24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23

OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. хххп. — leto хххп.
Nov grob
(TtANK PATRICK
V Akron, O., je umrl v soboto Prank Patrick, sin družine in Mrs. Anton Patrick. Po-staršev zapušča ženo, brata sestri. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:30 uri v cer-*cv Immaculate Conception v A-kronu.
2adušnica
Jutri zjutraj ob 8:30 uri se bo "Га1а zadušnica v spomin osme obletnice smrti Jennie Pižmoht ^ cerkvi sv. Vida.
DomaČe vesti
operacijo
I^restal
V Lakeside bolnišnici je srečko prestal operacijo John Krnc '2 1059 Addison Rd. Prijatelji Sa sedaj lahko obiščejo, mi mu Pa želimo skorajšnje okrevanje!
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrši redna ^desečna seja podr. št. 32 SŽZ v dvorani sv. Kristine. Ker je seja važna se prosi članice, da se O® gotovo udeleže v polnem šte-^ilu. Po seji se bo serviralo okrepčila in počastilo matere.
baroka	.
Zaročila sta se Andy Bertosa, sin družine Mr. in Mrs. Louis ^ezek, 15938 Whitcomb Rd., in ^ss Regina Chalko, hčerka Mr.
Mrs. Stanley Chalko iz 7036 ^ade Park Ave. Poroka se bo kršila 16. julija. Bilo srečno!
^eja in predavanje
članice krožka št. 1 Prog. Slo-^®nk so vabljene na redno me-®6čno sejo v četrtek zvečer ob 7:30 uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Po seji bo preda-Mr. Matt Petrovich in sicer ° parlamentarnem redu. Vabi se slanice, da pridejo točno na se-predavanja pa se lahko ude-tudi možje in nečlanice.
^-ray preiskava
Prosta X-Ray preiskava za dognanje tuberkuloze bo v teku colhnwoodske prebivalce v ^^trtek, petek in soboto, 5., 6. ^ 7. maja in sicer bo "mobile ^oibulanca" z aparatom vred ^tala pred North American ban-^0 na Waterloo Rd. Preiskave bo dalo od 1. ure popoldne do zvečer, v katerem času bo Mogoče čim več ljudem poslužiti ^ tega zdravniškega pregleda. ^Ottinite, da vam se ni treba ^^GČi za to preiskavo in vzame le 15 Sekund za vsak pregled.
EQUALITY
EODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of AU Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 3, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 87
McCarran predlaga, da se pošlje orožje na Kitajsko
WASHINGTON, 2, maja—Demokratski senator iz Ne-vade Pat McCarran je danes predlagal,, da se program za oboroževanje Evrope razširi tudi na Kitajsko, da bi se tako zaščitilo "zadnja vrata Amerike pred komunističnim navalom."
Vile rojenice ^
f'rošli mesec so se zglasile vi-Л Rojenice pri Mr, in Mre. Frank ^®2;gec, 19317 Shawnee Ave., in pustile v spomin krepkega ^ftčka-prvorojenca. Mati in de-^ se dobro počutita. S tem sta Postala Mr. in Mrs: John Kova-iz 18100 Waterloo Rd. prvič . ^ri oče in stara mati, Mr. in Prank Mezgec iz 10409 10409 Reno Ave. pa v drugič ^®stitamo!
McCarran je na pričanju pred senatnim odborom za zunanje odnošaje, ki vodi zasliševanje glede Severno-atlantske vojaške zveze in programa za oboroževanje Evrope, rekel, da bi Zedi-njene države pustile komunistom odprto pot, za zavzetje Japonske in Filipinov, če bi se pri pošiljanju orožja omejilo le na Evropo.
Ko je orisal "kritični" položaj na Kitajskem, je McCarran izjavil, da bo podpiral tako Atlantski pakt kot predlagani program za oboroževanje zapadne Evrope, ki bi stal več milijard dolarjev.
"Nikakor pa ne morem razumeti v zvezi s tem novim varnostnim programom za Evropo, zakaj dovoljujemo komunistični marš pred našim pragom v Aziji. V Evropi smo potrošili milijarde, nočemo pa potrošiti razumne vsote proti največjem maršu, ki so ga komunisti pod-vzeli v Kitajski."
Po mnenju McCarrana bi komunisti ogrozili tudi Japonsko in Filipine, če bi razširili svojo kontrolo na južno Kitajsko.
"Infiltrirali se bodo na Filipine in z velikim odstotkom komunistov v japonskih strokovnih unijah ne bodo imeli težave pri prevzet ju kontrole tudi v teh deželah," je povedal McCarran.
Texas za vmešavanje v civilno vojno
AUSTIN, Tex., 2. maja —V senatu Texasa je danes bila soglasno odobrena resolucija, s katero se od federalne vlade zahteva, naj takoj podvzame korake, da bi se "Stalinu preprečilo kontrolo Kitajske."
Vznemirjeni senatorji so to resolucijo sprejeli radi zmagoslavnega pohoda kitajske Ljudske osvobodilne armade.
Levičarji Italije krtačijo Sforzo
RIM, 2. maja—Italijanski levičarji so v petek ostro napadli zunanjega ministra grofa Sforzo, ki se je po podpisovanju Atlantske vojaške pogodbe vrnil v Italijo brez zagotovila, da bodo Zedinjene države podpirale italijanske zahteve za poverjeni-štvo nad bivšimi kolonijami Italije.
Sforza je v Washingtonu in Lake Successu beračil za kolonije, toda moral se je vrniti praznih rok. Zapadne sile bi si najrajše kolonije razdelile in niso nič kaj preveč navdušene za Italijo.
Prvi je Sforzo okrtačil voditelj italijanskih komunistov Palmiro Togliatti, ki je izjavil, da je Italija pretrpela v Lake Successu resen poraz. Togliatti-ju se je pridružil še voditelj socialistov Pietro Nenni, ki je svo-ječasno bil zunanji minister Italije.
Sforza ni hotel priznati poraza. Rekel je, da je še vedno prezgodaj govoriti "bodisi o porazu ali pa zmagi."
Nenni je zavrgel vsa pojasnila zunanjega ministra in rekel, da je zguba kolonij posledica vladne politike, s katero se je Rusijo in ostale dežele vzhodne Evrope obrnilo proti Italiji. Poudaril je, da je Italija zgubila kolonije, ko je Sforza v Washingtonu podpisal Severno-at-lantsko vojaško pogodbo.
Nesrečno zaljubljen ustrelil 64-letno vdovo
Včeraj je na East Sideu neki 64 let star vdovec Anthony Ole-nik ustrelil prav toliko staro vd(^o Louise Wenger ter nato storil samomor. Policija veruje, da je Olenik ustrelil vdovo, ker je bil v njo nesrečno zaljubljen.
Oleo predloga poražena v ohijski zbornici
Ohijska zbornica zastopnikov je včeraj v Columbusu porazila predlogo, da se dovoli izdelovati in prodajati barvane oleo-margarin v Ohiu. Zadnjo sredo je senat predlogo odobril. Proti predlogi je glasovalo 76 zastopnikov, za predlogo pa 47.
Oleo predlogo so sprožili republikanci, ki so za njp dobili 200,000 podpisov ohijskih vo-lilcev, čeprav so jih na poticijah potrebovali le 70,000.
VABILO NA
SPOMLADANSKI KONCERT
GLASBENE MATICE v nedeljo 8. maja v Slov. nar. domu
na St. Clair Ave,
Pričetek ob 4. uri popoldne Po koncertu prosta zabava v prizidku
SOCIALIZEM NE OGROŽA AMERIKE
WASHINGTON, 1. maja—Delavski tajnik Maurice Tobin je danes izjavil, da bi se Zedinjene države ne smele bati socializma. Na radio programu je bil vprašan, če Ameriki ne grozi socialistična nevarnost," ker potom Marshallovega načrta prihaja v dotiko s "socialističnimi in delavskimi vladami Evrope."
"Rekel bi, da bi socialisti prej prišli k nam, kot pa mi k njim. Osebno ne vidim kaj lahko socializem nudi deželi kot so Zedi-njen države, ki so ustvarile najvišji življenjski standard na svetu," je rekel delavski tajnik, ki je poudaril prednosti kapitalističnega sistema nad socialističnim.
POLJAKI SO ZAPRLI KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA
VARŠAVA, 2. maja. — Predstavnik rimsko-katoliške cerkve Msgr. Zygmunt Kaczynsky je bil danes aretiran radi političnih aktivnosti proti poljski vladi,
Kaczynsky je bil zaprt že lani v avgustu, toda kot pravi uradno naznanilo, je kljub opozorilu nadaljeval svoje aktivnosti.
Krožek št. 3 Prog. Slovenk
članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so prošene, da se ude leže redne mesečne seje v sredo zvečer ob osmih v navadnih prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave.
Američani obsojajo fašistično Španijo
LAKE SUCCESS, N. Y., 1. maja—Ameriški delavski voditelji William Green, Philip Murray, Jacob Potofsky, Walter Reuther in mnogi drugi so včeraj poslali predsedniku Truma-nu telegram, s katerim zahtevajo, da se potrdi resolucija Združenih narodov iz leta 1946, ki obsoja fašistični režim Španije. Podobne telegrame so poslali tudi glavnemu tajniku Združenih narodov Trygve Lieu.
Resolucija iz leta 1946 obsoja Francov režim, priporoča di-plomatični bojkot Španije, prepoved sprejemanja Španije v članstvo posebnih agencij Združenih narodov in o'beta bolj stroge ukrepe, če omenjeni ne bodo zadostovali, da se Franca spravi z oblasti.
Skupina južno-ameriških držav, ki jih vodi Brazilija, je sprožila veliko zakulisno kampanjo, da se razveljavi proti-Francovo resolucijo in fašistični Španiji odpre vrata nekaterih agencij Združenih narodov. Zedinjene države bi podprle preklic določbe, po kateri so Španiji zaprta vrata agencij.
