5 Neki kmet je predvčerajšnjem z nožem zabodel vod-o okrajne ekspoziture v Grahovem. Tarttgio, ki je včeraj umr*. S orilca to zaprli. Zdi se, da je kmst izviiii zlečin iz maščevatja.
OGRSKA.
BUDIMPEŠTA 5. V nedeljo ob 7. uri zvečer «e bo vi sil na čaat trgovinskemu ministru Košutu banket, ca kateri pride tuii naučni minister gref Apporji. Pri tem banketu *e gre b žkone za maiiifestacijo za Košuta ia prGti Jasthu, ki bo ob isti uri pred svojimi zborovslci poročal ▼ Make.
BUDIMPEŠTA 5. (Ogr. biro). Danes poooludoe ae je vršil ministerski avet, o katerem se poluuredno poroča, da je posvetovanje trajalo od 4 do 7. u-e in da so bili ravzeči vti čleri vlade. Do odločitve ni prišle. Ministerski predsedcik se poda v kratkem na Dunai.
Po ministerskem s?etu je več novinarjev staviio trgovinskemu ministru Košutu raz ična vprp.Ssn a, r ak&r je ta izjavil, da ni še prišlo do spvtaiuma, ker obstojajo še vedno težko če.	____
SRBIJA.
Zarota srbskih škofov v prilog princa Gjorgje,
BELIGRAD 5. N^kaj dni sem ae širijo ▼ Balegradn ve*ti o zaroti stb-kih škrfov v prilog z^petnfga prcgisšenja princa G;org:e piestolr naslednikom.
Zadeva je altdača : Niški *kcf Niksnor, ki ai nikak poseben prijatelj novtga režima, •;*s ohveitii v nekem puma svoje prijatelje, da mu 3e Bog v spanju naročil, delovati za
z?petno uzpoatavo n»ra>n»g^ preatoionasled stv*. D^Ije mu se je »an a,o. d« je nastala v B sle m gradu revolucija, ki je končala s proglašenjem princa G'orgie kraliem.
Oim je vlada to doznala, je uvedla preiskavo. ki konča bržkone s tem, da se pošlje ikcfr* Niksnorja v pokoi.
Te dni ie imela srbska škofijska sinoda svoje seje. Č m je vlada doznala o zaroti, je naročila sinodi, da se ne sme raziti. Govori se, da je v zaroto zapleten tudi metropolit Dimitrija, a da ni proti njemu nikakih doka-zov, dečim je p?oti ikofu Nikanorju toliko dokazor, da s** tržko opere. V zadnii seji pa je zskb'cal škof N.kanor metropolitu Dimitriju: „Ne poj dem samo jazt tudi ti, Dimitriio poj-de 5 z menoj.
„Zrono", ki je prineslo to poročilo, je bilo takoj zaplenjeno.
liti list poroča, da sta odpotovala ministra notranjih zader in pravosodja v Niš ter da ee namerava zapreti vse oce, ki so vpleteni v zaroto.
liti Iht zahteva, da se ima dotična cerkvene dostojanstvenike itrcgo kaznovati. S svojo brezbrižnostjo je vlada pripravila tako dsleč, da d&nei nismo več gotovi, kdo bo naslednje iotro kralj. V Srbiji je danet življenje mneg h ljudi v nevarnosti. Treba postaviti vse one, ki mililo na prevrat, pred sodnij?. Dalje pravi „Zvono" da so bili pri-acbljeni za duhovski komplot tudi nekateri častniki niške garmzije, ter da princ Gjorgje ni bil v ni kaki zvezi z zarotniki.
Cela preiskava se vodi z največjo tajnostjo.	_
odkloniti neko interpelacijo h členu 96 oaiov-nih zakonov.
Na podlagi neke pred kratkim objavljene carske naredbe ima samo car neposredno odločevalno pravo v vseh vprašanjih, ki zadevajo organizacijo vojske in mornarice. Odsek je odklonil interpelacijo z razloga, da carike aaredbe ne spadajo v kcmpet?ccj dume, mar več da spadaio v kompetenco dume le deja-rja, ki se opirajo na naredbo vlada, a za tako naredbo se tu ca gre.
Proti mmm i MU
PODLISTEK
Zlata Praga.
Pre^farval na L družinskem večera „ ditalnice" g. dr. E g o n Stara.
Slov.
Kraljevski grad Hradčin.
lepši in eoa največjih ia najbogatejših dvoran v Evropi je Španska dvoraoa s svojim umetniškim atropem. Dolga je 48 metrov, šireka 24 m. in visoka 13 m. Zvečer g3ti tu 26 0 0 876Č! Ia vae t3 bogatstvo je opaščuno I Posledaji krjnani češki kralj Ferdinand Dobroti ji vi je bil po»l-:daji krrJjsri prebivalec tfga grada. Ol teh dob oživljajo grad in ta lepe dforaoe ie krdtko, in redko, prav redko.
In vetdar 2ss!u5u;e ta kraljavska rezidenca ce s*mo a svoja historijo, temveč tudi po s»eji lepi legi in lepi notracjotfc, da bi bi'a kraljevskim aediiem. Toda pusto je ta, tiho in mirne; grad spi davne kra!;erske san.e o kn^ginji Libuši m roda Pfaitjilov, o hrabrih busitffcb vojš^akib in njihovih slav-Lih vej s ko vc dj»b J»nu Ž žki, Prekopu velikemu in malemu, o srtčni vi. dobi Luksenburiacov, o Jfi Ped bred, o pre;finih habsburških vladarjih. — Kdo ve dt-li se še kedoj probudi iz
a
KOD AN J 5. Včerai je bila po nalrga in na račun grškega kralja Jurja kupljena za d*a milijona kron graščina Sollerod pri Elam-penborgu.
ATENE 5. Popolnoma neosnovana je gororics, rez irjena v inozemstvu, češ, da se je grška kraljeva ;odbina podata na neko angleško vojno Iadijo, usidrano v Pireju.
Ruska doma.
Trst, dce 5. nov.
Iz Petrograda nam je došla brzojavka, katero priobču Smo zdolaj, da je duma odklonila neko interpeUcijo. ki se tiče oake bram-beno tih zadevajoče carske naredbe. Onenjena lakonična brzojavka nam kaže, da bo morala Rasija še dolgi, do'go čakati, predno dočaka pravo konstitucijo. Duma nima nikako pravo, ie stikati v vprašanja organizacije vojske in vojne mornarice. To se pravi, ravno v najvažnejših stvareh ima duma, ruski parlament zavezan jezik. Kaj je privedlo do Liao-?argt, Mukdena in Čnš<me ? Kaj druzega ko *labo gospodarstvo, brez vsake kontrole 1 In to slabo gospodarstvo se hoče Še nadalje ohraniti, vojska in vojna mornarica ima ostati še nt dalje domena raznih velikih knezov in njih favoritov.
S: danji mcgotci v Rusiji tirajo državo naravnost v pcgubc. — Vsak vladarjev čio ustavne države mora podpisati odgovorni minister, ker brez tega ni nikakega ustavnega življenja, brez ustavnega živl-eni« ne napredka, brez napredka ne alobode in blagostanja. — Doli sledeča brzojavka nam govori jfc»eo govor, da v Ra»i;i de ne s nimajo ne eno, ne drugo.
PETROGRAD 6. Odsek dume je sklenil
svojih sani, kd; ve ds-li bo ša keiaj služil novi s'av: češke krone?!
Na dvorišči vzbuja našo pozornost umetniški kip sv. Jorija. Ta kip spada brez prigovora k znamenitim in morda najlepšim umetniškim delom kiparske nmetnosti srednjega vaka. Ta kip ie bil napravljen na povelje Karla 17. v 14. stoletju. Na vspenj^jo-čem se konju proboda vitez sv. Jurij zmaja s svojo sulico. Soseboo mojstersko je izvedena jezdtčeva glava, ter je tsdi vsa bojna opravi izredno nataočna in veins.
Hran Sv. Vita.
Korak dalje in — pnili smo do najvišje točke Zlate Prage, do impozantne ga doma sv. Vita, kamor se od d:ba sv. Vaclava stekajo vse vroče želje vsecaga varnega C aha. Ime sv. Vit ima svoj izvor od poganskega boga 9van?ivida! Sr. Vaclav, patron češke zamlje, je bi', ki jo koncem 10. s tole ta postavil na tem mestu romansko cerkev, ii katere je potem nastala rtmanska bazilika.
Karol IV pa je tudi tu položil temeljni kamen sedanji veličastni stavbi po načrtih s'a»cega stavbenika Matije a Arraaa, in po njem Petra Parit ia. Husitske vojne so ustavile cadaljno zidanje cerkve. Nedostavljeni dom je veliko trpel po različnih vojnah, so-sebno pa po obleganju Prage po Prnrh.
