Posamezna Številka 6 vinarjev. Slev. 218. Izven Ljubljane 8 vin. v LjUDIM V ponedeljek, 23. sepMra 1912.
Leio XL.
s Velja po pošti: se
Za oelo loto napre] . K 28-— za pol leta „ . „ 13-— ta četrt leta „ . „ 8-50 s« en meaeo „ . „ 3-30 sa Nemčijo oeloletno „ 28 — sa ostalo inozemstvo „ 33'—
V	Ljubljani na dom:
It oelo leto naprej . K 24*— sa pol leta „ . „ 12-— sa četrt leta „ , „ 8-— ga en meseo „ . „ 3'—
V	spravi prejemaš iteicCni K 1-70
Enostolpna petltTrsta (72 mm): ia enkrat . . . , po IS T za dvakrat . . . . „ 13 „
sa trikrat......10 „
za večkrat primeren poput.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvTata (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, livzemil nedelje ia praznike, ob S. nrl popoldne.
»ar Urednlitvo je v Kopitarjevi nliol itev. 8/1II. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma a« ne a=> sprejemalo. - Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8. teb Avatr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Gj. volilci za dopolnilno deželnozborsko volitev v Ljubljani!
Volilna dolžnost in ljubezen do našega mesta nas v torek (lne 24. septembra zopet kliče na volišče. Apeliramo na razsodnost volilcev, ki naj nas mirno, a zavestno združi pri volitvi v prepričanju, da je Ljubljana in ž njo vse njeno prebivalstvo od dosedanje svoje politike imela žc dovolj škode. Volimo kandidata Slovenske Ljudske Stranke, stranke pozitivnega dela, ki sta
Ivan Krega
7
pasar in hišni posestnik v Ljub ,ani in
Dr. Lovro Pogačnik,
deželni komisar v Ljubljani.
Komnr je resno za koristi ln za resničen napredek Ljubljane, bo volil kandidata Slovenske ljudske Stranke!
Za ljubljansko vodsfvo Slovenske Ljudske Stanke:
Dr. Vinko Qre|orIč.
Pred deželnozhorsko voliivijo v Mani.
Včeraj dopoldne sc je vršil v veliki dvorani Ljudskega Doma volilni shod S. L. S. ob številni udeležbi pristašev S. L. S. Predsedoval je predsednik ljubljanskega vodstva g. dr. V i n k o G r e g o r i č. Prvi govornik, deželnozborski kandidat
IVAN KREGAR
je povdarjal sledeče: Par dni nas še loči, ko bo zopet treba stopiti na volišče in oddati glasovnice. V rokah volilcev je, kdo bo izvoljen! Predno pa govorimo o celi zadevi podrobnejše, moramo konstalirati, da se na liberalnih agitačnih shodih sicer zabavlja proti nam, a govori zelo plitvo.
Svojo plitvost so pokazali gg. liberalci zlasti na shodu v petek v Mestnem Domu, na katerem je eden izmed govornikov tožil, da je za sedanje volitve premalo zani-
manja. In res, — glavni znak sedanjega volilnega boja je, da ni onega običajnega vpitja in hrušča, v katerem bi radi liberalci ribarili v kalnem. Profesor Reisner sc je pritoževal, da ni tiste živahnosti, kot navadno, mi pa pravimo, da se naši pristaši že toliko zavedajo dolžnosti kot pristaši S. L. S., da bodo storili svojo dolžnost.
Drugi govornik, tržni nadzornik gosp. Ribnikar je tudi govoril, a precej kratko, in sicer o usodi koroških Slovencev, katerih nazadovanje pripisuje S. L. S. Bili pa so časi, ko so imeli po vsem Slovenskem liberalci desetletja prvo in glavno besedo in nazadovanje obmejnih Slovencev izvira še iz onega datuma, ko so jo mnogi liberalci v narodno-obrambnem delu zavozili. Zato je vsako tozadevno predbacivanje S. L. S. bedasto, zlasti, ker se edino iz krogov S. L. S. dela smiselno za obrambo obmejnih Slovencev. — Tretji govornik, dolgočasni liberalni drž. poslanec dr. Ravni-
kar je pa mene najpreje okrtačil, ker sem s svojim prijateljem Štefetom podpisal protest proti prodaji stavbišča na nekdanjem vojaškem oskrbovališču. Storila sva to zato, ker sva bila prepričana, da je tisti prostor eden izmed najlepših v Ljubljani in da se mora prodati za čim večjo vsoto, ker sc nam je zdela ponudba ljubljanske Kreditne banke, 70 K m-, prenizka. Tega mnenja je bilo tudi mnogo ljubljanskih davkoplačevalcev. No, tista kupčija z ljubljansko Kreditno banko sc je vseeno zgodila in g. dr. Ravnihar je menda pozabil ali pa hote zamolčal, da tisto stavbišče ni več last občine, pač pa že v zasebnih rokah. Da pa še ne stoji na tem zemljišču stavba, kakršno si je želel bivši župan Hribar, jc nama, meni in Štefetu, hvaležen cel odbor Ljubljanske kreditne banke, kajti ves ta odbor je bil nasproten Hribarjevim načrtom in bi se danes utegnil praskati pred kakim hotel Tivolijem št. II.
Spravili so liberalni govorniki na površje tudi žalostne septemberske dogodke. Vprašam pa le: Kdo pa jih je napravil? Ali mi? Vpijejo, da se jc denunciral Ribnikar državnemu pravdništvu. Vprašam pa le, kdo pa je denunciral mene in Štefeta? In gotovi ljudje, ki toliko govore o ženski časti, so denuncirali tudi ženske z lažnjivo ovadbo! Če povdarja sedaj zlasti med drugimi dr. Triller, da sem bil oproščen le pred porotniki, a kljub temu moralno obsojen, izrekam le svoje prepričanje, ako trdim, da bi imeli liberalci gotovo najraje senat, v katerem bi predsedoval prof. Reisner, votanta bi pa bila Ribnikar in še kdo drugi. Pred takim senatom bi bil seveda malo več kot moralično obsojen, Dolfe Ribnikar pa vedno oproščen.
Kako o meni nasprotniki mislijo, mi je končno vseeno. Mislil sem pa že, da sc mi bo ob priliki ponudila zopet prilika, stopiti pred ljubljanske volilce in jih vprašati, ali mi zaupajo ali nc. S tem, da ste odobrili mojo kandidaturo v deželni zbor, ste mi dali najboljše zadoščenje za vse.
Liberalni govorniki so na shodu tudi govorili, da smo mi denuncirali Ljubljano kot nepatrijotično. Gg. liberalci po. sc naj le spomnijo na pisanje ranjkega »Jutra« itd., itd. Celo lo nam predbacivajo, da smo mi diskreditirali ljubljanski trg. Da, da, diskreditiran je. Toda v prvi vrsti so krivi temu septemberski dogodki, polom »Glavne posojilnice , polom Agro-Merkurja in enaki liberalni uspehi. Kar se pa tiče ae-nuncijanstva, pripominjam le to, da so ravno liberalci iz Ribnikarjevega obližja denuncirali nekega svojega pristaša.
Ako poslušate liberalne govornike od
prvega do zadnjega, boste čuli od njih }a eno pesem: Dežela je v polomu. Ako bj naša stranka ne glede na številne vodovode in ceste, ki jih je potom deželnega zastopstva zgradila, sklenila le pod taka ugodnimi pogoji znano 10 milijonsko poso« jilo, bi ji morali izreči popolno zaupanje,
Menimo pa, da bi se Kranjska dežela res bližala polomu, ako bi hoteli n. pr. Bled razsvetljevati s kakim dr. Tavčarjevim Dieselmotorjem. Tehnično izobraženi ljudje, inženirji, se smejajo dandanes onim ljudem, ki še nasprotujejo deželnim električnim centralam, o čemur se lahko vsakdo prepriča. Reči moram, da bom v slučaju, ako bom izvoljen, celo to akcijo le z vsa vnemo pospeševal. Poglejmo le v druge kraje v Zgor. Italijo, Koroško in Tirolsko, kjer rabi priprost kmet elektriko, in ako pravijo liberalci, da ne bomo vedeli kam z električno močjo, pravim jaz, da jc bo še premalo.
Prosim vas edino lo še, velespošto-vani gospodje, da agiiirate za zmago naše stranke, ki ima edino srce za gospodarsko povzdigo našega ljudstva, jaz pa obljubu-jem, da bom skrbel, ako bom izvoljen, tudi za našo Ljubljano, ki do danes pravega zastopnika v deželnem zboru ni imela, (Splošno odobravanje.)
Nato jc burno pozdravljen govoril
DEŽELNI GLAVAR DR. IVAN ŠUSTERŠIČ.
Cenjeni gg. volilci! Dragi someščani! Rad bi teh par besed, ki jih mislim izpre-govoriti, izpregovori! celi Ljubljani, vsem ljubljanskim deželnozborskim volilcem.
Jaz vas ne poživljam r.a boj, ne poživljam na razpor, da bi se med seboj vojskovali, temveč vas poživljam samo k pamet« ni volitvi, ker želim, da bi enkrat zmagala v Ljubljani zdrava pamet, kajti tega je Ljubljana najbolj potrebna.
Finančni in gospodarski položaj Ljub. ljane je naravnost obupen. In treba jc dela resnih mož, da bi to zavoženo gospodar, stvo izvozili. Seveda tisti, ki vodijo ta zavoženo gospodarstvo, ga pokrivajo g tem, da se zaletavajo v deželno gospodarstvo. To jc jako poceni, seveda ta kritika sc vrši na jako neroden način.
Res je, da je kranjsko gospodarstva eno najboljših izmed vseli dežel v celi državi. Res je, da ne plavamo v denarju, to pa samo zato, ker nismo hoteli povišali bremena davkoplačevalcu kot se je od nas zahtevalo. Na povišanje deželnih doklad, k čemur so nas nasprotniki že leta vabili, nismo šli, ker smo stali na stališču, da mora pomagati deželi država s svojimi sredstvi. Mi ne bomo tako neprevidni, da
LISTEK.
V domovino.
[Ruski spisal S. Gusev Oreuburgskij. Prevel F. D.)
(Konec.)
Mikolavna se jc ozrla proti durim in se začudila.
»Mati Bogorodica! Kdo je neki?«
Stari mož, ves siv in razdrapan sc je tresel na pragu v hudi mrzlici.
Prestopal se je z noge na nogo; tri si je roke in njegova glava se jc pregibala neprestano.
Vse cunje na njem, polne snega, so se tresle. Divje se je oziral naokoli z mrzlično-gorečimi očmi, ki so se zdele ogromne vsled nenavadne upadlosti njegovega lica, obraslega z sivo brado, kakor pri pustinjaku.
»Kdo je pač to, moj Bog?!« je izpra-Jevala Mikolavna, ne da bi se šc popolnoma otresla sna.
»Nu!...« je zakričal surovo Semen, »človek, ki je skoro zmrznil. Nehaj izpra-ševati in pripravi samovar!«
Med tem jc snel s svetilke cilindcr, jo nažgal in obesil na žcbclj, zabil v steno in obrnivši se k starčku, ga je nagovoril, ne preveč Driiazno;
»Kaj zmrzoval si?«
Starček je zamrmral.
<<Rod-ni..,«
»Ne plakaj! Kmalu sc ogreješ. Sedi in pridi bližje, čemu stojiš na pragu? V nogah si onemogel,«
Starček je šel boječe, plazeč se, h klopi, a Semen je gledal med tem nanj in je požvižgaval.
• Kako pa te kličejo?«
Za Andreja.«
-Pod srečno zvezdo si rojen, Andrej, — da ni puška odpovedala, ne bi bil več med živimi! Kakor hitro si se mi zagnal pod noge, je pritisnil prst sam od sebe na petelina.«
Starček je mahnil z roko in zašepetal komaj slišno:
Konec jc samo enkrat!«
Semen je stal sredi izbe, se gladil po zatilniku in nekaj premišljeval. Ozrl se jc proti peči, kjer se jc sušilo na peči domače perilo; ko je potipal in sc uveril, da je že suho, je potegnil z vrvice srajco in nekaj drugega potrebnega perila. Ko je vse to razprostrl, in pogledal proti luči, jc ponudil Andreju.
vNa, pomeri!« je dejal zamolklo; »v čistem ti bode topleje.«
Ko je opazil, da sc hoče starček na dolgo in široko zahvaljevati, mu jc rekel:
»Če ti rečem, da se obleci — se tudi obleci! V tuji hiši nisi gospodar. «
Starček je šel k peči. Tam se jc dolgo pečal s cunjami, četudi bi se zdelo, da jih nc bo težko sleči, ker so se same valile s pleč.
