ZOS. števil!«. rj bJMIJMl. I »PrtO a. MptlBlra 1919. Lil. IltD, IMENSKI Iznafa vstk dn zveoar, Uvaamal naaelfe In prasmika, Insaratl t Prostor 1 mi m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., ca uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Dprzvnlstvo „Slov. Naroda11 in ,,Narodna Tiskarna«' Knailova ulica št lv pritlično. — Telefon it 90. Slovenski Narod1' volta e Lfnbllanl In po poM t it v Jug slavili i celoletno napfej plačan . K 84 — polletno ........ 42-— 3 mesečno . . . . • . „ 21*— 1 ........7'— V InOMmatvo: celoletno......K 95"— polletno ,......„ 50*— 3 mesečno ..«<«. M 26*— o-_ Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno |nT P<> nakaznici. Na samo pismena naročila brez potlatve denarje se ne moremo ozirati. Proaalttro „Ilov. Naroda4« Knallova nllea st a, L Telefon iter. 34. Dopftae spre lema le podpisane In zadostno ajsar Rokopisov no vrat«, -m Posamezna Številka velia 40 vinarjev. Proraiun sprejet. Zmaga demokratov v Narodnem predstavništvu. Beograd. 1. septembra. Sinočni enoglasni zaključek Demokratske zajednice, da v stvarnem pogledu od agrarne reforme nikakor ne popusti, in ker so sli demokrati v osebnem pogledu radikalcem na roko kar najbolj mogoče, je napravil na radikalce največji utjsek. Opazili so namreč, da se v strankarske spore na načelnem stališču ne morejo spustiti ne da bi se najtežje kompromitirali. Pri njih je ravno tako kakor pri slovenskih klerikalcih, ki so se doslej že ves čas krize ustili in javljali po svojih novjnah kako da so odločni, kako se zavedajo svojih ciljev in kako čakajo samozavestno nekako v »pripravljenih pozicijah« obenem pa so snmo intrigirali in skušali doseči razne strankarske in osebno politične uspehe. Danes bi imeli demokrati objaviti radikalcem ob pol 10. uri svoj včerajšnji sklep, da odklanjajo njihove včerajšnje zahteve. Toda sedaj so zopet radlkalci uvjdevši svoj poraz začeli popuščati in fznova govoriti o možnosti sporazuma, Demokrati so zopet pristali na nadaljevanje razgovorov, ob varovanju svojih načelnih stališč. Radjkalci se niso več lotili nobenega stvarnega vprasama, marveč samo osebnih, niso pa mogli izjaviti ničesar obveznega, ker je njihov vodja g. Protič zopet nekaj bolan, sami pa nič ne zamorejo. Demokrati so konferirali s predstavniki takozvaneora opozicijonalnega bloka. Čim so prišla na vrsto načelna vprašanja naše države, se je pokazalo, da blok ni nikakor soliden stvor, marveč zelo labilne skupine negativnih elementov, ki so med seboj tako različni, da sploh ni misliti na trajno medsebojno politično delovanje. To dete Korošca in Trifkoviča je mrtvorojeno. V blokovi seji ni danes prišlo do nobenih definitivnih zaključkov. Radlkalci so najprej predlagali, da se omogoči sprejetje dvanjstm, narodni klub je izjavil, da sploh oddide iz parlamenta, a Korošcev klub ie med vsemi temi skupinami spoznal, da jo je definitivno zavozjl, ter je sklenil glasovati protf. Ko so se bila pred blokovo sejo vršila pogajanja med raznimi opoziciionalci in demokrati, je »Narodni klub« stavil še precej zmerne in sprejemljive zahteve. Ko je končno videl, da so vse grupe različnega mnenja, je sklenil, da se ne udeleži seje. Vse te spremembe so se izvršile v 24 urah. »Opozicijonalnj blok« ie pokazat razpoke, ki so sicer vedno obstojale, ki so se pa sedaj pokazale jasno kot dokaz, da ni mogoče delo med tako različnimi skupinami, ki }fh je v glavnem združila le Želja po gospodstvu radikalcev, Koroščeve skupine, Trifkoviča, Ribarca, Medakoviča i. t. d. Ko so končno demokrati uvideli, da pogajanja zavlačujejo oTesno in nad vse potrebno delo in da gre to zavlačevanje tako daleč, da uradniki 1. septembra že niso dobili plač, ker parlament še ni sprejel proračuna, so se končno odločili, da mora to odlašanje prenehati in da se ima danes popoldne končno vendar vršiti seja Narodnega predstavništva, ki bi naj sprejela proračun ali pa se izjavila proti njemu Istočasno so pa demokrati ponovno izjavili, da vstrajajo pri vseh svojih načelnih točkah navednih v vladni izjavi in da so rudi še vedno pripravljeni na sodelovanje s strankami, ki sprejemajo to izjavo kot načelo vladnega dela ter da so vsled tega pripravljeni na osebne žrtve, ki naj jasno delo omogočijo. Te osebne žrtve naj ne pomenijo harakiri v prid drugim, ki stavljajo strankin interes nad državnim. Da omogočijo drugim strankam, da dokažejo svojo lojalnost In svojo dobro voljo vzdržati državo In glasovati za neobhodne državne potrebščine in da dokumentirajo nadaljno svojo pripravljenost za pogajanja v zgoraj očrtanem smisla (da od stvarnih principov ne puste) so izjavili demokrati, da sprejemajo proračunski provizorij ali (dvanajstino) samo za mesec dni, da se da tako vsem strankam čas pogajati se, ne da bi pri tem trpela država. To stališče je tudi zmagalo. Današnja seja znači brezdvomno odločni in velik uspeh Demokratske zajednice. »Opozicijonalni klub« ni nastopal več jedinstveno. Radjkalci in štiri male skupine Koroščeva, Trifkovičeva, Me-dakovičeva in Ribarčeva so se izjavile končno, da glasujejo proti proračunu, dočim je Narodni klub z ozirom na odločno toda v osebnih vprašanjih konci-ljantno držanje demokratov sklenil, vzdržati se glasovanja ker se noče s kon-travotom prejudicirati za nadaljna pogajanja. Ta velik taktični uspeh Demo-mckratske zajednice se je na to takoj pokazal v dvorani. Pri glasovanju je dobila vlada 124 glasov, opozicija pa le 43. dqčim je še pr^d kratkim bila vladna izjava sprejeta z 8 glasovi večine, je vladna večina znašala včeraj desetkrat toliko namreč 8i glasov. S tem dejstvom je zasigurala za bližnjo bodočnost Demokratska zajednica delo za državo in redno srospodar-stvo. Pogajanja za konstrukcijo kabineta se nadaljujejo. Izgleda, da bodo končana do prihodnjega torka in da pride do delne rekonstrukcije. V kabinet bi stopili vsi oni. ki soglašajo s stvarnim vladnim programom. Gosp. Pribičevič je ponovno izjavil, da osebna vprašanja ne morejo zadržati rekonstrukciio In da velja tudi za njegov sedanj! resort. 3 tem so demokrati ponovno dokaza!! svojo najboljšo voljo pri izvrševanju svojih obljub in izjav. Na današnji seii se je vobče opažalo z vseh strani vrlo disciplinirano držanje Demokratske zajednice, koii Člani so ves ta čas ostali skupaj, dočim so mnogi člani drugih strank odpotovali domov. Jutri pa odpotuie večina članov parlamenta za nekaj dni v domovino, v Beogradu ostanejo samo oni, ki se bodo udeleževali pogajanj med strankami. Podrobnosti seje. Ljudska stranka proti ljudstvu. Živela Avstrija! Beograd, 1. septembra. Na današnji seji je dr. Korošceva grupa glasovala proti državnemu proračunu. Glasovala ie s tem proti ljudstvu In njegovim potrebam. Z glasovanjem proti bndgetu so glasovali klerikalci proti izplačanju plač uradnikom za september, proti Izplačanju podpor beguncem j Iz zasedenega ozemlja, proti slovenskemu vseučilišču, proti podporam Invalidom, proti vzdrževanlu Sol In bolnišnic In proti znižanju visokih carin, torej za draginjo in za nadaljevan/o dosedanje koncentracijske nezmožnosti. Ljudstvo naj bo veselo, da so klerikalci s svojimi zavezniki vred ostali tako zelo v manjšini. Na vprašanje nekega poslanca, zakaj da pravzaprav glasujejo proti vladi, je odgovoril dr. Korošec: »Zato, ker nismo v vladi.« Pred glasovaniem ie govoril dalmatinski poslanec Tresić - Pavičič, ki ni član nobene stranke. Ta poslanec jc poživljal na delo In v ostrih bcsedal bičal strankarsko postopanje samovoz nih politikov. Nasproti slovenskim ki-rikalcem obrnjen, ie s povzdignjeni" glasom izjavil, da nikakor ne gre, dr se ministri vozijo z avtomobili m agi tacitska potovanja, dokler še trpi za puščena deca dvojne sirote). S tem jc menil govornik Korošcevo agltacijskr potovanje v Dalmacijo, dočim je ostal njegov oddelek za državno zaščito de-ce brez vodstva. Tudi je izjavil govornik, da on ni nikdar glasoval za pro- I račun pod Avstrijo, da pa smatra za dolžnost vsakega poslanca, brez razlike strank, da glasujeio v narodni državi za potrebščine. Govor Je bil sprejet z velikim odobravanjem m ploskanjem tako v zbornici, kakor rudi na galerijah. Pri glasovanju so demokrati lasno in ostro izrekal! svoj »da«, dočim so v krogih opozicije Izrekali svoj »proti c prav matodušno m poluglasno. T!dino Trifkovič, Sola in Smodef so tvorili izjemo. Korošec je sprva kolebaj, ali naj oreslišl. ko je bilo imenovano niegovo ime. šele na opetovane klee: »Na go- spod Korošec, glasujte vendar,« se je plglasno odzval »proti«. Pri tem je iz-venstrankarski ooslanec Tresič ironično vzkliknil: »Živela Avstrija!