Dolžnostni
izvod.
1 P. n.
Licejska knjižnica.
Posamc
Naročnina
90 dim, čfcui teta 16 din. izven.
Cele teto 120 din. Inseraii sli oznanila se «aractimtjo po dogovora; pri večkratnem teserirnnjti primeren popasi. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon inierarben ši 113.
1. štev*
Ljubljana
Poštnina plačav gotovini
STRAŽA teboj» v pondeifek, sredo te petek t^ednižteo te uprevaištvo je v Maribora Koroška ceste £L 5 Z i'rsdrišbocii se as^ govoriti vsaki dan samo od H. do tSLmm, Rokopisi «e ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poStetee pseoste. Telefon interarban št 113.
Maribor, doe 3, januarja 1033.
Letnik XV.
Parlamentarna kronika,
Novo leto smo zaceli, pred volitvami stojimo, i» zato je umestno, da si predočimo kratko parlamentarno kroniko.
Parlamentarni režim se je vsepovsod, v vseh dr-, lavah, kjer je uveden, prilagodil lokalnim razmeram, ter zadpbii tudi neko čisto lok&lno obiležje. Naš larla-mentarizem bi se lahko imenoval po človeku,' kilga že tako dolgo vodi in predstavlja: Pašičev parlamffitari-zein. In ta parlamentarizem je res nekaj posebnega in. menda nima primera na celem svetu.
Posebnost našega parlamentarizma se vidi v sledečih načelih, ki so drugod po svetu nekaj merodajnega, pri ms pa se niti ne vpoštevajo.
Prvič. Parlamentarni režim, to je vlada večine in sicer prave večine po številu volilnih glasov ali vsaj velike parlamentarne večine, ki zastopa najizrazitejšo politično strujo med narodom, nikakor pa ne nekakšne umetno sestavljene in predstavljene večine, ki- so Pa -šiču pri roki, da izglasuje kredite, da izdaje izjemne zakone, da tepta celo to, kar je včeraj uzakonil v ustavi ,ali da rečemo,na kratko, da se obdrži na oblasti.
Načina, s katerim se pri nas oblastniki tudi y parlamentu hočejo predstavljati kot izvoljeni in poklicani drugod ne poznajo. V Franciji na primer je bilo Brian du dosti za demisijo svojega kabineta v septembru 1917, ko je videl, da se javno mnenje obrača* proti njegovi politiki. Javno mnenje je njegovo politiko obsojalo in Briatui je demisijoniral, četudi je bilo v parlamentu 20 poslancev več za vladno politiko, kot pa proti njej. Tako je storil tudi angleški ministpski predsednik Lloyd George. Ko so začeli listi obsojati njegovo orientalsko politiko, je demisijoniral in v enem tednu so bile izvedene volitve ter sestavljena nova vlada. Pri nas pa Pašič narodno voljo ignorira .zatira protivladne liste in če so v parlamentu izrazite protjrežimske skupine, jih tudi z oboroženo silo ali drugače«) zobci in iztira ter ostane končno sam v vladi s svoja stranko, ki nima med Hrvati in Slovenci niti za en Mandat volilcev.
Na javno mnenje se Pašičev pa r 1 a menta r i z e p i niti najmanj ne ozira in dela se s strankami, ki so postale «večina«, samo zato, ker se v parlamentu, ki bi mora! imef: 419 poslancev, 121 poslancev sploh ne pojavlja. Pašič je govoril o vladni večini ter narodovem zaupanju celo tedaj, ko je vladni kandidat za predsednika skupščine dr. Lukinič dobil vsega skupaj 124 glasov, kar ni niti ena tretina od zakonito predpisanega skupščinskega članstva.
' Drugič. Parlamentarizem, to je vlada narodnega predstavništva. Da pride ta vlada do svojega izraza, je prvi pogoj, da si narod neovirano,in svobodno izbere na volitvah svoje zastopnike ter da se narodnim zastop nikom nikdar in. nikjer ne krati pravic. Tega pri nas
ni.	Ko je Pašič vlačil svojo vlado iz raznih kriz, se je pogajal v prvi vrsti s strankami, ki med narodom na jmanj pomenijo ter tudi S številom svojih poslancev kažejo, koliko imajo za seboj. Pa šiču pridejo prav tudi take stranke, ki so se sestavile iz raznih uskokov dingih strank, torej iz ljudi, ki so se izneverili svojemu programu ter goljufali svoje volitve. Pašič se pogaja z Beninovo skupino,'to so uskoki iz zemljoradniške stran ke, s. peščico vladnih muslimanov, s samostojneži in če iz teh skupin dobi koga v svojo vlado, je to gotovo naj ; hujši zasmeh parlamentarizma. Sedaj si je tudi vse to prihranil in nastopil je s samoradikaino vlado, da z njo izvede tudi volitve. To je seveda višek, govori se pa še vedno o «parlamentarizmu.«
Tretjič. Parlamentarni režim, to je režim široke jav nosti, diskuzije ter kontrole javnega mnenja, Pašič pa zavija delovanje svoje vlade in svojega parlamenta v neko6 orientalsko tajnost in meglo, katero bi celo pokojni Abdul Hamid ne znal bolj zgostiti. Po 12 dni čaka 12 milijonov krotkih in pokornih državljanov na to, kaj bo Pašič rekel, Pašič pa molči. In če nekaj pove, ali če izda njegova vlada kak komunike, je to toliko kot mešetarska beseda. Čitaš, poslušaš, pa ne veš, pri čem da si — ovaj i onaj — bidne i nebidne.
Pašič torej ignorira javno mnenje, zatira ter ubija protirežimske glasove, zavezništvo si išče med sebi enakimi ignoranti javnega mnenja, zna pa tudi goljufati svoje zaveznike, kadar se mu to zdi primerno. O par lamentarizmu se pa vedno govori in narodna skupščina v Beogradu se predstavlja kot nekaj takega, kar se v Evropi pod tem imenom razume.
Evo, mi imamo parlamentarizem ob uničevanju poslaniških mandatov, ob podkupovalnih aferah pri lista vnem glasovanju, ob samoradikalni vladi z 92 poslanci od 419, in o parlamentarizmu govori Pašič celo sedaj, ko hoče kandidirati svojega sina, znanega veriž-nika, da poslane parlamentarec, najprej poslanec, potem minister in končno predstavnik Pašičeve nekronane vladarske družine ter njenega «parlamentarizma.«
Veliki župani v Sloveniji. Sedanja volilna radikalna vlada je imenovala ludi volilne velike župane in sicer za mariborsko oblast bivšega senatnega predsednika pri dunajskem upravnem sodišču dr. Ploja, ki je bil po prevratu član likvidacijske komisije. Za ljubljansko oblast je imenovan dr. Baltič, znan demokratski zaupnik, ki je smatral, kot begunec iz Primorja kot najvažnejšo svojo nalogof da daje beguncem «očetovske nasvete«, katerih sam ne izvršuje. Naše stališče \ zadevi notranje ureditve naše države je znano. Mi hočemo gospodarsko samostojno Slovenijo z zakonodajnim pokrajinskim zborom. 5 tem je dano seveda tudi naše načelno stališče napram novim velikim županom. Osebe so podrejenega pomena in naše ravnanje napram njim bo odvisno od tega, ako bodo vršili svoje delo, Kdor se bo čutil samo kol valpet beograjskega korupt-nega centralizma, tega bo slovensko ljudstvo preklelo in strlo.	./M'
Ogenj in voda se bratita. Zadnji listi poročajo, da nastopi dr. Šušteršič kot kandidat na listi radikalcev. Nekronani bivši vodja kranjski postane podrejen radikalnemu belokranjskemu koritarju dr. Niku Zupaniču. To je prizor za bogove! Pač težko pokoro srbskim radikalom mora delati Šušteršič za svoje predvojne in medvojne grehe! Kranjci bodo seveda pokazali,, da beograjskih centralističnih hlapcev ne marajo. Častitamo pa ob tej priliki dr, Ploju, ki je enkrat temeljito posekal ‘svojega bivšega tekmeca, kajti dr. Ploj je postal veliki župan, dr. Šušteršič pa le dr. Zupaničev ubogi priganjač.