Od sredice 19. Stoletja so ga »opet vnovič začeli zidati in popravljati in čas ai več
Govor drž. posl. dra. O. Rybara na protestnem shodu dne 30. oktobra 1909.
(Dalje.)
Železniško ministerstvo v družbi s „Sud-marko" in „Allg. dsutschen Schulvereinom".
Komaj se je osnovala v Girici orts-gruppa, že je bilo železniško ministerstvo tu, da podari podporo 2000 K — to je tiito ministerstvo, ki nima sicer nikoli denarja za svoje ljudi;. Tu vidimo našo vlado v lepi družbi: v družbi s proslulo, agresivno, proti Slovanom na* perjeno družbo S ii d m a r k, ki drzno roko sega po slovanski zemlji in lasti. Siiimsrk je namreč tudi podarila 4000 K za tisto nemško Solo v Goricu Ali najboij značilno je, da je naša vlada tu v lepi družbi z društvom „Allg. deutscher Schulverein", ki ima svoje središča v — Be-rolinu. To so torej tisti trije mogočni faktorji, ki v najlepši slogi podpirajo in propagirajo delovanje prosiulega železniškega uradnika Wiescrja v Gorici.
Ali resnici na ljubo morsm povedati, da je že preskrbljeno, da železniško ministerstvo ne bo dolgo siljeno plačevati tega priipevka, V državnem proračunu ie že pjed-vidjeno, da ona nemška šola preide t državno O9krbol! To je karakteristično za duh ▼ naših vladab, ako še posebno pomislimo, kako maio vspeha ima naša nad Četrtstcletoa borba za slovemko Šolo v Trstu za tisoče slovenskih otrok. Potem se ne bomo več čudili, da je toliko uradnikov, ki delujejo v temu duhu, da uživajo proteksijo ia — aranžirajo ter da sa preti našincem tako po stope.
Invazija Nemcev.
Oglejmo si nekoliko železniško zvezo Jeienice-Trst. Načelniki teh postaj so razun dveh sami Nemci. Na glavni pos^ii v Trstu in v svobedni luki sta načelnika Nemca. Poslednji je n. pr. že 18 let v Trstu in vendar komaj lomi par besed laščine, dočim o kaki sloveniki besedi niti govora ni. Ia takov človek naj opravlia službo v zadovoljstvo itrank 1 Na takih maitih bi morali biti tudi jezikovno popolnoma vsposobljeni ljudje.
Na ravnateljstvu gospodujejo — kakor sem ie izvajal — sami nemški uradniki, a povodom imenovanj jih kličejo celo z drugih direkcij. Posledica temu je, da nčši uradniki zaostajajo' in ia ne trorejo nikoli povspeti na viin mesta. Ali so morda naši uradniki slabe i, a.i ne opravljajo vestno svoje službe ? O ne! CMo jako ztdavoljni so z njihovim službovanjem ; nič nimajo proti njim. Toda v kvalifikacijski m tabelah ni ni6 o tej zadovoljne b ti, ko gre za avanzma.
daleko, ko bo to znilužno delo dovršeno. Zunanjost doma sv. Vitskeg* vabi nas s svojo majestetičio veličastnostjo, s svojo krasoto in raznovrstnostjo svojih delov. Je to peč jedna najkrasuejiih stavb v gotikem sloga ter se odlikuje soiebno po Uhai aristokratični formi in bogato ornameotiko svoje stavbene sestave. Spredaj sta dva vicka stolpa, v sredini pa široki stolp, postavljen do sredine v gotskem sloga, med tem ko je ostali dal s svojo streho dc pola jen v slogu pozne reaesance. Veliko okno na juini strani nosi veliko kamenito krono, na mestu, kjer se v notranjosti hranijo kronski zakladi čeških kraljev.
Glavni sltar je mojstersko delo umetnikov Kramerja in Nockerja. Begate slikarije na oknih poviftojejo globoki majestetični vtis. Visoki, skoraj ned giedoi oboki čuli so slavne prisega čitkih kral ev, videli kronanje kraljev m gospodarjev češke zemlje, slišalijoavdu-Šene Uice številne množine: „Glejte, naš kralj 1"
Ferdinand Dobrotljivi je bil poslednji kronani kralj čel ki. — O) strani ]e grob sv. Jaca, ugotovljen iz 3700 tisoč liber srebra.
Ob strani se nahaja mnogo zgedovinsko jako zaoimih kapelic, v sredini pa kraljevski mavzolej mnogih čeških kraljev, ustanovljen od Karla IV« Na mavzoleja sta kipa Ferdinanda I. ia njegove iene Ane, Mamini liana
Mržnja proti slovenskemu jeziku.
Ti nemški uradniki pa nam Škodnih o tudi v narodnem obziru. Svojim sloven>k is podrejencem narav ost prepovedujejo govorici v slovenskem materioem jeziku. Tako n. pr. v Gorici in Rocolu. Da, celo v Podgorju, trdih tleh istrskega K<*asa, kjer ga ni gotovega nijednega Nemca, sa je zgodilo nekaj tacega nezaslišanega. Vodja postaje je neki Tirolec, ki je prišel v naSe kraje kakor ori-rost delavec. To je sicer lepo in bvslevredoc, ako se tudi navaden delavec zna s pridnost o povspeti više. Ali pri tem ra?nr* on ae bi imel pozabljati, kako grenak je krab pripro-stega delavca, kako težko je Djegovo delo ! Pred vsem pa bi moral spoštovati ljudstvo domače in njegov jezik. A ped tem človekem, nekdaj priprostim delavcem, ne more prem-šatinikdo. Ca se ne met m, je že tri siromašne delavc* brezobzirno spravil ob krub.
Še en kričeč slučaj pristranosti.
Ta slučaj protekcionizma in pristrancs'i od strani ravnateljstva ie je dogodil na neki postaji blizu Gorice. Tam je bil nameičea neki slovenski uradnik, obdarjen 6 ali 7 ofcro-čiči. Bil je zadovoljen tam, ker je mogel laglje živeti s toliko družino in šolati otroke. Ali prišel je neki Nemec imenom M&jer, ki si je ziželel tega meita. Da-si je imel le enega otroka ia torej ni zaslužil toliko obzirnosti, se mu je moral Slovene« umakniti na slabše meato. Riđi izgovora ravnateljstvo seveda ni nikoli v zadregi. Vedno zahtevajo to — službeni oziri. Ča pa Slovenec česa prosi, ima ra?-nateljstvo vedno gluha uše:a.
Tudi ped
beljaskn direkcijo je bito poprej precejšnje število Slovence?, Ali čim je bila otvorjena proga Trst-Jesenice, so slovenske uradnike iz beljaška direkcite premestili v Trst. Od 1000 klm železnic, bi jih ima beljaška direkcija v svojem področju, jih teče 345 kilometrov po slovenskih teh. A na vseh teh črtah je še 5 ali 6 e'o venskih uradnikov. Na prošaje sio?easkih &spi-rantov odgovarjajo, da ne potrebujejo. K ve-čemu da vaprejemajo kakega aspiraota iz Koroikega, ki je morda rodom Slovenec, ali sicer notoričen nemška (ar. Kako naj taks ljudje občujejo so slovenskimi strankami ? Kdor ne zna jezica ljudstva, ne more obče-vati z ljuditvom. Ia vrhu tega vlada še mržnja proti naši narodnosti in jeziku. Kakovi nemški zagriženci so uradniki pod be-ljaško direkcijo, priča kričeči slučaj, ki se je dogodil na postaji v Trbiža nekemu slovenskemu državnemu poslanca. Niti voznega listka mu niso hoteli dati na
slovensko zahtevo 1! 1	(Pride Se.)
—^—i w
Čehi napovedujejo skrajen boj.
Iz izjave čeških državnih ia deželnih pe-slancev — ki smo se je že na kra:ka spominjali — posnemamo nekatere markartaa odstavke.
Sankcioniranje jezikovnih zakonov 4 a'Tiskih dežel je izz*alo razsrjenje in ogorčenje. T i zakoni kršijo državne temeljne zakone, ki jamčijo vsem narodom jednaka pravo in varstvo ne le v se dan em, ampak tudi v bodočem razvoju, dočiss bi sedaj sankcijonirani zakoni ovirali nadaljni razvoj nenessškib plemen v onih štirih p: krajinah in so v težko škodo stetisečem v njihovih pravnih in S3cijalnih življeaskih iite-resih.
II. ob strani pa reliefi Karla IV. z njega štirimi ženami, Vaclava IV., Ladiilava Postba-ma, in Jifrho s Podebrad, kateri vti počivajo ca okrog rakve Rudolfa IL Mavzolej je napravljen iz krasnega belega »ramorja. okr g istega pa ae nahaja res kraljevsko kovaaa mreža.