Telegrame so poslali tudi znani liberalci, med njimi urednica revije "The Nation" Freda Kirchwey, ohijski protestantov-ski škof Henry Wise Hobson, pisatelj Thomas Mann, profesor Allan Nevins itd.
V	telegramu predsedniku Tru-manu omenjeni delavski in liberalni voditelji ороЈмијајо, da je ameriška delegacija sodelovala pri sprejetju resolucije iz leta 1946, ki pravi, da je Francov režim po poreklu, naravi, ustroju in splošnih odlikah fašistični režim, ki je v glavnem bil ustanovljen kot posledica pomoči, ki jo je Franco prejel od nacistične Nemčije in Musolinijeve fašistične Italije.
Podpisniki telegrama so apelirali na Trumana, naj takoj posreduje, da se preneha s tekočimi ameriškimi manevri, da bi se skozi zadnja vrata sprejelo Španijo v organizacijo Združenih narodov.
V	svojem apelu na ameriške liberalce pa je revija "The Nation" med ostalim poudarila:
"Zopet prijatelji Francove Španije skušajo vsiliti Združenim narodom resolucijo, s katero bi se Španijo sprejelo v posebne agencije organizacije in upostavilo ambasadorje v Madridu. Tekoče gibanje, ki ga je vidno sponzorirala Brazilija, je navdahnila ameriška delegacija kljub dejstvu, da je predsednik Truman od leta 1945 že petkrat potrdil obsodbo Francovega režima s strani naše dežele in kljub sklepu, da se Španijo ne sme sprejeti v organizacijo Združenih narodov tako dolgo, dokler je Franco na oblasti."
,Apel ugotavlja, da se je v treh letih po sprejetju resolucije položaj samo poslabšal in svari, da se "mir ne more graditi na gnilem zavezništvu z zadnjim ostankom nacizma, ki je še vedno na oblasti."
*
Španski fašisti objokujejo MussoUnija
BARCELONA, 3. aprila — Španski falangisti (fašisti) so danes napolnili katoliško cerkev santanske župnije, kjer je duhovnik bral mašo v spomin biv šemu fašističnemu diktatorju Italije Benitu Mussoliniju.
Spominska služba božja je bi la prirejena ob priliki četrte obletnice Mussolini j eve smrti.
Demokratski voditelji so pripravili osnutek "kompromisnega' delavsk^a zakona z nekaterimi T-H določbami
"Pravda" o beguncih na suženjskem trgu
LONDON, 2. maja. — Moskovska "Pravda" je danes objavila članek, v katerem trdi, da Mednarodna organizacija za begunce (IRO) v svojem glavnem sedežu v Bad Kissingenu, Nemčija, obratuje "ogromni trg s sužnji."
V ostri kritiki poslovanja te organizacije, ki je bila ustanovljena pod okriljem Združenih narodov, "Pravda" med ostalim piše:
"Predstp-vniki dežel južne Amerike, Kanade, Avstralije, Zedinjenih držav, Anglije in Belgije prihajajo v Bad Kissingen na isti način kot so v starih, zlih časih prihajali na trge s sužnji razni trgovci.
"Prihajajo sem z edinim ciljem, da bi rekrutirali in po ugodni ceni dobili stradajoče in ustrašene brezdomce, ki živijo v begunskih taboriščih."
Napad na Mednarodno begunsko organizacijo je pozneje bil oddan tudi potom moskovske radio postaje.
Bombe bi lahko padale na Detroit
DETROIT, 1. maja — Bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace je danes napadel Atlantsko vojaško .pogodbo, katero je označil za "uničevalno pogodbo."
Na shodu, katerega se je udeležilo 2,000 Detroitčanov, je Wallace opozoril, da bi lahko Detroit bil razorjen z bombami in raketami, če bi prišlo do nove vojne.
"To industrijsko mesto bi lahko postalo simbol sovraštva in uničenja," je rekel Wallace.
V svoje govoru je voditelj ameriških progresivcev napadel tudi senatorja Vandenberga, ki da je največ odgovoren za sklenitev Atlantske vojaške zveze. Označil ga je za reakcionarja, ki je le ob redkih prilikah glasoval na strani ljudstva.
Dalje je Wallace poudaril, da je zgodovina zadnjih trideset let preveč živo v njegovem spominu in mu ne dovoljuje, da bi verjel v kompromis s fašizmom, da bi se porazilo komunizem.
DUHOVNIK, KI JE POZABIL IZPUSTITI VRV
PRESTON, 2. maja —Neki Rev. James E. H. Williams je snoči z zvonenjem pozival vernike na večernico. Ko je končal pa je, žal, pozabil izpustiti vrv. Težki zvon ga je dvignil 20 čevljev visoko. Šele ko je bil na poti v nebeške višave, se je oče Williams spomnil, da mora prav za prav izpustiti vrv. Nahaja se v bolnišnici s poškodovanimi rebri.
WASHINGTON, 2. ijiaja—Demokratski voditelji so v naglici pripravili osnutek nekakšnega "kompromisnega" delavskega zakona, ki bo vseboval nekatere določbe iz Taft-Hartleyevega zakona. Osnutek nameravajo jutri predložiti kongresu.
Vladna predloga za preklic Taft-Hartleyevega zakona in ponovno uzakonjen je Wagnerjeve-ga akta, kot je to obljubil predsednik Truman v svoji volilni kampanji, je očividno zadušena.
Nova predloga pa je kompomis med vladno predlogo in tako zvano Woodovo zakonsko predlogo, po kateri bi bile pod novim imenom ohranjene najvažnejše določbe Taft-Hartleyevega zakona.
Pred štirimi leti so namreč italijanski partizani ustrelili Mus-solinija in ga javno obesili za pete na milanskem trgu Loretta. Od takrat v Španiji in Portugalski, zadnje čase pa tudi v Italiji, fašisti molijo v cerkvah in objokujejo smrt očeta fašizma.
Novi osnutek je bil ustvarjen na dve-urni konferenci med demokratskimi voditelji kongresa in člani kongresnega delavskega odbora.
Kongresniki bodo najprej volili glede novega osnutka. Ce bo odobren, bi Woodova in vladna, tako imenovana Thomas-Lesin-skijeva, predloga sploh ne prišli na glasovanje.
Demokratski predsednik poslanske zbornice Raybum je po sestanku izjavil, da vlada ni odobrila novega osnutka. Kon-gresnik Lesinski, ki je pripravil osnutek predloge za preklic Taft-Hartleyevega zakona, pa je že naznanil, da bo glasoval z večino.
Taft-Hartleyeve določbe v novi zakonski predlogi
V novi zakonski predlogi se nahajajo tudi določbe, ki so podobne določbam Taft-Hartleyevega zakona in jih je kongres-njk Wood vključil v svojo zakonsko predlogo.
Ohranilo bi se določbo o in-junkciji proti stavkam, ki "ogrožajo zdravje in varnost dežele" z možnim pooblastilom, da v primerih nujnosti predsednik ukaže zasego tovarn.
Delodajalci in delavci bi imeli enake pravice "svobodnega govora."
Delodajalci in delavci bodo morali podpisati izjavo, da niso komunisti, kar se po določbah T-H zakona sedaj zahteva samo od unijskih članov.
Unije bi morale redno podajati finančna poročila o svojih dohodkih, dočim se tega od delodajalcev ne zahteva.
Obljube za preklic T-H zakona končno zavržene
O gornjih določbah se je zakulisno razmotrivalo, ko je postalo jasno, da bo vladna predloga za preklic Taft-Hartleyevega zakona propadla. Voditelji AFL in CIO so zastonj pritiskali za uzakonjen je Lesinski jeve predloge.
Voditelji CIO so že izrazili svoje razočaranje v 81. kongres. Po njih mnenju ni ta kongres nikakršen "svetli primer legisla-tivnega organa, kakršnega bi delavci želeli."
ALBANIJA IN ITALIJA OBNOVILI ODNOŠAJE
RIM, 2. maja. — Italijansko zunanje ministrstvo je danes naznanUo, da sta Italija in Albanija obnovili svoje diploma tične odnošaje.
Komunisti svarijo zapadne sile, naj gredo iz Kitajske
SAN FRANCISCO, 1, maja— Peipinška radio postaja je snoči objavila izjavo poveljnika komunistične Ljudske osvobodilne armade gen. Li Taoa, ki je zahteval naj Anglija, Zedinjene države in Francija umaknejo svoje oborožene sile, ladje in letala iz Kitajske.
Gen. Li je v svoji izjavi napadel angleškega premierja At-tleea in voditelje konservativcev Churchilla radi izjav, ki sta jih podala v angleškem parlamentu.
"Obsojamo divjo izjavo vojnega podpihovalca Churchilla, ki je v angleškem parlamentu 26. aprila zahteval od vlade, da pošlje dve nosilki letal na Daljni vzhod, da bi podvzeli oboro-imo povračilo," je med ostalim rečeno v izjavi gen. Lia v zvezi s Churchillovo grožnjo, da bi se moralo kitajskim komunistom vrniti milo za drago, ker so poškodovali dve angleški bojni ladji.
"Kaj nam hočete povrniti, Mr. Churchill? Ladje angleške mornarice so se skupaj s Kouminta-govimi ladjami vsilile v obram-beno področje Ljudske osvobodilne armade, začele streljati in ubile 252 pogumnih in lojalnih borcev. Ker so Angleži prišli na kitajsko ozemlje in povzročili tako veliko zločinsko dejanje, je Ljudska osvobodilna armada Kitajske upravičena, da od angleške vlade zahteva, naj prizna svoje napake, se opraviči in plača za škodo. Ali ni bilo to, kar bi morali storiti, namesto da na Kitajsko pošiljate čete in 'vrnete milo za drago' Ljudski osvobodilni armadi Kitajske?"
Angleški premier Attlee pa je bil napaden, kar je izjavil, da je Anglija imela pravico pošiljati svoje bojne ladje na reko Jangtze.'