« — Ko je gosp. Ninčič povedal svoi »proti«, se je smejala vsa zbornica. Tako je opoziciin doživela svoj drugi poraz, hujši od prveea. Demokrati morejo z zaupanjem gledati v bodočnost. Kdor je kdaj zaupal pravičnosti pariške konference, temu je novo razočaranje prinesel včerajšnji dan, ki je službeno potrdil, da je Svet Petorice sklenil spremeniti mir. pogoje napram Nemški Avstriji tako. da tej državi pripada tudi mesto Radgona. Oranica, ki od £pilj navzdol teče po Muri. zavjie naj še le tik južno Radgone preko Mure proti severojztoku. da nam prizna slovanska sela pri Radgoni in Prekmur-je. Čim je mesca iunTja avstrijska delegacija spreieln mirovne pogoja je sklenila, da napram Ceho-slovaški republik? opusti vsak boj glede granic ter se izkjiučno omeji na borbo za naš M a-r i b o r. Delovale so vsemogoče grožnje, kako se bo Nem. Avstrija pridružila Nemčui in kako zapade boljševizmu, če se delegaciji Karla Renneria ne da vsaj nekaj uspeha. Zakleti naš sovražnik Ttaliian je seveda sekundjral Nemcem. Intrigiralo se je na vso moč in konečno je Tittoni ŠeT tako daleč, da je plebiscit rrog'asil kot pravično sredstvo za rešitev graničnih snorov. vsled česar nai se vrši v vsej Dravski dolini od Labuda nazdo? severno Pohorja, v TOrtdgoni in okolišu Apač. Antanta, vselej pripravljena, da onemu svojemu zavezniku, kj je v tei vojni naihm'še trpel, zada zahrbtne sunke, je bila malo nepripravljena da Jugoslaviji prizadene tudi to žalitev. Konečno pa ie zmagalo mešetarsko stališče, ki išče kompromisov in tako je prišlo do tega. da je Antanta Jugoslaviji konečno prihranila plebiscitno epizodo za Maribor in Dravsko dolino ter Avstriji prisodila Radgono. Razsodba je gospodarsko nesmisel. Radiom neposredno obdana od jugoslovanske srranice. odrezana od kmetskega prebivalstva. ki vanjo gravitira, postane mesto beračev in tihotapcev. Smrtni greh nad prebivalstvom okol*ce še bolj pa nad mestnim prebivalstvom, ie protjnaravna odločitev pa-rišk:h mogotcev, ki se terajo z živim ljudstvom. Slovesno in odločno protestiramo proti najnovejšemu temu nasilju. Stara slovenska Radjgoievina mora ostnti našemu narodu LDU. Dunaj. 1. sept. (CTU.) »Neues Wiener Tagblatt« prinaša poročilo svojega posebnega poročevalca Evgena Lenhofa iz St. Oermai-na. ki ima nastopno vsebino: V kolikor se more iz raznih časniških poročil napraviti slika o izpremembah, 'd jih je izvršil vrhovni svet se more o mirovni pogodbi, ki jo bomo jutri Joblli. reči nastopno, pri čemer se nora prepustiti informacijskim metom odgovornost za točnost. 1. Poetična določila. Nemška Avstrija se nora imenovati Avstrijska republika. Priklopite v k Nemčiji ni prepovedana v mirovni pogodbi sami. pač ia v spremnem pismu s tem, da se Avstriji predpiše, da ne sme trpeti nobene propagande, ki bi bila naperjena proti novi državni tvorbi. Nadalje se napovedujejo razne izpremem-be personalnega prava, zlasti onega na podlagi naturalizacije in opcije, ki se približujejo našim predlogom. Vojni ujetniki se bodo po možnosti po ratifikaciji vrnili takoj domov. Sprejetje Nemške Avstrije v zvezo narodov se bo izvršilo takoj po ratifikaciji. Ravnotako naj bi bila Nemška Avstrija v posebnem dogovoru pooblaščena, da sme odposlati svoje zastopnike na mednarodno delavsko konferenco, ki bo meseca oktobra v Washingtonu. 2. Teritorijalna vprašanja, črta murski breg z Radgono pride brez posebnega ljudskega glasovanja pod Nemško Avstrijo. Glede prideiitve zahodne Ogrske se ni ničesar izpremenilo. Ostane pri dose-daj znanih mejah, ne da bi se moralo izvesti ljudsko glasovanje. Nadalje je bil odklonjen predlog teritorijalne komisije, da naj se obveže Nemška Avstrija v mirovni pogodbi, da prizna odcepitev Predarlske s pogojem, ako bi Švica izrecno zahtevala pri-klopitev. Predarlska ostane torej v Nemški Avstriji. 3. Gospodarski pogoji. V tem oziru so dosedaj vesti najbolj skromne. Kar se tiče vojnih posojil, bo morala Nemška Avstrija bržkone jamčiti za one titre, ki so sicer na njenem ozemlju, pa so last pripadnikov narodnih držav. Netitu-lirani predvojni dolgovi se naj bi razdelili kakor titulirani na vse nasled-stvene države. Glede trgovskih od-nošajev napram narodnostnim državam naj bi za dobo 5 let veljalo re-komPenzacijsko načelo. Čehoslova-ška republika in Poljska bi bili dolžni 15 let dobavljati Nemški Avstriji premog v istem obsegu kakor pred vojno. V teh vesteh se ne omenja, obremenitev z netituliranimi vojnimi dolgovi, predvsem ključ za preračun, tako da se more smatrati, da bodo tozadevna določila zelo težka. — Podobno poročilo prinaša tudi »Neue Freie Presse«. LDU. Dunaj, 1. sept. (ČTU.) »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz St. Germaina. da je bila izprememba mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo večinoma onemogočena vsled nasprotnega stališča zastopnikov narodnostnih držav, ki so vse storili, da se ie šlo Nemški Avstriji kolikor mogoče malo na roke. Z gotovostjo se j je moglo skoro vsakokrat računati, kadar so se v listih pojavili neugodni glasovi o razpoloženju v vrhovnem svetu, da so med tem Beneš, Kramar in Trtimbič ali pa drugi zastopniki narodnostnih držav zastavili vse sile, kar se je moglo potem tudi naslednji dan spoznati po raznih znamenjih. Jugoslovani so se sklicevali pri tem navadno na koncesije, ki so jih morali že dati ter so se branili dati še nadaljnje. To se je zlasti iasno pokazalo n. pr. v boju za meje. V začetku tedna se je še zdelo, kakor da bi se nam hotele priznati S* kakšne koncesije. V razpravi je bila mošenjska okolica, integriteta nižje-avstrijskih deželnih mej in mariborsko vprašanje. Titoni je predlagal, naj se v mariborskem okolišu izvede ljudsko glasovanje. Temu predlogu so sprva pritrdili, toda naslednji dan je Tardieu vprašanje še enkrat sprožil. Tardieu je predsednik teritorijalne komisije, pa tudi poročevalec za jugoslovanska vprašanja.Vsled njegovega ugovora se je posrečilo zopet omajati stališče vrhovnega sveta. Izjavili so sicer, da se sprejeti sklepi ne morejo izpremeniti, toda razpravljali so vnovič o določitvi mej v plebiscitnem pasu in obliki izvedbe plebiscita, Tardieu je izjavil, da zahteva pravičnost, da se izvrši določitev mej z ozirom na skupne gospodarske interese ter je predlagal v ta namen, naj se raztegne pas, v katerem bi se imelo vršiti ljudsko glasovanje, na slovenske podeželske okraje, ki iih Nemška Avstrija ni zahtevala. Tako glasovanje bi seveda bilo za Nemško Avstrijo popolnoma brezpomembno. Tittoni, čigar interesi so šli z ozirom na to vprašanje z našimi paralelno, je ugovarjal, ostal pa je v manjšini. Francozi so bili napram Tardieu vezani. Balfour, ki se je v gospodarskih vprašanjih tako toplo zavzel za to, da bi se Nemški Avstriji ohranila možnost življenja, je, kakor se zdi, zavzel v teritorijalnih vprašanjih drugo stališče. Mariborsko vprašanje se je rešilo v zmislu Tardieuja, V petkovi seji je to vpra- šanje Tittoni še enkrat sprožil, da bi vsaj nekaj dosegel kot kompenzacijo, ker se je opustilo ljudsko glasovanje v Mariboru. Nemški Avstriji se je priznala Radgona in kakor se čuje tudi levi breg Mure. Vse druge koncesije so padle v vodo. LDU. Lyon, 1. septembra (DKU. — Brezžično.) Spremno pismo k mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo se izroči javnosti v sredo zjutraj. Pogodba se bo svečano podpisala dne 7. t m. v dvorani Kamenite dobe v Saint Germainn. il sredBiefolskega noMi- i Celje, 31. avgusta 1919. Ob veliki udeležbi in onem večno-lepem razpoloženju, ki je lastno mladini, ki je polna idealov in hotenja ie. otvoril danes ob pol 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma predsednik pripr. odbora tov. Salmjč shod jugoslovanske narodne omladine ter pozdravil iskreno vse udeležence tov. Srbe, Hrvate in Slovence prvič v svobodni Jugoslaviji, prvič v slovenskem Celju. Imenoma pozdravi navzočega starosto celjskih Slovencev g. dr. Jo*. Se me ca, zastopnici narodnega ž en stva celjskega gospe dr. Kalanovo In dr. Kukovčevo, zastopnike izvrševalnega odbora Jugoslovanske demokratske stranke starešine gg. dr. Kodermana, dr. Lipolda m Iv. Prekorška, profesorski zbor celjske gimnazije z g. ravnateljem Lilekom. zastopnike naprednega časopisja in delegate slovenskih akadem- organizacij. V predsedstvo so bifi nato izvoljeni tov. Mirko Hočevar (Celje), Tomašić (Sušak) in kot zaplsn. tov. Vftfic (Ljubljana) tn Reich (Vinkovci). Po pozdravnih govorih tov. predsednika Hočevarja, ki vodi zborovanje, tov. Kačanika, tov. Tomašica in tov. Meliharja pozdravi dijaški shod imenom krajevne organizacije JDS v Mariboru starešina g. dr. Koderman, imenom ženskega društva v Celju ga. dr. Kalanova, imenom celjskih srednješolcev tov. Mejak, imenom profesorskega zbora g. ravnatelj Lilek, imenom krajevne organizacije JDS v Celju g. Prekoršek, ki izroča zboru pozdrave prvega velikega organizatorja narodno-radiklane omladine g. dr. Žerjava In narodnega poslanca dr. Kukovca, ki sta službeno zadržana, shoda se udeležiti. Za narodno socijalno stranko pozdravlja shod g. Fakin iz Ljubljane za cefjske Slovence, kot hišni gospodar starosta g. Sernee in za napr. akademične organizacije akad. Drago Hočevar. Brzojavno pozdravlja shod predsednik krajevne organizacije g. dr. Kalan, ki je službeno zadržan. Po končanih pozdravnih govorih zaključi tovariš predsednik oficielni pozdravni del shoda z zahvalo vsem navzočim in pozivom »Na svidenje jutri, ker jutrišnji dan je delavni dan.