Ša eno mesto sa nahaja tu, na katero češki narod veža sto spomiaov, o katerem se pripoveduje med češkim ljuAitvom toliko bajk in pripovesti, in kamor Češke množica ie sedaj romajo s svetim navdušenjem, — to je : preznamenita kapelica sv. Vaclavs.
Stene so okrašene z dragocenimi češkimi kam?nji, hranita se ta telsda in žeiezaa srajca kralja Vaclava in dcuge dragoco-nosti.
Ob vratih pa je bronovi krog z levjo gTavo, katerega se je v sia-tnens strahu oprijel v Stari Bolealavi sv. Vaclav, ko je brat njegov ga amoril.
V tej kapeli je bil 1.1**6 P"i Habibur-žaa, Ferdinand L, od čeških stanov s v o-b o d n o izvoljen češkim kraljess.
"iu bili so češki plemeči tudi povišani na viteze.
Zraven te kapelice hranijo kronske insignije češkega kraljevstva.
(Pride ie.)
Stran H.
»EPIHOST« št. 310
V Trstu, dne 6. novembra 1903
Ni ca3a skrb, ako se Dunaj pon'žule v j — Busko-slovanska banke, provincijalno meito Nižje-Avstrijske, prote- Javljajo iz Petrograda, da so že izgotovljena štujemo pa proti temu, da bi rezidenca z j pravila rusko-slovanske trgovske banke, ki se golim naiiliem rszoarodotaU Čehe in vsa re-jvstanovi v Petrograda. Temeljni kapital banke
n mika ljudstva. Češki delavec, obrtnik, nrad nik si pciteno in z naporom služijo kruh na Danaiu, ker jih v to sili enostranski politični iu administrativni, gospodarski in prc metni centralizem, ki jači Dara? na ikodo čeških dežel. Od češkega dala in Češke podjetnosti bogatita Dunaj in Nižje-Avstrijsko, a v povračilo naj bi bil Čeb paria v prestolnici Njegovega Veličanstva!! Zakoni onih 4 alptkih dežel pomenjajo izzivalno nasilje mani Si ne na večini prebi valit va dežele. D onaj je pokazal • svojim protikulturđlnim Šovinizmom, da ne ume je biti glavno mesto vse države in vseh narodov!
Ta se izjava z odločnimi akcen'i obrača proti miniaterskemu predsednika barona Bie-nerthn, ko mu kliče v spomin, kako je večkrat in slovesno obljubil izvedeoje pravičnosti, a se je sedij uklonil nemškemu diktata. Bie-nerth se je skliceval na svojo nepristranost kakor uradnika: v resnici pa se je udal kratkovidni demsgcški politiki ljudi-?, ki s p:-močjo plačanih icdividuvov prirejajo poulične demonstracije proti Čohom. Ministeriki predsednik je slovesno prog'aftal gasio vladarjevo „viribui unitis", a potem je kapituliral pred ulicc, umetno nahuj-s k a d o.
Po tej politični in moralični justifikociji Nemcev in s'cge jim barona Bienertba izdaja izjava Čeških poslancev moralo — grenko si^er, ali zasluženo — za državo, ko pravi: ■ehujejo nadejati se avstrijske pravičnosti ia zvestobe do zakonov; v svesti so si, da najdajo svoje moči ie v lastnem tarcdu in ljudstva. Provokacijo Danaja vsprejemlje Češki nsrcd v začetek delavne državno pravne in narodne politike in se ne straši pred spo« znan em, da ni le vlada, marveč da je ves zistem te države naperjen proti nenemškim ■arodom. Minijterstvu, ki je te zakone predložilo v aajviSo sankcijo; izrekamo svoje absolutno nezaupanje ter napovedujemo naj-©streji boj toliko temu ministerstvu, kolikor zistemu, ki ga ta vlada reprezentira. Z mini-sterstvom, ki kaže svoje sovraštvo proti našemu narodu na tako ciničen način, je češka delegacija obračunala
Češka socijalna demokracija in lex Axman
Češka Bccijalna demokracija je imela minuli četrtek sejo, na kateri je sklenila izjavo, da ccnsški deželni zakoni niso narodnoobram-beni zakoni, ampak politični ju it ament-zakoni. Eer ima Bknerthova vlada glavno krivdo na tem atentata na ČLfiki narod, je zgubila zadnje pravo do obstanka. Njen daljni obitanek ziači izredno veliko politiško našarnoit. Klub čeških socijalnih demokratov svari pred uporabo $ 14 in pred katastrofalnimi posledicami, ki bi nastale zbog takega zistema.
Tako češka socijalna demokracija, ki se nahaja v tem slučaju v navskrižju z nemško socijalno demokracijo.
A nagi slovenski sodrugi? Oni vidijo pač slej ko prej svojo glavno nalcgo v zabavljanju č£c narodnosti
V Boenl eno leto po aneksiji.
V Številki od četrtka znanega milanskega dnevnika „Crrriere delia Seratt čitamo velik č.acek g. Vico Montegazza o naslovnem predmeta. Italijanski žurnaliit Montegazza je znan specijslist za balkamka in sploh istočna vprašanja. Vendar v tem pismu iz Sarajeva opažamo neko obžalovanja vredno površnost. To omenjamo zato. ker je znano, koliko velja v političnem sfetu avtoritativno in nepristransko pero tega odličnega italijanskega žurnalista.
Uvodoma pripoveduje g. Montegazza, da v B:>*ai ni videti nikakih sprememb. Vendar je očitna zadrega avstrijske politike, kateri pel j rici naj bi se priklopila anektirana dt-
bo iznašal za začetek pet milijonov rabljev ter bo razdeljen na SO tisoč delnic po 250 rabljev. Naloga te banke bo — kakor smo večkrat omenili — da povspeiaje gospodarske koristi vseh slovanskih narodov ter bo v ta namen podpirala obstoječa ter ustvarjala razna nova trgovtke-industrijska podjetja. Upraviteljstvo banke sestoji iz 6 članov, upravni svet pa iz 94 članov. V upravi bodo zastopane slovanske dežeje v razmerju vloženega kapitala.
— Bivši miniater poljedelstva dr. Braf, pojde — kakor poročajo Češke novine — na daljše poučno potovanje v Italijo.
—	Novimruskim poslanikom na Dunaju bs imenovan sedanii ruski poslanik v Londonu, gref Bedkendcrff, ki je bil svojedobno prvi poslaniiki svetovalec na Dunaju.
—	Bolgari za Gladstona. V Sofiji se je uttroiil odbor za nabiranje darov za venec, ki ga cb priliki obletnica smrti velikega prijatelja balkanskih narodov, angleškega državnika Gladstona, ponese na Angleško posebno bolgarsko odposlanstvo z ministom Dakevom na Čelu.
Ustanovitev avstro-ogrskega konzulata v Vladivostoku.
Is Petre grada poročajo, da je avstro-ogrska vlada sporečila miki vladi, da namerava mt anoviti v Vladivostoku avstroogrski konzulat.	_
Deželna razstava Istrska.
Predsedništro kluba krvatiko-slovenskih poslancev v deželnem zbora istrskem priob-čuje nastopno izjavo :
Leta 1910 se ima prirediti v Kopru istrska deželna razstava.
Od italijanske strani delajo na to, da bi tudi Hrvatje in Slovenci litre ter njihove občine sodelovale na tej razstavi.
Ako bi imela biti ta razstava v resnici
govor kontrolorja je bil: Ne vsprejemam drugače, nego ob določeni uri.
Z vso pravic3 se torej pritožujejo pismonoše proti takemu postopanju žniimt, kakor da so pravcati afrikaaski črnci. Ali z ljudmi, ki v smislu svoje prisege za mizerno plač o vestno opravljajo svojo težavno in naporno službo, bi se moralo vendar nekoliko obzir-neje in himanneje postopati! In to tembolj, ko živimo v moderni in pravni državi in v d)bi humanitete, ko se vsepovsodi snujejo društva in zakoni celo v varstvo živali. Pa da ne bi bil človek vreden obzirnega in bnmannega postopanja!
Sestanek slov. žel. uradnikov se bo vršil v nedeljo 7. nov. popoludne ob 2. uri v zgornjih prostorih gostilne „pri Mičelu". Poskrbljeno je za izvrstno kapljico in tudi za dobro kuhinjo. Zanimanje za ta sestanek, ki ima popolnoma neofisijelen značaj, katerega se udeleže seveda tudi rodbine žel. uradnikov, veliko in upati je velike odele žbe.