Semen je gledal, ko se je preoblačil in postal zadovoljen. Celo pošalil se je:
»No, glej ga, glej! Starček, postal si vaški starešina.«
Potem je potegnil s peči plizaste čevlje in.jih vrgel starčku:
»Obuj!
In pomislil jc, česa bi starček še potreboval. Ko je zapazil, da ga trese šc vedno mrzlica, je snel z obešalnika šc go-rak ovčji kožuh.
Andrej, obleci sc dobro! Skoro sc ogreješ.-
Ko je oblačil starček kožuh, jc odprl Semen klet pod sobo in zlezel noter. Slišati je bilo, kako je tam nekaj žuborelo in teklo. Nato se je pokazala iz kleti roka s čašico, napolnjeno do krajev z neko brezbarvno tekočino.
»Andrej, drži!«
Starček jc vzel čašico in toliko da je ni razpljuskal.
»Pij!« je rekel Semen, ko jc zapiral klet, •— »dobro ti bo delo.
»Rodni!« — je zašepetal starček, — ■Bog te nagradi! Tega ni bilo treba meni, ki blodim brez domu .. .</
Semen se jc razsrdil.
Pij!« — je zakiical, — »potem sc po« meniva.«
Starček jc izpil v treh požirkih vso čaško, postavil jo je na mizo, sedel na klop in zaplakal. Plakal jc brez solz in prevra« čaje se z ene strani na drugo. Val čustev mu je napolnil glavo. Semen se je delal, kakor da ne čuje njegovega ječanja in se je na videz pečal z »gospodarskimi« stvar« mi, — snel je z žeblja konjsko opravo, jO ogledal in zopet nazaj obesil. Medtem je ropotala Mikolavna s samovarom, klala polenčka in jih skladala na mizo. Njena senca je švigala s stene na belo peč, pregibala se na .stropu ter privzemala same fantastne oblike. Včasih se je ustavila Mi-« kolavna pri odprtini v peči, podpirala si a roko brado in pogledavala na grečega so starca. Mnogolična čustva so prekipevala! v njeni duši ,toda bala se je staviti vpra« sanja, ker je poznala kruto nrav svojega moža. Starček sc je nehal preobračati in tožiti. Ogledoval sc jc v izbi in zdelo se je, da mu nc gre v glavo, da se nahaja v. človeškem bivališču.
Toda samovar je žc stal pripravljen na mizi.
Sedi! — mu je rekel Semen, — popijemo čašico čaja in pokramljamo. Raz« podimo žalost in tesnobo srca.*. Sedli so sa mizo.
bomo nalagal! davkoplačevalcem nova bremena za ono, kar mora dati država. (Odobravanje.)
Mi pa sc kljub temu, da država še ni prispevala, ne bojimo ničesar, kajti liberalce peče le to, da imamo mi v deželni blagajni denar in da smo bili tako pametni v začetku, ko smo vzeli deželno krmilo v roke, da smo takoj skrbeli za denar in ga tudi dobili pod ugodnejšimi pogoji kot vsaka druga dežela. Ako pa dežela prihrani v računskem zaključku napram proračunu 1. 1911. 600.000 K, nam tudi ne more nihče očitati razsipnosti. Seveda nekateri »finančniki« štejejo med stroške, ako je dežela vrnila v mclioračni zaklad 600.000 K, ki si jih je izposodila še v prejšnih letih, ko ni bil naš deželni odbor. Jaz pa menim, da jc denar vedno deželni, naj bo potem v melioračnem ali pa v deželnem zakladu. Deželno gospodarstvo sc lepo razvija in kar je glavna stvar, jc to, da se v deželi dela. (Odobravanje.)
Najdejo se sicer finančniki, ki pravijo, da mora dežela štediti in ne več izdati kot prejme, toda dežela ni noben davkar, ki bi samo denar pobiral, temveč dežela mora skrbeti za občekoristne namene. Čc investira dežela denar za občekoristne namene, potem se taki izdatki pokrijejo potom kredita, ki ga ima, hvala Bogu, naša dežela relativno več kot vsaka druga,
O Ljubljani sami pa moram reči, da je v deželnem zboru brez vsakega zastopstva Ln da njeni poslanci žalibog nimajo razuma za ljubljanske interese. Od naše strani sc je n. pr. izprožila misel deželne klavnice. Ljubljanski poslanci so seveda nasprotovali vsem tozadevnim načrtom in vendar je stvar za ljubljansko prebivalstvo velikanskega pomena, zlasti za vse one, ki so konzumenti. Pri tej akciji, ako se pametno izvede, pride tudi vpoštev stan, o katerem ravno pravijo liberalci, da bo vsled deželne klavnice "oškodovan. To so naši someščani, mesarji, od katerih velika večina pa živi v popolni odvisnosti in rob-stvu velikih podjetnikov, kar je znano. To veliko maso bomo polom deželne klavnice osvobodili iz rok teh velikih podjetnikov, da bodo lahko prosto izvrševali svojo obrt, (Odobravanje.)
Ta stvar se bo izvršila kakor hitro bo potrjen novi zakonski načrt o izvrševanju zdravstvene policije v deželni klavnici. Ceneno meso Ln cvetoča mala obrt sta dva velika vprašanja za Ljubljano, ki pa ne najdeta umevanja pri sedanjem zastopstvu Ljubljane.
Nasprotniki gredo tudi v volilni boj s parolo, da smo mi sovražniki mestne avtonomije. Zgodovina pa uči, da je bila S. L. S. tista, ki je vedno držala avtonomijo kvišku, akoravno težko, zlasti takrat, ko se je šlo za potrditev župana Hribarja. Zastopniki S, L. S. so se zavzeli na merodajnih mestih, da mora biti Ivan Hribar potrjen. Res nam njegova oseba ni simpatična, a mi smo bili tisti, ki smo zahtevali njegovo potrditev, ker smo stali na stališču: Ako hoče Ljubljana Hribarja imeti, naj ga ima. Vse nasprotne trditve so gola laž. Ako pa S. L. S. ni prodrla s svojimi tozadevnimi zahtevami, je zopet krivda nasprotne stranke, ki je priredila razne stvari, zaradi katerih vlada absolutno ni hotela ničesar več slišati o Hribarju. Toda medtem, ko smo se mi pogajali za mestno avtonomijo, niso gospodje na magistratu ničesar storili zanjo Ln so se za hrbtom pogajali za naslednika Hribarju. Sicer pa bi se, ako bi
jim kaj bilo za avtonomijo, lahko obrnili do S. L. S., ki je jasno in odkrito nastopala,
Očitajo nam tudi podržavljenje policije. Menim pa, da menda ni človeka v Ljubljani, ki bi tega ne bil vesel. Policija ima namen, čuvati življenje in imetje posameznikov. In čim boljša je, tem lažje vrši to svojo dolžnost. Poleg tega si pa prihrani Ljubljana s podržavljenjem policije znatno vsoto vsako leto. Sedaj plačuje Ljubljana za policijo 130.000 K in bi ta vsota v doglednem času narastla gotovo na 200.000 kron, a po podržavljenju bo plačevala Ljubljana le 80.000 K na leto, tudi ako se čez leta stroški za policijo pomnože v poljubni meri. To je velikanski dobiček, pri tem pa bo še policija boljša, ker se bodo v policijski rajon pritegnili tudi okoličan-ski kraji.
Sicer pa moramo gledati na to, da bodo ti okoličanski kraji priklopljeni v najbližjem času Ljubljani, kot n. pr. v prvi vrsti Spodnja Šiška, ki je itak ljubljansko predmestje. Mi moramo gledati, da se bo Ljubljana širila in tudi to bo izvedla Slovenska Ljudska Stranka .
Medtem pa, ko bi morali naši nasprotniki biti hvaležni, da dela večina za korist Ljubljane, pa naletimo pri njih na odpor. Zato je edino prav, da pridejo v deželni zbor ljudje, ki imajo res srce in razum za ljubljanske koristi. Naš kandidat Ivan Kregar je mož, ki sc že 20 let v javnem življenju zavzema za koristi obrtništva. Nima nobena druga stranka moža, ki bi se tako zanimal za obrtne interese, kot on. Zasluži pa še posebej naše popolno zaupanje in zadoščenje, ako pomislimo, kako so njega in njegovo gospo vlačili pred porotnike. Drugi naš kandidat je dr. Lovro Pogačnik, ki je sicer mlad mož, kar pa je slabost, ki postaja vsak dan boljša. (Veselost.) A to vem, da pozna potrebe dežele, mesta in okolice. H koncu ne morem reči drugo, kot ponavljati, naj bi zmagala pri teh volitvah enkrat pamet, da p r i-de Ljubljana do primernega zastopstva v deželnem zboru.
Očitalo se nam je sicer tudi, da je deželni zbor razveljavil dva ljubljanska mandata nepostavno. To ni res. Mi smo morali to storiti, ker smo se morali ravnati po zakonu. To, kar je po celi deželi v veljavi, niso hoteli priznati za mesto Ljubljano! Najboljši dokaz, da smo imeli mi prav, je tudi, da je sedaj ljubljanski magistrat vpisal v deželnozborski volivni imenik vse one, ki plačujejo v Ljubljani davek. To je tudi prav, to jc postavno.
Mi se popolnoma zavedamo, da je Ljubljana središče in srce Slovenije, ne bomo pa strankarskih koristi delali našim političnim nasprotnikom.
S parolo: Za splošno korist! pojdimo v torek volit naša kandidata Ivana Kregarja in dr. Lovra Pogačnika. (Dolgotrajno, živahno odobravanje,)
Nato je govoril deželnozborski kandidat
dr. Lovro Pogačnik
med drugim sledeče: Prevzel sem kandidaturo, ne da bi sc potegoval zanjo, vsled soglasnega sklepa zaupnikov in ker smatram za svojo dolžnost, da kot zvest pristaš S. L. S. grem za njena načela vedno v boj, kadar je treba. Tudi kot uradniški kandidat izjavljam, da je moj program vaš program, velecenjeni zborovalci, to je program S. L. S., čegar namen je dvigniti politično, gospodarsko in kulturno slovenski narod!
Poglejmo le, kakšen političen ugled je imelo slovensko ljudstvo, ko so nosili v
naši domovin! veliki zvonec liberalci. Tujci so nas nazivali narod pastirjev. Danes pa pomeni slovenska delegacija v parlamentu toliko, da se brez nje nc more ničesar važnega skleniti in danes proglašajo tuji politiki in učenjaki slovenski narod kot najbolj razborito ljudstvo.
Liberalci so imeli do zadnjega časa politično moč v deželi in kdor jc študiral, kako so povsod stremeli narodi po čim večji avtonomiji in kako so malo storili liberalci za deželno avtonomijo, vidi, da se je šele sedaj, ko je prišla S. L. S. na površje, uveljavila ljudska avtonomija v deželi. En naš deželni odbornik ima danes en dan več sprejemov v deželnem dvorcu, kot jih jc imel preje liberalec celo leto.
Odkar je postala S. L. S. vodilna v deželi, sc pospešuje gospodarski napredek slovenskega ljudstva. Pripravljajo se predpogoji dobre trgovine, obrti, poljedelstva — ljudskega blagostanja. Kolikega pomena jc zlasti moderni cestni zakon, proti kateremu so liberalci toliko vpili! Saj bo Ljubljana imela od cestnega zakona največ dobička, kajti po dobrih cestah bomo napeljali ljudi z dežele v ljubljanske trgovine, k ljubljanskim obrtnikom, dobili bomo poceni živila v Ljubljano, ki jih kmetje drugod pod ceno prodajajo.
In koliko se naredi sedaj v kulturnem oziru za izboljšavo planin, živinoreje in hlevov. Ena sama dobro napravljena gnoj-nična jama, za katero prispeva dežela malenkostnih 50 kron, je večjega kulturnega pomena, kot vsi štirje »lintverni« na mesarskem mostu.
Pa poglejmo tudi na naše šolstvo in videli bomo, da se je začelo dvigati tudi šele pod okriljem S. L. S. Danes zahteva naše ljudstvo vedno več šol. Nedavno je naša stranka v enem tednu dovolila več novih šol kot so jih prej liberalci v dveh ali treh letih.
Kaj pa so sploh storili liberalni prvaki za kulturo? V kmetijski šoli na Grmu n. pr. niso vzgajali kmetov, ampak dacarjc in finančne stražnike, ki so sicer tudi častivreden stan, za katere pa kmetijska šola ni bila namenjena. Danes pa vro v kmetijsko šolo mladeniči iz vseh krajev in število umnih kmetovalcev raste.
Saj niti za obrtnike liberalni veljaki niso ničesar naredili. Ivan Kregar jih je kot predsednik obrtno-pospeševalnega zavoda že prvo leto prekosil.