« Popoldne se dijaštvo udeleži zleta Sokoistva na Laško. Priobčujemo v naslednjem mish* iz pozdravnega govora tov. Salmiča: Težki okovi robstva so padli. Iz krvi junakov, iz nepopisnega trpljenja mučeni kov se je rodila ona dolga pričakovana, že davno slutena svoboda, ki veje danes preko naših poljan in gor. Velika misel o bratstvu je poletela preko naše domovine in si je zavojevala zmago za vedno. Ni še popolnoma ujedinjen naš narod, tudi še nI ves pod varnim okri-ljen svoje majke Jugoslavije. Tovariši, prišli ste danes, ker vas je klicala domovina, došli ste, ker vam je veleval vaš narodni čut. Ogromno delo čaka; nas, delo konsolidacije na znotraj in zunaj, propaganda za osvobojenje mnogo naših žalibog še sedaj trpečih, zasaž-njenih bratov. Treba bo zbrati vse sile, napeti vse mišice, da bo postala zgradba našega dela mogočna in veličastna. V velikem številu in od vseh krajev naše rnfade države ste ae zbrali danes na tem mestu. Važna boelo nafta skopn* a*>- 00 3IA Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 3. septembri 1919. 205 štev. svetovanja za uspešno smotreno, kulturno delo v bodočnosti. Tovariši, nI nova ta ideja o sestanku vsega jugoslovanskega* srednješolskega naprednega dijaštva. Že pred vojno smo imeli organizacije, ki so zasledovale ta cilj. V Celju je obstojal, da omenim, »Klub naprednega srednješolskega dijaštva« in organizacija narodno - radikalnega jugoslovanskega dijaštva. Posebno poslednja je gojila idejo Jugoslovanstva, zasledovana in preganjana od avstrijskih vohunov. Imela je zveze in gojila je tesne stike z jugoslovanskim dijašt-vom vse naše sedanje države in je rodila kljub zatiranju velike uspehe. Tovariši, danes se je uresničil načrt minulih let, sanje mnogih, ki so dali življenje za svoje prepričanje. Dediči r?mo naših bratov junakov in na nas je, da ohranimo to dedščino lepo in sveto, kakor je bila nam in našim prednikom ta ideja čista in sveta. Pokažimo svetu, da je naša mladina čila in zdrava, nade-polna, bodimo vsjkdar prepojeni z duhom zdravega dela za naš skupni blagor, in bodočnosti se nam ni bati. Podobne misli je razvijal tudi predsednik zborovanja Hočevar. Skodu je poslal pozdrav no pismo iz Beograda poslanec g. dr. Kukovec. Pismo se glasi: Dragi prijatelji! Kakor položaj tukaj kaže, ni gotovo, da se bom mogel osebno udeležiti Vašega shoda, kar je bil od začetka moj trden namen. Sprejmite za ta slučaj moje iskrene pozdrave z željo, da se ustvari z Vašim setankom trdna podlaga v organizaciji narodne mladine troimen-sekga naroda. Bodite optimisti! Ne bojite se težav in morebitnega nerazumevanja s strani javnosti, ki je uboga na načelih in smotrenosti. Prepričan sem, da je Vaše združevanje največjega pomena, če bi tudi po obliki morebiti danes še ne uspelo popolnoma. Želim, da dijaštvo tudi Cele in sploh našo zapadno mejo ohrani kolikor mogoče v dobrem spominu. Sprejmite tudi pozdrav mojih prijateljev v demokratski zajednici. Ne želimo, da se vezete na sodobne stranke, svetujem Vam pa, da njihovo delo uvažujete in se iz napak drugih učite. Vdani dr. Kukovec. Politične vesti. — K položaju. Trhla zgradba opozicijskega bloka se je včeraj končno zrušila- V radikalcih se je vendar vzbudilo nekaj vesti in je prišlo na površje mirnejše stališče, ki ie velela da se vladi dovoli proračun. A radikalci so včeraj odporno stališče le bolj radi lepšega še markirali, vsled česar je k glasovanju prišlo le malo članov njihovega kluba. Vodil jih je bivši finančni minister N i n č i č, ki demokratom ne more pozabiti, kar so o njem razkrili Narodni klub se je glasovanja vzdržal, samo slovenski klerikalci §o Čutili potrebo, da do zadnjega spravijo svoje ljudi na glasovanje. Včeraj ie v prah razpadla nevarna iluzija, da more in sme opozicija, kadar hoče, povzročati krize. Zmagal je parlamentarizem, ki sloni na koncu konca na ideji absolutne večine, ki mora vladati in nositi odgovornost. Premagana je bila prva obstrukcija v Jugoslaviji. Obstrukcija ie skrajno sredstvo, ki se je nezadovoljne stranke poslužijo le takrat, Če se borijo proti državi sami, ali pa Če so užaljene v najsvetejših svojih čustvih. Obstrukcija, katero je uprizoril dr. Korošec, pa je temeljila le v srdu, da se v vladi ne nahaja njegova stranka. Nevarna epizoda je torej končana. Slovenci smo bili doslej znani kot praktični stvarni politiki, ki so se varovali vsakega afronta proti državi, ki so apelirali na red in disciplino. Zato globoko obžalujemo, da nam je slovenska stranka s svojim malo premišljenim obstrukcijonizmom vzela dokaj ugleda ▼ državi. Demokratska zajednica se zdaj pogaja radi spopolnitve kabineta z radikalci in z Narodnim klubom. Sve-tozar PribiČevič je v poslednjih dneh znova pokazal velike svoie državniške sposobnosti. Poleg tega pa tudi samozatajevanje, kakor ga je malokdo sposoben. Od prvega početka je zastopal stališče, da osebni oziri ne smejo igrati nobene vloge. Ves Čas je Demokratski zajednici nudil svoje mesto kot notranji minister, ako je situacija s tem olajšana in je državi s tem Je ena minuta krize prihranjena. Narod in stranka sta Pribičeviču hvalež-jna za to samozatajevanje. Resor notranjega ministra po današnjem polo-ižaju države kaže zaupati politiku iz Srbije. Razmere v pokrajinah bivše monarhije so že precej urejene. Uprava y Srbiji sami pa zahteva sedaj roke. ki tamošnje razmere iz poprejšnje prakse I dobro pozna, Tam je treba vzpostaviti !vse vrste državnih in samoupravnih •uradov. Pri rekonstrukciji kabineta l^reba predvsem paziti, da pridejo gospodarski resori v roko agilnim mota, in da torej portfeljev ne delimo ipo strankarski pripadnosti, temveč ■mnogo bolj oziraje se na stvarno usposobljenost. Gre tu za finančni portfelj, ;T>d katerega zavisi naša bodočnost. Da ie Slovenec dr. K r a m e r zasedel mi-'nistrstvo za trgovino in Industrijo, je 'vsakdo pozdravil z zadovoljstvom In bila bi velika pogreška, če bi se na tem Jraj spremenilo, predno novi minister popolnoma reorganizira ta prevažni urad. — Nafboll nas veseli, da so se de-mfkrati zbližali z Narodnim klubom. Mnogo bi mogli grajati na taktiki tega kluba, vendar moramo priznati« da nam je bila nekakšna srčna zadeva« da bi videli njegove člane sodelovati na državnem krmilu. Nezadovoljnost v nekaterih delih hrvatskega ljudstva nedvomno obstaja in država mora računati ž njo, če so tudi njeni vzroki namišljeni. Vsi prepiri in prepirčki, ki jih ima ta ali oni s Hrvati, vendar niso v bistvu prav nič spremenili neomajnega bratskega razmerja med Slovenstvom in Hrvatstvom. Iskreno želimo, naj bi se vsi Hrvati z vsem zaupanjem oklenili stvarno organizacijskega dela v državi, kajti prepričani smo. da bodo potem malenkostne razlike izginile kakor meglice v solncu in bo zavladalo v tem prevažnem delu naše domovine zadovoljstvo in veselje za skupno našo zgradbo. Zato se strinjamo, da se Narodnemu klubu da možnost vsestranskega sodelovanja v državni upravi, v centrali, v Banovini in v Bosni, kajti ta kontrola bo kmalu pokazala, da nravi vzroki nezadovoljstva niso tam, kjer jih išče en del naših bratov Hrvatov. — H gospodarski bodočnost! Trst?.. Trst, 31. avgusta. Opravičeno te vznemirjenje Tržačanov pred bodočnostjo Trsta, če bo ostal Trst pod Italijo. Kaj se pravi biti pod It^ltio. to vidimo že sedai, ko je gibanje v kiki takorekoč paralizirano, kaj bo v bodoče, ni težko uganin. Današnii »Pouolo d' Ttalia« poroča iz Rima sledeče: MoJ gr^ko in čeho - slovaško vlado :e !)H sklenjen dogovor za Izmenjavo blaga, V pogodbi pa je bilo izrecno domenfe-no. da se ne bo oošilialo blaga pretco Trsta, ampak preko Hamburga. Poročilu oridodaie list sledeči komentar: Stališče Grške je In ostane graeca fl-des! Da pa misli Čeho - Slovaška, katera nam toliko dolguie za organizacijo dobrega dela njene armade — še včeraj se je zahvaljeval minister zunanjih stvari gosp. Beneš našemu generalu Piccfonu za to — da ie najboljši način obdolžitve za usluge, ki smo iih storili, bojkotiranje tržaške luke, to je pa preveč. Zapišimo si to v »caraet« prevarani, da se bomo spomnili, ko pride čas. — Končana stavka. Dne 30. avgusta je prišlo po večtedenski stavki do sporazuma med tiskarnarii in stavci v Sarajevu. Delavci so dosegli 60 odstotkov povišanje svojih mezd. V ponede- Novl Ust LDU. Dunaj, 30. avgusta. (C1U) Te dni Je kot priloga lista »Vidensktf Dennik« začel izhajati Jugoslovanski list »Naša Sloga« in sicer dvakrat na teden. Odgovorni urednik Je g. Milan Omiljen. — Dne 22. t. m. Je začel izhajati nov ukrajinski list »Ukralo-ski Prapor«, tudi dvakrat na teden. Zoueznlkl. ljek nah se ie In začelo delo po vseh tiskar-feSll tega dne tudi časopisi. Mrežna tfomovino. Internirane! iz zasedenega ozemlja. LDU. Z a d e r, 1. septembra. Vsled posredovanja naše mirovne delegacije in našega ministrstva za zunanje stvari je pričela vračati italijanska vlada internirance iz našega zasedenega ozemlja v domovino. Semkaj se je predvčerajšnjem vrnilo iz Italije okoli .