"Attlee trdi, da je Ljudska osvobodilna armada bila pripravljena pustiti angleško ladjo 'Amethyst,' da bi odplula v Nanking pod pogojem, da bi Ljudski osvobodilni armadi pomagala prekoračiti reko. Attlee laže, ker Ljudska osvobodilna armada ni nikoli dovolila 'Ame-thysti," da bi odplula v Nanking. Ljudska osvobodilna armada ne upa, da bi ji oborožene sile katere koli tuje sile pomagale, da bi prekoračila reko ali kaj podobnega.
"Nasprotno. Ljudska osvobodilna armada zahteva od Anglije, Zedinjenih držav in Francije, da takoj umaknejo svoje oborožene sile, bojne ladje, vojaška letala in marince iz rek Jangtze in Whangpoo ter ostalih' področij Kitajske, bodisi na vodah, morju, kopnem ali pa zraku Kitajske in da ne pomagajo sovražniku kitajskega ljudstva v civilni vojni."
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays. Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________
For Three Months-—(Za tri mesece)________________________
___$8.50
_ 5.00
___3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NOVI NAČINI UČENJA OTROK
Pred kakimi štiridesetimi do petdesetimi leti so se ameriške šole malo razlikovale od svojih družic v Evropi. V velikih dolgočasnih sobah, s klopmi ali mizami trdno pribitimi, je vladal učitelj razred z železno roko. Kot dobro se je smatralo le ono šolo, koje učitelj je znal doseči disciplino in vliti dovolj predpisane znanosti v glave učencev, da so mogli prestopiti v naslednji razred. To je imelo za posledico, da je razmeroma malo otrok ljubilo šolo in velika večina ni nadaljevala z učenjem. Tako se je izgubil marsikateri talent, povprečna višina omike se ni dvignila kot bi se morala, v poznejšem življenju se je sovraštvo napram šoli in učiteljem obrnilo proti družbi na splošno. Zanikrnost v dolžnostih, nevztrajnost in nagnenje k zločinstvu je mogoče mnogokrat slediti do neugodnih dogodkov v šoli.
Pred nekako petdesetimi leti je sedaj sloveči vzgajatelj John Dewey pričel dokazovati, da more biti šola, ki posveča skrajno pozornost značaju, zmožnostim in posameznim kakovostim otrok mnogo bolj uspešna kot šola, ki se poslužuje starih načinov. Bil je mnenja, da je učenje del rasti in kako se prilagoditi istinitemu življenju. Tako šola kot tudi učitelj morata gojiti ta razvoj, upoštevajoč otrokovo zmožnost za učenje, značaj, sposobnosti, njegove želje in njegovo stališče izven šole.
Deweyjevi ideji so mnogi sledili. Vzgojitelji, psihologi, socialni znanstveniki in mnogi verski voditelji so pričeli posvečati večjo pozornost važnosti vzgoje, katera naj bi usposobila bodoče državljane, sprejeti življenske pogoje na tem modernem svetu. Pričelo se je mnogo "poskusnih" šol. Many pažnje se je posvgčalo šolskim knjigam, otroci so se pričeli učiti potom izkušnje. Na primer, ako je študiral razred promet, se je priredilo ogledne izlete k vlakom in ladjam. Učenci se niso naučili samo, kako te oblike prometa delujejo, spoznali so se tudi z računstvom v zvezi z voznimi redi, razdaljo in brzino. Učenje je tako postalo manj strogo, z večjim povdarkom na učenčevo zanimanje in radovednost.
Dejstvo, da je telesni razvoj doraščanje zvezan z vedenjem otrok, se je istotako upoštevalo. Proučevalo in preiskovalo se je vzroke, zakaj se nekateri otroci ne uče v šoli. Pronašlo se je, da so najbrže nesrečni razburjeni radi kakega fizičnega nedostatka—slab vid, pokvarjeni zobje itd. —ali pa radi dogodkov in stališča izven šole. Da se odpo-more takim nedostatkom, se je preskrbelo zdravniško oskrbo in tesnejše sodelovanje s starši.
Končno se je posvetilo pozornost dejstvu, da se morajo naučiti otroci živeti v občini, ki jo tvorijo ljudje raznih izvorov, ver in plemen. Nekatere šole so si postavile nalogo sprejeti v razrede otroke vseh skupin v občini, da se nauče otroci potom vsakdanje izkušnje da je treba soditi posameznike na podlagi njih zmožnosti, živeti skupno z drugimi in ne na podlagi barve njih kože, ali dneva in kraja njihove molitve., Seveda je število ver, plemen in narodnih izvor-rov v katerikoli šoli odvisno od občine, v kateri se šola nahaja. Kjer sestoji občina iz povprečnih ameriških stanovalcev—protestantov, katolikov, Judov, ljudi tujega izvora, črncev itd., so se prilagodile šole tem razmeram. Razložile so otrokom pomen različnih ver in kaj so ljudje razne omike in različnega ozadja prispevali k ameriškemu življenju.
S temi novimi poizkusi otroške vzgoje seje pričelo v večjem obsegu naj preje v zasebnih šolah. Polagoma so jih sprejele—celotno ali deloma—naprednejše občine za svoje šole. Omikani starši, organizirani v "Parent-Teacher" društvih, so našli način, kako vplivati na šolski odbor in odbore za vzgojo, da se upelje ta način v njihovih občinah. Federalna zastopstva kot otroški urad oddelka za delo in urad za vzgojo notranjega oddelka in nekateri državni in občinski udje so izdali številne letake z navodili za šole in učitelje, kateri so na razpolago brezplačno. Vsi poudarjajo na eni strani potrebo razumevanja otroške duše in mišljenja, na drugi strani pa vzgojo omikanih in sposobnih članov ameriških občin.
"Vzgoja za življenje" je sedaj cilj večine ameriških šol. Postati more cilj vseh šol, ako bodo starši ne ene same skupine, temveč vseh skupin v občini—verskih, plemenskih in vzgojnih—sodelovali tako, da se bo moralo njih zahteve upoštevati. Samo s sodelovanjem morejo doseči, da jih bodo poslušale šolske oblasti in se bo tako približal dan, ko se bo vse ameriške otroke v resnici "vzgojalo za življenje" na tem obširnem modernem svetu.
—Common Council
avUENJE ШД v NOVI JUCOSUVIJI
Ljudska revolucija je zmagala, delovne množice z delavskim razredom na čelu in pod vodstvom KPJ so prevzele oblast in ustvarjena je bila Federativna ljudska republika Jugoslavija, v kateri je odpravljeno vsakršno izkoriščanje človeka po človeku, v kateri gradijo socialistično družbo, to je: boljše življenje delovnih množic.
Popolna in resnična enakopravnost žene se more in se je mogla ustvariti samo tam, kjer je ta borba povezana z borbo vseh izkoriščanih ljudi, kjer se odpravlja vsakršno zatiranje, kjer prevzemajo delovne množice oblast v svoje roke.
Tako je tudi revolucionarna borba narodov Jugoslavije, ki jo je vodila KPJ in je bila usmerjena proti izkoriščanju, za boljše in pravičnejše življenje, proti zasužnjevanju, za svobodo in neodvisnost, vključevala borbo za svobodo in resnično enakopravnost žene.
V novi Jugoslaviji se vključujejo žene v politično življenje države in se okoriščajo s svojo enakopravnostjo kot orodjem za utrjevanje ljudske oblasti, da bi ohranili in razvijali pridobitve naše ljudske revolucije, ki nam je edino poroštvo lepše prihod-njosti.
Tako se je 88 odstotkov žena udeležijo volitev v ustavodajno skupščino pri volitvah v skupščine ljudskih republik pa je volilo 98 odstotkov žena.
Ostanke neenakosti dosledno odpravlja naša Ustava, ki pravi: "žene so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družab-no-političnega življenja.
Za enako delo imajo žene pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem razmerju.
Država zlasti varuje koristi matere in otrok z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč, ter s pravico mater na plačan dopust pred porodom in po porodu." (24. čl. ustave.)
23. člen Ustave pravi: "Vsi državljani, ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili 18. leto, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti."
Tako je v zvezni skupščini 22 žena ljudskih poslancev, v republiških skupščinah pa je 46 žena ljudskih poslancev. Zlasti veliko je število žena, ki so člani okrajnih in krajevnih ljudskih odborov. V krajevnih ljudskih odborih je danes 6117 žena, v okrajnih in mestnih (rajonskih) odborih je 1881, v izvršnih odborih teh organov pa je 720 žena.
Postopno in bol j, in bolj se vključujejo žene v vse panoge državnega, družabnega in gospodarskega življenja. Danes že imamo v Jugoslaviji žene ravnatelje podjetij, veliko je število ravnateljic gimnazij, upravnic zdravstvenih ustanov itd. Najdemo jih tudi v najvišjih znanstvenih ustanovah in sicer je na treh univerzah že 60 žena asistentov, 3 docenti in vseuči-liški profesorji. Danes je 46 žena sodnikov in 6012 sodnikov prisednikov. Ženi Jugoslavije je omogočeno z vrsto strokovnih, srednjih in visokih šol, kamor ima svoboden pristop, doseči potrebno znanje, od osnovnega do najvišjega. Danes najdemo žensko mladino v vseh strokovnih šolah; postavimo: v industrijskih šolah je 59 odstotkov žena, v kmetijskih 16.1 odstotkov, v tehničnih srednjih šolah 14.9 odstotkov itd. Vedno večje število žena prihaja na visoke šole in univerze. Tako je bilo na primer 1947 leta na univerzah 13,840 žena, medtem ko je bilo 1939 vpisanih vsega 3,987 žena. Na-glasiti je treba, da so začele na naše univerze že prihajati prve žene delavke. V skupini 25 de-
Tavk, ki so se vpisale na razne fakultete, so tudi tri žene študentke visoke tehnične šole. Te so 1946 šle kot najboljše delavke v šolo za splošno izobrazbo, katero so uspešno dovršile, na to pa prestopile na univerzo, kjer bodo dosegle visoko strokovno izobrazbo.	•
Položaj žene delavke se je temeljito spremenil. Za enako delo je delavka enako plačana kakor moški, še bolj pomembno pa je, da so ji dane vse možnosti za strokovno izpopolnjevanje in da zavzema ista delovna mesta kakor moški, v kolikor to ne škoduje njenemu zdravju in materinstvu.