Naša stranka ustvarja predpogoje, da bodo imeli vsi produktivni stanovi boljšega kruha, vsled česar bo politično zavedno in premožno ljudstvo samo varovalo svojo zemljo in meje.
Čudno se mi zdi, da uradništvo ni večinoma izpregledalo, kako ga liberalci vlečejo. Kadar je liberalni govornik pridi-goval kmetom, je udrihal po uradnikih, pred temi pa je zabavljal proti kmetom. Kako menijo naši vodilni liberalci o uradnikih, priča brošura, ki so jo tiskali za časa zadnjih državnozborskih volitev v »Narodni tiskarni«. V tej brošuri beremo na uradništvo besede, kakor: »zakonito upravičeni lenuharji«, ki nimajo nikakršnega produktivnega dela, ki luksuriozno žive in ki puste, da drugi zanje delajo.
' To je ton, s kakršnim S. L. S. še ni govorila proti uradništvu. Pa čujmo, kaj piše o časovnem avanzmaju uradnikov:
»Vsak dan čitamo o velikih zborovanjih uradnikov, ki zahtevajo časovni avanzma, službeno pragmatiko itd. Deloma priznam opravičenost teh zahtev, vendar ima pa to gibanje eno veliko napako, da se vse premalo ozirajo na davkoplače-
sc dolgo nemirno presedal na klopi, kakor da bi hotel s tem utolažiti žalost ob spominu na minule dogodke. Semen ga ni motil. Za oknom je pa pela burja svojo divjo pesem in tuleč ječala.
Kaj se je potem z menoj zgodilo,« — je izpregovoril starček, — »ne pomnim dobro. Ko sem uvidel, da sem ubil sina, sem zdivjal nad svojo snaho. In tako jezo sem občutil v tistem trenotku v svojem srcu do nje, da sem razbil okvir pri oknu, skočil v izbo in zgrabil za sekiro . . . Kača! . . . sem vpil, — svojega rodnega sina sem radi tebe ubil, radi tvoje hudobije me je kaznoval Bog! — Aksinja se je vrgla po tleh, saj tedaj se ji je šlo za življenje. Oho-ho! Živega mesta nisem pustil na nji. Sekal sem, sekal. .. Oči so se mi zalile s krvjo, ničesar nisem videl, — kar vedno sem sekal! Pobesnel sem, osatanel! Šele čez tri dni sem se zavedel. In takrat mi je vstala v duši misel, da me je kaznoval Bog za moje hudodelstvo.«
Starček je umolknil.
Tudi Semen je molčal in se globoko zamislil.
Mikolavna jc žalostno zrla na starčka,
»Odgnali so me!« — jc začel iznova. »Marsikako pot sem prekorakal, sam ne vem kako,.. Mučil sem se, v duši mi je vrtalo s svedrom. Od takrat je prešlo že petnajst let! Vesti od doma nisem imel ni-kakih — nimam tam nikogar in ničesa. Vendar nekaj me žene v domovino. Domo-tožje sc me jc polotilo, da ne spim ponoči in mislim le o domovini. Hoče sc mi videti svoje selo, rodne gomile. Nad sinovo gomilo pomolim, 2a odpuščanje ga poprosim.
valce in na finančno moč države. Toda naj bo že to kakor hoče, te zahteve uradnikov niso tudi v interesu uradnikov samih. Kajti kakor hitro se ugodi tem zahtevam, mora finančni minister dobiti tudi potrebno pokritje s pomočjo novih davkov, Vsaki novi davek pa povzroča zopet zvišanje cen živil, potrebščin, stanovanj itd. Na ta način povzročena draginja absorbira večji del zvišanih dohodkov, za stanove pa, ki niso plačani od države ali iz javnih blagajn, je ta draginja neznosna, navadno tudi pogubna. Siromašnega delavca, privatnega uradnika, privatnega slugo, trgovskega pomočnika, revno vdovo z več nepreskrbljenimi otroci in druge enake sloje privede od države povzročena draginja do obupa.«
Tako pišejo liberalci, kadar jim to prija.
Na enem mestu pravi tudi la brošura, da je prvi in glavni vzrok, da silijo ljudje v državne službe, ta, ker hočejo živeti ob državnih »koritih«,
S takim tonom je govorila liberalna stranka uradništvu, ki ji je tlačanilo!
Pa poglejmo, kako so liberalci pošto-pali z uradništvom pri deželnem odboru, ko so imeli moč. Imeli so vpeljan sistem subvencij, nagrad, s čemur so uradništvo naravnost vodili do beračenja. Ko pa je prišla naša stranka na površje, je takoj uredila plače deželnim uradnikom, da so sedaj istovrstne z onimi državnih uradnikov. Iz službene pragmatike, menda še iz 70. leta, ki bi se zdela največjemu kve-drovcu nazadnjaška, je napravila naša stranka dosedaj najmodernejšo službeno pragmatiko, kakršne še nima država, tem manj pa mestni magistrat. S tem je pokazala naša stranka, da ni nasprotnica uradništvu.
Kar se tiče osebnih napadov od nasprotnikov na mojo osebo, ne bom mnogo odgovarjal. Glede izpitov pa je moja vest popolnoma čista. Imam jih vsaj toliko kot vsak kolega pri deželi in vladi, in še več! O magistratu molčim .O nasprotnem kandidatu Adolfu Ribnikarju pa pač vemo, da dosedaj javnosti ni znano, če ima izpit za tržno nadzorstvo. Izpit za deželnega poslanca pa je na vsak način ob svojem prvem nastopu v deželni zbornici dovršil z nezadostnim uspehom.
Tudi očitek, da sem deželni uradnik, ne drži. Saj je bilo že več deželnih uradnikov deželnih poslancev, Dežman in Voš-njak sta bila celo odbornika!
Končno pa še izjavim, da je za Ljub« ljano kot kulturno središče Slovenije že skrajni čas, da zavlada v političnem boju za blagor poštenega meščanstva drug ton, v kakoršnem pa so s svojimi surovimi napadi blagovolili nasprotniki počastiti tudi mojo osebo.
Na volišče torej, volivci, za harmonijo interesov vseh stanov ljubljanskega meščanstva!
Predsednik shoda gosp. dr, Vinko Gregorič zaključuje shod, rekoč, da po teh izvrstnih govorih ponavlja svoj klic na shodu zaupnikov: Volivci, storite svojo dolžnost!
BOJI NA BALKANU.
Položaj je silovito napet. Nič več se ne taji, da obstaja tajna pogodba Bulgarske, Srbije in Grške za slučaj vojske. Nevaren je pa položaj tudi zato, ker so razmere med Avstrijo in Ru-
Ubežal sem že nekoč, pa so me ujeli, me pretepli in podaljšali dobo ječe. Zopet sem ubežal, zopet so me ujeli. A življenje, kakor vidim, beži, staram se, a na osvoboditev ni misliti kmalu. Ne morem premagati domotožja. Spomladi so mi pomogli tovariši, da sem ubežal, klatil sem se po gozdovih. A zdaj? Moči ni več. Ne bom je več videl domače grude!«
Starček se je zopet popravil na klopi.
»Hvala ti, rodni brat, hvala!« — je zašepetal, — »pokrepčal sem se! Gospod te nagradi za to tvojo dobroto! Čez noč ostanem tu, a jutri me popelji k oblastvom. Ne da se več ničesar storiti — usoda!«
»Jutro je modrejše od večera!« — je rekel Semen in lezel izza mize. — »Le lezi, stari, na peč, ogrej si kosti, saj te bole?«
Mili, kako bi me tudi ne!«
»No, seveda. Kar lezi!«
Senja!« — jc boječe pripomnila žena.
»No?«
Mlckca bi dala dedku.«
»Daj!«
Semen jc začel postiljati na tleh blazino,
Mikolavna je hodila med tem brez šuma po izbi. Vzela je iz peči lonec mleka, nalila ga v čašo, pripravila kruha in postavila pred starčka. Potem jc sela njemu nasproti, nagnila sočutno glavo in rekla:
»Jej, dedek,«
»Poplačaj ti Gospod!« — je šepetal starec, loteč se mleka.
Starček je jedel in Mikolavna ga je opazovala,
»Čigavi ste, dedek Andrej?...» ie vprašala boječe.
III.
Med tem ko je za okni bučala in divjala burja in stresala izbo, so sedeli vsi trije v toplo zakurjeni izbi in mirno pili čaj. Starček je s tekom vsrkaval gorečo pijačo, ki je je bil že tako dolgo potreben, a ne deležen. Semen ga je opazoval izpod čela in pil, medtem ko jc Mikolavna oba-dva opazovala in požirala s čajem obenem tudi radovednost.
»Čudim se ti, stari,« — je rekel Semen po dolgem molčanju. — »Ti bi moral sedeti lepo doma za zapečkom, ker si star, pa sc klatiš, no ,.. — hodiš po gozdovih. Odkod si zbežal?«
Starček se je razburil.
»Golobček moj!
jc zahripel.
»Ti me jutri gotovo naznaniš oblastvu Jaz nisem popoten človek ... Begunec sem . . .«
»Slišal sem, da si begunec!« — je dejal Semen zamolklo — »odkod si zbežal?« »Iz ječe.«
. Mikolavna je nalahno zavpila. Semen jc poškilil nanjo in dejal še zamolkleje:
Ta-ako! , . , A zakaj si prišel tja?« Starčkova glava se je še silneje stres-nila. Tudi njegove roke so postale težke, tako da ni mogel držati skodelice, ampak jo jc postavil na mizo in spregovoril:
»Ne vprašuj, rodni. Strašen grešnik sem, velik grešnik. Ubijalec!«
Starček sc je zopet zamajal na klopi in zaplakal z brezsolznim jokom.
»Vsemogočni!« — je tožil, — »kako me mučiš za moj greh. Ljuti zveri mc nisi dal za hrano v temnem gozdu, 7. gladom, /. mrazom mc nisi uničil,'«
Začel je pripovedovati, ne da bi koga pogledal.
»Zapeljal me je greh, zmešal sovražnik človeškega rodu! Krepak mužik sem bil in ugajala mi je snaha. Tako mi je ugajala, da nisem ničesar videl, hodil sam zase in mislil le nanjo. Na videz jc bila kri z mlekom, in tudi lahke nravi.., Zapazila je moje grešno nagnenje do nje. Pogrezal sem se v greh bolj in bolj! Tedaj je opazil sin te spletke, postajal čemeren, začel zmerjati in hodil okoli kakor črn oblak! Tudi on jo je ljubil. In ni strpel! Nekoč, bilo je ponoči; je zaprl duri trdno z zapahom, prižgal piamcnico in zbudil ženo. »Pomoli,« je rekel, » k Bogu, Aksinja, prišla je tvoja smrtna ura.« A sam jc vzel izpod klopi sekiro. Aksinja je klicala: »Rešite me, tast, rešite! Mož me hoče ubiti!« Jaz sem spal na svislih. Zaslišal sem jo, pa si nisem mogel misliti, kaj bi bilo takega. Mislil sem, da so prišli razbojniki. Zgrabil sem ber-danko, skočil proti vratom . , . Zaprto! Pomajal sem vrata, toda vse krepko zaprto, Vrgel sem se k oknu na ulico. Od-pahnil sem okno, vidim — v izbi gori treska in daje zelo slabo svetlobo. Vidim, Aksinja leži na tleh, joče, a nad njo stoji sklonjen visok, temen mož; ravnokar je zamahnil s sekiro. Nisem videl ničesar okoli sebe, prislonil sem k rami berdanko. Nabasana je bila s svincem, bodisi za volka ali lisico! Pritisnil sem petelina.,. r-resk! Razbil sem steklo v tisočero koscev. Mož je vzmahnil z rokami, odvrgel sekiro in se zavalil na tla. Vse to jc bilo v enem trenotku.«
Starček je prenehal pripovedovati in
Uda do prihodnjega leta, ho družba vzela pouk redovnicam in namestila svetne moči. (Veliko pritrjevanje.) Družba baje ne dobi pravice javnosti, ako bi poučevale same redovnice. Svetne moči, učitelji, pa nočejo skupaj ž njimi poučevati. Pustil jc v Velikov-cu mesto učitelj, ki je bil tam nameščen, in urejuje raje »Ilustrovani Tednik«.
Zanimivo je bilo pri volitvi odbora, nadzorstva in razsodišča. Vse pričakuje z napetostjo, kaj bo. Radikalni študenti stikajo glave. Glasovnice se pišejo. Vstane pa g. župan dr. Tavčar in izvaja: »Ima se vršiti volitev. Mislim, da so Tržačani najmanj poklicani, da z volilnimi listki odločujejo volitev; voli naj se per acclamationem, da se tako pokaže sloga.« Zgodilo se je po dr. Tavčarjevi želji; izvolili so se vsi stari odborniki in nadzorniki, iz-vzemši dr. Rosine iz Maribora, ki je odstopil. Za dr. Tavčarjev predlog niso glasovali udeležniki z »Dnevom« v rokah ali žepu. Protiglasovanja pa ni bilo.