Radikalci v Sloveniji, — ta peščica hofratov, advokatov s kr. namestnikom Hribarjem in zmedenim dr. Lenardom ter s Šušteršičem, če se že lahko prišteva v to družbo, na čelu so se sprli in sedaj so si hudo v laseh radi veliko-županskih imenovanj. Spor je izzvalo nameravano imenovanje dr. Sajovica. Hribar je bil proti, interveniral je v Beogradu in sedaj kočevski «Radikal« takole napada najstarejšega radikala v Sloveniji: «Cesar Janez se glasom časnikarskih poročil mudi v Beogradu, kjer baje postavlja in meče slovenske velike župane kot otroci svoje vojake. In o teh svojih dejanjih pusti pridno telefonirati v Slovenijo, (ia bi se videlo, da je on še mož, ki nekaj premore. Smo skromnega mnenja, da naj bi bil Janez v Sloveniji pri razširjenju radikalne stranke pokazat svoje zmožnosti, kjer je s svojo sicer oprostijivo starinsko nezmožnostjo in slavohlepjem za častnimi diplomami temeljito oviral normalni razvoj radikalne stranke. Sedaj hoče privleči v stranko stare firme, ki sicer izkazujejo vsaj nekaj navideznih aktiv, o katerih je pa vprašanje, če jih pasive visoko ne presegajo. Cesar Janez, čegar pogled motijo seveda častitljiva leta <in pa apetit, ki ni v skladu z močjo želodca, pa še vedno misli, da je in-trigantska kabinetna politika najboljši pogoj uspeha kot je bilo to pred 40 leti in da je le tisti dober prijatelj, ki leze v gotov det telesa. Janez se seveda temeljito moti in čas bo preskrbet, da bo to zmoto tudi temeljito uvidel.
Pašičeva taktika, Ker ima pogajanja s Turki, ker je nebroj stvari, ki zal: Sevajo striktno vladno izjavo, se je Pašič zopet enkrat napravil bolnega. To je njegova stara taktika. Če je treba pokazati barvo, je vedno — bolan, ozdravi pa takoj, ko se spremeni situacija. Sedaj bo najbrž «bolövaJ« ds volitev in če mu policaji in žandar ji priborijo dovolj mandatov, bo pa zopet —. zdrav.
Vladne kupčije z muslimani. Kakor smo že poročali, muslimani lahko gredo v vlado, denarja pa ne dobijo. Kar se tega tiče, so vladni Turki že resigniraii in pripravili so so, da zasedejo ponujene ministrske stolčke. Sedaj je pa prišel Pašič z novo zahtevo in ta je, da bosanski Turki in to celo oni, ki so za vlado, ne smejo razviti svoje agitacije med muslimani v Srbiji. Sandžak in druge z muslimani naseljene srbske kra je si namreč prisvajajo radikalci in. hočejo tudi pri .obuvah s pomočjo policije dobili kar največ turških glasov.

Za pariško konferenco je določil angleški ministrski svet sledeče smernice: Nemške obveznosti naj se znižajo za 40 do 50 milijard zlatih mark. V slučaju, da Nemčija ne izvrši svojih plačil, se smatrajo strožji ukrepi kot upravičeni. Velika Britanija bi zavzeta stališče proti vojaški zasedbi nemškega ozemlja, vendar pa pripustila gospodarske sankcije, ki bi imele za posledico resno nadzorstvo nad stvarnimi dobavami. Anglija je proti prilastitvi produkcijskih zastavili in se bo izrekla za moratorij 2 do 4 let, za znižana plačila tekom nadaljne kratke dobe ter za pooblastilo Nemčije, da sme najeti zunanje posojilo. Anglija se bo pridružila stališču glede zagptoflB&c jamstev, vendar pa bo sprejela samo bone ,v syjrhoplačil zavezniških dolgov / DR2AVNA
mami
in se bo celo izrekla za delno črtanje zavezniških dolgov, pri čemer bi morala tudi Francija deloma znižati nekatere zavezniške dolgove.
Turčija in antanta. Nekaj ladij angleške vojne mornarice, ki so došle iz Carigrada na dopust preko božičnih praznikov v Malto, je po prejemu nenadnega povelja zopet odplulo proti bližnjemu Vzhodu. Med temi ladjami se nahaja naddreadnought «Maihor-ought«, dve lahki križarki in brodovje torpednih lovcev. Druge ladje stoje pod polno paro, pripravljene za odhod. Listi prinašajo poročila iz Malte, da je povod za povelje angleškim ladjam, naj odplujejo v turške vode,' pripisati neugodnemu poteku lausanske konference. Iz uradnih virov se ne doznava nič podrobnejšega. — Neugodnost in poostrenost izhaja iz vrelcev petroleja m nafte. Na eni strani v tekmi in zavisti iz-koriščevanja razprta antanta, na drugi pa Turčija, ki se ne da izkoriščati. Antanta je pričakovala, da pride iz Angore koza, ki se da striči in molsti, prišel je pa kozel, ki se zna hudo postaviti po robu.
Grčija mobilizira. Angleško časopisje je razneslo v javnost vest, da je Grčija mobilizirala letnike 1920--1922 in pošilja le čete v Trakijo. Grki bi bili menda zopet radi tepeni.
Razprava proti morilcu poljskega predsednika, Na-rutowicza. Te dni se je začela pred varšavskim porotu, sodiščem razprava proti morilcu predsednika poljske republike slikarju Niemiadomski. Morilec si je sestavil v preiskovalnem zaporu obrambni govor..Razpravi prisostvuje rodbina umorjenega predsednika in nastopa kot sotožiteljica.

Beležke.
Demokrati v opoziciji kritizirajo sedaj na radikalih to, kar so poprej z njimi skupno počenjali na vladi. Tako je na zagrebškem demokratskem taboru kritiziral bivši minister Sv. Pribičevič to, da so radikalci razpustili parlament in da iznašajo sedaj v volilno agi -tacijo kraljevo osebo kot nekakega svojega pristaša. To pravi Pribičevič danes, ko je vržen iz vlade, poprej je pa sam izdatno pomagal rušiti parlament in parlamentarizem ter je s svojimi brati vsepovsod govoril in nastopal v imenu kralja, Pašiča in sebe oziroma svoje vladajoče hiše. Poprej so govorili Pribičeviči: mi, Pašič in. kralj! — danes pa govori Pašič: jaz in kralj ter nihče drugi.
Kar na lastno pest. Ravnatelj klasne loterije je zvišal sebi in svojim trem šefom plačo v tej višini, da dobiva on sam na mesec več iz državne blagajne nego ministrski predsednik. Sam sebi je doigral g. ravnatelj plačo od 0 na 18 tisoč, šefom pa od 7 na 10 tisoč dinarjev letu — a seve brez doklad. Klasna loterija je državna ustanova in njeni uradniki so državni nameščenci. čin ravnatelja klasne loterije odgovarja činu generalnega direktorja ministrstva, pa ipak vleče ravnatelj klasne loterije večjo plačo nego ministrski predsednik, a njegovi šefi, od katerih je izvršil eden samo dva gimnazijska razreda, pa dobivajo na mesec več, nego državni svetniki.
Karijera ministrskih sinov. «Obzor# poroča: Pašu je napravil svojčas .svojega že celemu svetu znanega sinka Radeta za sekretarja.poslaništva v Parizu vkljub teinu, da g. Rade Pašič ni dovršil mature. Bivši po!i-cajedmokratski policajminister Kosta Timotijevič je postavil svojega sina, ki tudi nima mature, za komisarja železniške policije v činu srezkega načelnika.
* Radodarni minister. Pred svojim odhodom iz vlade je bivši finančni minister naročil, da se izplača njegovim posebnim prijateljem med uradništvom speci jel-ne nagrade. Dobili so: načelnik generalne direkcije drž. dolgov Jovanovič 6360 dinarjev, Dragoslav Stefanovič
18.000	dinarjev, Mijodrag Borisa vi jevič, pisar v njegovem. kabinetu, 400 dinarjev, «poslužitelj« Jovan Pešič 500 dinarjev, inšpektor Stojičevič 3000 dinarjev, Božidar Matosevič 5000 dinarjev, Svetozar Obradovie 5000 dinarjev itd. Milan Stojičevič je dobil za svojo pot v ŽeneVo poleg obligatnih doklad še 190 dinarjev, 1081 francoskih frankov in 800 švicarskih frankov. — Torej denarja je dosti! Državne blagajne so bile sicer prazne, ko je nastopil novi finančni minister in za uradnike in invalide se ni moglo najti «pokritja«, gotovo je pa to, da bo tudi radikalni finančni minister obdaroval svoje prijatelje pred odhodom, kakor jih je obdaril policaj-demokrat Kumanudi. Ta je invalidom in uradnikom vedno govoril da ni denarja, za svoje ljudi ga je pa inael in kar je počenjal eden minister iz beograjske porodice, to bo tudi drugi, — za korupcijo «ima para«.
OBČNI ZBOR SKSZ v CELJU.
V petek, dne 29. decembra se je vršil ob priliki za-višitve sočijainega tečaja ob 2. uri popoldne v vrtni dvorani pri Belem volu občni zbor SKSZ za Štajersko. Ob udeležbi kakih 100 delegatov je otvoril zborovanje predsednik SKSZ dr. Hohnjec, pozdravil vse navzoče, prav. posebno predsednika osrednje SKSZ dr. Rožiča iz Ljubljane. Dr. Hohnjec je najprvo govoril o pod-
Str.
iugfth prave izobrazbe, za njim je razvijal dr. Rožič globoko zamišljen delovni program SKSZ v Ljubljani. Po prečitnnju zapisnika zadnjega občnega zbora, še je vršilo
odborov« poročilo.