^00 dalmatinskih interniran cev. Izprememba našfh imen. LDU Trst, 30. avgusta. Kako znajo varovati Italijani svoj ^pristni Italijanski« značaj v zasedenem ^zemlju, dokazuje sledeča oblastvena odredba: Generalni civilni komisar je dovolil Rudolfu Za-krajšku, rojenemu v Gorici leta 1870. in tjakaj pristojnemu, da izoremeni priimek Zakrajšek v »Monticon«, — Edvardu Glavaču, roj en emu v Gradišču leta 1892. se dovri-iu:: izprememba priimka v »Pascali-. - Avrelij Opara, rojen leta 1883. v Miljah, pristojen v Vonjan, sme izpremeniti priimek v vOpera«: dr. Evgen Scabar, rojen in pristojen v Trstu, v »Scabar di«; Fran Terčon, rojen leta 1875. v Trstu in tu pristojen, v »Terzoni«; Peter Vuk, rojen v Trstu leta 1889_ in pristojen v Podgrad, v »Adamolli«. Clufellija v Tolminu. LDU. Trst, 30. avgusta. O obisku generalnega komisarja Ciufelliia v Tolminu poroča »Edinost« med drugim: Pred poslopjem okrajnega komisarijata ga ie čakala častna stotniia. uradništvo in par zasebnikov, ki so se mu potem predstavili v prostorih komisarijata. Dekan Roječ ga ie pozdravil v slovenskem jeziku ter terjal v imenu prebivalstva, da se tudi pod novo vlado spoštujejo naše narodne pravice v vseh uradih, da bodo nastavljeni povsod bivši uradniki, ki so zmožni v besedi in pisavi slovenskega jezika: enako teriamo slovenskih šol z domačimi učitelh*. Dalje je gosp. dekan izročil gosp. generalnemu civilnemu komisarju posebno spomenico ter prosil, naj bi se dovolil ljudstvu še en rok, da bi izmenjalo v lire po 40 odstotkov avstrijske krone, katerih ie v tolminskem in goriškem okraju nezme-njanih okoli šest milijonov. Na v*e te želje ie ekscelanca leno odgovoril ter dal običajne obljube. (Nadaljnjih sedem vrst ie cenzuriranih.) ~ SloransR! svet. Novo češko posojilo. LDU. Praga, 30. avgusta (CTU.) Danes se je razpisalo novo posojilo čehoslovaške republike. V prospektu bančnega urada finančnega ministrstva so glede emisije 4% drž. zakladnic čehoslovaške republike navedni naslednji pogoji: Državne zakladnice se glasijo na imejitelja in se izdajo v kosih po 500, 1000, 5000, 10.000 In 50.000 kron, ter nosijo datum 1. oktobra 1919. Zakladnice se ob dospelosti izplačajo v gotovini. Država si pridržuje pravico, izplačati svoto ali deloma ali vso tudi pred potekom šestmesečne odpovedi, navedene v uradnem listu. Zakladnice se obrestujejo po 4% in se plačujejo polletno dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Nominalna vsota se izplača leta 1923 in 1924. Dvignjene ladje. LDU. Saint G e r m a i n, 1. septembra. (Dun. kor. t ur.) »Dailv Chronile« javlja, da je .loška admiraliteta dvignila iz nih angleških voda do sedaj : * iadij, ki so jih bili Nemci potopili *;i i "Šili pri tem nad eno milijardo ira-ikov vrednosti. Dvignila je tudi zlato blago v vrednosti 50 milijonov iVankov, ki se je nahajalo na potopljeni ladji »Lavvrentic«. Posrečilo se e dvigniti tudi nekatere nemške »v^ '*r»^rnice, ki so imele na krovu ? listine o podmorski vojni, govornik Nemčije. LDU. A m t e r d a m, 1. septembra. (Dun. 1 kor r.) Pressbureau Radio javlja iz j V 'nstona: Senator Knox je v ; s. i govoru, v katerem je zahte-i va\ da Zedinjene države podpis mi-I rovna pogodbe odklonijo in sklenejo j z Nemčijo mir na svojo roko, izvajal med drugim: Mirovna pogodba tm-lacra Nemčiji tako grozovite kazni, da kršijo vse mednarodne zakone. Smatram za najboljše, da odpustimo Nemčiji vso škodo, ki nam je nastala vsled vojne in da skrbimo za to, da dobi Nemčija mesto tega posojil. Zedinjene države morajo vojno končati, kakor $o jo bile začele, namreč proste in neodvisne in kot gospodar položaja. Senator Knox se sklicuje na znatne usluge, ki so jih storili ameriški podaniki nemške narodnosti ZedJnienim državam. Sedaj pa so jim bili naloženi taki mirovni pogoji, da jih nemško ljudstvo nikdar ne more izpolniti. Z ozirom na izločenje Rusije od urejenja miru je omenil senator Knox: Ali mislite, da se bo Nemčija, ki trpi pod težo mirovnih pogojev, z otroškimi darili kratko-malo zadovoljila? Ta narod bo prav-tako malo opustil kovati načrte, da se zopet povzpne do svoje prejšnje veličine, kakor satan, ki je bil vržen v globočino pekla. Najsi bo Nemčija sprejeta v zvezo narodov, če se ta sploh ustanovi, ali naj ostane izven nje, nemški agenti bodo sodelovali navzlic temu tajno. da. javno z bivšimi nemškimi zavezniki, nezadovoljno Japonsko in Rusijo. Ako doseže Nemčija pri tem uspehe, mora Evropa pri tem propasti. »New York Times« in »New York World« obsojata govor senatorja Knoxa. »New York Sun« ga odobrava in piše: Knoxov govor kaže, kaj more priti čez še nerojene rodove, ako pustimo obveljati krute pogoje mirovne pogodbe. List se zavzema za to, da Zedinjene države podpis mirovne pogodbe odrečejo. Nenasitni Romuni. LDU Veliki BeČkerek, 31. avgusta. Član romunskega kabineta, minister za Bukovino dr. Nistor, je izjavil poročevalcu lista »Universul«, da vlada glede Banata ne more postopati tako. kakor zahtevajo romunski ekstremisti. Vsled te izjave napadajo bukareški listi vlado in jo poživljajo, naj poda uradno izjavo, da - li se strinja z izvajanji dr. Nistor ja. Država ima pravico, pišejo listi nadalie, da izve, je - li resnica, da sta se k Romuniji Bratianu In niegova vlada odrekla politiki za pripojenje vsega Banata. Ako politika ministra dr. Nistor ja ni obenem politika vlade, mora narod staviti vprašanje, kaj počne potem dr. Nistor še v kabinetu po tej svoji izjavi. Hfrovna honferenca. Radgona — Avstriji? LDU Pariz, 31. avgusta. (DKU) Agence Ha-vas objavlja naslednje poročilo o diplomatskem položaju: Besedilo mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, ki ga je odobril vrhovni svet zaveznikov, ne vsebuje v teritorijalnem pogledu nika-klh bistvenih izprememb. Samo mestece Radgona je orisoieno zopet Nemški Avstriji. — Y spremnem pismu se označuje Nemška Avstriia kot odgovorna za izbruh voine. Toda zavezniki izjavljajo v pismu, da se zavedajo dejstva, da je treba Nemški Avstriii nuditi gospodarsko in finančno pomoč ter na ta način zagotoviti ni en obstoj. Spremno pismo se obrača tudi proti pripojenju Nemške Astrije Nemčiji.__ Iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Turške. Pogajanja s Avstrijsko republiko. LDU. Dunaj, 1. septembra. (ĆTU.) Po danes dosnelih vesteh bo državni kancelar dr. Renner v petek zjutraj gotovo prišel na Dunaj. Glavni odbor narodne skupščine bo imel sejo v petek in narodna skupščina v soboto ob 15. Druga seja bo v nedeljo. Novo madžarsko ministrstva LDU. Bud i pest a, 1. septembra. (CTU.) Franc Heinrich se Je do nedelje zjutraj do petih pogajal z zastopniki raznih strank glede sestave kabineta in posrečilo se mu je. doseč. sporazum skoraj z vsemi strankami. Ministrska lista Je nastopna: Predsedstvo: Franc Heinrich; notranji posli: Perenvi; trgovine: Garami; finance: Hegedns: kultus: Huszar; poljedelstvo: Rublnek; pravosodje: Baloghv; vojni minister: Schnetzer; narodno blagostanje: Peidl; prehrana: Erekv; narodnostne manjšine: Blever. Poleg tega so še kandidirali trije ministri brez portfelja: Štefan Haller (krščanski soc), Peyer (soc. dem,) in Štefan Szabo (kmetijska stranka). »Vprašanje o zasedbi ministrstva za zunanje posle še ni rešeno. Prevzame ga ali grof Emerik Szaky ali pa Martin Lovaszv. Ta novi kabinet reprezentira koalicijski kabinet vsteh strank in struj. Italija. Italijansko prisilno posojila LDU. L u g a n o, 1. septembra. (CTU.) Kakor poroča »Corriere del-la Sera«, je ministrski svet sklenil razpis prisilnega posojila, ki naj bi donesel 20 milijard lir. Posojilo ItaliiL LDU. Amsterdam, 1. septembra (Dun. kor. ur.) Presbureau Radio javlja iz VVashing-tona, da so Zedinjene države dovolile Italiji posojilo v znesku 9 milijonov stotisoč dolarjev. Italijani za zbližanje? LDU. Reka, 1. septembra. Pred nekaj dnevi so pozvali nekateri reški Italijani, večinoma lokalni časnikarji in dopisniki zunanjih italijanskih listov, na razgovor urednika »Primorskih No vin* g. Šatiča, kateremu so rekli, da žele v bodoče zbližanja med Italijani in Jugoslovani. Za sedaj to še ni rodilo nobenega pravega uspeha. Sokolstvo. Zlet ljubljanske sokolske župe v nedeljo, dne 7. septembra na Viču. Pri zletu ljubljanske župe bodo nastopili izbrani telovadci ljubljanskega Sokola z simbolično telovadno skladbo »Naprej« in z telovadnimi plesi, ki so vzbujali toliko pozornosti pri nastopu ljubljanskega Sokola. Spored zleta se je spremenil v toliko, da se vrši obhod na Viču dopoldne in ne popoldne. Zbiramo se točno ob %8. uri zjutraj pred Narodnim domom v Ljubljani, od koder je odhod na Vič. Po obhodu se vrše takoj skušnje za proste vaje in izredni občni zbor župe. Ob 11. uri slavnostno zborovanje Sokola na Viču, ki Praznuje isti dan lOletnico. Popoldne ob 4. uri javna telovadba. Bratska društva, ki reflektirajo na obede naj takoj odpošljejo denar — za članstvo 6 K in naraščaj 4 K. Na one ki ne pošljejo denar se ne bode oziralo. Izredni občni zbor ljubljanske sokolske župe se vrši v nedeljo, dne 7. t m. ob priliki župnega zleta na Viču ob 9. dopoldne. Poživljam vsa društva, da odpošljejo svoje delegate. Orkester Sokola h priredi dne 6. septembra v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. zvečer družabni večer s koncertom pri pogrnjenih mizah, nakar se opozarja občinstvo že sedai. Sokol v Šoštanja vljudno prosi vsa bratska