Pri slučajnostih vstane zastopnik »Slavije«, Hribar, pozdravljen od »Dne-vovcev« in se potegne za mladine. Stavi predlog, da glasom sinočnega sporazuma občni zbor sklene, ustanoviti mesto potovalnega učitelja za Štajersko, kakor je že bil. Sprejeto. Mladini so torej dosegli, da bo eden njih dobil dobro službo, ki je za družbo brez pomena, samo breme. 4000 K na leto! S temi stroški bi družba prav lahko vzdrževala dva razreda šole več.
G. Novak iz Idrije napade »Kmet-sko posojilnico« v Ljubljani, ki da ne žrtvuje nič za družbo, dasi ima družba pri nji naloženih do 300.000 K. Gospod Hudovernik pojasni, da na skupščimi ne more povedati, kako uspešno podpira »Kmetska posojilnica« družbo, namreč pri obrestnih ugodnostih, kar bo pa vsak, kdor se na »posojilništvo« razume, prav lahko razumel. (»Kmetska posojilnica« plačuje baje družbi, da ima vloženo tako visoko vlogo, večjo obrestno mero, kakor drugim vlagateljem.)
Pozabljivosti tudi ne smemo oteti krasno priznanje g. Senekoviča o pomenu slovenskega sokolstva. Izvajal je g. Senekovič: »Nemštvo se ne boji izobraževalne organizacije, ne boji se so-kolskega duha, pusti, da tudi v rdečih srajcah nastopajo, ona se jih ne boji, boji se samo naših šol.«
Gospodje udeležniki so se po zborovanju podali h kosilu. Tržaški dekliški svet je prav pridno agitiral za cvetlice in za popoldanske plese.
MORNARIŠKA POGODBA ITALIJE IN AVSTRO - OGRSKE.
V rimski reviji »Rivister nautica« priporoča di Palma, da je potrebno, da skleneta Avstro - Ogrska in Italija mornariško pogodbo, po kateri naj bi Italija in Avstro - Ogrska tako pomnožili svoji vojni brodovji, da bi obe državi bili kos francoski vojni mornarici v Sredozemskem morju. Razmerje laške nasproti avstrijski vojni mornarici naj bi znašalo 150 do 100.
BOJI NA OTOKU SAM.
Iz Smirne poročajo, da se je nepričakovano na otok Sam in sicer v Ma-
raton Campos izkrcalo 350 Krečanov, ki prodirajo proti Carlovassiju in Va-thypi. Turška posadka se je utrdila v Vatyju. Krečane je vodil Sufuli, ki so je združil s Samčani. Poroča se, da se je vnel na cesti proti Vahyju boj s turškimi vojaki. Izid še ni znan. Francoska vlada je odposlala na otok Sam iz Kaneje križarico »Bruix«,
LAHI ZASEDLI OAZO SAMSUR.
General Ragni poroča, da je 21. i. m. po 6urnem boju zasedel oazo Sam-i sur in griče Sidi Belhaj, ki so od oaze 3900 metrov oddaljeni. Sovražnik je bil prisiljen bežati in so ga Lahi več kilometrov daleč zasledovali. Lahi so izgubili v boju, ki je trajal do 6. ure zvečer, približno 200 mrtvih in ranjence^
VSTAJA V NICARAGU1.
I San Juana del Sur poročafoJ Vsta ) osvojili pristanišče San Jor-ge ol. ikaraguiškem jezeru, a so jih iz mes.a po peturnem boju zopet prepo* dili vladni vojaki.
Dnevne novice.
-j- Sankcionirana kranjska dežel« na postava. Cesar je 4. t. m. sankcioniral po kranjskem deželnem zboru skle* njeno postavo o izboljšanju pašnikov.
+ Volitev župana v Mostah. V soboto je novoizvoljeni občinski odbor v Mostah volil župana. Za župana je bil soglasno izvoljen g. Jožef O r a ž e n, za prvega svetovalca g. Ivan O r e h e k, za drugega svetovalca g. Alojzij Kocmur, za tretjega svetovalca g. K e -> b e r iz Šmartnega, za četrtega g. Julij Podobnik iz Vodmata, ostali svetovalci so gg.: Fr. K a r p e , Matija Lav-rič, Iv. Wosner, Presetnik iz Šmartnega. S to izvolitvijo je častno končan volilni boj v občini moste.
+ Zahteve poštnih uradnikov. Iz Prage nam brzojavljajo: Včeraj so tu zborovali češki in nemški poštni uradniki. Na shodu je bilo zastopano tudi dunajsko poštno uradništvo. Zborovalci so odposlali trgovinskemu ministru dr. Schusterju brzojavko, ki zahteva, da naj se nujno uveljavi službena pragmatika in avtomatično napredovanje v službi. Neznosna draginja goni poštno uradništvo v obup. Slabo napredovanje v plači povzroča, da je poštno uradništvo strašno zadolženo. — V soboto so pa zborovali uradniki poštne ambulan-ce. Zastopano je bilo uradništvo z Dunaja, Brna, Prage, Trutnova, Budjejevic in iz drugih krajev. Sklenili so resolucijo, ki zahteva, da naj se po zgledu Nemčije pomnoži ambulančno osobje, povišajo naj se popotne diete, uvede naj se zavarovanje za življenje med službo in da naj preskrbi na končnih postajah stanovanja država.
+ Shod Kmečke Zveze v Radečah pri Zidanem mostu. Včeraj se je vršil dobro obiskani občni zbor Kmečke zveze za radeški okraj. Poročal je o delu naših poslancev in o političnem položaju deželni odbornik dr. Lampe. Za načelnika je bil soglasno izvoljen g. Ravnikar. Na shodu je bil navzoč tudi radeški župan Jakob Rižnar. Na pred-log načelnika Ravnikarja je sprejel občni zbor Kmečke zveze resolucijo, ki najostreje obsoja od bivšega avstr. finančnega ministra Bilinskega in bivše« ga deželnega glavarja Šukljeta nameravani davek na vino in izreka zahvalo poslancem S. L. S., ki so tako odločno
sijo zelo hladne. O bojih na Balkanu se poroča:
Vstaja MaMsorov.
Pri Tiziju so se dne 19. t. m. boji obnovili. Turki so izgubili enega mrtvega in sedem ranjencev, Malisori 17 mrtvih in 21 ranjencev. Trije ranjenci so Črnogorci. Ponoči na 20. septembra so pa Črnogorci dve uri streljali na turško čuvajnico v Malkovcu, Iz Brane ps. poročajo, da nastopajo domačini skupno s srbskimi vstašklmi četami prod mohamedancem. Skader Malisori še vedno napadajo, a Turki so dozdaj mesto še obranili. Vsi mohamedanci v Skadru so oboroženi. Boje se, da prič-no mohamedanci klati kristjane, čc Malisori osvoje Skader.
Bulgarske priprave za vojsko.
»Preparec« zahteva, da naj • se ob vajah pri Sumli zbrani vojaki ne razpuste, marveč še pomnože z nekaterimi divizijami.
SKapšHa Družne sv. Cirile in Metodo.
Trst, 22. sept. 1912.
Letošnje zborovanje se je imelo vršiti v znamenju boja med »mladimi« in »starimi«, pa no samo temi, tudi med Tržačani. Današnja skupščina jo pokazala, da ima ta skriti boj svoj izvor samo v nevoščljivosti. Mladi bi radi dobili blagajništvo in predsedništvo, da bi si ustanovili lepe karijere. Razni radikalni visokošolci pa bi radi imeli za vsak sodni okraj enega potovalnega učitelja, s plačo in dohodki kakor jih ima njihov vzornik Ribnikar. V boju za karijerami, za izkoriščanjem narodnega premoženja, gre vse »požr-tovalno delovanje« liberalne mladine, ki je zanesla leta 1907 boj in razdor v družbo. Današnji občni zbor je to potrdil.
Da se pred javnostjo skrije ta razdor, so imeli člani, ki imajo volilno pravico, že včeraj zaupen sestanek, na katerem so za enkrat, vsaj na zunaj, potlačili razpor. Na skupščini sc je pokazalo, da nezadovoljni ogenj še tlL
Ob četrt na 12. uri dopoldne otvori predsednik Senekovič skupščino. Polagoma se zasedejo sedeži (200). Končno je bilo zbranih 500 oseb, veičinoma izborovalcev iz drugih krajev. Domačinov je bilo zelo malo, komaj petina, niti vsa inteligenca. Gosp. Senekoviču se je poznalo, da so opozicionalci zelo vplivali nanj. Značilno je, da je popolnoma prezrl zastopnika banke »Slavije«, Hribarja, pač pa pokadil dr. Tavčarju. In On, ki je bil vajen, da se je le Njemu kadilo v prvi vrsti, je moral sedeti s sklonjeno glavo med zborovalci, dočim je gospod Johan Tavčar sedel na odru. V imenu tržaških Slovencev je pozdravil skupščino dr. Abram.
Iz govora g. Senekoviča povzamemo sledeča priznanja, ki potrjujejo naš članek en napredovanju tržaških Slovencev. G. Senekovič je povedal, da družba največ deluje v Trstu, kjer se ji ne stavijo take ovire kot na štajerskem in je država prevzela 15 učnih moči. Težak pa je boj na Koroškem in Štajerskem, kjer delajo nemški nacio-
nalci povsod zapreke. S temi mora bojevati trudapolen boj.
Za predsednikom poda svoje poročilo tajnik. Družba ima 265 podružnic z okroglo 11.000 člani. Tajnik napade — in to z glasnim govorom — večino kranjskega deželnega zbora in odbora, ki ga dolži, da nič ne stori proti potuj-čevanju potom »Schulvercina«, in da se bo samo v enem kraju ponemčilo okrog 150 otrok, ker se večina deželnega odbora ne zaveda narodne dolžnosti, ker noče dati družbi podpore. Poročevalec je pokazal, da je imel glavmi namen napasti naš deželni odbor.
Za tajnikom nastopi blagajnik gospod Hudovernik. Sklicujc se na tiskano poročilo.
Blagajnik je okrcal mladine. Pravi, da družba ne potrebuje lepih, navdušenih besed, ampak dejanj, cvenka potrebuje. Mladini se seveda na cvenk razumejo samo tedaj, kadar je treba vzeti, za dati nimajo pojma. G. Hudovernik pove, da so dohodki družbe v letu 1911 padli proti onim v letu 1910 za nad 45.000 kron! Od mladinskih širokoustnosti nima torej družba prav nič! Dohodki so povsod nazadovali: pri nabiralnikih, kolekih, razglednicah itd. Premalo navdušenja je, konštatira gosp. notar. Kaže na Roseggerjev fond, in opozarja tudi na laška bojna društva, ki so pri Sv. Jakobu otvorila »creazione« (bučen smeh pri italijanščine veščih domačinih), kjer bodo našo mladino potuj-čevali.
Deficita je bilo v preteklem poslovnem letu 84.027 K 22 v, ki se je pokril iz društvenega premoženja.
Član nadzorstva dr. Lavš pove, da je nadzorstvo našlo vse v redu in predlaga vodstvu absolutorij.
Vstane pa g. Senekovič in izvaja:
Po domovini se je raznesla vest (liberalni opozicionalci so ž njo agitirali proti odboru), da dobivam jaz kot predsednik dobro plačo, ki se giblje od 2000 do 4000 K; tudi blagajnik da dobiva okrog 200 K na mesec. On ne govori rad o svoji osebi, ampak ker mora braniti svojo čast, je prisiljen te laži spraviti na glavno skupščino, ki naj o tem razsoja. Pripravljen je odstopiti. Zahteva od nadzorstva, naj se o tem izrazi. Dr. Lavš predlaga, da naj se o teh famoznostih niti ne razpravlja. Sprejeto.
Izpoved g. predsednika je pokazala sredstva, s katerimi se liberalci borijo, v najostudnejši luči. Kljub temu pa bodo listi, ki so pod vodstvom oseb, ki poznajo surovost in zahrbtnost mladih liberalcev, še dalje zabavljali proti naši stranki, da noče složno sodelovati Sami niso varni pred obrekljivostjo tistih razdiračev, ki so jim zrasle bodice pod njih lastno patronanco, kljub temu pa so tako nedosledni, da podtikajo somišljenikom S. L. S., da niso za složno delovanje.
Pri proračunu pove zopet gospod notar Hudovernik, da kaže velik primanjkljaj. Urednik »Edinosti«, Ekar, želi pojasnila radi velikovške šole. — Predsednik Senekovič pove, da se pogajajo s koroškim šolskim društvom, ki pa aioče plačevati družbi nobene najemnine za poslopje, ampak hoče imeti vse zastonj. Ako se šolsko društvo ne
Semen je zagrabil sneg z lopato in ga s tako silo vrgel vstran, da se je sneg še v zraku prevračal v srebrn prah.