Vabimo nujno vse tržaške tovariše od južne in državne železnice, da pridejo gotovo in polnoštevilno k »-sprejemu tovarišev s prege
Nocoj vsi na koncert v „Narodnem domu"
Na današnjem koncertu na korist ženske podr. dražbe sv. Cirila in Metoda v „Narodcfem doma" caj se zberejo ud e vseh slovan»kih plemen bivajoči v Trstu in bližini. Združi naj jih oplemanjuioča glasbena ametnost. Saj bemo imeli priliko se naslajati na skladbah slovenskih, hrvatskih io čeških skladateljev i o na željo ljubiteljev rusk^ mile giasbđ dodati hoče g. kapelnik Teplj, Čajkovskj-jevo večno krasno overtnro „Eugea Onegin", Slišali bomo torej sk!»dbe mojstrov slovanske svetovne glasbene literature Smetana, Dwor»k Cijkovshj Zaje in pokazati moramo noco , da tržaški Slovani ne zaostajamo za drugimi v Trstu bivajočimi narodi. Pokažimo koliko smo napredovali tudi na glasbenem polju, koliko več razumevanja ž3 najdemo med ljudstvom za reico umetao alaibo.
Opozarjamo brate Hrvate na današnii koncert, ker jih je got070 mnogo, ki še ne Doznajo njih miad?ga modernega rojaka Hatzeia — učenca Milanskega konservatorija* šola Maicagni — kojega p?smi se umili]o slušatelju na prri bij.
A tudi bratski narod češki bo imel noenj
— m aicer ob 1*45 na Opčine drž. kol., ob	priliko, po dslgem preiledku zopet se nasl«-
2*05 na južni kolcdior. Večina tovarišev naj	jati na zvokih svojega umetnika Smetano, ra
pride na južni kolodvor, ker dospe ravno po	čujejo zopet enkrat domače glase iz prekrasne
južni železnici največ kolegov.	opere „Prodane neveste" in arijo iz krasne
Oiredni odbor D. i. ž. u.	balada umetnika-velikana Dworaka. Slovenci „Rout" na čast turškim gostom. — V pa bodo imeli priliko se seznaniti z našim nedeljo zvečer dospejo v naše mesto mlado-;nadebudnim skladateljem Adamičem. Glasbe-turški izletniki. V ponedeljek ob 9. uri zvečer nega užitka bo tukaj mnogo ia za vse, da
priredi n'im na ča«t namestnik princ Hohen iohe „rout".
Učite se slovanskih jezikov! — Učite se ruski 1 — Naš „Ruiki kružok" otvori te dni tečaj za učenje ruskega jezika.
Slovenski inteligenciji, posebno pa mladini, kar najtophie priporočamo, da se vpiše, v ta tečajj, kjer se more v nekoliko mesecih priučiti jeziku največjega slovanskega naroda in najbogateje — slovanske književnosti.
Slovansko vzajemnost, slovansko kulturno in gospodarsko edinost uresničimo le tedaj, ko se Shvani spoznamo medsebojno. Zato pa godbene točke je potrebno, da vsaki slovanski inteligent avocm polju"'
deželna, ko bi imela nuditi sliko pokrajine v g"'^VT^Ika! *RT. kTTfik
bi eotovo ne bilo!uk' Izblra P* m telka 1 Ru»kl lez,k
ne govorimo o plemenitem namenu. Slavno občinitvo se opozarja, da pride točno ob 8.30 uri, ker mej izvajanjem posameznih toček ; programa ne bo dovoljeno prihajati v d zorano.
,,Mo6 uniforma" na Štajerskem „Bralno društvo" v Laškem trga vpnzori dne 7. t. m S:oka-VogriČevo borko „Moč uniforme". Cel;-ski „Nsrcdai dnevnik" piše: „Navalite torej naslednjo nedeljo trumoma na L^ško, da ce zamudite te redke prilika. Zasiguran vam je izreden užitek; izbirčneže opozarjamo o;obito ;na vrloljubke, očarujoče moderne pevske in ki so pravcate delikatese na
svojem
vsakem pogledu, potem bi gotovo ne ne Hrvata ne Slovenca Istre, niti ne nobene njihove občine ali kateresibodi njihove zadruge, ki bi bila proti temu.
Ali videči, da se tuli v tej kakor sploh v vseh deželnih strareh pristransko postopa; da je začasai razstavni odbor popolnoma postil iz vida naš hrvatski in slovenski narod in njegove pojedince; da je stalni odbor kakor iz milosti prepustil za nas Hrvate in Slovence samo po eno mesto v glavnem in v posebnih odborih; da se sploh ozirom na nas postopa kakor da im) tujinci v tej deželi, a ne ravnopravni sodeželani; da ima ta razstava ie po svojih pripravah popolnoma italijanski značaj
izjavlja podpisano preds°dništvo ■ tem svoje mnenje, da nai bi hrvatski in slovenski narod Istre, njegove občine In zadruge, ter njegovi pojedinci ne sodelovali na istrski deželni razstavi v Kopru, ki se pripravlja za leto 1910.
P r eds ed n ištv o
Nekaj o našem IJudsko-lzobraževaluera
delu« Prihodnje ljudsko predavanje so bo vršilo mora postati občevalni jezik	... * . čuj m . u
____. 5___.	•	r>_ v nsši okolici in sicer v Skednju. Naša eko-
vseslovanske inteligencije, ro-	'
sebno mi Slovenci potrebujemo ruskega jezika, ki bo za nas ključ za ctvarjanje ruskega carstva našim stremljenjem na kulturnem in gospodarskem polju.
ličanuko ljudstvo je zoano radi svoje bifetro-umnosii in ukaželinosti ; zato smo prepričali, da bo rađo prihajalo na predavanja, ki jih bo prirejal odsek, sestoječ iz členov akad. fer. draštva „Balkan" in „Učiteljskega dr.44
Kdor se želi vpisati v ruski tečaj, naj se T • V i ,
mrnli	nri nn.*r«*nikn „filiU. 7;;. Ti društvi sta sledniič pričeh praktičn
blagovoli cglasiti pri postrežniku „81or. Či-	8ta Bieanlic ,zvr-
talniea«, alf pri g. učitelja hrvatskega jezika,	TRtl toCko «70'Jfea ^^ko izobrzža.alneg,
v ul. G Gaiatti 12. II, vsakega torka in petka	PfOgrama namreč : z ljudskimi predavanji,
' 6 r	ki so namenjeaa v prvi vrsti našemu aeiav-
skemu in kmečkemu ljud«tvu. Gotovi .osrečr-
od 7—8 svečar.
Da bi se Slovenci učili hrvatskega jezika, skoro nepotrebna je pri* poročati to. Saj tu ne gre za učenje ptuj?ga jezika, ampak za učenje dovršenejega narečja našega materinega jezika. Slovenci se tako in tako dobro umevajo z brati Hrvati, sli za neke kategorije našega ljudstva to ne zadošča še. Bacimo: trgovec in uradnik mor£ta znati tudi pisati v hrvatskem jeziku. To ootrebo čutijo naši trgoici in vsake vrsti uradniki vedno bolj. — Trstse dan za
dež. zboru dna 30. oktobra 1909 Predsednik: Prcf. Vjekoalav Spinčič Tajnik : Dr. ban Poščić.
Dnevne vesti.
Iz krogov poštnih uslužbencev nam je došla nastopna piitožba:
Tmka.šaji pismonoše se britko pritožujejo, kako jim postaja služba ttžavneja in ne-znosneja od dne do dae. Nova poslopja, obrti, podjet,a se neprestano množe, a število pismonoš ostaja vedno isto. Ia kakor da to še ni dovolj, jim otežuje in cgreneva službo še njihov načelnik, viši kontrolor B. se svojim žela. Montegazza sodi po razdelitvi vojaških j brezobzirnim in neizprosnim postopanjem. —
xrreasoaoiBb*u	j _	„	- - ; k 1 i * « i n p , i l , _ „ ueiu,	u«
klub. hrT.Uko-«lo»en«kih po.Uno«T» i«tr«tan	0 "JI?	v	/	tJ^S' materialno.
vatelji" nžšrga naroda vedno povdarjajo v svojih glasilih, da smo tržaiki Slovenci rojeni samo za veselice. Res je, da im*mo v Trstu mnogo veselic in slavnosti, kar je pač dokaz, da živimo in se gibljemo ; vendar ne sledi se iz tega, da si naše ljudstvo ne bi itšalo tudi remejše izobrazbe in pouka; le pričeti je bilo treba enkrat tudi na tem polju. — Odsek za l.udska predavanja je prepričan, da bodo vsi tržaški Siorecci znali caoiti njegovo delo, ter da ga bodo podpirali moralne in
kjer se največ govori brvattki (trbski) jezik. Torej je učenje hrvatskega jezika za naše mlade ljudi vprašanje kruha, vprašanje praktičnega življenja.