društva in druga narodna društva, da čimprej vpošljejo prijave glede udeležbe pri proslavi lOletnice njegovega društvenega delovanja, združenega z okrožnim zletom Celjske Sokolske Župe dne 7. septembra v Šoštanj. Sokol v Šoštanju vabi k prav obilnemu obisku svojega zleta dne 7. septembra 1919, obenem zleta savinjskega okrožja Celjske sokolske župe, ker ga ni kmalu narodno tako nezanesljivega kraja v sredi naše domovine, kakor je Šoštanj s Šoleško dolino. Nemški vele-kapital, pri katerem visi veliko Število slovenskih malih posestnikov, je vrh tega še tudi postal — čez noč bogati vir za podporo vseh boljševikovi ti kapitalisti - boljševiki, nadalje mnogobrojni po nemškutarjib nahujskani industrijaki delavci nemške veletovarne ter šaleškega rudokopa in končno še vedno ne mirujoča izza časa pred vojno in tekom vojne zrasla nemškutariia — le čakajo na povrnitev prejšnjih časov. Pričakujejo neko zadoščenje za dozdevno za-postavljenje v Jugoslaviji, ki pa ni bilo nič drugega, kakor demokratična in pravična uvrstitev teh posili Nemcev v vrsto enakopravnih, oziroma le pravično kaznovanje za njegove prejšnje nemškutarske grehe in njihovo prejšnjo domišljavost in prevzetnost Treba je torej, da vsi našinci enkrat jasno vidijo, da ima narodna pravica tudi moč za seboj, da se v njih utrdi vera, da zmaguje pravični in značajni narodnjak, do-čim gre »nemško misleči Slovenec«, to je renegat — le rakovo pot Da torej pripomorete Širšim slojem našega ljudstva do tega spoznanja — pridite bratje Sokoli iz vseh krajev naie Jugoslovanske domovine! Odbor. Rojanski Sokoli In Sokoliće. Naš načelnik brat Ivan Negro nas opominja, naj sa spominjajo na oni lepi dan, pred i letom dni, ko je naš Sokol pokazal svojo moč pri javnem nastopu v Trstu. Mi gledamo naie ljubljanske brate, kako svobodo in nevstrajno delajo v procvit svojih društev; naš Sokol pa ne more pod lastno firmo, v lastni hiši In lastni domovini delati; dela pa lahko v krogu najožjih bratov in sotrpinov, v krogu primorskih Sokolov; dolžnost slehernega rojankega Sokola, kakor tudi Sokolov Jz Primorja, je, da je brezpogojno Član Primorskega sokolskega krožka v Ljubljani. Rojančanl Sokoli! Stopite v krog primorskih Sokolov In v prosfavo 1. septembra, v proslavo in spomin zadnjega našega nastopa v Trstu, darujte po možnosti Primorskemu sokolskemu krožku! Obenem pa kličem vsem: »Na delo! Urimo in utrjnjmo naše mlSice, za oni dan, ko bomo zopet svobodni nastopili javno v — našem Rojanu! Zdravo! — Vlado K r a v o s, tajnik rojanskega Sokola. Za Primorski sokolski krožek daruje v proslavo nastopa 1. septembra 1919 Vlado Kravos, tajnik rojanskega Sokola, 10 kron. Denar hrani tajnik PSK. V isti namen daruje g. Fran Stip-lovšek. učitelj, 10 K. Srčna hvala! Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški je imelo v soboto 30. avgusta t. 1. svoj izredni občni zbor. Brat Josip S e I d 1 otvori ob 8. uri zvečer izredni občni zbor ob pičfi udeležbi in pozdravi navzoče. Nato poda blagajnik blagajniško, odnosno tajniško poročilo, ki slove: Ko je izbruhnila leta 1914. vojna. Je tudi naše društvo moralo ustaviti delovanje. Zadnje posvetovanje odborovo je bilo, kako naj spravimo naše premoženje, da ga nam takratna vlada ne zaseže. ZediniR smo se v tem, da prepustimo stvar našemu požrtvovalnemu predsedniku Seidlu. Brat Seidl Je ukrenil vse potrebno, da nam je ostalo vse premoženje zasigurano. To znaša do današnjega dne z obrestmi vred 9094 K 50 v. Od tega zneska je posojenih tekom vof-ie SSZ 2010 K 50 v, katere imamo še danes tam na dobrem. Razen tega ima še brat Ogrizek star. neko hranilno knjižico, na katero naložen znesek je priznan. Ce se vpošteva Ogrizkov znesek in obresti od posojenega denarja,. SSZ, bi tegnilo znašati društveno premoženje okoli 10.000 K. Ta za prejšnje čase visok znesek pomeni za današnje razmere tako malo premoženje, da nI misliti, da bi mogli s tem spraviti Sokola v kratkem času pod lastno streho. Naj b( bilo že, kot je zadnjič omenil brat starosta Zakotnik, da bi se dalo s 50.000 K nekaj izvesti Dvomim pa, da bi se dalo za 50.000 K danes kaj boljšega narediti. Po mojem mnenju kvečjemu kako baraka Treba bi bik> intenzivnega dela, da si priborimo torej še 40.000 K In potem imamo šele barako. Ce bi nam kaka veselica vrgla recimo 20.000 K čistega dobička, potem je upati, da bi se izrek brata staroste kmalu lahko uresničil. Da se Je društvo po končani vojni držalo v nedelavnosti, je v glavnem vzrok denarna kriza in pa pomanjkanje vsega, kar bi nam moglo rabiti za izvršitev našega namena. Odborniki smo stan" na stališču, da s pobiranjem denarnih prispevkov, t j- članarine, ne dosežemo ničesar, ker bi pobiralec, ki bi mesečno članarino pobiral, veljal skoraj toliko, kolikor bi nesTa članarina. Ker se je pa zadnjič sprožila misel, naj se oživi društvo, je torej na vas, da se pogovorite, kako ali na kasen način bi se prišlo hitro do zaželjenega uspeha — namreč do sokolske hiše. Sklene se soglasno: 1.) Prirediti cvetlični dan v mesecu septembru. 2.) Pozivati prijatelje šišenskega Sokola potom časopisja za dobrodelne zneske ali vsaj kak enkratni prispevek. Na ta način naj bi se pospešilo, pridobiti kapital da se čim preje zida to za Šiško prepotrebno zgradbo. Pri volitvah je bil izvoljen, ko Je brat Seidl odklanjal predsedniško mesto, brat S t e p i č za predsednika Članarina se ne bo pobirala, dokler se ne uredi valuta. _A. K. Dnevne vesti. Poziv na dvamesečno orožno vajo, Vsled odpusta fetnikov 1888. in 1889. od orožne vaje in letnika 1898. od aktivne službe, se poživljajo na dvamesečno orožno vajo vsi v letih 1886. in 1887. rojeni, ki so bili svolečasno asen-tlranl ali pa pri prebiranjih za črno-vojno službo z orožjem sposobne spoznani. Priti moralo vsi. ki so v ozemlju kraljestva SHS pristojni ali rojeni in vsi, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. Zglasiti se morajo pri pukovni okrožni komandi (vojno-dopolnilnemu poveljstvu) področja bivališča Letnik 1887. se mora zglasiti dne 15. septembra, letnik 1986 pa 22. septembra, vsakokrat ob 8. dopoldne. Po možnosti je prinesti s seboj vojaško opremo In obleko ter perilo. Oproščeni so: 1. železnlčarli. poštni uslužbenci in rudaril- sorejeS v službo pred 1. septembrom ti.: 2. bogoslovci ter dijaki visokih in srednilh šol; 3. trajni invalidi (iz nadpregleda). invalidi oa se morajo zglasiti pri orožniških postajah. Imenovanje. Prestolonaslednik Je M ukazom z dne 23. juliia 1919 upravno-irospodarskega poročevalca pri višjem Šolskem svetu v Llubliani. dr. Franca kaberneta imenoval za vladnega svetnika. štev. 20'5. .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. septembra 1919. Stran 8. Pomorske šole. Minister za volno in mornarico sporoča, da se začne v najkrajšem Časa pouk na pomorskih šolah v Bakru in Dubrovniku. V šore se bodo sprejemali vsi državljani kraljevine SHS. Plače sprejetih in nesprejetih častnikov. Pred par dnevi je prinesel »Slov. Narod« veselo vest, da se bode vendarle napravil konec neznosnemu in nad vse krivičnemu stanju, da bi dobival en del častnikov, ki so slučajno že sprejeti v skupno armado, lepe sedanji draginji odgovarjajoče plače, njihovi še nesprejeti tovariši Pa za isto delo za polovico manjše pristojbine. Toda žalibog se je izkazalo, da ta vest ni resnična. Kajti med tem je že izšla odredba dravske divizijske oblasti, da ostane tudi za naprej v veljavi ureditev nejednakih plač. Da se vidi vsa krivičnost sedanje ureditve, hočem navesti samo en slučaj. Jaz sem star 40 let in imam čin nadporočni-ka. Služim kot rezervist neprenehoma od prevrata naprej. Vojaška oblast me noče odpustiti. Sem oženjen in imam otroke. V narodnem oziru se mi ne more očitati najmanjši greh, nasprotno vedno in tudi v zadnji vojski sem očitno kazal svoje jugoslovansko prepričanje. Toda jaz imam malenkostno plačico, moj za skoraj 20 let mlajši tovariš, seveda samec, pa dobiva še enkrat toliko kot jaz. Pripominjam pri tem, da imam že davno pravico da napredovanja v višji čin. toda pri nesprejetih častnikih je beseda avanzma nepoznan poim. Takih slučajev, kakor Je moj. je pa vse po' Naravnost neverjetno je pa to, da bi imeli nekateri teh nesprejetih častnikov, ki so rezervisti, v civilni državni službi večjo plačo. Toda vojaška oblast jih noče odpustiti, kljub temu, da že toliko časa služijo, civilna oblast se Pa brani, da bi jim izplačala diferenco med njihovo višjo civilno in nižjo vojaško plačo, kljub temu da je izšla jasna vladna naredba v tem smislu. Ko je demokratska stranka nastopila vlada, smo bili prepričani, da se bode ta kričeča krivica popravila. Kakor kaže v začetku omenjena vest v »Slov. Narodu«, se je moralo tudi resnično nekaj skleniti v tem smislu. Toda vojaške oblasti očividno izdane naredbe nočejo razumeti. Prosimo sedanjo vlado, naj se vendar že enkrat napravi konec temu * Sladkor — garniztjska bolnica. Z ozirom na tozadevno notico smo dobili to-Ie poiasnilo: Odsek za prehrano Slovenije ima nalogo preskrbovati le civilno prebivalstvo z živežnimi potrebščinami. Vojaštvo in vojaške zavode, tedaj tudi