»Žena, glej... da .. ni — ni!... Ni-komu... Ni z jedno besedo... Sama si slišala — begunec je, da, še celo iz ječe ... Pridejo. Ga vjamejo... A ti vidiš, starček je in revež je!«
Semen se je polotil z lopato odmetavanja snega, da se je kar kadilo. Bil je nekako zadovoljen, kakor vsak, ki mu je delo zabava. Iz hleva so se slišali značilni glasovi »molžnje«. Curek mleka je bil ob dno golide. Včasih je krava zamukala. Petelin se je prešerno razkoračil na strehi in se drl na vse grlo, kakor da bi domače pozdravljal. Svinje so nestrpno krulile in iskale izhoda iz svinjaka.
Nato se je kretal Semen krog konj, ki jim je polagal krme. S hleva se je valila množina sena s šumom in šelestom. Z živahnim razgetanjem so vtaknila žrebeta in konji gobce v seno. Ovca jc skočila prav na sredo senenega kupa in zadovoljno za-meketala. Toda Semen jo je splašil z gnojnimi vilami, da je živalica odbežala. Ko jc naložil v jasli in jarme sena, je očistil korito in nalil sveže vode. Prišli so konji, ovce in krave. Vsi so pomakali svoje gobce previdno v vodo, se napili, in ko so odhajali k senu, so zadovoljno prežvekovali.
Ko je zadovoljil vse, je šel v izbo.
V peči so drva veselo prasketala in žarki plamen je metal trepetajoče, rdečkaste odsvite na izbine stene, po katerih so Ivigale urne mušice in muhe. Po klopeh in mizi so stala v neredu razna korita, korci in druge gospodinjske posode, toda
Mikolavne ni bilo notri. Ko se je ozrl na peč, je videl, da se giblje tam nekaj črnega, razdrapanega.
»To 6i ti, Andrej?* — je vprašal Semen.
»Da, jaz, rodni!« — je odgovoril starček s peči s hripavim glasom.
»Vstajaš?«
»Vstajam ... tako ... saj je že čas?«
»Toda, kaj pa delaš?«
»Cunje si oblačim ...«
S temi besedami je zlezel starček i peči in se pojavil pred Semenom v včerajšnjih cunjah.
»Cunje oblačim ...« je mrmral, »čai je, golobček ... Torej pelji me k oblastvom in naznani me! Nagradi te Gospod za tvojo dobroto in lepo postrežbo... Zmrznil bi včeraj... popolnoma bi me zamelo ...A umirati se mi še ne ljubi...«
Semen je zrl nanj izpod čela.
»Kaj hočeš?« — je rekel — »kaj se vtikaš v te zadeve?«
Starček je zrl nanj, ne da bi ga razumel.
»Preobleči sel« — je za vpil Semen in potegnil ž njega cape, da so zahreščale. —-»Na sum me hočeš spraviti, ka-li? Sleci to raztrganijo. Naj kdo zdajle pride in te vidi, — Semen, poreče, potepuhe skrivaš.«
»Saj sem se vendar, rodni, namenil U oblastvom,« je zamrmrai starec,
»Sleci!« — je zavpil Semen.
Starec si je urno pomagal na peč ifl se iznova pričel preoblačiti. Semen pa je vzel stare cunje, odurl klet pod podom in jih zagnal noter.
»Lavričevih sem,« •— je zadovoljil starček njeno radovednost: »Vladimirska gubernija, iz sela Lisuha..
»Zemljaki!« — je vzdihnila Mikolavna, u »mi smo tudi iz onih krajev semkaj grispeli.«
sRasejskih?«
»Izpod Muroma.«
Mikolavna je zopet vzdihnila.
»Slabo življenje je tu, dedek... z eno besedo: sibirska dežela! Tako se mi je že ta tožilo po domu. Kakor lastavica bi Trietela domov, na rodno zemljo!...«
»Žena!« — je dejal jezno Semen in jo prekinil v govorjenju, — »lezi! Daj mir staremu človeku!«
Mikolavna je prenehala. Ko je raz-
S ros tri a po peči ovčino, je vrgla ovčji pžuh, da bi pokrila in rekla starčku:
»Lezi, dedek!«
Starec je zlezel na peč in nI skoro Verfel svoji sreči. Tudi Mikolavna jc legla. iTedaj je ugasnil Semen svetilko in sam legel spat. Toda njemu se ni spalo. Nekaj časa je ležal, potem pa se je dvignil brez šuma in se trudil stopati tako, da bi ne škripalo po tleh. Šel je k onemu voglu, kjer je viselo orožje. V temi ga je previdno zatipal, snel pištolo in jo pripravU, potem pa se je ravno tako previdno vrnil nazaj V postelj, kjer je položil pištolo ob sebi pod kožuh.	0
Ali spati ni mogeT.
Vsak zvok ga je oplašil in pazljivo je ogledoval temno izbo. V izbi je bilo vse tiho, slišalo se je samo dihanje spečih ljudi. Od časa do časa jc zaječal starček m iilidic>urja tulila in sc kr.ft-
hotala, butajoč sneg v stene in okna . . . Kakor bi žalovala jezno radi žalitve in z jeznim, besnim ječanjem grozila.
IV.
K jutru je burja potihnila.
Semen je vstal zarano in šel krmit živino. Dvorišče so pregrajali snežni zameti. Hleve je zametšdo s snegom visoko do streh. Veter je ponehal, toda snežec je še polagoma padal. Nebo je bilo sivo, a od vzhoda se je že jasnilo.
Semen je vzel lopato in začel odkida-vati sneg. Delal je z energijo. Snežene kepe so letele na vse strani in se razsipale kakor moka. Zdanilo se je že. Semenu je postalo vroče. Snel si je kožuh, ostal je samo v rdeči srajci in se še marljivejše lotil čistenja. Skoro so bile gotove stezice in hodniki, da se je šlo lahko k hlevom.
Odprle so se duri, na prag je stopila Mikolavna z golido. Ko so jo začule svinje v hlevu, so zakrulile, in nekje so zagagale gosi.
Semen je vtaknil lopato v sneg,
»No, tudi sneg je dal Bog!...« je iz-ptegovoril in si otiral potno čelo.
»Da, poslal ga je Gospod!« — mu je odgovorila Mikolavna, ko je šla v hlev.
Semen je pljunil v dlani in zopet prijel za lopato, joda pomislil je in rekel:
»Žena!...«
»No?...«
Semen je mignil proti izbi.
»Ali spi?«
Mikolavna je pritrjujoče pokim&Ia Z glavo.
Scmeu ]c zofict pJjunU v raka.
obresti. Kako skrbi naša zadružna organizacija za povzdigo obrtnika in industrije, kaže lepo žebljarska zadruga v Kropi, ki je na svojem občnem zboru izkazala v preteklem letu dva milijona prometa, 300.000 kron premoženja in je svojim uslužbencem dala nad 200.000 kron zaslužka. Zadrugi ni treba iskati pri bankah denarja po 8 odstotkov, ampak ga dobi po 5 ils odstotka. T&ko je pravo delo za narod!
-(- Orel se je utanovil v Pragi.
+ Kako se to vjema? Te dni so se liberalni listi širokoustili, da edinole »naprednjaki« narodno »delajo« in se za narod »žrtvujejo«. Vse delo liberalcev obstoja v »žrtvah za narod«. Naprednjaki noč in dan ne mislijo in ne delajo drugega kakor da »pomagajo narodu«. Včeraj pa se je vršila 27. redna skupščina Ciril - Metodove družbe, o kateri liberalci pišejo, da se je, odkar so jo v Bohinjski Bistrici »reformirali«, neznansko dvignila. Kljub temu je stala letošnja skupščina v znamenju neprestanega padanja dohodkov. In vendar je podedovala milijone! Prvomestnik Andrej Senekovič je dejal, da je »v narodni javnosti požrtvovalnost za dražbo nazadovala« m vendar pišejo liberalni listi, kako liberalci intenzivno samo za narod delujejo! Tajnik dr. Šlebinger je konstati-ral »konstantno nazadovanj dohodkov, tako da je bilo vodstvo primorano varčevati na vseh koncih do skrajnosti in opustilo celo potovalnega tičitelja za Štajersko«. Blagajniško poročilo izkazuje deficit, in sicer tudi relativ-n o rastoči, tako da »Dan« vzklika, da se bo treba »k tem številkam povrniti, da bodo resno govorile slovenski javnosti ob 12. uri naše narodne bodočnosti«. Proračun izkazuje 334.850 K stroškov in 140.000 K dohodkov, tedaj 194.850 K primanjkljaja, ki se bo pokril deloma iz glavnice, oziroma zapuščinskih skladov, deloma pa iz najetih posojil. Omeniti je treba, da izkazuje bilanca letos za 45.891 K 74 h manj kakor lansko leto. »Narod« pripominja k temu: »Zastaviti bo tedaj, kakor kažejo te številke, treba vse sile, da se odpro družbi zopet izdatni viri in s podvojeno žilavostjo bo treba složno delati za prospeh naše prekoristne šolske družbe.« — Gospod blagajnik je na skupščini navzoče liberalce opomnil, da »nič ne pomenja narodno navdušenje brez cvenka«. — Tako se torej godi družbi, ki je podedovala milijone. Čisto izključeno je, da bi mi spričo tega kakšno škodoželjnost občutili, nasprotno, odkrito rečemo, da nas to boli. Če smo po krivdi narodnoradikalnih »bodočih voditeljev naroda« razcepljeni v dve narodnoobrambni organizaciji, bi bilo saj želeti, da obe napredujete v blagor skupnega naroda. Mi beležimo ta fakt le zato, da javnost uvidi, kakšna je v resnici tista požrtvovalnost, o kateri poje liberalno časopisje že par let, zlasti pa zadnje čase.
+ Liberalni narodni brambovci so skrajno užaljeni, ker smo do golega razkrinkali narodnjaško demagogijo, ki so jo te dni uganjali s svojo »na-rodnoobrambno razstavo«. Ta razstava je imela izključno strankarski namen. Že način, kako jo je liberalno časopisje skušalo izrabljati proti S. L. S., kaže, da nimamo opraviti z narodno ali znanstveno prireditvijo. Da so imeli narodnoradikalni dijaki z njo veliko
j truda, radi verjamemo, če pa rezultat odgovarja trudu, je čisto drugo vprašanje. »Dan« nas danes psuje s »fa-loti«, »šufti« in »lopovi«, ker smo to razstavo ocenili tako, kakor zasluži, I toda mladi gospodje naj nikar ne mislijo, da se jih S. L. S. le količkaj žc-nira. Faktum je, da so dijaki svoje karte v razstavi gledalcem razlagali s komentarji, naperjenimi proti S. L. S. Faktum je, da je to nevredno inteligentnih ljudi, ki pravijo, da narodno vprašanje »znanstveno« proučujejo. Faktum je, da so mnoge karte izdelek dijakov, ki nimajo ne vseh potrebnih predpogojev ne časa, da bi mogli sestaviti zanesljive tabele. Faktum je dalje, da na tej razstavi razun jezikovnega stanja na meji in karte o šolstvu, zdravstvu in izseljevanju ni bilo ničesar, kar bi pojasnjevalo vzroke in pogoje ljudskega napredovanja, ozir. nazadovanja. Faktum je, da slovenski narod, ki je bil izpočetka zelo maloštevilen, splošno napreduje. Faktum je, da, če ne napreduje povsod tako, kakor bi bilo želeti, je temu večji del krivo izseljevanje, tega pa so krive neugodne gospodarske razmere, teh pa večjidel liberalizem, ki je pustil ljudstvo propadati — liberalizem je tudi precej kriv, če vlada Slovencev ni upoštevala, kakor bi morala, ker se je liberalizem odvrnil od velikih jugoslovanskih narodnih ciljev, nas oslabil s protiver-skim bojem in Slovence razcepil, tako da se nobeden ni nanje oziral. Faktum jc, da delnega nazadovanja Slovencev na jezikovni meji ni kriva »S. L. S.«, ki je ordi komaj par let na krmilu, marveč druge razmere, brezdvoma pa tudi vpliv liberalizma, ki je pred časom imel javno besedo tudi na jezikovni meji. Faktum je, da imamo Slovenci glavni pogoj za napredek, telesno in moralno zdravje, česar niti liberalizem ni mogel našemu ljudstvu vzeti. Faktum je, da javkanje, da propadamo, ni samo neresnično, ampak skrajno škodljivo, ker jemlje mladini veselje do narodnega dela. Koliko je liberalnih inteligentov, ki že danes pravijo: »Če je pa tako, naj vse skupaj vrag vzame!« Faktum je, da narodnoradikalni dijaki izkušajo boj za narodni obstanek in napredek izrabljati v strankarske namene in hočejo zdaj z narodinimi jeremiadami javnost nahuj-skati proti S. L. S. Faktum je končno, da se stem, da se hujska proti stranki, ki ji pripada ogromna večina slovenskega ljudstva, ne koristi splošnemu delu za narod. To delo je nasprotno skrajno nenarodno. S. L. S. pa se seveda na to malenkostno gonjo teh mladih ljudi ne bo niti najmanj ozirala, marveč bo delala dosledno naprej za gospodarsko okrepljenje in politično združitev slovenskega in hrvatskega naroda, s čimer bo naš obstanek in napredek zasiguran. Mladi gospodje pa naj zabavljajo, če res nič drugega ne znajo.
