Pofttntns plaCane v gotovini, Leto XVII., št. 182 Ljubljana, sobota 8. avgusta 1936 Cena i Din oprtivuistvo. t-juoijmia, aautfijeva ulica 5. — Telefon st 6U.2, 3123, 3124, 3125, 3126f imseratni oddeleK: L.jubl]ana, Selen« Durgova ul i - -fet 3392, 3492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica St. LL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — TelefOD St. 190. iriačuni pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11 .«42. Praga Cisto 78-L80, Wlen St. 105 241. Ishaja vsak razen ponedeljka. ^ Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Tetefoa 3122, 3123, 3124, 3125, 312«. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440. Celje, Strossmayerjeva uMca štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. J9 Časopisna kampanja proti Jugosloven-ski nacionalni stranki, ki se je začela nekako pred šestimi tedni, pred sestankom strankinega kongresa, se še vedno ni polegla. V prisrčni antanti je združila glasila, ki se drugače delajo, kakor da so si grozno nasprotna. V najlepši Slogi pa dan za dnevom pokopavajo JNS, a se vendar ne morejo otresti strahu pred .njo. Enkrat naperijo svoj bobneči ogenj na strankinega predsednika g. Živkoviča, na katerem ne puste ničesar dobrega, drugič pa istega Živkoviča pomiluje-jo, da ga terorizirajo jevtičevci pa zopet pohorci ali samostojni demokrati. Oprta na te svoje, iz pobožne želje porojene informacije, prorokuiejo krizo in pričetek razpada stranke, ki so jo poprej že davno in ponovno položila v grob. Svojo posebno vlogo v tej kampanji igra zagrebški »Obzor«. Zdi se, kakor da ga je njegova pestra preteklost prede-stinirala za ta kuluk proti iskreni in realni jugoslovenski politiki. »Obzor« je vodil že vse mogoče politike i poprej pod Avstroogrsko, i potem v Jugoslaviji. Njegov glavni sedanji inspirator je bil član vrhovnega zakonodajnega sveta pod šest o januarskim »diktatorskim« režimom, kljub temu je »Obzor« danes maokovski puritanec in se gerira za avtentičnega tolmača dr. Mačkove politike. Z avtoriteto vrhovnega arbitra pa pokriva pri tem tudi frankovee in je obenem vnet pobornik katoliške akcije v duhu g. dr. Stepinca. V zaprepaščenje beograjskega krila združene opozicije agitira indirektno tudi za sporazum dr. Mačka z JEZ. V svoji, po sebi impozantni jubilejni spomenici, ki jo je izdal ob svoji 75-letnici, je prinesel »Obzor« na naslovni strani veliko Štrosmajerjevo siliko. Morda naj bi se kak stari obzoraški naivnik prepričal, da je ostal »Obzor« do danes veren Štrosmajerjevi misli. Toda treba je le malo prelistati korespondenco med Račkim in Štrosmajerjem, pa se vidi, kako je že sam Šfcrosmajer imel priliko občutiti »Obzorovo« nestanovitnost. Dne 7. avgusta 1873 n. pr. je pisal Račkemu: »Naš »Obzor« in vsa naša politika nista vredna piškavega boba.« Par dni kasneje, 27. avgusta 1873, je Štrosmajer zopet napisal: »Kaj pravite na »Obzo-rov« uvodni članek ob sestanku sabora?.. . Na tako nesramnost (bezobraz-luk) bi moral človek »Obzor« takoj nazaj poslati. Na vsak način pa moramo geldati, da naš denar ne ostane angažiran pri takih ljudeh.« Iz nadaljnje korespondence je razvidno, da je štrosmajer resno razmišljal o tem, da bi kot glasilo svojih idej ustanovil drug list. Slično vlogo, zaradi kakršne je bil vznevoljen Štrosmajer, je odigral »Obzor« že pod sedanjim svojim inspirator-jem v času bana Tomašiča, ko je bilo treba zlomiti hrvatsko-srbsko koalicijo. Proti koncu vojne je bil »Obzor« med zadnjimi, ki so še branili habsburško tezo za rešitev jugoslovenskega vprašanja. V Jugoslaviji je bil potem i zajed-ničarski, i frankovski. i radicevski. i mačkovski, samo ne jugoslovenski. Po vsem tem ni čudno, da vodi tako besno kampanjo tudi proti Jugoslovenski nacionalni stranki in da uporablja v njej vso zahrbtnost svojih spietka-rskih na-vad. IM vsej spretnosti in pri vseh izkušnjah v spletkarskem poslu pa se »Ob-zoru« ne posreči niti to, da ne bi samega sebe postavljal na laž. Tako n. pr. je letos 1. in 2. julija prepričeval svoje potrpežljive čitatelje, da je na kongresu JNS prevladala skupina B. Jevtica, da so jevtičevci zavzeli vodilna mesta v stranki in so ji celo »nametmili« Petra Živkoviča za predsednika. Toda že 3. julija modruje »Obzor«, kako »trojka« Banjanin-DemetrovičKramer stvarno vodi JNS. tako da bo tudi sam Peter Zivkovič »prav kmalu padel pod diktaturo ostalega dela predsedstva.« Vse svoje mojsti-stvo bi rad »Obzor« uporabil zlasti v borbi proti predsedniku JNS Petru Živkoviču. Dva dni po kongresu je napisal, kako so bile iz »okolice« g. Živkoviča svojedobno lan-sirane vesti, da je g. Zivkovič za sporazum z dr. Mačkom in da se o tem sedaj ob živkovičevi izvolitvi »vse mogoče govori«. Sedaj pa se je pokazalo, da je okolica Petra Živkoviča vede a.li nevede »varala nepoučeno javnost.« Dva dni kasneje ve »Obzor«, da so emisarji g. živkoviča »iskali zvezo« z dr. Mačkom, ko je b i ta izpuščen iz zapora, in da so zatrjevali, da je Živkovic vedno bil za sporazum. Toda dr. Maček — tako z zadovoljstvom konstatira »Obzor« — je lepega dne »prekinil to govoričenje in preprečil nadaljnje tekanje emi-sarjev med Beogradom in Zagrebom.« Pred dobrim tednom se je »Obzor« vrnil na svoje modrovanje in je 28. julija napisal, da se govori, da je g. Zivkovič po svojih ljudeh T po katerih pa?) ponovno poskušal »najti zvezo« z vodstvom bivše HSS m »želel prepričati« dr. Mačka da je tudi sedaj pripravljen za sporazum. »Živkovic posebno želi prepričati dr. Mačka, da je sprejel predsedstvo stranke le v želji, u duši ti proti-hrvatske tendence, ki so do sedaj do* uporniki bombardirajo madrid čete generala Mole so baje zopet prodrle v bližino prestolnice — Boji v zraku — Začenja se nova ofenziva upornikov Par.^z. 7. avgusta. w. Na španski fronti se je zopet povečalo delovanje čet obeh strank Uporniške čete, ki so povsod prešle v napad, so dosegle nekaj delnih uspehov. Kakor je objavlja brezžična postaja v Sevilli, so predstraže generala Mole prišle zop?t v neposredno bližano Madrida. Letala severnih uporniških čet so metala bombe na letališču v Madridu jn Badajo-zu. Povzročena škoda je zelo velika. Preko Lizbone javljajo, da so čete upornikov, ki operirajo na portugalski meji. zavzele kraj Llerono, približno na pol pota med Cordobo in Badajozem Na fronti na Sierri Guadarrami divjajo hudi boji. Uporniške čete so obstreljevane postojanke vladnih čet. ki so odgovorile z ognjem Po topovskem obstreljevanju se j* razvil ljut boj na nož, ki pa ni prinesel nobene odločitve Gete obeh 3tranik so zopet zasedla pvoje dosedanje postojanke Tudi na fronti v Aragoniji je prišlo do bojev. Zlasti se sedaj borijo za mesto Hu-esca. Madridska vlada sporoča, da so njene čete zasedle strateške točke okoli tega mesta Nadaljnji cilj vladnih čet je zasedba mesta Pa'ma na velikem balearskem otoku Mallorci. Na vladni strani objavljajo, da bo v kratkem odšel tja ekspedi-cijskj zbor 2500 mož, ki bo imel mnogo strojnic. Ofenziva generala Franca London, 7. avgusta, o »Times« poroča iz Gibraltarja, da je pričelo 10.000 upornikov pod vodstvom generala Franca prodirati proti Malagi. Sprednje straže upornikov so se že spopadle s predstražami vladnih miličnikov, zaradi česar se v kratkem pričakuje glavni napad na Malago. General Franco razpolaga s 43 letali, ki so preskrbljeni z bombami, težkimi po 100 in 200 kg. Če bo to podjetje uspelo, si bo general Franco zavaroval svoje desno krilo, obenem pa bo vzpostavil zvezo s severno vojsko upornikov pod vodstvom generala Mole. Na direktno željo generalov Liana, Mole in Cabanellosa je prevzel general Franco vrhovno poveljstvo na vsemi uporniškimi četami v Španiji, kar je bilo objavljeno danes dopoldne. Istočasno je general Franco preselil svoj glavni stan iz Afrike v Sevillo. Pomorske bitke Gibraltar, 7. avgusta. w. Vladna križaT-ka »Jaime I« je dopoldne obstreljevala postojanke upornikov pni Algeciirasu. Kakor so mogli videti v Gibraltarju, je več gra- nat eksplodiralo v raznih delih mesta, zlasti v pristanišču, kjer sta bili zasidrani topnioarka in torpedovka upornikov. Nekaj granat je eksplodiralo pri zidu angleškega konzulata. Topovi ladje »Ja;me I« so zadeli topovsko ladjo »Dato«, ki gori. Gibraltar, 7. avgusta, AA. Tri vladne križarke obstreljujejo utrdbe v Ceuti. Med bombardiranjem Algecirasa po vladni križarki »Haime I« je bil zadet angleški konzulat Pravijo, da je ooškodova-no poslopje in da je t*ila ranjeni tudi soproga podkonzula Prevoz čet iz Maroka Tetuan, 7. avgusta. AA. Med Ceuto in Algecirasom je živahen promet. Včeraj so letalske sile generala Franca prepeljale čez morsko ožino 4000 mož. Pariz. 7. avgusta. \v. V glavnem stanu generala Franca zagotavljajo, da bo v prihodnjih 48 urah prispelo zopet 2000 do 3000 mož iz Afrike v Algeciras. Prvi njihov cilj je pristanišče v Malagi. General Franco namerava s kopnega s približno 10.000 vo jaki in z vsemi letali, ki so mu na razpo lago (50 modernih strojev), v kratkem napasti Malago. Uporniške rekvizicije Bayone. 7. avgusta, o. Uporniki so v vseh severnih španskih mestih včeraj in danes zaplenili vse osebne in tovorne avtomobile. Vozove so takoj prevzeli vojaški šoferji. Vse kaže, da nameravajo uporniki prepeljati vse razpoložljive čete na fronto za odločilno borbo proti madridski vladi. Vladne vesti o uspehih Barcelona, 7. avgusta. AA Po uradnem poročilu vlade so njene čete na aragon-ekem bojišču ves dan vznemirjale nasprotnika pri Huesci, kjer so zavzele več vasi. Uspehi eo bili tudi na severnem bojišču tega odseka, kjer so vladne Cele presekalo uporniške zveze z mestom Hueeco Zavzei-je vasi Santa Eulalija, ki je važno strateško križišče in ki se nahaja v višini 800 m ter obvladuje pristop do mesta lluesce, je j>o-sebno velik uspeh. Vladne čete so zavzele tudi Sierra San Julian ter so s tem onemogočile preskrbo Huesce z vodo. Pri teh operacijah je sodelovalo vladno letalstvo na veliko. Hendaye, 7. avgusta, g- Vladne čete so po poročilih, ki so prispela •'•poldne, napredovale nadalje ter zasedle več vasi, med njiimi 1000 m visoki kraj Santa Eulalia, ki obvlada Huesoo, odkoder dobiva mesto vo-dlo. V Barcelono je snoči prispelo 8 vodnih letal in 1200 mož vladnih čet, ki so se z lokalnimi oboroženimi formacijami združili v oddelek 3500 mož. ki bo takoj odšel na otok iMallorco. da ga očisti upornikov. Marocani pripravljajo upor proti Španiji Pariz, 7. avgusta, o. Položaj španskih upornikov se je v evropski Španiji nekoliko popravil, obenem pa se je hudo poslabšal v Maroku. »Potit Pari s i en« poroča, da so se maroški domačini z navdušenjem odzvali pozivom generala Franca in se priključili njegovi vojski, ker jim je obetal zelo visoke plače, povprečno po 15 pezet (okrog 70 Din) na dan. Navdušenje pa je kmalu upadlo, ko so postale gospodarske razmere zelo resne. Maroški veljaki so že pričeli izvajati pasivno rezistenco. Pri tem jih najbolj podpira tetuanski veliki vezir. Baje se sa.m pripravlja na upor proti Španiji in namerava proglasiti neodvisno maroško državo. Vrednost pezete je v Maroku katastrofalno padla. Noben trgovec noče sprejeti španske valute kot plačilo za svoje blago. Posebno se Rabili pripravljajo za upor proti generalu Francu. Nastala je že velika nevarnost, da se ta upor razširi po vsem Maroku. »Populaire« ugotavlja, da je moral general Franco prepeljati svojo voisko izključno le z letali iz Maroka v Španijo. Po morju uporniki niso mogli napraviti niti koraka. Nemški protesti ¥ Španiji Komunisti so baje ustrelili štiri nemške državljane — Obstreljevanje nemškega pamika ob španskem Maroku Berlin, 7. avgusta, d. DNB poroča: Kakor zatrjujejo v organizaciji narodne socialistične stranke za inozemstvo, so bili 24. julija ustreljeni v Španiji štirje Nemci, ko so skušali priti iz Barcelone z avtomobilom do španske meje. Nekaj kilometrov daleč od Barcelone so jih v predmestju San Martin ustavili komunisti ter jih po kratkem zasliševanju pred revolucijskim tribunalom obsodili na smrt, čeprav so bili v posesti veljavnih nemških potnih listov. Po nalogu berlinske vlade je Barcelonski generalni konzul Kocher v sredo energično protestiral pri katalonski vladi v Barceloni ter zahteval takojšnjo preiskavo. Berlin, 7. avgusta, d. DNB poroča: V lukah, ki so v posesti španske vlade, zla- sti na Sredozemskem morju, grozi čim dalje bolj nevarnost, da bo prešla oblast v roke komunistično-anarhističnih elementov. Zato so nemške pomorske sile še nadalje zaposlene v dveh skupinah za podpiranje nemških državljanov in za zaščito nemških interesov v Španiji. V španskih vodah se nahaja sedaj sedem nemških vojnih ladij. Dne 4. avgusta je pred Larachom v španskem Maroku zasidrani nemški parnik »Sevillo« obstreljeval brez vsakega vzroka in prejšnjega svarila španski vladni ruši-lec »Almirante Valde« 45 minut dolgo, ne da bi ga zadel. Proti temu nasilstvu je nemška vlada najostreje protestirala v Madridu. Nemška letala in nemška municija za upornike Pariz, 7. avgusta. AA. »Oeuvre« piše, da se položaj med Berlinom in madridsko vla- do naglo poslabšuje. Trdi se, da je nem- ! prekasna. ška vlada sklenila posdafi v španske vode še dve križarki m večje število torpedovk. Angleško zunanje ministrstvo, pravi list dalje, je bilo obveščeno, da je križarka »Deutschland« pripeljala upornikom precejšnje količine municije. Prav tako trdijo, da je nemška trgovska ladja »Uzarano« (po nekih podatkih je ladja plula pod drugim imenom), pripeljala 31. julija španskim upornikom 21 letal. Poleg tega so poslali k upornikom tudi nemške letalske inštruktorje iz vrst oficirjev. »Oeuvre« zate vprašuje ali ne bo francoska pobuda za nevtralnost Borba za nevtralnost Naraščajoče vznemirjenje v Londonu zaradi zavlače-valne taktike Nemčije in Italije London, 7. avgusta- g. V angleških ofi-cielnih krogih se opaža vedno večje vznemirjenje zaradi razvoja dogodkov v Španiji, ker obstoji nevarnost, da bo državljanska vojna v Španiji dovedla do hudih mednarodnih zapletljajev- Prevladuje vtis, da hoče Italija s svojim pogojnim odgovorom na francoski predlog, enako kakor Nemčija s svojimi protesti v Barceloni in Madridu, samo pridobiti na času. Na ta način bi se mogla španska državljanska vojna zavleči ter otvoriti vraita novim komplikacijam. London. 7. avgusta. A A. Zunanji urrad je prejel francoski načrt dogovora o nevme-šavanju v španske zadeve. Mislijo, da sta glavni točki francoskega predloga prepoved prevoza orožja rn vt ;nega man vojnega materi jala. Listi poudarjajo, da bo "treba zaradi zavlačevanja odgovora iz nekaterih evropskih prestolnic vsekakor še nekoliko potrpeti, preden bo mogoče doseči sporazum o nevtralnosti. pravijo pa tudi, da bi utegnilo odlašanje imeti usodne posledice za evrop-„ki mir. Zato zahtevajo, naj se neuTegoma »mene vsaj začasni sporazum proti dobavi municije v Šnanijo. Vesti o francoskih pošiljkah vladi Pariz, 7. avgusta. AA. Desničarska »Action Francase« piše, da je vojni minister Daladier ukazal poslati španski vladi osem brzostrelnih topov kaiTbra 75 mm, 1600 krogel za te topove- 50 strojnic, 50 milijonov nabojev za puške strojnice in tisoč letalskih bomb po 10 kg List trdi, da Je ta material ie sa potu v Španijo. Pariz, 7. avgusta. AA. Na shodu levičarjev je govoril budi posJaoec Torre, ki Je dejal, da se solidarnost sedanje Francije z ljudsko fronto v Španiji ne sme omejiti na ustmene obljube, marveč da je treba takoj izročiti španski vladi zadostno število letafl, topov in strojnic. Španski begunci pri kralju Alfonzu Praga, 7. avgusta, g. Snoči ob 19.30 je na letališču Bori pri Plznu pristalo petsedež-no letalo, v katerem sta bila Spanca inž. Uzuela in marki Susco de Teena. Letalo, ki ga je pilotiral grški pilot, je startaio v Rimu. Izgubilo je orientacijo, ter je moralo pristati v Bori. Pilot, potnika in letalo so nepoškodovani. Oba Spanca sta v avtomobilu kneza Metternicha odpotovala na grad K6nigswarth pri Marjanskih Lažnih, kjer se nahaja, kakor znano, bivši španski kralj Alfonz. Odstop španskega poslanika v ČSR Praga, 7 .avgusta. w. španski upravnik poslov v Pragi Sanz y Tovar je danes sporočil novinarjem, da je sporočil madridski vladi svojo demiisijo. Poslaništvo in španske konzulate na CeSkoeiovaSkiem. Je postavil v službo uporniške vlade, ki ima svoj začasni sedež v Burgoe«. Poslanik Je nadailje izjavil, da Je bil od te vfa-de imenovan za poslanika španske re. bupllke na CeSkoslovaSkem. Protest grških politikov Kralj Jurij je sprejel v avdienci voditelje vseh strank razen komunistične Atene, 7. avgusta, p. Kralj Jurij je sprejel danes v avdijenci vse voditelje gTtfcih strank, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu. razen komunistične. Čeprav o podrobnostih teh avdijenc ni bilo mogoče zvedeti ničesar, zatrjujejo poučeni krogi, da so voditelji strank pri kralju protestirali. ker je vlada razpustila parlament. Po avdienci so imeli skupno konferenco. Tudi o tej konferenci ni bilo izdano nikako poročilo. vendar pa se je zvedelo, da so na njej formulirali svojo zahtevo, naj vlada spet uveljavi določbe ustave o parlamentu, naj se dosedanja poslanska zbornica resti-tuira in skliče kronski svet. V grških vladnih krogih izjavljajo, da se ukrepi Metaxasove vlade nikakor ne morejo smatrati kot akcija za uvedbo avtoritarnega režima v Grčiji, ker v grškem narodu ni ugodnega razpoloženja za kopiranje italijanskih ali nemških političnih ustanov. Pri tem naglašajo, da so ukrepi Metaxasove vlade povsem začasnega značaja in da imajo namen, preprečiti nove politične zmešnjave, ki bi jih mogli izzvati eksperimenti ekstremistov. kakor tudi da se podvzamejo potrebni koraki za zboljšanje gospodarskega položaja države. Pra-v tako poudarjajo, da so grški komunisti že v začetku leta zlorabili politično potrpežljivost sedanje vlade ter razvili brezobzirno akcijo. Razen tega so poizkušali spretno izkoristiti svoj položaj v parlamentu, kjer so bili v gotovi meri jeziček na teflutnici minirale v tej stranki... Vsa ta sporo čila Živkoviča pa imajo le cilj, da bi dobil čvrste zveze z vodstvom bivše HSS ...« Toda njegova akcija ne bo imela uspeha, ker je njegova smer »čisto protihrvatska.« Kakor vidimo, postanejo iz »govori se« na mah »akcija« in »čvrste zveze.« Niti v izmišlja n ju »Obzor« nima več logike. Vendar pa je neutruden pri svojem poslu. Že 30. ju lija po vsem zanesljivo ve, da Zivkovič zares išče zvez z dr. Mačkom in da mu je to potrebno za okrepitev pozicije v Beogradu. Toda »ljubo se vara, ako misli. da se mu bodo njegove nakane posrečile.« Po govoru predsednika Živkoviča v izvršnem odboru JNS pretekli teden poskuša »Obzor« dati svojim spletkam malo drugačno smer. V članku 1. avgu sta dokazuje, kaiko so »predani« v vrstah JNS po sili razmer protivniki dr. Mačka, dr. Korošca in dr. Spaha, »ker poleg dr. Mačka ne more biti prostora za Jovana Banjanina in Jurja Demetrovi-ča, poleg dr. Korošca ne more v Sloveniji vedriti in oblačiti dr. Kramer, v Bosni in Hercegovini pa ne morejo v vseh zadevah javnega življenja odločevati jevtičevci, kadar je na vladi dr. Spaho. Ta dejstva onemogočajo vsako sodelovanje dr. Mačka, dr. Korošca in dr. Spaha na eni ter JNS na drugi strani.« Izredno zanimivo je, na kak način opredeljuje »Obzor« politične tabore. Dočim pa je poprej dokazoval in prepričeval. da je sploh nemogoče sodelovanje Hrvatov s Petrom Zivkovičem, namiguje v tem članku, da bi bilo mogoče delati tudi z Zivkovičem. samo se mora ta cdreči orečnnom. »Obzor« nato celo nadaljuje: »Zdi se, da je Zivkovič 1 pravo mesto. zahteval od Banjanina, Zeca in njunih tovarišev, da priznajo obstoj hrvatskega vprašanja in da njemu v tem pogledu dado svobodne roke. Res je Živkovic bolj izrazito nego doslej katerikoli drugi voditelj JNS naglasil obstoj hrvatskega vprašanja in potrebo njegove rešitve.« Toda niti te misli »Obzor« ne more izvesti do kraja, marveč že par vrst kasneje dostavlja, da je »Živkovi-čeva formula za rešitev hrvatskega vprašanja v bistvu enaka, kakršno zastopajo njegovi najožji sodelavci. Zakaj pa je moral Živkovic potem zahtevati »svobodne roke«?! Potrebno je bilo enkrat spregovoriti besedo o »Obzoru« in njegovih spletkar. skih izmišljotinah, da se njegove »informacije«, ki se tako rade cirirajo tudi v Sloveniji, enkrat za vselej postavijo nn med glavnima političnima taboroma, veoi-zelisti in njihovimi nasprotniki Voditelji ekstremistov so skušali izkoristiti na vse mogoče načine položaj v škodo države te* pridobiti za sodelovanje tudi nekatere radikalnejše elemente iz protivenizelističnega tabora. Izjava voditelja liberalne stranke Atene, 7. avgusta. AA. Gonatas, prvak liberalne stranke, ki je bil danes v avdienci pri kralju Juriju, je dopisniku agencije Avale izjavil: V imenu liberalne stranke sem obrazložil kralju sedanje razmere in naše mnenje o ukrepih vlade. Predlagal sem sklicanje kronskega sveta in zavračal argumente g. Metaxa«a, s katerimi upravičuje svoje ravnanje. Izrazil sem upanje, da se bo država v kar najkrajšem času vrnila k normalnemu parlamentarnemu režimu. Če je bila komunistična nevarnost tolikšna, kakor trdi Mataxas, sem rekel kralju, bi bila proglasitev obsednega stanja popolnoma zadosti za preprečenje vseh neredov. Metaxas bi dobil za to potrebno odobritev od strank. Proglasitev obsednega stanja z uvedbo naglega sodišča in ukinitvijo poslanike zbornice pa utegne roditi težke posledice. Odhod kralja Jurija na Krf Atene, 7. avgusta. A A Kralj Jurij je popoldne zapustil Atene in se odpeljal na Krf. Vladni komunike: položaj normalen Atene, 7. avgusta. A A. Uradno objav, ljajo, da je položaj po vsej državi popolnoma normalen- Vrhovno poveljstvo pomorskih sil se je priključilo v'adi. Huda letalska nesreča v Ameriki New York, 7. avgusta, d. V bližini letališča v Saint Louisu je včeraj treščilo na zemljo nekaj minut po startu veliko dvo-motorno letalo proge Saint Louis—Chica-go. Padlo je na zemljo iz višine 300 m ter je zgorelo v plamenih. Pri tem je našlo smrt vseh 6 potn'kov in oba pilota. Vzrok nesreče ni znan ker ie bil^ vreme jasno in mirno, letalo pa najnovejše konstrukci- Pogajanja med Nemčijo In češkoslovaško Važne informacije iz oficioznega praškega vira — Pogodba bo sklenjena istočasno z obnovo lokarnskega pakta Praga, 7. avgusta, d. Oficioma korespondenca tiskovnega oddelka ministrskega predsednika, ki izhaja v nemškem jeziku, se bavi v svoji poslednji izdaji z vestmi o pogajanjih za zaključitev pogodbe o ne-napadanju med Nemčijo in Češkoslovaško. Članek pravi med drugim: Dosedanja prizadevanja, da bi se zaključila pogodba, so se vedno ponesrečila ob metodi bilateralnih pogodb, napram kateri je bil postavljen predlog o zaključitvi splošnega pakta o medsebojni pomoči. Sklepa se, da se bo posrečilo premostiti to nasprotje. Nemčija bo sklenila z zapadnimi državami pogodbo o medsebojni pomoči, na vzhodu pa bo prišlo do individualnih pogodb, za katere se bodo vršila pogajanja istočasno in vzporedno kakor z zapadnimi državami, pri čemer bodo ohranjene dosedanje pogodbene obveznosti, kakor tudi pakt Društva narodov. S tem bi prišli do celotne ureditve, ki bi izključevala vsako nasilno rešitev in omogočila trajno mirno sodelovanje. Češkoslovaška je bila vedno pripravljena za ureditev svojega razmerja z Nemčijo v prijateljskem smislu ter je vedno želela, da bi Nemčija zavzela v srednjeevropski politiki mesto, ki ji pripada. Med Češkoslovaško in Nemčijo ni nikdar nastala kaka napetost, ki bi zahtevala normalizacijo razmer. Doslej je tvorila samo negotovost o namenih Nemčije v mednarodni politiki oviro za nemško sodelovanje v srednji Evropi, če se pa danes položaj izpre-minja v ugodnem smislu, more Češkoslovaška to samo pozdravljati. Članek zavrača nato vesti, da bi Nemči-1 ja kot ceno za zaključitev pogodbe o ne-napadanju s Češkoslovaško zahtevala na kakršenkoli način vpliv na češkoslovaško manjšinsko politiko. Novi italijanski poslanik za Beograd Rim 7. avgusta, p. V italijanski diplomaciji so bile izvršene velike spremembe. Premeščena je cela vrsta italijanskih poslanikov. Beograjski poslanik Viola di Campal-to je bil imenovan za šefa protokola pri zunanjem ministrstvu v Rimu. V Beograd pride dosedanji poslanik v Tirani Indeli. Budimpeštanski poslanik Colonna je bil imenovan za veleposlanika in stavljen na razpoloženje. V Budimpešto pride za poslanika znani grof de Vinci ki je bil poslanik v Adis Abebi. Dunajski poslanik Preziosi je bil premeščen v Bruselj njegov nasled- nik na Dunaju bo senator Salata. Iz Bue-nos Airesa je bil premeščen poslanik Arlot-ta k ministrstvu njegovo sedanje mesto pa bo zavzel Guariglia. Nadalje so bili imenovani za poslanike: Tuozzi v Oslu, Di-ana v Luxemburgu, Bordonaro v Pretori-ji, Villa Nuova v Rigi, Mamelli v Lizaboni in Jacomini v Tirani. Politični krogi zatrjujejo, da se Mussolini jutri vrne iz Ricciona v Rim, ker namerava že pričetkom prihodnjega tedna izvršiti rekonstrukcijo svoje vlade. N]. VeL kraljica na Oplencn Beograd, 7. avgusta, p. Nj. Vel. kra ljica Marija se je danes dopoldne z vlakom pripeljala iz Sarajeva v Užice. Na kolodvoru in okrog njega se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je kraljici prirejala viharne in dolgotrajne ovacije. Kraljica je pot nadaljevala z avtomobilom skozi Čačak in Gornji Milanovac na Oplenac, kjer je ostala v kraljevskem dvorcu. Po vsej poti, zlasti pa v mestih, so bile zbrane velike množice prebivalstva in povsod so priljubljeno vladarico navdušeno pozdravljali. Potovanje kralja Edvarda London, 7. avgusta, p. Z dvora še zmerom ni mogoče dobiti nikakiih informacij o potovanju Nj. Vel. kralja Edvarda VIII. v Dalmacijo. Dva angleška rušilca, ki bosta spremljala kraljevo jahto po Jadranskem morju sta prejela ukaz. da morata biti pripravljena v neki dalmatinski luki. Zanimanje za našo državo je v Angliji spričo potovanja kralja v Dalmacijo silno narastlo. Preko noči se je zglasilo pri ju-goslovenskih turističnih agencijah v Angliji toliko interesentov, da so uradi preobremenjeni Samo agencije Cook in Jugoslo-venska ekspresna agencija sta razpečale ! nad 10.000 prospektov o našem Jadranu. Split, 7. avgusta, o. Iz primorskih krajev poročajo o veliikih pripravah za sprejem angleškega kralja, ako bi jih posetil. Tako ga pričakujejo tudi v Splitu, Kako je bilo v Barceloni Iz pisma v Barceloni poročene Jugoslovenke Sarajevo, 7. ervgusta. o. Sarajevski akademski kipar D jura Mazalič je prejed od svoje sestre Olge, ki je poročena s španskim opernim pevcem Tcrresom in živi v Barceloni, pismo, ki je rabilo do Sarajeva 10 dni in je bilo odposlano v času, ko v Kataloniji že niso uvedli pisemske cenzure. Torresova opisuje revolucijo v Barceloni. V pismu pravi, da je odločilno vlo. go igral radio. V Barceloni ima skoraj vsak človek aparat ln vlada je po rad:u dirigirala ljudi, da so se znali ravnati. Obveščala jih je o gibanju upornikov ln tudi o vseh ukrepih, ki jtiih je izdala. Prvega dne, ko je izbruhnila revolucija, so bili IjtJfie ob 3. ponoči obveščeni, naj zapustijo Iskale in se umaknejo v hiše. Ob 4. so se pojavili na ulicah tepovi in so stopile v akcijo strojnice. Borbe so bile ogorčene. Kri je tekla v potokih. » Vlada se je odprla na delavske množice. Borba je trajala tri dni. Cim je viada zmaga'a, je takoj izpolnila svojim prista. šem vse njihove zahteve. Takoj so odprli trgovino z živili in si je siromašno prebivalstvo lahko brez vsakih težav nabavilo vse, kar je rabilo. Delavcem so plače povišali za 15 odstotkov, delovni čas skrčili na 40 ur na teden. Takoj spočetka so zastopniki vlade pozvali uprave cerkev in samostanov, naj dajo vladi na razpolago vse dragocenosti in ves denar za obrambo proti upornikom. Cerkve in samostani so se temu uprli, kar je izzvailo veliko ogorčenje med de3avctf. V nekaj urah je bilo 130 cerkva v plamenih. Nastal je pokol duhovnikov in redovnic ter so zaplenili ogromna cerkvena premoženja. Pošta v Barceloni posluje brez težav, toda le z letali, ker želznice Še ni mogoče uporabiti. Pred dnevi pa je bila že uvedena pisemska cenzura. Huda avtomobilska nesreča na Viču pri Ljubljani Neznan avtomobilist je povozil in zelo hudo poškodoval dve ženski, ki sta se razgovarjali na hodniku ob cesti Ljubljana, 7. avgusta. V množici prometnih nesreč, ki se Ead-nji čas druga za drugo vrste zlasti na frekventiranih križiščih v Ljubljani in okolici, spada pač med najbolj neum-ljive in strahotne nezgoda, ki se je danes v poznem popoldnevu pripetila dvema ženama v neposredni bližini Krama r-jeve gostilne na Viču. Na hodniku za pešce sta se nič hudega sluiteč razgovarjali 39 letna Terezija Smolejeva s Ceste VI. št. 7 na Glincah, žena krojaškega pomočnika, zaposlenega pri S vabo vi tvrdki na Aleksandrovi cesti, in 42 letna Ivana Zalarjeva s Tržaške ceste št. 22, ru je neznan avtomobilist zavozil v dvo- Našička afera Osijek, 7. avgusta, o. Okrožno sodišče v Osijeku je razpravljalo o prošnji Aleksandra Sohra. Rudolfa Schlesingerja in Marva Suliča, da se izpustijo iz zaporov v smislu razsodbe zagrebškega kasacijskega sodišča, ki je odredilo za nie obnovo procesa. Sodišče je prošnji ugodilo, državni tožilec pa je vložil protest in ostanejo vsi še nad-dje v preiskovalnem zaporu, dokler višje sodišče ne odloči o tem protestu. Znatno znižana voznina za sokolski zlet v šibeniku Beograd, 7. avgusta. A A. Udeleženci tretjega zleta primorskih sokolskih žup v šibeniku imajo 75% popusta na državnih železnicah. Jadranska in Dubrovačka plo-vidba sta dovolili na svojih ladjah 66% popusta, društvo SIPAD pa 90% na svojih železnicah. Popust velja za odhod od 18. do 23. avgusta in za povratek od 23. do 28. avgusta. Šahovski amaterski turnir y Zemunu Zemun, 7. avgusta, p. Amaterski šahovski turnir za šahovsko prvenstvo Jugoslavije se nadaljuje z živahnim tempom. Že sedaj je mogoče skoraj z gotovostjo reči, kdo bo zmagal v obeh skupinah. Kot favorita se imenujeta poleg drugih Bajer iz Osje-ka in Preinfakl iz Ljubljane. V 4. kolu je Lešnik iz Maribora matiral Prokopljevida iz Zemuna. V drugi skupini je Preinfalk nastopil proti Milojčiču iz Zemuna. Partija še ni končana. Pozicija je izenačena. Stanje je po 4. kolu naslednje: v prvi skupini, Bajer 3, Lešnik 2 in pol. v drugi pa Poljakov 4, Preinfalk 2 in pol (1). delavka v tobačni tovarni. V divjem di-jico na hodniku in obe ženi podrl, da sta obležali s precej hjudimi poškodbami, V strahotnem sunfcu so ostrine avtomobila Smolejevi skalpirale glavo in ji odrezale obe ušesi, hkratu pa je dobila od karambola tudi sicer precej hoide rane po g.lavi in po životu, ter ji je zmečkalo prste na rokah. Zalarjeva je prav taiko dobila poškodbe po glavi, po životu in po udih, da so ju morali reševalci nujno odpeljati na kirurški oddelek, kjer so ju z reševalnega voza takoj pr«nes>li na operacijsko mizo. Doslej še ni ugotovljeno, kdo je bil avtomobilist, ki je nesrečo zakrivil Pred pomirjenjem Arabcev London, 7. avgusta, o. Listi so objavili vesti iz Palestine, da je pričel te dni popuščati arabski pokret. Na arabske voditelje v Palestini je odločilno vplival trans-jordanski emir, pri katerem se je vršila posebna konferenca 26 arabskih plemenskih poglavarjev. Emir jih je prepričal, da bo britanska komisija, ki ima te dni priti v Palestino, gotovo vsaj začasno prepovedala nadaljnje priseljevanje Židov v deželo. Pozneje bi se lahko z mirnimi sredstvi doseglo, da bi se ta prepoved podaljšala za nedoločen čas. Na njegovo prigovarjanje so sklenili počakati na sklepe kraljevske britanske komisije. Turčija organizira svojo trgovsko mornarico Carigrad, 7. avgusta. AA. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je podpisalo z neko nemšiko ladjedelnico pogodbo o gradnji šestih ladij (skupno 12.000 ton). Ladje so namenjene turški trgovinski mornarici. Dobavni roki znašajo za posamezne ladje 19 do 29 mesecev- Zastopnik DN v Avstriji odstopil ženeva, 7. avgusta, AA. Zastopnik Dru. i štva narodov v Avstrijii van Toniragen, lci je že od lefta 1931 finančni svetovalec avstrijske vlade, je poslal generalnemu tajniku Društva narodov Avenolu pismo, v katerem zahteva, naj ga s 1. oktobrom t- 1. , razreši dolžnosti. I Beležke Opozorilo delegatom JNS Banovinska konferenca zaupnikov JNS, sklicana za nedeljo 9. t. m. ob 10. uri, se bo vršila v dvorani Delavske zbornice na Mikloiičevi cesti in ne v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, kakor je bilo sporočeno na vabilih in legitimacijah. Kaj vse vedo v Zagrebu o slovenski politiki Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« objavlja »informacijo iz merodajnih slovenskih krogov«, v kateri pravi, da eo »nastopili pristaši bivše samostojne kmetijske stranke proti svojim pripadnikom«. List poroča, da so se v nedeljo sestali v Rimskih toplicah »delegati bivše SKS« ln da so bili zastopani vsi kraji iz Slovenije. Delegati so »soglasno in ogorčeno obsodili izdajstvo ideologije bivše SKS, ki so ga zagrešili bivši voditelji, posebno g. Ivan Pucelj, ker so se priključili politiki diktatorskih režimov po 6. januarju in se izneverili zavezniški HSS«. »Hrvatski dnevnik« ve poročati, da so zbrani »delegati« konstatirali, da tudi še sedaj veljajo obveze bivše SKS do bivše HSS, in so končno senatorja g. Ivana Puc-lja ter vse člane bivšega vodstva SKS — izključili iz 6tranke. Zagrebški list končno pravi, da je bil ta dogodek zelo pomemben za konsolidacijo političnih razmer v Sloveniji in da pomenja priključitev bivše SKS k združeni opoziciji, kateri so se nedavno pridružili tudi socialni demokrati. Res smo radovedni, kdo je »Hrvatski dDevnik« tako zelo potegnil. Kjiko seriozna je informacija, je najbolje razvidno iz dejstva, da ni navedeno niti eno ime. Tudi ako bi 6e bila v Rimskih toplicah res eestala skupina ljudi, ki bi 6i v senci dr. Mačka radi priborili kakršenkoli položaj, jih do-voljno karakterizira že sama okoliščina, da si nihče izmed njih ne upa z imenom na dan. še ena tožba proti nadškofu dr. Šarlču Sarajevska »Jugoslovenska šltampa« poroča, da je naT- posl. Miilan Božič, kii je po poklicu duhovnik pravoslavne vere, viožriJ tožbo proti sarajevskemu nadškofu dr. Ša-riču. Gre za isto zadevo, zaradi katere toži nadškofa katoliški frančiškan dr. Avgust čičič, ki je bil nedavno suspendiran, ker svoje tožbe ni hotel umakniti. Oba duhov, nika, katoliški in pravoslavna, se čutita žaljena in tožita zaradi poročila, ki ga je nadškof dr. Šarič poslal v Vatikan in v katerem je med drugim rečeno: »Poročaj sem že sveti kongiregacaji o pohujšanju, ki ga je povzročil dr. čičič z govorom 28. junija leta 1933 v moji škofiji fin škofijskem mestu Sarajevu ob grobu atentatorjev, kii so v Sarajevu lefta 1914. ubili avstrijskega princa prestolonaslednika in ki jih siavijo kot heroje in vzore, po katerih se morajo ravnati današnja poko. •lenja. Ta govor je imel Avguštin Čičič v civilni duhovniški obleki na shismatičnem pokopališču in takoj po shismatičnem duhovniku in velikem sovražniku katoličan, stva Milanu Božiču.« Apel ministra Behmena na dr. Mačka Minister brez portfelja dr. Sefkija Beh- men je imel v sredo v Brčkem sestanek s pristaši JRZ. Med drugimi se je do.akuil tudi hrvatskega vprašanja, o katerem je rekel; Ko bo prišlo hrvatsko vprašanje na dnevni red. bo dr. Maček našel več razumevanja za njegovo rešitev pri dr. Sto^adinovi-«u, dr. Špahu in dr. Korošcu kakor pri kateremkoli izmed politikov, s katerimi se 6edaj pogaja-. Dr. Maček doslej še ni re3no govoril o tem, kako je treba rešiti to vprašanje. Mi še nismo našli leka, toda dr. Korošec je dolžan, da nam pomaga čim bo nastopil čas, da se reši tudi to vprašanje«. Italijanski admiral v šibeniku šibenik, 7. avgusta, o. Včeraj je s parni-kom »Monte Gargano« prispel v šibenik admiral italijanske mornarice Gino Dud s soprogo in hčerko. S parnikom je prispelo tudi 15 članov Balille, namenjenih menda na Lastovo. Admiral si je ogledal mesto ter je nato odpotoval s parnikom »Brindi-si«. Na parniku je sprejel italijanskega konzula v šibeniku. 1 Z berlinske olimpiade: Borba za najboljšega atleta sveta črnci zbirajo kolajne za Ameriko — Olimpijski ogenj v Griinau — Inž. Struna dobil zlato plaketo Berlin, 7. avgusta. Današnji dan je bil stadion zelo slabo obiskan, mnogo zato, ker sta bili na sporedu le dve finalni točki, v ostalem pa pet disciplin desetoboja, v glavnem pa zato. ker je mnogo občinstva obiskalo druge prireditve izven stadiona. Tako je bilo več tisoč gledalcev na pol o igrišču poleg stadiona 45.000 pa je prisostvovalo nogometni tekmi med Nemčijo in Norveško, ki so bili priča, ko je njihovo moštvo podleglo boljšemu. Norveška je zmagala 2:0. Na stadionu so bile tri točke, na katere se je osredotočila vsa pozornost navzočih. Takoj prva točka popoldanskega sporeda sta bila dva semifinalna teka na 400 m. iz katerih so se po prvi trije plasirali v finale. Zopet črnci V prvem semifinalu so startali Lanzi (It al.). Robe rt s (Angl.), Loaring (Kanada), Williams (USA). Skaviskv (Franc.), Američan Smallvvood je dobil vnetje slepiča in ni nastopil. Spet se je pokazala nadmoč črnega plemena nad belim. Zmagal je namreč črnec WiHiams v 47.2. torej v ča#.u. ki v Evropa še ni bil nikdar dosežen, 2. Roberta 48, 3. Loaring 48.1. 400 m — 46.5 Za drugi semifinale je žreb določil od znotraj na ven — Blarejezak (Nemčija), Rampling (Angl.), Anderson (Argen.), Lu Valle (USA), Brown (Angl.), F rit?. (Kanada). Tudi v tem teku je zmagal zamorec. 1. Lu Valle 47.2, 2. Brown 47.3, 3. Fritz 47.4. Finale je torej združil le zastopnike anglosaških držav, ki že od nekdaj prednjači-jo na tej progi Dobri dve url po semifinalu je starter Miiller s piščalko poklical finaliste na start. Žreb je določil naslednji vrstni red: Fritz, Lu Valle. Brown, Loarincr, Willia.me in Robert?. Takoj po strelu je prevzel vodstvo Williams in je, četudi so mu bili tesno za petami, sigurno zmagal. Anglež Robert« se je šele na zadnjih petih metrih potisnil med oba črnca. 