O	delovanju’SKSZ poročala dr. Jera j in M. Krajne, prvi za mariborsko okrožje, drugi za celjsko okrožje, davni odbor v Mariboru je imel lani 9 sej, celjski pododbor 4. Delujočih društev je 166. Izmed delujočih odsekov nam je prijavljenih 70 Dekliških zvez in tudi nekaj mladeniških zvez, katere pa bodo s časoma popolnoma prenehale, ker mladeniško organizacijo prevzema vedno bolj Orel., število Dekliških zvez in tudi nekaj Mladeniških zvez stalno raste, posebno, ker je celjski «Naš Doni« pod uredništvom M. Krajnca znatno dvignil zlasti dekliško organizacijo. Vložni zapisnik ' izkazuje dosedaj 143 številk. Pismeni prorriet je bil dokaj večji, ker niso tu všteta razna vabila na tečaje in • š prireditve,	,
Centralna knjižnica SKSZ se je preosnovala, ker _jc dobila JO.000 K za nabavo novih knjig. Otvori se za ' Novo leto. V Mariboru se vršijo redna predavanja SKSZ vsak teden. I deležba je primerna in predavanja »do koristna.
Centralni odbor v Mariboru in celjski odbor sla se trudila povzdigniti prosvetno delo društev s priredit- ■ vijo tečajev. Tečaji so najboljša šola za vzgojo društvenih delavcev. Priredili so se mali tečaji skoro po vseh dekanijah. \ središčih v Mariboru in Celju so se priredili večji tečaji. Eden velik dekliški tečaj v Celju (500 udeleženk) in v Mariboru (160 delegatinj). V Celju se je vršil velik tridnevni socijalni tečaj, ki je izredno dobro uspel. V celjskem okrožju sta se vršila tudi dva dekliška tabora. Celjsko okrož.je je po zaslugi neumornega in nesebičnega mladinskega organizatorja Krajnca vsestranski in vzorno organizirano. Vsa čast njegovemu vstrajnemu in modremu delu.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal mesto odsotnega prof. Bogoviča dr. Jeraj, posnemamo, da izkazuje blagajna 320 din. prebitka. Dohodkov ni bilo skoro nobenih, ker pretežna večina društev ni storila svoje dolžnosti nasproti centrali.
Volitev novega odbora.
Na predlog g. A. Jagodiča se soglasno izvoli sledeči novi odbor: dr. Hohnjec, prof. Prijatelj, gdč. Bregant, dr. Jeraj, Gomilšek Fr., dr. Jerovšek, M. Krajnc, prof. Mlaker, A. Rezman, p. Pavel, Tratnik, prof. Bogovič, dr. Medved in Drago Novak. Za pregledovalce računov s'o izvoljeni gg.: dr. Leskovar, dr. Verstovšek, dr. Juvan.
Slučajnosti.
Dr. Rožič razlaga načrt osrednjega odbora SKSZ v Ljubljani, kako potom knjižnic, brošur in predavanj spraviti naše verske in kulturne vrednote med ljudstvo. G. kaplan Pavlič'sproži debato o skioptiki in nabavi serij. V debato posežejo dr. Rožič, g. učitelj Seni- j ca in dr. Hohnjec. Sklene se, nabirati denar za nakup j skioptikov in serij, ki se naj menjaje posojujejo društvom. Dr. Rožič vabi štajerska izobraževalna društva na veliko proslavo petindvajsetlenice SKSZ v Ljubljani, ki se bo vršila prih. leto ob priliki prireditve kat. slov. shoda v Ljubljani. Nadalje omenja, da se pripravlja zbirka za zgradbo velikega prosvetnega doma v Ljubljani, katero naj pospešujejo vsa društva. Mladenič Tovšak iz Št. lija in učitelj Senica priporočata skupno naročevanje listov in agitacijo za kot. tisk. Tajnik Krajnc predlaga članarino 10 din. kot letni prispevek izobraževalnih društev za centralo. Predlog se sprejme. Ob 4. uri zaključi na to predsednik dr. Hohnjec lepo uspeli občni zbor.
Dnevne novice.
Spodnja Polskava in Rače. Dne 31. decembra sta se vršila shoda SLS predpoldne v Sp. Polskavi, a popol dne v Račah. V Polskavi je predsedoval domači župan g. Bantir. Govoril je poslanec Žebot. K besedi se je oglasil vodja socijalnih demokratov neki KrištoL Ko je hotel frazariti in operirati z lažmi o dr. Korošcu, so mu navzoči z medklici zaprli usta. Polskava prehaja v tabor SLS. — Shod v Račah je bil podoben velikemu taboru. Zastopane so bile vse občine od Hoč do Pragerskega. Shodu je predsedoval g. Sernko iz Rač. Govorili so: posl. Žebot, Sernko, Kmetič in Kolman.
Shodi SLS. Na Kraljevo 6. januarja priredi poslanec Žebot shode po pozni božji službi ob 10. uri v Gor. Polskavi v dvorani župana g. Uranjeka, isti dan popoldne ob pol 3. v gostilni g. Falež v Slivnici. — V nedeljo, 7. t. m. po rani maši bo shod pri Sv. Petru niže Maribora v samostanski dvorani.
Dr. Kukovcev shod na Polenšaku. Naš pristaš in zaupnik nam sporoča sledeče: Ker «Tabor« govori o ljudstvu, ki je po dr. Kukovčevem zatrdilu za «enotno fronto«, prosim objavite, da je bilo na shodu 19, reci devetnajst oseb, všteto dr. Gosaka, ki se je s Kukovcem pripeljal na avtomobilu. Med zborovalci pri dveh mizah so bili trije naši pristaši in šolski vodja Fink. — Imena ostalih objavimo, ako bodo nasprotniki še sle-oarili po listih o sijajnem shodu. Slabo bo, slabo, gosp. demokratski general brez armade! Ljudstvo je uvidelo, kam vodijo vaša pota in kmalu boste lahko za vsacega posameznega pristaša pisali ter dali pisati po en uvodni članek. Naročite si pravočasno politični parte!
«Bod’ moja, bod moja, ti bom lešnikov dal« .
Ta pesmica nam je prihajala na misel, ko čitamo v «Taboru«-dr. Kukovcev pozdrav volilnemu velikemu županu dr. Ploju. On pravi, da mu je to imenovanje v zadoščenje, da je njegova stranka zanj ob nekdanjih
volitvah kopje lomila in ga je počastila s kaftdidadjo v državni svet. Vse lepo, ginljivo in hinavsko. Kaj ko la mi ponatisnili v spomin, kako je Kukovec «častil« 1 loja tiste brezkrajno nesramne pamflete i>. leta 1907, ivi jih je Kukovec plačal na račun Grenardirvirtoveg« premoženja! ludi povest o lisici in kislem grozdju za Kukovca ne bi bila napačna. Pa vse ob pravem času in lepo po vrsti!
Dr. Kukovec je pobegni! v Zagreb k demokratom,
ker ga pri nas noče nihče več poslušati. Zadnje dni je bil namreč na «zboru« v Zagrebu in je tam prodajal svoje politično pogrebno modrost.
K «delovanju« dr. žerjava. V Ljubljani teče pravda med dr. Kraigherjem in dr. Žerjavom, ki se je posluževal umazanih političnih metod in sredstev. Pri tej px-i-pki bi sodišče tudi lahko izčistilo, Itako se je dr. Žerjav informiral o političnem pripadništvu in delu notarja dr. Barleta v Kozjem. Mislimo, da bi znal g. notar in g. kozjanski dekan ter nekateri drugi kaj lepega in natančnega povedati.
Samostojni bodo za časa volitev pomnožili svoj
tisk. «Jutro«, ki ima najtesnejše zveze s slabostojno žlahto, javlja, da bo izhajal «Kmet. list« za dobo volilne borbe dvakrat na teden. V Mariboru pa bodo samostojni izdajali svoje posebno glasilo kot tednik. Samostojni pomnoženi tisk bodo gmotno vzdrževali Pucljevi nemški voli in iz naše države na ime Pucljeve žene izvoženi prašiči. Po vzgledu očetov mladodemokratov so si tudi samostojni osnovali svoj tiskovni sklad na račun in škodo cele države. Pa laž in na nepošten način pridobljeni denar imata kratke noge, to bodo občutili samostojni pri volitvah.