Število žena v raznih panogah industrije narašča od dne do dne. Tako je odstotek žena, zaposlenih v industriji, zrasel leta 1948 za 60.9 odstotkov nasproti letu 1939. Možnosti vključevanja ^na v vse panoge industrije pa so še dosti večje. Od skupnega števila udarnikov je 32 odstotkov žena.
V bivši Jugoslaviji je ženo najpogosteje naganjala k delu siromaščina in potreba. Danes pa delajo žene za to, da bi si
izboljšale gospodarski položaj in s e gospodarsko osamosvojile, kakor tudi zato, da bi pomagale graditi socializem, ker vedo, da z graditvijo socializma delajo zase, za lepšo prihodnjost svojih otrok. Zato store, kar morejo, nesebično si prizadevajo za izpolnitev vseh planov — osvajajo nova delovna mesta, postajajo mojstri pri svojem delu. Žene se danes bore za boljšo in večjo proizvodnjo, za nove načine dela, proti malomarnemu odnosu do ljudskega premoženja in proti vsem škodljivcem.
Položaj žene kmetice. — Velika je razlika med življenjem današnje kmetice in kmetice v stari Jugoslaviji. Od davna docela brezpravna žena postaja nova žena, ki ima pravico odločati ne le o lastnem življenju, marveč tudi o življenju družine, vasi, zadruge in svoje države.
Ona se mora danes boriti in se bori proti zaostalosti, uči se in se mora še bolj učiti, da bi zboljšala svoje gospodinjstva, da bi pravilneje in bolje negovala svoje otroke, da bi bolje obdelovala zemljo.
Nekateri slovenski strokovnjaki odhajajo na delo v druge republike
široke množice, naših delovnih ljudi se zavedajo, kaj pomeni graditev socializma. Iz dneva v dan ogromne večina delovnega ljudstva z vso upornostjo in požrtvovalnostjo to zavestno manifestira, ko izvršuje nelahke naloge petletnega plana. Tudi naše tehnične strokovnjake je zajela doslej neslutena ustvarjalna sila. Sredi takega splošnega delovnega poleta se pa tu in tam še vendar najdejo poedinci, katerim ne gre v glavo, da se razvija borba za plan v celotni državi in da bomo ustvarjali pogoje za boljše življenje, za socializem le takrat, kadar bo vsaka poedina pokrajina v polni meri izvršila svoje planske na-Joge. Ti ljudje ne morejo razumeti, da le ni vseeno, kje danes je treba ustvarjati te pogoje za izgradnjo socializma na točno določenem mestu. Potrebno je, da se širom naše domovine, kjer so prirodni gospodarski in delovni viri, grade tovarne, rudarske naprave, poljedelski objekti itd. Naše zaostalejše republike pa morajo imeti in imajo prednost in vso pravico, da se čim prej dvignejo iz zaostalosti, da bodo lahko potem enakomerno napredovale z ostalimi republikami. Kdor tega ne vidi, ne razume bistva graditve socializma, ne vidi in noče videti in vedeti, da bo šele z dvigom zaostalih pokrajin v polnem zaživela tudi naša ožja domovina, ko bo dovolj surovin za naše tovarne, ko bo dovolj masti in kruha, volne in usnja za naše delovne ljudi, ko bo dovolj strojev za naše kmetijstvo in za našo industrijo, ko bo dovolj vseh vsakdanjih drobnih stvari, ki jih potrebuje kulturni človek.
Za dosego, vsega tega pa je treba, da naša republika nudi drugim republikam predvsem pomoč v kadru, ker le tako bo mogoče čim prej zgraditi vse materialne osnove za nadaljnji razvoj, ker le tako bo mogoče sorazmerno izrabiti vse prirod-ne pogoje za zgraditev socializma.
Tako tudi pravilno utrjujemo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, ■ ki ga je delovno ljudstvo izvojevalo v borbi in zapečatilo s krvjo in ga danes naš delovni človek pri nakovalu in plugu iskreno čuva in izgrajuje.
Bratstvo jugoslovanskih narodov se mora manifestirati v borbi za zgraditev socializma v nenehni medsebojni pomoči po-edinih narodov. Kdor ima več materialnih osnov, pomaga z njimi onemu, kateremu jih manj-
ka. Kdor ima več delovne sile in strokovnega kadra, ga daje tja, , kjer ga je manj, kjer zaradi tega ostajajo planske naloge neizpolnjene.
Te dni je odšlo in še odhaja v druge republike večje število industrijskih, gradbenih, finančnih in komercialnih kadrov na delo za dve leti, da pomagajo bratskim republikam v novih industrijskih podjetjih, na gradbenih, cestnih in izsuševalnih delih. Ogromna večina strokovnjakov se zaveda svojih nalog, se zavestno, dasi zaradi družin skih razmer ne ravno najlaže, odziva pozivu ljudske oblasti.
Vmes pa se pojavi tu in tam tudi poedinec, ki ima tisoč izgovorov. "Imam lepo stanovanje, tam ga ne bom imel." — "Imam tu hišo, kdo jo bo čuval?" "Nisem tak strokovnjak, ne znam tega," a je doslej molčal, ko je prejemal plačo na znanje tehnika, inženirja, delovodje, fi nančnega revizorja itd. "Imam revmo, imam razširjeno srce, imam slab želodec, sem živčen" itd. Nobeden takih pa ne pove resnice: Ne da se mi odpovedati komodnemu življenju. Kaj me briga naš plan, samo da je meni dobro in prijetno.
Takih ljudi, ki tako svoj osebni interes postavljajo nad interese skupnosti, ljudska oblast ne more prijemati z rokavicami, temveč z vso ostrino zakona radi nediscipline in izigravanja nalogov ljudske oblasti. Zakon predvideva, za take prestopke ostre kazni, in sicer odpust iz službe s prepovedjo ponovnega vstopa v državno službo za nedoločen čas, težje primere pa lahko smatramo celo za sabotažo.
Tipičen primer egoizma je pokazal višji gradbeni tehnik Belin Aldo iz Trbovelj, star 45 let, zdrav, bivši lastnik gradbenega podjetja, ki ga je ljudska oblast pozvala na delo za zgraditev Novega Beograda. Pozivu se ni odzval. Ko je bil pozvan na disciplinsko sodišče, je izjavil, da ne more iti in da ne gre pod nobenim pogojem. Pripravljen je nositi vse posledice. Izgovarja se, da ima v Trbovljah nedograjeno hišo, ki je ne more pustiti, kdo jo bo čuval, da zanj izven Trbovelj ni življenja itd. Disciplinsko sodišče ga je kaznovalo s kaznijo odpustitve iz državne službe in s prepovedjo sprejema v državno službo za tri leta.
Podoben Belinu je tudi gradbeni tehnik z Jesenic Abruč Lado, ki je že dalj časa skrajno nediscipliniran.
Oba se bosta prepričala, da
ima ljudska oblast za saboterje našega petletnega plana sredstva, ki take ljudi zdravijo.
Naše delovno ljudstvo, ki mu je na čelu Komunistična partija, je že ustvarilo ogromna dela in jih bo še, mimo takih poedinih sovražnikov naše ljudske oblasti in gradnje socializma in to
tem laže in prej, ker je z delovnim ljudstvom tesno povezan® ogromna večina naše strokovne, a posebej še tehnične inteligence, ker iz dneva v dan raste nov strokovni kader iz delovnih množic, a iz naših šol prihajaj® novi mladi ljudje.
"Slovenski Poroćeval®^
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Za nami so dnevi proslav stote obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ti »dnevi so izpričali globoko ljubezen vseh Slovencev do pesnikovega duha in popolno zmago Prešernove velike narodne in človečnostne misli. Toda ta velika ljubezen mora ostati ohranjena. Zato bodo izhajala vse leto 1949 v Ljudski republiki Sloveniji dela, posvečena počastitvi Prešernovega spomina in njegove pesniške umetnosti. Nedvomno bo tudi vas, sinove slovenskih staršev, ki živite v Ameriki, zanimalo, katera so ta dela, ki so izšla in še bodo letos izšla. Zaradi tega jih bomo tukaj na kratko popisali. Dodali bomo še par drugih književnih zanimivosti zadnjega časa.
Predvsem navajamo brošuro Kardelj E. — Kidrič B. "Prešernovo mesto v politični zgodovini slovenskega naroda. — Nekaj misli ob obletnici Prešernove misli". Brošura vsebuje tehtno, dragoceno gradivo o Prešernovem pomenu ter je namenjena predavateljem o Prešernu. Izdala jo je Ljudska prosve-ta Slovenije v pomoč predavateljem in organizatorjem proslav ob 100 letnici Prešernove smrti. Na koncu beremo seznam Prešernovih izdaj ter spisov o njem, ki so izšli po osvoboditvi, pa tudi seznam knjig, ki so deloma že izšle in se deloma še pripravljajo za izdajo v letu pesnikove stoletnice smrti.
Sledila je četrta izdaja priljubljene drobne zbirke "Poezije doktorja Franceta Prešerna", ki je izšla kot miniaturna izdaja v Akademski založbi v februarju 1939 ob 90 letnici. Prešernove smrti. Zbirko je izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani.
Državna založba Slovenije pa nas je ob proslavi prijetno presenetila z učinkovito izdajo "Poezije doktorja Franceta Prešerna," ki sta jcC priredila Mirko Ruper in Alfonz Gospan. Značilno je, da je bila natisnjena ta zbirka v slogu prve izdaje Prešernovih poezij iz leta 1847. Uvod k tej dostojni jubilejni zbirki je napisal Josip Vidmar. Naklada te zbirke je 10,000. Omogočila naj bi prodor Prešernove pesniške lepote in pomembnosti med najširše plasti slovenskega ljudstva.
