Pošfnfna p!a?ana r gofovfnl
XIX., št. 33 a
LJubljana, sreda 9» februarja 1938
Cena t Din
i^<B>UU»IVU i_jul>i )mjih euMtfijevu
auca 6 — reiefoo 3t *m, 3128, BUi 4120, 312* tiaeratnj xldeieK: Ljubljana, 8e!en-Durgova Ol B — Tet 3392, 3492. Telefon St 2455. Podružnica Maribor: Grajsld trg 7. Podružnica Celje: Kocenova ol St. 2
Telefon St l»0. Rakuni pn pošt ček zavodih: Ljubljana 9t 11 «42 Praga ftialo 78.180, WI«1 n 105 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Um 25.—% Za Inozemstvo Dtn 40-—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124. 3125 3146 Maribor, Grajski trg št 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. L telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
štiriletnica poljsko-nemške pogodbe
Minila so štiri leta, odkar ie bil sklenjen znameniti sporazum med Nemčijo in Poljsko, sporazum, s katerim se za deset let odlagajo vsa sporna vprašanju med obei.ia državama Za znameniti pakt, podpisan v Berlinu konec januarja 1934, je vzbudil takrat ogromno pozornost po vsej Evropi, postal in ostal predmet neštetih polemik, razmišljanj in najraznovrstnejše disku ije po vsej Evropi, zlasti pa po Poljski sami. Ta slednja živahno diskutira o paktu še danes, ko ol la Evropa zanj ne kaže skoro nobenega zanimanja več. Nič ni znaeilnejšega kakor način, s katerim se je na Poljskem omenjala in praznovala četrta obletuica premirja z Nemčijo. Opozicija se po znatnem delu obletnice sploh ni spominjala, poudarjajoč s tem svoj odpor zoper pakt sam. Vladni in vladi prijazni tisk mu je posvečal seveda vtč pažnje in kakor dos' j pod-črtaval njegov izredni pomen za razvoj ir za stanje poljske zunanje politike ter za ugled in pozicijo države naprar- inozemstvu.
Nič ni pretirano, da je bilo malo dogodkov. ki bi bili povzročili tako ogromno presenečenje za mednarodno politično javnost, kakor je bil pred "h i leti sporazum, s katerim se je za deset let odložilo ad acta vse. kar bi moglo motiti dobre udnošaje med Berlinom in Varšavo Saj je veljala dotlej nemško-poljska meja za najbolj ogroženo, najbolj problematično v Evropi in se je na splošno pričakovalo, da >e bodo ob njej sprožili prvi krvavi konflikti, opasni za mir vsega kontinenta. Gotovo danes ni treba o tem trositi besed, saj so vse te stvari še v svežem spominu Bolj važno je. kolikega pomena je bila ta presenetljiva sprememba za mednarodne politične odnošaje. Poljska opozicija je naglašala, da se je z berlinskim paktom Nemčija izkopala iz osamljenosti, ki je bila v oni dobi zares pr>" 1 ia: nadalje. da sporazum ni iskren, pa da z njim Berlin le pridobiva časa in sredstev za obnovo ofenzive, ki se bo gibala po starih, torej predvsem protipoljskib smernicah. Toda temu nasproti so vladne glose te dni po pravici poudarjale kako se je atmosfera ob poljsko-nem-ški meji zares pomirila, ne da bi bilo Poljski treba za to žrtvovati karkoli bistvenega. odnosno sploh kaj realnega Manjšinske zadeve res da niso urejene idealno, toda odkloniti se ne sme vprašanje kaj bi se bilo moglo učinkovitejšega storiti zanje po stari poti, brez sklepa berlinskega sporazuma iz leta 1834 Posebno se nadaša. da se ie nemška ofenziva v Gdansku morala ustaviti prav radi pakta, zakaj nadaljevanje radikalne politike strankarskega režima v mestu Gdansku, ki je bilo tako rekoč že sklenjena stvar, bi moglo prizadeti dosežene uspehe, pa se je zato opustilo Res je, da se smatra po pravici danes problem Gdanska kot naj-kočljivejši v kompleksu nemško-polj-skib odnošajev. pa da je ravno radi pakta manj neposredno opasen.
Najdoločneje se uveljavlja kritika opozicije na poljsko-nemških odnošajih, temelječih na berlinskem paktu, z očitki ,aa se z njim še vedno ojačuje nemška mednarodna pozicija in olajšujejo nemške priprave. Kakor ni mogoče drugače. izhaja ta in podobna kritika iz načelnopolitičnih vidikov Kakor marsikje drugod je tudi tu zunanjepolitična orientacija izraz notranjepolitičnih razmerij. Poljska opozicija, ki je ostala z vnemo na strani demokracije in vztraja na demokratičnih načelih ter se poganja za obnovo demokratičnega reda in režima v državi, simpatizira z onim taborom na zapadu. ki je ostal nasproten hitlerizmu tako po notranjih kakor po zunanjih političnih smernicah. Zato ta opozicija napada berlinski pakt, smatrajoč ga za sredstvo protidemokratične politike. Toda interesantno je, kako se ujema opozicija z režimom v končni presoji situacije. Obe strani sta uver-jeni. da je temelj, na katerem sloni zgradba sedaj štiri leta starega berlinskega pakta, dovolj trden za to funkcijo Ie dotlej dokler se Nemčija — preveč ne ojači Dasi se vidi, kako se na vladni strani skrbno izogibajo prilikam. da bi se moralo pokazati to zna-či.no nezaupanje, se vendarle ni dalo prikriti, da leži na dnu razmerja zelo določna skepsa Tudi v najoficialnejši Varšavi ne želijo uspehov nemški zunanji politiki v smeri povečave in ojačitve. smatrajoč, da bi se s tem spremenile osnove paktu samemu. Nemara bi bila diskusija o priliki štiriletnice pakta brez primere boli srdita, ako ne bi odločalo za kulisami vendarle to značilno naziranje Podoba je, da gleda Poljska s takimi pogledi tudi na ostalo srednjo Evropo, v kateri se uveljavlja sodobna nemška zunanja politika. Zdi se. da povsod prevladuje zavest, da je prijateljstvo z Berlinom mogoče le dotlej, dokler se ta ne ojači preko neke mere, to je. dokler ne postane premočen in dokler mu prevelika moč ne dovoli, uveljavljati lastno voljo preko paktov ln sporazumov. Razumljivo je, da v
K0NK0RDAT DEFINITIVNO ODSTAVLJEN Z DNEVNEGA REDA
Sv. arhierejški sabor ]e soglasno sprejel na znanje sporočilo predsednika vlade dr. Stojadinoviča, da konkordat z dne 25. julija 1935
ne bo uzakonjen
Beograd, 8. febr. AA. »Glasnik srbske pravoslavne patriarhije« je v svoji izredni številki dne 8. t. m. objavil naslednjo deklaracijo:
Sveti arhierejški sabor, ki je bil sklican na izredno zasedanje 22. januarja, je med drugim razpravljal tudi o vprašanju zakonskega načrta o konkordatu, ki je bil podpisan med kraljevino Jugoslavijo in Vatikanom dne 25. julija 1935. Proučil je vse merodajne izjave, ki so bile doslej podane, ter uradne akte g predsednika in posameznih članov vlade o tem predmetu in sicer:
1. Izjavo g. predsednika vlade z dne 27. oktobra 1937. zaup. št. 22.430 ki je bila poslana predsedniku sv. arhierejskega sabora in k; se glasi:
Ker je bil v narodni skupščini sprejet načrt zakona o konkordatu, bi ga bilo treba sedaj predložiti v rešitev še senatu. Še istega dne 23. julija ko je bil konkordat siprejet v narodni skupščini, sem izjavil, da moramo mi vsi želeti, da bi bil konkordat sprejet v lepši in pomirljivejSi atmosferi med narodom. Dodal sem, da s sprejetjem konkordata ne sme biti moten verski mir v naši državi. Tedaj sem zaključi svojo izjavo s tem, da kr. vlada konkordat ne bo takoj predložila senatu v nadaljno obravnavo. Glede konkordata se razmere niso spremenile v tej smeri, da bi tudi jaz moral spremeniti svoje stališče, ki sem ga podal pred dvema mesecema. Kr. vlada vztraja P"* tem svojem stališču, vendar pa zakonskega načrta o konkordatu ne bo predložila v razpravo in rešitev. Slično obvestilo sem poslal tudi predsedniku senata. Senat je na osnovi
te moje izjave na svoji seji dne 19. t. m. sklenil da se zakonski načrt o konkordatu s Sv. stolico prenese na novo senatsko zasedanje. Potemtakem je v smislu določb ustave in zakona o poslovnem redu ta zakonski predlog odpadel.
2. Razpis notranjega ministrstva z dne 24. novembra 1937, zaun št 59.706, ki je bil poslan vsem banovinam in ki se glasi:
Dne 10. novembra je bila objavljena v dnevnikih izjava gospoda predsednika ministrskega sveta, da konkordat med kraljevino Jugoslavijo in Vatikanom, ki je bil izglasovan v narodni skupščini, ne bo predložen senatu. Zatem je bilo na seji senata dne 19. oktobra na pobudo kr. vlade sklenjeno, aa konkordat prenese na naslednje zasedanje. Tako je bil konkordat, ki je bil izglasovan v narodni skupščini odstavljen definitivno z dnevnega reda in se ne oo več predložil čeprav pa so bile izjave in odredbe pristojnih faktorjev o odstavitvi konkordata z dnevnega reda objavljene v tisku, se vendar od določen;h strani javno trdi, da konkordat ni bil definitivno odstavljen z dnevnega reda in da se bo pričel zopet obravnavati čim se bodo razmere spremenile. Takšne neresnične trditve se čujejo tudi na raz nih zborovanjih in sestankih in jih podajajo ter širijo po večini nasprotnik' sedanjega režima, ker pač ne razpolagajo z argumenti za resnejšo kritiko delovanja kr. vlade. Dostavljamo vam gornje, da bi se mogel narod točneje obvestiti o tem važnem vprašanju in da nekateri prpad-nikj pravoslavne vere ne bi bili v zmoti, ter vam priporočamo da o tem v skladu
Grški princ Nikolaj umrl
Včeraj dopoldne je umrl v Atenah oče Nj. Vis. kneginje Olge ter stric grškega kralja Jurija II. *
Atene, 8 febr AA. Davi ob 10.15 je umrl grški princ Nikolaj Ob smrtni postelji so bili v njegovih zadnjih trenutkih soproga princesa Jelena, Nj. Vis knegi-nja Olga in Nj Vel kralj Jurij Vojvoda in vojvodinja Kentska. ki sta na poti iz Monakovega, še nista prispela v Atene Pokojni princ je imel arteriosklerozo, zaradi katere so nastale komplikacije v obistih
Princ Nikolaj je bil tretji sin kralja Jurija I. in kraljice Olge in se je rodil 22 januarja 1872 v Atenah Njegov ded je bil danski kralj Kristijan IX., njegova mati pa vnukinja ruskega carja Nikolaja I ter hčerka velikega kneza Konstantina, brata ruskega carja Aleksandra II
Ze kot dečka so ga poslali v vojaško šolo. pozneje pa se je specializiral v topništvu V topniški stroki je princ Nikolaj dosegel vse oficirske čine do divizijskega. generala Za balkanske vojne je bil solunski guverner Poročil se je dne 29 avgusta 1902 v Carskem selu z veliko kneginjo Jeleno Vlad;mirovno, hčerko velikega kneza Vladimirja, sina carja Aleksandra II Pokojni princ Nikolaj je imel tri otroke, Nj Vis kneeinjo Olgo rojeno 1 1903 in poročeno z Nj Vis knezom namestnikom Pavlom, princeso Elizabeto rojeno 1. 1904 in poročeno z grofom Te-ring - Jetenb-u hom. ter Marino, rojeno
1 1906- in poročeno z vojvodo Kentskim.
Princ Nikolaj se ni zanimal le za svoj vojaški poklic, nego v veliki meri tudi za umetnost. Sam je bil slikar prav velikega talenta in je često razstavljal svoje pokrajine in portrete v Parizu Med njimi je bilo tudi mnogo —ik z jugoslovenskimi motivi Mnogo se je bavil tudi s književnostjo ter je napisal v grščini več gledaliških del. V angleščini je izdal spomine na vladanje svojega očeta Jurija I Princ Nkolaj je bil stric sedanjega grškega kralja Jurija II.
Knez namestnik Pavle odpotoval v Atene
Beograd, 8. februarja, p. Nj kr. Vis. knez namestnik Pavle je odpotoval s svojim spremstvom v Atene. Z istim vlakom sta se odpeljala tudi vojvoda in vojvodinja Kentska. ki sta se danes pripeljala iz Monakovega.
Tritedensko žalovanje na dvoru
Beograd, 8. februarja. AA. Zaradi smrti princa Nikolaja, očeta Nj kr. Vis. knegi-nje Olge. bo dvor žaloval tri tedne do 28. februarja. Knjige Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge bodo odprte v maršalatu dvora za vpis sožalj.
Ruski odpravnik poslov v Bukarešti izginil
V nedeljo zvečer se je odpeljal iz poslaništva v svoje stanovanje, odtlej pa ni za njim nobene sledi
Bukarešta. 8. febr. AA. Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti Teodor Butenko ie nenadoma izginil in ni za njim nobenega sledu. Menijo- da ie postal žrtev skrivnostnega napada.
Butenko je bil imenovan za odpravnika poslov, ko je bil nenadno odpoklican sovjet-
taki atmosferi pojmovanja ni osnov za pravo, iskreno in resnično medsebojno zaupanje, ki more biti zares trdna podlaga razmerja med narodi, med državami.
t
Poljsko politiko dirigira nezaupanje na dve strani na nemško in rusko. Zato se zdi odločujočim v Varšavi najpri-kladnejše, da ostanejo nekako rezervirani v velikih sporih, ki mučijo sodobno Evropo. Opozicija bi hotela v teh pogledih večje jasnosti in načelnosti, dasi je podoba, da so v trenutni situaciji zares najboljši pogoji za previdno rezerviranost, pa da do neke mere tudi opozicija upošteva te pogoje. Vsekakor je treba priznati in reči, da je ob svoji štiriletnici prijateljski pakt med Poljsko in Nemčijo ne le enako aktualen, marveč še močnejši, kakor je bil ob svoji sklenitvi. Vse kaže, da bo obema dobro služil še tudi za bodoče.
ski poslanik Ostrovski. Iz sovjetskega poslaništva se je v nedeljo ob 20. s svojim avtomobilom odpeljal na stanovanje. §ofer poslaništva. ki je Rus. trdi. da ga je pripeljal pred hišo in da se ni odstranil, dokler ni Butenko zaklenil vrat za seboj. Od tedaj manjka za njim vsaka sled. Služkinja, ki je Rumunka. trdi, da je odšla spat ob '21., da pa se Butenko dotlej še ni vrnil v stanovanje. V ponedeljek zjutraj je bila zelo presenečena. ker Butenka še ni bilo domov. V njegovi postelji n< ponoči nihče spal.