Izgubili so peto kolo! Svoj čas so srbski radikali imenovali za ravnatelja etnografskega oddelka našega slovenskega muzeja v Ljubljani dr. Nika Zupaniča. Niso namreč vedeli ž njim ne kod ne kam. Dela seveda ni imel, pač pa lepo plačo. Sicer pa tudi njegovo znanstveno delo ni vredno niti počenega groša. Sedaj so ga v drugi svoji zadregi radikali pozvali za koloni-jalnega ministra za slovensko kolonijo in tako je ljubljanski muzej izgubil svoje peto kolo, Zupanič pa je dosegel čast, ki jo bo ljudstvo prav drago plačevalo. Če se prav spominjamo, je g. Zupanič hodil precej redno v Jugoslovanski klub v Privremnem narodnem pred stavništvu, i^jer je moledoval pri «klerikalcih« za mandat in hotel podpisati vse, karkoli bi se od njega zahtevalo.	i »	.‘.Vj 'Vv>v'-:
Direktor na razpoloženju g. Tone Kristan bi rad opral svojo ravnateljsko čast z dementiranjem vseh nepravilnosti, katere si je privoščil kot upravni gospodar Belja. Komisija, ki je preiskovala upravo na Belju, je o gospodu Kristanu dognala, da je vodil vse financijske operacije preko Slavenske banke, katere podpredsednik je on sam. Ko ga je bivši finančni minister Kumanudi opomnil, da naj dela z Narodno banko, se je odrezal g. Kristan, češ, financijske špekulacije z njegovo banko nesejo državi več koristi, kakor če bi se posluževal Narodne banke. Potom javne dražbe bi se imel prodati večji gozdni kompleks, ki je bil ocenjen na 650 tisoč dinarjev, ker pa je imel Kristan pravico odobriti dražbe le do iznosa 200 tisoč dinarjev in ko mu je vrnilo ravnateljstvo državnih dohodkov akt brez odobrenja, ker se je zdela direkciji cena prenizka, je Kristan ogrom ni gozdni kompleks kar na lastno pest razparceliral in izvršil dražbo kar sam. O g. Kristanu je nadalje dognano, da je zahtevala od bivšega finančnega ministra * Kumanudija direkcija državnih dohodkov, da odstrani iz Belja nekega Langerja, ki je bil v ozkih zvezah z Madžari, a g. Kristan je predložil tega človeka v odlikovanje. Ravnokar omenjeno so same neznatne drobtinice iz umazanega poglavja Kristanovega direktorstva. Tekom državnozborskih volitev se bo o Kristanu še zvedelo marsikaj.
Nekaj o gospodarstvu na državnem imetju Beljc.
Parlamentarna anketna komisija je dovršila svoje preiskovalno delo glede gospodarstva v Belju. Poročilo obsega 35 strani velikega formata in vsebuje vse lopovščine "raznih direktorjev te posesti. Beljsko imetje so dosedaj upravljale 4 uprave in sicer: delegacija narodne uprave iz Novega Sada; druga: Mihajlo Obradovič, inšpektor trgovinskega ministrstva; tretja: grof Bob-rinski, M, Sočič in Š. Miloševič; četrta: A. Kristan. — Anketna komisija obtožuje med drugimi najbolj Obra-doviča, ki si je privoščil največ nerodnosti, goljufij in lopovščin. Pod upraviteljem Obradovičem je bil poslan iz Belja v Beograd en «šleper«, napolnjen z raznimi premičninami, dragocenostmi itd., a je izginil neznano kam. Obradovič je prodajal razne beljske dragocenosti čisto pod ceno. Eno spalno sobo z najfinejšim pohištvom zgodovinske vrednosti je prodal za 3000 K. V belj-ski klavnici se je klalo in prodajalo, a ni nobenih beležk o izdatkih in dobičku. Živino je Obradovič prodajal čisto samovoljno pod ceno. O grofu Bobrinskem, ruskem beguncu, pravi poročilo anketne komisije, da je uganjal orgije ropanja državnega imetja. Tekom leta 1920 se je prodalo iz Belja raznih reči v vrednosti 31,812.238 K, pa ni računov za 24 milijonov K. Veliko so pokradli razni upravitelji pri mleku, siru, živini, in sladkorju itd., se pa sploh ne da ugotoviti.
«Jugoslavija« — umrla. V Silvestrovi številki ljubljanske «Jugoslavije« beremo na uvodnem mestu naznanilo, da «Jugoslavija« preneha izhajati. Sedanji lastnik, «Jugoslovansko novinsko delniško društvo v Zagrebu« se je naveličalo plačevati deficite in je raje list ustavilo. Kakor znano, je bil ustanovitelj in lastnik lista g.'Pesek. Ob prevratu je izrabil ugodno konjunkturo in hotel politično zagospodovati pri nas. Začasno se ga je oklenil znani Ribnikar in Hribar. S svojo radikalno kričavostjo je prvi čas hotela «Jugoslavija« prekričati žalostno resnico, da si je njen lastnik
prvi Kapital pridobil s tem, da je prodal dr. Šušteršiču svojo tiskarno ter tako omogočil na slovenskih tleh naJogabnejšo pisanje in agitacijo dr. Šušteršiča proti naši narodni državi. Sedaj je «Jugoslavija« umrla, dr.
. usteršic pa skuša dvignili svojo glavo,- da bi prodajal m izdajal Slovence sedaj beograjskemu srbskemu ceti-, !a} *zmu’ .^or je prej služil nemškemu dunajskemu, j do er ga m dr. Krek s tovariši vrgel in kot samopaš-
i	neSa m samoljubnega egoista zapodil.
’ _ ., J“g.osIov* «Sokol« izgubil «monopol«. Iz BeogViuu puhajajo poročila da je dovoljeno delovanje onim hrvatskim sokolskim odsekom, ki so bili Po prizade-anju Pnbicevicevem razpuščeni. S tem je izgubil «;u-! goslovanski« - pravilno demokratsko-brezverski «S-o-i 5* m™?P°L ?xe.svojčas je sedanji minister prosvete Miša Trifunovič izdal odlok, da je Orel jednakopravan s Sokolom. Sedaj bode tudi takoimenovni hrvatski separatistični Sokol zopet delal hudo-konkurenco demokratskemu. Demokratje izgubljajo bitko za bitko, postojanko za postojanko. Samo v Mariboru stoji trdno in zvesto Voglarjevo. in Kukovčevo omizj-grajske kleli.
Narodni škandal v Apačah in «Jutro«. Včerajšnje
«Jutro« je prineslo obširno poročilo o narodnem škandalu^ v Apačah. Gospoda' krog «Jutra« se razljate.no zgraža nad apačko duhovščino in nad župnikom dr. Potzingerjem in kaplanom Polaskom, češ, da ne slavita na predpisani način narodnih praznikov in kraljevega rojstnega dne: «Jutro« je popolnoma pozabilo, kako je svojčas slavilo dr. Potzingerja ob priliki, ko se je mudil, in oznanjal po Apački kotlini samostojni evangelij g. Žerjavov učenec minister Pucelj. Celotno napredno časopisje s «Kmetijskim listom« vred je pelo hosana apaški duhovščini, ki se je uvrstila ne v klerikalne-vrste, ampak je ušla med napredne kmelijce. Mi smo vedno trdili, da so se na Štajerskem krog Puceljcve stranke zbrali sami najbolj zagrizeni nemškutarji in seve tudi nemškonacijonalna apaška duhovščina. «Jutro« bi ne smelo danes proglasiti kot narodni škandal, kar je pred tedni kovalo med zvezde napredne zavednosti. Gospodi krog «Jutra« bi toplo priporočali vee doslednosti. Glede apaške duhovščine pa lahko rečemo, da žanjejo naprednjaki danes, kar so sami sejali in tako skrbno gojili.
Odbor za Hočevarjev nagrobni spomenik nameravajo sestaviti v Središču. Kakor znano, je bil Hočevar svoj čas deželni poslanec in dolgoletni odbomiksveto-valec v Središču. Njegov sin je zgradil sedaj dve viii in najbrž pri tem potrošil ves denar, ker svojemu očetu ne more spraviti niti naj skromnejšega nagrobnega spomenika. Sestavo odbora bomo ob priložnosti naznanili.
Smrt našega uglednega pristaša. V št. Petru pod Sv. Gorami je preminul te dni naš vrli in neustrašeni pristaš, gostilničar in posestnik g. Ignac Drofenik.. — Rajni Ivan je stal v vrstah Kmetske zveze že v onih burnih časih, ko je bilo treba Za našo stranko prestah marsikaj bridkega. Blagopokojnoga nam je ugrabi Ig smrtna roka v krepki moški dobi, ko bi še bil lahko ve -liko dobrega storil za svojo družino, šentpetersko župnijo in cel okraj. Svetila mu večna luč in žalujoči rodbini Drofenik pa naše sožalje! -
Radodarnost dr. Novačana. Celjski dr. Novačan razpošilja svojega «Republikanca« na kmete kar Zastonj. Ljudje se smejejo dr. Novačanovi radodarnosti in so mnenja, dr. Novačanov republikanizem mora biti pregneto slab in za nič, da ga ponuja tiskanega — kai zastonj.