Tukaj pa nočemo govoriti o sloveasko-hrvatikem bratstvu, ki je tako iskreno med nami, in ki zahteva od nas, da se tudi z idealnega gledišča učimo jezik naših najbližjih bratov. O tem je govora v teh predalih vsakodnevno.
Ponavljamo le, da se sedaj v „Kuikem kružoku" poučuje hrvatski jezik zelo praktično, tako, da je zajamčeno vsakemu Slovencu, da se nauči tega jezika v treh mesecih. — Za sedaj so določene učne ure: vsakega torka in petka od 7—8 zvečer. Če1-
9 tem pripomorejo do uitreritve mogočne ljudsko-izobražsvalae organizacije, ki naj pre-prede vse naie trž&Sko ozemije. I Skrajni čas je, da zamašimo *rze1, ki zija v naši narodni organizaci i na Tržt-š'<em, kar storimo s tem, da po s*ojih mačeh podpiramo naše akademike in učitelje, ki so si stavili nalogo delovanja na ljudiko izobrale-valnsm polju,
i Cvetje In sad v novembru. Prijatelj našega lista iz Piščancev nad Rjjanom je pri-neiel v naše uredništvo dve vejici slive; na eni je videti cvet, a na drugi zelen sadi V novembru je to pač nekaj izvenrednega in dokaz nenavadno mile jeseni.
Odbor „Narodne Čitalnice" v Kojanm
poveljstev za Dalmacijo in Bosno-Hercegovino, da Avstrija pripravlja teren trijalizmu. O tem ga je u ver jal vodja bosanskih Hrvatov, sarajevski podžupan Dr. Maniič, ki je brez obotavljanja priznal Mootegazzi, da je prestolonaslednik odločen zastopnik nova politike ere, ki jo je v Basni inavguriral imenovani Dr. Macdić. Ta poslednji je namreč prišel v očitno naiprotstvo s politiko doseda-niega vodje bosanskih BLvttav, nadbiskupa f -.adlerja, ki je svoje hrvatstvo temeljil na tdnatični verski neznosljivosti. Dr. Mandič pa roče, da bi Hrvati živeli v miru z brati drage vere v deželi. Montegazza zatrjuje naposled, da je izključena inkorporacija Bosne k Ogrski, ker je v interesu habsbur&ke hiše, da bi se tfadjari prevtč ne ojačili.
In kaj porečejo Ćrhi — je vprašal Mon-tJgazza dr. Mandiča — ki tudi hečajo uveljaviti svoje državno pravo ?! Prida se do federacije avstrijskih narodov, do nekake mo-nnrbistične Švice — je glasil odgovor djra Miadića.	_
Slovanske novice.
Sibirska deportacija odpravljena! Katki ss;nister pravosodja je predloži! dassi zakonski nsčrt, po katerem se cdprmvlja de pot tacjo prostih in političnih zločincev v zloglasno Sibirijo. Namesto „Sibirije" zsdals bodo pe vetjih ruskih mestih mo-d rne ječe.
se priglasi primerno število novih učeacev, mogli bi te prirediti za n j i h posebni tečaji ob primernejši uri.
Več poduradnlških mest je izpraznjenih v pedrečju c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu. Zshteva se dovršena spodnja gimnazija ozir. kak drugi enakovrstni učni zavod.!
Izmed teh imajo predoost taki prosilci, ki sO vojaški obveznosti že sadoitiii.
Eer so razmere jako ugodne, priporočamo rtfhktantom, da prošnje za vsprejem takoj pošljejo na žel. ravnateljstvo ? Trstu.
x Kdo mora plačati bolniške stroške, ki Jih provzročajo Insolventni umobolni v opazovalnicah ? Zakon o i dne 17, febrararja t
Naravnost neusmiljen je. Nikakega obzira ! nima, tudi če vidi, kako težko se zmaguje 'delo. Če je n. pr. kateri uslužbencev obolel io se potem zopet zglaša za službo, godrnja, dela žaljive opaske in nikdar ne verjame, da je bil dotičoik res bolan, da si je to več nego naravno ob tako naporni službi.
Tako je izdal tudi ukaz, da se mo imajo vse službene stvari, eventuvelni zadržki na dostavljanju pisem, javljati le ob 5. uri popoludne. Ta uksz je prava šikana za listo-aoše. Ne-le da s pismonoši, ki mu prihajajo m takimi obvestili postopa skrajno odurno, kakor da ima posla s samimi malopridneži,
ne-Ie da vsakemu tudi ob najmanjem nedo-.1864 drž. sak. štav. 22 določa: statku grozi s kaznimi in jih tudi faktično „Brniške stroike za insolventne osebe, nalaga, ampak ta njegova odredba krati ki se sprejemajo ▼ javne norišnice,... mora pismonošom še tisto malo čas s za krvavo plačati deželni zalog tiste dežele, v kateri se potrebni odpočitek, ki ga jim privošča služba, nahaja pristojnostna občina dotičnih urno-Ob 6. uri sjutraj mora biti pismonoša v bolnih..
uradu, a naporno avoje delo svršuje med 3.' Glavni pogoj, da nastane za deželo do 4. uro popoludne. Badi one odredbe dolžaost plačati bolniške stroške za umo-mora: ali ostati v uradu do 5. ure, sli pa bolne, je torej, da so dotični bolniki vsprejeti vračati se zopet v urad. Posebno obCutno je ▼ norišnico. Dežela ni zatorej dolžna plačati ta ukaz zadel one pismonoše, ki dostavljajo bolniških stroškov, dokler se nahaja dotični pošto po okolici, ki morajo delati najdaljše norec v .opazovalnici" kake bolnišnice, poti »n ki torej najbolj trpe.	i V tem slučaju je smatrati stroške, ki
Šli so bili prosit g. višega kontrolorja, jih provzročajo umobolni, kakor splošne da bi poprej, tudi pred 5. uro vsprejemai bolniške stroške, ki gredo v slučaju insol-eventavelno nedostavljene sodnijske pošiljatve, ventnosti na breme občin, da ne bi bili trudni in lačni pismonoše prisi- Tako je razsodilo državno sodišče dne ljeni Čakati po eelo uro. Zastonj. Kratki od- 19. oktobra 1906.
vabi tem potom vse zavedne Slovence, posebno člene in podpornike društva, da se udeležijo občnega zbora, ki se bo vršil dne 7. listopada ob 3. uri popol. u prostorih „Konsumnega društva" v Bojanu, Daevni red:
1. Govor predsednika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. Volitev odbora : predsednika, — 5. Bsznoteresti: Sprememba pravil.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljabljani je preiela od zaantg* rodoljuba naivet, kako naj bi se pomnožili družbeni dohodki, glasi se:
Dražba naj se obrne na slovenske denarne zavode in na večje slovenske trgovine, ki dobivajo večje poštne poSiljatve, fVankirane z večjimi poštnimi znamkami, di bi ji te znamko darovali. S car dobiva dražba, kakor je bilo čitati, precej zaamk, a vendar so, kakor je soditi, večinoma vse manjše vrednosti, dočim dragocane znamke izginjajo ▼ albume privatnikov, ki delajo lepe kupčije z njim;. Ako bi družba dobila dotične znamke, gotovo bi se njeni dohodki porečsli za več sto krcn vsako leto. Zlasti naj bi se obrnila dražba na „Ljubljnmko kreditno banko", kjer dobivajo najdragocenejše znamke. Tod« slovenskih odvetnikov bi ne bilo icpuiti^i, ako-ravno bi bil tam manjši vspeb.
Zshvaljujcč se čestitemu redoljubu za dobri nasvet, priporočamo kar naj topleje, da se poftiij*jo naši družbi rabljene poštne
V Trstu, dne 6. novembra 190S
„EDINOST" st. 310
Stran ITI
znamke sploh. Čim drsgoceneji bodo, tem več Odbor pev. dr. „Ilirija" pri sr. Jakobu zaleždjo presveti in obrambi našega naroda,	naznanja vsem svojim čianom pevkam in pev-oj^iimo 1	cem, da je jutri važno poivetovanie v dru* Avtomobilno zvezo Trat—Voloiko otvo-	itvenih prostorih uL Montecchi 15 pritličje rijo jutri ob 8. ari zjutraj.	točno ob 4. pop. Ker je stvar zelo nujna, --naj nihče ne manjka.
Tržaška mala kronika.	•
Nagla .mrt Vieraj ob 1230 opoludne	d®lav- OrflaniZaCIja
je nekega Mihaela Josenat, starega 4fi let; TOVARIŠI! Rojanska okrajna skupin*
stanujočega v al. Acquedotto št. 91 zadela	N. D. O. sklicuje
kap in je bil takoj mrtev. Truplo so puitiii	JAVEN SHOD
Ponarejevalci denarja v Ferrari. V zvezi	™jutri, nedeljo, J. novembra 1909 ob 9*30 s t?m, kar smo včerni poročali o tem do- dopoludne v dvorani .Kontom. druitva
godksmo še izvedeli sledeče : Razua dobro-	T Rojenu. Dnevni red: Delavsko in kmečko znanih Vinka Luajevfia in Irana Serbo iz • JoTanil 1 Delavci in kmetovalci!