Policija izključuje domnevo, da gre za ugrabljenje. Po uspehih preiskave postaja vse bolj jasno, da gre za zločin, ki je bil izvršen na stopnišču vile in d,■ je bil pri zločinu udeležen tudi šofer. Kljub preiskavi policije doslej niso našli nikekga sledu za truplom. Le to so ugotovili, da je Butenko, ko je zapustil sovjetsko poslaništvo, odnesel s seboj neke dokumente, ki so prišli iz Moskve Teh dokumentov niso našli in o njih m nikakšnega sledu v Budenkovem stanovanju.
Izdan je til uradni komunike, ki pra-vi- da rumunska vlada ne more prevzeti ni-kake odgovornosti za ta incident, ki je nastal bržkone zaradi sovjetskih internih zadev.
Butenko je prišel v Bukarešto iz Moskve pred dvema mesecema in si ia najel Štiri sobe nedaleč od sovjetskega poslaništva-Njeeova žena in otrok sta v Moskvi in bi te dni morala priti v Bukarešto.
z lokalnimi razmerami in potrebami poučite podrejene vam občinske uprave in jim priporočite, naj o tem obvestijo občinske odbore, ki bodo dolžni obvestiti ljudstvo, da je konkordat definitivno odstavljen z dnevnega reda in da senatu sploh ne bo predložen v obravnavo.
3. Izjavo notranjega ministra v govoru na 22. seji finančnega odbora narodne skupščine dne 29. decembra 1937, ki se glasi:
Na razpravo o konkordatu mi vobče ne mislimo. Moje osebno mnenje je, da se stari konkordat ne more ponovno predložiti in nihče med nami na .to tudi ne misli. Konkordat je ustvaril motno stanje in predlog zakona je sedaj odpadel. Dr Stojadinovič dr Korošec in dr. Spaho ne bodo predložili narodnemu predstavništvu ne starega konkordata, ne starega popravljenega, ne novega in sploh nobenega. To bo razumel vsakdo, ki je vsaj nekoliko politik.
Sv. arhierejški sabor je upošteval, da kljub navedenim merodajnim izjavam obstojajo še mnenja, da te izjave niso po-popolnoma zadovoljive in je zato tudi sam smatial za potrebno, da s svojega zasedanja zahteva od vlade točno sporočilo, da je konkordat zares odstavljen z dnevnega reda in da je odpadel.
Tako sporočilo je poslal g. predsednik vlade sv. arhierejskemu saboru s svojim aktom dne 28. januarja 1938 pod strogo zaupno št. 2097 ki se glasi:
Da ne bi bilo več mkakega dvoma, ponovno izjavljam v imenu kr, vlade, da je ta in tak zakonski načrt zares definitivno odstavljen z dnevnega reda.
Na ponovno zahtevo je g. predsednik kr. vlade s svojim aktom, poslanim sv. arhierejskemu saboru 1. februarja 1938. pod zaupno št. 1861 izpopolnil svojo izjavo z naslednjimi besedami;
čast mj je potrditi prejem vašega pisma št. 22 z dne 31./18. (druga številka je datum po pravoslavnem koledarju op. ur.) t- 1. in v imenu kr. vlade izjaviti:
1) da ta 'n tak konkordat z Vatikanom ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v uzakonitev, in 2) da bo kr. vlada pri vsakem bodočem urejanju svojih odnošajev z Vatikanom in pri ureditvi položaja rimsko-katoiiške cei*ve v kraljevini Jugoslaviji v polni meri spoštovala in izvajala po drž vni ustavi zajamčeno načelo o enakopravnosti \Seh veroizpovedi, ki so v naši državi po zakonu priznane.
Sv. arhiereiski sabor je vse zgoraj obrazloženo upošteval in je soglasno ugotovil, da omenjene uradne izjave nudijo zadostno jamstvo da je ta in tak konkordat z dne 25. julija 1935 dejansko odstavljen z dnevnega reda in odpadel ter da ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v uzakonitev, ter ja vse to soglasno sprejel na znanje.
O tem naj arhiereji obvest;jo duhovščino in narod.
Konkordatska
amnestija
Beograd, 8. febr. p. Kraljevsko name-stništvo je danes podpisalo ukaz, s katerim je bila odrejena obča amnestija v naslednjih mejah:
7.a kazenska dejanja, k- so jih zakrivile duhovne in posvetne osebe od 1. januarja 1937, do dneva tega ukaza zaradi predložitve zakonskega načrta o konkordatu z dne 25. julija 1935 narodnemu predstavništvu. Amnestija velja ne glede na to, ali je bil postopek uveden, ali je že v teku in ne glede na to, ali je bila sodba že izrečena pravnoveljavno ali ne. če postopek še ni bil uveden, naj se ne uvede.
Pravosodn' minister bo odločal v vseh spornih vprašan iih, če se pojavijo dvomi, kako naj se izvrši ta ukaz.
Zmaga vojske ali stranke?
Francoski Usti sodijo, da poslednje spremembe v nemški vojski ne pomenijo zmage stranke nad armado
Pariz, 8 februarja, b Vsi francoski listi še vedno prinašajo dolga, večinoma izvirna poročila o poslednjih spremembah v Nemčiji. Na splošno prevladuje sodba, da Hitlerjevi ukrepi niso razčistili vprašanja odnošajev med vojsko in stranko Poslednja je sicer dosegla nekatere osebne spremembe, ki pa nikakor ne pomenijo ojačenja strankinega vpliva v armadi. Ofi-ciozni »Temps« objavlja v tem pogledu nekaj zanimivih podrobnosti.
Za ukrepe z dne 4 februarja so bili odločilnega pomena Hitlerjevi razgovori z generalom Keitelom, ki je pred kancelar-jem nastopil kot zagovornik zahtev vojske. Armada je privolila v amputacijo »rojalistične grupe«, dosegla pa je v zameno priznanje svojih zahtev, med njimi v prvi vrsti zahteve po popolni avtonomiji. Sprejeta je bila zahteva da mora Blomberg odstopiti, general Keitel pa je bil imenovan za šefa vrhovnega poveljstva s funkcijami, ki združujejo oblast šefa generalnega štaba in vojnega ministra. Vojska je s tem preprečila imenovanje generala Goringa ali Himmlerja za vojnega ministra Nemška vojska je odslej dejansko odvisna samo od Hitlerja, kateremu pripada vrhovno poveljstvo vseh nemških oboroženih sil. Ako se govori o utrditvi novega režima, potem se to dejansko nanaša samo na utrditev Hitlerjeve oblasti in moči.
Na drugi strani je Hitler s svojo posrečeno kompromisno rešitvijo izvedel v nemški vojski podobno reformo kakor pred tedni francoski minister narodne obrambe Daladier na korist generala Gamelina. General Keitel ima namreč kot vrhovni poveljnik nemške armade nalogo, da vzpo-redi vse obrambne sile in mu je v tem pogledu podrejen tudi maršal Goring, ki je samo šef letalstva, dasi je po stopnji višji od generala Keitela Končno je Hitler priznal armadi tudi pravico svetovanja v zunanjepolitičnih zadevah, ker je poleg civilistov in dosedanjih svojih zaupnikov iz vrst stranke pozval v novo ustanovljeni »tajni svet« tudi tri generale, ki uživajo zaupanje vojske.
„Temps" v Nemčiji prepovedan
Berlin, 8. februarja, b. Podrobnosti, ki jih je pariški oficiozni »Temps« navedel v svoji številki z due 7. februarje o pravem ozad-
ju dogodkov v Nemčiji, označujejo t.u na pristojnih mestih za navadno potvorbo dejstev, katere namen je s;>mo zastrupljanje oinošajev me*j državami. Zaradi teh t^nden-cioznjh vesti ee je nemška vla'a odločila, da prepove razpečavanje »Tempsa« v vsej Nemčiji.
Kako-r trde tukajšnji prodajalci listov, je bilo včeraj zaplenjenih v Nemčiji 29 inozemskih listov, ki so objavili podrobnosti o poteku pogajanj za rešitev nemške krize. Izmed angleških listov nista bila zaplenjena samo »Dailv Meil« in oficiozni »Tims«. V kolikor <so nekateri lis-ti. namenjeni za razprodajo, prešli kontrolo na meji, so jih policijski organi naknadno zaplenili pri prodajalcih časopisov.
Vseh upokojenih
oficirjev je 62
London. 8. februaria. b. Randolph Chur-i chill. sin Wirstona Churchilla, ki ga je kot ' svojega posebnega poročev:dca poslal v Ber-j lin lisi »Eve.nin? Stendart«. sporoča, da je < bilo skupno s Fritsehem upokojenih 62 in ne le 14 visokih oficirjev .vštevši generale. ! Isti list poroča, da so nekateri izmed upokojenih oficirjev sami prosili za upokojitev iz soli larrosti z generalom Fritschem. Hitler si je močno prizadeval, ca bi jih odvrnil od teera koraka, toda oficirji se niso udali.
Nova poroči'a iz Berlina govore o možnosti nadaljnjih upokojitev.
Upokoieni ofieirii zapuščajo Nemčijo
Dunaj- 8. febr. g. Na poti v Švico je prispelo danes v Solnograd 20 nemških oficirje v, med njimi trije generali. V Solnogradu ostanejo preko noči in bodo jutri nadaljevali potovanje v Švico. Gre za oficirje, ki so bili v zvezi s spremembami v Nemčiji upokojeni.
Kdo bo Papenov naslednik?
Dunaj, 8 febr. br. V nasprotju z včeraj razširjenimi vestmi da bo za naslednika Papena kot nemški poslanik na Dunaju imenovan podpolkovnik Herman Kriebel, bivši pristaš ekstremnega krila Heim-vvehra, poroča današnji oficiozni »Neuig-keits Weltblatt«, da je po poročilih iz Berlina določen za poslanika na Dunaju dolgoletni načelnik kancelarske pisarne, vladni svetnik Meissner.
Hudi boji v Aragoniji
SaragoMa, 8. febr. AA. Ob reki Alfam-bri se Je razvnela bitka, ki jo smatrajo za najhujšo in najbolj krvavo v vsej španski državljanski vojni. Nacionalisti trdijo da so zavzeli 350 km2 ozemlja, na katerem Je 20 vasd in 145 utrdlb, da so pognali v beg pet republikanskih divizij in zaplenili ogromne množine vojnih potrebščin. ki so pripadale trem armijsk"m zborom. Skupne izgube republikancev na te-ruelski fronti cenijo sedaj na 50 do 70 tisoč ljudi, izgube nacionalistov pa ne dosegajo n4t* dvajsetine tega števila.
London, 8. febr o Velika nacionalistična ofenziva sevemo Teruela je nenadoma zastala. Nacionalistični oddelki so z neprestanimi napadi zaman skušala zavzeti moč-
ne republikanske postojanke pri Sierri Palo-meri. Vse je že kazalo da bo ofenziva, v kateri so nacionalisti doslej med drugim ujeli enega republikanskega brigadnega generala. 11 majorjev in 100 drugih oficirjev, nazadnje le uspela in da bo izvršen odločilni prodor proti jugu. V glavnem stanu nacionalistov so zaradi neuspeha zelo razočarani in sedaj naglo koncentrirajo čete na drugem delu fronte, da bi tam poskusili predreti republikanske obrambne postojanke.
Točno plača) • Jutra« naročnino .Vand svojcem zavarovalnino
♦
Seja narodne skupščine
Med drugimi Je Ml sprejet predlog zakona o vitvi novih okrožnih In sreskih sodišč
Beograd, 8. febr. p. Narodna akupSCtaa
5e danes zvečer od 16. do 20.30 nadaljevala svoje delo. Predsedoval je podpredsednik; Franjo Markič. Po odobritvi zapisnika je bilo predloženo skupščini večje število uredb, ld jih je izdala vlada na podlagi pooblastil ▼ finančnem aakomu in ki jih mora sedaj skupščina naknadno odobriti. O teh uredbah bodo razpravljali najprej pristojni skupščinski odbori, največ finančni odbor. Nar. posl. Radoslav Vuče-tič je predložil nujni predlog zakona o odškodnini za rekvizkaje med vojno. V imenu vlade je minister Šimonovič sprejel nujnost bi je skupščina takoj izvolite, poseben odbor, da bo ta aakonski načrt pro-učil. V odboru sta med drugimi narodna poslanca Milan Mravlje kot član in Rudolf Pleskovič kot namestnik.
Minister pravde je zahteval izročitev nekaterih poslancev sodišču. Narodni poslanec Sekula Zečevič je zahteval od predsedstva narodne skupščine pojasnila, kaj odbor, ki je bil izvoljen, da prouči zakon o obvezni delovni elužbi, vse do danes Se ni pričel z delom. Podpredsednik Mar-Mč mu je odgovoril, naj intervenira pri predsedniku odbora hi če to ne bo pomagalo, bo predsedstvo skupščine ukrenilo jK>trebna
Sledila je razprava e mkonu, Id predvideva ustanovitev nekaterih novih sreskih in okrožnih sodišč, O zakonu »e je razvil^ obširna debata, v kateri so posa-raeail govorniki kritizirali način reševanja takih problemov, drugi pa se zavzemali za ustanovitev sodišč v svojih volilnih srezih. Po končani debati je hil predloženi zakon z večino glasov sprejet. Novo csnovana sodišča bodo pričela poslovati najkasneje 1. junija 1939, potrebni krediti pa se morajo zagotoviti že r proračunu za L 1338/39.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu je proračun za leto 3338-1839 s finančnim zakonom. Razpravo bo otvoril finančni minister s svojim ek;'poze jem.
Novi poslanci
Beograd, 8, febr. p. Danes dopoldne Je imel verifikacij sld odbor narodne skupščine sejo, na kateri je razpravljal o verifikaciji mandatov namestnikov umrlih narodnih poslancev in onih poslancev, ki so bili izvoljeni, odnosno imenovani za senatorje. Zanimiva debata se je razvila o nasledniku umrlega zagrebškega poslanca dr. Juriše. Njegov namestnik Cvetič je poslanec sreza Gline tn je odkloni] zagrebški mandat. Po mnenju opozicije bi moral
prlfel na ujeguttt naslednji —mw#nr» s k*e liate, toda vladna večina Ja sklenila, da proglasi aa naslednika aagrsbikega feada>
strijca Miloša Vidanoviča, ki je bil namestnik poslanca Kabalina. Namesto umrlega poslanca Vldica iz Cakovca pride posestnik Ivo ftkure ia Cakovca. Namesto pokojnega poslanca ljubinskega sreza Rad-koviča pride Pero Krstič, gradbenik ta Grahovega dola. Namesto poslanca Todo-ra Lazareviča, ki je bfl imenovan aa bana, pride Hasan beg Džinič iz Banjeluke. Namesto pokojnega ftrojina Arandjelovtča pride Vladimir SuRdč, ■emljoradnik la Velike Plane.
Seja kluba JNS
Beograd, 8. febr. p. Poslanski klub JNS je imel danes popoldne sejo, aa kateri je razpravljal o delu v Narodni skupščini ter je določil govornike za proračunsko razpravo.
Tiskarnarji pri predsednika vlade
Beograd, 8. febr. p. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je nocoj v narodni skupščini sprejel d epu taci jo tiskarnarjev, knjigarnarjev in sorodnih obrti, ki ran je obrazložila svoje stališče glede osnovanja državnih tiskarn in gled$ monopolizadje šolskih knjig. Obenem mu je izročila obširno resolucijo, ki je bila sprejeta na zborovanju v Beogradu. Predsednik vlade je deputacijo pozorno poslušal in izjavil, da bo vlada vpoštevala njihove želje ter ugodila njihovemu predlogu glede sklicanja širše ankete, ki naj podrobno prouči vse te probleme. Kar se tiče državne tiskarne, bo njeno poslovanje urejeno tako, da ne bo škodovalo interesom zasebnih podjetij.
Deputacija trboveljskih rudarjev v Beogradu
Beograd, 8. febr. p. Danes sta prispela v Beograd zastopnika rudarjev iz Trbovelj Franc Pliberšek in Filip Mirk ld sta v spremstvu nar. poslanca Rudolfa Pleskoviča obiskala ministrstvo za socialno politiko in nar. zdravje, da se informirata o nekaterih socialnih zadevah, ki se tičejo zlasti rudarjev. Bila sta tudi v ministrstvu za Sume in rudnike, kjer sta konferirala v zadevi zboljšanja §§ 50 m 82 novega pravilnika za Bratov-ske skladni ce, s katerima so bili rudarji posebno hudo prizadeti. Deputacija bo ostala v prestolnici do petka.
Kitajski odpor ne popušča
Mnenje tujih vojaških opazovalcev o položaju na kitaj*
skih frontah
Zrakoplov »SSSR 6" razbit
se je V men m poleta Is Moskvo v Mar —13 —Mluni žrtev med posadko
S ttfc a. Y«&i 1 •SBSft k J» —Cula usodna katastrofa. Na poleta li Moskva v Munnansk je v mesrtt zadel ob vrb nekega hriba in se nutoil. Od 19 moi posadke je jih je pri tem ubilo 13, 3 as bik laži« ranjeni 8 pa se sata* nepoškodovani. 0 katastrofi poročajo naslednje nodrobnosti:
Kakor dokoraM* radtagrainL, je zrako-pfeotv ptul puieulB v rsda do trenutka, ko se ie pomesfe&l	zrakoplova Godo-
vsmčev je redno oddajal svoja poročala. V nedeljo ob 20. so l|ttd$e opasili zrakoplov ob obali Belec* morja, 19 ka cd Kandalaksa; kmalu nato se je zrakoplov skril za oblake in je btto le is aeknj časa čuti ropot nw
_ _ Ottn 90 prtepete vneti • kstart^r®,
|a bila takoj orgairizsrane reševalna «kspe-dk4>w ki se je odpravila aa kraj nesrejs a eennm in psi- 18 km od Kandalaksa so na*-
šli le že razvaline zrakoplova. Poveljnik Go-dovaniev ia njegov namestnik Kularve* A
bj5a mrtva. Med smrtnimi žrtvami je todi trWji kapitan Rikliant, četrti kaipitae Poče-km m mehanika Noviko* in Burmakin ao lažje ranjeni, nepoškodovani pa so o^aJi samo ini JiKtHMmfe, i na. Volovje* ter n»* hanik Madjunin. Ponesrečeni zn»fcopkwr M morai tedi sodelovati pni rešjrrenju Papa-ninove znanstvene ekspedjcije v polarr jt vodah.
Mariborski mestni svet
60 milijonski proračun soglasno odobren
Sanghaj, 8. febr, o. Vestem iz japonskih krogov mednarodni vojaški opazovalci od-/očno oporekajo ki naglašajo, da doslej nikakor še ni bilo mogoče ugotoviti, da bi kitajski odpor na severnih kitajskih frontah kakorkoli popustil. Japonci so sicer res zavzeli mesto Pengpu. toda pri tem so imeli i-'redno velike izgube. Fronta se razteza še '/mero m vzdolž reke Vaj, ob kater se pravkar razvijajo nove krvave borbe, vse pa kaže, da so Kitajci sklenili onemogočiti Japoncem prodor proti Suečavu in Kingju-»r,u.
Po najnovejših informacijah so Kitajci zavzeli jugozapadno od Sanghaja mestece
Juang, ki je le kakšnih 20 km oddaljeno od Hangčova v smeri proti za padu. Tn divizije kitajske redne vojske prodirajo sedaj proti Hangčovu. Tudi na gornji fronti ob progi Tiencin-Pukov so se znova razvneli hudi boji Po zadnjih vesteh so dosegli Kitajci, ki jih tam vodi som maršal Čang-kajšsk, več pomembnih uspehov, tako da so se morali Japonci umakniti sa nekaj kilometrov s svojih prednjih postojank. Kitajsko letalstvo pri tem uspešno podpira vojsko na kopnem.
Letalski napadi na Kanton
Ilc-ngkong, 8, febr. o. Japonska letala so davi znova močno bombardirala zunanje dele Kantona. Svoj napad so koncentrirala predvsem na železniško progo Kantan-Hongkong, na letališče, železniška skladišča, mostove in arzenal. Na Hongkong in na okolico so vrgla ogromne množine letakov, ki pozivajo ljudi, naj se pridružijo začasni vladi v Pekingu. Druge eskadrile letal so sipale te letake po vsem Kvantun-gu in Kvansiju.
Ultimat mestu Amoju
Kanking, 8. febr. AA. Japonsko vojno
brodovje, ki blokira pristanišče Arooj, je poslalo mestnim oblastem ultimat, v katerem zahteva, naj se mesto takoj preda, ker ga bodo sicer napadli z letali
Japonska se bo nadalje oboroževala
ToKio, 8. febr. w. Med proračunsko razpravo v parlamentu je vojni minister izjavil, da ima Rusija po zanesljivih informacijah pripravljenih v Vladi voKtoku 1500 najmodernejših vojnih letal, s katerimi bi mogla v par urah napraviti silna opostošenja na Japonskem. V zadnjih mesecih je Rusija za reč ko 20 odstotkov povečala svojo oborožitev na Daljnem vzhodu. To dejstvo fej splošno naraščanje oboroževanja po vsem svetu silita Japonsko, da tudi sama pripravi vse potrebno za svojo obrambo. Svetovni položaj ne dopušča, Japonski nobenega drugega izhoda, kakor da sletfi zgledu drugih držav in se do zob oboroži. Cela vrsta konferenc za dosego razorožitve ali vsaj omejitve oboroževanja se je končala brez uspeha in se ves svet mrzlično oborožuje.
Francoska nota Japonski
Pari», 8. febr. AA; Francoska vlada je v smislu sporazuma z Anglijo in Zadinjeoimi državami že pred dneivi poslala v Tokio noto. v kateri želi pojasnila, ali namerava Japonska ras v kratkem jjradibi vojne ladje s tonažo nad 36.000 V noti opozarja Japonsko na določbe lendeosikega pomorskega sporazuma in Se possbej na obveanoefi. da
se ne smejo gradi tj vojne ladje preko 35.000 in s topovi, katerih ' aliberr bi bil večji kakor 406 mm. Če japonska vlada na to noto ne bi odgovorila, se bo francoska vlada posvetovala z zastopniki ostalih »ji, ka eo podpisala londonsko pomorsko pogodbo, da bi a zagotovila ponovno svobodo glede gradnje vojnih ladij. Nota pmaivi končno, da je francoska viada pripravljena pogajati ee * japonsko za določitev novih omejitev glede tonaže vojnih ladij in kalibra topov na njih.
Bombardiranje Hankova
Hanfcov, 8. febr. _A_A_. Osem japonskih letal Je davi bombardiralo letališče v Hankovu in zatem še bližnje predmestje Ha-niangr. Nekaj boonb je zadelo veliko tovorno v Hanijangu, kjer Je nastala strašna eksplozija.
Avtomatska centrala v Dubrovniku
Dubrovnik, 8. februarja. AA- Danes so
na lep in svečan način v Dubrovniku izročili v promet novo avtomatsko telefonsko centralo za Dubrovnik ln okolico. V navzočnosti bana Ivaniševiča, dubrovniškega škofa Careviča, poveljnika Boke Kotor-ske generala Ljubičiča, poštnega ravnatelja Rapoteča in velikega števila odličnih predstavnikov dubrovniškega javnega življenja je načelnik Popovič Objasnll gradnjo centrale in njeno delovanje. Popovič je poudaril, da bo ta centrala v marsikaterem oziru Dubrovniku in njegovemu napredku v turističnem in gospodarskem po« gledu prinesla mnogo koristi.
Zatem je direktor cetinjske poštne-čtt-rekcije Rapoteč prevzel centralo ter v krajšem govoru poudaril, da se bo poštno osebje njegove direkcije in posebno še dubrcrvniške pošte potrudilo, da v vsakem oziru zadovolji potrebam interesentov.
Za Rapotečem je govoril glavni tajnik trgovske zbornice Djurlin, ki se je v imenu dubrovniških gospodarstvenikov zahvalil za lepo in koristno tehnično napravo, prosil pa je, da se pokloni čim večja pažnja tudi medkrajevnemu omrežju.
Iz carinske službe
Beograd, 8. febr. p. Za šefa carinske centralne blagajne v Ljubljani je imenovan Ljubomir Djukanovič, višji carinski kontrolor v Preki, za carinskega kontrolorja v Mariboru pa Viktor Fabjan, carinski kontrolor v Ljubljani.
Beck pojde v Rim
Berlin, 8. febr. w. Po informacijah v
Sfcih vla>dnih krogih bo poljski znnanU minister Beck meseca marca oficielno obiskal Rim.
Uničevanje telefonskih celic na l>unaju
Donaj, 8. febr. w. Narodni socialisti so v pretekli noči zopet vprizorrti svojevrstno demonstracijo. Spravili so se na javne telefonske celice. V manjših oddelkih na kolesih in motorjih so obredli skoraj vse mesto in uničili okrog 300 ja\nib telefonskih govorilnic. Na telefonskih celicah so razbili v6e šipe. ponekod odtrgali tudi streho, vee telefonske aparate pa uniSill, da eo poštni upravi povzročili precstfSnfo Škodo. Preden }e pri-Sla policija, eo že izglnfli. f>aneg bo zaprli okrog 20 osumljeacev. izmed katerfh pa so morati veSfoio »kvpel fzpusffti.
Beležke
Senatorji KDK me pofdtfo vsesat
0Vi<buiAc Jnfk !■ Zagreba, da sa se v
ponedeljek sestali im staoovanju dr. Ma-dka senatorji, ieroljanl an MsU Kmetic demokratske koaJte^a. Na konferenci so razpravljali o rezultatu vo&tev ki o nar daljni taktiki Soglasno Je b£k> etktenje-do, da senatorji ki ao ta imroijm mi listi KDK, ne bodo sodekmrafi pri deAa senata. V zveoi a tem Je bQa Objavljena posebna tajava, M so jo podpisali vsi tarvo-ljeod senatorji rasen dr. KnoJsvMa, kt se nahaja v inozemstvu.
V	zved s seaaatekimi vo4«vasSl > vodstvo HSS teključilo tz stranke predsednika občine Ključ Muhameda Hasanbegovi-ča, predsednika občine Velika Kkaduša, Hasan« Miljkrmča, ki predsednika občane DragaJič, Ivana ivankoviča, kar se glasovali aa fisto JRZ.
še o unitarizmu JRZ
G<m* ministra m šume in rudnike Bogoljuba Kujundžiča je izzval razumljivo poaornost. O njem molči samo tisk Kopitarjeve ulice in smo zato prepričani da bodo glasila Katoliškega tiskovnega društva prezrla tudi komentarje >Obaora« o govoru ministra Kujundžiča, ld Je danes poleg dr. Korošca in dr. Spaha gotovo eden najbolj odličnih članov dr. Stojadi-novičeve vlade čeprav sicer s velikim zadovoljstvom ponatiskujejo lz njega vse mogoče eadevščine.
Zagrebški list vidi v izjavi ministra aa Sume in rudnike nov dokaz, da stoji JRZ na unitarističnem stališču, da je proti reviziji sedanje ustave in odločna branite-ljica načela državnega in narodnega edinstva. Po mnenju »Obzora« v teh vprašanjih sploh ni nobene razlike med JRZ in parlamentarno opozicijo, katere glavna pobotnica je JNS. Prav tako je tudi vlada nepomirljiva nasprotnica vsake federalistične ureditve države. »Obzor« gre v svojih izvajanjih Še dalje in že sedaj napoveduje aa bodoče skupščinske volitve snovanje dveh front: opozicijsko federalistične z dr. Mačkom in unitaristične, ld jo bo vodila vlada dr. Milana Stojadino-Viča.
Lepi časi se Se obetajo gospodi v Kopitarjevi ulioi. Za centralizmom bodo morali stisniti v svoje globoke bisage še uni-tarizem, da o narodnem edinstvu in jugo-slovenstvu niti ne govorimo. Bojimo se le, da nam bo končno pričel še kak gromov-nik v »Slovencu« dokazovati da jugoslo-venski nacionalisti sploh nismo bili nikdar unitaristl in da so to že od pamtiveka slovenski katoliški voditelji in možje.
Pozabljene proslave
»Slovencev« opoldanski nebogljen ček žalostno toži, da v Sloveniji posvečamo pri
šolskih proslavah premalo pozornosti našim slovenskim možem ob tej ali drugi obletnici Ves »krušen zdihuje: »O škofu Jegliču ni bilo besede v šoli, o dr. Kreku tudi ne, o priliki Zupančičeve obletnice tudi ne, ob Prešernu tudi ne. Ali je mar Stros«-maver za nas večjega pomena kakor Prešeren? Ali naj preteklost kar tako črtamo iz svojega življenja? Ali Slovenci res ne znamo spoštovati svojih ljudi, ki so zarezali v naše življenje mejnik in mu dali nov obraz, novo pot? Pa ne, da nc bi imeli svoje zaslužne može. duševne veličine, vredne spomina' Zganimo sc!«
Tako je gospodje l Le zganimo se, »aj je že skrajni čas, da preidemo od besed tudi k dejanjem. Kdo vam je branil proslavljati škofa Jegliča, dr. Kreka, Otona Zupančiča ln Prešerna? Nihče, samo časa niste hneH na nje misliti, ker ste imeli preveč drugih poslov
Zveza hrvatskih
kmetskih občin
Poročali smo že o sestanku članov HSS, ki so imeli volilno pravico pri volitvah novih senatorjev za savsko banovino. Poleg inž. Košutiča je bil glavni govornik dr. Maček, ld je uvodoma pojasnil nastanek senata in obširno razlagal smisel sporazuma, sklenjenega 8. oktobra z beograjsko združeno opozicijo. Nato je razčlenil trenutni politični položaj in znova naglasi! da. hrvatski narod ne more odstopiti niti za las od svojih zahtev, ki jih je že ponovno dokumentarično formuliral
V	drugem delu svojega govora je priporočal dr. Maček vsem navzočim, naj čuvajo za vsako ceno disciplino ta slogo v vrstah hrvatskega narodnega pokreta. župani morajo biti v najtesnejših stikih a političnimi organizacijami HSS. * Znane so mi težave. 8 katerimi se morajo boriti od ljudstva izvoljeni župani in občinski odbori Treba bo misliti na skupno organizacijo vseh kmetskih občin, da bodo lahko v bodoče skupno in enotno zastopale interese kmetskega stanu. Sodelovanje med občinami je treba izvesti v okviru Gospodarske Sloge. Naša želja je, da se tudi pri delu občine pokaže v polnem razmahu edinstvena ljudska volja.«
V	zvezi z govorom dr. Mačka je že ustanovljeno tajništvo Zveze kmetskih občin za savsko banovino. Tajništvo bo prevzel eden od poslancev, izvoljenih na dr. Mačkovi listi. Slično organizacijo so ustanovili tudi predsedniki občin, člani HSS za primorsko banovino s sedežem v Splitu.
Ante Pavelič
šef fraukovcev
V	Beogradu je izšel »Radikalski koledar«, ki objavlja med drugim tudi pregled političnih strank ta skupin v naši državi O hrvatskih strankah piše: »HSS je zbrala okoli sebe največji del Hrvatov na škodo drugih političnih strank, ki nič več ne obstojajo. Pravi šef današnjih frankovcev je dr. Ante Pavelič, ki živi kot zločinec proti državi v inozemstvu. Frankovci nimajo svoje posebne politične organizacije, pač pa so nekateri njihovi člani pristopili k stranki dr. Vladka Mačka.«
Radikateka Sembilija je samo pozabila dostaviti, da so bili še nedavno ravno nekateri prav odlični frankovci zelo prisrčno sprejeti v Beogradu ta da so prav vplivni prestolniški politični krogi še do včeraj polagali velike nade na sodelovanje s frankovci v borbi proti dr. Mačku. Pri tem jih ni prav nič motilo dejstvo, da se je dr Maček s sporazumom od 8. oktobra izrekel za Jugoslavijo ta dinastijo Karadjor-djevlčev, dočhn Je frankovskostallščev teh ksrdinafnih toCfcah več kakor dovcfl znano.
Maribor, 8. februarja.
Mariborski mestni svet je na svoji nocojšnji seji soglasno odobril novi proračun mestne občine, ki maša dobrih 60 milijonov dinarjev. Županstvo je tudi vztrajalo pri tem, da se z novim proračunskim letom uvedeta dve novi davščini, taksa na tujce, ki jo bodo morala plačevati gostinska podjetje in 10 odstotna doklada m neposredne davke za pobijanje brezposelnosti. Na drugi strani namerava občina z novimi gradnjami in cestnimi doli požinti gradbeno delavnost v Mariboru. Sredstva za to bo v prvi vrsti črpala iz kaldrminskega fonda.
Uvodoma je župan pozdravil novega sreskega načelnika dr. šišlko in sporočil, da sta bila v disciplinski odbor imenovana mestna svetnika dr. Miler in Osvatič, v gradbeni odbor pa mostna svetnika Štabe j ia prof. Prijatelj.
Finančni referent mest svet. H raste! j Ja nato obširno obrazložil vse podrobnosti proračuna, ki jo po njegovem mnenju sestavljen po načelu o skrajni štednji.
Proračun za 1988/39 izkazuje na dohoi-kfc ter izdatkih 60436.100 din. Proračun meetoe uprave brez podjetij je xa 2,355.860 poračun podjetij pa aa Č49.070 viaji ol prejtajega leta.
Posamezne partije so v aarfednjem odstotnem razmerju: I»JatM: Oeetafti izdatki l±5k%, splošna mestna uprava 8.94%, osebna in imovinska varnost 1.25%. finančna stroka 12.71%, gradbena etroka 4.06%, zdravstvo 3.86%, socialno skrbstvo 7.14%, šolstvo 2.68%, znanost in prosveia 0.45%, obrt. trgovina in turizem 0.63%, razno 0.33%, mestna podjetja 50.70%. Dohodki: Splošna mestna upnava 0.0%, me^trhe davščine 20.88%, finančna stroka 8.77%. gra^i. bena stroka 1.35%, socialno skrbstvo 0.09%. razno 2.78%, meetma podjetja 56.10%. Regulacijski sklad: Izdatki 668.000, dohodki 668.000 din. Ustanove: Izdatki 8.7(6.50, dohodki 5.753.50 din.
Novi proračun je bistveno fcsenačen 6 pro. računom dansih mest v državi in odgovarja vzorcu, ki ga je izdalo ministrstvo sa finance. Mestno upraviteljevo ie v proračunu likvidirano. Glavne posle je prevzela premoženjska uprava. 06taii del poslov pa prevzameta socialno politični ur aii ia meelno knjigovodstvo. Osebje &e prideU mestnemu knjigovodstvu kot eksekucijski oddelek.
Znatno so v tem proračunu zvišane partije osebja, splošne mestne uprave, socialnega skrbstva in turizma. Pri mestni upravi ee je zvišal izdatek za osebje predvsem zaradi povišanja prejemkov nameščencev. Po-vlSek pri splošni mestni upravi j« nastal predvsem zaradi popravila gradu, preureditve sedanjega muzejskega poslopja za policijsko kasarno, e čimer bo urejeno težko vprašanje nastanitve policijskega moStva, zaradi popravila hfSe Aškerčeva uljca 6 fVesna) in zaradi nabave aparature za preizkušeranje vodomerov.
Socialno skifretvo Je zvišano v prvi vrst! zamfl nrispevka Pomožni akciji din ?©0 000 jn izrednih podpor brezposelnim din 000. Prvi izdatek je krit s prihranki h prejšnja tet. drugi pa s socialno davščino. Izredno visoka dotacija Pomožne akcije je potrebna, ker so nroe to voljni prispevki vnako loto manjS. Socialna <iavččfria .je predviden« kot posebna nova 10% doklada aa vse posredne davke.
Kar se tiče porfSanja postavke ra turizem, bo uvedena nov« taksa na bivanje tujcev v Mariboru.
Amortizacija in obratovanje mestnih "dolgov predstavlja najtežje breme mestnjh financ: vkl>ib temu pa po bile vse anuitete točno ispiačatte. V letu 1937/38 se je do-
Novi predpisi za tujce v Avstriji
Dunaj, 8. febr. w. Vlada je predložila posvetovalnemu odboru nov zakon o tujcih. Zakon določa svoboden dostop na avstrijsko ozemlje vsem tujcem, ki izpolnjujejo obstoječe zakonske predpise. V bodoče bodo morali le oni, ki iščejo v Avstriji zaslužka bodisi kot podjetniki ali nameščenci, prositi za osebno dovoljenje, vsak drug tujec pa bo mogel brez nadaljnjega bivati tri mesece v Avstriji. Strožji predpisi veljajo le za one, ki prejemajo kakršnokoli podporo od avstrijskih organizacij. TI bodo podvrženi strogi kontroli, da se prepreči dostop ljudi, ki v političnem pogledu niso zaželeni.
Značilen Gogov ukrep
Vlada bivšega predsednika rumunske vlade Tataresca je izdala 9eznam hitlerjevskih knjig, katerih irvoz in razpeoavanje je bilo strogo prepovedano. Na indeksu je bilo olooU 80 raznih del, med njimi biografije Hitlerja, maršala Goringa, ministra za poljedelstvo Darreja. vsa dela Alfreda Ro-senberga itd. Pred dnevi SC JC javila pri predsedniku romunske vlade Gogi deputacija Nemške ljudske stranke v Rumuniji in $a naprosila, naj razveljavi prepoved uvoza in prodaje prepovedanih narodno socialističnih knjig. Predsednik Goga je res takoj odredil ukinitev prepovedi uvoza omenjenih knjig z utemeljitvijo, da je bila to kulturna sramota, ki je ne more trpeti niti minute ved. Njegov korak je tznvaJ veliko zadovoljstvo v rajhovskem tisku, ki ga fcol-kot nov dokaz simpatij Gogove vlade za narodni soctaHzem.
končno odpfcfčalo posojilo 260.000 £ia oni Mestni hnan&nic* v Ljubljani in tri posojil* v skupnem iznosa din 6,500.000 pri Meftmi hranilnici v Kranju. Na drugi strani predvv deva proračun najetje dveh novih posojil in sicer din l,O00.C»X> sa nabavo novih avto. busov in dnu 500.000 s* nakup staviiAča we novo realno gimnazijo. Leoni kaos anait« se je mižal za din 741.170l
Stanje mestnih dotoov: PosrjJSa občine ob koncu L 1986/37 izkazujejo e^k«fe-no din 65,508.936.54. V letu 1937/38 Je bife odplačanih din 3.819.209.25, tako da oetsoo« din 61,779.727.29. Predvideno najetje dver. novih posojil izkazuje 1.500.000, teko da ?*; bilo stanje mestnih dotew ieia 1938 dfe. 63,279.727.29.
Prejemki mestnih o^irS>eBvcev so t*^ šani s sklepom mesinega sveta s dne 1». cem-bra 1937. Celokupni osebrri izdatki aktivnimi prejemki, pokojninami, •«»iovT»<= nami in miloščinami'' znašajo 1poračuna. Osebn-i izdatki mestne unr.ive **ym znašajo 15.60%. osebni tadatki mcstoti pod* jetij pa 9.65% pros-ačima.
O proračunu se je nato fiErr&s rrraJim' načelna debata, v katero so po«5eg!i ine*tw svetniki Meglic. Kores. podžupan Zebol dr. Miler, \Veiss, prof. dr. Sušnik. dr, Pihler hs Sprager. Mestni svetnik Meglič «r je »rekel proti novima davščinama Kot nik hišnih posestnikov je menil, da. bod» hišni posestniki prisiljeni zvišati nfijemnln© zaradi 10 odstotne doklade na neposredn« davke. Vobče je zahteval, da bi se sman>= šali razni izdatki m prodala sranovanjsks poslopia v Smetanovi »lici, na katerih w še za 4 milijone dolga. Mestni vretnik Kores je ugotovil, da so barake v DanjkoV! ulici za Maribor res pravi šfcsndal » d* je že skrajni čas, da sc pocro. Zasilne stawv vanja za brezdomce naj mestna občin« čtr&= prej zgradi. Govoril je tudi m poviAanjr podpor brezposelnim delavcem « nameščencem.
Župan dr. Jnvan Je fcončno Se fcra^o
govori! na pripombe posameznih povor—* kov in med drugim dejal, da so načrti sa gradnjo novega carinskega poslopja v Mariboru že pripravi jeni. Sredstva za to bo občina črpala iz kaldcrminskessa fonda, odi katerega ji pripada 6 milijonov din m w katerega bo letos dvigniia prri milijon. Me»= stni svet je po teh pojasnilih »oglasno odobril proračun.
Pri podrobni debati se je pravilnik taksi na tujce v Mariboru toliko spremenS. d« bodo pobirali po 1 Din, če je cena postelj določena na 10, po 2 Din, če je določena sa 40 in po 5, če sega preko 40 Din. Tiidi pas podrobni debati je bil proračun soglasni© sprejet
Mestni svet je rs tem «p»ejeJ s katero poziv« bansko opravo, ne j redm* nakazuje prispevke iz bednostr.ega fonda rm podporo revežem mariborske občin« in stvar vobče uredi s posebnim pravilnikom. Glede na zahtevo po uvrstitvi Maribora v L dragrnjski razred je biio mestno predseok stvo pooblaščeno, da pri pristojnih obi* steh v Beogradu izpcluje to ugodnost Mestni svet je nadalje sklenil za letos m nadaljnjih 5 let oprostiti lastnike, odnosa® najemnike v novrh stanovanjskih poslr»p= jih kanalščine in vodarme. Za nakup sfca*» b»ča, na katerem naj bi »e »gradU« rwrm realna gimnazija, je mestni svet pristal rm najetje 500.000 din posojila pri mestni hna= nilnici mariborski, ki naj bi se amortizirate) v 20 letih. Za stanovan jsko carinskih uradnikov pa bo mestna občina kupila od Fride Pfriemerjeve 530 metersko parcelo pw 138 Din za kvadratni meter.
Dar belgijskim bojevnikom
Beograd, 9. febr. p. V bruseljskem bojevniškem domu bodo 20. t. m. otvorili jn« goslovensko dvorano z vojnimi trofejami, ki so jih poklonili jugoslovenski bojevniki svojim belgijskim tovarišem.
Usodna eksplozija stare granate
Bitelj, 8. febr. p. Dopoldne Je v BvaraJ
eksplodirala stara granata izza vojne. Pri eksploziji je bil en delavec ubit, več pn smrtno nevarno ranjenih.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Visoki prf. tisk ipreviaduje ekoro nad vi«o Evropo la je bilo vnem© malone nad tom jasno. Depresija na skrajnem severo-zapadu je v Angliji in Skandinaviji povzročila nekoliko dežja. Zaradi druge depresije nad Rusijo se je tam vreme nekoliko pooblačilo in je ponekod -eževajo, drugod snežila V eeveroii polovici kontinenta js temperatura nekoliko padla, drugod pa se ni mnoso spretnem 1 a. V Jueotkviii je vedno v Primorju, na skrajnem eeverorapada in v Podunavju. Drugod je prevladovalo •ielno oblaeno, delno vedro vreme. Ponekod je bilo tudi preoej nvecle. Temperatura as ni znatno spremenila. Najnižja Sarajevo —6, najvišja Mostar 14 C.
Zemnnska vremenska napoved: PreteSno vedro, zjutraj megle po vsej državi razen na jneu. kjer bo vreme neko!iko oMačoa
Za^rebSka: Vedm, višja temperature.
Dunajskat Po večini jasno, v nižinah ajutraj megleno, v planinah msas, podnevi temperatura nad ničla