+ Ciril in Metodova dražba in kranjski deželni odbor. Pretekli petek zvečer so imeli ljubljanski liberalci v Mestnem domu svoj shod, na katerem so zabavljali čez S. L. S. Dozdaj smo mislili, da ima samo uredništvo »Slov. Naroda« take zabavljače, a ta shod nas je prepričal, da govore od profesorja Reisnerja pa do zadnjega liberalnega
nastopili proti tej kv&rnT in za naše vinogradnike pogubni nakani. Potem se je vršil podroben razgovor, pri katerem je dal navzoči dež. odbornik pojasnila radi poprave občinskih potov, zgradbe hlevov in vodne preskrbe.
-f Zlati orehi za liberalno mladino. »Naša Sloga« in po nji »Edinost« pišeta na naslov nekega liberalnega visoko-šolca sledečo: -- »Verujte, da čitamo tudi mi marljivo skoro vse, kar se od strani Vaših tovarišev piše in pripoveduje po raznih novinah. Ali naša pamet obstoja pred onimi nebuloznimi, filozofskimi programi »radikalno - napredne«, »mlado-hrvatske omladine«, »srbsko - hrvatsko nacionalistične omladine«, in kakor se že ta omladina deli in cepi. Njihovo glavno glasilo jih deli v tri glavne struje, a koliko jih utegne biti sporednih? A potem ni čudo, da je toliko razjašnjevanja, izjaš-njevanja, nacionalističnih izjašnjenj o mali formirani organizaciji, o veliki reformirani masi istomišljenikov itd. itd. Žalostno je, da mladina trati svoj dragoceni čas z ustvarjanjem fantazij in programov, ki jih — nikoli ne izvede. Saj na tem smo mi bogateji, nego kateri drugi narod na svetu. Pa kaj imamo odtodi? Banovina uči. Več dela, manje programov, več neodvisnosti in značajev, nego jih imamo tam, pa ne bi bilo prišlo ne do veleizdajniškega. ne do Jukičevega procesa in madjar-ski eksponenti bi bili tam nemogoči. Poglejte svoje italijanske tovariše v Rigi. Ne razpravljajo in se tudi ne prepirajo o političnih programih; oni prepuščajo to svojim poslancem in pred-staviteljem naroda. Oni se posvetujejo in razpravljajo trezno in resno o vprašanjih, ki se tičejo njih kakor dijakov, a pri tem ne zanemarjajo svoje glavne naloge: knjige, knjige in knjige! Več dela in manje programov, več neodvisnosti in značajev: pa bi bile tudi na Slovenskem razmere drugačne, nego so na žalost in v narodovo nesrečo!« — Zlati nauki za domišljave in konfuzne glave liberalne mladine.
+ Cegava bo Sava? C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani je v vodoprav-nem konfliktu med konkurenčnima projektoma papirnice Leykam-Josefs^-thal in deželnega odbora kranjskega za elektrarno pri Medvodah prisodilo projektu dežele pretežno narodno-go-gospodarsko važnost. Proti tej razsodbi se je družba Leykam-Josefsthal pritožila na deželno vlado, ki je rekurz odbila in potrdila razsodbo okrajnega glavarstva. Kakor znano, bi dala naprava pri Medvodah okroglo 5000 konjskih sil.
-f- Na liberalnem volivnem shodu se nam je očitalo, da izrabljamo polome liberalnih posojilnic in podjetij, pri katerih so izvestni ljudje tako vzorno gospodarili, da bo dežela na tem še 10 let trpela. Mi take polome najbolj obžalujemo, pokazati pa moramo ljudem, kdo jih je zakrivil, da ni bilo zadružništvo kot tako vzrok, ampak tisti ljudje, ki so jih imeli v rokah! Gotovi liberalci pa bi menda radi, da bi ljudstvo prišlo nazaj v roke različnim liberalnim oderuhom ali pa liberalnim bankam.
Kako je skrbeti za obrtnika. Liberalni prvaki so mnenja, naj se obrtniki navežejo na njihove banke, pri katerih mora obrtnik plačevati osemodstotne
Mikolavna je prišla od nekod vsa •pehana in rdeča. Kakor bi mignil je pospravila prej v neredu stoječe posode, korce, lonce in polovnjake. Kmalu je zadišalo po sobi po dobrih jedeh. V tem času pa je že začelo prekipevati v samovaru, ki je pel svojo šumno pesem.
Ko sta se umila in pomolila pri hišnem oltarčku, kjer so visele ikone *) v bleste-čih okvirih, sta moža sela za mizo, Mikolavna pa je, vsa rdeča, postavila na mizo samovar, čaše, maslo, skledo blincev in iu gostila:
»Pokusi, Andrejče, pokusi, dedek. Nagladoval si se, le žuri se.«
Zopet je vršelo maslo v ponvi...
»Le s korajžo, dedek,« — je bodrila Mikolavna.
Semen pa je nalival gostu čaja v veliko čašo, nc da bi pozabil pri tem sam nase.
Lica obojih so bila skoro vsa maslena.
Potila sta se oba in si otirala z rokavi premočenih srajc potne kaplje in prehajala od čaja k blincem in od blincev do
čaja.
»Nalij mleka drugu!« — je govoril Semen in deval sam starčku v čašo lepo rumeno smetano.
Blagodušno je vzel s krožnika čaj in izpraševal:
»Torej na Murom, — praviš, — te vodi pot, Andrej?«
»Na Murom, rodni, na Murom ...«
Semen se je razgovarial o dalini domovini.
*1 Podobe svetnikov.
»Zdaj je pri nas v Sibiriji lepo,« — je govoril Semen, — »i zemlje, i lesa je mnogo... vsega v izobilju. Živimo, hvala Bogu, lepo. Samo včasih vleče človeka v staro domovino.«
»Vleče?«
»Vleče ...«
»Kakor lahkokrila lastavica bi zletela tja!« — je rekla Mikolavna.
Jed je bila gotova in na mizi se je kmalu pojavila pečena jajčnica in krompir v maslu.
»Jej, jej, dedek!« — je bodrila Mikolavna, — »najej se. Saj si se menda nagladoval. Mi, hvala Bogu, ne trpimo pomanjkanja.«
Slednjič sta se moža najedla. Potna in maslena sta zlezla izza mize. Starec se je najedel, pomolil in se njima klanjal, zahvaljujoč se za gostoljubnost. Potem se je vstopil pred vrata in se prestopal z noge na nogo.
»Torej, kako bo, Semen Jakovljevič?« jc rekel odločno.
»Kaj?« — je vprašal Semen
»K oblastvu me bodeš ...«
Semen se je pogladil po zajtilku in se dobrodušno nasmejal, na kar se mu je takoj od peči sem z veselim nasmehom odzvala Mikolavna.
»K oblastvu?« — je rekel Semen in
E omislil, — »toda čemu naj te naznanjam? i mogoče — ni časa ... in do tja je daleč. Veš kai ti pravim, starček božji, zemljak ljubeznivi... ti si naš gost! Glej, žena ti je tu pripravila obleko, rokavice in tu je kapa , ,,»
Semen mu je zmetal na klop obleko, srajco, kapo. Razložil mu vse posebej in mu rekel:
»Sedaj stopaj z Bogom, kamor hočeš — naznani se oblastvom, če hočeš — potuj v domovino. Tvoja prosta volja.«
Starec se je vrgel Semenu k nogam. Glava se mu je tresla, solze so mu tekle v potokih po licu in začel je govoriti nerazumljive besede ...
Črez uro je bil starec gotov za odhod.
V obleki, ki sta mu jo podarila dobra človeka, je zahvaljeval Boga. Na hrbtu je imel obešeno vrečo s še vročimi kolači.
»Samo to še, dedek, ko prideš do Mu-roma, kreni v Mikolsko selo, pokloni se roditeljskim gomilam,« — je govorila Mikolavna v slovo.
Ganilo jo je to in brisala si je solze iz oči. V veži mu je stisnila v roko denar, skrbno zavit v papirček.
»Svečo postavi v naši cerkvi,« — mu je šc zašepetala.
Jasen dan jc pošiljal zemlji svoj bledi zimski nasmehljaj. Povsod so pregrajali visoki zameti neprekopane ulice. Toda ccsto, ki se je vila v daljavi po poljani, so že razhodili.
Starec se je zgrbil in hitro korakal po ulici za okolico in njegov pogled, poln radosti, se je hvaležno in hrepeneče oziral k gozdovom, ki so se kazali na horicontu, za katerimi se je razprostirala na daleč njegova blagoslovljena domovina.
Mikolavna pa je stala za vrati, zrla za njim in solze so zalivale niene oči in njen pogled ...
agitatorja v Ljubljani isti jezik in "da imajo vsi isto pamet. Prof. Reisner se je na shodu iznebil teh-le duhtečih cvetk: »S. L. S.« odteza narod čilemu sokol-stvu, namesto meča in kopja mu daje v roko romarsko palico, vzgaja hinavce in dcnunciante, državni poslanec S. L. S. gre v ministrstvo, da poštenega narodnjaka očrni kot državi nevarnega človeka, da dobi službo popoltnoma nekvalificiran pristaš S. L. S. Mladino uči S. L. S. osigurati si kruh z licemer-stvom namesto s poštenim delom. Mladina se zastruplja s liinavščino, korupcijo, brezdelnostjo in narodno brezbrižnostjo.« Prosim, tako govore ljudje, ki bi morali že kot učitelji za take trditve tucli dokaze podati, pa ne s takimi zlobnimi obdolžitvami prihajati. Nič boljši ni bil dr. Vlad. Ravnihar, ki jo govoril o »brezštevilnih sinekurah v deželnem dvorcu in pripovedoval o »zlorabi deželnega denarja«. S. L. S. se pita torej s takimi nesramnimi psovkami! Še bolj nesramno pa je, da si upa kdo na skupščini Ciril in Metodove družbe očitati deželnemu odboru, zakaj da družbe ne podpira. Deželni odbor bi ne zaslužil več svojega imena in bi dal najslabše izpričevalo sam sebi, ko bi take napade še s svojim lastuirn denarjem in podporami plačeval! Na liberacih je, da razmere izpremene.
—	Učiteljske izpremembe. Iz Ča-dreža pri Št. Jerneju je premeščena k Sv. Križu pri Kostanjevici začasno učiteljica Karolina Kuchler; iz Št. Jurja pri Radečah v Čadreže je premeščena bivša suplentinja Ana Hirschmann. Učiteljski pripravnici Mariji Grdbier je dovoljena brezplačna praksa na Planini, Emiliji Črnigoj pa v Vipavi.
—	Na gimnaziji v Kranja znaša letos število rednih učencev 326, število zasebnic (hospitantinj) pa 24. Učiteljski zbor šteje 24 definitivnih učiteljev, 2 suplcnta in enega pomožnega učitelja. Če se otvorite še dve nameravani paralelki, se bodo morali nastaviti še trije suplenti.
—	Slana včeraj zjutraj na ljubljanskem polju je napravila veliko škode, zlasti pa na ajdi, ki je vsa posmojena.
—	Umri jc na Dunaju predstojnik urad. korespondenčnoga biroja dvorni svetnik vitez Fabrizzi.
štajerske novice.
š Za Slomškovo slavnost dne 26. septembra 1912! Prihodnji četrtek prosla-vimo po ukazu Ekscelence našega nad-pastirja na poseben način velikega škofa Slomšeka. Vsa duhovščina vsake deka-nije se snide k temu izrednemu slavlju. Po slovesnosti v cerkvi bi utegnila biti umestna slavnostna konferenca s sledečim sporedom: Spomini na Slomšeka. Vsak izmed čč. gg. duhovnikov poroča, kar vč o Slomšeka od že umrlih duhovnikov, iz domače kronike ali od ljudstva. Te spomine naj bi, če mogoče, prinesel s seboj že zapisane, da se ob priliki priobčijd. Razgovor o vsakoletni izdaji duhovniških drobtinic. Knjiga »Slomšek« bi obsegala spise ascetične, homiletične, katehetične in pedagoške vsebine, zlasti pa biografije za-služnih vzornih duhovnikov in bi priobče-vala spomine na Slomšeka. Slučajnosti (sadovi evharističnega kongresa, razširjanje našega časopisja itd.). — O vseh točkah se lahko vrši prost razgovor in se storijo potrebni sklepi.