Kako hoče novi železniški minister Velizar Jankovič urediti promet? Železniški minister dr. Jankovič hoče upeljati takozvano letečo kontrolo. Organizirani bodo posebni ljudje, ki bodo potovali po železnicah kol navadni potniki in se bodo od drugih sopotnikov informirali o nerednostih pri prometu, o neopravičenih zamudah vlakov itd. Te leteče kontrole bodo imele pravico, da kaznujejo krivce prometnega nereda na licu mesta. Nadalje bodo uvedli pri ministrstvu saobraćaja posebno službo za poročila, kakor jo imata uvedeno Angleška in Francoska. Vse glavne postaje bodo moral« javiti temu oddelku pri ministrstvu odhod in prihod! vlaka, in zakaj se je moral vlak evenluelno zakasniti. Končno je proglasil g. Jankovič kot neveljavne vse dosedaj od železniškega ministra izdane brezplačne vozne karte.
Amerikansko stomilijonsko posojilo in novi fin. minister. Pod najtežjimi in najsramotnejšimi pogoji je prejšnji fin. minister demokrat Kumanudi sklenil z Amerikancem Bleerom in tovariši znano stomilijonsko posojilo. Seveda so soglašali s tem tudi naši demokratje in samost oj neži, kakor sploh z vsako stvarjo, ki je nam v gospodarsko škodo. Bleerova skupina bi morala jugoslovanski vladi do 1. septembra 1922 izplačati 25 milijonov dolarjev, toda dosedaj je izročila le 15 milijonov in še te je Plavšič s Kumanudijem in s svojo valutno politiko v treh mesecih zaigral. Sedaj stojimo tako: dolarjev ni, Bleer ne more izplačati in dobaviti dru gih, zato se vršijo med Bleerom in novim fin. ministrom razgovori, ker namerava, fin. minister posojilo odpovedati, ako Bleer ne izvrši svoje obveznosti.^ To bi bilo še najpametnejše, vsaj k obstoječi stomilijonski škodi ne bi imeli še nadaljne, povrh pa gospodarsko sužnjost ameriškim kapitalistom.
Ureditev deviznih naredb in odredb obljublja novi finančni minister Stojadinovič. Iz zadnjih mescev Ku-manudijevega in Plavšičevega «popravljanja« ^valute imamo toliko naredb in navodil, da se najboljši strokovnjaki več ne spoznajo, kaj je v veljavi m kaj ril v veljavi. Določbe si naravnost nasprotujejo. Stoja<littp|. j vič hoče obdržati v glavnem dosedanji sistem, torej bodo še v naprej le pooblaščene banke trgovale z devi- |
zami in koncesijoniraiii trgovci potom .bank. Privatniki morajo tudi sedaj prositi za nabavo deviz pri inšpektoratu fin. ministrstva.
Večja svoboda pri uvezu in izvoz« blag® je parola novega fin. ministra. Torej bistveno nasprotno, kakor je 'ravnal dr. Kuznanudi in kar je proslavljal dr. Žerjav. Zdi se nam, da je stališče Slojadinovičevo narodno gospodarsko bolj opravičeno, ali prave vere v ureditev nimamo, ker se pri nas vse preveč in prenaglo izpre-minja. Stalnosti v gospodarskih metodah ni, odtod naša nesreča.
špekulativno Plavsičevo dviganje naše valute in slive. Suhe slive so pri nas eden glavnih izvoznih predmetov. Osobito lansko leto so obrodile v naši država slive izvanredno bogato in dobro. Bogatejši poljedelski sloji so bili prepričani, da bo vrgel izvoz lanskih suhih sliv veliko dobička v zdravi valuti in da bodo romale naše suhe slive v Švico, Italijo, Francijo, Anglijo ,>» nekaj celo v Ameriko. Po podatkih poljedelskega ministrstva bi znašal izvoz suhih sliv 5r-6 tisoč vagonov. Afeo bi se cela količina izvozila, bi se izkupilo dve milijardi kron. Trgovina s slivami se je začela okrog/15. septembra, baš tedaj je prišel v finančno ministrstvo oni znani Plavšič in začel dvigati valuto in cena predmetom za izvoz je začela padati. Prvotno so bile five po 40 K, a vsled potakla valute so se morale prodajati po 12 K. Radi špekulativnega dviganja naše valuje po nesrečni roki g, Plavšiea so izgubili naši producenti sliv 800. milijonov kron. G. Plavšič je ni zavozil santo pri valuti, ampak tudi pri slivah in ga preklinjajo najbolj bosansko-hereegovski in južnosrbski slivarji.
Kar s sekiro ga je. Seljak inja Tereza Hatlak iz O-točke, okraj Koprivnica na lirvatskem, je udarila svojega moža Vinka dvakrat tako silno s sekiro po glavi, da je obležal mož pri priči mrtev. Vzrok uboja je večen prepir, v katerem sta živela oba zakonska že dalje časa.
Zelo oster mraz v Bitolju, V Bitolju imajo tako oster mraz, da kaže toplomer 23 stopinj pol ničlo. — Mraz je spremljan od hudih viharjev, M so zelo poškodovali sadno in drugo gozdno drevje. Radi mraza je prekinjen promet, vse šole krog Bitolja so zaprte, ker je' zmrznilo več otrok na potu v šolo. Mraz je pregnal volkove iz gozdov in sedaj vpadajo cele gruče izstradanih volkov v sela v okolici Bitoljajfe potu med Bito!jem in Ohrido so raztrgali volkovi 3 vojake, ä Brat ustrelil po neprevidnosti brata. Neki Kovač je popravljal pokvarjeni samokres v hotelu «Sloboda« v Nevesinju v Hercegovini. Ne daleč od Kovača je gledal popravilo njegov brat Vojin, ki je bil tudi lastnik hotela. Naenkrat pa se revolver sproži m krogla zadene Vojina v trebuh, mu je prestrelila želodec in nesrečnež je za nekaj ur potem izdahnit.
Gospodinjski koledar Jugoslovanske Matice je dospel. Na prodaj je v knjigarnah ift v pisarni podr. Jug. Matice v Sodni ulici 32 od 2. (jo 3. ure popoldne. Stane za člane v pisarni 8 dinarjev, za nečlane v knjigarnah 10 dinarjev. Razum beležnega dela in troškovnika za gospodinjstvo prinaša koledar še sledeče razprave: Ženska društva in organizacije v naši državi, zaščita dece in mladine, negovanje dojenčka, o zdravstvu, domača lekarna, za dom, kuhinjski recepti, gospodinjsko šolstvo, Ljubo doma, kdor ga ima, Skromni dedje, zapravljivi vnuki. — Koledar je uredila Utva. Gospodinje, sezite po njem!
Iz Maribora.
MARIBORČANI l VOLILNI UPRAVIČENCI!
Na Kraljevo, 6. januarja poteče rok za vlaganje volilnih reklamacij. Ker na magistratu uradujejo samo do 2. «re popoldne, je poslednji rok za popravo volilnega imenika dne 6. januarja do 2. ure popoldne. Kdor do tegp časa ne bo pregledal imenika in je izpuščen, ne bo smel voliti.
Dne 1. in 2. januarja, je Slovenska ljudska stranka v vseh petero mestnih okrajih po svojih zaupnikih iz vseh stanov in. ulk natanko pregledala volilne imenike. Dognalo se je, ds manjka n. pr. v) II. (graškem predmestju) okraju 48 naših somišljenikov, v Melju 14 itd. Skupno je naših izpuščemn (kolikor smo dognali) — okoli 12Ö volanih upravičencev,
Zadnjikrat danes pozivamo vse naše Mariborčane, da takoj, ko čitaj o le vrste, stopijo na magistrat pogledat, če so vpisani. Prepis volilnega imenika vseh petero mestnih okrajev je od danes naprej razpoložen za naše ljudi tudi v Tajništvu SLo v Cirilovi tiskarni,
I.	nadstropje, desno in sicer od 7. do 12. ure predpoldne ter od pol 2. do 7. ure zvečer.
Pismene reklamacije izvrši Tajništvo SLS. Kdor ni vpisan, mora prinesti domovnico, krstni list ali delavsko knjižico, ter policijsko potrdilo o 6 mesečnem bivanju v Mariboru. Reklamacije se vložijo na magistra-
tu.	Ne odlagajte pogledati v imenik in reklamacije do zadnjega, ampak takoj vse uredite, da boste imeli pravico glasovanja.
Volitve cine 18. marca morajo pokazati, da je i Maribor po večini v taboru naše Ljudske stranke!
IZ 8. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA V MARIBORU.
Zadnja občinska seja v petek je bila zelo zanimiva. Pokazala je jasno, da demokrati in socijalni demokrati vozijo skupaj. Kolikor kr at je bil župan Grčar v zadregi, vsakokrat so mu pomagali demokrati iz blata.
Dr. Jerovšek je v začetku seje konštatiral, da se v prejšnji seji ni pravilno glasovalo, ker g. župan ne pozna poslovnika. Po pravilniku se mora najprej glasovati o izpreminjevalnih predlogih, g. župan pa je dal dosledno na glasovanje prvotne predloge. Glaso-
vanje je -bilo radi tega nepravilno in neveljavno.. Go-, vornik zahteva, da se ta konstatacija sprejme v zapis-; mik. G. župan je bil v vidni zadregi. Zvijal se je na ] vse mogoče načine, pa ni šlo. Tu mu pride na pomoč demokrat dr. Sernec, na kojega predlog večina, obsto-: ječa iz demokratov in socijalnih demokratov, sklene,
: ja je bilo glasovanje pravilno. Seveda tudi ta sklep ne drži, ker se po statutu enkrat nepravilno glasova nje ne da popraviti s takim sklepom.
Prejšnji večer je občinski svet sklenil, dd mora finančno-guspodarski odsek do druge seje ugotoviti in potem v seji poročati, koliko znašajo vsi prejemki mest nih uslužbencev. Občinski svetniki SLS so namreč na podlagi uradnega potrdila mestne blagajne konštatirali, da je za uslužbence stavljenih 5 milijonov kron več v j proračun, kakor se v resnici izplačuje. Mesto finairčno-I gospodarskega odseka pa začne poročali g. župan. Dr. ' Jerovšek m tovariši temu odločno ugovarjajo. Dr. Jerovšek izvaja: «Občinski svet je včeraj sklenil, da mora o tej zadevi poročati finaneno-gospodarski odsek. Kako zdaj pride g. župan do tega, da poroča. G. župan ni član tega odseka. Kje je finančno-gospodarski odsek, da 'ae vrši svoje dolžnosti? G. Bahun trdi,- da je finančni odsek imel sicer sejo radi omenjene zadeve, pa poročati ne more, ker je brez glave, nima ne načelnika, ne podnačelnika, ne referenta in tudi člani so se skrčili od 7 na 3. V dotični odsekovi seji sta bila navzoča le Bahun in dr. Leskovar. Zato prosi dr. Leskovarja, naj on poroča, kaj se je V «plenarni« seji finančnega odseka konstatiralo. Ker pa g. Bahun nima moči in pravice komandirati dr. Leskovarja, se ta seveda ni odzval Bahunovi komandi, pač pa je Bahunu dal pošteno lekcijo, katere Bahun ne bo tako kmalu pozabil. Zdaj se začnejo vmešavati v debato demokrati, da rešijo svoje ljubljence — socijalne demokrate.
G.	Weixl predlaga, da naj poroča župan namesto finančnega odseka, koji predlog je bil sprejet z glasovi demokratov in socijalnih demokratov.
Zupanova plača.
Pri nadaljni razpravi o proračunu se zopet vname ostra debata. Županova plača znaša po -..proračunu 40 tisoč dinarjev, med tem ko je lansko leto znašala le
30.000	dinarjev. Občinski svetnik dr. Leskovar vpraša
g.	župana, od kedaj njemu priliče la zvišana plača. O draginjskih dokladah za g. župana občinski svet ni nik dar sklepal. Naenkrat pa se pokaže v proračunu zvišanje teh doklad za 50 odstotkov in to brez sklepa občinskega sveta. Da, še več se je zgodilo. G. župan to plačo že sprejema v letošnjem letu. Kdo inu jo je dal, kdo mu jo je dovolil? Občinski svet nikdar ne. Mi nimamo nič proti zvišanju, vendar pa se mora to zgoditi na pravilni način, to je, skleniti mora to občinski svet, nikakor pa se kaj takega ne sme vtihotapiti v občinske sklepe in v proračun. Proti temu najodločneje protestiramo. •
Bahun seveda se potegne za župana. Trdi, da je predlog za povišanje izšel iz finančnega odseka in da je to tudi vpisano v zapisnik. Člani finančnega odseka in občinski svetniki temu odločno ugovarjajo, češ, županova plača ni bila v oktobru ne v finančnem odseku in tudi ne v občinskem svetu. G. župan tudi brani svojo plačo in pravi, da je povodom razprave o zvišanju doklad za mestne uslužbence finančni odsek imel pred seboj seznam vseh mestnih uslužbencev in v dotičnem seznamu je bilo ime župana na prvem mestu. Dr. Jerovšek na to konštatira, da takega seznama noben občinski svetnik ni imel v rokah, če je tak seznam res eksistiral, ga je imel v rokah samo referent finančnega odseka. Referent pa je bil nesrečni Kohlbesen, ki je seveda imel vzroka dovolj, da je prikril županovo ime. Roka roko .umiva, Okrog 10. oktobra je dal g. župan izplačati g. Kohlbesenu 18.000 K provizije, dne 20. oktobra pa se je g. Kohlbesen hvaležnega izkazal s tem, da je v občinski seji vtihotapil župana na listo mestnih uslužbencev. To pa vendar ne gre! G. župan sam bi moral zavrniti na tako tajinstven način povišano plačo! Sploh oucinski svetnik dr. Jerovšek izvaja nadalje: Proračun je važna zadeva, pa tudi odgovorna zadeva, ker zahteva 16 milijonov kron novih davkov. Takega bremena ne smemo hi ne moremo kar meni nič tebi nič naložiti volilcem, ker bi to ne bilo nič drugega, kakor izsesavanje in oropanje volilcev, ki že itak komaj nosijo dosedajna bremena. Ta proračun, kakor smo se že dozdaj prepričali, je zelo površen, obsega nepotrebne, previsoke in med Lemi tudi vtihotapljene potrebščine in ne pozna štedenja, ki smo ga silno potrebni. Finančni odsek, ki se je bavil s tem proračunom, skoraj ne obstoji več. Nima načelnika, nima podnačelnika in je tudi brez referenta. Dr. Verstovšek, ki se je najbolj bavil s proračunom, ni tukaj, leži doma na smrtni postelji. Zdaj nam tukaj referira g. župan, ki ni bil nikdar v odseku in ki zato tudi ne ve, kaj se je tam sklepalo. Poleg tega pa' g. župan kot poročevalec ne uživa našega zaupanja. Gospodje, saj nam je še v živem spominu, da je g. župan dne 6. oktobra tukaj zelo površno poročal o nakupu parcel Wolf-Jellek in smo radi njegove površnosti takrat plačali okrog 60.000 K preveč. Mi se moramo enake površnosti pri g. županu bati tudi zdaj, če bi on bil poročevalec o proračunu! Zato župana nikakor ne moremo priznati za poročevalca v tako važni zadevi. Radi tega govornik stavi predlog, da se naj proračun vrne finančnemu odseku, ki ga naj izčrpno predela in naj potem po svojem poročevalcu tukaj poroča. S temi izvajanji dr. Jerovšeka so se strinjali vsi svetniki in predlog je bil soglasno sprejete. S tem je bil proračun spravljen iz dnevnega reda.
Denuncijant Bahun pere zamorca.
Nato se vzdigne g. Bahun in začne prati samega sebe. Px-ejšnji večer je dr. Leskovar zaklical Bahunu:
«Vi pa le kar tiho bodite; Vi imate maslo na glavi; Vi ste denuncirali svoje lastne tovariše, ki niso trobili v
Vaš rog.« G. Bahun se hoče otresti deminciantstvn. Pravi, da je to bila neka malenkost, ki pa je v stranki že poravnana. Občinski svetniki pozivljejo Bahuna. da naj tisto denunciahtstvo natančneje opiše. Ker tega pa noče storiti, letijo nanj od vseh strani medklici, kojim se Bahun ne more ubraniti, zato sredi svojega govora, v katerem je «žehtal« samega sebe, nevoljen pade na svoj sedež. Tako še Bahun vedno ima smrdeče raasin na glavi.
Demokrati in Bahunovci v občinskem svetu so s;: našli. Odkar sta dr. Kukovec in Kejžar na rotovžu obiskala župana Grčarja in z njim konferirala, so de mokrati postali zagovorniki in branitelji Grčarja in Ba huna. Ker obč. svetniki SLS in Narodnih socijalist»:<v nočejo in tudi ne morejo glasovati za površni proračun, ki zahteva 16 milijonov novih davkov, so prišli demokrati, da podprejo Grčarja in Bahuna. Glasovali bodo za zloglasni proračun in oropali davkoplačevalce za 16 milijonov. Naša stranka se bori proti novim oderuš, kim davkom, demkorat pa mirno glasuje za nje. Mariborčani, zapomnite si to, kako so vam demokrati pomagali 16 milijonov pobrati iz vaših žepov! Seveda morajo demokrati za to protiljudsko občinsko politiko imeti tudi izgovor. In ta izgovor so našli. Včerajšnji «Tabor« že pripravlja Mariborčane na zvezo demokratov z Bahunovci in pravi, da demokrati morajo poma -gati Bahunu in njegovi kliki, ker po razsulu občinskega sveta bi se pri obč. volitvah zvezali klerikalci z Nemci in Maribor bi padel. Dr. Sernec, ta veiny «resnicoljub« že celo ve za to zvezo, on ve za pakt, na podlagi katerega bi Nemci postavili s klerikalci skupno listo. Da je to vse skupaj čisto navadna laž, nam ni treba še posebej konstatirati. Saj vemo že od poprej, da je d . Sernec vedno bil mojster v laganju in obrekovanju. Pred dvema letoma je na shodu v Narodnem domu oblatil našo narodno duhovščino. Ko ga je ta javnu pozvala, da svoje trditve dokaže in pride z imeni n:» dan, je seveda molčal kot grob in še danes molči. Zato se mu je takrat že vtisnil pečat lažnjivca in podlega obrekovalca. Ako bi ga seveda danes javno pozvali, da-dokaže svoje trditve o naši stranki, bi nič ne dosegli, ker dr. Sernec bo molčal in raje ostal lažnjivec in obrekovalec, kakor da bi preklical svoje laži. Kakor je ta -krat hotel oblatiti duhovščino, tako obrekuje zdaj našo-stranko in laže o njej, da se hoče zvezati z Nemci. Ne, gospod lažnjivec in podli obrekovalec, to se vam rabo posrečilo. Naša stranka ima čiste roke in ne potrebuje zvez, ker napreduje brez njih. Res lepa pa bo zveza med demokrati in socijalnim! demokrati. Na eni strani denuncijant Bahun, na drugi strani lažnjivec in obrekovalec dr. Sernec. Iri to zaroko denuncijantstva in dažnjivosti bomo obhajali v četrtek zvečer v mestni posvetovalnici, ko bodo socijalni demokrati volili demokrata za podžupana. O Maribor, srečni časi te še ča kajo ko bodo demokrati in socijalisti plenili tvoje žepe!
župan Grčar sam sebi povišuje župansko plač© s pomočjo Kolbesena. Iz poteka zadnje občinske seje je razvidno, da sta župan in Kolbesen «delala« v pravi vzajemnosti. Kolbesen je kot bivši referent finančnega odseka brez kakega odborovega sklepa povišal letno plačo županu na 160.000 K. Skoro istočasno pa je župan podpisal Kohlbesenu nakaznico za izplačilo provi zije v zadevi Wolf-Jellek. Pa recite, da vse to ni v lepi zastopnosti.
Nova stanovanjska komisija. V zadnji občinski seji se je izvolila sledeča stanovanjska komisija: Predsednik sodnik Vrabl, podpredsednik dr. Pipuš. Prised-niki pa so: Iz vrst hišnih posestnikov: Durjava, Turk. Dolček, Polič, Glaser in Mohor, izmed najemnikov pa: Grizold, Žmavc, Vales, Vlahovič, Bureš in Malenšek. Soci jalni demokrati se te volitve niso hoteli udeležiti.
Demokrati se bojijo novih volitev. V «Taboru« piše znani veljak demokratske stranke, da se klub SLS v mestnem zastopu radi tega bori proti socijalnim demc kratom, ker bi SLS rada privedla do razpusta občinskega sveta in do novih volitev. Demokrati pa da tega nočejo, ker je baje zveza med klerikalci in Nemci gotova stvar. Smo res strašne zveri mi klerikalci! In vsemogoči smo! «Tabor« dela veliko reklamo za našo stranko. Mirno pa lahko zapišemo, da se klub občinskih svetnikov SLS bori na magistratu le proti skrajno slabemu gospodarstvu, ki so ga uvedli Grčar—Bahun—Kohl besenovi ljudje v mestni hiši. Borimo se proti novim nepotrebnim Bahunovim davkom, ki bi malim in srednjim ljudem zvišali draginjo še za 10—29 odstot. Junaške «Taborite« pa pozivamo, da nam preskrbijo vsaj en prepis sklenjenega pakta med klerikalci in Nemci. Do sedaj od nas nikdo ni sklepal pakta ne z' Nemci, ne s kako drugo stranko. Znak nemirne vesti pri demokratih pa je, ako jih razburja, da g. Glaser in Žebot govorita kar v bližini kakega «Taborita«. Eno vam pa gg. okoli «Tabora« lahko že danes mirno povemo: Volitev se ne bojimo, kakor imate vi strah pred njimi. Mi smo stranka dela!
Zopet uganka o kajnitu. Javna tajnost je, da je tvrdka Tonejc dobivala lansko leto mnogo kajnita iz Nemške Avstrije. Kajnit je bil nabasan v vreče. Hudobni jeziki pripovedujejo, da je Tonejčev kajnit bil podoben fini kuhinjski nemški soli. Kakor znano, je kajnit kot gnojilo prost carine in državne trošarine, a uvoz soli je sploh privatnikom prepovedan.
Blagemu možu v spomin. Včeraj proti večeru je zatisnil za vedno oči v javni bolnici g. Matija Dabringer. gostilničar pri takozvanih «Malih Benetkah« ob Dravi. Blagopokojni je bil rodom Tirolec, pošten in blag mož, da ga je ljubil in spoštoval vsak, ki ga je poznal. Pred več kot enim mescem ga je zadela kap, da je ohromel
ua levi strani. Pred smrtjo je veliko trpel in Eog ga je s smrtjo rešil še nadaljnega trpljenja. Blagemu možu svetiia večna luč, žalujoči rodbini pa naše "odkritosrčno sožalje.
Shod Združenih zasebnih nameščencev. Dne 29. decembra se je vršil v Kazini dobro obiskan shod zasebnih nameščencev. Na dnevnem redu so bile volitve kandidatov za delegate v Pokojninski zavod v Ljub-ljani. Govorniki iz Ljubljane in iz Maribora so v sv o-jila izvajanjih ki*itizirali sedanjo upravo Pokojninske*-ga zavoda kakor tudi reakcijonami statut tega zavoda, ki ga je izdelalo ministrstvo za socijalno politiko. Nadalje so govorniki odločno in ostro nastopali proti gotovi kliki med zasebnimi nameščenci, ki .,oče izrabiti Pokojninski zavod za interese neke banke ter razbiti strnjene vrste zasebnih nameščencev. Zborovalci so tako klikarstvo in strankarstvo enodušno obsodili. Končno se je oglasil k besedi neki gospod iz tukajšnje Slovenske banke, ki je hotel z zavijanjem in neutemeljenimi napadi braniti kliko. Zborovalci pa so tega dičnega gospoda odločno zavrnili in njegov odhod ni bil baš časten. Pri volitvah kandidatov je bila z odobravanjem sprejeta lista Združenih privatnih nameščencev proti glasu imenovanega gospoda iz Slovenske banke. Na izvoljeni listi so uradniki vseh strok in vseh političnih strank. lej listi moramo privatni nameščenci brez-pogojno zaupati. Na tem shodu so privatni nameščenci vseh strok v Mariboru jasno in odločno pokazali, da odklanjajo vsako koristolovsko in strankarsko gibanje, zlasti še, če stoji za tem gibanjem uprava veleban-ke. Gre samo za važno socijalno inštitucijo Pokojninskega zavoda, torej za vitalne interese vseh zasebnih nameščencev in pri tem ne smejo igrati interesi posameznikov ali posameznih strank in zlasti še interesi kake banke nobene vloge. In tako je prav.
Glavo mu je odrezalo. Orožnik Leopold Lešer od postaje Lajtersberg se je dne 1. januarja vozil na svoj dom v št. Ilj. Ko se je vračal zvečer z vlakom v Maribor, je malo pred Pesnico padel tako nesrečno z vlaka, da mu je odrezalo glavo in ga še tudi drugače hudo razmesarilo. Lešer je bil priden mož, star 42 let.
Mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov je sklenilo priporočati vsem najemnikom, da ob Novem letu položijo samo dosedanjo mesečno stanarino ter se podvržejo glede zvišanja stanarine razsodbi komisije. Kakor slišimo, se skuša doseči med hišnimi gospodarji in najemniki sporazum. To bi bila tudi najboljša in najpametnejša rešitev. Gotovo namreč je, da stalni nastavljene!, osobito še državni uslužbenci in železničarji ne morejo utrpeti višjih najemnin, dokler ne prejmejo novih dohodkov ali se ne znižajo cene dnevnim življenskim potrebščinam.
Katoliško pomočniško društvo, skupina Jugoslov. strokovne zveze v Mariboru priredi v soboto, dne 6. januarja 1923 v društveni dvorani, Lekarniška ulica 6, točno ob pol osmi uri zvečer gledališko predstavo «Lovski tat«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podružnica društva upokojencev južne železnice naznanja tem potom svojim članom, da se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru redni občni zbor. Vabljeni so vsi člani, da se rednega občnega zbora udeleže. Dnevni red glasom društvenih pravil. Predsedstvo.
Krčevinsko izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 7. t. m., ob dveh popoldne svoj občni zbor v navadnih društvenih prostorih. Ker so razven volitev še druge važne društvene zadeve na dnevnem redu, prosi odbor, da pridejo vsi člani k občnemu zboru.
Knjižnica SKSZ se otrvori v petek, dne 5. t. m., ob pol 8. uri zvečer v dvorani društva katoliških pomočnikov v Lekarniški vili* i. Predaval bo dnevu primerno g. dr. Jerovšek. Pričakuje se polnoštevilna udeležba.
Društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev in upokojencev v Mariboru, v zvezi s tukajšnjo organizacijo železničarjev sklicuje za četrtek, dne 4. januarja, ob 8 .uri zvečer v veliko dvorano Narodnega doma k redni občni zbor. Dnevni red: 1. Stališče državnih usluž bencev, upokojencev in železničarjev napram namera-
vanemu zvišanju najemnin.'Govorita zastopnika državnih uslužbencev iii železničarjev. 2. Slučajnosti- — Tovariši, državni nameščenci in železničarji, vsi na to zborovanje! ,	,	.
«Revček Andrejček.« V nedeljo, dne 7. t. ni., se vrši v Narodnem domu ob pol 16. uri otvoritvena predstava Ljudskega odra z znano narodno igro «Revček Andrejček.« Ker je igra zelo priljubljena, je, zaradi tega predstava popoldne, da se je bodo lahko udeležili tudi okoličani. Pričakuje se obilna udeležba, —
1 l
H.	G. WELLS:
Zgodba o nevidnem človeku.
8
Cuss je potrkal in vstopil. Razločno je slišala, kako je tujec zaklel od znotraj.
»Oprostite, da vas motim!« je dejal Cuss in vrata so se zaprla. Gospa Hall je sama ostala na hodniku.
Celih deset minut je čula polglasno govorjenje, nato je zadonel krik iznenađenja^ noge so zaropotale, nekdo se je hrupno zakrohotal, nagli koraki so prihiteli in Cuss se je pokazal na vratih. Njegov obraz je bil bel kakor stena in njegove oči so kakor okamenele strmele preko hrbta v sobo.
Pustil je vrata odprta za seboj, ni se ozrl nanjo, po stopnicah je skočil, skočil skozi vežo in kmalu je slišala njegove nagle korake hiteti po cesti. Klobuk je nesel v roki.
Skušata je pogledati skozi pol odprta vrata. Tujec se je mirno in samozadovoljno nasmejal, koraki so prišli po sobi, ničesar ni videla, vrata so se zaloputnila in vse je bilo spet tiho.	^
Cuss pa je hitel po vasi k umirovljenemu majorju Butingu.
»Ali se mi je zmešalo — ?« je začel brez uvoda, ko je stopil v ubožno sobo k svojemu prijatelju. »Ali izgledam kakor znorel človek —?«
»Kaj se je zgodilo — za božjo voljo?« se je splašil Buting in položil pipo na mizo.
»Tisti — človek doli v »Poštnem vozu« —!«,
»No —?«
»Ali imate kak požirek pri roki?«
Cuss je sedel in si brisal čelo,
Ko si je ubogi lekarnar okrepil živce s požirkom slabega sherryja — edino pijačo, ki je zmogel dobri, pa revni Bunting — je popisal svoj obisk pri neznanem gostu.	"
»Vstopil sem,« je hlastal in lovil sapo, »in sem mu predložil našo nabiralno polo z vljudno prošnjo, naj kaj malega prispeva —. Vtaknil je roko v žep, ko sem stopil v sobo, in malomarno sedel. Hud nahod je imel. — Cul sem, tako sem mu pravil, đa se bavi z znanstvenimi raziskovanji —. Rekel je da — in je kihnil. In kihal je in je vleke! skozi nos ves čas. — Očividno se je strašno prehladil. — Ni čuda —! Vedno takole zavit —! In še v sobi—! Razlaga! sem mu namen nabiranja in gledal po sobi —. Steklenice s kemikalijami vsepovsod —. Tehtni, ca, poskuševalne cevke in duh po — kloroformu —. Ali bo kaj podpisal, sem vprašal —. Dejal je, da bo stvar preudaril —. Vprašal sem ga naravnost, ali se bavi z znanstvenimi poskusi. Da, je odgovoril. Z dolgotrajnimi —? Čisto zbesnel: »Vražje dolgotrajnimi —1« Pomiloval sem ga —. Mož je bil na tem, da vzkipi —. In moje besede so ga pripravile, da je vzkipel —. Dobil je predpis — silno važen —, je dejal. Zakaj, tega mi ni povedal. — Ali je zdravniški predpis —? »Kaj vraga vas tč briga!« — Opravičeval sem se —. Kihnil je —. In iznova je začel —. Rekel je, da mi ga bo prebral —-. Pet stavim da je —. Položil je listek predse in obrnil glavo —. Veter je potegnil skozi okno in odnesel listič —. Zašuštelo je —. Listič je odletel v odprto peč —. Plamenček —, listič je gorel —. Planil je za njim —. Prepozno —. Takole —! In pri tem je potegnil; je moral potegniti roko iz žepa —.«
»No — in?«	'
»Nobene roke ni bilo —! Prazen rokav —! Bog —1 Pohabljen je, sem si mislil —, Ima roko iz lesa ali pa h plutovine in si jo je snel . Pa pri vsem tem, sem pomislil, — stvar ni čisto naravna —. Kaj vraga drži rokav po koncu, ako ni roke v njem — ? In ničesar ni bilo v rokavu, povem vami Ničesar, — prav do komolca ničesar —! Videl sem v rokav do komolca, nekje na šivu je bil raztrgan in beli dan je sijal skozi luknjo —!«
»Dobri Bog!« sem vzkliknil. — Obstal je, — strmel je vame skozi svoja velika očala in nato na rokav.
»No — in?«.	\
»Tö je vse! Niti besede ni zinil. Strmel je na rokav ii% — ga vtaknil v žep —.
MÄUSE mNAJCENEJŠE
V molki kaznilnici v Mariboru
se sprejema zopet preja v svrha tkanja platna, bri-salk i. t. d.
KAVA11NA „<“
želi vse dobro svojim gostom za novo leto!
Kočija Cštirisedežna)
prevlečena z usnjem, skoraj nova se proda po najnižji ceni v Pletarni, reg. zad. z om. z. v Stmišču pri Ptuju, žel. postaja Sv. Lovrenc na Drav. polju, t—3 5
OBJAVA.
FRANC GNAMUŠ, posestnik in trgovec v St. Janžu pri Dravogradu, objavljam, da moj brat Alojzij Gnamuš ni pooblaščen v mojem imenu sklepati pogodbe in odklanjam za istega vsakoršnje plačilo.'	FRANC GNAMUŠ.
j Javna dražba.
1 Državna žrebčarna bo prodala:
1. 7 žrebčkov starih od 3 četrt do 1 in poMeta ' in sicer 6 mrzlokrvnih in 1 toplokrvnega.
I 2. 7 toplokrvnih žrebcev (med njimi 2 čistokrvca).
I Javna dražba žrebet se vrši v pondeljek, dne \ 8. januarja 1923, ob 9. uri na sejmišču v Kranju» Dražba žrebcev pa 8. januarja 1923, ob pol 3. uri popoldne na jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Ždražitelj mora poleg kupnine plačati 2 % takso za kolek, 2 % prispevek za ubožni sklad ter stroške razglasitve dražbe v časopisih.
7	Državna žrebSaraa Salo.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WÜSCHE, Karibor, Gosposka ul. 10
Perje za postelje!
Staibi&e, Ä6C
la se v gostilni Roiko, Pobrežje pri Mariborn.	62t
Pridno fiftirifi z letnimi spri-krščansko 06 K IB čevaii, tudi starejše, ki zna kuhati, se sprejme takoj aii pozneje. Dobra hrana in plačilo. Gostilna, Sodna ul. 30, Maribor.	4 1
Zahvala.
Povoiosn smrti svt jega nepozabnega moža
8. Ivana Lukančič
sprevodnika južne železnice
izrekam usm prijateljem in zn&rcem, posebno pevskemu društ ra »Sril t> kolo« za žalostinne, g. Rebolu za poslovilne besede, za mnoge sence, in vjem ostalim, ki so mojega moža tako številno sprenljstli »a pofu k večnemu počitku, nAjprisrč-nejšo zahvalo.
Krčevina pri Mentoru, dne 2. januarja tpsj.



Velika razprodala čevljev, 1. do 20. jan. 1923.
Vsled preureditve trgovine in delavnice rarproda podpisana tvrdka veliko množino moških, ženskih čevljev, visoke in nizke oblike, črne in ruja ve barve proti popustu na ceni 6d 10—40% vkljub znova rastočim cenam surovin. Popast velja le ob takojšnjemu plačila. Za časa razprodaje bodo čevlji v trgovini označeni z originalno ceno in popustnim oostotkom.
Dragotin Rogfič, Maribor, Koroška cesta 19.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«.