garni-zijsko bolnico, preskrbuje izkliučno vojaška oblast. Odsek za prehrano razpolaga le s pičlimi zalogami sladkorja, ki komaj krijejo potrebščino civilnega prebivalstva Slovenije. Osebna novica s pošte. Mesto poštnega odpravnika v Grahovem Pri Cerknici je dobila poštna oficiant-ka Anica Zoreč. Sprejemi v poštno m brzojavno službo. Na intervencijo deželne vlade za Slovenijo prejelo je predsedstvo deželne vlade od ministrstva pošte in telegrafa obvestilo, da je omenjeno ministrstvo povabilo vse kr. poštar s ke in telegrafske direkcije, da vojnike dobrovoljce v srbskih in zavezniških armadah iz vseh krajev naše države sprejemajo v prvi vrsti na izpraznjena mesta v poštarsko, telegrafsko in telefonsko službo, v kolikor se za ta mesta potegujejo ali prosijo in imajo sicer predpisane predpogoje za dotično mesto. Dnevna v^tna. zveza med Novim mestom in Krškim. Prijatelj našega lista nam niše: Dolenjci smo dobili težko pričakovano avtomobil-no zvezo med Novim mestom in Krškim. Iz Novega mesta odhaia avtomobil ob 7'8. s Krškega pa ob 3. popoldne. Hvala Bogr. vendar enkrat! Poštna zveza Ra#tenlmrcr-Pdd-plat. Med Raihenburgom in Kozjim obstoji dnevna poštna vožnja; med Kozjim in Podčetrtkom Da vozi pošta samo ob nedeljah, torkih, četrtkih In « sobotah: med Podčetrtkom in Podplatom imajo zopet dnevno poštno zvezo. Med Koziim in Pilstamom pa obstoji poštna zveza samo ob nedeljah, torkih, četrtkih in sobotah. Vpokojencem. Poverjeništvo ministrstva financ nam je sporočilo, da so bile draginjske doklade po naredbi z dne 28. junija 1910 D. R. št. 63.515 »Uradni List št. 125 de 1919, raznim kategorijam vpokojencev in vpokojenk nakazane in izplačane deloma že tekom meseca avgusta, deloma bodo nakazane s pokojnino za september vred. Izvzeti so le vpokojencl, ki vprašalnfh pol še nteo vrnili in pa oni, katerih pojasnila so tako nepopolna, da je treba v smislu zgoraj navedene naredbe še natančnejših poizvedb. Maturantinjrm leta 1909. Oziraje se na željo večine, se sestanemo v soboto dne 6. septembra ob 10. dopoldne pod rimo o nadaljnjem programu. Prjdite gotovo polnoštevilno. — Est-Delakovaw Poročil se le včeraj gosp. Jan Hamrle, rudniški inženir v Trbovljah, z gdč. Poldi S lrcel j, učiteljico v Toplicah pri Zagorju. — Čestitamo! Trgovsko bolniško In podporno društvo v LJubljani priredi v četrtek dne 18. septembra 1919 ob pol 8. uri zvečer v sejni dvorani mestenega magistrata 81. fedni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Računsko poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za leto 1918. 2. Poročilo revizijskega odseka o pregledanju računskih sklepov za leto 1918. in skontriranju imovine. 3. Predlog ravnateljstva za odobrenje enkratnih fakultativnih podpor, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1918. 4. Predlog ravnateljstva za podelitev izrednih podpor članov za leto 1919. 5. Volitev štirih članov ravnateljstva v zmislu § 33. društ. pravil. 6. Volitev revizijskega odseka za leto 1919, obstoječega iz treh računskih pregledovalcev in dveh namestnikov, iz srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu. 7. Samostojni predlogi članov, ki se morajo po § 45 društvenih pravil vsaj osem dni pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu. Ge. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi. Za I. konl«ko dirko na Bledu dne 7. septembra 1919 je po vsej Gorenjski velikansko zanimanje. Posebno pester prizor bo nudil krp sen dekorativni zaključek dirke s prvovrstnimi plemenskimi kon'i in okrašenimi vozovi, ki jih bodn vodile krepke roke gorenjskih fantov in deklet v narodni noši. Dosedaj je zgla-šenih 50 takih tekmovalcev, katerim je pripravljenih 20 častnih daril. — Prireditev je za povzdigo naše konjereje dalekosežne važnosti. K dirki bo vozil tudi posebni vlak, o katerem bomo občinstvo pravočasno obvestili. Tekmovalci dobe vsa navodila in pojasnila dne 7. septembra ob 11. uri dopoldne v pisarni Tourist Office na Bledu. — To-urist Office, Bled. Oddaja tobačne glavne zaloge v Marbeku. S prodajo, založno trafiko spojena tobačna glavna zaloga v Marbeku se razpisuje v oddajo potom javnega natečaja. V enoletnem Času od 1. januarja 1918 do 31. decembra 1918 se je v tej zalogi pridob'jenm prodajam oddalo tobačnih materijalij za 139.S95 km 30 viri. v kupne cene; v založno trafiko pa po konsumentski (tarifmT ceni računjeno za 17.882 K 07 vin„ nakar je založniku pripadel trafikantski dobiček po 1789 K 20 vin. Prodaja vrednostnic kolkovnega dohodarstva je v gorenjem enoletnem času vrgla 219 kron 61 vin, kosmatega dobička, prodaja poštnih vrednostnic pa 22 K kosmatega dobička. Natančnejše podatke o dosedanjih donosih prodaje in o stroških, katere je imel prejšnji imeji-telj prodaje, je razvideti iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru ali pri preglednem okrajnem vodstvu finančne straže v Slov. Gradcu. Invalidi izza zadnje vojne ter vdove in sirote v tej vojni padlih ali umrlih vojakov, častništva in moštva, imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci. Takim prosilcem se bo podeli-n prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti 3 odstotni odpravnini od denarne vrednosti razpeč>nega tobačnega materijala, ne da bi se predpisal. Ti torej nimajo v svojih ponudbah staviti nikakega ponudka, ampak se imajo zgolj izjaviti, da so zadovoljni s prejemki, določenimi v razglasu. Jamščina znaša 1400 kron. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, pn davčnem uradu v Marbeku v pupilar-no varnih, neizžrebnih vrednostnih papirjih, ali pa se mora plačati v eotovem denarju neposredno pri pristojnem davčnem uradu. Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini, pravilno jih je kolkovati in podpisati ter jih je najpozneje do 23. septembra 1919 dopoldne ob 10. uri v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne oblasti. Ponudbe, katere niso napravljene na uradneu obrazcu, se kot nesprejemljive ne upoštevajo. Umrla Je v Ljubljani rodbini Svetličevi hčerka Sonja v nežni starosti. Prizadeti rodbini naše sožalje! Kino Ideal naj poseti danes, kdor se želi iz srca nasmejati, kajti predvaja se komičnih scen in humorja polna burka avtorja A. Lippschiitza v 3 delih »Ženin na delnice«, v kateri sodelujejo znani umetniki, Viggo Larsen, Maria Kohler in Hllda Hol-der. — Drugo točko tega sporeda, ki se predvaja do četrtka 4. septembra, tvori zanimiv igrokaz v 4 dejanjih »Zasanjano«. Je to ljubavni roman mlade dame s princem knežjega rodu, kar je seveda nepremostljiva zapreka njiju sreči, za to tudi mine ta ljubezen kot lep sen. Ni za mladino. Predstave po 2 uri, ob 4., 7. in 9. zvečer, zadnji dve na vrtu s spremlje vanjam godbe. Kino Tdeal._ Sport V nedeljo se Je vršila v Karlovcu na Korani Plavalna tekma, pri kateri so tekmovali za S. K. Ilirijo: Angelca Črne, Ivan Ravnik in Ivo S. K. Ilirija (res): Maribor: 4 : 1. V nedeljo je igrala rezerva S. K. Ilirije v Mariboru z moštvom »S. K. Maribor«. Ljubljansko moštvo je podalo 'lepo igro in doseglo uspeh (4 : 1). Tudi novo mariborsko moštvo obeta za bodočnost lep napredek. V nedeljo in na praznik 7. in 8. t. m. igra v Ljubllanl S. K. Ilirija-Hrv. akad. športni klub. To bo športni dogodek prve vrste. Kulturo. j no h »i V i nia ?v liska nn Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v sredo 3. t. m. ob 20. uri v dvorani filharmo-ničnega društva Prosim vsi in točno! Sprejemajo se tudi novi v godalih izvežbani člani; zlasti kontraba-sista potrebuje društvo. Proslava SOletnega obstoja Narod« ne čitalnice v Kamniku se vrši dne 6. in 7. septembra t. L Na to slavje vabimo rsa kulturna đru&tva širom Slovenije, kvikor tudi mile na.n srbske in hrvatske te. Pohitite v naše prijazno planin-mestece v obilnem številu, da skup-manifestiramo za našo ujedinjeno l:\ijo. Opozanamo zlasti cenje-atska društva iz Ljubljane, Kra-r sploh Gorenjske, da se pridru-redki slavnosti. Priprave se mar-vrše. Dobrodošla tudi naša pev-Sruštva, kakor i sokolska in gasil-druStva iz bližnje okolice. Prijave sprejema slavnostni odbor do vštevši 2. sentembra t. 1. Za opoldansko kosilo vnaniih gostov bo preskrbljeno, čim se javi zadostno število udeležencev, v polni meri. Vlak nrihaia ob nedeljah ob 9. dopoldne v Kamnik in odhaja ob pol 9. zvečer v Liubliana Zveza je torej zelo ugodna in za izletnike najboli pripravna in prinoročliiva. Koj po prihodu vlaka se vrši slavnostni sprevod vseh društev po mestu z domžalsko godbo na čelu. Ona društva, ki se udeleže korporativno naše slavnosti, prosimo, da dospo z društvenimi oraporji. Ob 11. dopoldne ie slavnostno zborovanje v društvenem domu in ob 3. popoldne začetek ljudske veselice v mestnem parku za gasilnim dom&zu na kateri se bo poctreglo z jestvinami in pijačo. — Odposlanstva društev, ki se nameravajo udeležiti na predvečer dne 6. septembra glasbeno - dramatične akademije v Čitalniški dvorani, priporočamo vlak. ki odhaja z državnega kolodvora ljubljanskega ob 6. uri 20 minut ter prispe v Kamnik ob pol 8. zvečer. Na veselo svidenie! Gospodarstvo. O čekovnem prometu. Zneske, ki so manjši kakor 1000 