Seveda so skušali najti razni slovenski skladatelji svoj glaz-beni izraz za izbrane Prešernove umetnine. Zato je Diržavna založba Slovenije zaupala skladatelju Antonu Lajovcu in kritiku dr. Dragotinu Cvetku, da izbereta samospeve na Prešernove pesmi. Tako je izšla zbirka samospevov pod naslovom "Pet Prešernovih pesmi." Omenimo naj še 1. številko IV. letnika glasbene revije "Naši zbori", ki je posvečena Prešernu. Poleg tega pa bodo izšla letos še druga dela, posvečena Prešernovi stoletnici smrti. Naj omenimo predvsem "Prešernov album". V tej obsežni knjigi bomo lahko gledali podobe in slike vseh krajev, oseb, poslopij itd., ki so v zvezi s Prešernovim življenjem.
Končno bo počastila Prešernov spomin še Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani s tremi pomembnimi izdajami. Pripravila je izdajo dr. glebin-gerjeve "Prešernove bibliografije". Dr. Fr. Kidrič je zbral "Prešernovo korespondenco" z natančnim komentarjem. In potem še zvezek VII. "Slovenskega biografskega leksikona". Z izčrpnim spisom dr. Franceta
Kidriča o Prešernu, ki bodo v njem zajeta vsa dosedanja iskovanja o Prešernu ter njegovem pesniškem delu.
Tako smemo ugotoviti, da j® le v pogojih svobodne Ljudske republike Slovenije bilo mogoČ® na tako široki podlagi prosi®' viti največjega slovenskega pe®" nika Fr. Prešerna, čigar pesniške umetnine preveva resničn® revolucionarno demokratična misel.
Potem pa naj v tej zvezi opO' zorimo še na dve izdaji, ki рг|' tegujeta zanimanje vseh ljubi' teljev slovenske knjige. Te ^ je izšla "Slovenska bibliografija 1945—1947"; ki jo je izdala №' rodna in univerzitetna knjiži'' ca v Ljubljani, izšla pa je v žavni založbi Slovenije. S teni j® ustreženo potrebi, ki je bila če* dalje večja. Namen te pomeni''' ne publikacije je, pokazati ne i® živahno in podjetno, ampak mnogovrstno knjižno proizvod' njo po osvoboditvi na ozenJlj" Ljudske republike Sloveniji' Upoštevane pa so tudi knji?®' ki so bile natisnjene na tei® področju v drugih jezikih, t®"' slovenski tisk izven Ljudske r®' publike Slovenije. Vseh knjig in brošur je izšlo v času 1731, na samem ozemlju republike pa 1608, kar je dvomno prepričljiv uspeh s'"' venske založbene delavnosti.
Druga izdaja, ki vzbuja pozornost, pa so Cankarje)'® "Črtice in povesti", ki jih je i^] 3al Slovenski knjižni zavod ^ Ljubljani ob 30-letnici Cank*"" jeve smrti. Namen te knjige j®' seznaniti široke sloje slovens^®' ga delovnega ljudstva s Cank^! jevo umetnostjo, z njegovil''' naprednimi deli, v katerih kriva krivice, ki se godijo delo^' nemu ljudstvu v kapitalisti®''' družbi. Uvodna črtica "O, do0^ vina, ti si kakor zdravje" razodeva, kako so morali ljudje za kruhom v tujino, koder so prihajali domov le rat. Potem sledi pet avto^i^^ grafskih črtic "Sveto obhajil" ' "Križev pot", "Greh",
tica" in "Naš laz", ki nam žejo, v kakšnih bednih pogoJ' je rastel in živel konec 19.
let j a otrok slovenskih star^® proletarcev. Naslednji del ke obsega šest Cankarjevih tic, ki nam predočujejo trag®^ dijo slovenskega izobraženca njegovi borbi za lepše življei'^ in obupno stanje borbenega P"^", letariata na Dunaju v času P^® prvo imperialistično vojno. tem sledijo še črtice, ki jih zasnoval Cankar sredi strain" imperialističnega klanja ^ prvo svetovno vojno in ki kaže v njih proletarska uso slovenskega naroda in njeg®^^ domovine. Posrečen izbor karjevih umetnin bo izdatno bližal Cankarjevo umetnost rokim plastem slovenskega lavnega ljudstva.	.i
(SANS—ChlC®
FAŠIST—ŠEF INFOBMA-SIJSKE SLUŽBE V TBST^
Trst. (Tanjug). — Tržaš^J tisk piše, da je imenovan za ® ^ fa informacijska službe v ški občini znani bivši fašist nesto Corallo, ki je sodelo^ pri pohodih proti slovens^' vasem leta 1919 in pri uniće^ nju hrvatskih vasi okrog P®,, na 1. 1922 ter pri drugih stičnih akcijah proti slovens
mu in hrvatskemu prebiva,
.istv«-
V "Enakopravnosti" ^ ^edno sveže dnevne novice dogodkih po svetu in doma-
3. maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^etod MikuS:
DUNAJ
(Nadaljevanje)
Človek ne bi verjel, če ne bi ^idel sam,-da pri Ciganu baronu, prikoraka na oder "zmagovi-^ avstrijska armada z bogato Vojaško. muziko in avstrijskimi zastavam, publika vstane in %čne navdušeno ploskati. Ta-^Gga demonstrativnega odobravanja ne doživi noben pevec ali %ralec, če bi ga doživel, bi iz hvaležnosti ponavljal arijo ali ®ceno do onemoglosti.
Kaj se skriva za temi dunajskimi demonstracijami spričo Vojaške godbe in avstrijskih zastav, menda ni težko ugotoviti, ^rav tako je danes močno obiskana druga opereta. Kraljica ^^Ička, katere velik del se do-Saja na Vrbskem jezeru.
Berači in ljudje brez imen Takoj prvi dan sem na Duna-videl tole. Ne vem, kako se je stari beračici posrečilo vtihotapiti se v "boljšo" kavarno in prosjačiti od mize do mize. Na-Zadnje jo je natakar le opazil in Se pognali kot jastreb na vrabca, čeprav je bila žena stara in so ji od pomanjkanja in izčrpnosti tresle roke, se je natakarju '^obro postavila v bran. Publika je takoj pripravila na senza-^^jo, vendar se je natakarju ^Dialu posrečilo beračico pregovoriti in pristala je na dva ši-^inga.
S tem si je mogla kupiti v restavraciji nasproti kavarne skledico golaževe juhe brez me-in kos kruha. Imela je torej srečo ,toda leto ima dosti dni in mora jesti vsak dan, beračiti pa se po dunajskih lokalih
Too Many Cooks?
Never! Not when girls from 4II Parts of the country who are learn-to become nurses in Chicago's Bfeat Medical Center, get together hours to try out a bit of their home cooking. In, the unique JJiodern residence which houses stu-^ents and graduate nurses con-•■ected with Cook County hospital, 'here are private kitchens on every noor as well as individual "date Parlors" in the lounge.
Directors of Cook County School Nursing co-operate with the Self-governing student body, and ncourage recreation and hobbies "'which there are many.
. Classes open in March and again J' September. Qualified high-chool students are now applying g? the director at 1900 West Polk 'jfeet, for the three year course, nere are also Summer classes Pen to college students. This is , nve year course leading to a col-. Re degree and a diploma in nurs-'"e as well.
ne sme, ker trpi ugled lokala. Zato se človek ne sme čuditi, če pritava v restavracijo beračica, ki se opoteka kot da bi bila pijana. Kdo ve, iz koliko lokalov so jo tisti dan že vrgli, tudi v tem takoj priskoči natakar, da bi čim manj opazno pregnal nadležnega gosta, a se mu zgodi nesreča, ker se beračica napol nezavestna zgrudi za mizo.
Poklicati bi bilo torej treba reševalno postajo, toda kdo bi jo plačal. Zato si natakar pomaga tako, da prinese ženi vode, ki je napol spije, napol pa polije, tako se ji tresejo roke. Šele po dolgem času pride do sape in ujeti moreš, da ni jedla že dva dni. Ker približno veš, kaj se pravi biti lačen dva dni, naročiš natakarju, naj ji prinese jesti, toda s tem zaideš sam v veliko neprijetnost. Nad teboj se izlije taka kopica zahvale, da postane pozoren ves lokal, tebi pa je nerodno, da hitro plačuješ in hočeš oditi.
Zastonj, beračica ti hoče poljubiti roko, toda ker to trmasto držiš v žepu, te začne božati in ti na ves glas obljublja, da bo molila in ti izprosila srečo. Nazadnje se le prebiješ do vrat, katere ti natakar na široko odpre in se ti po večkrat prikloni.
Tako slovesno, pa tudi rdeč kot kuhan rak nisem šel še iz nobene gostilne. Še po poti sem premišljeval, da je to že prav, da sem ženi kupil jesti, a to, da te potem gleda vsa gostilna kot deveto čudo in tisto božanje stare beračice, to res niso bile prijetne stvari.
Bolj simpatični so mi bili berači pred cerkvami. Spočetka sem bil v zadregi, ker nisem vedel, kolikšna je "taksa," zato sem po strani opazoval, koliko dajejo drugi. Oolgo je bilo treba čakati, da sem to ugotovil, kajti hotel sem si berača kupiti in se nikakor ne zadovoljiti samo z obljubo, da bo zame molil ali kaj podobnega. Ko sem videl, da vsak daje le sivkast denar, to je po deset ali dvajset grošev, sem približno izračunal, koliko bi ga oškodoval, če si ga kupim za pol ure in začel sem si izbirati primerno žrtev. Berač prav pri vratih mi je bil takoj všeč, saj je izgledal natančno kot gra-ški filozof Meinong ali kdo od njegovih vidnejših učencev. A bil je preblizu cerkve, na kraju torej, ki se mi ni zdel primeren m razgovore.