1. Williams 46.5, 2. Roberta 46.7, 8. Ln Valle 46.8. Tudi ostala trojica je tekla še pod 47. Olimpijski in svetovni rekord na tej progi ima Američan Carr s 46.2. Na dolgih progah Skandinavci Dočim so na kratkih in srednjih progah prednjačili Anglosasi, so ostale dolge proge slejkoprej domena Skandinavccv. Fina-le na 5000 m je združil 15 tekačev. Finci Hfickert Lehfcinen in zmagovalec na 10.000 m Salminen so se takoj postavili na čelo povorke, tesno za njimi mali Japonec Mu-rakoso, ki se je tako junaško boril s Finci na 10 km, Američan Lash. Poljak Noji. Prvih 400 m so pretekli v 65 sek. 2 km v 5:45. Vodečih Fincev se je držal edino še Japonec ki sta se mu pa nato pridružila še Šveda Hollstrom in Jonsson. Tri "kroge pred ciljem se je pripetila Salminenu nezgoda — tekmovalec pred njim mu je »topil na nogo, Salminen je padel in izgubil 35 m. Sicer je bil takoj na nogah, toda izgube ni mogel več nadoknaditi. Prehitel je še Poljaka Nojija in poizkusil preteči še Japonca, toda ta je napad odbil. Finska je po nesreči izgubila tretje mesto. 1. HOckert (Finska) 14:22.2 nov olimpij-6ki rekord, 2. Lehtinen (Finska) 14:24, 3. Jonsson (Švedska) 14:29, 4. Murakoso (Japonska), 5. SaJminen (Finska), 6. Noji (Poljska). Olimpijski rekorder je bil dozdaj Lehtinen s 14.30, ki drži tudi svetovni rekord s 14:17. Desetoboj Na stadionu je danes ves dan tekmovalo tudi 28 desetobojcev za naslov najboljšega lahkoatleta na svetu. Absolvirali so 5 disciplin; 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino in 400 m. Doseženi eo bili odlični rezultati. Tako je Clark (USA) tekel 10.8. skočil 7.62 v daljavo, v višino 183. Po prvih dveh disciplinah so bili na prvih mestih vsi trije zastopniki Amerike: Clark s 1849 točkami Parker 1634 in svetovni rekorder Morris 1610, po tretji točki Clark 2534. Morris 2436, po zadnji današnji točki pa Clark 4194, Morris 4192, Parker 3S88, 4. je Achiles Jarvinen. Olimpijski ogenj zopet na potu Danes popoldne olimpijski ogenj drugič hitel po cestah Berlina, in sicer od državnega športnega polja v G Gnan, kjer so se dane« začele olimpijske veslaške tekme. Tudi to pot se je zbralo nad 100.000 oseb, ki so tvorili spaMr po vsefe cestah, kjer so atleti nosili olimpijsko baklo. Proga je bila dolga 38 km. Ob 12.30 so ob olimpijskem ognja v stadionu u žgal i olimpijsko baklo, ki je ob 15. prispela v Griinau. S to baklo so nato užgnli na 54 m visokem Bismarkovesn stolpu olimpijski ogenj, ki bo žarel v v?^xxl-budo veslačem, ki so danes pričeli svoja tekmovanja. Olimpijska zvezdna vožnja Ljubljana, 7. avgusta. Pred sedežem Avto kluba na Kongresnem trgu so imeli danes popodne ob 18. tih, toda prisrčen sprejem: iz Berlina se je vrnil z olimpijske zvezdne vožnje njegov član inž. Albert Struna, ki je med petimi avto-mobilisti iz Jugoslavije startal v tej konkurenci in si poleg treh drugih udeležencev pridobil zlato plaketo. Pogoji zanj so bili razmeroma najtežji, ker je startal najbližje od nemške meje in je za to prevoženo progo dobil v dobro najmanjše število točk. Inž. Struna je startal že 21. julija preko Avstrije in znane ceste na Grosglockner v Berchtesgaden, od tod pa v ogromnem ovinku preko Hamburga v Berlin, kamor je dospel 30. julija. Dne 3. avgusta so bili razglašeni rezultati v Krollovi operi, pri kateri priliki je pozdravil nad 100 udeležencev te vožnje vrhovni vodja nemškega mo-torizma Hiinlein. Izmed petih udeležencev iz Jugoslavije so si priborili 4 zlate plakete: Burkgard (Beograd) 2888 točk, inž. Struna (Ljubljana) 2.550 točk, Rukavina (Zagreb) 2.414 točk, dr. Lukač (Mostar) 2.238 točk in eno srebrno: Rauch (Zagreb) 1.514 točk. S tem uspehom so se naši av-tomobilisti uvrstili med najboljše vozače na tej težki vožnji. Po prihodu se je zbrala intimna družba članov avto kluba na vrtu Zvezde, kjer je inž. Struna prijetno pripovedoval o vtisih in doživljajih s te zanimive vožnje na berlinsko olimpiado. Sokolske plavalne tekme v Ljubljani Jutri, v nedeljo dopoldne, bodo na kopališču Ilirije v Ljubljani plavalne tekme ljubljanske sokolske župe. Tekme bodo po številu udeležencev med največjimi, kar smo jih dosedaj videli v Ljubljani, saj se bo merilo 36 članov, 16 članic, 41 naraščaj-nikov in 22 naraščajnic, skupaj torej 115 tekmovalcev in tekmovalk. Člani bodo tekmovali na 100 m poljubno, 200 m prsno, 50 m hrbtno ter v skokih in v štafeti 50 X 50 X 100 X 50. Članice bodo tekmovale na 50 m poljubno, prsno in hrbtno ter v skokih. Tudi moški in ženski naraščaj bosta nastopila v vseh plavalnih panogah. Tekem se bo udeležilo 8 društev, 4 ljubljanska in 4 izvenljubljanska. V primeri z lanskimi tekmami se je število tekmovalcev skoro potrojilo, gotovo pa se bo pokazal tudi kvalitetni napredek- Na to zanimivo prireditev opozarjamo ljubljansko občinstvo. Načelstvo ljubljanske župe poztva tekmovalce in tekmovalke, naj se do & ure pripravijo za tekmo v kopalni opremi. Kdor ne bo ob tej uri na mestu, ne bo mogel tekmovati. To velja tudi za člane izven Ljubljane, ki naj si zato primerno uredijo prihod v Ljubljano. Tekmovalci in tekmovalke plačajo pri blagajni kopališča vstopnino 2 Din. Kopalna oprema običajna, brez posebnih znakov. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Skupščina nogometnega saveza Beograd, 7. avgusta, p. V nedeljo bo v Delavski zbornici izredni občni zbor Jugoslovenskega nogometnega saveza. Na dnevnem redu je le razprava o državnem prvenstvu. Savez je prejel doslej le predlog BSK. o načinu tekmovanja za državno pr- venstvo. Vse kaže, da bo ostal to edini predlog. V Zagrebu so se namreč sprli in. kakor kaže, v Beograd ne bo prišel niti več dosedanji stalni zastopnik Zagrebčanov predsednik zagrebškega podsaveza Berget, 400 tisoč je odnesel Ljubljana, 7. avgusta. Spet velike potegavščine drznega pustolovca. Evropske policij« zasleduje mednarodnega pustolovca Bernarda Jaffe. Star je 48 let in doma iz Beriina. Svojo pustotovfko kariero je pričel že v mladtih letih, vendar se ne upa več v Berlin, na Dunaj in v Pariz, kjer bi ga takoj prijeli. Pa si je seveda pred štirimi leti izbral Jugoslavijo. Največ se je zadrževal v Dubrovniku, kjer je dobil zveae z razn;mi trgovci industrije*, ki jim je obetal organizacijo novih tovarn in rudnikov. Osle-paril jih je vsega skupaj za 400.000 Din. Za nekaj časa »e je potem umaknil v Atene, kjer je moral v bolnišnico. Preden so ga izročil policij, je pobegnil v Jugo. slavijo in nato v Avstrijo. Na Dunaju so ga nedavno prijeli in ga poslali v Dubrovnik, kjer se je pričela priskava. Te dni Je spet hudo zbolel in so ga oddaSi v bok niSn&oo- Cim pa si je malo opomogel' j« pobegnil In spet ga iščejo vsepovsod. Zagrebške, »Koprive" —Vnovih rokah Zagreb, 7. avgusta, o- Kaikor poročajo listi, je hunrorisJtični Kst »Koprive« prevzel s 1. avgustom konzorcij novinarjev in je 32. številka od 7. avgusta že izšla pod njegovim ravnateljstvom. (Kolikor smo informirani, so v tem konzorciju narodni poslanec Ante Kovač, agrarni inšpektor v p. Stevo Stojanovič, zagrebški zdravnik m mestni svetnik dr- Lujo Taler ter znani književnik in gledališki režiser Ka. Mesa-rič. Op. ur.) Vremenska napoved Dnnajska vremenska napoved za soboto: Po dežju precej oblačno, ponekod morda razjasnitev, temperatura se bo le malo iz-premenila. Žrtev orient-ekspresa Sin učenjaka Nahtigala, akademik Tone, razmesarjen Ljubljana, 7. avgusta. Ugledno rodbino univ. prof. dr. Rajka Nahtigala, enega najvidnejših predstavnika naše slavistične vede in predstojnika slovanskega instituta na univerzi kralja Aleksandra, je snoči zadela strašna nesreča.. Na tragičen način je iznenada umrl drugi sin, 20 letni Anton, slušatelj slovanskega in indogermansikcga jezikoslovja Eži univerzi. Ko je ob 21.38 privozil Simplocn-Orient-efcspress na glavno postajo- je strojevodja javil prometnemu uradniku, da se je na enem izmed prehodov v viškem predmestju očitno pripetila huda nesreča Kolesa lokomotive so bila v resnici vsa oblita s Ikrvjo. S postaje so stvar taikoj javili viški stražnici, odkoder so poslali na progo stražnika Ivana Rutarja, da pregleda prelaze na odseku od Viča do tobačne tovar-E . Tik prelaza ob Gljnški ulici je stražnik našel prve krvave madeže, kakšnih 100 m dri!je pa je na tiru naletel na strašno razmesarjeno truplo. Ko je pogledal za dokumenti- je našel »nuverzitetni indeks- po katerem je v ponesrečencu spoznal mladega Nahtigala. Takoj je o »vesti! policijsko upravo in že Ikmalu po 22. je na progo prihitela komisija, v kateri sta bila tudi zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kuhar. Kolikor se je dalo ugotoviti, je stroj nesrečnega visokošolca pograbil na prela. zil, mu odrezal glavo in nogo in truplo še takšnih 100 m daleč vlekel s seboj. Komisija je dala ostanke še ponoči prepe Ijati v mrtvašnico k Sv. Krištofu, obenem pa so policijski organi z vso obzirnostjo obvestili o tragični izgubi tudi pokojnikovega očeta, ki se je takoj odpravil na •kraj nesreče jn v mrtvašnico. Kako je do nesreče prav za prav prišlo, komisija prvi hip ni mogla točno ugotoviti. Anton N ah ti gaji, ki je bil vzoren študent in je na filozofski fakulteti poslušal predvsem predavanja svojega očeta in profesorjev Ramovša, Kidriča, Stojičeviča in Oštirja, je imel navado, da je -"sak popoldan doma študiral, proti večeru pa se Je redno odpravil na izprehod. Tako je tudi snoči spremil nekega svojega tovariša proti Rožniku, nakar se je vračal domov. Ko je prišel do zapornic v Glinški ulici, je bil očitno tako zatopljen v svoje misli, da se je samogibno sklonil pod drogom .— tako ravna pač večina pasantov, zlasti na takšnih samotnih, manj frekventiranih prelazih — in stopil na progo. Na usoden način je preslišal da pravkar prihaja ekspresni vlak, — in je postal žrtev lokomotive- Z njim je Nahtigalova rodbina izgubila pač svojega najdražjega otroka. Univ. prof. dr. Rajiko Nahtigal, ki uživa enak ugled in simpatije med študenti na univerzi, v strokovnih znanstvenih krogih in v najširši javnosti, je imel tri sinove in hčerko, izmed katerih pa mu je že 1. 1920, najstarejšega pobrala smrt. Tragična izguba drugorojenca je zanj in za njegove še toliko bolj strašna, ker je v zadnjih treh letih v rodbini to že tretji smrtni primer — druga za drugo sta prof. dr. Nahtigalu umrli sestra in mati Anton se Je rodil 8 februarja 1916., ko je rodbina bivala ▼ Gradcu, kjer je prof. dr. Nahtigal preda- val na univerza slovanske jezike. L. 1934. je simpatični mladenič maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, nakar je na univerzi vpisal predmete iz čiste lingvisti-ke, ki se jI je po očetovem vzgledu posvetil z največjo vnemo. Ob koncu šolskega leta je z lepimi uspehi zaključil četrti semester in nobenega dvoma ni, da je bila mlademu slavistu odprta lepa znanstvena kanjera. Hudo prizadeti rodbini- ki bo pač težko pretrpela veliko izgubo, našo globoko, iskreno sožalje. ♦ Naj nam bo ob tragični smrti Antona Nahtigala dovoljeno, da pred vso našo javnostjo, posebej pa še pred železniško upravo in pred vsemi instancami, ki se jih tičejo takšne reči- ponovimo svojo že nekajkrat zapisano, a doslej še zmerom prezrto pobudo, da bi bilo treba na vseh železniških prelazih v območju ljubljanskega mesta namesto običajnih zapornic, s kakršnimi so zavarovani tudi v®i naj-skromnejši prehodi na podeželskih cestah, uvesti zapornice z zaščitnimi mrežami, kakršne so v navadi po vseh krajih v modernem svetu, ki so obremenjeni z večjim potniškim prometom. To željo smo še pred kratkim položili naši mestni občini na srce, ko smo opozarjali na oba stranska prelaza v tivolskem parku, preko kater Ji gredo vsak dan stotine otrok in kjer se v neposredni bližini nahajajo otroška igrišča, da je že kar čudež, če so nezgode tako redke. Zato pa smrtne nesreče, kadar pride do njih toliko zgovorne je kriče v svet nujno potrebo- da se to stanje popravi, kakor to zahtevajo interesi modelnega prometa. Naj bi poklicane instance smatrale smrt nadarjenega visokošolca in nenadomest!^-vo izgubo ugledne Nahtigaove rodbine za dovolj goreč opomin, da se z ukrepi tu ne sme več odlašati. Naš mladi kralj v Divuljah Pred odhodom na Bled je kralj še obiskal komando pomorskega zrakoplovstva Divulje 7. avgusta. V torek je bila komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah deležna visokega obiska. Kmalu popoldne se je pripeljal iz Salduna z motornim čolnom v spremstvu dveh torpedovk Nj. Vel. kralj Peter II. s kraljevičema Tomislavom in Andrejem in pristal s čolnom na pomolu. Tam mu je komandant celotnega pomorskega zrakoplovstva kapetan bojnega broda g Ivica Preradovič podal poročilo, ki ga je mladi kralj poslušal z največjim zanimanjem. Zatem je šel mladi kralj z vsem spremstvom pred oficirski zbor in je vsakemu izmed oficirjev podal roko. Četo podofi-cirjev in mornarjev pa je pozdravi!. »Po-mozi Bog, junaci!« Sledil je gromek od-zdrav: »Bog Ti pomogao!« Po svečanem sprejemu si je kralj s komandantom pomorskega zrakoplovstva in adjutantom polkovnikom g Brankom Pogačnikom ogledal hangarje, v katerih so razni tipi naših hidroplancv. Po pregledu so se dvignile pod sinje nebo tri jeklene ptice-čuvarice našega Jadrana Njih polet so z nasmehom in vidnim veseljem spremljali Nj. Vel. kralj in oba kraljeviča. Ko se je kralj poslovil, so podoficirji in mornarji trikrat vzkliknili: »Hura!« Mladi kralj se je z vsem spremstvom, med njim z admiralom g. Poličem, spet vkrcal v motorni čoln in se z njim peljal ob obali vseh sedmih Kaštelov. Čoln sta ponovno spremljali torpedovki. Vzdolž vse obale je prebivalstvo mladega vladarja navdušeno pozdravljalo in vzklikalo njemu in njegovemu kraljevskemu domu Na rtu Marjanu ga je čakal kraljevski brod »Hvar«, v katerega je kralj z vsem spremstvom prestopil in nadaljeval pot v Split, odkoder se je odpeljal z vlakom na Bled. Ko je vlak z visokimi- gosti zapuščal lepo obalo, so na vseh bližnih hribih zagoreli kresovi in možnarji so naznanjali odhod mladega vladarja in obeh kraljevičev. Strojni kelos namestil rok Savska banovina si je nabavila za regulacijo Save ogromen bager, kakršnih je malo v Evropi Bregana, avgusta. Banska uprava savske banovine si je nedavno nabavila poseben bager (na paro), da z njim pospeši regulacijska dela na Savi, ki že leta in leta dela veliko škodo ob poplavah. Samo v tukajšnjem področju je Sava v zadnjih letih odnesla za okoli 500 ha plodnega zemljšča. Ta bager je po svoji konstrukciji nekaj posebnega. Originalnost konstrukcije obstoji v goseničji napravi, ki služi za premikanje bagra po suhem in v vodi do 1.80 m globočine. Pri večji globočini bager avtomatično plava s pomočjo dveh ponton-skih čolničkov, ki sta montirana na vsaki strani nad goseničjo napravo. Tako se lahko bager, ki je težak 70 ton, premika brez zaprek po suhem in po vodi. Gledati, kako bager dela, je zelo zanimivo. Vsa konstrukcija se vrti okoli sebe in se obrne na dan okoli 400krat; vsakikrat zagrabi s svojo dolgo železno roko en kubični meter peska ter ga odnese na določeno mesto. Uporaba bagra je mnogostranska. Služi za kopanje kanalov, zabijanje pilotov in slično. Ta edinstveni stroj je izdelala dunajska tvornica vagonov in strojev. Banska uprava savske banovine ga je kupila za poldrugi milijon dinarjev. Tehnično vodstvo bagra pri regulaciji Save je v rokah banskega inženjerja g. šefčka, ki je drage volje dal za »Jutro« na razpolago nekatere potrebne podatke, a nadzorstvo regulacije Save na tej črti ima g. inž. Na-svadji. čeprav je bager v posesti banske uprave šele od sredine junija, je vendar z njim izvršeno že ogromno delo. Ta bager je določen za regulacijo Save na progi od Jesenic na Dolenjskem (meja dravske banovine) do Podsuseda. Priporočiti bi bik), da si tudi druge banovine nabavijo podobne stroje. Kako veliko zanimanje je za to senzacijo na tehničnem področju, vidimo te tega, da so celo številne odlične osebnosti prišle gledat ta kolos. Med odličniki, ki so si ogledali bager, je navesti ministra za gradbe g. dr. Kožula, bana savske banovi-n g. dr. Ružiča načelnika ministrstva za gradbe inž. Ceregina iz Beograda, znane- ga profesorja tehnične fakultete iz Zagreba g. inž. Belo z visokošolci iste far kulte te, novinarje in mnogo drugih. Pred tedni so bili tu filmski operaterji z Dunaja, ki so za zvočni film fotografirali bager v funkciji. Film se bo predvajal po vsej Evropi. Živkov septet v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini, katere uprava skrbi, da so njeni gostje deležni poleg stalnih družabnih tudi umetniških prireditev, bo v soboto 8. t- m. v Zdraviliškem domu koncert septeta bratov Žiivkov. Šest je bratov; Avgust, Lojze, Janko, Albin. Srečko in Vinko (sedmi v 6eptetu je kot pomoč II- basu učitelj g. Logar). Po po- sove. Njih umetniški vodja je profesor Vasilij Mirk- Iniciativa za ustanovitev septeta je izšla iz njih samih. Za seboj imajo že dve leti umetniškega udejstvovanja in so abeoivirali doslej nad 20 nastopov v vseh večjih severnih krajih naše tanovine, med drugim tudi v Mariboru in Celju. 2e prvi njihov nastop, ki je bil v Slovenski Bistri- klicu so trije železniški uradniki, trije pa učitelji. Izhajajo iz ugledne narodne družine iz Maribora. Njihov oče, po poklicu učitelj, sam muzikalično nadarjen, jim je dal prvo vzgojo, pa tudi mati je bila obdarjena z izredno finim posluhom Zato je umevno, da obvladajo vsi tudi več glasbenih instrumentov. Glasovno so razdeljeni takole; Avgust je tenorist (znan koncertni pevec, ki mu tudi deske niso tuje), ostali bratje pa izpopolnjujejo po dva in dva ostale gla- cj, je pokazal velik uspeh, ki se je stopnjeval od nastopa do nastopa. Simpatična pevska družina je bila povsod toplo in s priznanjem sprejeta. Za koncert v Rogaški Slatini eo naštudi-raM posebno izbran spored, ki obsega 14 pevskih točk. Prvi del sporeda bo izvajal koncertni tenorist Zivko Avgust (pri klavirju 2iviko Vinko), a drugi deL, ki ga od-pojo vsi, bo vseboval po večini narodne pes mL Jakob Avšič f V Klečah je sloveča domačija izgubila vzornega gospodarja. Umrl je posestnik, gostilničar in trgovec Jakob A v š i č, ki ga je poznala prostrana okolica z vso Ljubljano vred. Po rodu je bil iz Hrastja, dosegel je lepo starost 76 let Leta 1894 se je bil poročil v Marjanco Kregarjevo iz Kleč. Pokojni ni bil samo priden in skrben gospodar, dober oče, temveč tudi vzoren mož. Saj 42 let zakonskega življenja ni motila niti najmanjša senca; bilo Je polno harmonije, medsebojnega razumevanja m sreče. Številno družino sta vzgojila ▼ narodnem duhu. Sin Rade je konjeniški podpolkovnik in zdaj pomočnik komandanta polka v Smederevski Palanki; v svetovni vojni se je zlasti odlikoval kot dobro--voljec na solunski fronti Ludvik je davčni uradnik v Ptuju, Ivan je lani prevzel mano-fakturno trgovino v Ljubljani, Mihael je poročnik m poveljnik obmejne čete ▼ Ohridu, Lojze gospodari na svojem posestvo ▼ Kosezah. Ambrož pa pomaga na domačiji v Klečah. Hčerka Mad je soproga posestnika, gostilničarja in trgovca Robežnfka v Škofljici, Francka je uradnica pri poštni direkciji v Ljubljani, Angelca pa je najzvestejša opora materi pri gospodinjstva na domu. Rajni gospodar je bil izkušen mož, h kateremu je vsakdo rad stopil po svčt. Kot trgovec z deželnimi pridelki in vinom je prepotoval domala vso staro monarhijo, največkrat pa Tirolsko in Primorsko. V Jugoslaviji je nadaljeval kupčijo m je morda med prvimi gospodarstveniki najpo-drobneje spoznal vso Jugoslavijo. Prav do poslednje vasi je poznal naš Kras in vse vinorodne kraje našega Primorja, kjer bo marsikateri njegov dobri znanec iskreno obžaloval Avšičevo smrt Po tolikem trudu in potovanjih ni bilo čudno, da je pred nekaj leti začel bolehati zaradi prehladov. Iskal je okrepčila po raznih zdraviliščih. Pred dobrim mesecem ga je v Dolenjskih Toplicah napadla pljučnica, ki jo je sicer prebolel, vendar se mu stare moči niso vrnile. Vedno bolj je medel, dokler ni pretekli četrtek po polnoči, obdan od vseh svojih ljubljenih otrok in zveste soproge, zatisni! trudnih oči. Uglednega pokojnika bodo v nedeljo ob 17. spremili k večnemu počitke na farno pokopališče v Stožicah. Vzornemu gospodarju bo trajno ohranjen najlepši spomin. Uglednim družinam izrekamo naj-iskrenejše sožalje 1 70 let vrlega strojevodje TOtetrtfco ho praznoval danes v Šiški ▼ ožjem krogu svoje družine g. Ivan Jur-fcov>ii&, strojevodja v pokoju. Rodil se je 8. anrgusta 1886 v Trnovem in se Je že Zgodaj odločil za žetezmičarski poklic. V staSbo Je ba sprejet leta 1889. in je nepretrgano Služboval do 30. septembra 1931. feco um je potekla polna službena doba in 4 Je octpočiteflc po napornem deta tudi za-s3už3. O njegovi vestnosti vidno pričuje zlata kolajna, s katero Je bifl odlikovan. KBjufo lepi starosti Je g. Ivan Jurkovič čE in zdrav, zaradi svojega lepega značaja, pa splošno prfljuhi jen v širokem krogu tovaridev in prijateljev, čestitkam in željam, da bi biii še dolgo ohranjen svoji družim, se pridružujemo tudi ml Joža Behš: Iz dežele tisočerih otokov „Strossmayer" — Iz Splita v Trogir — Sprehod po mestu Že aprila me opozori prijatelj Janko na prospekt centrale ribarskih zadrug v Splitu. ki vabi na dvanajst dnevno potovanje po Jadranu. Parnik-jahta »Strossmayer« bi naju vzel na krov in nesel od Splita navzdol okoli vseh pomembnejših otokov srednje in južne Dalmacije ter ob dalmatinski celini zopet navzgor do izhodišča— Cena zmerna, udobnost potovanja bolj ali manj zajamčena in kar je glavno — sonce, voda, zrak, ki jih spoji baš mesec julij v takšen napoj, da se, v njem oko-pan, zopet čil in ves prerojen vrneš v tegobe vsakdanjega življenja.— In tako sopihamo že sredi julija ob jutranji zori z brzovlakorn skozi Liko in severno Dalmaoijo ob Kaštelanskem zalivu. dokler nas ne pozdravi z vsem obmorskim življenjem in vrvenjem mesto Split — »ča je pusta Londra kontra Splitu gTa-du?« V luki nas sprejme »Strossmayer« in po opravljenih formalnostih gostoljubno posadi v svoje naročje. Za ogledovanje mesta danes ni časa— Potovalni prospekt pravi, da je parobrod »Strossmayer« jahta na'ašč pripravljena za takšna potovanja. Opremljena je s potrebnim komfortom, ima prostora za 42 potnikov, dolžina ji je 44 m, nosilnost 120 bruto-ton. njen stroj razvije 260 konjskih sil. Razpolaga z vodo za umivanje, z električno razsvetljavo, s prho na krovu (morska voda), z dvema rešilnima čolnoma, z radio-apara. tom, z raznim priborom za ribolov itd. »Kreveti su sa uilošcima (ledenima), mad-racicna, jastucima i posteljinom, izuzev ručniika, koje putnici nose sobom sa ostalim priborom za umivanje.« Potovanja s »Strossmaverem«, veli dailje prospekt nudijo potnikom najboljšo priliko, da se seznanijo z mnogoštevilnimi pnirodnimi, umetniškimi in turističnimi privlačnostmi našega dalmatinskega primorja in otočja-Razgibano življenje na brodu zveze že koj prvi dan vse potnike s prisrčnim tovarištvom. Omogočeno jim je dnevno kopanje in sončenje ob svobodnem kreitanju v kopalnih oblekah. V razvedrilo pa jim je zlasti po noči lov na sardele in skuše. »Mein Liebchen. was willst du noch mehr?« bi vzkliknil s Heinejem.— Na krovu se seznanimo še s tTemi drugimi Slovenci, od kaiter.ih eden je pionir prosvete, drugi, ki ima s seboj sinka, pa poravnava spore in odmerja pravico- V celem nas je torei osmero Vso ostalo družbo tvorijo Hrvatje. Srbi, Avstrijci, Madžari m Židje. Nekaj z boljšimi polovicami. ki čuvajo zvestobo, večina brez njih, izročena samo blagim vetrovom in ugodnim zvezdam .. S posadko vred nas je na krovu prvi dan tri.inštirideset.— Daleč je za nami solzava Ljubljana tu doli pa se smehlja dan, obsejan z največjo radodarnostjo sončnih žarkov. 2e so odivezane vrvi. in naš brod se z vso gracioznostjo pernice iz Luke pod bujnimi tropičnimi nasadi Marjana, na čigar severnem pobočju snuje in pretvarja v nesmrtne like svoje misli v krasnem ra«-sežnem tuskulu naš največji in svetovno znani likovni umetnik in grafik Ivan Me-štrovič (roj. 1883.), rektor umetniške akademije v Zagrebu. Ne daleč od njegovega tuskula si je zgradil vilo hrvatski književnik in politik Ante Tresid-Pavičič (roj. 1876). Vsa se potaplja v cipresah, plimi -jah in palmah obžarevanih z zlatom v zenitu stoječega sonca.— Pristanemo ob rtu Marjana, sv. Juriju. Oceanografski institut. Vsi navalimo nanj. Najboflj zgovorna in temperamentna je debela, na srnin kana Židinja s prasketajo, čim altem. Tod3 vsi ne smemo naenkrat v notranjost. Zgoščeni zrak bi utegnil škodovati v akvarijih razstavljeni morski favni. Leta 1932. zgrajena, zelo čedna stavba še ni docela opremljena. Celo prvo nadstrojpe je še prazno. Kaj hočete? Nema para— Vendar pa nudijo v pritličju nameščeni akvariji sistematičen pregled vse morske favne manjše velikosti iz našega Jadrana Čudovita bitja vseh vrst. ter najrazličnejših barv, oblik in načinov življenja. Ena izmed najp^šastnejših rib je go'ovo morena, jeguljastega, kakor modras pisanega trupla, kačje glave z lokavo-zlobnirni očmi in s šrirokm, ostrozobim gobcem, ki se odpre, čim se mu približaš s prstom. Pravijo, da zraste v dolžino par metrov in da jih je krmil okrutni rimski imperator Lucij Domicij Neron (37.—68. p- K.) sebi in svojim priležnicam v zabavo z živimi sužnji.— Polagoma zavijamo mimo otoka Č;ovo v dražesitno rivi;ero sedmero kaštelov (Su-čurac, Gomilica. Kambelovac. Lukšid, Ka-stel Stari, Kaštel Novi in Štafilič). na kar se nam odpre, celina in otok Oiovo spa- jajoči gibljivi, železni most, da lahko pristanemo v trogirslki luki. Mesto Trogir (4.500 preb.) ao ustanovili grški kolonisti- Prvotno se je zvalo Tra-gurion (Kozja vas), tok časa in zgodovine pa ga je nato poimenoval različno Tragu-ra, Trahu. Tranu, Trau. Rimljani so lomili v njegovi okolici mra-mor. Mesto je doživelo mnogo gospodarjev. Prvotno je uživalo samostojnost, kmalu pa je postalo fevd ogrskih in hrvatskih kraljev, pod katerimi se je razmahnilo v največje blagostanje in sijaj. Dolgo dobo je kljubovalo Benetkam, dokler, 1. 1430. ni padlo pod njihovo oblast. V obrambo pristanišča so zgradili Benečani še danes ohranjeni fort Camerlengo. Benetke so vladale nad Trogirom vse do razsula republike (1. 1797 ). pozneje pa je zadela mesto ista usoda kaikor ostalo Dalmacijo. Le Turkov se ie vselej uspešno obranilo- Srednjeveško okolje me.tfa je še danes prav dobro ohranjeno. Ozke ulice, stare palače s starinskimi grbi in portalii, dvorišča z edinstvenimi vodnjaki, vse to te spominja na bujno prršlost mesta in bližnje okolice. Južna mestna vrata z Markovim levom, poleg njih na desni šetališče pod zračnimi arkadami, dalie na levo v 11. stoletje segajoči benediktinski samostan sv. Nikole. v samem mestu na Narodnim trgu prekrasna stolnica v romanskem slogu, ki so jo jeli postavljat! že v začetku 13. stoletja, a je bila z veličastnim beneško, gotski m stolpom dograjena šele 1. 1599.— Kolikšna krasota! Ves zunanii del cerkve, posvečene sv. Lovrencu, zlasti g'avni po rt al, je pokrit z bogatimi skulpturrmi. Stranska portala stražita po en lev, nad njimi samujeta nič kaj sramežljiva Adam in Eva, z alegoričnimi reliefi posuti stebri pa prika- zujejo prigode iz Kristovega življenja. Ta<-kisto je odeta z bogatimi rezbari jami in heraldičnimn podobami tudi vsa notranjost cerkve- Kipi apostolov in cerkvenih očetov v naravni velikosti in renesančnem slogu, rn ramo mi sarkofag, ki v njem počiva sv. Janez Onsinius, v 11. stoletju trogirslki škof, relief sv. Hieronima, kip sv. Janeza Krstnika, glavni oltar, mramoma prižnica ie čudovito izrezljani deloma po-zlaoeni korenski sedeži so cerkvi v največji okras-— Omembe vredni so tudi bazilika sv- Barbare (prej sv. Martina) iz 9.—10. stoletja, cerkev sv. Dominika iz 14. stoletja, pokrita z značilno leseno streho, dalje občinski dom z lepim srtarim vodnjakom iz 15. stoletja in starinski stolp z uro (1467). plastična umetnina v renesančnem slogu.— Sedimo v kavami pod dišečimi, bujno cvetočimi oleandri in motrimo življenje pred seboj. Vročina, ki udarja iz razbeljenega trotoarja in sonca nad mami, nas uspava. Janko zd"ha in si briše očala. Jaa dremliem- Oba pa skeli jezik od žeje in presušenih cigaret. Pivo in voda nama ne gresta v s'as t. Oboje je nasičeno s soncem, kakor oleandri in palme, ki pa kljub temu zelene in se dobro imajo. Mimo prijezdli tršat Dalmatinec, ugodne sedeč na osliču. onrtanem še z drugim težkim tovorom. Osličeva uhlja nihata vdano: noge, ki jih radi ogromnega tovora ni videti, stopa io enakomerno kakor po talktu. Srepooki Dalmatinec puši mimo svojo cigareto. Ne ozre se niti na nas, niti na pol gole. v bližnjem parku šetajoče, kopalke- Dcma ga čaka zgarana žena in g'adnia deca. pot pa je še dolga. Prijateljski prigovarja živali. Ta pa niha z uhlji, zamahne včasih z repom po sitni muhi in stopa enakomerno dalje.— Z našega broda tuli in zove sirena... j 4 - "9C61 HIX "8 - ===== »JUTRO« št . 182. Domače vesti * Ob napovedi obiska kralja Edvarda J tekmujejo razni večji kraji v Dalmaciji in v zaledju, kako naj se pripravijo za sprejem. Zlasti se je vzradostil Šibenik, ko je | prišla še nepotrjena vest, da bo angleški kralj šel tudi tjakaj pogledat zgodovinske znamenitosti in prirodne zanimivosti. Nadalje se čuje, da bo angleški kralj obiskal tudi Plitvička jezera, kjer se z vso vnemo pripravljajo, da bodo angleškega suverena črm lepše »prejeli V spremstvu 10 avtomobilov bo angleSki kralj baje krenil še proti Zagrebu, kjer si bo ogledal muzeje in mesto. * češkoslovaška proslava Ive Vojnovila na Jadranu. Cehoslovaki, ki vsako leto v velikem številu prihajajo v Supetar na Bra-6u, bodo danes in jutri počastili 301etnico premiere sloveče Vojnovičeve drame »Smrt majke Jugovičev«, ki je bila napisana v tem lepem primorskem mestu, kjer je bil pokojni pisatelj takrat okrajni glavar. Razni domačini pa se puntajo, češ. da ne kaže spominsko ploščo vzidavati v hotel. Pravilno jim odgovarja hrvatska novinarka Vinka Buličeva, ki je živela v Supetru za časa Vojnoviča: Kaj se ne bi spominska plošča vzidala v hotel, kjer je nekoč bilo okrajno glavarstvo, ko vendar spominska plošča Marka Maruliča, avtorja »Jud i te«, stoji v Splitu na poslopju, kjer je danes bordel... Svečanost je pripravljena z velikim sporedom. Drevi bo akademija na kateri bodo naši in češki javni delavci govorili o pomenu Ive Vojnoviča, jutri pa bo odkritje spominske plošče. * Pelletierjev komet se bo videl samo še danes. Zemlji najbližji je bil 3. avgusta, ko ca je bilo navzlic močni mesečini mogoče marsikomu opazovati. Danes se komet nahaja v ozvezdju rib, toda zaradi mesečine ne to mogoče videti repa. marveč samo glavo z zelo očitnim jedrom. V ce.oti se bo komet videl kot meglen objekt- * K'>r»ške novice. Na nekaterih utrakvi-stičnih šolah — piše »Koroški Slovenec« 5. t. m. _ sta vpeljani Martinova Začetnica in Berilo. Na glavnih in srednjih šolah ni obveznega slovenskega pouka in tudi nobene enotne slovenske urne knjige. Za narodne šole z nemškim učnim jezikom v Jugoslaviji pa je dovoljenih 25 nemških učnih knjig! — V občini Ledinci, ki sega od Baškega jezera dol do Drave v Rožu. so volili župana. Izvoljen je bil dosedanji upravitelj občine posestnik Miha Martinjak s 7 proti 5 glasovom, ki so bili oddani za posestnika Martina Resmana. — V Reinhar-dovi založbi na Dunaju je izšla izpod peresa dr. Teodorja Veiteria, koroškega rojaka in voditelja avstrijskih katoliških akademikov, knjiga o koroških Slovencih, njihovi zgodovini, pravnem položaju in o prizadevanjih za rešitev njihovega vprašanja. * Blagoslovitev temeljnega kamna Želez-ničarskega mladinskega doma. Kakor smo poročali, postavijo železničarji ljubljanske direkcije v planinskem Gozdu - Martuljku »Železničarski mladinski dom«, ki bo posvečen spominu blagopokojnega Viteškega kralja. Blagoslovitev temeljnega kamna bo jutrišnjo nedeljo. Pokroviteljstvo za zgradbo »Železničarskega mladinskega doma« je prevzel prometni minister g. dr. Spaho. K slavju so povabljeni tudi visoki funkcionarji. * Svetovni kongres teozofov bo prihodnje leto v Zagrebu. Letošnji se je pravkar vrši] v Ženevi in »ta jugoslovenske teozofe zastopala prof. Jelisava Vavra in dr. Bruno Herzl iz Zagreba. Na svečani seji kongresa 3. avgusta »ta dala predvajati velik jugoslovenski propagandni film o lepotah Jugoslavije, spremljan z gramofonskimi ploščami j ngo slovenskih narodnih pesmi. Prof Jelisaveta Vavra je v francoščini in angleščini izpregovorila nekaj lepih besed o naši kraljevini To je močno učinkovalo. Ko je povabila navzočnih 400 teozofov z vsega sveta, naj bo prihodnji svetovni kongres v Zagrebu, so njen predlog sprejeli z burnim odobravanjem. * Dalmatinski vinogradniki ln sadjarji so imeli svoj letni kongres v Splitu. V resoluciji zahtevajo, naj vlada čimprej ustvari zakon za napredek vinogradnikov in sadjarjev. da jih rešd iz obupnega stanja. Da se onemogoči prodaja slabih vin, na-j se dovoli prekuhavanje v žganje. Zabrani naj se uporaba industrijskega špirita za izdelavo žganja, likerjev in ruma. Poostri naj se 'kontrola nad kuhanjem žganja in sladkorne repe. Govorilo se je o izvozu dalmatinskega vina po Jugoslaviji, o tarifah na železnici in parobrodih. Vino je naša narodna »Med sodobnima ruskimi pesniki gre dandanes prvo mesto — kakor nesporno vsi priznavajo — Borisu Pasrtemaku.« so-dii v Pragi živeči ruski slovstveni zgodovinar dr. A. Bem. Vzide temu ga sov je t-skoruski službeni učbenik, L. M. Poljaka in E. B. Tagerja »Sovremennaja literatura« (Moskva 1935) omenja samo na enem mestu, medtem ko posveča Vlad- Majakov. skemu osemnajst strani. To nesorazmerje med prvo sodbo in drugim dejstvom si lahko razlagamo tako, da je Boris Pasfter-nak samo pesnik, najizrazitejši in najčistejši pesnik v današnji Rusiji. V službeni knjigi za pouk sodobne ruske književnost-' pa pri pesnikih predvsem poudarjajo sociatno-funkcionalni značaj im pomen njihovega dela, ne pa čisto pesniško vrednost. Njegovo življenje bi lahko označili kot življenje človeka, ki je šele pričel živeti-« pravi o njem IIja Erenburg. »Je poln nemirnih asociacij. Smeje se kakor neotesan fante i" je nerazumljiv predvsem samemu sf'bi_« Temu vtisiku bi lahko priključili sodbo Svjaitopolka Mirskega, ki pravi, da se pri Pasternaku zdi. kakor bi prvikrat gledal svet s širokoodiprtimn' otroškimi očrni. »Kako nenavadno obličje ima ta pesnik! Ali bolje: koliko gibljivih, spremenljivih, krasno grdih in grdo krasnih obrazov ima, obrazov, ki nikdair ne popri me jo stalne oblike, marveč se vedno in vedno spreminjajo. Njegova usta ne govore sama, vedno govori ves pesnikov obraz in njegove pijača, od vinogradov živita dva milijona vinogradnikov, ki se ne smejo uničiti. Seveda so dalmatinski vinogradniki tudi ostro nastopila proti raznim banov luškim in mestnim trošarinam, ki zatirajo potrošnjo dalmatinskega vina, zlagti po tudi proti uvozu suhega grozdja iz Grčije. • Z gumijastim čolnom vzdolž Jadrana. Zgledu nekaterih naših podjetnih čolnarjev in kajakašev sledi poljski odvetnik dr. Kazimir Starkovski, ki se je pripeljal na Sušak z majhnim gumijastim čolnom, katerega je krstil za »Alibabo«. Z njim potuje njegova gospa Felieija, pisateljica. Na Sušaku sta takoj nastopila pot vzdolž Jadrana, vozita se od zaliva do zaliva in »ta v četrtek zjutraj že prispela v Šibenik. Nadaljevala bosta pot vseskoz do Ulcinja. Navdušena sta za Jadran in bosta svojo pot primerno opisala. • Prireditev Jadranske straže v Crikvenici, ki so jo za jutrišnjo nedeljo pripravljali zagrebški stražarji in ki so jo nameravali v lepem številu obiskati tudi gostje iz Ljubljane, je preložena. Kdaj se bo vršila, bo naknadno sporočeno. Vzroik preložitve je tehnične prirode. Dotok tujcev je prav zadnje dni na gornjem Jadranu, še posebno pa v pričakovanju angleškega kralja, izreden. • Vozni red na Dolensko. V objavljenem voznem redu za nedelje in praznike manjka navedba drugega jutranjega vlaka na Dolenjsko, ki odhaja iz Liubljne ob 7.24 in vozi do Novega mesta. Enako manjka navedba prvega večernega vlaka iz Novega mesta (odhod ob 18.13) s prihodom v Ljubljano ob 20.39. Ta dva vlaka vozita redno a a nedeljo in praznike in sta zlasti ugodna za izletnike namenjene v bližnjo dolenjsko okolico in do Novega mesta. Grosuplje (Županova jama). Žalna in Višnja gora (Polževo). Stična (slavni stiski samostan). Velika Loka (Čatež, Zaplaz) in dolina Mirne, vsi ti prijazni kraji do Novega mesta vabijo ljubljanske izletnike. LETNO GLEDALIŠČE RUŠE 9. AVGUSTA OB 15. URI Vekoslav Janko: OD POHORSKIH PAROV VAM HOČEM ZAPET ... * Občni zbor Zveze obrtnih drnštev dravske banovine v Ljubljani bo v Mariboru v nedeljo dne 23. avgusta t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu. Občni zbor smo na splošno željo preložili za teden dni. Prosimo včlanjene edinice, da se ga udeleže polnoštevilno s svojimi delega^ ti. Odbor. » V Kaštelanskem zalivu ni morskih psov. >Jutro« je nedavno poročalo, da so se v tem zalivu pojavili morski psi, kar pa ni točno. Mornarji pomorskega zrakoplov-stva so s hidroplani pregledali ves zaliv in izdali poročilo, da niso našli v bližini nobene izmed teh nevarnih morskih zveri. * Domačija je zgorela. Te dni je nastal ogenj v hiši posestnika Golinarja Franca v Mursčaku. Gospodar je bil z družino zapos-Ijee na njivi zato so domači izvedeli za nesrečo šele tedaj, ko je bila hiša že skoro zgorela. Ko so prihiteli domov, bo imeli le še toliko časa, da so rešili živino, ker je bilo v plamenih že tudi gospodarsko poslopje. Z zgradbama vred je ogenj uničil tudi vso opravo, obleko in živež. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hrastja-Mote in so požar omejili, kajti radi vetra in silne vročine je pretila nevarnost tudi sosednim s slamo kritim Hišam. Uničeno je poleg tega sadno drevje, ki je raslo ob zgradbah. Go-linarjevi s petimi otroki so dobili začasno zavetje pri usmiljenih sosedih. * Buren doživljaj brezposelnega delavca. Bos in raztrgan je pribežal v Sisek 261etni Miihajlo Mandič. Ze nekaj dni se je potikal s trebuhom za kruhom in pomagal priložnostno pri kmetih, da si je prislužil košček kruha. Ko je nedavno noč spal na hlevu, je bil napaden. Planil je pokoncu in pobegnil čez livade. Zašel je v ciganski tabor, ki so ga pa sprejeli s sekirami in ga hoteli pobiti. Preganjan od njih se je vrgel v Odro, jo preplaval in je napol nag pribežal v Sisak. kjer so ga ljudje začeli preganjati, meneč da imajo opravka z zločincem ali z norcem. Kakor maček je skočil čez ograjo na vrt orožniške postaje in se »kril v grmu. Tu so ga naposled našli orožniki. Ko so ga nakrmili, so ga spravii v njegov domači kraj, v Dolnje Furija.ne. roke poudarjajo vsako besedo. Če gledamo te dobro izoblikovane roke, mislimo prej na kiparja kakor na lirika ■.. «, piše o njem Friitz Briigel v članku »Razgovor z Borisom Paistemakom« (»Listy pro um en i a kritiku«, 1936 št 1.). »Zamislite si človeka, ki je doživel neko edinstveno pustolovstvo in ki se vam teka je približuje ter jame ves zasopel, v ritmu na-glo utripajočega Sirca, pripovedovati svoje vtiske. Prav takšen popoln nered doseaa Pa.stemak v svojih pesmih: slovniški, sintaktični, logični nered .. • « (VL Pozner, »Panorama de la Mtiterature russe contemporainne«)- Tako bi lahko z vrsito ujemajočih in izpopolnjujo-čih se osebnih vtis kov prispeli k ostrejši označbi Pastemakove močne osebnosti in nedvomno edinstvene note v današnji ruski poeziji. Boris Pasternak je pojav, ki je zares vreden naše pozornositii, terobotlj, ker ga v tem hipu prvikrat predstavljamo slovenski kulturni javnosti- L. 1890. rojeni Boris Leo-nidovič Pasiternak sin slikarja, člana Akademije umetnosti, je kazal že zgodaj zanimanje za filozofijo, fei jo je šitudiral na moskovski univerzi in pozneje v Marbur-gu pri Cohenu in Natorpu Začetki njegovega pesniškega delovanje segajo v leto 1913. v obdobje, ki je bilo odločilnega pomena za razvoj najnovejše ruske poezije zaradi ostrih spoprijemov med 9:mboWsti in futuristi. Pastema ko v a prva p^rška knjiga je izšla l. 1914. z naslovom »Bliznec v tučah« (Dvojček v oblakih), 1. 1917- je • Čudovit« lepo je na i »letih, na dopusta, t planinah ali pa kopanje na Sari. zlasti ako si dobro preskrbljen z jedili. Kako sijajen je guljaž in druga konservirana jedila šele doženeš, ako jih kupiš v delikatesni trgovini V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti. Malice na prostem, s čudovito šunko in salamo, so zopet tak užitek, da ne moreš nikoli pozabiti na Janešere dobrote, ki jih nudi v toliki izberi, da je vsakomur in v vsem ustreženo. Izletniki, da vam ho res dobro teknilo, pojdite vedno po najboljša jedila k V. A. Janešu na Aleksandrovo cesto pri operi. * Tovarna JOS. RBICH sprejema mehko in skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo Iz Ljubljane u— šum. inž. Anton Sodnik f. Danes ob 17. bodo izpred mrtvašnice splošne bolni, šnice spremil k Sv. Križu g. Antona Sodnika, šumskega inženjerja. Mnogo pre-rano je sledil v večnost svojemu bratu, profesorju Alojzu, ki je umrl lansko jesen. Pokojnik je bil nenavadno prikupen, blag mož, vesten v svoji službi, ki je zahtevala tudi velike odgovornosti in gospodarske sposobnosti. Med tovariši- prijatelji in onimi, katerim je stavil svoje lepe sposobnosti na razipolago, mu bo trajno ohranjen najlepši spomin. Ugledni družini izrekamo iskreno sožailje! — (V včerajšnji osmtrni-ci je bil datum pomotoma označen 8. namesto 6. avgusta.) u— Promenadni koncer*. Tujskopro. metnd svet za Ljubljano priredi danes ob 20. promenadni koncert pred šen tipe trsk o cerkvijo. Spored izvaja godba Narodno železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom g. kapelntka Julija Bučarja. u— Sod bencJna se Je vnel. V četrtek zvečer je stražnik opazil, da je itz barake Primorja ob Ljubljanici švignil velik plamen. Poklical je mestne gasilce, ki so prihiteli z orodnih avtom in z aparatom za gašenje bencina. Stražnik je bil namreč ugotovil, da se je v baraki žgal sod bencina. Sod je bil na srečo odprt in gasilci so plamen kmalu pogasiili. Bencin, ki so ga bili v baraki spravili delavci Dukičeve tvrdke, zaposleni pri regulaciji Ljubljanice, je skušati ponoči odnašati neznan tat, a ®e mu je pni tem po nesreči vnel. u— Krava jo je nabodla. Na kirurški oddelek so včeraj pripeljali 23-letno po-eest-rtikovo hčerko Ivanko Sitarjevo JzSto-žič, ki jo je bila doma krava nabodla in ji z rogom prizadejala globoko rano v trebuh. n_ To nedeljo vsi na Ježieo — na sokolski nastop. Sodeluje godba »Sloga«. Pri-četek ob pol 16. uri. Ugodne vlakovne in avtobusne zveze. u— Na Knrešček vozi avtobus jutri v nedeljo ob 7. izpred Mestnega doma, ob četrt na osem z dolenjskega mostu. V Primeru slabega vremena avto ne pelje. Prijave telefon 30-70. Žitnik Stana. Ambrožev trg 9. u— Na izlete vzemite e seboj za prehrano predvsem izvrstno šunko, salame in narezke iz delikatesne trgovine V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti, pri Operi, kjer dobite tudi vsa druga jedila v največji izberi in najboliši kakovosti. Iz Maribora a_ Višek vrtenja in življenja se pričakuje danes in jutri, na zadnja dneva letošnjega Mariborskega tedna. Doslej je obiskalo razstavišče okoli 50.000 ljudi in so se napravile tudi nekatere dobre kupčije. a— »Mariborski teden« sta včeraj pose-tila bivši minister I. Mohorič in načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Milan Lazarevič. Oba sta se o razstavah pohvainc izrazila. Napovedan je bil tudi prihod mi nistrskega predsednika dr. Milana Stojadi noviča, ki se mudi na Bledu. Do večera pa ga ni bilo. a— 70-letnico rojstva obhaja te dni v Mariboru upokojeni podpolkovnik Avgust Škabar, ki je bil po prevratu pod generalom Maistrom prvi poveljnik in ki je bil pozneje predsednik Zveze Maistrovih borcev, katere prvi častni član je. Po svetovni vojni je prišel sredi novembra 1918. kod podpolkovnik v Maribor, kjer mu je general Maister poveril povelje nad novo nastalim mariborskim, sedaj 45. pehotnim polkom. V Mariboru si je pridobil med vojaki, pa tudi v vseh krogih mariborskega prebivalstva splošne simpatije. Želimo mu še mnogo zdravih in srečnih let. a— Šahovske novice. Medmestna šahovska tekma Graz-Maribor bo v nedeljo, 9. t. m. od 9. do 13. in 14.30 do 16.30 v spod- izdal zbirko »Povrh barjerov« (Nad barie-rami), 1. 1922. »Sestra moja — žizn (življenje), leto dni pozneje »Teme in variaci-' je«, 1. 1927. pa dve epični pesnitvi »Leto 1905« in »Lajtnarrt Šmridt«, kri jim je pred petimi letbi pridruži! pesnitev »Spekrtorskij«-O njegovi prozi, zlasiti o knjigi »Povesti« (Moskva 1925), sodii dr. Bem, da bo »zavzela v zgodovini ruske proze pomembno mesto; nemara je to eden najzanimivejših pojavov na področju por evolucijske proze.« Takisito pomemben doprinos v novo rusko slovstvo je knjiga Pasternakovih spominov »Olejt-« Pasternak se bavi tudi s prevajanjem; prav letos je izšel zbornik njegovih prevodov iz gruzimske poezije. Pastemakovia poezija je v današnji Rusiji malo znana in zato v knjižnih izdajah težje dostopna. Čehi so dobili lansko jesen krasen izbor Pastemakove lirike v prevodu enega največjih mojstrov sodobnega češkega verza Josefa Hore (Boris Pasternek, Ly. rika. 15. zvezek zbirke »Poesie«, 1935, Me-lantrich, Praga), češka kritika je sprejela Horov prevod s splošnim priznanjem in primerjava z izvirnikom je pokazala kon. genialnost izraza. Sam Pasternak je z njim na moč zadovoljen (glei prej omenjeni članek Friitza Rriigila). Ob nedositajanju izvirnika me je ta prevod uvedel v čudoviti svet Pastemakove poezije. Študijo o Pasternaku je prispeval za to izdajo že omenjeni dr. A. Bčm, znan zlasti kot raziskovalec Dostojevskega. Pasternak sodi med najitežje pesnike, kar jih je v ruski poeziji: ni trd oreh samo za prevajalca, marveč tudi za čitatelja. Glede tega pa veljajo besede Nikolaja Azeva: »Če ti je pesnik težaik in se vendar težko z njim ločiš, če te njegova ne! a h kost utruja in vendar ne odbija, tedai knaš pred seboj svojega, zate pesnikujočega sodobnika.« Umetniški stil Pasternaka je mogo- nji dvorani Kazine. Na prvi deski bo igral za Maribor šampion Jugoslavije velemojster Vasja Pire. Dalje bodo igrali od MŠK prof. Stupan, Poljanec. Kramer, Konic, Kukovec, Ostanek, Bien, Lobkov, ing. Zab-kar, Stojnšek, Ostapovič. Goleč, dr. Daneu, Merlak, Šuštar, Banič, Koser; od UJiNZB Šavli, Lukeš, Jordan. Gobec, Kuster; od S. K. Železničarja Babič, Albaneže, Golež, Fischer, Knechtl, Eferl, Vidovič; od SK Sla-vije Kobljer, Trstenjak. Navedeni igralci naj se javijo od pol do tričetrt na devet v igralni dvorani v svrho končne sestave mariborske ekipe. a— Davčne zadeve. Davkoplačevalci -kmetovalci se v smislu razglasa davčne uprave opozarjajo, da 15. t. m. dospe v plačilo prvi obrok zemljarine, za kar so itudi že prejeli poštne položnic«. Glede na to, da bodo davkoplačevalci - kmetovalci zdaj z vnovčenjem sadja in drugih poljskih pridelkov prišli do plačilnih stredstev, se pozivajo, da zadostijo svojim davčnim obveznostim. Davkoplačevalci se še posebno opozarjajo na to, da se v bodoče odlogi plačil ne bodo več dovoljevali in da se bo proti vsakomur, ki dolguje davke iz prejšnjih let ali za tekoče leto, postopalo v smislu zakonskih predpisov, ako jih ne bo poravnal v določenih rokih, in da se bo posebno brezobzirno postopalo proti onim, ki imajo davčne zaostanke še iz prejšnjih let. Najstrožje mere eksekucije se pa bodo uporabile proti imovitejšim, nemarnim in renitentnim in plačila zmožnim dtavčnim zavezancem. Opozarjajo se zlasti oni davčni zavezanci, ki imajo davčne zaostanke za več let, da obstoji nevarnost, da se jim prodajo nepremičnine, ako teh zaostankov ne bodo mogli poravnati hkrati s tekočimi davki iz rednih dohodkov. a— Popis stanovalcev v Studencih. Ker se v zadnjih letih stanje prebivalstva zelo spreminja in ker je zaradi novih zgradb prišlo v občino mnogo novih stanovalcev, je sklenila občinska uprava, da 15. t. m-napravi popis vseh stanovalcev na teritoriju občine Studencev. Te dni bodo hišnim posestnikom dostavljene pole, ki jih naj ob sodelovanju hišnih strank natančno izpolnijo. Navodila so označena na polah. Opozarjajo se vsi občani, da je v njihovem lastnem interesu, da se pole v redu izpolnijo. Na podlagi popisa se bodo napravili tudi volilni imeniki, nakar opozarjamo vse volilne upravičence, pk. a— Pravoslavna cerkvena °bčina v Mariboru obvešča članstvo, da bo sv. lituTgija v nedeljo 9. t. m. ob 9.45. Službo božjo bo daroval celjski paroh g. Ilija Bulovan. a— Prodaja sadja in grozdja. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce sadja in grozdja na določbo, po kateri se mora vsak prodajalec grozdja in sadja izkazati z uradnim potrdilom pristojne občine, da je prodajalec posestnik vinograda ali sadovnjaka in tako upravičen prodajati grozdje ali sadje lastnega pridelka. Na potrdilu, ki je kolka prosto in veljavno mesec dni, morata biti natančno navedeni vrsta in količina sadja, odnosno grozdja-Producentom ni dovoljeno najemati ljudi, da bi zanje prodajali sadje in grozdje na mariborskem trgu. Naposled se opozarjajo prodajalci na določbo, po kateri je prepovedano prodajati nagnito in plesnivo sadje. Nezreelo sadje se sme prodajati samo z označbo »Sadje za vkuhavanje«. a_ Večer naših narodnih pesmi je bil v sredo v okviru MT v mestnem parku-Sodelovali so štirje moški zbori (>Drava« pod vodstvom pevovodje Horvata, »Jadran« pod vodstvom zborovodje Vrabca, »Luna« pod taktirko pevovodie Laha in »Poštni rog« pod vodstvom dirigenta Nerata. Nekatere pesmi so tako vžgale, da so jih morali pevci ponoviti. a— Idrijčani priredijo danes, v soboto, sestanek v gostilni Božiček na Meljski cesti. Jutri bo izlet k Sv. Lenartu v Slov. goricah na povabilo tamošnjega rojaka g. Šinkovca. Prijave sprejema g. Franc Božiček v Mariboru. Meljska cesta. a— Prostovoljna gasilska četa v Mariboru objavlja: Vsem. ki so nas podprli z delom pri proslavi 65-letnioe, vsem, ki so sodelovali, in vsem, ki »o nas podprli ter tako omogočili, da je bila naša proslava visoka manifestacija gasilske ideje in hotenja pomagati bližnjemu v nesreči: Naša iskrena in odkrita zahvala! Sodelovanje mariborske in vse naše javnosti s proslavo naše 65-letnice nam je v prijetno zavest, da je prostovoljna gasilska četa v Mariboru sestavni del našega narodnega in socialnega organizma. Prostovoljna gasilska četa v Mariboru se tega svojega narodnega in socialnega položaja v pošteni meri zaveda ter v zvezi s tem — na potu v novo dobo — slovesno obljublja, da bo zastavila vse fcile in vršila prevzete dolžnosti tudi v bodočnosti v tisti meri, kakor to pričakuje na-ša javnost in kakor ji narekuje če doumeti iz razvoja ruske poezije zadnjega četrtstoletja. V letu, ko so pričele izhajati prve Pastemakove pesmi, je Je-senjiinov pesniški učitelj N. Gumilev (ki je postad ena nepotrebnih, krivičnih žjrfev boljševiške revolucije) objavil vx>jno napoved simbolizmu v programaitričnem Članku z naslovom »Dediščina simbolizma in akmeizem.« Zoper simbolizem sta vstali dve novi pesniški struji: akmeisti im fu-turisti, kaiterih druga je prvo prehitela za nekaj let Skupino akmeistov so tvorili Ana Ahmaitova, Osip Mandelstam, Nikolaj Gumilev in Sergej Gorodecbij. VIL Pozner označuje pogilede te nove struje v svoji, že citirani knjigi na str. 225. in naslednjih. Nasproti »meglenemu« simbolizmu povzdigujejo akmeisti »lepo jasnost« in Gorodeoki proglaša: »Boj med simbolizmom in ak-meizmom ... je predvsem boj za ta svet zvočni, mnogobarvni svet, svet forme, teže in časa, je boj za naš planet Zemljo-.. Po vseh vrstah »nesprejemljivosti« sprejemamo vesolje brez slehernega pridržka v vsej njegovi lepoti in grd ost i.« Vzporedno z akmeizmom in njegovim stremljenjem po apolinskem pesništvu se je razvijala futuristfična poezija, ki je dobila v Vlad- Majakovskem svojega velikega »naga. »Če je bil akmeizem neke vrste zakonski otrok simbolizma, dopuščen in ljubljen že od, svojega rojstva in prepirajoč se s predhodnim pokolenjem v uglajenem akademskem tonu. se je futurizem rodil v ozračju škandalov, kakor jih povzroča rojstvo nezakonskega otroka ... « (Pozner). Ne pod večnimi zvezdami klasičnih pesnikov, kakor so Puškin, Lermontov ali T.iučev marveč v žilavih borbah treh bolj ali manj »težko razumljivih« pesniških struj (si m bol its tov. futuristov, akmeistov) se je razvijal Pasrternakov pesniški tadent. prostovoljno prevrata dolžnost Gasilsko in reševalno delo nam je bilo omogočeno razvijati v korist m v pomoč Maribora m Podravja s sodelovanjem mariborskega in podravskega prebivalstva. In ko stopamo v novo dobo. prosimo vse da nam ohranijo dosedanjo naklonjenost tudi v bodočnosti. Ko prosimo za nadaljnje sodelovanje, se obračamo do vseh prijateljev in sotrud-nikov, da se pri vseh prilikah z darovi spominjajo nas in posebno novega reševalnega avtomobila, da ga čimprej odplačamo ter da postane novi reševalna avto v najkrajšem času last naše javnosti in pomoči potrebnih! Z zahvalo za pomoč v preteklosti ter s prošnjo za naklonjenost fei sodelovanje v bodočnosti: Pcemoz Bogi a— Za rezervne oficirje. Komanda mesta v Mariboru javlja, da se bo v soboto 8. t. m. predvajal v Grajskem kinu film o protiplinski obrambi, in sicer od 13. do 14.30. Ta dan bo predstava samo za rezervne oficirje in njihove družine. Vstop za vse brezplačen. a— Cesta proti Kamnici bo zaprta jutri 9. t m-, ko bo na progi križišče Koroščeve in Vrbamove uLice po Kamniškem drevoredu do Kamnice in na^aj po Koroški cesti, Koscrjevi, Smetanovi Toma novi. Medvedovi in Tumerjevi ulici s startem na križišču Koroščeve in Turnerjeve ulice v času od pol 15. do 16. mednarodna krožna cSirka motornih koles. Sporazumno s sre-skim naičelstvom za Mani bor levi breg 2*u branjuje predstojnašfrvo mestne policije v Mariboru na osnovi čl. 39. občnega, cestnega reda v navedenem času vsak promet pešcev in voziiil po navedenih cestah šn ulicah. a— Zaradi motociklističmh dirk jutri v neddjto 9. t- m. bo od 14.30 do 16. zaprta cesta proti Kamnici (Mariborski otok) za ostali promet. Iz tega vzroka bodo vozili avtobusi do Studencev, odkoder se občinstvo lahko posluži novega broda preko Drave za dohod na Mariborski otok. Cenik voženj ostane neizpremenjen. a— Kostanjarji, ki želijo letos peS kostanj v območju mesta Maribora, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 10. do 20. t m med uradnimi urami. Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo tozadevno obrt in ki so že lansko leto kostanj pekli. Ostalim, ki nimajo obrtnega lista, se nova dovoljenja ne bodo izdala Kasnejše prijave se ne bodo v nobenem primeru upoštevale. a— Mariborčani in okoličanu pohitite jutrišnjo nedeljo popoldne na proslavo petletnice letnega gledališča Sokola Ruše. Vprizori se ljudska igra v 3 dejanjih »Od pohorskih pav rov vam hočem zapet«. a— Lastnik krravega telovnika se ni najden. Orožništvo je izročilo tukajšnjemu državnemu tožilstvu krvavi telovnik in pranji del hlač, ki so ju, kakor smo že poročali, našli pod neko smreko kakih 500 korakov od hiše umorjenega Ivana Krebsa. Državno tožilstvo je telovnik in prednji del hlač poslalo v svrho kemične analize v Ljubljano. Aretiranega sorodnika pokojnega Ivana Krebsa so izpustili. Preiskava se nadaljuje. Iz Ce!ja e— Upravo celjskega gledališča, ki jo je vodilo skozi vsa leta po prevratu Dramatično društvo v Celju, je v smislu sklepa zadnje seje mestnega sveta prevzela mestna občina sama, ki je Dramatičnemu društvu odkloniia podaljšanje najemne pogodbe. Mestno občino je pri prevzemu gledališča zastopal mestni svetnik katehet g. Lukman. Kako bo imenovani mestni svet celjski rešil gledališko vprašanje v Celju, še ni znano. Čujemo, da se je osnovala že neka nova gledališka družina, ki bo v bodoče pod kontrolo mestne uprave vodila gledališče in skrbela za gledališke predstave domačih diletantov, pa menda tudi še kakih gostovanj iz Ljubljane in Maribora. Umetniško vodstvo tako prenovljenega in pomlajenega celjskega gledališča v duhu današnjega časa prevzame, kakor se govori, g. Milan Košič. e— Tabor hmeljarjev bo jutri ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Sklicuje ga Hmeljarsko društvo za dravsko banovino. e— Obnovo strehe na gospodarskem poslopju mestnega zavetišča v Medlogu razpisuje mestna občina. Ponudbe je treba vložiti do 10. t m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. e— Nesreča šolske sestre. Na Dobrni je bila na letovišču 47-letna šolska sestra in državna učiteljica Uršula Perečeva iz Srbo-brana. Ko je šla v četrtek na Kozjak pri Dobrni, je padla tako nesrečno, da si je iz-pahnila desno nogo. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »V džungli« in zvočni tednik. Odtod je treba razumeti njegovo rirobo- jevsko iskanje novega pesniskega jezika, kii bo izražal odtenke oditenkov in zajemai vase najizrednejše in najtanjše senzacije občiitiij. Ključ k Pastemakovii poetiki je v njegovih besedah. »Umetnost je prestrezanje premikanja resničnosti kakor ga povzroča čuv-stvo.« Čuvstvo kot merilo resničnosti — to je njegova pesniška izpoved in zapoved. Zato mu je tako težko prifti do jedra, toda kdor je količkaj proniknil pod vnanjo sovisnot besed in odkril v Pasternakovih verzih njih notranji ritem, notranje žanenje njegovih barvitih metafor, mehki fluid. ki obdaja vsako njegovo pesem. občuiti ob prirojeni nruzikalnosfti za pesniško besedo po čitanju Pasternaka tisto svetlo sled v duši. ki nam vedno ostaja za resnično poezijo, kakor večerna zarja za solnčnim dnevom. Predmet Pastemakove poezije ni negibna resničnost, marveč resničnost v neprestanem gibanju: v tem je pesniški odblesk Pastemakove ga filozofskega prodiranja ▼ noetične probleme življenja. Je to izrazito subjektivni odnos do sveta. Odtod poteka »prežetost vsega predmestnega sveta z Liričnostjo. njegova emocionalna barvnosi in njegova podrejenost človeškemu jaz«, pravi Bem in dosledno nadaljuje: »Pod vplivom napora emocionalnega življa »e razpadajo navadne sintaktične vezave in nastajajo nove. Logična stavba stavka se lomi, nasttaja nova sintaksa, ki ustreza hitrosti v menjavanju doživljajev in mnoge tvairnosti dejanja.« V Pastem afcovi liriki zaznavamo najčL stejšo spojino klasične Puškinove tradicije, simbolizma plus akmenzma in futuriz-ma. Ta lirika je v marsičem predhodnica bodoče poezije, zato se z dri tako težko dostopna n splošnemu okusu neprilagodlji- Kulturni pregled Boris Pasternak Kosmatinec gospodari na planinah Neka čreda ovc se je tri dni skrivala pred njim brez krme Kamnik, 7. avgusta. To se je začudil zadnjič Suhadolnikov oče, ko je zgodaj zjutraj stopil iz svoje pastirske kolibe tam pod Grintovcem, da pogleda v ovčjo stajo in požene ovce na pašo. Dolina je bila še zavita v temo in le najvišji vrhovi Kamniških planin so bili obžarjeni z jutrno zarjo, med ovcami v staji pa je bil že pravi dirindaj. Oče Suhadol-nik tri je bil kmalu na jasnem, kaj je vzrok nemira v pohlevni čredi. Na tleh je našel ostanke raztrgane ovce, malo dalje ostanke druge ovce rn še naprej tretjo ovco. ki pa je bila še živa. Na prsih ji je zevala velika rana in gospodar ji je moral z nožem končati muke. Nobenega dvoma ni bilo: med ovcami je gospodaril medved. Izdajali pa so ga tudi sveži sledovi na vlažni zemlji. Oškodovani gospodar je bil prepričan, da bo medved naslednjega dne spet ponovil obisk in ga je zato čakal z nabito puško pred stajo. Toda kosmatinec se je med tem že preselil na drug konec Puhadolnikove planine, kjer pastirji pasejo čredo okrog 40 ovc. Suhadolnikova planina leži okrog 2000 metrov visoko pod Grintovcem. Istega dne, ko je medved mesaril med Suhadolnikoviml ovcami, so pastirji na vzhodnem koncu planine pogrešili vse ovce, ki so se pasle na prostem po livadi. Niso si mogli misliti, kam je prešla čreda. Pogledali so v smeri proti prepadom, preiskali vse grape in udo-rine naokrog, pa nikjer ni bilo nobenega sledu o čredi. Šele oče Suhadolnik jim je povedal, da jih ie najbrž pregnal kosmatinec. Toda kam? V dolino ali še više v skalovje? Trt dni so pastorji begali po pla^ ninah in iskali ovce in šele tretji dan zvečer so jih našli 2500 metrov visoko pod vrhom Kočne. Preplašena čreda, ki je v divjem begu pred krvoločnim kosmatincem zašla tako visoko, se je stiskala v majhni grapi proti jezerski strani. Ovce so bile po treh dneh že hudo sestradane, vendar pa je bil strah pred medvedom še tolik, da jih pastirji niti zlepa niti zgrda niso mogli pognati v dolino. Po dolgem trudu se jim je šeie posrečilo, da so sestradano čredo spravili iz skalne grape in jo po strmini privedli na planinski pašnik, kjer si je opomogla po dolgem postu. S tem obiskom kosmatinca na Suhadol-nikovi planini so bile potrjene govorice, da so zasledili medveda pod Mokrico. Nekaj dni kasneje pa ga je srečal tostran Bistrice na Dolu v tako zvanih Turncih dvorni lovski čuvaj. Ko je z daljnogledom opazoval teren, je pritacal iz gošče kosmatinec in jo počasi mahal ob gozdnem robu, nato pa je zarjovel proti lovcu in se umaknil nazaj v grmovje. Včeraj so spet javili iz Kamniške Bistrice, da. so našli pod Mokrico čisto sveže medvedove sledove, kar je znak. da se medved še ni umaknil iz tega dela Kamniških planin. No, naši turisti, se ne boje srečanja s kosmatincem, saj še nikomur ni storil ničesar žalega. Ce kdo naleti na rjavega godrnjača na samotni poti. se lepo pozdravita m medved kot miroljubni iz-prehajalec po naših planinah počasi odhla-ča naprej. Človek bi mu nikoli ne prisodil, da zna biti tudi krvoločen, ako pride v bližino ovčjih staj. To sicer ni postranska zadeva, GLAVNO PA JE Kako o še? Nivea naredi Vašo polt lepo rjavo in deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbitl in utrujeni. Jugoslav. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j., Maribor. odarstTO P©so|ilo za normalizacijo poslovanja pri ljubljanski Mestni hranilnici Po več nego poldrugoletnem prizadevanju je končno Državna hipotekama banka v Beogradu pristala na to, da odobri Mestni občini ljubljanski posojilo v višini 30 milijonov Din za normalizacijo poslovanja pri .Mestni hranilnici. Že 21. decembra 1984 je prejšnja občinska uprava na posebni seji mestnega sveta odobrila predloge za mobilizacijo Mestne hranilnice na ta način, da najame pri Državni hipotekami banki v Beogradu večje posojilo za odplačilo dolga mestne občine pri Mestni hranilnici in da izda občinsko obligacijsko posojilo v obliki komunalnih zadolžnic. ki bi se vplačevalo predvsem s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske, slično. kakor je to storila Gradska štedionica v Zagrebu. Mest. na občina je s to akcijo pokazala, da se zaveda svoje dolžnosti kot ustanoviteljica Mestne hranilnice in svoje obveznosti glede jamstva za hranilne vloge pri Mestni hranilnici z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Navzlic ponovnim obliutam in trajnemu prizadevanju predstavnikov mestne občine ni bilo mogoče doslej izvesti te akcije, ker so nastale razne ovire pri Državni hipotekami banki- Že lani je posebna komisija predstavnikov Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice in Narodne banke pregledala poslovanje zavoda in je ugotovila, da ie zavod aktiven, pa vendar ee stvarni premaknila naprej. Zato tudi ni bilo mogoče doseči, da ee končno odobri zaščita v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov, ker je prej potrebno, da ee zagotovi poso- jilo pri Državni hipotekami tanki. Letos v juniju je prišel znova odposlanec Državne hipotekarne banke, ki je pregledal stanje hranilnice in njen finančni položaj teT denarno poslovanje pri mestni občini. Ob tej priliki je moral znova ugotoviti, da so dani vsi pogoji za odobritev posojila in za izvedbo celotne akcije za postopno normalizacijo poelovanja pri tem zavodu in za vzpostavitev njegove likvidnosti. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Državna hipotekama banka odobrila mestni občini že v decembru 1934. zaprošeno posojilo v višini Bo milijonor Din, ki ga bo mestna občina v celoti porabila za odplačilo svojega dolga pri Mestni hranilnici. Kakor doznavamo bo znašala obrestna mera za to posojilo 8%, amortizacijska doba pa bo menda znašala 15 let. Pogoji tega posojila sicer niso ravno ugodni, zlasti spričo visoke obrestne mere, vendar pa smemo pričakovati, da bo Državna hipotekama banka v doglednem času znižala to obrestno mero, saj je nedavno celo Osrednji urad za zavarovanje delavcev odobril beograjski mestni otčini posojilo v znesku 25 milijonov Din po 6% in na 30 let. Po končni odobritvi tega posojila bo mestna občina lahko izvedla tudi nadaljnji program za normalizacijo poslovanja Mestne hranilnice, ki obstoja predvsem v izdaji komunalnih zadolžnic, ki jih bodo vlagatelji lahko vpisali s svojimi vlogami pri Mestni hranilnici. Tudi izdaja teh komunalnih zadolžnic bo v celoti služila za zmanjšanje dolga mestne občine odnosno njenih podjetij pri Mestni hranilnici, Id je malal ob koncu lanskega leta okrog 123 milijonov Din. Če računamo, da bo komunalnih zadolžnic emitiranih za kakih 30 milijonov Din, tedaj se bo po izvršeni transakciji dolg mestne občine pri Mestni hranilnici zmanjšal za skupaj 60 milijonov Din. in sicer za 30 milijonov s tem. da bo mestna občina ta znesek plačala v gotovini iz posojila pri Državni hipotekami banki, za nadaljnjih 30 milijonov pa v zvezi z izdajo komunalnih zadolžnic, kar bo imelo obenem za posledico zmanjšanje starih vlog pri Mestni hranilnici za oni znesek, koli ker todo za vpie zadoižnic porabljene stare hranilne vloge. Obrestna mera teh komunalnih zadolžnic bo znašala okrog 4.5 — 5 odstotkov, kar to za vlagatelje v toliko ugodno, ker bo Mestna hranilnica po odobritvi zaščite plačevala na stare vloge ie 3% obresti. Vlagatelji bodo z vpisom zadolžnic lahko dosegli višje obrestovanje in bodo obenem imeli možnost, da na podlagi teh zadolžnic najamejo kako posojilo, medtem ko se nelikvidne hranilne vloge težko zastavijo za lonibardno posojilo. Sedaj je pričakovati, da to v kratkem izdana odločba o zaščiti Mestne hranilnice v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Mestna hranilnica je. kakor znano, v začetku leta 1933, šla pod zaščito na podlagi uredbe o izplačevanju viog od 26. decembra 1932. (Par. 6. zakona c podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov.) Po tej uredbi ze določila posebno lestvico za izplačilo starih vlos in po tej lestvici izplačuje od tedaj stare vloge. Čim bo zavodu odobrena zaščita, bo zavod moral prenehaU z nadaljnjim izplačevanjem po lestvici. Seveda pa se bodo kakor doslej vsi nedvig- I njeni festvični obroki smatrali kot nov« 1 vloge in jih bodo vlagatelji lahko odslej v vsakem trenotku dvignili. Teh nedvignjenih lestvičnih obrokov je sedaj pri Mestni hranilnici za okrog 45 milijonov Din, vrhu tega pa ima Mestna hranilnica za okrog 40 milijonov Din docela novih vlog. Skupaj znaiajo torej na novih računih vloge, ki se lahko vsak čas dvignejo. okrog 85 milijonov Din, kar priča, da so vlagatelji navzlic težkočam v zadnjih letih ohranili nasproti zavodu v novem poslovanju lepo zaupanje. Po odobritvi zaščite bo morala Mestna hranilnica ljubljanska izplačevati svoje stare vloge po določbah ČL 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Ta člen določa, da mora denarni zavod, ki je pod zaščito, napraviti vsakih 6 mesecev razpored denarja, ki je bil v tem času izterjan od starih terjatev, in sestaviti pedlog za izplačilo starim vlagateljem, pri čemer imajo prvenstvo vloge do 10.000 Din, tako da dobijo manjši vlagatelji odstotno več nego večji Polletni razpored izplačil mora obsegati tudi izjemna izplačila vlagateljem za primer bolezni, smrti in neobhodnega vzdrževanja vlagatelja in njegove rodbine. Čim bo prišla akcija za postopno normalizacijo poslovanja pri Mestni hranilnici v tek, je pričakovati, da bodo vlagatelji pričeli znova vlagati svoj denar pri Mestni hranilnici v obsegu, kakor je to bilo pred nastopom kreditne krize. Primer Gradske štedionice v Zagrebu, ki se je po izvedeni akciji za normalizacijo njenega poslovanja tako naglo razmahnila, da se je lahko že odpovedala zaščiti, nam daje najboljše upanje, da je tudi Meetna hranilnica ljubljanska ne poti popolnega okrevanja. Pred važnimi trgovinskimi pogajanji . Po informacijah iz Beograda se bodo v lcratkem pričela važna trgovinska pogajanja, in sicer z Italijo, Francijo, Anglijo, Grčijo, Nizozemsko in Egiptom. Začasna ureditev odnošajev z Italijo Trgovinski promet med našo državo in Italijo, kakor znano, še vedno docela miruje, predvsem zaradi tega, ker smatra Italija. da klirinški sporazum ne valja več in da je tudi veljavnost trgovinske pogodbe anulirana zaradi sankcij- Italija je uvedla strog uvozni režim in dovoljuje uvoz iz sankcijskih držav le na podlagi posebnega ministrskega odlobrenja. Vrh tega je določila, da se more italijansko blago uvažati k nam le za svobodne devize. Enak odtok glede izvoza našega blaga v Italijo je izdala tudi naša država in je izvoz mogoč le proti plačilu v svobodnih devizah. Čeprav se smatra, da trgovinska pogodba ne velja več, se zaenkrat ne uporabljajo maksimalne uvozne carine. Italijanska uvoz je sedaj docela kontin-gentiran in se kontingenti vsake tri mesece razdele na posamezne države. Kakor smo žie poročali, je Italija pripravljena sklepati s sankcijskimi državami začasne trgovinske sporazume, dokler se ne sklene nova trgovinska pogodba. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Italija pripravljena priznati nam za tretje letošnje četrletje do konca septembra manjše kontingente za uvoz nekaterih najvažnejših naših izvoanih predmetov, zlasti za živino, les in pšenico, in sicer pod pogojem popolne kompenzacije z uvozom italijanskega blaga- Po vesteh iz Beograda je naša vlada vzela ta predlog v proučitev. Pred pogajanji s Francijo Nedavno smo poročali, da so merodajni krogi v Francija končno spoznala škodljivost dosedanje trgovinske politike nasproti naši državi, ki zaradii pičlo odmerjenih kontingentov nima skoro nikake možnosti prodati svoje blago v Francijo. Ker je bil doslej naš uvoz iz Francije še vedno znaten, je v prometu nastal neizravnan saldo v višini preko 100 milijonov Drin, čeprav se naša finančna plačila v Franciji vrše izven kliringa v devizah (plačila za anutete posojil, za dividende i/td). Večja izpravljenost Nemčije za odkup naših pridelkov nas je prisilila, da smo pričeli forsirati uvoz blaga iz Nemčije, kjer so naše terjatve hudo narasli e. Spričo naraščanja naše trgovine z Nemšijo je Francija spoznala, da ni ndlti v interesu njene izvozne trgovine, niti v interesu prijatelj, skih odnošajev z Jugoslavijo, da ovira uvoz iz nase države in se je končno odfločiia pristati na povečanje uvoza jugoslovenskega blaga, zlasti ker so se tudi v Franciji pojavljala tehtni glasovi, zakaj se Avstriji odobravajo veliki preferenčni kontingenta za les in Madžarski za razne kmetijske pridelke, prijateljski Jugoslaviji pa se ne dajte jo nikake ugodnosti za vnovčevanje izvoznih presežkov. Francoska vlada je preko gospodarskih korporaci} sedaj zbraia potrebno gTadivo za trgovinska pogajanja va. Miloš Dvofak (»Listy pro um eni a kritiku. 1936. št. 3) prav kakor A. Bem dobro poudarja vplive Rilkeja, ki je največja tuja pesniška simpatija Borisa Pasternaka-Pastemak je pesnik, ki ga jc treba dolgo citati, da se mu privadi duševni pogled: šele tedaj razpoznavamo njegove vrednote. Ni dvoma, da je sodobna lirika nepopularna. Toda Pauil Valery dobro pravi: »Imamo dela, ki so ustvarjena za občinstvo in dela, ki <»' ustvarjajo svoje občinstvo.« Lirika visoke vrste si mora šele ustvarjati občinstvo. V okviru tega člamka ni mogoče seči globlje k problemom Pasternakove lirike. Njegova pesniška umetnosit je nedvomno vredna proučevanja Po Bloku in Jesenjinu imajo Rusi zopet velikega lirika. Bem sodi, da Pasternakova epika zaosrtaja daleč za liriko, medtem ko je v povestih odkril novo vrsto pesniške proze, ki takisto razodeva rojenega lirika. Boris Pastemak je dosegel vrhove ruske poezije šele v zadnjrih letih, ko so se tudi v sovjetski literaturi nekoliko polegli valovi revolucijsikega utilitarizma; tako se je —čeprav proti volji službenih krogov — odprl pogled na samotni otok čisite lirike B. Pasternaka. Ta. pred leti malo znani pesnik je sedaj nekako tam, kjer sta Aleksander Blok in Sergej Jesenjrin. t. j. na reprezentativnem mestu najnovejše ruske poezije —o. Zapiski »Življenje in svet« priobči v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, tole zanimivo vsebino: Nadailju-je se medicinska razprava dT. Maksa Kremžarja »Malarija«, dr. Milan Šijanec orvisuje svoje nadaljnje poti po bolgarskih planinah in dolinah. P. Ka.rlin je po prof-Cohenu objavil v dneh olimpiade aktualni članek »Viteški turnirji in olimpijske igre«, članek »Spanje naših oitrok« obravnava važno zdravstveno * vzgojno vprašanje, članek »Mučenik znanosti« pa je posvečen spominu praškega bakteriologa Breinla. Nadaljujejo se Dumasovi »Trije mušketirji« z Nonretrandersoviimi ilustracijami. V rubriki »Iz literarnega sveita« čitamo med drugim A. Debeljaka poročilo o Kknčar. jevih omembah novih slovenskih knjig v ameriški Books-Abroad, beležko o Paulu Landowskem i. dr. Tehnična obzornik, Radio, Iz praktične medicine in druge rubrike prinašajo obilo zanimivosti- Posamezni članki so — kakor vedno — obilno ilustrirani. Naročniki ponedeljskega »Jutra« dobivajo zastonj obzornik »Življenje in svet«- Odmevi kulturnega pregleda, »českč slovo« je priobčilo izvleček iz članka >Obisk pri F. X. galdi«. Članek >Gobineau in rasizem« (1. t. m.) je objavil v celotnem prevodu sarajevski »Jugoslovenski liet«. Baranovičev balet »Srce iz lecta«. čigar berlinski uspeh emo na tem mestu zabeležili. nameravajo izvajati še letošnjo jesen v Parizu. Ob priliki požara v tako zvanem Kulissenhausu v Berlinu eo zgorele vse dekoracije za »Srce iz lecta« in originalna suita tega baleta. Medtem ko je partitura baleta ohranjena v zagrebškem arhivu, je bila ta 6uita (izvleček za veliki simfonični orkester v enem samem izvodu, ki je postal žrtev berlinskega požara. To suito bo sedaj Baranovič rekonstruiral ob sodelovanju ka-pelnika Lovra Matačiča. Zagrebška filharmonija je te dni absol-virala uspešno koncertno turnejo po naših jadranskih mestih. Dr. Milan Jošič je objavil svoj novi zgo-dovinsko-sociološki epis »Razvitak hrvatskog društva u drugoj polovici 19. stolječa«. Iz naše medicinske publicistike. Kot poseben odtis iz »Zdravniškega vestnika« sta izšla dva članka znanega kirurga, primarija dr. Mirka černiča »Zamisel planinskega zdravilišča za kirurgično tuberkulozo v Sloveniji« in »15 let golše v Mariboru«. V pr* vem spisu utemeljuje dr. černič svoj ceterum censeo: V Sloveniji se mora osnovati planinsko zdravilišče za kirurgično tuberkulozo. Dokler se to ne zgodi, nista sedanji zdravniški in planinski rod izvršila važne sodobne svoje naloge- Pisec navaja pomen in prednosti 6olnčnega zdravljenja po Rollier-jevem načinu. Potrebno bi bilo, da bi 6« protituterkulozna akcija v Sloveniji energično in smotrno lotila te naloge. V drugem ilustriranem spisu poroča dr. černič o svojih kirurških izkušnjah z golšo v Maribora. V nasprotju z alpskimi deželami se v Mariboru in njegovem okrožju ne pojavlja golša v večjem številu kot obolenje fl funkcionalnimi motnjami; največji del operacij golše je bil izvršen zaradi mehaničnih težav in kozmetične nakaze. Letošnji festival v Salzburgu je pravkar v polnem toku. Program iger. ki obsega dobo petih tednov, je pretežno glasben, t J. opemi; pridružujejo se mu tudi veliki simfonični koncerti. Med njimi bo 28. t. m. koncert Beethoven-Schubert-Smetana pod vodstvom mojstra Toscaniniia. Dramatski program ima samo dve točki; Hofmanns-thalovega »Slehernika« in prvi del Goetheje vega »Faueta«. Dalje so na programu Mozartove, Wagnerjeve in druge opere. Med sodelujočimi eo dirigentje Toscanini, Walter, Felix Weingartner in dTugi Margareto v »Faustu« igra Patila Wessely. Nova igra Miroslava Feldmana. Hrvatski dramatik dr Miroslav Feldman. pisec tudi pri nas igranega »Zajca«, je spisal novo fgro v netih deianiih z naslovom >Srna« Komad, ki se dogaia v 7dravn5£kih in literarno um^niskih krogih fp'«ec je po stroki zdravnik) je pričela priobčevatj »Hrvat-efka revija« v avgustovem zvezku. z Jugoslavijo. Iz Beograda poročajo, da nam je francoska vlada nedavno stavila predlog za nova pogajanja, ki naj bi se pričela že ta mesec. Pripravila je tudi že predlog za novo trgovinsko pogodbo, kri se bo bistveno razlikovala od dosedanje in bo pomenila radikalno spremembo sedanjega režama blagovne izmenjave med obema državama. Nadaljevanje pogajanj z Grčijo Pogajanja z Grčijo so bila kakor znamo, sredi preteklega meseca suspendirana zaradi nesoglasja glede načina likvidacije naših blokiranih terjatev v Grčiji. PoročaJi smo že, da so predstavniki naše Narodne banke zaradi tega vprašanja odpotovali v Atene v smislu dogovora, da naj se najprej obe novčamični banki, naša in grška, sporazumeta glede uredlitve blokiranih terjatev- Sedaj poročajo iz Beograda, da so biia pogajanja v Atenah uspešno zaMjličen a, tako da se bodo prekanjena trgovinska pogajanja lahko nadaljevala v drugi polovdoi tega meseca v Beogradu. Pogajanja z Anglijo, USA, Nizozemsko in Egiptom Kontrola uvoza, ki se je pričela izvajati 25. junija t. I-, je skono onemogočila uvoz iz neklirinških držav zlasti iz Anglije in Zedunjenih diržav. Poročali smo že, o protestih od strani angleških izvoznikov, ki se sklicujejo na fagovinsko pogodbo. Naša vlada je takoj po uvedbi uvozne kontrole sporočila, prizadetim državam, da ti ukrepi niso proti nikomur naperjeni in da smo pripravljeni vsak čas pričeti pogajanja, da se odstranijo zapreke in da se ustvarijo garancije za nemoteno in pravilno izmenjavo blaga. Po vesteh On slika namreč podobo skakalcev čez plot!« (>Judge<) K B V A V I P L E S E NADALJUJE Španskim upornikom se je posrečilo izkrcati več tisoč mož iz Maroka na španski celini. Njih ladje so, maskirane kot transportni parniki, s pomočjo megle izrabile položaj in se približale južni obali. Vladne podmornice so sicer napadle ladje z vojaštvom gener ala Franca, toda so se morale naposled umakniti zaradi obstreljevanja iz vodnih letal. General Fran co razpolaga s 50 hidroavijoni najmodernejšega tipa ter bo z njimi v kratkem izvedel napad na občutljiva pomorska oporišča madridske vlade Levo: Prebivalci Saragosse ogledujejo vladno letalo, ki so ga uporniki sestiel.ii — Desno zgoraj: Dvorana nekega kmemalograia v ^uragossi, Kiso jo uporniki spremenili v vojašnico — ^ Idiličen gozdiček v okolici Madrida je postal kritje za maskiranje vladnega topništva proti upornikom ZANE GRET: 41 BETTY ZANE Zgodovinski roman te ameriške revolucije »Bessie, pomlad je prišla,« je reked polkovnik Zane, ko k stopil na prag. »Zrak je svež, solnce toplo sije, ptice pojo; to človeku dobro de.« »Da, lepo je, da imamo spet pomlad,« je žena odvrnila. »A zdi se mi, da sem pozimi srečnejša. Poleti pridejo skrbi. Kakor hitro mi otroci izgmego izpred oči, me popade nemir, in kadar si ti na lovu, ni mojih strahov ne konca ne kraja.« »Nu, če bi nas hoteli rdečekožci letošnje poletje pusititi pri miru, bi bilo to res rrekaij novega,« ie smeje se dejal. »Sicer pa, Ress, snoči smo dobila novince. Ljudi iz Monongahelske naselbine, ki so se pripeljali s plavom. Nekaj žensk je zbitih, da nikoli tega. Ponudil jim bom kočo na griču, dokler se toliko ne opomorejo, da bodo mogli nasekati lesa in si sami zgraditi hišo. Sam pravi, da je streha luknjasta in da dimnik pušča, a meni se zdi. da se tam brez mnogega dela lahko zložneje nastanilo kakor v kladari.« »Ta koča je edina prazna v naselbini Ženske bi pa lahko jaz vzela pod streho.« »Nu, saj bomo videli. Sitnosti sii nikar ne delaj. Sama pošliem v kočo, da jim nekoliko pospravi.« Vrafa so se odprla, hi najstaregši deček polkov-1 nika Zana se je preril v izbo. Obraz je imel umazan, nos ves krvav, in pod desnim očesom mu ie čmela velikanska bunka. »Za Boga,« ie vzkliknila mati. »Fogtete si fanta! Noe, stopi semkaij. Kaj si pa deJal?« Noe se je splazil k materi, 10 z obema rokama prliel za predpasnik in skril obraz. Mrs Zanova ga je zgrabila za ramena in ga nekoliko stresla, rekoč: »Noe, mar si se že spet pretepali?« »Izpusti ga, saj ta jaz povem, kako je bik>,« Je rekel polkovnik, in ko se je deček izmuznil, je nadaljeval: »Takoj po zajtrku me je Noe spremil k mlinu. Pred Reihartovo kovačnico sem videl več otrok, ki so se igrali. Pustil sem Noeta zunaj, stopil noter in vzel lemež, ki sem ga bil dal v popravilo. Reihart me je spremil do vrat in mahoma dejal: .Poglejte otroke!' Videl sem, kako je Noe stopil proti nekemu dečku in mu nekaj rekel. Deček je bil v naselbini tuj, najbrže spada k novim ljudem, ki sem ti pravil o njih. Bil je večifi od Noeta. Izprva je bil videti starejši paglavec kaj prijazen in se je hotel očividno igrati z ostalimi. Noetu pa menda n:"egov namen ni bil do godu, zakaj, ko je premeril tujca od glave do nog, je zamahnil in mu prisolil korenito bunko. Skratka, tuji fant je ustrojil Noetu kožo. da še nihče ne tako v njegovem žiivlljeniu. Ukazal sem Noetu, naj gre takoj k tebi an ti pove, kaj je zagrešil.« »Lepe reči!« je vzkliknila Mrs. Zanova. »In ti si stal zraven in si gledal, kako se mikastita. Vsekako se Noetu prav godi, in upam, da si bo zapomnil.« »Ponudim t! stavo, Bessae,« je rekel polkovnik In se znova zasmejal. »Stavim, da se bo Noe, če ga ne zakleneva, v drugo lotil tega fanta, kjer koli in kadar kola ga dobi.« »Jaz ne stavim,« Je odvrnila Mrs. Zanova in se nasmehnila, češ, da se vda v usodo. »Kje ie Betty? Danes je še nisem videL Jtrtil ali pojutrišnjem se popeljem v Short Creek in mislim, da Jo vzamem s seboj. Saj veš, da sem dobil nalogo, naj ustanovim ob reki še nekaj naselbin. In letošnjo pomlad imam v Short Creeku nekai poslov, ki jih je treba opraviti. Mrs. Raymerjeva bo vesela, da more pozdraviti Betko v svoji hiši Kaj meniš?« »Le daj. Nekoliko izpremembe jo bo raz ved ralo.« »Oho, kaj si pa delala?« Je vzkliknil polkovnik. Njegove besede so bile namenjene dražestni prikazni, ki je bila skozi odprta vrata stopila v sobo. Bila ie Betty v rdeči čepici, prešerno poveznjeni na črne lase. Njena bombažasta obleka je bi<'a zmečkana in pokrita s senenim drobirjem. »Na seniku sem bila,« ie rekla Betty in zamahala z maihno košarico. »Ta stara, črna kokoš me vodi že teden dni za nos, a zda,i sem jo vendarle ugna>!a. V skrajnem kotu sem našla njeno gnezdo pod senom.« »Kako si prišla gor?« je vprašala Mrs. Zanova. »Kako neki, če ne po lestvici? Priznam, da mi je danes nenavadno lahko pri srcu, a peroti mi vendar še niso zrasle.« . »Ni prav, da laziš po seniku,« je s sitrogm glasom rekla Mrs. Zanova. »Mali deček Hugha Benne-ta je zdrknil m*mrio jesen s sena ▼ eno feaned ste!, in konj ga ie skoraj do smrti pohodil.« »To so čenče, Bessie, saj nisem otrok, te vročekrvno vzkliknila Betty. »Niti enega konia m v hlevu, ki se ne bd vzpel na zadnje noge, preden bi se me dotaknil s kopiti« »Ne vem, Betty, a vran ca, ki ga Je pnsffl pri nas Mr. Clarke, bi se vendarle varoval,« je menii polkovnik. Be-tty se je naftahno zdrznfla, ko je brat omenil ime mladega moža, in trpek nasmeh ji je izpreletel obličje: »Znala se ga bom varovati.« »Betty, ošteti te moram.« Je rekel polkovnik, ne meneč se za ta vmesni prizorček. »Kake tri dni imamo zdaj lepo vreme. V tem času si ugnala več porednosti, kakor drugi Liudje v treh letih. Izpustila si svotega prismojenega medveda, ki bi zdaj rad vse na glavo postavi. Včeraj sem zagrabil za barvo, ki si z njo namazala svoj kanu. Ce bi me biila vprašala za svet, bi ti bil rekel, da počakaj z barvanjem še mesec dni. Silas mi poroča, da si padla z griča ob reki; Sam pravi, da si skušala pognati njegove konie čez pečino, in tako dale. Da, veseli nas, da se ti je stara živahnost vrnila: vendar — aLi ne bi mogla biti nekoliko previdnejša? Tvoja mnogostranost je vredna občudovanja. Nihče izmed nas ne ve, česa se mu je nadejati v prihodnjem trenutku. Zmerom sem pripravljen, da te nekega dne pohabljeno prineso domov, ali pa da obvisiio tvotjii lepi čnna lasje kot srtenski okras v kakem huromskem šotoru.« i Sokoli so pripravljeni Nastopili bodo v ponedeljek — Podrobnosti o nastopu Mikiča In Ivanovima Berlin, 6. avgusta. Sinoči bi morali v stadionu po zaključku fabkoatletsldh tekem nastopiti i ekshibi-jeij-skimi vajami naši Sokoli, pa so odpovedali. Pa bi tudi sicer imel težave. Boj za Skok ob palica je bil najmogočnejši, kar se jih je doslej dobojevalo v tem stadionu. Zavlekel se je tja do 22. ure, pa bi ob »ugodnejšem« vremenu trajal še dalje. Sokoli so prispeli predvčerajšnjim pozno zvečer. Vozili so se dobro, saj so dobili v 3fonakovem na razpolago vagon II. razreda, kakršnega stavijo nemške železnice na razpolago vsem. ki so udeleženi na olimpiadi ali njenih vzporednih prireditvah. Načelnik dr. Pichler je še isti večer prišel k sprejemu na poslaništvo in povedal, da so dečki zadovoljni in z vsem prav dobro preskrbljeni. Razumljivo, ker drugače v olimpijski vasi tudi biti ne more. Za tekmovalce je bolje, da čas do nastopa izkoristijo vežbanje. kakor za reklamni nastop. V veliki telovadnici olimpijske vasi je orodja na pretek, vendar je nekoliko trdo in ne dosega naših izdelkov telovadnega orodja. Vse je, kakor pripravljeno za večnost.. Naša vrsta bo bržkone vežbala na češkem orodju, ki so ga Čehoslovaki pripeljali s seboj in tudi vse bolj odgovarja našim zahtevam. Še par dni nas loči od telovadnih nastopov v Dietrich-Eckartovem naravnem gledališču, naša edina velika nada in upanje, da na visokem olimpijskem drogu vsaj enkrat zaplapola naša- zastava. Ne zaradi zmage same ali kolajn, le zato, da bomo tudi mi med tistimi redkimi iz 50 narodov, ki so v sreči in veselju gledali svojo zastavo plapolati na drogu, ki s plavajočim barvastim platnom govori o napredku narodov, o tistih, ki stoje tokrat prav v sprednji vrsti. Po čakajmo, morda nam berlinska olimpiada vendarle dvigne naše barve, morda nam olimpijska godba vendarle zaigra po naših željah in pričakovanju in ba potem po stadionu odmevalo: Naprej zastava slave... Malo o nogometu Senzacija včerajšnjega dne je bil poraz Madžarov v nogometu. Poljaki so jim pri-p-avili lopo darilo: tri gole in še prav čiste povrhu. Kaj to število za Madžare pomeni, je videti iz njihovih izjav, da so se še pred začetkom tekme nadejali, da jih ob finale nihče ne pripravi, najmanj seveda Poljaki. Za nogomet ob sijajnih dogodkih v stadionu ne more biti toliko zanimanja. kakor za lahko atletiko, posebno še, ker igrajo sedaj izločilne tekme. Kljub temu se je v poštarskem stadionu zbralo okrog 5000 gledalcev, ki so prišli na svoj račun. Madžari so imeli svoja 2 gola že v prvem polčasu. Leva zveza God jim je v 12. in 25. min. prvega polčasa potresel mrežo, tik pred zaključkom igre pa Wodorz na levem krilu zvišal na 3:0. 8. avgusta igrajo Poljaki v med igri z Anglijo, ki je porazila Kitajsko. 10. in 11. avgusta prično polfinalne tekme, 13. igra za tretje mesto, 15. pa zadnja igra za prvo in drugo mesto. Vse igre od 10. avgusta dalje bodo v olimpijskem stadionu in polna hiša je že danes zajamčena: za vse dni do kraja so vse vstopnice razprodane. .Verižništvo z vstopnicami Z vstopnicami se je pričel pravi verižni posel. Pri izhodih stoje vse sorte posredovalci, ki kupujejo od gledalcev vstopnice za prihodnje dni. ki jih ne nameravajo vporabiti. Novinarji smo z vstopnicami dobro založeni, ko bi mogel proda-ti vse, kar jih nisem in ne bom utegnil vporabiti, bi 60 s precej »nobel« avtomobilom pripeljal domov. Na žalost pa &o naše vstopnice za sedeže v posebnih, izključno za novinarje določenih oddelkih in vezane na osebni olimpijski izkaz. žvižganje izraz priznanja Pravkar so tu v naši delavnici v novinarskem glavnem stanu filmski možje pričeli s poskušanjem za filmske posnetke. Prižigajo ti s o čs večne žarnice, ki jemljejo vid in so mi na mah pregnale vso sentimentalnost. Pa ta v resnici kaj malo pristoja v to trdo prusko okolje. Rajši kaj o včerajšnjem boju med Amerikanci in Japonci. Pri skoku ob palic-i je bila prava vojska. 36 tekmovalcev spočetka. Za resnejši boj le tisti, td preskočijo 3.80 m. Naš Bakov ni med njimi, pri 3.70 je konec njegovega znanja. Mnogo dragih je odpovedalo že prej, ta preklicani mraz in dež jih močno ovirata, nekaj se jih lažje poškoduje in &o še prej ko treba rešeni nadaljnjih naporov. Resni so le Japonci in Američani. Pravo zanimanje prične šele pri 4.15 m. Na startu jih je le 16: Japonec Oe, Japonec Nis'hida, USA Graber, USA Meadows/ USA Sefton, Avstrijec Hannzwinckel, Italijan Innocen-ti, Avstrijec Proksch, Japonec Adachi, Poljak Sznajcler, Šved Ljungberg, Madžar Bacsahnasi, CS Koreis, Madžar Zsuffka, Anglež Webster in Kanadčan Apps. Preskoči le prvih pet. Ko preskoči Sefton prvi, žvižganja ni ne konca ne kraja. Niso ti simpatizerji sami Američani, ki na ta način izražajo svoje priznanje, v stadionu je še okrog 30.000 ljudi. Žvižga pa kar vse vprek, tudi ta način je za silo dober, da se nekoliko razgibamo, mraz je že kar v kosteh. Tekmovalci se zavijajo v debele koče in polegajo po klopeh. Tema se vleče v stadionsko skledo, barve se potapljajo druga za drugo. Skozi zapadna vrata se od časa do časa prikaže kak pešec, ki ima že 50 km hoje za seboj. Dež lije, tekmovalci na 50 km hoje se še vedno pojavljajo. Poslednji pridejo skozi cilj po pol 9. uri, čeprav je zmagovalec Anglež Whitlock s časom 4:30:41.4 že ob 7. pobral svojo zlato kolajno pred Švicarjem Sclmabom (4:32:09.2) in Latijcem Bubenkom (4:32:42.2). Dež lije kakor po priprošnji procesije, tekmovalci se zavijajo v odeje, reševalci jih spremljajo ali nosijo v slačilnice. Ta ali oni se zruši, poskusi s par tekajočimi koraki, kar ni smel vseh 50 km. Četrti dospe CS Stork (4:34:00 2) še odlično razpoložen. Odkloni odejo in podporo reševalcev, šetnjia po dežju mu vidno ugaja. Ta boj na 50 km je bil tudi poln zanimivosti. Brezkončni skok ob palici Zaradi dežja za kratek čas prekinejo s skokom ob palici. Ko čez čas odgrnejo plahte s tekališča, je tekmovalcev le še pet. Prečka je na 4. 25 m. Pri prvem poizkusu Meadows ne uspe, več sreče ima njegov rojak Sefton, ka,r ima zopet svoj odziv v glušečem žvižganju. Od obeh Japoncev uspe le Nishidi, njemu gre pohvala s ploskanjem. Tudi Graber odpove. Drugi poizkus: Meadows uspe s prav kratkim zaletom, prečka se potrese, a obstane. Sedaj je Oe na vrsti, preko 50 m zaleta si privošči. Čaka ves sprožen z lahko palico, ki mu je nenavadno kratka. Za njo ne doseže niti prečke. Po stadionu odmeva tleskanje z rokami. Japonec globoko vdihava, ravna palico, prav na koncu jo drži. Ko jo privzdigne, stadion utihne. Oe pa se požene, od-skoči kakor s prožne deske, se zavihti z nogami kvišku in pade ko kamen na dragi strani prečke v mivko. Po dva Američana in po dva Japonca so se še rešili v nadaljnji boj, Graber pa tudi s tretjim poizkusom ne uspe in izpade. Ura je 8 proč, z dveh strani razsvetlijo tekmovalno polje z električnimi reflektorji, da je svetlo ko podnevi. Lato dvignejo na 4.35 m. Zvonček naznani da prvi tekmovalec, ki preskoči, doseže nov olimpijski rekord. Pri prvem poizkusu ne uspe n5hče. Pri drugem pa MeadowB 8 svojim značilnim kratkim zaletom. Vsem dragim je sreča tudi pri ponovnem poizkusu obrnila hrbet. Nishido smo še prav posebno podžigali. Japonec se dolgo pripravlja, ie melje z nogami, hitro in vedno hitrejše, že izgleda da ga sama Fortuna nosi preko. Ah, aaah, aaaah, škoda, vsem je žal. Ti mali Japonci, tako ponižni in skromni (vse drugačni kakor doma!) so gledalcem zelo pri srcu. Relativno so njihovi uspehi bolj- ši od Američanov, sedaj pa še nismo tako daleč, da bi pri športnih uspehih vpoštevali tudi telesne mere. Vsi Američani bo za dobro glavo večji od Japoncev. Meadows ima že svoj olimpijski rekord v žepu, kljub temu zvišajo lato na 4.45 m. Za 8 om nižje od svetovnega rekorda. Morda bi mu ob boljših vremenskih razmerah uspelo, tako pa se trikrat zaman kožeoo ▼ višino in utrujen je tudi že! Med Japoncema in Seftonom je odločitev prinesla Amerikancem le četrto mesto, med tem ko sta Japonca od nadaljnjega boja za srebrno in bronasto kolajno odstopila, ter si ju delila po lastnem preudarka. Ura je 21.30, ko se prične stadion prasniti. Na sredo zelenega polja so položili zelene preproge, zopet kakšno predvajanje za reklamo. Kako bi me moglo vse to po tem lepem boju še zanimati. Ves trdi od mraza se zrinem v okrepčevalnico. Skodelica (kakor za črno kavo!) vroče juhe a koščkom rženega kruha, velikim in debelim kot hostja, velja 40 pfenigov (6 Din). Dovolj, da me dvakrat, »pogreje«. Zato pa se vozimo zastonj in to je tudi nekaj. Č. Š. Jutri: Ljubljana—Vienna Po krasni igri dunajske Admire se obeta prijateljem vrhunskega nogometa spet užitkov polna tekma gočale prireditve. Sedaj je naetala mala konjunktura glede prireditev, ki bi se uteg- Ali se bodo res nizale tekme velikega stila, kar tako iznenada in brez presledkov? Morda bo po Vienni igralo v Ljubljani še prvorazredno budimpeštansko moštvo, toda o tem se bo treba malo še pomeniti. Z Admiro so bili v glavnem vsi zadovoljni. Tudi igra našega moštva je splošno ugajala. Torej zadovoljstvo na vse strani, z eno edino izjemo. Blagajnik kluba je delal kiBle obraze. Kljub dobremu posetu, kljub naj-rigoroznejši štednji je bilo še precej deficita; polovico onega, kar je šlo za takse. A od deficitov ne more nihče živeti, komaj porojeni športni klub tudi ne. V prvih časih po nastanku SK Ljubljane je bilo mnogo prigovorov, da klub ne prireja tekem, da se ne kaže nikak napredek, da vlada splošno mrtvilo. In še mnogo tega se je upravi kluba očitalo. Toda potrebno je bilo gledati na stvar od blizu, pa uvideti, da so bile nepremagljive težave, ki ni-60 dovoljevale, aJi ki so celo sploh onemo- I Ljubljana - Vienna. nila tudi podaljšati. Toda z enim samim pogojem: da ne bo deficitov, ker ni nikogar, ki bi jih hotel kriti. Igra z Admiro je mogla vsakogar prepričati, da napori klubovega vodstva dozorevajo v otipljive uspehe. Treba je, da sedaj stopi tudi naše športno občinstvo iz rezerve, da z obiskom tekem omogoči ves obrat. V nedeljo je na sporedu Vienna, torej .ime, ki v mednarodnih športnih krogih dobro zveni. Igralo se bo ob dnevni svetlobi, tako da bo tudi s čisto športne strani večji užitek gledati tako tekmo. Po vsej priliki bo tekma z Vienno za daljši čas poslednji poskus, da spravimo na naš športni repertoar močnejšo prireditve. Od finančnega efeka te tekme bo v veliki meri odvisna bodoča podjetnost klubovega vodstva. A finančni efekt je odvisen od obiska. To je bilo treba odkrito povedati pred. tekmo Službene objave LNP (Iz predsedstva mesto seje p. o. 5. VIII. 36) Spored prvenstvenih tekem 9. avgusta: V Ljubljani, igrišče Slovana, ob 10.15 Mars, jun.