K, dostavi poštni urad po pismonoši na dom. Po zneske pa, ki so večji kakor 1000 K mora priti stranka sama in sicer navadno v blagajno čekovnega urada v Ljubljani. Tu se mora stranka izkazati, da je upravičena prevzeti nakazani znesek.Navadno nima stranka s seboj nobene legitimacije. Takrat nastanejo večkrat težave pri izplačevanju. Uradnik ne pozna stranke osebno. Po znesek pride dostikrat tudi dru^a oseba, ne pa tista, na katero je naslovljena nakaznica. Uradnik v blagajni zato ne ve, ali naj ji izplača nakazani znesek ali ne. Priporočamo zato strankam, ki pridejo po denar v blagajno čekovnega urada, da prinesejo s seboj tudi legitimacijo ali sicer kakšno izkaznico, s katero dokažejo* svojo identiteto in da so tudi upravičene prevzeti nakazani znesek. Sladkanie letošnjega vinskega pridelka. Na podlagi § 5 vinskega zakona z dne 12. aprila 1907. drž. zak. št. 210, dovoli se z ozirom na neugodne vremenske razmere sladkanie letošnjega vinskega pridelka. Poraba sladkorja ie dovoljena od početka vinske trgatve pa do 30. novembra t. I. Najkasneje do 15. decembra t. 1. imajo tisti, ki so sladkali vinski mošt ali vinsko drozgo pristojnemu okrajnemu glavarstvu naznaniti množino vinskega mošta ali vinske drozge, ki so jo sladkali in množino v to porabljenega slad- T-"N — ia. Medved. Desegli so najboljši uspeh Važno za imetnike patentov, varstvenih znamk in vzorcev. V poljski republiki se ie rok, do katerega treba, da imetniki patentov, varstvenih znamk in vzorcev v varstvo svolih pravic na Poljskem priiavljo pri patentnem uradu v Varšavi vse pred 7. februarjem 1919 pri patentnem uradu na Dunaju prijavljene patente, oziroma na teritoriju bivše Avstriie Dri javljene znamke In vzorce, podalisal do 7. novembra 1919.__ Društvene vesti in prireditve. Moška In ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški imata v četrtek, dne 4. septembra ob 19. uri (7. zvečer) občni zbor v Čitalnici. Obilne in točne udeležbe pričakujeta združena odbora Društvo zasebnega nradnlštva Slovenije v LJubljani poziva one člane, ki bi imeli odvzeti naročeno olie dne 21. avgusta, pa so ta rok zamudili da odvzamejo istega zanesljivo v četrtek, dne 4. septembra dopoldne od 9. do 12. dopoldne in tam tudi plačajo. Sploh se naprošalo člani, da se drse določenega reda, ker sicer povzročajo društvu samo neprilike. Keeljaškl klub »Venček« priredi v gostilni »Drašček«, Bohoričeva jUS**^**fcegljasko^tekmo sprjd^&^Sk^ oslepelim vojakom. Dobitki so 300 K, 150 K ter še nadaljnih šest Začetek kegljanja v sredo 3. t m. ob 20. uri zvečer. Keglja se vsaki dan do nedelje 14. t m. ter je zaključek točno ob 19. uri zvečer. Dobri kegljačl se vabilo! Društvo državnih pfsandškui uradnikov na Slovenskem. Dne 7. septembra ob 16. uri se bode vršil ustanovni občni zbor gornjega društva s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika pripravljalnega odbora. 2.) Čitanje in odobrenju društvenih pravil. 3. Določitev vpisnine in članarine. 4. Volitve: a) predsednika, b) 8 odbornikov in 4 namestnike, c) dveh računskih preglednikov in 2 namestnikov. 5.) Razni predlogi. Polnoštevilne udeležbe pričakuje pripravljalni odbor. Bralno društvo v Gomjemgradu ponovi v nedeljo, dne 7. t m. ob 3. uri narodno igro »Veriga«. Prireditev v prid Ciril - Metodove družbe v Novem mestu. Moška podružnica CM. družbe v Novem mestu priredi s soderovanjem ženske podružnice in salonskega orkestra veselico v večjem obsegu v Narodnem domu v Novemme-stu v prid CM. družbe v LJubljani. Dne 6. septembra ob 20. uri se priredita: Funtkova igra »Za hčer« in Aškerčeva »Tujka« ob sodelovanju salonskega orkestra. Potem se razvije prosta zabava v restavracijskih prostorih s šaljivo pošto in s plesom v veliki dvorani. Drugi dan 7. septembra se igra ponovi ob isti uri. Cisti dohodek predstav in veselice je namenjen v prid CM. družbi, ki obupno kljče na pomoč, ko stoji pred zmanjšanimi dolžnostmi, med tem ko med našimi inteligentnimi sloji umevanje nalog naše šolske družbe, žal, na videz upada. Posebni, pomnoženi odbor za prireditev se obrača na narodno požrtvovalnost našega razumnega občinstva, pa si je tudi svest dolžnosti, da priredi veselico tako, da bodo njeni udeležniki preživeli v skupni narodni družbi res vesel večer, ki jim ostane v prijetnem spominu. Pričakujejo se tudi rodoljubi iz okolice, da s skupnimi močmi priskočimo na pomoč naši šolski družbi, ki bo v bližnji bodočnosti še bolj potrebna in važna kakor je bila dosfej. Gremij trgovcev za politični okraj Kranj je imel svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 24. avgusta 11. v Kranju. Predsednik pripravljalnega odbora gospod Josip Likozar je otvori! občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število trgovcev iz celega političnega okraja Kot zastopnik trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani udeležil se je občnega zbora g. Josip Golob, ki Je prinesel pozdrave ljubljanskega trgovstva. Na tem občnem zboru sprejela so 6e soglasno od pripravljalnega odbora sestavljena pravila Pri na to vršeči h se volitvah izvoljeni so bali v načelništvo | naslednji gg. trgovci: Adamič Anton v Kranju, Berjak Fran v Kranju, Deisin-ger Jožef v Škofji Loki. Engelsberger Ivan v Tržiču, Gašperlin Janko v Šenčurju, Jelene Anton v Tržiču, Kocbek Edmund v Kranju, Lavš Leopold v Tržiču, Likozar Josip v Kranju. MarenčiČ Rajko v Kranju, Paleček Vaclav v Gorenji vasi pri škofji Loki, Pecher Konrad v Škofii Loki, šavnik Ivan v Kranju, Sire Franc Ks. v Kranju, kot namestniki pa: Dolenc Edvard v Kranju, Dolenc Karol v Železnikih, Kalan Anton na Trati pri škofji Loki, Majdič Josip v Kranju, Ruech Karol v Tržiču, Sa-jovic Janko v Kranju. Ko se je še sprjela resolucija, stavljena po g. Franu Ber-jaku radi dokaza vsposobljenostl, zaključi predsednik občni zbor. Zveza jugoslovanska) železničarjev priredi dne 8. t. m. ob 15. mi veliko vrtno veselico v vseh prostorih hotela »Tivoli«. Na obilno udeležbo vabi Zabavni odsek Zveze jugoslovanskih železničarjev. Prostovoljna požarna hramba Braslovče priredi dne 14. septembra veliko vrtno vesetico. Opozarjamo vsa sosedna društva, da našo veselico vpo-Števajo in ne prlrelajo na to nedeljo veselice. Popravek. V sobotnem izkazu daril za oslepele vojake se mora ime ge. Antonije Šircelj pravilno glasiti: ga Antonija StricT. Poizvedbe* Pes se je zatekel >Bernhardinec<, rjave barve- Ako kdo izve za njega, prosi ee, da naznani pri g- Josipu Bergmanu, Poljanska cesta. 87« Izgubila se Je Y nedeljo, dne 31. avgusta zvečer v št Vidu nad LJubljano črna platnena listnica z vsoto 450 kron in eno fotografijo. Pošten najditelj se prosi da jo odda proti nagradi v upravnštvu »Siv. Naroda«. Ukradena je bila v noči med 31. avgustom do 1. septembra večja ploha za pokrivanje va*onov (Waggou-dacke). Svari se prea nakupom. Izšle-dteli dob prav dobro nagrado pri Mihaelu Omahen v Višnji gori. Kdo Izmed vračajočih se ujetnikov Iz Rusije bi kaj vedel o Jakobu Oerku iz Slivja. pošta Materija, Istra. Zadnjič je pisal lanskega leta meseca julija iz Taškenta, Turkestan. Rusija. Kdor bi kaj vedel, naj pošlje na naslov: Frančiška Oerk, postaja Semič DoletUska Najnovejša poročila. IMENOVANJA NA MEDICINSKI rkJ KVLTETI V LJUBLJANI Beograd, 2. septembra Na medicin-* skl fakulteti v Ljubljani so imenovani trn profesorje: primarij dr. BotterL dr. Sov ko in dr. Plečnik. POGAJANJA MED DEMOKRATI D| RADIKAL C L Beograd, 2. septembra Na včeraj šnjih pogajanjih med demokrati in radi-*' kalcl so demokrati popustili do skrajno, meje. Izjavili so, da so pripravljeni odstopiti radikalcem pet mandatov v vla->-di, sami pa obdrže sedem mandatov J ostal! mandati naj bi se razdelili drugim* strankam. Na konferenci so razpravljali že tudi o razdelitvi posameznih portfe-; ljev, posebno pa o zasedbi notranjega portfelja Minister Priblčevlč je Izjavil, da rad odstopi od svojega mesta, ako je njegova oseba še vedno zapreka sporazuma RadikaJci so zahtevali to mesto' takoj zase, manjše opozicijske skupine so pa izjavile, da kandidirajo za notranjega ministra Danila Dimoviča — Dru-' ga prepoma točka je bila agrarno vprašanje. Protič in MedakovIČ sta slejko-prej odločno odklanjala demokratski načrt kako naj se agrarna reforma izvede. Protič je izjavil, da stoli na absolutnem stališču privatne lastnine. Zemlja naj se da samo bivšim prostovoljcem In invalidom. Od vele posestev naj se razdele; samo ona. ki so nekdaj nastala na fevdalni podlagi. Demokrati na to niso mogli pristati, vsled česar so se pogajanja včeraj zjutraj razbila. Tekom dneva pa se je situacija nenadoma Izpremenila. Radlkalci so obnovili razgovore in izjavili, da so prlpravfjeni popustiti v agrarnem vprašanju, brezpogojno pa zahtevajo, da se razveljavijo odredbe dosedanjega ministra drja. Poljaka In da minister sam odstopi. Njegov portfelj naj bi dobil potem dr. Draškovlč. BARANJA. Pariz, 1. septembra »Le Temps« rK>roča: Jugoslovanska delegacija je predložila mirovni konferenci detajli-ran načrt o jugoslovanskih zahtevah v Baranji. List povdarla, da v pokrajini, kf Jo zahtevajo Jugoslovani, razen v Pečuhu, nI nikjer večjih množin madžarskih aH drugih tujerodnih prebivalcev. Pokrajina je za Jugoslovane posebno tudi zato važna, ker se nahajajo v njej bogati premogovniki ki so Jugoslaviji nnjno potrebni. LJUDSKA STRANKA V BOSNI IN HERCEGOVINI Zagreb. 