Drugi berač je bil sicer na •bolj prikladnem mestu, a ta mi ni bil všeč, ker je bil preveč podoben upokojenemu žandarju in falot molitve tudi ni jemal resno. Začel je moliti samo takrat, ko se mu je človek približal, a če ni dobil ničesar, je nesnaga celo grdo zaklel, seveda po tihem. Ker z moškimi tako ni bilo nič, s^em si moral poiskati žensko in ker je bila izbira večja, je bila odločitev težja.
Nazadnje sem se odločil in si izbral ženo, ki je stala ponižno kot marjetica in vztrajno prebirala molek. Stopil sem torej k njej, se delal kot da iščem de-
nar, obenem pa sem jo vprašal, kako daleč je do Votivne cerkve, da bi videl, ali je pripravljena sploh govoriti. Ko mi je prijazno naštela vse tramvaje, s katerimi naj se peljem in tudi kje naj prestopim ,sem le "našel" denar. Čeprav ni bilo veliko— toliko bi mogla naberačiti v pol ure—mi je s strahom dejala, da mi ne more menjati. Ko sem ji dejal ,da lahko vse obdrži in ko sem s spretnim manevrom preprečil "rokopoljub," sva se kmalu zapletla v pogovor.
Bila je prava Dunajčanka, mož ji je padel še v prvi svetovni vojni. Z dvema otrokoma, fantom in dekletom, se je prebijala skozi življenje. Dokler je bila zdrava, je hodila pomagat po hišah, a kasneje so ji začele o tekati noge in je komaj še hodila. Dekle je odšlo od nje, ko je bilo staro 17 let in od tedaj ne ve o njej ničesar, fant pa je padel v Rusiji, čeprav je bil lep in vedno vesel. Sedaj je sama in stanuje v neki kleti v Lainzu (dunajsko predmestje), kjer bo gorko tudi pozimi. Kar naprosi, porabi sproti.
Njeno preprosto pripovedovanje me je globoko ganilo in verjel sem ji prav vse. Ta žena in njena bridka usoda nista edini na Dunaju. Občudoval sem njen optimizem, kajti večkrat je poudarjala, da se le še da živeti in imela je trdno vero v dobroto ljudi. S politiko se nisva mučila, kajti žena ni prav dobro razumela, kaj se na Dunaju danes godi, le to je vedela, da je vojske konec in da je v tej vojski sin padel. Zakaj je padel, ni vedela, kot po vsej verjetnosti tudi njen sin ne. Smrti se ne boji, ker upa, da bo šla skozi vice v nebesa.
R-R.R.Rip!
JANESVILLE, WIS.—Aided by, Merritt L. Walls, who helped her. pqrfect "most important invention in sewing since the sewing machine itself," Mrs. Ruth Lawrence; Birmingham, Ala., tries her new "ripper," a gadget which fits any s'ewing machine (lower photo) and removes machine-sewn seams in a .iiffy, without damage to fabric — or to housewife's temper. Gadget is being made here by Oilman company, an affiliate of Parker Pen company. Mrs. Lawrence is wife of army colonel, and Walls is a serj geant on his staff."
Pred Karlovo cerkvijo sem se spustil v pogovor z beračem, ki je bil velik skeptik in cinik. Čeprav je držal v rokah molek in tudi nekaj momljal, mi je kmalu zaupal, da dela to samo zato, da mu ljudje rajši dajejo, sicer pa da ne veruje ne v Boga ne v hudiča. Pohvalil je Hitlerja, na vse druge pa je dejal, da se po ... Njegovi izrazi so bili še krep-kejši, ial nisem razumel prav vseh, ker je možak govoril v resnici "echt wianerisch."
Na vprašanje, zakaj tako hvali Hitlerja, mi je odgovoril, da zato, ker je ta sedaj v opoziciji, dokler pa je bil na vladi, je govoril proti njemu. Zato je bil večkrat tepen pa tudi sedaj je že bil. Ko sem mu svetoval, naj se zbliža z Angleži, kajti ti cenijo Hitlerjeve današnje simpa-tizerje, je berač tako zaklel, da že zlepa nisem kaj takega slišal.
Na vprašanje, kdo je kriv, da sedaj berači, mi je odgovoril, da on sam, ker se mu ni ljubilo nikdar delati, prav za prav delal bi že, a ne vsakega dela, najrajši pa bi bil plačilni natakar ali kontrolor na tramvaju, ker se mu zdi, da je posel teh dveh najlažji in da nosi lepe denarje. 'Daleč fantazija tega mojega novega znanca ni segla in je dokaz svoje vrste duševne revščine, katere pa nikakor nisem sreča-val samo v beraški obleki, temveč tudi v dostojnih meščanskih.
Tako na primer nikakor nisem mogel dunajskemu izobra-
žencu dopovedati, da zgodovina ni samo to, kar je zapisanega v urbarjih ali starih listinah, temveč tudi naše sedanje življenje. Postavil je tole trditev; to je politika, v. katero se kot znanstvenik noče .vtikati, zgodovina pa se po njegovem z;ačne nekje daleč, v preteklih stoletjih, zato niti ni tako važna.
Tako je na Dunaju mnogo beračev vseh vrst, starih in mladih, lepih in grdih, boječih in odločnih. In vse to mora rediti veliko mesto, v kolikor jih ne, umirajo od lakote ali od nerazumevanja življenja. Zato je tako veliko samomorov. Poglavje zase so otroški berači, ki so urni kot podlasice, če pa jih je več skupaj, se radi stepo. Takrat so podobni vrabičem ali mladim vranam, tem tipično nevoščljivim in požrešnim pticam.
Zato tudi ti berački poznajo en sam zakon, zakon močnejšega in policijo. Toda socialna zakonodaja je v Avstriji že taka, odnosno je sploh ni, da se morejo ti berački kar najlepše razvijati. Če jih že policija zahaj-ka, se ti poskrijejo kot vrabci, če jih naženeš iz prosa, ko pa je zrak zopet čist, prilete na dan in se vržejo na svoj posel.
Poskušal sem nagovoriti takega otroka, a nisva se mogla sporazumeti in zdi se mi, da govore drugačen jezik kot otroci ostalega Dunaja. Videl sem že dosti umazanih in bolnih otrok.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE,
Pokličite:
ENdicott 0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
Pri tem se ni dalo ločiti, kaj je koža in kaj žakljevina, ki jo je imel ovito okrog telesa kot rimsko tuniko, po rokah in obrazu pa je bila hrasta pri hrasti.
Spočetka sem se čudil, potem pa ne več, kako ljudje zjutraj oblegajo zaboje za smeti, ki čakajo na smetarja. Nevošljivi so tistemu, če najde le še kaj vrednega. Ta vrednost je seveda kar se da majhna, ker vsak Dunaj-čan desetkrat premisli/ preden vrže kaj med smeti.
Ob tem sem se večkrat spomnil prav na Ljubljano in na tisto naš^, prepričan seni, da po večini nenamerno godrnjanje, da
sedaj ni tega in onega in podobno. Kolikor vem, ni pri nas še nihče umrl od lakote, na Dunaju pa že veliko.
V kolikor te na Dunaju ne ustavi neznanec in ne vpraša za pot ali koliko je ura, te bo verjetno prosil česa drugega. Ce poslušaš zgodbe teh ljudi, imajo vse le dve vsebini ,bedo ali mržnjo do pravega dela. Kot uči pravljica o raju, je tem ljudem delo zlo, ker rodi le trnje in osat. Zakaj bi tak človek prijel za kramp in lopato, če verjame, da bo namesto boljšega zraslo še slabše?
(Dalje prihodnjič)
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
(Nadaljevanje)
tram je imel na sredini vre-neki čudno zavit ornament, ^ Se ni več dobro razločil, ker ^ bile njegove zareze zalite s ^iftolo in sajami. Nekdaj je to /Uzilo za okrasitev dimnice in celo znamenje moralo biti Ij^jftianj tako staro, kakor je stara sama dimnica. Vzhod-
ka
m južna stena sta imeli vsa-Po dve majhni okenci, ki pa bila tako majhna, da bi naš ^"^ijatelj Strahun nikakor ne ^ogel poriniti glave skoznje,
Poglavje iz romana "Pristrah"
Čeprav bi ta okenca ne bila prekrižana z debelim želez jem, kakor 80 bila. S tem pa nikakor nočemo trditi, da bi bil Strahun posebno tolatobučen.
V enem kotu je bila velika ja-vorjeva miza, za katero bi lahko jedlo tudi do dvajset ljudi, če bi bilo treba. Kakor so bile stene v dimnici strašno črne, tako je bil miza v kotu čudno bela. ob eni mizni nogi je viselo ome-lo, s katerim se je miza sproti čistila. Na črni steni za mizo prav na mestu, kjer je sedela
velika dekla, je visel lepo izdelan črn žličuik, ki je bil poln žlic, ki so bile večinoma lesene. Klopi okrog mize so bile tudi bele, a bile so nenavadno široke in ena klop se je vlekla ob celi steni do drugega konca dimnice, kjer je bila peč. Poleg velike mize v kotu je bila levo od nje še ena podolgovata miza, ki je bila pokrita in podobna ka-dunji za mešanje kruha. Vendar to ni bila kadunja, ampak pohištvo, ki se je ponoči spremenilo v posteljo velike dekle, če se je snel pokrov. Dajje na levo je stala _ob steni še ena nizka postelja, iz katere je gledala slama. Vsi trije kosi pohjš-tva, miza v kotu, pokrita ka-
dunja poleg nje in postelj za njo še niso dosegle levega kotu dimnice. Zato si lahko predstavljamo njeno velikost.
Tisto steno dimnice, ki se je tiščala sosednjega prostora, so v celi dolžini zavzemala ognjišča. V kotu, za vrati dimnice je bil ogromen, obzidan svinjski kotel, ki je držal najmanj tristo litrov in ki je noč in dan vrel. V njem se je kuhala vsa mogoča božava za kakih petnajst ali dvajset svinj, to je laška repa, bela repa, korenje, pesa, koleraba, potem se je parilo v tem kotlu vse mogoče šavje in pleve. Iz pečnice, ki je bila pod kotlom, se je ves dan kadil dim, iz sam^ega kotla pa, čeprav je bil
UMiodoiill ifie cme$!