š Za Celje in sploh za slovenski štajer je dan 26. septembra 1912 posebnega pomena! Saj je ta dan minulo uprav 60 let, da je izročil A. M. Slomšek cerkev sv. Jožefa čč. očetom lazaristom, ki jih je bil poklical na prijazni hribček tik Celja, da od ondot podpirajo duhovno pastirstvo v la-vantinski škofiji. »Za izredne potrebe v izredno težkih časih,« poudarja Slomšek v prekrasnem pozdravnem govoru, ki se še hrani. (Kosarjeva knjiga A. M. Slomšek, stran 221.)
š Poročila o Slomškovih slavno-stih. Od Sv. Križa pri Ljutomeru se poroča, da je tamošnja Slomšekova slavnost se zelo krasno obnesla. Otvoril se je ob ogromni udeležbi našega ljudstva tudi tamošnji novi »Društveni dom«. Govorila sta slavnostna govornika nadrevizor g. Pušenjak in č. g. Fr. Stu-hec. — Enako se poroča iz Ormoža, da je bila udeležba na tamošnji slavnosti izredno lepa. Govoril jc o Slomšcku ir taborih dr. Hohnjec iz Maribora.
š t Matevž Rajšp. V soboto 21. t. m zjutraj je v št. Jurju v Slovenskih gori cah po kratki bolezni umrl g. Matov: Rajšpo, bivši šentjurski nadučitelj Star je bil pokojnik 74 let. Rajšp je bi strogo katoliško narodnega prepriča uja, naročnik vseh naših katoliško na rodnih listov, zvest ud naših društev in navdušen pristaš Kmečke zveze. ^ znak njegovih zaslug so ga vse občin« šentjurske župnije imenovale za čast nega občana. Več let je stanoval v Ma riboru, kjer jo bil predstojnik III. reda Pogreb ranjcega se je vršil danes v St Jurju v Slovenskih uoricali.
š Zmaga. Pri občinskih volitvah v občini Grušovje v konjiškem okraju je v vseh treh razredih zmagala K. Z.
p Samoumor v zaporu. V mariborski jetnišnici se je obesil na deset let ječe obsojeni Anton Manut, ki je bil obsojen, ker je na Goriškem izvršil umor.
š Velik požar. Cirkovce pri Prager-Skem. V soboto, dne 21. t. m., je pogorelo v naši vasi 11 poslopij. Požar je divjal na obeh straneh ceste obenem in ako se ne bi veter zaobrnil in pomagal ognjegascem, bi pogorela vsa vas. Hudo so prizadeti zlasti manjši posestniki in najemniki. Tudi najmanjše darove za pogorelce hvaležno sprejema kaplanija.
š Osa povzročila smrt. Iz Cmureka: Kočar Karol Glaminger v Logatcu je pil pri dopoldanski južini sadjevec in pri tem požrl oso. Živalica ga je v grlu pičila. Možu je grlo tako oteklo, da se je zadušil.
STRAŠEN VIHAR NA KITAJSKEM.
50.000 oseb utonilo.
Neki list v Lyonu objavlja sledečo brzojavko apostolskega vikarja v Ček-janu, Reynauda, ki je 16. t. m. brzoja-vil:
Strašna katastrofa je obiskala južen del mojega vikarijata. Tajfun je porušil veliko mest in vasi.
Uničenih ]e 100.000 rodbin, vtonilo le 50.000 oseb.
Novice s Hrvaškega.
h Nevarno Je obol i v Zagrebu vodja Hrvaške Stranke Prava dr. Milan S t a r č c v i č.
h Niko Mihanovič, znani hrvaški milijonar in lastnik ladij, potuje sedaj s svojim sinom in bratom po Dalmaciji.
NAUČNI MINISTER ZICHY BODOČI MOŽ NA OGRSKEM?
V krogih ogrske opozicije se trdi, da postane minister Zichy naslednik sedanjega min. predsednika Lukacsa, ki bo sklenil mir z opozicijo in izvedel volilno preosnovo.
»SLOVENCEV« PODLISTEK.
Opozarjamo prijatelje »Slovenca«, da pričnemo jutri, v torek, s priob-čevanjem prekrasne povesti
»Roža svet a«, Angleški spisal H. R. H a g g a r d.
Agitirajte povsod za nove naročnike ali kupujte posamezne številke »Slovenca«!
Ljubljanske novice.
lj Barantanje za ljubljanski mandat. Današnja »Zarja« piše: »Dr. Tavčar se je na liberalnem volilnem shodu v petek zvečer pečal tudi z neokusnim Ribnikarjevim barantanjem za ljubljanski mandat, ampak v obliki, ki ne dela časti ljubljanskemu županu. Don-kišotsko se je bojeval s trditvami, ki jih nikoli nismo trdili, dočim se je izognil kočljivi točki, o kateri bi bil moral kot načelnik izvrševalnega odbora liberalne stranke izpregovoriti in o kateri so ljubljanski volilci opravičeno pričakovali pojasnila. Nikoli namreč nismo trdili da se je to barantanje z mandati godilo v eksekutivnem odboru narodno napredne stranke. Trdili emo le, da so se merodajne osebe v tem odboru, hotele iznebiti tržnega nadzornika Ribnikarja in da je bil k Ribni-karju poslan mešetar z nalogom, da ga pregovori k prostovoljnemu odstopu od kandidature. Ribnikar pa je bil le pod tem pogojem voljan odstopiti od deželnozborske kandidature, ako mu dr. Ravnihar prepusti državnozborski mandat. Ker so bili neokusni Ribnikar-jevi pogoji za eksekutivni odbor liberalne stranke nesprejemljivi, je Ribnikar ostal liberalni deželnozborski kandidat in temu dejstvu se imajo liberalni volilci ljubljanski zahvaliti, da smejo jutri izkazati Ribnikarju svoje zaupanje. To so dejstva, ki jih vzdržujemo v polnem obsegu in ki jih tudi g. Ribnikar, v kolikor se tičejo njegove osebe, lehko potrdi. Advokatorični trik S- dr. Tavčarja ki je jedro naših trditev obveslal in si jih prikrojil tako, da so niu bolje služila v obrambo in zagovor, niti najmanj ne spreminja dejanskega položaja in prav nič ne ublažuje žalitve, ki je zadela ljubljansko volilce od strani g. Ribnikarja. Ali morda ne ve desnica, kaj clela levica? Ali dr. Tavčar nc zna, kaj počne dr. Triller? Gospodje, malo več iskrenosti do volilecv bi bilo prav dobro v trenotku, ko beračite za njih zaupanje!« — Mi k tem besedam soc. demokraškega glasila samo pristavljamo: Slabo znamenje je za stranko, če se onega Človeka tako boji, da bi
morali celo vsi Inteligentni volilci plesati tako, kakor bi hotela njegova sa-moglavost. To kaže tako slabost stranke, da noben pameten volilcc ne more voliti njenega kandidata.
lj Originalen kandidat Je na vsak način Adolf Ribnikar. S prav malimi izjemami ga niti liberalci ne marajo, ker so v teku let njegove različne »vrline« natanko spoznali. Večina je mnenja, da jih g. Adolf Ribnikar le »zabava«. Seveda jc to za kandidata v mestu Ljubljani veliko premalo. In vendaN zahtevajo liberalni prvaki od ljubljanskih volilcev, naj Ribnikarju poverijo mandat. Kako mnogi liberalni volilci sami Ribnikarja vpoštevajo, kaže n. pr. tudi shod, ki ga je imel Ribnikar včeraj pri Mokarju na Rarju. Po svoji stari navadi je znašal vse mogoče in nemogoče stvari skupaj in je skrbel za zabavo navzočih volilcev in nevolilcev. Ko pa je začel praviti o živinoreji, so se začeli kmetje kar naglas smejati in nek znani liberalec je kandidatu rekel: »Tega pa še sami ne verjamete!« — Kmetje, kolikor jih še hodi na liberalne shode, iz Ribnikarja norce brijejo, gg. uradniki pa ga bodo volili?
lj »Von Laibach bis Belgrad« je ime brošuri, ki so jo svojčas izdali štajerski nemškutarji v Celju proti slovenski liberalni stranki. Adolf Ribnikar pa je v »Mestnem domu«, se razume, da brez vsakega dokaza, očital S. L. S., da jo je ona izdala. S. L. S. se ne peča s takimi traparijami. Kar se pa vsebine tiste knjižice tiče, citira skoro samo stvari, ki so stale dobesedno zapisane v »Slovenskem Narodu«, zlasti v njegovih »pismih iz B e l g r a d a.« Čemu torej tako razburjenje?
lj Zakaj je treba voliti Adolfa Ribnikarja? Zato, ker se gre za »gospodarstvo«. Tako pravijo liberalni agitatorji. Ljudem to »gospodarstvo« z Dolfe Ribnikarjem ne gresta v glavo, ker vedo, da Ribnikar še nikdar kaj pozitivnega ni ustvaril, da so mladini že mnogo podrli, pa pravijo, da se gre le za — Ribnikarjevo trmo.
lj Kako se plačuje pri liberalnih mogotcih strankarska zavednost, bi vedel največ povedati oni gostilničar, ki jc pri zadnji volitvi Ribnikarja volil, zanj agitiral mecl gostilničarji, kateremu se je pred volitvijo prišel Ribnikar ponižno dobrikat, takoj drugi dan po volitvi pa se mu je odpovedalo liberalno gostilno in mu napravilo precejšnjo škodo.
lj S koncesijo za novo kavarno hočejo na magistratu počakati do konca volitev, da preveč ne razburijo gostilničarjev in kavarnarjev. Po volitvah jo dovolijo.
lj Obrtno pospeševalni urad na delu za obrtništvo. Včeraj dopoldne ob 11. uri se je zaključil tečaj za napravo spodnje obleke in perila v prostorih »Slovenske trgovske šole« na Kongresnem trgu. Predsednik obrtno-pospeševalncga urada g. K r e g a r je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnike mestne občine g. dr. B e r c e t a, načelnika krojaške zadruge g. J e 1 o č -n i k a in predsednico Zadruge kroja-čic ter izvajal koliko dela je obrtno-pospeševalni urad za obrtništvo že storil in koliko dela da še čaka imenovani zavod, da na ta način pomaga pri strokovni izobrazbi našega obrtništva. Prosil je vse merodajne faktorje za vsestransko podporo. Poudarjal je, s kakšno vnemo sta vodile tečaj strokovni učiteljici gospa in gospodična A1 e -š o v e c in pohvalil tudi učenke, katere so z vso vnemo in pridnostjo tečaj obiskovale. V tečaju so res napravile krasne stvari, ki so razstavljene na razstavi, ki jo sedaj otvarja. Omenil je nato, da je zavod povabil k današnjemu zaključku in otvoritvi razstave, vi-sokogrodne gospe baronico S c h w a r z in grofico C h o r i n s k i j e v o ter gospoda referenta deželnega odbornika dr. Z a j c a, ki so pa vsi po svojih poslih zadržani. Zahvalil se je nadalje tvrdki Singer, ki je dala tečaju vse šivalne stroje na razpolago in sicer zastonj. Načelnik krojaške zadruge gosp. J e 1 o č n i k je pozdravil tudi vse navzoče in prosil predsednika obrtno-po-speševalnega urada, naj urad z isto vnemo kakor dosedaj dela tudi v prihodnje, ker jc potem uspeh gotov. Učenka tečaja gdč. Premrov, se je zahvalila imenom vseh učenk gospej in gospodični A 1 e š o v č e v i za poučevanje in je izročila imenovanim krasne šopke. Ista učenka sc je zahvala tudi obrtno-pospeševalnemu uradu, krojaški zadrugi in poudarjala, da bo tečaj rodil učenkam obilo uspeha pri svoji stroki. Predsednik je nato razdelil mecl udeleženke tečaja spričevala, in prosil učiteljico, naj bodo stvari razstavljene vsaj do torka 24. t. m. zvečer. Navzoči so si potem ogledali razstavo pod vodstvom gospe A 1 e š o v e c.
lj Pevski zbor »Ljubljane« prične to teden z rednimi vajami, in sicer žen-
ski zbor ob ponedeljkih' in Četrtkih ob pol 8. uri zvečer, moški zbor ob sredah in petkih ob 8. uri zvečer. Danes je prva vaja ženskega, v sredo prva vaja moškega zbora.
lj Smrtna kosa. Umrla je posest-nica in gostilničarka gospa Alojzija, Antonija P 1 a n k a r, stara 48 let. — Umrla je 24 let stara gospa liana W a r t s, roj. Belič, hčerka gostilničarja in posestnika g. Beliča z Dunajske ceste. — Umrli so: Leopold Man-freda, sin strojnega paznika, pet let. — Neža Vidic, vdova vrvarja, 63 let. — Gracija Grčman, usmiljenka, 26 let. — Josip Končina, bivši delavec, 79 let.
lj Astronomska jesen se jc pričela danes ob 11. uri 8 minut.
lj Pospeševanje živinoreje. V soboto so pripeljali na kolodvor 35 krav iz Švice, katere sta tam nakupila mlekarski nadzornik Legvart in kontrolor prisilne delavnice Pauločič. Dežela jc namreč vzela vse posestvo barona Kodelija za 12 let v najem, ker se baron sam baje stalno naseli v centralni Afriki, njegova družina pa začasno v Gorici.
lj Skozi okno skočila. Včeraj popoldne je skočila 24 letna dekla. Frančiška U h a n v Židovski ulici štev. 0 iz podstrešnega okna na dvorišče in se pri tem na desni nogi tako močno poškodovala, da, so jo z izvoščekom prepeljali v deželno bolnišnico. Vzrok dejanju je najbrže nesrečna ljubezen.