-Zelezničar. službujoči Breskvar, redite! js t vo Mars. — V Celju, igrišče Olimpa, ob 17. Olimp - Slovan, službujoči Jegriš-nik, Olimp rediteljstvo. Odobri se turnir Kamnika 9. avgusta. Preko JNS se odpošljejo (odnosno so se odposlale) MZFVN prijave mednarodnih tekem: Ljubljana - Admira, Ljubljana - Vienna, Disk - Austria, Železničar - Weise, Mura - Radkersburg. Verifikacije igralcev: s pravico nastopa z dnem objave, ker je bil že čitan, za Radeče Vidmar Miro; s pravico nastopa 15, avgusta za Moste Sinček Anton, Sinček Ivan: za Svobodo-Lj. Lasič Anton (poziva se Hermes, da v roku treh dni dostavi njegovo savecno izkaznico). K. o. se predajo na podlagi sodniSkih (odborniških) poročil: Fijan Franc, Ptuj; Ključar Ivan, Olimp; Kovačec Ivan; Ptuj; Knific Josip, Bratstvo. » S. O. LNP (Službeno). V nedleljo ob 3. zjutraj moraijo biti na glavnem kolodvoru: Hobacher, Pečar, Dorčec, Škri, Kos, Jordan, Benedetič, Vrhovnik, Macoraittti. Jok. sdč, Lukežič. ing. Jesiih, Doilinar in Kačar. Imenovani se strogo obvezno pozivajo na udeležbo. Vsakdo naj vzame seboj svoje rekvizite razen dresov. Isito velja tudi za ostale sodnike, ld se nameravajo udeleži, ti potovanja v Maribor. Prodaja vstopnic za tekmo LJubljana -Vienna bo danes ves dan v kavarni »Evropi« in v trgovini »Rokavičar«, Prešernova ulica, jutri dopoldne pa v kavarni »Evropi«. Gradec : Maribor v lahki atletiki, nogometu in tenisu. Pod pokroviteljstvom Mariborskega tedna bo jutri ob 9. na stadionu Železničarja na Tržaški cesti medmestni lahkoatletski dvoboj reprezentanc Gradca in Maribora- Ob 15. so propagand, ni nastopi najboljših atletov Gradca in Maribora na kopališču Mariborski otok. Na teniških igriščih ISSK Maribor bo dopoldne medmesitni tenišk: turnir Gradec : Maribor. ob 16. pa na igrišču Ranida mednarodna nogometna tekma GAK (Gradec) : kombinacija ISSK Maribor _ SK Rapid. Nedeljski spored obsega razon tega še mednarodno motocikllstično dirko na progi Maribor — Kamilica — Maribor, ter lovsko strelsko tekmo na vojaškem strelišču v Radvanju ter veslaško tekmo na progi Fala — Maribor. Železničar jun. — Mars jun. se srečajo v nedeljo na igrišču Slovana. Cas bo še objavljen. Kalkor je bilo že javljcno, je prvo teikmo odiioailo v svojo korist odlično moštvo Železniaarjeve mladine s 3:1- Marsovci morajo torej odpraviti nasprotnika kar s tremi goli razlike, če hočejo, da si priborijo naslov banovinskega prvaka, tekma bo gotovo polna napetih momentov, saj bosta moštvi daili vse in sebe, da si priborita častni naslov. Marsovce želimo videti v taki tudi, kot so igrali v preteklem tekmovanju, pa bodo gotovo uspešni. Pridite in oglejte si, kako se naši najmlajši borijo za tako častni naslov, saj je vstopnina minimalna. SK Sparta. Danes ob 20. članski sestanek v restavraciji Derenda. (Mraik) na Rimski cesti. Udieležba obvezraa- SK Mars. Za tekmo z Železničarjem nai se favi juniorsiko moštvo točno ob 9-30 na igrišču Slovana. Istočasno tudi Prodan, Pogačar, Stražiščar in vsi oni, ki so biii določeni za rediiteljsko službo. Stranski sodnik Vahen. Slovan : Olimp. Jutni ob 16.30 se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaber ju pri Gelju finalna kvalifikacijska tekma med Slovanom iz Ljubljane in Olimpom. Ob 15. predtekma med rezervo Olimpa in Žalcem. SK Reka. V nedeljo igwi L moShno db 8.30 s Hermescm. Postave v garderobi Navedeni igrači naj bodo ob 8. na igrišču Hermesa Iz Črnomlja v Litijo Črnomelj, 5- avgusta 1936 Pred kratkim je bil premeščen iz Črnomlja v Litijo žand. vodnik g. Jure Marračič, ki ei je v 4 letfh službovanja pridobil splošno spoštovanje po vsej Beli Krajini V občevanja s našim ljudstvom je bil zelo prijazen. Z občudovanja vredno vestnostjo je izpolnjeval dolžnosti. Leta 1932 je prišel iz Ogulina v Črnomelj. Njegova zasluga je, da imamo danes po Beli Krajini lepo ure- jene orožniške postaje, posebno ono t čp. nomlju lahko štejemo med najlepše v dravski banovini. Imel je lepe uspehe, ki širši javnosti niso znani. Naj omenimo samo tolpo nevarnih svedrovcev, M so lansko leto v Zagrebu in okolici navrtaH 11 blagajn in pobrali denar, pa jim zagrebSka policija ni mogla priti na sled. Čim so se neko noč priitepii v Črnomelj in navrtali blagajno lesne industrije »Jugoles«, eo bati takoj alarmirani naši orožniki. Po dobro zamišljenem načrtu in pod vodstvom g- Mavra-čiča se je posrečilo vee vlomilce poloviti, naikar so bili izročeni zagrebški polšji in obsojeni na večletno robi!o. Skromen, plemenit in požrtvovalen je nad vse. Tako smo ga tudi i občudovanjem gledali pri zadnjem nevarnem požaru v Črnomlju, ko je gorela Paoeževa hiša, kako je v skrajni nevarnosti izpostavljal svoje lastno življenje. Za vestno izpolnjevanje dolžnosti js trii e priznanjem vseh svojih starešin odlikovan z zlato in srebrno medaljo. Služil je prej v Južni Srbiji kot nastavnik v žandarski podoficirski šoli, zato je znal tudi pri nas kar najbolje vzgajati svoje moštvo. Obilo sreče in uspeha mu od erca želimo na novem službenem mestu. Vranski okoličani žele svojo občino Vransko, 7. avgusta Te dni Je naSa začasna občinska uprava, ki je prevzela posle po prejšnji občinski upravi, izglasovala sklep, da se otcini trgu Vranskemu priključijo kraji bivših občin Jeronima in Prekope. Čudimo se pogumu, ki ga Je fl tem izrazila začasna občinska uprava, ko vendar prejšnji občinski odbor kljub trikratni razpravi in glasovanju o tej zadevi ni mogel prevzeti nase odgovornosti za posledice, ki bi nastale v primeru priključitve. Začasna občinska uprava, med katero sedi nekdo, ki ni niti Član občine pač ne ve o bojih, ki jih je pred leti bojevala Prekopa za odcepitev od Vranskega, ker ti sicer ne 6torila sklepa na tako hitro roko. Okolica ima vse drage potrebe, kakor jih ima trg in nesporazumi bi bili na dnevnem redu, kakor so bili evojčas. Ali naj morda prebivalec iz krajev, ki naj bi se priključili, plačuje občinski vodovod, ko nikdar ne rabi njegove vode- Ali naj prispeva k trški razsvetljavi, k ureditvi hodnikov in tako naprej, od česar vsega nima najmanjše koristi? Ali nai se prisili, da bo plačeval kopališče, ki ga mora trg v doglednem času zgraditi, Če hoče z duhom časa in če hoče ohraniti dohodke tujskega prometa in še povečati pritok tujcev? Dobro &mo poučeni, da okoličani niso »družitvi naklonjeni in da želijo lastno občino, za kar so že evoječasno prosili. Na mestu ti bilo podpreti to njih prošnjo, ker se jim godi očitna krivica, ko je sedež njihove sedanje občine res preoddaljen. ne pa ovirati izpolnitev njihovih zahtev s sklepi, kakor je bil storjen. Občinska uprava, ko je izglasovala ta sklep, se menda ni zavedala, da je 6 tem zelo prekoračila svoj delokrog, saj ji je vendar po predpisih zakona poverjeno samo opravljanje tekočih poslov. Menda ni smatrala tega za tekoči posel. Sicer pa je sklep tako brezpredmeten, ko o priključitvi odloča najvišje oblastvo, ki bo pred odločitvijo gotovo zahtevalo zakoniti postopek. Občinska uprava naj rajši nam;;-stu podobnih 6klepov vodi do volitev rednega občinskega zastopa občinsko gos p v darstvo vsaj tako, kakor ga Je vodila prejšnja občinska uprava. Okoličanom, ki ;>'h ie začasna občinska uprava presenetila s tem sklepom pa iz srca želimo, da se njih evoječasno vložena prošnja za lastno občino z območjem, kakor je bilo pred združitvijo, vzame ponovno v pretres in reši, kakor žele, CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^-s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od 0gl^od1ovorr» BiO J.- t znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi Beseda 1 Dm, davek 3 Din n Šifro ali dajanje naslova B E"m. NajmanjSi znesek 17 Din. Mlajšo blaga jničarko vešSo knjigovodstva, sprejmem. — Ponudbe na hotel Mariborski dvor v Mariboru. 17984-1 Modistko S večletno prakso, sprejme Ivanka StegnaT, Stritarjeva ulica. 9. 17889-1 Vzgojiteljico g perf. znanjem fnanc. in nemškega jezika, sprejmem k Metni učenki osnovne So le. Pogoj popolno zdravje. Ponudbe 8 curriculum vka-e in pogoji pod »Izven Ljubljane«. 17938-1 Pisarniško moč samostojno, z daljšo prakso ali začetnika s trg. akad. sprejmem v trg. pisarno. Ponudbe 9 curriculum vitoe in i>ogoji pod »Podeželsko mesto* na ogl. odd. Jutra. 17920-1 Kotlarski pomočnik mlajši, vajen vseh del, nastopi lahko takoj. Naslov v ▼sel poslovalnicah . imra. 17894-1' Službe išče Mlad manufakturist s .Metno prakso, april en prodajalec. aranžer iz Ljubljane, želi premeaiiti mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skromni zahtevki 600<. 179:/7-2 Gospodinja samostojna. neoženjena, za vse gospodarstvo ali gostilno, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospodinja*. 17935-2 (Vajenci (Ge) Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Kn. Najmanjši znesek 17 Din. Učenca za trgovino ižčem. Prednost oni, ki posedujejo kolo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17903-44 Beseda 1 Din. iavek 3 Din za Šifro ali dajanje Daslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Železen štedilnik (namizni) proda ABC, Ljubljana, Medvedova e. 8 — Telefon 34-44. 17966-6 nSSBBSEE Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Alfa Romeo odprt, 6 cilinderska, 4 sedežna brezhibna supersport typa. Porabi bencina 18 ltr. na 100 km prodam oz. zamenjam za manjši voz, kdor primerno doplača. Ponudbe pod »Alfa Romeo« na ogl. odd. Jutra. 17955-10 Avto Fiat 503 v dobrem stanju, proda.m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Avto -taksi*. 17927-il0 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. izvršuje najbolje na-imp In prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 17678-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne, Zadružne gospodarske banke, Zadružne zveze in Prve hrvatske štedionice, kupimo takoj. Ponudbe na -druž-nico Jutm Maribor pod »Promptno«. .17957-16 Naročnikom malih osiasov! Inseratni oddelek »JUTRA« prosi cenjene naročnike malih oglasov, da bi oddali svoje oglase za nedeljsko številko že v soboto dopoldne, ali najkasneje v prvih popoldanskih urah, ker ne more jamčiti za točno in pravilno uvrstitev malih oglasov, ki ne bi bili oddani do 4. ure popoldne Hotel na otoku Krku. skoro nov, 50 sob kompletno urejenih, ves inventar nov in kompleten. perilo. porcelan srebro, terasa, plaža, čoln, v polnem obratu se iz proste roke proda. Vprašati: Fr. Hočevar, Zagreb, Ra-dišina al. 1.1. 17S10-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje i.islova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa ponikljana in pokromana, najboljših nemških 7namk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah samo v NOVI TRGOVINI, Tyrševa 36. 17731-Ul Pohištvo _ 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši nesek 17 Din. Razprodaja pohištva bo v skladišču Ranzingerja prihodnji ponedeljek od 10 17890-13 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik G. Th. Rotman: MIha Klapouh In njegovi prijatelji U i f y i t n i I j|i X®. 1 Komisionalno trgovsko podjetje v Zagrebu, izvrstno idoče, posluje mnogo s Slovenijo, rentabilno in lnkrativno, specijalne vrste strogo solidno, išče serioznega kom-l-anjona ali kompanjonke perfektnega v slovenski trgovski korespondenci. Prvovrstno zaposlenje gospo da ali dame sigurna eksistenca. Potrebno 60.000 dinarjev gotovine. Informacije daje iz nslujje: Poelov-nica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. 17818-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro a.li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje i veliko kuhinjo, s plinom, oddam 1. septembra. Stari trg 19. 17975-21 Trisobno stanovanje z vsemi pritiiklina/mi, oddam za november. Resijeva cesta št. 30. 17973-21 Dvosob. stanovanje komfortno, z vsemi pritiklinami, oddam v Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17935-31 Trisobno stanovanje komfortno, oddam novembra na Bleiweisovi cesti 9, I. nadstropje. 17954-31 Dvosob. stanovanje oddam v vili maloštevilni, boljši stranki, takoj ali septembra. Cesta v Rožno dolino 24. 17950-21 Dvosob. stanovanje išče mla-jši zakonski par brez otrok, po možnosti s kopalnico, plin v kuhinji pogoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrijski uradnik«. 17973-81» Y najem Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski lokal za mešano stroko, vzamem v najem takoj ali najkasneje 1. septembra v Ljubljani ali na periferiji Ljubljane. Ponndbe pod »Prometna točka« na ogl. odd. Jutra. 17S75-17 SB333231 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivski salon za dame in gospode v Ljubljani na prometni točki, prodam. Cena ugodna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17948-10 106 Kapitan se je ozrl na ponesrečene torto. »Aha«, je vzkliknil, »pokažem ti, kako prijetna so takšna presenečenja!« Planil je k mizi, segel z obema rokama pod pecivno testo, ga pljusnil kuharju v obraz in godrnja je zapustil kuhinjo. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dim. Trgovsko hišo trmadstropno novo, najmodernejše urejeno, v središču Ljubljane, ugodno prodam. 6 trgovskih lokalov. Vsa stavba je najsolidnejše zidana, z vsem sodobnim komfortom, kakor etažne kurjave, plin etc. Ponudbe pod »Rentabilno« na ogl. odd. Jutra. 17916-30 Veliko zemljišče travnik, prodaan. Cena niz ka, oddaljeno kakih 200 m od glavne ceste v Ljubljani, uporabno za razno. Sprejmem tudi knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 17945-30 Hiša na prometnem kraju, tik cerkve, pripravna za vsako obrt, naprodaj po zelo nizki ceni. Ponudbe na Lotrič, Radeče 17. p. Zidani most. 17925-20 Dijaške sobe Dva dijaka nižješoloa, sprejmem na hrano in stanovanje. Vpraša se J. Kreft Ptuj, Kapucinska cesta 1. 17958-93 1—3 dijake (in je) sprejme za meščansko šolo Vidic. Tržič 16. 17938-22 Soboodda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo z dobro oskrbo za eno ali dve osebi, oddam taikoj ali 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17970-23 Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča, oddam. Resijeva c. 39/1, levo. 17938-33 Sobe išče Dva solidna gospoda Iščeta lepo snažno in zračno sobo. Po možnosti na Mlrju ali v bližini Bleiwelsove cesta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Solidna*. 17535-23r Beseda 1 Din, davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zastopstvo tekstilne, modne ali pletene robe proti proviziji IŠČEM Odlično sem vpeljan. Potujem po savski, drinski, vrbaski in primorski banovini z lastnim avtom. Odhod 15. t. m. Cenj. ponudbe prosim pod 43964 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. a i o Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sobota, 8. avgusta Ljubljana 12; Pester glasbeni program na ploščah. _ 12.45-. Poročila, vreme. — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Pester glasbeni program na ploščah. — 14; Vremenska napoved. _ 17; Prenos VVagner-jeve opere »Mojstri pevci norimberškis iz Salzburga. _ V odmoru ob 18.30: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — V odmora ob 19.55; Glasbeno predavanje. — 22.25: Cas, vreme, poročila, spored.— 22.40; Valčki in polke na ploščah. Nedelja, 9. avgusta. Ljubljana 8: Cimermanov trio. 8.45; Cas, poročila, spored. — 9: Maurice Ravel: Valček. samf. pesnitev na ploščah. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. Gvido Kant). — 10: Koncert pevskega zl>ora »Sava«. — 10.45: Reproduciran citraški koncert. — 11.15: Operni spevi in odlomki. Poje g. Marjan Rus s spremljevanjem Radio orkestra _ 13: Cas, spored, obvestila. — 13.20: Plošče po željah. — 1?: O poskusih z oljnatimi rastlinami in njihov pomen za Slovenijo (inž. Fr. Mikuž). — 17.20: Notranjski trio igra lahko glasbo. — 18.10: Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester (plošče). — 18.30: Otroška ura: Kotičkov striček kramlja. — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Plošče. — 20.30: Pevski koncert g. Stjepana Marčeca, vmes igra Radio orkester. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.20: Koncert lahke glasbe-Radio orkester. Beograd 17; Godba kraljeve garde. — 19: Plošče. — 19.50: Koncert ruske glasbe. — 22: Olimpijska reportaža iz Berlina — 22.20: Koncert orkestra.. — Zagreb 16.30: Lahka glasba. — 20: Harmonika. — 20.45: Šlagerji in orkestralna glasba. — 22: Olimpijska reportaža. — 22.30: Plesna muzika. — Praga 19.05: Kabaret. — 20.05: Violinski koncert. — 20.45: Orkester in gozdni rog. — 21.15: Prenos iz Berlina. — 22.35: Lahka glasba. — Varšava 19.40: Grieg in Brahms. — 21: Pevski in klavirski koncert. — 22.35: Lahka godba in ples. — Dunaj 11.45: Simfoničen koncert, — 13: Komorni orkester. — 14.15: Olimpijska reportaža. — 16.05: Plošče. — 17.15: Prenos iz Berlina, — 17.45: Plošče. — 20.35: Prenos cerkvenega koncerta iz Salzburga. — 21.45: Pester program. _ 22.20: Poročila z oliinpijade. — 22.50: Ples. — Nemčija 19: Olimpijski odmevi — 20: Prenos operete »Netopir«. — 22.15: Olimpijska poročila. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — 1.00: Nočni koncert. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i ster i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr PRESKERJU, SV. PETKA C. 14. Iz življenja na dežel! Iz Novega mesta 501etnico je praznoval te dni g. Jože Matko, posestnik in gostilničar, po rodu iz Gotne vasi. Jubilant je ustanovni član Sokola v Novem mestu in še zdaj vneto sodeluje v župni upravi. Zelo 6e je odlikoval kot župan največje kmečke občine šmihel-sko-stopiake. Njegovo delo so številni vodnjaki zajemalci in vodni rezervoarji, popravljene in nove ceste in pota. Nedavno je bil razrešen funkcije župana. Ves čas tudi deluje kot član glavne uprave JNS. Jubilantu želimo v njegovem plodnem delu še mnogo uspehov in mnogo let srečnega življenja. n_ Planinsko slavje na Gorjancih. Na veliki šmaren 15. t. m. priredi SPD izlet in krstno slavo Trdinovega vrha na Gorjancih. Kakor običajno vsako leto bo na vrhu za izletnike tudi ev. maša. Za prehrano v zadostni meri preskrbljeno. Na razpolago bo avtobus, ki bo vozil izletnike do tovarne. Odhod ob 5- izpred Windischerjevega hotela. n— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. priredi Jadranska straža svojemu pokrovitelju 5. septembra zvečer veliko razsvetljavo na Krki. Dan nato popoldne pa bo veliko liudsko slavje. Vsa društva se že zdaj opozarjajo na to prireditev. n— Strel v glavo. V bolnišnico usmiljenih bratov ie bil sprejet 301etni Zupančič Martin iz Srednjega Grčevja. Fant je pri sprejemu v zavod izpovedal, da je nabiral v gozdu posestnika Gorenjca šibje. Ko pa je dospel s tem lovorom oprtan iz gozda na plan, ga je ustavil s puško neki posestnik in gostilničar iz Novega mesta in ga ustrelil v glavo. Strel je Zupančiča zadel v desno uho in povzročil hudo poškodbo Zadevo je prijavil orožnikom sam imenovani gostilničar, ki pa je izpovedal povsem drugače kakor poškodovanec. ŠPEDICIJA TURK PREVZEMA LJUBLJANA OCABINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9 (nasproti tov. kolodvora) Grozna usoda je Iztrgala nam m njegovim ljubljenim študijam v cvetu najlepSe mladosti našega dragega sina in brata stud« phil. ANTONA Z njim pokopljemo velike nade. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 8. avgusta ob 15. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1936. Univ. prof. dr. RAJKO NAHTIGAL, oče; KAROLINA, sestra; KONSTANTIN, brat; in ostalo sorodstvo. o s p e h o v V neizmerni žalosti javljamo pretužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi soprog, oče m stan oce, gospod JAKOB AVŠIČ POSESTNIK, GOSTILNIČAR IN TRGOVEC V KLECAH dne 6. t. m. ob polnoči, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Stožicah. KLEČE, 7. avgusta 1936. ŽALUJOČA SOPROGA, SINOVI, HČERKE, ZET, SINAHA, VNUKI IN VNUKINJA. urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a Konzorcij »Jutra« Adoll ftibnlkai. - Za Marouno uanarno fcot tlskamarja Franc Jezeršek. — Za mseratni del Je odgovoren AJojj Novak. — Ljubljani