(AND FOR YEAR'S AFTER)
WHEN baby's on his (or her) way—don't let the flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save nQW Џ0 you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that will be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U.S. Savings Boi^ds offer you a foolproof way to save through two all-automatic Plans:
1: Payroll Savings Plan—the only installment buying plan.
2: Bond-A-Month Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan helps you build a aishion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put jm Savings Bonds, after only ten year?!
Before baby (supposing ife twine!) comes, get started on your Savings Bonds program. Todayl
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING-U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
včasih tudi pokrit z debelim, masnim pokrovom, se je noč in dan valila bela sopara z raznimi duhovi, ki je potem skupaj z dimom napolnjevala dimnico. To je imelo za posledico, da je pozimi neprestano kapalo od črnih sten, ker se sopara ni mogla sproti posušiti. Med kotlom in pravim ognjiščem, ki se je imenoval na kratko: zid, je bilo za tri korake prostora. Zid je bil velikanski štirioglat, zidan podstavek, ki je imel v premeru gotovo celo klaftro. Samo ognjišče je bilo v sredini, kjer je bila v plitvi, od stoletnega ognja vžgani vdolbini pepelnica, kjer se je hranil večni ogenj, vse dotlej, dokler niso prišle v
navado vžigalice. Stena za ognjiščem je bila zidana in je bila založena z raznimi lonci in tri-nožniki ter drugo ropotijo, tam pa, kjer je zid segal v dimnico, je služil za klop, na katero so sedale ženske. Na steni za zidom je bil tudi velik sklednik, kamor so prišle vse sklede in sploh vsa glinasta posoda, kar je je bilo pri hiši. Nad ognjiščem se je povezal izpod stropa Ogromen kvabučnik, obokan po-žiravnik dima, ki je bil iste velikosti kakor samo ognjišče. Ta požiravnik je imel na gornjem koncu neko luknjo, ki naj bi služilg, za' dimnik, in ki je imel nalogo, da je zbiral in odvajal iz dimnice vse dime, ki so prilia-
jali iz odprtega ognjišča, iz svinjskega kotla pred ognjiščem in iz krušne peči za ognjiščem.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakoprav' nost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
ЈОШ
OPPOfCrUNITY
fNViSr /N as. SAVW6S BONDS
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
3. maja, 1949-
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Rđečearmejski zakopi so bili na vzpetini. Tudi od ondukaj so na redko streljali, ali v vas so rdečearmejci prihajali samo ponoči, pa še to za ne dolgo.
Grigorij je zajahal na domači svet pred večerom.
Tukaj mu je bilo vse znano, vsako drevesce mu je budilo spomine . . . Pot je držala po Deviški livadi, na kateri so ko-zaki vsako leto na Petrovo pili žganje, potem ko so "razparce-lirali" (razdelili) travnike. Kakor rt se zajed? v ta svet Al-joškov log. Davno, pradavno so v tem, tedaj še brezimnem logu volke razmesarili kravo, ki je bila last nekega Alekseja, prebivalca vasi Tatarskega. Umrl je Aleksej, izginil je spomin nanj, kakor se zabriše napis na nagrobnem kamnu, celo na njegov priimek so pozabili sosedje in sorodniki, log, pa, ki je dobil po njem ime, živi, stega k nebu temnozelene krošnje hrastov in brestov. Tatarjani jih sekajo, da si napravljajo iz njih orodje, potrebno za hišo in dom, toda iz rogovilastih štorov spomladi poženejo žilavi, mladi odrastki, leto, dve neopazno rastejo in Aljoškin log je poleti spet ves v malahitnem zelenju košatih vej, jeseni pa kakor v zlatem oklepu v cekinastem žarenju na-rezljanih hrastovih lističev, ko jih posmodi jutranji mraz,
Poleti v Aljoškovem logu na
•	gosto prepleta vlažno zemljo bodeče robidovje, v kronah starih brestov spletajo gnezda pražnje operjene zlatovranke in srake; jeseni, ko poživilno in grenobno diši po že*Iodu in po odpadlem hrastovem listju, v logu za kratko gostujejo seleči se kljunači, pozimi pa se samo pič-kasto vtisnjeni sledovi lisjaka vlečejo kakor biserne niti po razpeti beli polsti snega. Grigorij je v mladih letih neštetokrat plodil v Aljoškov log lisicam nastavljat skopce . . .
Jezdil je v hladni senci vej po starih, zaraslih kolotečinah prejšnjeletne poti. Pustil je za seboj Deviško livado in prišel do Črnega brega in spomini so mu kakor vino udarili v glavo. Kot
•	paglavec se je bil nekoč pri treh jagnedih podil po zamoku za ograbkom še goličnih divjih fačk, v Okroglem jezeru je od jutra do večera lovil lin je . . . Ne daleč vstran pa je stožčasto
drevesce jerebike. Stoji malo bolj na planem, samotno in staro. Videti ga je z Melehovljeve-ga dvorišča in Grigorij je sleherno jesen, kadar je stopil pred vrata domače hiše, občudoval grm jerebike, ki je bil od daleč kakor ovit z rdečim jezi-kastim plamenom. Rajni Petro je imel tako ra:d pirožke z grenkljato in oskraplo jerebiko.
Grigorij je s tiho otožnostjo ogledoval i z detinstva znane kraje. Konj je šel korakoma, leno odganjal z repom po zraku gosto mrgoleči mrčes, rdečkaste hude komarje. Zelena pirika in lisičji rep sta se voljno upogiba-la pod vetrom. Travnik *je bil pokrit z zelenim valovjem.
Ko je Grigorij prihajal do okopov tatarskih plastunov, je poslal po očeta. Nekje daleč na levem krilu je zaklical Hristo-nja:
—	Prokof jič! Brž se prestopi, ka-li, Grigorij je prišel!
Grigorij je raz jahal, izročil vajeti Anikušku, ki je pristopil, in že od daleč zagledal naglo še-pajočega očeta.
—	Nu, dober dan, načelnik!
—	Pozdravljen, očka.
—	Si prišel?
—	Šiloma sem se odtrgal! No, kako je z našimi? Mati, Natalja, kje sta?
Pantelej -Prokofjevič je zamahnil z roko in se namrščil. Po črnem licu mu je zdrknila solza . . .
je?"
Curly Head In Minutes
Nu, kaj pa je? Kaj jima — je strahoma in ostro vprašal Grigorij.
—	Nista se prepeljali čez . . .
—	Kako to?!...
—	Nataljo je dva dni prej resno zbolela, legar prejkone . . . Nu, stara Je pa r)i marala zapustiti ... Pa le nič se ne boj sinko, ondi pri njih je vse v redu.
—	Pa otroka? Mišatka? Po-Ijuška?
—	Sta tudi tamkaj. Dun jaška pa je prišla čez. Bala se je ostati... Dekličje reči, veš? 25daj sta odšli z Anikuškovo žensko v Volohov. Doma pa sem bil že dva pota. Sredi noči sem se na čolnu natihoma prepeljal, no, in odleglo mi je. Natal ja je prekli cano slaba, otročajema pa ni nič, hvala Bogu . . . Nataljuška je v nezavesti, vročina jo daje, ustnice ima vse opečene od krvi.
—	Zakaj ju pa nisi prepeljal semkaj? — je ogorčeno zavpil Grigorij.
Wkh the coming of Spring, the trend in hair-styling is toward a short, softly curled, simple hairdo suitable for life in the preat outdoors. Today this is easily accom-' plished at home with the new fast-curl capsules. The capsule is dissolved in a glass of water Into which the comb is dipped, then combed through the hair before setting in pin curls. No previoui curling is necessary. Here a charmer views her "Curly Head," th# result of her efforts with one of these quick, new home hairdreetfev aids.
Since the days of the Trojan' wars women have loved this type-of coiffure, and the modified modern version is soft and natural-looking when based on a home permanent. The hair is not more tnan two inches in length and just the ends are set in large pin curls —. the crown is smooth. Jan Miner, (above) starring on CBS' "Crime Photographer", likes the charming halo effect of this hair-do because it perfectly.^itomea^c^ her heart shaped face.j^
Starec se je razhudil, uža-Ijenost in očitanje sta bila v njegovem trepetajočem glasu.
—	Kaj pa si ti počel? Ali ti nisi mogel priti pravi čas in jih prepeljati ?
—	Jaz imam divizijo! Jaz sem moral divizijo spravljati čez! — je togotljivo ugovarjal Grigorij.
—Saj smo slišali, s čim se v Veškah prekarjaš . . . Kakor da bi bila družina brez vseh potreb? E. Grigorij! Na Boga јб treba pomisliti, če že na ljudi človek ne misli . . . Ali se ti nisem nameril semkaj, če ne, bi ju bil gotovo vzel s seboj? Moj vod je bil v Jelani, ali preden smo prišli semkaj, so rdeči že zasedli vas.
—	Jaz v Veškah! ... To se tebe ne tiče ... In ti meni . . .
Grigoriju je bil glas zagrljen in pridušen.
—	Saj jaz nič nočem! — se je ustrašil starec in sitno pogledoval po kozakih, ki so se nabirali v bližini. — Saj nisem zato ...Tipa tiše govori, ljudje, vidiš, slišijo ... — in začel je šepetati: Ti sam nisi več majčken otrok, sam moraš vedeti, za-stran družine naj te pa ne skrbi. Natalja se bo, če Bog da, izlizala, rdeči pa jim ne bodo napravili zlega. Telička spomla-dančka so res zaklali, drugega pa nič. Prizane^i so in ne raj,-давајо . . . Žita so vzeli kakih štirideset mernikov. No, saj je ni vojne brez izgube!