T. sta je bil aretiran v Ferrari tudi neki	Jutn_na ,hod 1
Trst, dne 4. novembra 1909.
Rojanska okrajna skupina N. D. O.
TOVARIŠI! Delavci iz proste luke (c.
Ivan Dorbić. rojen v Tr«tu, ali že dlje časa stanujoč v Sp itu, kier je zavarovalni agent in trgovec z likerji. liti je bil za časa pok. Učekaria znan kakor eden najgromo-vite;š>h soci;aiističn;h agitatorjev v Trstu.
V	Ferrari je bilo radi omenjenega zlo* čina razpečavania ponarejenih bankovcev kr. javnih skladišč) vabljeni ste na aretiranih tuii 17 regnikolov.	:	\/E'T IW CUnn
Italijanske oblasti so tudi na sledu iz-»	VCL.I1V Z*riULJ,
deiovBlcem teh bankovcev.	ki se br- vr5il jutri, dae 7. novembra 1909
V	Trata pa ie bil aretiran neki Fran ob 10. uri dopoludne v dvorani .Narcdie V., ki si stalno dopisuje s Serbom.	delavske organizacije" ulica L-ivatoio 1). —
Pred?Čera:5njem s1) je v tej zadavi na* Dnevni red: Prečitanje spomenice, h sial v Trsta Car. de Berti cd kraljevske kve- ki naj se predloži upravi c. k r.
sture v Ferran. Konferiral je tu z višjim javnih skladišč. Ridi izredne važaosti,
komisarjem dr. Pehofcch em in je zaslišal pričakav&ti je obile udeležbe.
razne priče.	j	Za odbor: Fr. K r a n j c.
Koledar In vreme. Danes: Lsonard op. 1	aa . ~ ~ .
Jutri: 23. Ned. po B ck.	j	VOStl IZ Goriške.
-4-	ntnP„°PCladDC 1 x Germanizacija v Goric«. Brez hrupa
+ l i Celi. - Vreme včera,: lepo.	io TrJŠČa a	io dosledno, napr-dnje
Vremenska na poved za Pri- germanizacija v Gorici. Ob državnem koli-m o r s k o : Semtertm oblačno. Hladni vetrovi dTOrfl g2 Qnem§ko % ^ ^ ima
Temperatura bsadoB.__:namea ,0fiti v cjo ?red T>em wlGV3n,ke otro.
ju »	j čiče, Ni divolj, da imamo tu v Grjrici že
NI3SG ylGQaltSC6a	'nemško gimnazijo, nemško realko, nemške
Užitek, kakršnega s cer ninni preveč 'ednice in Schalve:ein, ampak še nemška ljud-vajeni, utegne s« nsra nuditi v nedeljo z	ie bilo treba!
vprisoritvijo don Jose Echegartj evega	f Politika »lepote, ki jo uganjajo g riški
O AI rftTTft«	;Lahi, se bo ravno n*d nimi prvimi krato
^uALEOTT10 .	: maščevala. Lahi danes celo podpirajo s pri-
Ob tej priliki gotovo ne bo odveč, da na :spavki šole Scbulvereina, namesto di ti se kratko seznanimo naša občinstvo ■ tem ; skupno s Slovenci uprli germanizaciii I fr^vcina španiikim mnUtrom. — Don Jote
E c h e g a r a j (,zg. Ečagaiij) se je pcrod»I j V palači policiiskega ra?natel;st»a ne 1. 1832 v Madridu. Pričel je svojo karijero Danaiu vrši se dare; ob 8. uri zvečer javno kakor profe.or nsravosbvja; španjika revolu- jebanje loterije dunajskih c. kr. pol. urad-c; a 1. 1868 ga je pognala v »rtmec politič- Vi^ v pria adoram in sirotam, življenja, prstal je Člen Cj?te«-o» in za -
ridanja savojskega Amadeja celo minister. \ nvnp.NA	cnnncMr nQA*DC
Oi leta 1874 naprej se je bavil izključno z ; "VUKANA ZA bUDBENt. UKAZBE
dramatično lite:aturo in je z dramo „La {	ulica Sanit* 23-25 pritličje,
e-jposa del vengador" ctvoril novo siiajno ■ Dražba, ki se bo vršiia danes S. t. m. od da bo ipanjskega cdra, kateremu je podaril 9. do 11. jred? do d*B3S c k jI o 50 originalnih komadov. Izmed teh je „G a 1 e o 11 o", tragedija nezavednega obrekovanja se strani opravljivega sveta, t dan najlepših njegovih umotvorov. — Našemu občimtru je Ecbegaraj zaan iz
iftBiks sezone po svoji dr&ia&titaciii „Niža v att, ki je tedaj imela na našem odru s ja en ttspeb.
Bsjnost fantazije, dramatična sila in lirična lepota se spa;ajo v rj-g^vih umotvorih i pristno španjsko ljubeznijo do grosotn.h pnioror. Echegirej je pred par leti bil oilikovan z Nobelovim darom za literaturo.
Toliko danes o pisatelju ; jutri spregovorimo nekaj več o drami sami.
Posamezne vloge so vseskozi v dobrih rekab. V vlogi d:n Juliana Garagarza nastopi kakor gett g. Veroišek, kije ista vlogo igrtU z lepim utp^kDm ca ljubljanskem cdru, k;er se je „Galeott-j" nedavno prvič vprizoril.
Društvene vesti.
Pevsko in g!aeveno društvo v Trstu
(Podružnica »Glasbene Matice v Ljubljani). Danes v soboti popoludne se pričoe pouk v tcori,i. Vsi vpisani u!enci naj pridejo ob 2. u-i v C.ril-Motodovo šolo na Acqaedottu št, 22 (II. cadstr.) Ker je potreba, da dobe u6f«ti najprej osnovne pojme o glasbi spkh stti te prvi teden ša ne bo poučevalo klavirja in vijoline, amptk samo teorijo. Ker je t< cri;a podlega n&dttljne g'atbane izobrazbe je rajno potrebno, da pridejo vsi učecci in učenke daoe« popoludne v šelo.
Na I. rednem občnem zboru slov. akad.
d sštva aIltri!aw v Pragi dne 25. vinotoka se izvolil sledeči cdbor: Predit d iik cand. jnr. Joia Vidmar, podprediednik cand. jur. Mate i^uhač, tajnik shtd. jur. Tone Subač, blagajnik ca ni. jur. Vekodav Visenjak, knjižničar stud.
K&rol I»arc, gospodar stud. jur. Rasto H j lina, arhivar cand. jur. Jožko Tašner, pr- g dnika: ing. Viljem Kuktc in abs. jur, M. ico Hrašovt c.
Društvo ^Zvezda" na Dunaja priredi v
a d Ijo T. list'.*"*da v spod tji d/orani sL?hrer-k^utverein* VIII. Langegasie 20 zabavni s petjem m predavanjem g. Ad. Ribni-kar;a iz L nbjtne.
Začetek ob T. ari zvečer. — Prijatelji ć'tš-.va dobrod š i!
Glasbene društvo „Trst". Danes zvečer ob 3 SO pevska vaja mešanega zbora.
Odbor „Ruskega kruika" se je konstituiral tako-le : f.rcd«edmk dr. Egon Stare, t^riprediednik dr. J. Ifilfan, tajnica go«pa M a 'ini Bartolova, blagijničnrka g spi ca Milka M^-skočava, odborniki : goapioa Sabadiu in g?. Klemece in BJiaar.
Steklena ca^-ara s črno mramornato ploščo, trumeau z ogledalom, miza. stolice z u»n em, naslonjači in divani, umivalnik z mramornato ploščo in ogledalom za 1 ov^bo, modiljoni, stentka obešala z ogledalom, cb fin-niers, knjižnica, slike1 etageres, vaze, pc-dobe iz mavca in mizica.
S xx Odprla se je XX S
) nova gostilna „Carmen" i
)
v ul. del Toro 18 in ul. Boschetto 4
Marino pivo prve vrste in Spaten iz zaloge F. VOLPICH. — Istrska in dalmatinska vina in teran. — DomaČa kuhinja vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili.
Priporoča se udana lastnica
E2IIIIII,
(
Marija Vascellari.
Prilika ugodil. nakwpn. j Moderne spolne sobe Iz Mesa Kuhan. \m~
W brez ebkladkov (rimeša) zelo solidno izdelane z garancijo
o°°o°
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom
na vogalu ulice Vlncenzo Belllnl ter ulice so. Kateflno.
Prilika ugodn. nakupa.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni raz9tari t Londona 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 r^:1— trikrat na dan sycž kruh.
Prodajalnioa e tudi dobro pre.-krbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za Čaj ; ima razne fina v<na in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krofe-ante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.

H I
Karnanjam slavnemn občinstvu, da sem na doto preuredil DOBROZHAHO PEKABNO
ulica Ferriera št. 37
(vogal Via Conti), kjer ae dobi večkrat na dan vaake ▼rate svežega kruha od 40 vinarjev naprej, raznovrstnih sladčic, bijkotov ter o priložnosti praznikov Vseh Snetih bogmto lalofo fav lastnega iiJe.ka po S kroni 40 rinarjev k logram, Postreiba na dom sa družine in javne lokale. - PRODAJA MOKE OD ^^ JiAJBOiJŠiH OGRSKIH MLINOV. jp^
Ldani JOSIP ČCBIIOOJ.
>■■ Odlikovana krojačnica
August Štular
Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad.
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh pred-metov, spadajočih v krojaško obrt.
NaročDe se Mio loči h se dostavljajo sa flora
n DELO SOLIDNO
Nova mesnica
prodaja	ul. Cecilia, vogal Ruggero Manna
volovsko, telečje in koštranovo meso prve vrste. - Štajerske kokofti In osoljene jezike. P. n. družinam 30 toplo priporoča lastnik G. RagUSeO.
UellRI Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od sobote 6. do torka 9. novembra :
1) Antimoasticen praiek, komično. 9. ZAROČENCA, žalo-Igra iz Manzonijevega romana. 3. Opičin tek, komično,
Prvi sedeži 40 st., 1» 20 otot. Otroci in ojaki 10 stot
le
DGiacomo Jfionaro
_ urar in draootinar v Trstu, ulica
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
prlptroča slavne« občinstvu
i svojo mizarnico.
Izdeluje ako vrstno, tudi NAJFIIEJiE POHIŠTVO
3 O
urar in dragotinar v Trstu, della Guardia 22
VELIKA IZBERA SREBRNIH TN ZLA-TIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERKEJIH CENAH.
Kupuj« ae zlato in srebro.
'S 0 odlik, prodajal, obuvala
I „Calzoleria Triestina"
o 0
Trst, ulica Glosuć Carducci 21
(prej Torrente), dobi ee poleg razoih finih ČcrljeT zm gospode in gospe sledeče obuvalo po najzme«Dqj3ifc
cenah in sicer: Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za povezati) Kree 9-60 „ u n	Boxcalf (z elastiko) „ 9.60
„ „ „	Boxcalf Derbey	„ 10.—
„ n n	Boxoalf zap. Triumph „ 10.—
Ravno taki čevlji za dečke 1 k ono manj. Vsaki par je iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO.
— Advokat —
n
Dr. Feliks Kovacie
=» ima svojo pisarno «
rstn, Via San N


V veliki, fini žganjarni
j na trgu pred Narodnim domom it 1
(vogal ulice Ghega) je na razpolago veliki IZBOR
najfinejših likerjev in vsakov. žganih pijač.
Mei temi maršala po Kron 1-60 liter, RUM cuba po Kron 160 liter BpeeJja<iteta: zagrebški Pelinkovac in 8okol ; Aett Spumante in Refoik. Po»ehne vrite: Rase.
0 a
Ji
KBŽUhBVinar Albert Brosch
Trst, ulica S. Antonio štev. 9
naznanja slavnemu občinstva, da je prevzel
shrambo kožuhovin
izbrisane tvrdke JOSIP ZELESNIK
katerega osobje je prešlo ▼ popolno njegovo odvisnost.
Oene zmerne. Absolutna garancija.
afr Za zimsko sezono zadnje novosti kožuhovin.
Biran IV
.EDINOST" St. 301
V Trstu, dne 6. novembra 1909
x lz Kobarida. V ocđel;'o ee je vrSii * Kobaridu ustanovni cbčt i zbcr telovadnega druitia ,Šokci". Goap. župan G;notar je je v kršenih bete dab razli žil pomen sokolske mfili tu t Kobaridu, ki meji na laško kraljestvo.
Brat A. Uriič je omenjal, da prvi, ki je sprcll mifel o ustanovitvi „Sokola", je bil g. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici.
Občni 2bor je tudi imenoval Ignacija Crrantarja »toiim častnim staroito v priznanje zaslug, ki si jih je stekel g. Gruntar za ustanovitev „Sokola" v Kobaridu.
Na to so eo vi Sile volitve odbora.
Razpisani sta službi opravitelja državnega pravdai&tva ca c. kr. okr. scdiiču v Tolminu z letno nagrado 210 K, in ? Bovcu z letno negrado 60 K.
Sorlca ne dobi ulice Ferrer. — Tržaiko namestni&tTO je razveljavilo sklep občinskega sveta goriikega, ki je bil sklenil prekrstiti Semenifiko uhco ▼ ulico Ferrer.
Obrambeni sklad. V počeftčenje spomina pokojnega Audceja Perica iz Slivnega je ca bral v S.ivnim, g. Fran Peric iz Trsta * vgoraj ctEfcčec: namen 20.74 K. Ta znettk so darovali: I. Terčon, Ciak po 3 K. Po 1 K so darovali: Ivi n Peric, Fran Peric, Pipan, g Vaclav Ltgi&s, Maks. Pepo iz Zsgrejca, Iv. Milič iz Ma!» Bepna, Josip Kralj mU, govpica Miroslava M:iti, g,ca Marjeta Peric, Eg.dij Peric, N. N., Josip Kralj župsn, Vaclav Terčon, Angelj Sardoč, Josip Peric, August Ter ion. Nadalje io darovali neimenovani 2.42 K in slednjič g.ca K. P. 1 v.
Na šaljivi dražbi se je izkupilo za 32 svalilo „šport", ki jih je kupil g. Josip Milič iz Zagradca, 1.10 K.
Za obrhm. sklad so darovali še nadalje g. Ivan Pertct 1 K in g. Egidij Peric 10 st. Skupaj 21.84 K. Hvala vrlim darovalcem 1
Denar se naha;a pri trg. obrt. zadrugi v Trsta pod £t. 1034.
V<&$ii iz Sstre,
Grozna nesreča. Iz Podgorja v Ittri cam pišejo:
V Podgorja si je naki deček sp&hnil roko na kompliciran načio. Na srečo so slučajno prišli tržaški lovci in med njimi dr. Gattorno. Dali so dečka prenesti kar na lovišče, kjer mu je rečeni zdravnik'uravnal roko.
Nekaj dni poprej pa se je dogodila tu še huja nesreči. Železniški delavec Švab iz Zasida je pal z vagona, naloženega gramozom. Prišel je pod vez in štiri kolesa so šla preko njfgovega spodnjega telesa, tako, da se je samo kciža držala na hrbtu. Uro po neireči je siromak izdihnil. Zapustil je vdovo, enega odraSčenesa «inu in 4 nedorai'e otrečiče.
Razpisani sta pri c. kr. okr. sodišču v Pcdgraou in c, kr. sodišču v Puli mesti sodnega sluge.__
Razne vesti.
Zakaj so ženske lepše kakor moški? S
tem res „veievažmm" vprašanjem se je pečal aelo temeljito neki angležki zdravnik. Njegova raziskovanja se tičejo 1600 žensk, ki pripadajo različnim plemenom in narodom celega svete. Prišel je končno do zaključka, da je ienska zato lepša od moškega, ker jej ni potreba toliko deševnega napora. Besne študije, ki sahtevajo naporno dušefno delo, uplivajo zelo ooitu oče na lepoto. Ućeni doktor podpira ovoje trditve tudi s protidekazom. V erglfžki Indiji je namreč neko pleme, imeno vašo Laro, v katerem oskrbuje žena vse javne posle, >zir2u;e bišo ter daje ljubezenske izjave, dočim nima mož za pravo nikakega posla. Mož čuva otroke in pssi na kuhinjski fonee, Posledica temu je, da so možje lepi, a ženske grde ko noč.
Tako učeni angležki doktor. Ko bi bilo tema tako, potem bi bila lepota merodajna tudi za mero inteligence. Č m g£a je kaka ienska, tembolj pametna, čim lepša tembolj neumna. To isto bi veljalo seveda tudi glede mcikih. Včasih je to skoro tadi res. Zatorej ženske: Glejte da ne boste veljale za lepr, kar bi veljale s tem ob enem tudi za — ne-aaacel
Štrajk sodnih prlstavov v Srbiji. — Iz
Belegagrada poročajo: Sodni pristavi v Srbiji na mer aj o proglasiti štrajk, ako se jim do 1-januvarija prh. fota ne poboljša njihovo sedanje gmotno stanje.
Nshvalsinost Je plačilo sveta. Delavec Trulsen iz Galkhuut na Nemškem je pri nekem požaru rešil pet ljudi, pri tem se je pa sam tako peškedoval, da več tednov ni bil za rabo. Ko pa je v sled tega prosil ob-no podpore, mu je odgovorila, da mu je ne more dati, ker mu ni mkdo rekel, da se naj poda ▼ nevarnost. Čadno, da moža niso kaznovali radi izžemanja.
Novi bolgarski denar. Iz Scii e poročajo, pa bolgarska vlada ▼ kratkem izda nov srebrni in zlat denar. Na eni strani novcev bc vtitsena krona in državni grb, obkoljen z Jttsin vencem, na drugi strani pa reliefna •lika z napisom: „Ferdinand, car na B ga-irift ta.
N jdenl stari srbski rokopisi. Is Sarajevu javljajo: V knjižnici Jošilović so naili zna menite starosruske rokopise. Med temi cej nahaja zakonik srbskrga carja Dušana in j esalter z mtLtvami. Na rokopisih j« letnica 1222. Bosanska vlada se pogaja z Jos'losić: glede nakupa dragocenih rokepisov. S.biki rodoljubi skuiajo to preprečiti, da bi to narodno svetinjo ohranili v narodnih rokah.
3E
Mali oglasi.
7Hrno krompirja, zelja, česna, čebule in sladke £CilUyđ repe, AiguBt Z o 1 i j a, Trat, ulica deli' Olmo 8tev. 12.	(2001
ria&*>i/nino bukovih vćael iS?e zmožnega LFOfd V llllrCi delavca (veslarja) in učenca,
ki bi hotel učiti se tega dela. Ponudbe pod „Veslarstvo" na Ins. odd. „Edinosti" (1936)
Gostilna „Al Giisnasio" ^SST?
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
Slovenci in Slovani!
odprl novo slovensko brivnico v ulici Bosco Stev. 1, vogal Bsrriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojan obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojimi Udani Miroslav Kovač i č, brivec.	___
Ine i VI Ctnlfo mizarski mojster, Trst, c» JOSip O ID I Id Belvedsrs S, izvižci?
vsakovrstna mizarska dela:
ai0 n>>Arloi Je leP lovski pes, star 10 mecena prUUdJ cev. Več pri lastniku (Jakob Pod-gornik-Kobdilj p. Štanjel).	1957
PncDolio 86 c-dda v ulici San' Francesco 6t. 8. rub'6l|d L rad., vrata 15 (v dvoriSČul (1960
V gcftilni, Trst, ulica Ssn Maurizio 9, ■ UfcUl. se prodaja prve vrste vina: dalmatinako 28. ttrsn 36. belo proseško 36, opolo 30 franko na t3 o m od 5 litov naprej. __1976
Umetni zobje .v
izdiranje zo&ov b m m vsake tso

ir.3.
v zobozdravnižfeem kabinete
U i A
F?
U|a||a m c ena in čedna gospa, izurjena kuha-miatld rica in gospodinja, namerava prevzeti kako kuhinjo ali nadzorstvo, oziroma službo kot ku-ha;ica pri kakemu gospodu, najraje v Gorici. NaBlr>v pove „Edinost"._1969
PrnHfiiain ca vrfita» okna' cement- opeka,
I I UV'CjOjll OC stopnice, balkon, držaji itd. Ulica Tet»a 31.	1973
TE8T
tiUaa delta Caaerma	13, 11, aaiav

RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TBST — ULICA FASNETO ŠT. 13
Specijaliteta: Bičkotlni Ob priliki prazu. „Vseh Svetih" — FATE — 11 mandeljnov po K 2 C3CS3 kilogram. CKK3
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razne s'aiina kakor tudi razn. vrstna vina in vedno sveže
— Dreherjevo pivo. —
IŠČ6m zmo*no šiviljo pri sv. Ivanu štev. 1165,
No7noniom slavcema občinstvu da sem ivd^lldltjalll prevzel gostilno ,;AL VIGILE" ulici Coroneo 3. Toči se pivo Dreher in vina prve vrste; izvrstna kuhinja. Priporoča se Nazarij G r i ž o n.	(1944)
Izvršuje vsakovrstna brušenja
Rodolfo Botteri
brnaar, via Belvedere it 2 S
Velika zaloga rezilnih predmetov, britev,
škarij, nožev v»eh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom.
Izborno in ločno po nizkih cenah
TOVARNA STROJEV
__sprejme mladega 'M
Kislo zelje g RADNIKA
prve vrste 100 kg brutto K IO —, Krastavce peverone itd. — pošilja po po&tnem povzetju
Ant. K. Llnek — Znalm, teko. Specijaliteta gumijev, pred-
—	Elastične nogovice, kilni pasi,
IflOlUV- pasi, irigatorji, soapenzorji, gu- Bil mijeve rjuhe, cevi za vino, vodo ™
in plin, ovata. — Prodeja in poprava gum. predmetov.
Higijenični predmeti |
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE. 1
fcderico Steindler, ^cque9otto H. I
veščega slov,, nemSčine in laščine. Trgovska naobrazba pogoj. Even-tuelno se sprejme mlad gospod bre« rak e. Vstop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in na-::: vedbe zahtevkov je pisati na :::
K. & E. Ježek,
TOVARNA STROJEV IH LLVARKA ŽELEZA na Elanskem (Moravska)

Cerkvena pesmarica
za učence slovenske ljudske šole, zložil Danilo Faj-g e 1, I. zvezek, izdaja za organiate 1 K 20 vin., izdaja za učence 40 vin., ki je potrjena od naufrifga minister-stva in priporočena od c. kr. okrai. Šol. sveta v Sežani, se dobi v trgovini A. LIKAR v Semeniški ulici v Gorici

s m
NOVO POGREBNO PODJETJE ";®ISodnr,U9
IMT z bogato opremo za vsako- COPSO 49 (Piazaea Goldoni) vrstni pogreb, ^btf m prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Velika zaloga
voscenm svcc
Prodaja na debelo in drobno.
Zastonj in po prosto štnlne
poSiljem ra aahtevo vsakem« poaedn&u.
gramofona
ali onim, ki si žele Istega nabaviti, »oj 11«-strovani eenik, kakor tudi najnovejši ukusno izdelani. s j.ortra'timi naSih najpriljubnej^ik	-nikov prevideai popis plo^č, najbolje uaf Ph hrvatskih, slovenskih, srbakib, bosanskih, t«r-ških ktkor tudi iuternatsijonalalh konadov.
Najboljši nabavni vir za plošče in gramof j«?, ker se v.e omejujem samo na tn kd-lek, ampi.k imam v zalogi več prvovrstnih izdelkov.
Prodaja po najnižjih tovarniških eenah. IV Staro plošče zamenjavam. IV Zaloga pere8, membran, Igel i. t. d. Lastna delaiuiea za poprave.
M. DRUOKER.
Ilira 29. — ZAGREB. — Bica 3».

19
kij
Umetni: fofoorafični atelje Eu -
ori sv. Jakobu - TRST.
Jako-
- TRST.
ulica Ki^o štev. 42 (pritličje)
..!.. Po absolutno ..L
konkurenčnih cenah

te fcnpl Porcelan, stekla, fr^7-iijsfee potrebščine, navadne in apaplrane šipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike in vse drnge potrebščine
v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst.

IzTTftnj« T»A\to (uto|»Uuo dalo, kor tudi raagtai«, po-^tke, >otr«-Djoet lokakiT, ponelanast«	za
▼MkoTTjta« sponenik« itd. M. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
R*di ndobcaeti P. N. ii»ri4aik*r ■prejema naroib« La jib UTriuj« na doma, eTtntuelns ta>di jaaaj
Slovenci i rsta in izven Trsta!
M—i	ITTTniirP7*^^7^
Otvorll sem prvo dalmatinsko
žganj arno in zalogo j
v Trstu, ulica Ghega Št. 10
s slov. napisom, ki veaoega Slovan* rarvieVi. Točim najfineji dalmatinski tropinovcc po Kfhu l"kO. (Za trgovce etne primarno iniiane). To*hn tndi druge likerje. — Priporoiam he ^lnvnecnu občinstvu za obilen ob:«k v naui, da velja
Svoji k svojim! Lastnik Ga]o Bonefačic

Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artiftcijalnega kamna s zalogo cementa
^ristide jjualco - Zxs\
nlloa San flervolo štev. 2 Telefon 2I-42|
K
AHB0LAT0H1J
Dr. Viktor Bandi
Trst, ulica San Glouannl J, 1. nnds.
od 9. do I. in od 3. do
<yf>