2. septembra »Narodna Politika« priobčuje oklic, v katerem po-vdarja, da so vesti starčevićanskih H-stov o razpustu Ljudske Stranke v Bosni in Hercegovini neutemeljene In izmišljene. Stranka da hoče slejkoprej delati na svojem prod robnem organ'"zi-ranfn. BOSANSKI VELEPOSESTNIKI PROTI AGRARNI REFORMI. Sarajevo, 1. septembra. Včeraj se Je vršila tukaj skupščma veleposestnikov Iz Bosne in Hercegovine, ki je razpravljala o agrarni reformi hi sprejela resolucije s sledečimi točkami: 1. Popolna odškodnina lastnikov. 2. Slstiranje do sedaj Izdanih naredb o ureditvi agrarnih razmer. 3. Begovska posestva, zlasti tudi šume, morajo ostati v neomejeni vlasti dosedanjih posestnikov. 4. Takoj naj se plača hak za leto 1918/19. 5. Protestira se proti prenosu lastninske pravice na kmete. TATVINA NA ŽELEZNICI. Os Jek, 2. septembra. Nekemu tukajšnjemu trgovcu sta bila ukradena na kolodvoru v Barčn dva vagona manu-fakturnega blaga v vrednosti nad 2 in po? milijona kron. ITALIJANI UVTDEVAJO? Pariz, 1. septembra Listi poročajo, da se pojavlja v italijanskih vladnjh krogih vedno močnejša struja, ki zastopa stališče, naj se reši reško vprašanie na podlagi Wllsonovega kompromisnega predloga. Italiiani baje zahtevajo samo. da pride v nevtrafno državico poleg Št. Petra tudi Postojna DR. TRUMBIC ŠE NE PRIDE V BEOGRAD. Beograd, 1. septembra. Radi aktu-elnfli za našo državo izredno važnih vprašanj, ki so ravno v razpravi na mirovni konferenci, je minister zunanjih del dr. Trumbič odložil napovedano potovanje v Beograd. MINISTRSTVO ZA KONSTOTJANTO. Beograd, 2. septembra. V parlamentarnih krogih se govori, da prevzame bivši ministrski predsednik Protič, ako ne postane zopet ministrski predsednik ali pa notranji minister, ministrstvo za konstituanto, ki se bo zopet postavilo kot samostojno ministrstvo. NARODNI KLUB POSTAL SKROMNEJŠI. Zagreb, 2. septembra. Usti poročajo Ii Beograda, da je postal Narodni klub v svojih zahtevah precej skromnejši. Narodni Mub zahteva tri ministrske portfelje, podbansko mesto v hrvatski vladi in enega člana v bosenskl vladi. Izdajatell In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Strna 4. .SLOVENSKI NAKOD- , duc 3 septembra 1919. 205 štev. t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka SONJA stara 11 mesecev, danes po kratki, hudi bolezni zaspala za večno. Udmit pri Ljubljani, 2.sept. 1919. Rotila Svellič-eva. Zahvala. Za mnogobrojne izkaze sočutja ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega sinčka se nam ni mogoče vsakemu osebno zahvaliti zato izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Slov. Gradec 26. avg. 1919. 8647 Žalujoči ostali. v Ljubljani v sredini mesta. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .solidno 8646* se KniHliom P° **JvBfl dnevni ceni lepo UUpUjKIll volno od živih ovac Mihael O mah en Vlanjagora. 864S flhfnlvontlM trs°v- teCaia z leP° Pisavo rlEISUIleHi&d išče primerne službe. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda". 8615 Drfldaiallra dobro izvežbana, se sprej-nUUajulnu, me pr Alojzij Pauschinu zaloga stekla, Woiio va ulica 6. 8631 Unnlia m dobm ohranjeni vinski sodi HlilljB 5" od 16 — 25 hi. A. Snšnik. Ljubljana, Zaloška cesta 21. S627 le se Mn)a za Mina dela. tabjak štev, 3. m. nadstr. 8639 ltfll ffl Penzij°nirt ali invalid za pre-1«U n skrbovanje naslovov. Fran Pre-w, Cesta na Rndolfovo železnico 7,11. 8644 lli ohranjena salonska Mno M ceno proda. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 8616 Dobro ohranjen otroški voziček Ponudbe na upTav. »Slov. Naroda* pod „Dobro ohranjen '8629". 8629 se kupi. llrOnkS ^ b' spala doma, se sprejme UlelEO, v trgovini s špecerijo in delika-tesami. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 8614 [torb;] Čez 16 let, za vsa dela, ki bi uCllu, spal doma, sprejme Fr. Khatn, trgovec s špecerijo in deMkatestmi, Miklošičeva cesta 8 od 11.—12. nre. 8613 Wj mn dobro ohranjen pisalni stroj I db za odvetniško pisarno. Ponudbe pod „Stroj/8637" na upravništvo Slovenskega Naroda. 8637 Dobra klatita, zmožna tudi drugih hišnih opravil, se iSče k 2 osebama. Ponudbe na A, Eisen-stadter, Zagreb, Mlhano?iće?a nI. broj 6, 8628 2 spretna krojafta poioinika malo in veliko delo se sprejmeta takoj v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. M. Bnrnskok, modni salon Semič, Dolenjsko. 8622 Imam veliko lebole in toospirja naprodaj po nizkih cenah. Jakob Kle-menčič. posestnik in trgoTec v Mezgcv-ctt, Mookanjd. 8620 Pnia in polten trgovski pomočnik išče službo v Špecerijsko ali manufakturno trgovino. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 8632 (Umar]jfno teče službe k otrokom, DBSpUulLllu podučuje izvrstno v klavirju, goslih, francoskem, slovenskem laškem in nemškem jezika. Vprašanja na Marijo Stajnar, Krško. 8633 Mia in žemka obleta. malo rabljena in nova čevlji, novi m rabljeni, moško sedlo ter drage malenkosti se oddajo v Sodni maci it 4/0. leto od S.—6. are vsak dan. 8642 vinski, in probkovi zamaški za sode na prodaj pri Fran Medica, Ljabljana, Tržaika cesta 4. 8460 Bovi pisalni strojin8prodaj K*pove' Naroda. upravniStvo Slov mm Proda se lovska puika slov pove upr. Slov. Naroda. 8559 Sprejmeta .o dva vajenca za strojno in umetno ključavničarstvo. Kje", pove upravni-štvo Slovenskega Naroda. 8491 Datira vinska klet za shranitev okoli 100 hektolitrov vina se vzame v najem. Pismene ponudbe: Poitnl redal 27, LJubljana. 8567 500 kron nanraot ^t°xt" otrok stanovanje 2 ali več sob v mestu ali bližini mesta za takoj ali za november. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8424 Prodan 2 voza (breka) močna, rabljena, eden za 8 drugi za lOoseb, tudi več. Na ogled sta v Kočevju. Josip Katfež. poštar v p. v Novih selib. 8576 (Ififla W do 120 metrskin stotov jezic. Ut Ju 5K Ponudbe z navedbo cene na Jakob Piučič trgovec z deželnimi pridel ki. Novo mesto. 84^6 Dflnnfiini yamo g°sti,ničarJcm in tr-rUllUUilil govcem slivo* ko, rum, brin jevec, pristni konjak v n?i^oljši kakovosti. Viljem Spitzer. Ljub"ana, Kolize . llfOROf za *r£ovmo z mešanim blagom UIlDcL se takoj sprejme pri tvrdki Josip Lant^Tšek v Marbregu. 8603 6G0 novih dreves na hlodu bi z u ceste in kolodvora jena prodaj Ponudbe na naslov: A. Kokalj na MU-no 70, pošta Bled II. 8606 DfliJHVil!) 2ePnm ur> zlatnine in sre-i UjJldlilrj brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubliani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Spreten igralec na klavir, za kavarno nekie zunaj. Ponudbe pod ..Igralec na klavir 8539'* na upravništvo »Slovenskega Naroda". 8539 Prima močni ovojni papir š". vieČe se oddaja v svrho izpraznitve zalog pri odjemi večjih množin znatm pod tovarniško ceno. Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Gorenjsko. 8445 Dfflri/1 tO sk°r° oov namizni telefon rlJud Jl ski aparat, tehtnica, ki potegne 5 kg, tudi še malo rabljena. Reči se lahko ogledajo vsak dan popoldne od 2. ure naprej na Karlovški cesti št. 30, pritličje, desno, v trgovini Samostojen sedlar kraju blizu Ljubljane. Stanovanie na razpolago, Ponudbe pod ,.SedIar" 8598 na upravništvo „Slov. Naioda". 8o98 tanje v Ijnolj. okoli» za stanovanje (3—4 sobe) v Ljubljani. Ponudbe pod „Ljnbljana '85 994< na upr. »Slovenskega Naroda". 8599 TloVlin stara 14 ,et' poštenih staršev UcAiilu, ki ima veselje do trgovine, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom, najrajši na deželi. Cenjeni dopisi se prosijo pod .jUĆenka^na upr. „Slovenskega Naroda". 8577 TOMfil kakor tudi več učencev se I Lidiji sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, meatnl lesarski mofater, Ljubljana, Jera-nova ulica S t. 13 4844 lffom 28 sv0JeSa sina » 12 letnega idl&lli nemškega gimnazijca, stanovanje s hrano vred v dobri družini. Ponudbe se naj pošljejo na Wrrntschnr, velepo-sestnica v Marbekn, Štajersko. 8587 Valentin Malek tro. Domžale 43 pobiram vsako soboto v Ljubljani Sv. Jakoba trg., vsak ponedeljek v Kranju stare klobučevinaste (filcaste) klobuke za gospode in gospe v popravila in tiste tudi vračam. 8485 Henika pisarniških del , knjigovodstva, nem. in slov. stenografije, korespondence In strojepisja, išče primerno mesto kontoristinje. Izvežbana je tudi popolnoma v trgovski stroki. Cenjene ponudbe na upravn. .Slovenskega Naroda" pod šifro „A. Š. 8612 M: mm korespondentkinja za iedno I ix veliko industrijalno poduzeće u Hrvatskoj, vješta hrvatskom, slovenskom i njemačkom dopisivanju, strojopisu te hrvatsko} i njemačkoj stenografiji kao i svim ostalim uredskim poslovima. Nastup službe odmah. Ponude slati na upravu lista pod .broj 8538-. notna nov aectnajsn o iva z zimnico za ceno K 2500-— Pottve ae Prisojna t, pritHćje. 8625 SMjnista ali strojepisko, ttr siten in nemikem diktatu sprejme dr. Viktor Sušnik, odvetnik v Pliberku (Koroško.) Predstaviti se Oraberjero ■natege it. 14 prrtifcje