—	Ali bi jih zdaj spravili sem čez?
—	Ni za kaj, po mojem. Nu, kam pa naj jo, bolno, vzameš? Pa tudi tvegano je. Tudi tamkaj jim ni nič hudega. Stara na dom pazi, to se mi tako bolje zdi, ker v vasi so bili namreč požari.
—	Kdo je pogorel?
Trg je ves v pepelu. Štacun-ske hiše, vse večje. Svate Kor-šunovlje so do tal požgali. Sva-ha Lukinična je zdaj na Andro-novljem, ded Grišaka pa je tudi ostal, da bi pazil na hišo. Tvoja mati je pravila, da je on, ded Grišaka, dejal: "Nikamor s svojega sveta se ne ganem in antikristov ne bo k meni, ker se boje znamenja križa". Navsezadnje se mu je začelo že čisto mešati. No, kakor kaže, se rdeč-karji niso ustrašili njegovega križa; hišo in druga poslopja so menda zajeli plameni, o njem pa ni nič slišati . . . Saj pa je že čas, da ga pobere smrt. Krsto si je bil iztesal že pred kakimi dvajsetimi leti, pa le še kar živi.... Vas pa požiga tvoj prijateljček, naj ga kuga pobere!
—	Kdo?
—	Miška Koševoj, da bi bil trikrat preklet!
—	Kaj res?! ...
—	On, kakor Bog živi! Pri naših je bil, po tebi je vprašal
Materi je tudi rekel: "Kakor hitro pridemo na ono plat, bo vaš Grigorij prvi na vrsti za zanko. Visel bo na najvišjem hrastu. Zavoljo njega, — je dejal, — si še sablje ne bom mazal!" Tudi zame je pobaral in zarezal: "Pa onega, — pravi, — tistega šepa-stega zlomka, kam je zaneslo? Mari bi sedel doma, — pravi, — za pečjo. Nu, če ga le v roke dobim, ga ne bom do mrtvega ustrelil, ampak ga bofn s škorpijoni krišpal, dokler ne bo duša iz njega!" Na, vidiš, kakšen peklenček ti je postal! Hodi po vasi, podtika petelina v trgovske in duhovske hiše in govori: "Za Ivana Aleksejeviča pa za Štokmana bom vso Vešensko požgal!" Ali je to beseda?
Grigorij se je še kake pol ure menil z bčetom, potlej pa je odšel h konju. Med kramljanjem starec niti z besedo ni več omenil glede Aksinje, ali Grigorij je bil tudi tako potrt. "Vse so zvedeli, nemara oče tudi že kaj o tem ve. Kdo bi bil neki očenčal? Kdo razen Prohora naju je videl skupaj? Morebiti še celo Stepan ve?" Kar z zobmi je zaškripal od sramu, od jeze nase...
Na kratko je pomoževal s ko-zaki. Anikuška je ves čas uganjal norčije in prosjačil, naj pošlje stotniji nekaj veder žganja.
—	Še za strelivo nam ni nič, samo da bi žganica bUa! — je jezikal, se hahljal in mežikal in na glas škrabljal z nohtom po umazani ovratnici srajce.
Hristonja in vse druge vašča-ne je Grigorij pogostil z dodeljenim tobakom; malo preden je mislil oditi, je zagledal Stepana Astahova. Stepan je prišel bliže in lahodno pozdravil, a roke ni dal.
Grigorij ga je videl prvič, odkar se je začela vstaja, ogledal si ga je preiskujoče in nemirno: "Alive?" Toda lepi, suhotni Ste-panov obi-az je bil miren, kar vesel in Grigorij je olajšano zavzdihnil: "Ne, ne ve!"
64
Čez dva dni se je Grigorij vrnil z obhoda po bojišču svoje divizije. Štab poveljnika se je preselil v vas Černij. Grigorij je dal konju blizu Vešenske kake pol ure počitka, ga napojil in zavil proti Černemu, ne da bi zajezdil v trg.
Kudinov ga je pozdravil in ga radostno opazoval s pričakujo-čim nasmeškom.
—	Nu, Grigorij Pantelejev, kaj si videl? Pripoveduj?
—	Kozake sem videl, rdeče na hribih sem videl,
—	Sila reči si zapazil! K nam pa so tri letala prifrčala, streliva pripeljala in pisemca bela . .
—	Kaj pa ti piše tvoja korenina general Sidorin?
—	Mojega sopolkovca misliš?
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
— je vprašal nenavadno dobro-voljni Kudinov in nadaljeval začeti pogovor v istem šegavem tonu. — Piše, naj se, kar se le da, držim in ne pustim rdečim, da bi prišli čez. In še piše, da se bo zdaj, zdaj zganila donska armada v odločen napad.
—	Krasno piše.
Kudinov se je zresnil:
—	Prebili bomo. Povem samo tebi in na vso moč na skrivoma! V tednu dni bodo prebili bojišče osme rdeče armade. Treba se je držati.
—	Saj se držimo.
—	Pri Gromku se rdeči pripravljajo za prehod.
—	Ali zato krešejo s plenka-čami? — se je začudil Grigorij.
—	Zato . . . No, pa ti, kaj si videl? Kje si bil? Da nisi morebiti v Veškah poležkoval? Nemara sploh nikjer nisi bil! Pred včerajšnjim menda sem ves trg obrnil, ko sem te iskal, pa ti pride nek sluga in pove; "Mele-hova sem dobil v stanovanju, prišla pa je iz hiše neka hudi-manovo zala ženščina in rekla:
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste ▼ popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
"Grigorij Pantelevič je odšel?" Sama pa je imela ripeče oči." Zato pa sem si kajpak mislil: "Bržkone se naš komandant divizije z ljubico igračka, nam se pa skriva?"
Grigorij se je pomračil. Kudi-novlja šala mu ni prijala,
—	Mar bi malo manj poslušal, kar ljudje kvasijo, pa sle bi si izbiral s kratkimi jeziki! Če pa boš pošiljal k meni preveč jezikave, jih bom že še za-vred jezike s sabljo pobil . . . da ne bodo brez potrebe opletali z njimi.
Kudinov se je zahohotal in lopnil Grigorija po plečih,
—	Včasih tudi ti ne poznaš šale? Nu, dosti norčije! S teboj bi se rad tudi nekaj resnega pogovoril. Moramo dobiti kakega Uskoka — to je eno, drugo pa —- treba bi bilo ponoči kje, ne čez kazanske meje, spraviti na ono plat kaki dve konjeniški
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
_ ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
ZANATH FLOWERS
CVETLIČARNA Krasno cvetje, venci, šopki in v loncih za vse slučaje 4140 E. 93 ST.. blizu Miles Ave.
Pokličite podnevi ali ponoči—DI 0813
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 ST. — KE 3177
Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
stotniji in zmesti rdeče. Mog"^ bi se dalo še v Gromok predrl žiti in preplah zasejati, Kaj se ti zdi?
Grigorij je malo pomolčal, P"' tem pa odgovoril;
—	Ni slabo.
—	Ali bi ti sam, — Kudio®^ je poudaril zadnjo besedo, ne povedel stotnij?
—	Zakaj jaz?
(Dalje prihodnjič)
POCENI
se proda lepa drevesa—bresk^^ vseh sort, vinske trte in jagoo" sadike.
Vpraša se pri PAUL MOLAN Middle Ridge Rd., Madison,
STREŽAJKA
za restavracijo in gostilno, po dogovoru. Delo od 7. zj. do pop. Za podrobnosti se vpraša na
5238 ST. CLAIR AVE.
DELO
ŽENSKA DOBI DELO ,
za polni ali delni čas. Mora izurjena hišnega dela. Dobra ' Vpraša se na . 3387 Norwood, Shaker HeiS^' Rapid Transit poulična lei. WY .3617
STREŽNICA
dobi delo v gostilni ob večerih'
7 ur vsak večer. Za podrobnosti se vpraša n® 747 E. 185 ST.
V NAJEM
SOBO
ood":
se odda v najem v CollinWO' Na željo se dobi tudi hranO; ^ podrobnosti pokličite po 5. иП ™ poldne.
PO 5356
HIŠE NAPRODAJ
LEPA ZIDANA HIŠA
za eno družino, 8 sob, se radi ureditve zapuščine. NahaP j na 17618 Grovewood Ave. p'ne $15,000. Za podrobnosti se
na
17618 GROVEWOOD AV£-

m

Suddenly the King realized*
he was going to starve
^ XTou BSMEMBBB how King Midas thought X ha had a short cut to Anmnrlml lecurity;
When granted one wlah; h# asked that everything he touched be turned to gold. It was Am until he tried to eat, and all his food turned to solid gold. He suddenly realized that he was going to starve to death;
Midas was glad to cancel his wish; and look for a better way to provide for his old age. What he discovered remains true today.
Tbe only sure way to financial security is systematio saving. And the best method is buying U. S. Security Bonds, automaticallyl
If you work for wages or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are In business or a profession, and have a checking account, you can sign up
tac tbs BoodA-Mooth Pbm m* foot bmdW
Start noir—duriaf th# Seoutto Lp#* / Drive; The money mvm Itself taiitibm Id ysa%#youhave$4fbr#v«nr$8youh#v#«mv#ai
And your беошД^ Bond doUm«# do thstr' part to InsuM « sta)M •ootMw, wvfaM means less money la ш«пигмркм1»Ш ' up prices of goooK
It's too bad that Midas h#d ## шоф < trouble because he oooldat sav« this But isn't It ludkjr yoa oaal	/
J
WMB DEBT UANAOBMBNT-lmv bond dollar that U built up la fvjt Oorammant't Тгммогјг to wad te W tin a dollar of tha national daM vUA la potamtlally Inflationary.
M
SKumiY
^пјру
AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
ENAKOPRAVNOST
Tblš li ша вШвШ XJ. S, ТпштЈтт »đr»tilM»mtnt~prepMred under aiuplou ot Tfuuif Otpuiwt^ «aV IMrwtfctof