Telefonska in brzojavna poročila.
OGRSKA OPOZICIJA NA DUNAJU.
Dunaj, 23. septembra. Ogrska opozicija je napovedala, da se opozicionalni poslanci pripeljejo ob 7. zvečer na Dunaj. Vodi jih grof Karoly. Ogrskim grofom na čast priredi v pondeljek zvečer socialna demokracija na Dunaju shod, na katerem govori budimpeštanski socialni demokrat Buchinger in posl. dr. V. Ellenbogen in Schuhmeier. Socialna demokracija jc tudi razširjala vabila, da naj socialni demokrati pred državnim kolodvorom slovesno sprejmejo grofe ogrske opozicije. Socialna demokracija grozi tudi s pocestnimi demonstracijami.
Dunaj, 23. septembra. Danes je dospelo na Dunaj 29 opozicionalnih poslancev. Na državnem kolodvoru jih je sprejela velika množica z Eljen-klici in fej-klici na Tiszo in Lukacsa ter s klici: Vun s splošno volivno pravico. Grof Karolyi je izjavil, da poslanci ne bodo demonstrirali na ulici, marveč v delegaciji. Na Dunaj je dospelo mnogo detektivov iz Budimpešte.
VOJSKA SE NADALJUJE.
Carigrad, 23. septembra. Porta je mirovne predloge Italije odklonila in se odločila za nadaljevanje vojske. Pred Smyrno se je pojavilo šest laških križaric in devet torpedovk, 12 laških bojnih ladij pa je vdrlo v pristanišče Phokia.
SESTANEK PRESTOLONASLEDNIKA FRANCA FERDINANDA Z ITALIJANSKIM KRALJEM.
Rim, 23. septembra. Laški kralj obišče po končanih vojaških vajah pri Vidmu umetniško razstavo v Benetkah, nakar se vrne v Rim. Kmalu nato se pa zopet vrne v Benetke, kjer ga najbrže obišče avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand,
DOGODKI NA BALKANU.
Berolin, 23. septembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Sofije: Vlada je vse pripravila, da lahko pozove pod orožje več letnikov rezervistov in je vsem častnikom, ki so na dopustu ali drugače odsotni, za-ukazala, da morajo do 23. t. m. nastopiti svojo službo v armadi.
Solun, 23. septembra. Porta je ustavila pošiljatev 20 vagonov vojnega mate-rijala za Srbijo na postaji Zibeftše. Vojni materijal je pripeljala v Solun francoska ladja »Danube« in je turška vlada prvotno dovolila prevažanje.
Belgrad, 23. septembra. V soboto je bila pri ministrskem predsedniku deputa-cija trgovcev zaradi vznemirjajočih vesti o zunanjem položaju. Ministrski predsednik je izjavil, da ni nobene vojne nevarnosti ter nobenega povoda, da bi se omejil trgovski promet.
Carigrad, 23. septembra. »Jeni Ga-zeta« poroča, da so se v Sofiji pojavile struje, ki ogrožujejo prijateljske odnošaje med Turško in Bolgarijo, in da se je v soboto ministrski svet resno s to zadevo pečal. List upa, da bodo vojna stremljenja vsled odredb vlade ostala brez uspeha.
Carigrad, 23. septembra. V Vanu so zaprli dva Albanca, ki sta obdolžena, da sta umorila v Kavarhu 4 mohamedance.
Sjenica, 23. septembra. Tu so našli umorjene tri srbske kmete.
Carigrad, 23. septembra. Prejšnji poslanec v Dibri, Basri, jc brzojavno vse svoje prijatelje obvestil, da so sklenili Albanci pogodbo, da bodo složno postopali. Storili so to, ker so Mladoturki spletkarili, da jih razdvoje.
Carigrad, 23. septembra. V Črno goro jc pobegnilo 15 malisorskih glavarjev s 150 rodbinami.
NAPETOST NA BALKANU IN NAŠA DIPLOMACIJA.
Berolin, 23. septembra. :>Berliner Ta« geblatt« poroča iz Carigrada: Neprijetno tu vpliva, ker je odpotoval avstro-ogrski vojaški ataše polkovnik Pozniankowski v Črno goro, Carigrajskemu avstro-ogrskemu poslaniku je ukazano, da ne sme svojega mesta nastopiti.
OD BEROLINSKE POLICIJE DOVOLJENA NESREČA.
Berolin, 23. septembra. Neka kino-družba jc hotela fotografirati skok z zmagovalnega stebra. Skok je berolinsko policijsko predsedstvo dovolilo, prepovedala ga je pa ministrska stavbna komisija. Kljub prepovedi se jc podal tapetnik Erih Bittner na steber, ki je 61 metrov visok, in je skočil s padalnim dežnikom, ki ga je sam iznašel, v globočino. Padalni dežnik se jc pa pokvaril in Bittner je pade) 30 metrov globoko na streho dvorane, ki leži v vznožju stebra in se je ubil. Fotograf, ki je prizor za film fotografiral, je pobegnil.
NEVAREN LOV ZLOČINCA, 11 OSEB RANJENIH.
New-York. 23. septembra. V soboto je pobegnil neki kaznjenec, ki je zbežal v neko hišo. Ker so ga preganjali, je skočil iz drugega nadstropja na cesto, ne da bi se bil znatno poškodoval. Policisti in občinstvo je zasledovalo hudodelca. Na hu« dodelca so policisti streljali iz revolverjev in ranili 11 pasantov. Zadet je bil po krog-lji tudi begunec, ki se je ranjen zgrudil na tla, na kar so ga nazaj v zapore odvedli.
išče službe
kje v bližini Ljubljane, vajena vseh po. ljskih domačih del. — Ponudbe prosi: poštne ležeče A. S, Ljubljana.
200, veliki, bodo od danes clo srede na prodaj na Vodnikovem trgu. Kupci sc vabijo. S
z enim ali tudi več stanovanji, najraje na periferiji mesta Ljubljane. — Kupna cena kakor tudi natančnejši popis hiše, naj sc pošlje na upravništvo tega lista pod šifro „Kmet 12" do 15. okt. 302.*
Krepkega dečka
iz poštene hiše, s prim. šolsko izobrazbo in pridnega
trgovskega pomočnika
sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 344, poste restante Karmel. ,t02S
V službo se sprejme takoj izpod 30 let staro
kmetsko dekle
iz poštene družine, ki ljubi sii8žnost, se razuma vsaj nekoliko v kuhi ter zna opravljati poljska dela. Kje, pove uprava „S!ovenca" pod Snaga 3029.
srednje starosti išče službo v kako žflpnišče. Izurjena je v vsem gospodinjstvu. Gre na deželo kamorkoli. Naslov pove uprava lista pod
št. 3026. (Znamka!)	3026
Eventuelno se tudi ista liiša proda. i\atan-čnejši podatki se izvedo pri Bršlinski graščini.	302<
Delale
poštenih staršev na deželi; želi vstopiti kot učenka v kako trgovino z mešanim blagom. Najraje v takem kraju, kjer bi še lahko obiskovala trgovsko šolo. Stara je 13 let, je dovršila ljudsko šolo z dobrim uspehom, ter ima veselje do trgovine. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 5025. .mi
O
Razglednice evhatisllčnefca "koii^
gresa, obsegajoče najrazličnejšo skupine svečanostne proccsije, duhovščino z Najsvetejšim, cesarja, dvor itd. ter posnete po umetniških fotografijah se dobe. v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. Cena 20 vin. za izvod.
Lira. Srednješolska pes m a-rica, II. zvezek; sestavil Hinko Druzovič, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena mehko vezani knjigi 1 K 80 vin., v platno vezani 2 K 30 vin. Prvi del, ki je izšel pred letom, obsega poleg najpotrebnejše glasbene teorije, kakor: pisavo in obliko not in pavz, način takta, pomen tujih izrazov za časomerin prednašanje itd., tudi veliko eno-, dvo- in večglasnih pe vskih vaj, v najbolj vabljivih tonovih načinih v duru in molu od 1 do A in 6 ter 57 moških zborov najboljših domačih in tujih skladateljev; pridejana je v začetku tudi kratka biografija skladateljev, katerih skladbe se nahajajo v obeh delih. Več zborov jc novih, oziroma do sedaj marsikomu neznanih. — Prvi del tore j ni samo praktična pesmarica, marveč tudi izvrstna pevska šola za vse srednje in višje šole, pevska društva in druge zavode, ki gojijo petje, ena mehko vezani knjigi I. dela je 1 K 70 vin., v platno vezani 2 K 20 vin. — Drugi, pravkar izišli del »Lire« je pa pesmarica, katera obsega 60 moških zborov, tako domačih kakor tujih skladateljev. Med temi je več neznanih napevov. — Oba dela kar naj-topleje priporočamo vsem vodstvom srednjih in višjih šol, nadalje drugim zavodom in pevskim društvom ter želimo, da se uvedeta povsod, kjerkoli sc goji petje. Posebno pa še opozarjamo gg. učitelje petja in pevovodje, da se pri pouku poslužujejo obeh delov »Lire«, kar bode brezdvomno za napredek in razvoj narodnega in umetnega petja zelo velikega pomena in velike važ-nosti._
1111 Imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite jih več skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20000 R.
lahke, prožne hoje. Nobene utrujenosti vcf. — TrpcžnejSc od usnja. Pristni
kavčng-podpetniki
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. __2755 5
šuhneno Mačjo
xa molite o&CcHo 6c. Hupi. •najfcof jo cR,. $1£t&£a-uo u ZjMja^i. 2933 j
'Vcfifia	- iitonc&fjirc cchc, - c^Ca
iaf;+ero >e 1'ndi icdcfora-njc o?-?cH prejiS-rfei.
■r
j.
Šolske knjige
za ose Šole o nainooeiSih odobrenih izdajah, kakor tadl ose druge Šolske potrebščine o najboljši kakooosfl in po zmernih cenah prlporoCa
Lav. Schuientner
ktijiifvtržec u Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Spretna šivilja h, menka
se takoj sprejme. Kongresni trg 6. II. nadstropje.	2968
brez kuhinje, sredi mesta, primerne za pisarno ali za stanovanje višjim privatnim osebam se takoj odda. Več 29St pove uprava tega lista pod št. 2984.


Odda se takoj dobro vpeljana
zlatarski vajenec
iz dobre, poštene hiše se takoj sprejme. LUD. ČERNE, Ljubljana, Wolfova ulica 3.	3003 5
naprodaj!
Proda se iz proste roke hiša z lepim sadnim vrtom v Zg. Šiški št. 52. Več
se poizve ravnotam
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)!	2644
vseh vrst, kakor tudi vse potrebščine za urade priporoča po naj-....... nižjih cenah =====
MariSa TS^a* trgovina spapir*
llldilp 1 lidl jem in galanterijskim blagom, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 26 (nasproti »Zlate kaplje«.)
2872
v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in
vse druge šole, se dobe v
brezplačno
kjer so tudi
seznamki knjig za vse šole
vedno na razpolago.
Brezplačno se dobe tudi sledeči najnovejši katalogi:
1. Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tndl najnovejše pojave na književnem trgn.	2. Katalog mo-
Ktvenlkov In drnglb nabožnih knjig. 3. Katalog glasbenih del (cerkvene ln svetne glasbe)	4 Cenik <«icnh
tiskovin, učil in knjig.	"
Isdaja konzorcij »Slovcnca«,
Tisk: »KatoliSke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha