SPLOŠNE KNJIŽNICE SLOVENSKI KNJIŽNICNO -MUZEJSKI MEGA KVIZ Na pobudo Ministrstva za kulturo RS z željo po tesnejšem strokovnem sodelovanju in povezovanju med muzeji, arhivi, galerijami in knjižnicami smo zasnovali in že za letošnje šolsko leto pripravili nov kviz, to je Slovenski knjižnicno-muzejski MEGA kviz. Strokovno ga je pripravila skupina kustosinj pedagoginj in bibliotekark; organizacijo priprave in izvedbo samo pa je prevzela Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župancica, v Ljubljani, v tesnem sodelovanju s Pedagoško sekcijo pri SMS. Za novi kviz, ki je osredotocen na problematiko slovensko kulturno dedišcino, smo sodelavke v kvizovski delovni skupini pripravile smernice za triletno obdobje, in osnovale prvi cikel, ki bo potekal v letošnjem šolskem letu. Pri tem smo se oprle tudi na bogate izkušnje ob pripravljanju in izvedbi Slovenskega knjižnega kviza, ki je potekal po slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah osem let. Knjižnicno-muzejski MEGA (MEGA je kratica za Muzeje, Etnologijo, Galerije) kviz obravnava kulturno dedišcino, njegova tema so v letošnjem letu »spominske hiše" znamenitih Slovencev in Slovenk z najrazlicnih strokovnih podrocij. Obravnava tako materialno dedišcino (stavbno dedišcino) kot nematerialno dedišcino (kulturne dobrine, dosežke znamenitih ljudi). Opozarja predvsem na osnovno funkcijo kulturne dedišcine, na zavedanje o njenem pomenu in ohranjanju ter na njeno neposredno vkljucevanje v prostor in aktivno življenje: posredovanje znanj in izkušenj preteklih obdobij ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti. Z omenjenim kvizom se dejavno vkljucujemo v letošnje leto kulture. Vodilne teme knjižnicno-muzejskega MEGA kviza v šolskem letu 2006/2007 so: Oktober: Janez Vajkard Valvasor in grad Bogenšperk November: Simon Gregorcic in Anton Aškerc ter njuni spominski hiši v Vrsnem in na Senožetah December: Anton Tomaž Linhart in Linhartov muzej v Radovljici Januar: Anton Ažbe in njegova spominska hiša v Dolencicah Februar: Veno Pilon in Pilonova galerija v Ajdovšcini Marec: Bralna znacka in Prežihova bajta v Kotljah Cilji kviza - poleg spoznavanja kulturne dedišcine - so naslednji: - informacijsko opismenjevanje (knjižnicno-muzejsko) in internetno; - uporaba pri šolskih predmetih: raziskovanje, samostojno ucenje, sodelovalno ucenje (teamsko delo), tudi reševanje v ekipah idr.; - povezovanje s poukom, z izbirnimi predmeti in interesnimi dejavnostmi (bralna znacka, kulturni dnevi, ekskurzije, raziskovalne naloge …); - branje (umetnostnih besedil, strokovne literature, drugih informacijskih virov, tudi branje za bralno znacko), - množicno reševanje kviza in s tem tudi obiskovanje knjižnic in muzejev ter uporabo informacijskih virov v obeh vrstah ustanov, - virtualne in dejanske obiske obravnavanih spominskih hiš, obenem pa najbližje spominske hiše v bližnjem okolju reševalcev. - spodbujanje obiskovanja knjižnic, muzejev, arhivov in galerij, ogledovanje muzejskih in spominskih zbirk. Kviz bo namenjen predvsem ucencem 2. in 3. triletja devetletke. Dostopen bo: - kot tiskani vprašalnik (splošne knjižnice ga bodo razdeljevale šolam sredi oktobra 2006), - po posameznih sklopih pa vsak mesec sproti na internetu: www.koz.si/megakviz - v reviji National Geografic Junior (vsak mesec), - na TV Slovenija (v sklopu Enajste šole – Oddaje za radovedneže), prav tako vsak mesec. Reševanje prvega cikla kviza - bo potekalo bo od oktobra do marca, v šolskem letu 2006/2007, - organiziralo ga bo 62 splošnih knjižnic in 63 muzejev, v sodelovanju s šolskimi knjižnicami oziroma šolami. 31. marec 2007 je zakljucni datum za reševanje kviza v letošnjem šolskem letu. Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, bodo slovenske splošne knjižice organizirale žrebanje med reševalci; Pionirska knjižnica v Ljubljani pa bo pripravila tudi žrebanje med reševalci na spletu. V žrebanje bodo vkljucene vse pravilne rešitve, ki bodo imele na kuponu vsaj še tri žige spominskih hiš, muzejev ali galerij. Izžrebani bodo dobili razlicne nagrade; eden od izžrebancev iz vsake splošne knjižnice in eden izmed reševalcev na spletu pa bo udeležen na koncnem MEGA žrebanju, ki bo potekalo na TV Slovenija v oddaji Enajsta šola- Oddaja za radovedneže - proti koncu aprila, predvidoma med Slovenskimi dnevi knjige V koncnem MEGA žrebanju bo izžreban en reševalec. En reševalec pa bo dodatno izžreban med tistimi, ki bodo imeli poleg pravilne rešitve še vseh šest žigov. Prvi nagradi podarja Društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS: pocitnice na morju ali v gorah v enem od pocitniških domov ZPMS. Predstavitev kviza in razdeljevanje tiskanih vprašalnikov bo potekalo na 1. strokovni sredi v letošnjem šolskem letu, ki bo v sredo,11. oktobra 2006 ob 9.30 v dvorani E3 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tilka Jamnik, Darja Lavrencic Vrabec Knjižnica Otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica MOJA KNJIŽNICA – KNJIŽNICA CIRILA KOSMACA TOLMIN "Otroci, ki radi berejo, so uspešni v šoli in v življenju." S temi besedami smo starše ucencev tretjih razredov povabili k sodelovanju v akciji "Moja knjižnica – Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin", ki se je zacela 2. oktobra, na svetovni dan otroka. Njen namen je spodbujanje bralne kulture in promocija knjižnice. Akcija "Moja knjižnica" je nadaljevanje projekta, ki smo ga izvedli v šolskih letih 1999/2000 ter 2000/2001. Projekt je kot vzorcen primer promocije branja in knjižnice takrat podprlo tudi Ministrstvo za kulturo. V akciji je sodelovala polovica vseh osnovnošolskih otrok na našem podrocju, delež aktivnih osnovnošolskih clanov v naši knjižnici pa se je povzpel na 80 %. Letos je akcija namenjena samo ucencem tretjih razredov, obdržali pa smo logotip akcije, vizualno podobo in pravila. Zmanjšani obseg so narekovala financna sredstva, za ucence tretjih razredov smo se odlocili, ker naj bi otroci po ucnem nacrtu devetletke do konca šolskega leta osvojili bralne tehnike in prešli na samostojno branje. Pri njih je torej še vedno pomembno sodelovanje staršev, prehod k samostojnemu branju pa je za mnoge odlocilen tudi za kasnejše branje in s tem povezano redno obiskovanje knjižnice. Ker otroke in starše ob zacetku šolskega leta bremeni cela vrsta stvari, smo zacetek akcije preložili na oktober. In 2. oktober – svetovni dan otroka - je za to nadvse primeren datum. V akciji "Moja knjižnica" bodo lahko sodelovali ucenci 3. razredov na podrocju obcin Tolmin, Kobarid in Bovec, ki so ali bodo postali clani naše knjižnice (skupno okoli 200 otrok). Potekala bo do 27. aprila 2007 v vseh naših enotah: Tolminu, Kobaridu, Bovcu, na Potujoci in Dostavni knjižnici. Otroci si bodo v spremstvu staršev izposojali knjige in za prebrane dobili nagrade. Za otroke smo ob zacetku akcije pripravili zgibanko s pravili akcije, staršem pa namenili Pismo staršem. Pri razdelitvi gradiva smo za pomoc zaprosili uciteljice tretjih razredov (17 razredov). Nekaterim razredom smo gradivo poslali po pošti, ucencem so gradivo razdelile uciteljice, ki smo jim prej akcijo tudi osebno predstavili. Nekateri razredi so nas obiskali v najbližji enoti. Nekaj razredov na podružnicnih šolah pa so obiskale naše knjižnicarke in otrokom razložile pravila v razredu. Vsi ucenci so že takoj na zacetku kot darilo prejeli denarnico za okoli vratu z logotipom akcije. Obiske razredov smo pofotografirali, fotografije s prijaznim pismom pa poslali uciteljicam, naj jih obesijo v razredu. Z uciteljicami smo se domenili, da se bodo tudi med letom v razredu pogovarjali o akciji in o prebranih knjigah. Fotografije otrok bodo tudi na naši spletni strani, da si jih bodo lahko ogledali njihovi sorodniki in prijatelji. Na spletni strani bomo objavili tudi fotografije tistih, ki si odo prvi pribrali nagrade. K sodelovanju smo povabili tudi ucence vseh razredov Posebne šole ter varovance Varstveno delovnega centra Tolmin. Zanje smo akcijo nekoliko prilagodili, zmanjšali smo število knjig, ki jih morajo prebrati za posamezne nagrade, na obisk v knjižnico pa bodo hodili organizirano v skupinah s spremstvom uciteljic oz. zaposlenih. Ob vsakem obisku jih bo sprejela naša knjižnicarka in jim pripravila pravljicno uro, vodstvo po razstavi… Otroke bomo k branju in rednemu obiskovanju knjižnice spodbujali z mikavnimi nagradami. Za vsakih pet prebranih knjig bodo dobili nagrado. Prva nagrada je svincnik za okoli vratu. Za naslednjih pet prebranih knjig, je nagrada trak za kljuce. Tretja nagrada za naslednjih pet je etui za CD-je. Za zadnjih pet prebranih knjig pa je zadnja nagrada dežnik. Na vseh nagradah je logotip akcije. Ceprav gre za promocijo branja, se nismo odlocili za knjižne nagrade, ampak smo želeli nagrade, ki bi jih bili otroci res veseli. Pogoj je bil, da nagrado lahko vidi cim vec drugih ljudi. Knjig, ki jih otroci lahko berejo za akcijo, namenoma nismo želeli omejevati. Preberejo lahko katero koli knjigo, ki je primerna njihovi starosti. Akcija "Moja knjižnica" je zasnovana tako, da lahko vsakdo bere po svoji željah in sposobnostih. Nekateri otroci bodo prebrali vseh dvajset knjig, nekdo pa mogoce samo pet. Prebrane knjige bomo preverjali s posebnimi vprašalniki, ki jih otroci dobijo ob izposoji knjige. Ob enem obisku lahko za izposojene knjige vzamejo najvec pet vprašalnikov. Izpolnjene vprašalnike hranimo in vodimo evidenco o izrocenih nagradah v posebni kartoteki. Otroci lahko sodelujejo v kateri koli naši enoti, vendar morajo zaradi evidence vprašalnikov akcijo koncati v tisti enoti, kjer so jo zaceli. Akcijo so financno podprle vse tri obcine in donator Založba Ucila International, ki ga redno obvešcamo tudi z odmevi akcije v javnosti. Ob financni podpori obcin in drugih sponzorjev naj bi postala tradicionalna, tako da bi se vse generacije tretješolcev na ta nacin odkrile prednosti in ugodnosti, ki jih ponuja splošna knjižnica. Akcija "Moja knjižnica" ni samo promocija branja med tretješolci, je enkratna priložnost, da pridobimo nove clane. Vsi starši, stari starši, tete in strici, ki bodo pripeljati otroke v knjižnico, lahko postanejo naši clani. S pomocjo akcije smo okrepili naše sodelovanje z osnovnimi šolami. Preko te akcije smo zaceli intenzivno delati s skupinami s posebnimi potrebami. Vsem našim bodocim sponzorjem z njo dokazujemo, da smo sposobni uspešno izpeljati odmevno akcijo. Našim obcinskim financerjem kažemo, da smo namenska sredstva koristno porabili in da so uporabniki z nami zadovoljni. Z medijsko pokritostjo akcije promoviramo knjižnico in vecamo njen ugled ter prepoznavnost v javnosti. Ostalim knjižnicam in strokovni javnosti pa sporocamo, da se z dobro idejo in sodelovanjem zaposlenih lahko tudi v manjši knjižnici izpelje projekt, vreden posnemanja. Jožica Štendler Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin NA OBISKU PRI PRAVLJICARKI NIVES ANDRIC Tokrat sem za pogovor zaprosila Nives Andric, knjižnicarko in pravljicarko na mladinskem oddelku koprske Osrednje knjižnice Srecka Vilharja. Nives Andric se je v tej knjižnici zaposlila leta 1981. Najprej je delala v študijskem oddelku, kasneje je dve leti vodila potujoco knjižnico, od leta 1984 pa je zaposlena na oddelku za mlade bralce. Otrokom pripoveduje pravljice že petindvajset let, vse od leta 1981. Pravljice je imela rada že kot otrok: "V otroštvu sem zelo rada poslušala pravljice, pripovedovali in brali so mi jih predvsem stari starši in starši." Zdaj pravljice pripoveduje v knjižnici, pa tudi drugod: "Enkrat na teden imam uro pravljic v našem oddelku. Na ure pravljic prihaja skupina 15 otrok. Redno zacnejo obiskovati ure pravljic v mesecu novembru. Ker so otroci razlicnih starosti, se z izborom pravljic prilagajam njim in ura pravljic poteka vsakic drugace: vcasih pravljico berem, drugic jo pripovedujem. Vedno imam kakšno v rezervi, glede na starostno strukturo skupine. Otroci zelo radi poslušajo vse pravljice. Zelo je odvisno od pripovedovalca, kako pripravi otroke, da mu sledijo in uživajo v njegovem pripovedovanju. Velikokrat pa pripovedujem pravljice tudi v vrtcih. Veckrat sem vabljena tudi na roditeljske sestanke v vrtce in na osnovne šole, kjer staršem pripovedujem o nujnosti pripovedovanja pravljic skupinam otrok v vrtcih, pa tudi doma, predvsem otrokom prvega triletja devetletke. Sodelujem tudi s Centrom za svetovanje staršem, mladostnikom in otrokom. Že dve leti na osnovnih devetletnih šolah staršem predavam o pripovedovanju pravljic. Moja predavanja so razdeljena na tri triletja devetletke. Starše seznanim, kdaj in kako naj izberejo pravo knjigo za svojega otroka. Za prvo triletje je pomembno pripovedovanje in branje pravljic. Ko starši otrokom pripovedujejo ali berejo pravljice, jim s tem pomagajo pri bogatenju besednega zaklada, kar je dobra osnova za ucenje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Skupaj s starši otroci uživajo v prebranem in s tem razvijajo zmožnost domišljijske rabe jezika. Tako otroka spodbujajo k razlicnim oblikam ustvarjalnosti. V drugem in tretjem triletju je pomembno, da ucence s knjigo vzgajamo za knjigo. Pomembno je, da starši svojega otroka poslušajo in spodbujajo k branju ter k izpopolnitvi bralne tehnike, kar jih vodi k prvi osnovni vešcini, hitrosti branja. Druga osnovna vešcina je razumevanje prebranega. Obe vešcini morajo ucenci razvijati hkrati. Starše opozarjam na kontrolo fizicnih navad ter na ostale ovire pri hitrosti branja z razumevanjem. Z osvojitvijo bralne tehnike bo otrok zacel uživati v svojem branju. Koristno je, da se z otrokom pogovorimo o prebrani knjigi. Spodbujamo ga k branju za bralno znacko, narocimo mu najljubšo revijo. Za starejše ucence je pomembno branje kot nabiranje idej. Opozorimo jih na to, kakšne so misli slabega in dobrega bralca, kako hitimo od vrstice do vrstice in kako združujemo celotne pomene z enim pogledom." Nives Andric je pred dobrima dvema letoma iz pravljic tudi diplomirala. V svoji diplomski nalogi je obravnavala pomen pravljice pri predšolskih otrocih: "V predšolskem obdobju se otroci ucijo izražati svoja custva, misli, izkušnje ter sporocila drugih. V diplomski nalogi sem skušala prepoznati in ugotoviti razlike v nacinih, na katere se otroci odzivajo ob pripovedovanju in ilustriranju dveh pravljic: ljudske Jancek Ježek in kratke umetne pravljice Stara hiša št. 3 Ele Peroci. Pri tem sem upoštevala njihovo starost. Obravnavala sem dve skupini otrok. V prvi skupini je bilo 15 otrok, starih od tri do pet let, drugo skupino je prav tako sestavljalo 15 otrok, starih šest let. V obeh skupinah sem uporabila enake metode dela: vsako pravljico smo najprej poslušali ter jo nato še ilustrirali. Ob obeh dogodkih pa sem preverila odzive otrok. Ljudska pravljica je pri 3-5 letnih otrocih vzbudila vec kontekstno ustvarjalnih odgovorov, preko njih so si priklicali v zavest vse vtise oziroma spomine iz poslušanja drugih pravljic. Na prebrane dele druge, umetne pravljice, je mlajša skupina odgovarjala bolj situacijsko, kar potrjuje, da je prva skupina zamenjala muco s kužkom kot glavnim junakom in cisto spremenila potek pravljice. Druga skupina šestletnih otrok je na prebrane dele ljudske pravljice odgovarjala situacijsko. Ljudska pravljica je v njih sprožila senzacijo vsvetu odraslih ljudi, kar kaže, da so otroške bivanjske sposobnosti tako rekoc neomejene. Pravljica nanje ni delovala cudežno, ni vzbujala mocne domišljije, temvec primerjavo z njihovo življenjsko situacijo. Na drugo pravljico pa jestarejša skupina odgovarjala bolj kontekstno. Pri tem ni bila nic kaj ustvarjalna ali obnovitvena v primerjavi s prvo skupino. Vse to potrjuje, da je svet domišljije najbogatejši od tretjega do petega leta starosti, zato starši in vzgojitelji ne smemo zamuditi tega casa, v katerem lahko vsakemu otroku pricaramo nekaj lepega, zelo pomembnega za njihov razvoj." Nives Andric sem se zahvalila za pogovor, v katerem pa je pozabila omeniti tudi številne ustvarjalne likovne delavnice, ki jih ob urah pravljic prireja za otroke, ki prihajajo k njej v knjižnico. Iz skromnosti tudi ni povedala, da že vsa leta v koprski knjižnici vodi oddelek za mlade bralce. Zaželimo ji še veliko ustvarjalnih uric v družbi z otroki. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola MEDNARODNA DEJAVNOST NA RAZPOTJU: KAM BO ŠLA TEHNOLOGIJA E-KNJIG V NASLEDNJEM DESETLETJU? javna razprava na knjižnem sejmu v Frankfurtu, 6.10.2006 Na razpravi so sodelovali naslednji razpravljalci: dr. Daniel C. Baumgart (Charite Medical Center / Berlin), Paul Carr (glavni urednik The Friday Project / The Guardian), dr. Olaf Ernst (direktor eBooks / Springer), Jim Garber (Director Content Partnership / Google), Dan Penny (raziskovalec tržišca / Electronic Publishing Service). Razpravo je vodil novinar Guy Kewney priznan kot najboljši poznavalec in analitik PC in eden prvih programerjev. Po velikem bumu elektronsko dostopnega gradiva v drugi polovici devetdesetih let se je na podrocju znanstvenega raziskovanja in publiciranja mocno uveljavil segment elektronskih revij. V nasprotju s pricakovanji pa je segment elektronskih knjig zelo zaostal. Eden od bistvenih razlogov za to je verjetno drugacen nacin clovekovega delovanja in uporabe tovrstnega gradiva. Clanek iz strokovne revije je namrec zakljucena celota manjšega obsega, ki omogoca drugacen nacin dostopa in dela z njim, kot pa obicajno obsežnejša monografska dela – knjige. Kljub temu se razni manjši in vecji ponudniki trudijo, da bi tudi to gradivo naredili cimbolj prilagojeno potrebam posameznika in tehnologiji. Razgovor je potekal tudi v smer primerjav med clankom ter posameznim knjižnim poglavjem, vendar pa je poglavje lahko zakljucena celota le v okviru strokovne monografije, težje ali nikakor pa ne leposlovnega dela. Zato si še vedno težko predstavljamo prebiranje e-knjige na plaži ali zvecer v postelji, kljub temu, da so v preteklosti vložili že vec naporov v izdelavo raznih naprav – tehnicnih pripomockov, ki bi naredile tudi to obliko gradiva bolj dostopno uporabniku. Moderator je omenil in pokazal tudi novo napravo te vrste v velikosti papirja formata A4 podjetja iRex technologies (www.iRexTechnologies.com), ki podpira razlicne formate (pdf, XHTML, txt, …) ter s svojim zaslonom omogoca tudi prebiranje vsebin ob neugodnih svetlobnih razmerah (npr. sonce na plaži). Ta naprava omogoca tudi mnogo drugih dodatnih možnosti, vendar podrobnosti niso bile predstavljene, saj razprava ni bila namenjena njenemu reklamiranju. Nekateri vsebinski poudarki ter zakljucki iz razprave: - vse, kar danes tukaj predvidevamo, se na osnovi dosedanjih dogajanj pri razvoju tehnologij lahko že jutri izkaže za napacno (Kewney), - nedvomno bo potrebno združiti razlicne stvari v enoten format ali pa te formate bolj poenotiti tako, da za njihovo uporabo ne bo potrebno toliko razlicnih tehnologij (Kewney), - cross linking je ena od najbolj pomembnih stvari pri znanstvenem raziskovanju, ki ga omogoca tehnologija, zato ga je potrebno še bolj razvijati (Baumgart), - e-knjige bodo nedvomno prišle tudi na plažo, saj tehnologija že omogoca, da predvsem v azijskem svetu nekateri že prebirajo posamezna poglavja knjig preko mobilnih telefonov (Carr), - noben nov medij do sedaj še ni unicil prej obstojecih, kljub temu, da so to vedno napovedovali (prihod televizije naj bi unicil radio, prihod VHS kaset naj bi unicil kino, prihod elektronskega gradiva naj bi unicil tisk, …) (Kewney). Za zakljucek je moderator avditoriju zastavil naslednje vprašanje: Kdo od vas ima pri sebi mobilni telefon? Seveda ni bilo v avditoriju nikogar, ki ne bi dvignil roke. Nato je moderator nadaljeval: Kdo od vas si je lahko pred dvajsetimi leti predstavljal, da bo tukaj sedel z mobilnim telefonom pri sebi? Na to vprašanje se ni dvignila nobena roka. S tema vprašanjema se je razprava tudi zakljucila. V nadaljevanju sem si ogledal nekaj ponudb e-knjig razlicnih ponudnikov. Poleg mnogih manjših ponudnikov, usmerjenih predvsem v izdajo tiskanih oblik, ki elektronske razlicice nudijo le v številcno manjšem obsegu, je bilo na sejmu prisotnih tudi nekaj vecjih ponudnikov. Naj jih naštejem le nekaj: netLibrary (OCLC PICA), ki je uporabnikom in knjižnicarjem knjižnic Univerze v Ljubljani že znan servis, Books on ScienceDirect, novo prihajajoci Springer eBook Collection ter ponudnik EBSCO. Medtem, ko prvi in zadnji imenovani ponujata e-knjige razlicnih založnikov preko svojih tehnicnih rešitev, pa srednja dva (ScienceDirect in Springer) ponujata le "svoje" gradivo dostopno na že obstojecih platformah. Razumljivo je, da je njuna ponudba številcno manjša, vendar bolj usmerjena na posamezne vsebinske sklope, medtem ko netLibrary in EBSCO zajemata širši spekter vsebin, veliko vecje število naslovov in ponudbo vec založnikov. Prednost Books ScienceDirect in Springer eBook Collection pa je, da v okviru svojih ponudb omogocata navzkrižno iskanje po vsebinah, ki jih ponujata (torej linke med knjigami in revijami iz njune ponudbe). Vsi našteti ponujajo dostop na osnovi enoletnih pogodb z možnostmi podaljševanj ter raznimi ugodnostmi, podobno kot to velja za e-revije. Vsi ponujajo knjige v posameznih vsebinskih paketih, vendar obstaja tudi možnost nakupa posameznih naslovov. Vec podrobnosti je možno najti na njihovih spletnih straneh. Tudi trg e-knjig se hitro spreminja. Na enem od mnogih reklamnih gradiv, ki jih je najti na sejmu, je o tem zapisano. Konec devetdesetih let, v casu najvecjega vzpona elektronskih revij, ko so veliko pozornosti posvecali tudi ponudbi e-knjig, je avtor tistega reklamnega gradiva naštel 24 razlicnih ponudnikov tega gradiva (e-knjig). Ko je pred kratkim preverjal njihovo sedanjo ponudbo, jih je od prejšnjih 24 delovalo le še 8. Seveda pa se je le tem pridružilo mnogo novih. Dinamika sprememb na trgu e-knjig je torej precejšnja. Knjižnicarji se bomo morali odlocati kaj najbolje ustreza našim uporabnikom, ter se odlocati kaj jim ponuditi, da bodo ustrezno informirani, naši viri pa kar najbolje uporabljeni. Matjaž Eržen Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani MEDNARODNA SRECANJA KNJIŽNICE - ZAKLADNICE PISNE IN DIGITALNE DEDIŠCINE1 1 Porocilo je objavljeno tudi na spletnih straneh ZBDS. 35. skupšcina Hrvaškega knjižnicarskega društva Plitvicka jezera, 27.–30. september 2006 Glavna tema letošnjega strokovnega posvetovanja hrvaških knjižnicarjev (http://www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/skup/78/) je bila trajno ohranjanje kulturne dedišcine, ki jo hranijo knjižnice. Knjižnice so se znašle pred novimi nalogami, ki jih narekuje digitalno okolje; poleg skrbi za zbiranje, posredovanje in ohranjanje pisne kulturne dedišcine na t. i. tradicionalnih nosilcih zapisa, se srecujejo s problematiko hitrega narašcanja elektronskih informacijskih virov, zlasti zapisanih v digitalni obliki, in drugacnimi potrebami in pricakovanji uporabnikov, ki narekujejo izgradnjo digitalnih zbirk, elektronsko ponudbo storitev in aktivnejšo vlogo knjižnic v procesu ustvarjanja in uporabe znanja. Referati, okrogle mize in delavnice so obravnavali strategije in politike hranjenja in trajne zašcite informacijskih virov, problematiko digitalizacije knjižnicnega gradiva ter izgradnje in ponudbe digitalnih zbirk, predstavljeni so bili tudi primeri dobre prakse in nekatere raziskave hrvaških knjižnicarjev na podrocju bibliotekarske in informacijske znanosti. V uvodnem plenarnem delu posvetovanja je predlog Nacionalne strategije digitalizacije arhivskega, knjižnicnega in muzejskega gradiva (http://www.daz.hr/bastina) predstavila predstavnica hrvaškega ministrstva za kulturo D. Seiter-Šverko. Ministrstvo za kulturo RK je leta 2005 imenovalo delovno skupino za pripravo strategije oz. nacionalnega programa digitalizacije gradiva, ki ga hranijo arhivi, knjižnice in muzeji. Projekt digitalizacije kulturne dedišcine je tako postal eden od strateških ciljev omenjenega ministrstva. Analiza stanja je pokazala, da so bili zakljuceni ali še potekajo številni projekti digitalizacije, ki pa potekajo nekoordinirano, veckrat brez upoštevanja ustreznih standardov, rezultati pa ne opravicujejo vloženih sredstev. Zato bo nacionalni program digitalizacije gradiva osnova za financiranje projektov digitalizacije, digitalne zbirke pa bodo dostopne na enotnem portalu »Hrvaška kulturna dedišcina". O pomenu kriterijev izbire gradiva za digitalizacijo je spregovorila A. Horvat. Izpostavila je dejstvo, da knjižnice in druge organizacije, ki hranijo pisno kulturno dedišcino, vse bolj pogosto in v vse vecjem obsegu digitalizirajo dele svojih zbirk, da bi jih naredile uporabnikom dostopnejše in zagotovile njihovo trajno ohranjanje. Tako nastaja »digitalni svet", ki ni popolnoma enak analognemu. Ne le, da nastaja na osnovi izbire le posameznih zbirk ali njihovih delov za pretvorbo v digitalno obliko oz. izbire dolocenih digitalno nastalih virov in je veckrat pogojen s trenutnimi tehnicnimi možnostmi, ampak je tudi drugace organiziran. Številni delovni postopki, ki so se do sedaj izvajali v knjižnicah, niso vec primerni. Zato je treba dolociti kriterije izbire gradiva za digitalizacijo in nacine bodocega urejanja digitalnih knjižnicnih zbirk, da se pri tem knjižnice ne bi odlocale vsaka na svoj nacin. Avtorica je izdvojila nekaj osnovnih kriterijev, ki naj bi se upoštevali, npr. stanje gradiva, pogostost uporabe, kulturni oz. znanstveni pomen, avtorsko pravna zašcita itd. Zbirko Gallica (http://gallica.bnf.fr/), ki jo že desetletje gradi Nacionalna knjižnica Francije in vsebuje že 96.000 izvodov digitaliziranega tiskanega gradiva in 80.000 slik, je predstavila C. Mocellin. Najprej se je zaustavila pri politiki izgradnje zbirke ter tehnicnih rešitvah (npr. protokol OAI (http://www.openarchives.org/index.html), nato pa izpostavila nekaj tematskih projektov (Dossiers), ki jih knjižnica izvaja v zadnjih letih v sodelovanju z razlicnimi partnerji (npr. v sodelovanju z ameriško Kongresno knjižnico poteka projekt o francoskem prebivalstvu v ZDA). Predstavljen je bil tudi projekt digitalnega repozitorija (arhiva) za trajno ohranjanje izvorno digitalnih in digitaliziranih vsebin. V okviru delavnice z naslovom Digitalizacija knjižnicnega gradiva je bila obravnavana problematika organizacijskih in pravnih vidikov digitalizacije. Posebna pozornost pa je bila namenjena digitalizaciji hrvaških casnikov. Predstavljeni so bili tudi nekateri primeri dobre prakse. Na nekatere splošne izzive, pred katerimi se znajdejo knjižnice, ko zacenjajo z digitalizacijo, je opozorila S. Klarin. Poudarila je tudi pomen sodelovanja v projektih digitalizacije in sledenja skupni strategiji. D. Živkovic je svoj prispevek namenila pereci problematiki, s katero se srecujejo knjižnice tako pri izbiri gradiva za digitalizacijo kot tudi kasneje – pri zagotavljanju dostopa do digitalnih vsebin, tj. problematiki varovanja intelektualne lastnine oz. avtorsko pravne zašcite gradiv. Knjižnice v prvi fazi izgradnje digitalnih zbirk zato za digitalizacijo izbirajo gradiva, ki avtorsko niso vec zašcitena oz. zbirajo izvorno digitalna gradiva, ki so prosto dostopna. Poslanstvo knjižnic je, da ohranijo ravnotežje med interesi uporabnikov in njihovo pravico do prostega dostopa do informacij ter interesi avtorjev za pravicno nadomestilo za njihovo intelektualno delo. Zato so se znašle pred težko nalogo, saj morajo z nosilci avtorske pravice ali njihovimi zastopniki sklepati dogovore tako glede pogojev digitalizacije gradiv kot tudi glede njegove dostopnosti. Avtorica je opozorila, da je omenjena problematika še posebej zapletena v primeru casnikov, saj celo uredništva sama vecinoma nimajo urejenih avtorskih razmerij s pisci prispevkov. S. Mokriš je opozorila na vedno vecje zanimanje uporabnikov za casnike in predstavila nekaj najbolj znanih programov oz. projektov zagotavljanja dostopa, obdelave in hranjenja casnikov: angleški projekt NEWSPLAN ( 2 Dostopen tudi v Informacijskem centru za bibliotekarstvo v NUK. ?id=212), o sodelovanju omenjene knjižnice v projektu mednarodne digitalne knjižnice za otroke (http://www.childrenslibrary.org/) pa sta spregovorili J. Slobodanac in V. Celic-Tica. Nacionalna knjižnica in Splošna knjižnica Bjelovar sta skupaj izvedli vec promocijskih in raziskovalnih aktivnosti, imenovana je bila tudi nacionalna skupina za izbiro otroških slikanic in knjig za digitalizacijo. Prva dela so v digitalni knjižnici za otroke že dostopna. Digitalni arhiv hrvaških mrežnih publikacij (http://www.nsk.hr/DigitalLib.aspx?id=80), ki ga je vzpostavila hrvaška nacionalna knjižnica v sodelovanju z Univerzitetnim racunalniškim centrom v Zagrebu je predstavila T. Buzina. V sistem za arhiviranje spletnih gradiv so bila prva gradiva vkljucena jeseni 2004. V prvi fazi izgradnje digitalnega arhiva se selektivno zbira gradivo, ki je javno dostopno na internetu. Prioritetno se zbira gradivo informativne vsebine, ki ima splošen kulturni pomen za širšo skupnost. Upoštevajo tudi ugled in zanesljivost založnikov. O dejavnosti Hrvaške informacijsko dokumentacijske referalne agencije – HIDRA (http://www.hidra.hr) je spregovorila T. Horvat. Gre za agencijo, ki zbira, obdeluje, hrani in posreduje uradne dokumente in informacije Hrvaške in sodi med strokovne službe hrvaške vlade. V sodelovanju z Univerzitetnim racunalniškim centrom v Zagrebu je nastal projekt Arhiv mrežnih dokumentov – dokumentov z uradnih spletnih strani državnih organov. Omenjeni dokumenti se zbirajo v digitalnem arhivu od leta 2004 dalje (http://www.hidra.hr/arhiva/arhiva.htm). Projekt izgradnje institucionalnega digitalnega arhiva Fakultete za strojništvo in ladjedelništvo sta predstavili T. Krajina in H. Markulin. Projekt se je zacel v letu 2005, sredi letošnjega leta pa so bili javnosti predstavljeni prvi rezultati – omogocen je dostop do zbirk magistrskih in doktorskih del v celotnem besedilu ( HRCAK – portal hrvaških znanstvenih casopisov (http://hrcak.srce.hr/) je predstavila M. Mihalic. Portal je nastal v sodelovanju med Hrvaškim informacijskim in dokumentacijskim društvom (HIDD), Univerzitetnim racunalniškim centrom in Knjižnico Instituta Rudžer Boškovic v letu 2005, financno ga podpira Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport. Gre za centralni znanstveni portal, kjer je na enem mestu omogocen dostop do strokovnih casopisov, ki so prosto dostopni. Za vsak casopis in clanek so na voljo metapodatki, izdelani po metapodatkovni shemi Dublin Core. Ob koncu delavnice smo spoznali še projekt izgradnje digitalne zbirke za slepe in slabovidne, ki jo gradi Knjižnica "Fran Galovic" iz Koprivnice. S. Frajtag in D. Sabolovic-Krajina sta najprej predstavili Hrvaško knjižnico za slepe (http://www.hkzasl.hr/), ki je bila ustanovljena leta 1965. Slepim in slabovidnim dostavlja na dom gradivo v Braillovi pisavi in zvocne knjige, uporabljajo ga lahko v njenih prostorih, na telefonski poziv pa gradivo dostavlja tudi v domove za ostarele. Knjižnica ima tudi lastno tiskarno za tiskane in zvocne knjige, v zadnjih letih pa razvija tudi digitalne zbirke za slepe in slabovidne ter gradi digitalni arhiv knjižnega gradiva, ki je na magnetofonskih trakovih. Knjižnicna zbirka za slepe in slabovidne, ki jo nacrtuje splošna knjižnica v Koprivnici, bo temeljila vecinoma na zvocni produkciji Hrvaške knjižnice za slepe, tj. konverziji analognih zvocnih knjig v digitalne. Že zdaj pa slepim in slabovidnim nudi razlicna gradiva in storitve, v okviru evropskega projekta pa je bila nabavljena tudi posebna oprema za uporabo gradiv. Kratko porocilo o dosedanjih dosežkih je dostopno na http://www.knjiznica-koprivnica.hr/novosti/default.asp?sid=134&tid=121. Delavnica Zašcita knjižnicnega gradiva je bila namenjena spoznavanju najnovejših dognanj s podrocja preventivne zašcite gradiva (S. Njegac je opozorila na pomen vzpostavitve ustreznih pogojev za varovanje in mikro klimatskih zahtev za hranjenje gradiva, pravilne uporabe gradiva in rokovanja z njim. Poudarila je, da npr. pravilna izbira zašcitne opreme bistveno upocasni procese staranja gradiva.) in predstavitvi problematike in primerov dobre prakse s podrocja zašcite starih hrvaških casnikov. Izhodišca za razpravo je podala J. Sršen, predsednica Komisije za zašcito knjižnicnega gradiva, S. Amulic pa je predstavil IFLA priporocila za fizicno zašcito casnikov in zagotavljanje njihove dostopnosti in na kratko povzel prizadevanja hrvaških knjižnicarjev na tem podrocju. Digitalno citalnico avstrijskih casnikov (ANNO), ki jo je vzpostavila Nacionalna knjižnica Avstrije, je predstavila S. Mueller. ANNO (http://anno.onb.ac.at/) omogoca dostop do starejših avstrijskih casnikov in casopisov (60 naslovov, 3.5 milijona strani). Prek spleta so dostopni casniki in casopisi od zacetka 18. stol. do leta 1935. Iskanje je možno po naslovu casnikov in casopisov ter datumu izida. Koncnemu uporabniku je digitalizirano gradivo dostopno v formatih TIFF, PNG in PDF. Slika 1: Bentivoglio, Guido. Della guerra di Flandria. Colonia (Köln) 1633-1639. (naslovna stran) Vir:http://www.escape.hr/skpu/rariteti/24.jpg Slika 2: Stieler, Adolf. Hand-Atlas über alle Theile der Erde nach dem neuesten Zustande und über das Weltgebäude. Gotha 1817-1833. (zemljevid srednjeevropskih dežel in Istre iz 1818. leta) Vir: http://www.escape.hr/skpu/rariteti/29.jpg Med primeri dobre prakse smo spoznali varovanje in nacine zašcite gradiva t. i. Pomorske knjižnice v Univerzitetni knjižnici Pula (http://www.skpu.hr/odjeli_mornaricka.phtml), ki že od leta 1993 dalje sistematicno izvaja program zašcite poškodovanega gradiva (B. Dobric), ter projekt obnove in zašcite zbirke knjig iz 16. – 18. stoletja s podrocja Dubrovniške republike, ki ga izvajajo razlicne knjižnice in druge organizacije v Dubrovniku v sodelovanju z oddelkom za bibliotekarstvo iz Osijeka in strokovnjaki za stare knjige iz Zagreba (M. Šapro Ficovic). Nacine zašcite razglednic in vošcilnic iz domoznanske zbirke, ki jo hrani Pokrajinski muzej Našice, je predstavila R. Bošnjakovic. Originale vstavljajo v posebne plasticne ovoje, hranijo pa v kovinskih omarah in niso prosto dostopni uporabnikom; le-tem nudijo kopije, ki so zbrane v tematskih celotah in vsebujejo tudi ustrezne opise. Gradivo strokovno obdelujejo racunalniški program M++; poleg bibliografskega zapisa se shrani tudi digitalna kopija gradiva. Vedno je razveseljivo slišati, da knjižnice pridobivajo dodatne prostore za zbirke – N. Eleta je prikazala projekt dozidave Mestne knjižnice I. G. Kovacica v Karlovcu, kjer bo nove prostore dobila domoznanska zbirka. Pomen restavriranja starih in redkih knjig je izpostavil Ž. Vegh, S. Tomljanovic pa je prikazala skrb za knjižno dedišcino na obmocju Reke, kjer univerzitetna knjižnica vodi vecletni projekt izgradnje zgodovinske zbirke. Zanimive so tudi izkušnje zagrebške mestne knjižnice (Knjižnice grada Zagreba), ki gradi domoznansko zbirko Zagrebiensia in pripravlja projekt njene digitalizacije (Đ. Posaric). Na zelo dober odziv je naletela delavnica Raziskovalna dejavnost na podrocju bibliotekarske in drugih informacijskih znanosti, katere namen je bil seznaniti knjižnicarje z že izvedenimi ali tekocimi raziskavami in jih vzpodbuditi k sodelovanju v raziskovalnem delu. A Horvat je predstavila projekta Utemeljitev in zasnova Centra za stalno strokovno izobraževanje knjižnicarjev (2002) in Prosti dostop do informacij in Informacije o EU v splošnih knjižnicah. T. Aparac-Jelušic in S. Faletar-Tanackovic sta predstavili analizo del, ki se ukvarjajo s problematiko organizacije, ohranjanja in uporabe pisne kulturne dedišcine, M. Dragija-Ivanovic s sodelavci pa raziskavo o bralnih in informacijskih potrebah otrok in mladine, ki sta jo izvedla oddelka za knjižnicarstvo Univerze v Zadru in oddelek za informacijske znanosti Filozofske fakultete Univerze v Osijeku na podrocju osiješko-baranjskega podrocja. O tekoci raziskavi s podrocja informacijskih potreb mladih uporabnikov splošnih knjižnic je spregovorila I. Stricevic, I. Pilaš pa je predstavila rezultate analize vrednotenja digitalnih zbirk mednarodnih organizacij, in sicer s podrocja uradnih publikacij. Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev prvih rezultatov bibliometrijske analize revije Vjesnik bibliotekara Hrvatske za obdobje 1950-2005, ki jo je opravil F. Pehar. Analiza avtorjev je npr. prinesla podobne rezultate, kot dosedanje bibliometrijske analize revije Knjižnica (prevladujejo prispevki z enim avtorjem, malo število tujih avtorjev, malo število avtorjev je objavilo velik delež prispevkov ipd.), zasledimo pa tudi podatek, da noben clanek ni bil napisan v sodelovanju med študentom bibliotekarstva in starejšim avtorjem, kar pa v primeru Knjižnice ne drži. Za vse, ki se že ukvarjajo s pridobivanjem izvenproracunskih sredstev za knjižnice oz. jih to caka, je bila zanimiva udeležba na delavnici Zagotavljanje financnih sredstev za projekte in donacije. O pridobivanju donacij je spregovorila E. Bacic, o izkušnjah nacionalne knjižnice pri sodelovanju v enem od projektov TEMPUS z naslovom Opredelitev modela knjižnicnega sistema Univerze v Zagrebu pa M. Mihalic. Sodelovanje Hrvaškega knjižnicarskega društva v razlicnih projektih je prineslo dragocene izkušnje glede priprave in prijave projektov in pregled nad možnimi naslovniki za pridobivanje projektnih sredstev. A. Belan-Simic, bivša predsednica HKD, je opozorila ne nekaj dejavnikov, ki bistveno vplivajo na to, da je prijavljeni projekt izbran za (so) financiranje. Tradicija je že, da je na posvetovanjih hrvaških knjižnicarjev prisotna tudi posterska sekcija. Letos je bilo razstavljenih kar 19 posterjev, ki so pokrivali podrocje organizacije posebnih zbirk tiskanega in digitalnega gradiva, dostopnosti elektronskih informacijskih virov in zbirk casnikov. V okviru volilne skupšcine združenja so bili izvoljeni novi organi, nova predsednica je postala Zdenka Sviben (Knjižnice grada Zagreb). Po zakljucku posvetovanja pa sta bili organizirani še dve strokovni ekskurziji. Udeležba na posvetovanju nama je omogocila seznanitev z dogajanjem v hrvaškem knjižnicarstvu, še zlasti na podrocju digitalizacije in izgradnje digitalnih zbirk ter delovanju digitalnega arhiva, kjer lahko marsikatero izkušnjo hrvaških kolegov koristno uporabimo pri nadaljnji izgradnji Digitalne knjižnice Slovenije - dlib.si. Zanimivi sta bili tudi prestavitvi gostij iz tujine – še posebej je bila zanimiva predstavitev digitalizacije v avstrijski nacionalni knjižnici. Obojestranska (ÖNB in NUK) pripravljenost na partnersko sodelovanje pri digitalizaciji starejših casnikov in casopisov bi se lahko v kratkem realizirala s skupnim projektom digitalizacije Laibacher Zeitunga. Zanimive in koristne so tudi hrvaške izkušnje glede delovanja strokovnega združenja, ki se je leta 2004. reorganiziralo in formalno preoblikovalo iz zveze društev v društvo z razlicnimi vrstami clanov – kolektivni (društva) in individualni (posamezniki, castni clani). Žal nova zakonodaja s podrocja društev pri nas takšnih rešitev ne omogoca. HKD je aktivno na številnih podrocjih in dobro sodeluje z oddelki za bibliotekarstvo (Zagreb, Osijek, Zadar), ministrstvi, knjižnicami itd. Zelo kakovostna je publicisticna dejavnost združenja, in ne nazadnje – z letom 2006 mu je ministrstvo, pristojno za kulturo, odobrilo redna sredstva za dva zaposlena, ki opravljata zdaj profesionalno naloge strokovnega in administrativnega tajnika. S profesionalizacijo bo združenje v prihodnje zagotovo še razširilo obseg svojega delovanja. Udeležbo na posvetovanju sta nama omogocili Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica. Melita Ambrožic, Mojca Šavnik Narodna in univerzitetna knjižnica DESETO LETO MEDNARODNE KONFERENCE ECDL Alicante, Španija, 17.-22.9.2006 Septembra 2006 je potekala 10. konferenca European Conference on Research and Advanced Technology for Digital Libraries, pod naslovom "Naproti evropski digitalni knjižnici". Obravnavane so bile naslednje teme: arhitekture digitalnih knjižnic, sistemi za natancnejše poizvedovanje po digitalnih vsebinah, metode, modeli in evalvacija digitalne knjižnice, metapodatki, študije uporabnikov, digitalne avdiovizualne vsebine, premicne slike (streaming) ter razne aplikacije v digitalnih knjižnicah. Od skupaj 130 oddanih prispevkov so recenzenti sprejeti le 36 (28%), ki so bili objavljeni v zborniku: Gonzalo, Julio … [et al.] (Eds.) : Research and advanced technology for digital libraries: proceedings. 10th European conference, ECDL 2006, Alicante, Spain, September 2006. - Springer, cop. 2006. (Lecture notes in computer science, ISSN 0302-9743; 4172). Vsak prispevek so pregledali trije recenzenti, kar kaže na kvaliteto objav. Žal vecina recenzentov prihaja s podrocja racunalništva in zato verjamem, da so bili mnogi zelo dobri prispevki zavrnjeni samo zato, ker niso imeli pridiha eksaktnih znanosti. Prispevki prikazujejo vrhunske novosti s podrocja gradnje in teoreticnega razvoja digitalne knjižnice. Mnoge opisane rešitve sodijo v eksperimentalno sfero in poraja se vprašanje ali sploh imajo aplikativno prihodnost. Rešitve, ki so nam bile predstavljene na prejšnjih posvetovanjih, so se namrec že uveljavile tudi v knjižnicnem okolju. V uvodnem nagovoru je Julio Gonzalo, eden od organizatorjev, predstavil analizo prispevkov vseh desetih konferenc ECDL. Kljub temu, da je konferenca evropska, je bilo vec kot 50% prispevkov iz ZDA. Zato je bilo slišati predloge, da naj bi konferenca postala svetovna in ne le evropska. Kljub zanimivi tematiki, je bilo med udeleženci tudi tokrat zelo malo knjižnicarjev. Nekateri racunalnicarji, s katerimi sem se srecala, so zatrjevali, da je ECDL povsem "knjižnicarska" konferenca, medtem, ko so mnogi knjižnicarji trdili prav nasprotno, da je to izkljucno "racunalniška" konferenca. Ocitno že nekaj let nastaja interdisciplinarno podrocje, ki bi ga morali oboji veliko bolj pokrivati; tako fakultete za bibliotekarstvo in informacijske vede, kot fakultete za racunalništvo. Na Tehnicni Univerzi na Dunaju in verjetno tudi drugod imajo že prilagojene programe s tovrstnimi vsebinami. Slika 1: Dr. Ricardo Baeza Yates med nagovorom Povabljeni predavatelji so znova bili znamenite osebnosti, in sicer: Horst Forster, direktor evropskega programa "Vsebine" v Generalnem direktoratu za informacijsko družbo in medije, ki je predstavil strategijo in politiko Evropske komisije pri sofinanciranju evropskih raziskav na podrocju digitalne knjižnice; znameniti dr. Ricardo Baeza-Yates (Slika 1.), direktor Yahoo! Research Barcelona (Španija) in Yahoo! Research Latinska Amerika, Santiago (Cile), ki je govoril o najnovejšem razvoju Googla in o raziskavah uporabnikov, ki potekajo v ozadju tega razvoja; ter dr Michael A. Keller, vodja univerzitetne knjižnice na Univerzi Stanford, založnik HighWire Press ter Stanford University Press, ki je predstavil status projekta Google Book Search ter prednosti, ki jih ta prinaša. V nadaljevanju navajam nekaj novosti glede smeri razvoja digitalne knjižnice iz letošnje konference: • Nove digitalne knjižnice ponujajo vse vecjo granularnost informacij, elektronski viri (predvsem besedila) so prikazani v delih ali strukturirano, kar ponuja bralcu možnost hitrejšega pregledovanja vsebin s preskakovanjem iz enega poglavja ali dela v drugo. • Vse vec zbirk ali digitalnih vsebin gradi skupina posameznikov distribuirano. Povezave z relevantnimi viri so zelo pomembne. • Vse vecja je težnja po razvoju sistemov v digitalnih knjižnicah, ki lahko prenesejo in podpirajo veliko vecje kolicine podatkov ter datoteke razlicnih tipov multimedijskih vsebin. Takšna je na primer multimedijska zbirka, ki so jo v okviru projekta Cervantes razvili na Oddelku za racunalništvo na Univerzi A&M v Texasu, ZDA. Zbirka pokriva vse vidike Cervantesovega casa in življenja. Vsebuje bibliografske informacije, študije, zgodovinske raziskave, glasbo, ex-librise in besedno ikonografijo, vse med seboj vsebinsko povezano. • Nove arhitekture racunalniških mrež P2P (peer-to-peer) ponujajo distribuirano obvladovanje obsežnih digitalnih vsebin. Z distribuiranim indeksiranjem ta rezultat izmenjave razlicnih baz znanj omogoca vecjo natancnost pri poizvedovanju. • Gradnja primarnih repozitorijev digitalnih vsebin (njihov cilj je trajno ohranjanje gradiva) je glavna tema konference že zadnjih pet let. Na letošnji konferenci smo videli, da so bile ustvarjene aplikacije, ki omogocajo samostojno izdelavo sekundarnih repozitorijev. Gradivo v teh repozitorijih je kompilacija ali "kolaž" izbranih vsebin iz primarnih repozitorijev, ki so v celoti prevzete ali z URL-ji povezane s primarnim repozitorijem. Potem jih posamezniki dopolnijo z metapodatki, besedili ipd. Sprašujem se, ali in kako bomo bibliotekarji obdelovali te novo nastale vsebine; kako lahko ocenimo, ali je vsebina v sekundarnem repozitoriju vredna obdelave; ali dodana vrednost kompilatorja oziroma novega avtorja opravicuje potrebo po njeni dodatni obdelavi; ali so urejene avtorske pravice. Skratka, sekundarni repozitoriji predstavljajo podvajanje oziroma bogatenje informacij, celo z nepopolnimi podatki ali s podatki, ki so izloceni iz konteksta. Ali bo repozitorije lažje obdelati po posameznih enotah ali kot enovito bibliografsko bazo? • Nastajajo orodja ali "carovniki", ki skušajo olajšati gradnjo digitalnih knjižnic. Eno takih rešitev so razvili na brazilski Univerzi Minas Gerais, vendar orodje ne zagotavlja trajnega ohranjanja digitalnih vsebin. • Skrb za trajno ohranjanje se prenaša tudi na arhive elektronskih sporocil z metapodatki, ki nastajajo v protokolih NNTP (Usenet news) in SMTP (elektronska pošta). Za upravljanje z arhivskim procesom si pomagajo s protokolom OAI-PMH. • Glede na vse vecjo kolicino digitalnih virov in vse težje upravljanje s temi vsebinami, je potrebno najti nacin za poenostavitev njihovega iskanja. V ta namen je britanski Digital Curation Centre razvil orodje za avtomatsko ustvarjanje metapodatkov, ki vkljucuje locevanje petih razlicnih tipov digitalnih vsebin, kar omogoca njihovo hitrejšo in natancnejšo lokalizacijo. Na Univerzi v Atenah so uvedli koncept digitalnih prototipov objektov (DOP), ki omogocajo razvršcanje objektov po formatih, vsebinah ali drugih tipoloških znacilnostih, kar omogoca lažje upravljanje z digitalnimi vsebinami ter delno avtomatizacijo katalogizacije ali konverzij. Na Univerzi Queen Mary v Londonu so skušali olajšati poizvedovanje po dokumentih v XML s pomocjo povzetkov. Na levi strani ekrana se prikaže kazalo dokumenta, ki ga program ustvari avtomatsko, ter povzetek. Na desni strani se pojavi celotno besedilo naslova, ki ga kliknemo v kazalu. Vmesniki za poizvedovanje se vse bolj prilagajajo laicnemu uporabniku, ki mu ni potrebno poznati normiranih gesel in lahko išce tudi po polnem besedilu. • V Nacionalni knjižnici za medicino v ZDA so poiskali rešitev za avtomatizacijo zamudnega izlocevanja metapodatkov iz digitalnih vsebin. Besedila skenirajo in jih obdelajo z OCR, potem pa še indeksirajo na podlagi že uveljavljenega geslovnika. • V Novi Zelandiji so dosegli integracijo mobilnega turisticnega vodica in digitalne knjižnice. Turisticni informacijski sistem je povezan z vsebinami v digitalni knjižnici v sistemu za arhiviranje digitalnega gradiva Greenstone. • Prof. dr. Edward A. Fox iz Virginia Tech je tudi letos predstavil uporabo modela 5S, tokrat pri evalvaciji uspešnosti delovanja digitalne knjižnice. To je model, ki upošteva pet razlicnih entitet in sicer ciljne uporabniške skupine (Societies), opis interakcij med uporabniki in racunalniškim sistemom (Scenarios), distribucijo arheoloških predmetov v štiri-dimenzionalnem casovnem in geografskem prostoru (Spaces), nacin organizacije arheoloških informacij skozi vec dimenzij (Structures) ter pretok multimedijskih informacij v procesu arheološkega planiranja, izkopavanj, analize najdenih predmetov in publiciranja (Streams). Drugi primer evalvacije je rezultat skupnega projekta razlicnih evropskih univerz in inštitutov, ki temelji na podatkih o uporabi v log datotekah. • Videli smo primer evalvacije metapodatkovnih standardov pri opisu digitalnega audio-vizualnega ali geografskega gradiva, kakor tudi kontrolo kakovosti metapodatkov v formatu UNIMARC. Poleg omenjenih novosti, so nam predstavili tudi rezultate razlicnih raziskav uporabnikov, predvsem iz akademskih okolij; gradnjo digitalnih knjižnic za razlicne namene, kot je za npr. pedagoške potrebe. Prikazani so bili novi dosežki pri tehnologijah za poizvedovanje po video vsebinah. Tehnologija semanticnih mrež je še v eksperimentalni fazi in strokovnajki poskuašajo najti pot za njeno implementacijo. Tudi letos so bile podeljene nagrade za najboljši prispevek mladega raziskovalca. Nagrajen je bil prispevek treh mladih raziskovalcev Daniela Gomesa, Sergia Freitasa in Maria J. Silva iz Univerze v Lizboni, ki prikazuje rezultat njihove raziskave za doktorsko disertacijo. V okviru mednarodnega projekta iz evropskega programa Kultura 2000 smo s sodelujocimi partnerji zelo natancno definirali kriterije selekcije publikacij na spletu, tako vsebinske kot tehnicne. Zato me je toliko bolj presenetila letošnja odlocitev žirije, saj nagrajeni prispevek Design and selection criteria for a national web archive nepopolno obravnava kriterije selekcije publikacij na spletu in avtorji se niso niti potrudili, da bi stopili v stik s portugalsko nacionalno knjižnico, ki že nekaj let zajema publikacije na spletu. Avtorji tudi niso bili seznanjeni s kriteriji selekcije, ki so jih sprejele vse nacionalne knjižnice v okviru politike gradnje nacionalnih bibliografij. To je še en dokaz, kako je sodelovanje med obema strokama nujno potrebno! V okviru konference so organizirali pet uvajalnih tecajev, ki so bili posveceni gradnji tezavrov in ontologij v digitalnih knjižnicah, uvodu v izobraževanje v digitalnih knjižnicah, vkljucevanju digitalnih knjižnic v distribuirane infrastrukture ter repozitoriju Fedora. Po konferenci so potekale delavnice. Tokrat jih je bilo skupaj sedem: CLEF 2006: Cross-Language Evaluation Forum, NKOS 2006 : 5th European Networked Knowledge Organization Systems Workshop, DORSDL 2006 : Digital Object Repository Systems in Digital Libraries, DLSci 2006 : Digital Library Goes e-Science: Perspectives and Challenges, IWAW 2006: 6th International Workshop on Web archiving and Digital Preservation, LODL 2006 : Learning Object repositories as Digital Libraries: Current challenges, ter CSFIC 2006 : Embedding eLearning - critical success factors for institutional change. Zaradi projektov, na katerih osebno sodelujem, sem se udeležila šeste zaporedne delavnice IWAW 2006 (International Workshop on Web archiving and Digital Preservation), ki je potekala v nadaljevanju glavne konference ECDL, in sicer od 21. do 22.9.2006. Delavnico sta pred šestimi leti prvic oblikovala in organizirala Catherine Lupovici iz francoske nacionalne knjižnice ter Julien Masančs, tedaj še digitalni skrbnik (digital curator) v francoski nacionalki. Nekaj let pa Julien Masančs, že leto dni direktor European Web Archive, Pariz, Francija, organizira delavnico v sodelovanju z dr. Andreas Raubarjem, profesorjem na Tehnicni univerzi na Dunaju. V prvih letih je bilo srecanje zamišljeno kot delavnica, vendar je s casom postalo forum za izmenjavo izkušenj na podrocju arhiviranje spleta, kajti vsi udeleženci lahko enakopravno sodelujemo. Tokrat smo se seznanili z najnovejšim razvojem konzorcija IIPC (International Internet Preservation Consortium) ter z rezultati na podrocju gradnje spletnih arhivov in spletnih zbirk na Danskem, v Digitalni knjižnici Kalifornije (ZDA), Kongresni knjižnici (ZDA), Kraljevi knjižnici na Nizozemskem ter v Nacionalni in univerzitetni knjižnici Islandije. V Kongresni knjižnici in v EPFL (Švica), ter v European Archive na Nizozemskem raziskujejo razlicne metode arhiviranja premicnih slik (video posnetkov) na spletu. Partnerji iz Univerzitetne knjižnice v Brnu (Ceška) so prikazali rezultate skupnega projekta, v katerem smo sodelovali tudi sodelavci iz NUK-a, Web Cultural Heritage. Omenjeni projekt, v okviru katerega sem se udležila te pomembne konference, je bil financiran s sredstvi iz evropskega programa Kultura 2000. Naslednja konferenca ECDL bo potekala veliko bližje nam, in sicer v Budimpešti. Objava je že na strani www.ecdl2007.org. Pa še za konec: ce vas bolj podrobno zanimajo prispevki s konferenc ECDL, so vam na voljo v Informacijskem centru za bibliotekarstvo NUK. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica KNJIŽNICA: IGRIŠCE ZNANJA IN ZABAVE 2. mednarodno strokovno srecanje Karlovec, 14.–15. september 2006 Gradska knjižnica Ivan Goran Kovacic – Karlovec je v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto organizirala 2. mednarodno strokovno srecanje Knjižnica – igrišce znanja in zabave, s podnaslovom Knjižnice kot turisticna ponudba. Strokovno srecanje je potekalo 14. in 15. septembra v prireditvenem prostoru Knjižnice za mladino, ki se nahaja v centru mesta Karlovec. Gradska knjižnica Ivan Goran Kovacic, osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem, in Knjižnica Mirana Jarca intenzivno sodelujeta že dobrih trinajst let. Vrhunec uspešnega sodelovanja je zagotovo organizacija mednarodnega strokovnega srecanja, s katero smo zaceli lansko leto v Novem mestu. Takrat je namrec novomeška knjižnica v sodelovanju s karlovško pripravila dvodnevno strokovno srecanje z naslovom Knjižnica – igrišce znanja in zabave: splošne knjižnice in prosti cas. Letošnje teme "Knjižnice kot turisticna ponudba" smo se lotili, ker se nam je zdelo, da se tej temi ne posveca dovolj pozornosti v bibliotekarski stroki in praksi in da se knjižnice redko ali pa sploh nikoli ne pojavljajo v turisticnih vodnikih kot ustanove, ki bi jih lahko obiskali turisti. Namen srecanja je bil z referati in s predstavitvami knjižnic seznaniti javnost in turisticne delavce z našimi zbirkami, programi in delom ter jih na ta nacin vzpodbuditi za trajnejše aktivno sodelovanje in skupno delo. Strokovnega srecanja se je udeležilo približno 50 knjižnicarjev in predstavnikov druge zainteresirane javnosti. Za vsakega udeleženca so organizatorji pripravili delovno mapo s promocijskim materialom. Dobrodošlico vsem referentom in udeležencem je zaželela Nada Eleta, ravnateljica karlovške knjižnice. Spregovorila je o skupni odlocitvi obeh knjižnic za organizacijo in izvedbo 2. mednarodnega srecanja ter vsem prisotnim zaželela uspešno delo. Strokovno srecanje smo razdelili v dva sklopa. V prvem sklopu smo poslušali uvodni referat dr. sc. Damirja Demonje o kulturnem turizmu kot proizvodu, po katerem je veliko povpraševanja v Evropi in svetu. Njegov razvoj je ena od strateških usmeritev hrvaškega turizma. Z razvitim kulturnim turizmom se izboljšuje turisticna ponudba oziroma turisticni proizvod, podaljšuje se sezona, poveca se potrošnja. V drugem sklopu so nam slovenski in hrvaški bibliotekarski ter drugi strokovnjaki na primerih dobre prakse predstavili programe in dejavnosti, ki jih knjižnice nudijo in izvajajo, da bi postale zanimivejše za turiste, ki prav gotovo pridejo v knjižnico zato, da bi kaj novega in zanimivega izvedeli, da bi dobili informacije o zgodovini, kulturi, življenju ter dogodkih v nekem kraju, pregledali elektronsko pošto, prelistali casopisje... Srecanje v Karlovcu je bilo kvalitetno in odlicno izpeljano in veseli nas, da smo s sodelovanjem pri organizaciji 2. mednarodnega strokovnega srecanja še bolj povezali delovanje Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in Gradske knjižnice Ivan Goran Kovacic iz Karlovca. Petra Kovic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto MEDNARODNI PROJEKTI ZAKLJUCEN JE PROJEKT WEB CULTURAL HERITAGE V mestecu Alicante v Španiji smo med potekom konference ECDL in delavnice International Web Archiving Workshop zakljucili enoletni evropski projekt Web Cultural Heritage, ki ga je sofinancirala Evropska komisija iz programa Kultura 2000. Koordinatorji projekta so bili predstavniki ceške nacionalne knjižnice, kot sokordinatorji pa smo sodelovali predstavniki Univerzitetne knjižnice v Bratislavi na Slovaškem, Nacionalne knjižnice Estonije in Narodne in univerzitetne knjižnice. Namen projekta je bil definicija splošnih evropskih smernic za ustvarjanje kriterijev izbire publikacij na spletu ter specifikacija tehnicnih parametrov njihovega zajemanja. V okviru projekta so partnerji Moravske knjižnice, ki ponujajo informacijsko-tehnološko podporo ceški nacionalni knjižnici, opravili komparativno analizo med tremi razlicnimi orodji (crawlerji ali roboti) za zajemanje publikacij na spletu, in sicer: HTTrack, ki ga uporabljajo v estonski nacionalni knjižnici in je dolgo bil osnovno orodje Nacionalne knjižnice Avstralije in ameriške Kongresne knjižnice, WebBird, ki so ga razvili raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" za NUK, in Heritrix, ki je skupni izdelek konzorcija IIPC (http://netpreserve.org/about/index.php). Analiza je pokazala, da je WebBird zelo primerljivo orodje s Heritrixom, HTTrack pa precej zaostaja za obema. Vec o rezultatih projekta na URL: http://www.webarchiv.cz/culture-2000/. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica RAZISKAVE IN RAZVOJ IN EVROPSKE NACIONALNE KNJIŽNICE Raziskovalno delo in razvojna dejavnost sta kljucnega pomena za usmerjanje potenciala institucij v kulturi, za omogocanje primernih razmer za oblikovanje inovativnih rešitev na podrocju kulturne dedišcine in IKT ter za vecjo kompetitivnost v evropski areni. To je ena izmed ugotovitev porocila, ki je bilo pred kratkim objavljeno v okviru projekta TEL-ME-MOR. Porocilo se osredotoca na analizo nacionalnih knjižnic novih držav clanic EU in raziskuje aktualno stanje na podrocju kulturne dedišcine in IKT v vseh knjižnicah-clanicah CENL (Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic). Navajamo nekaj glavnih priporocil iz porocila: • Knjižnice in druge institucije, ki se ukvarjajo s kulturno dedišcino morajo pridobiti status pomembnih raziskovalnih in razvojnih dejavnikov na evropski ravni. • Transparentna in dobro premišljena metodologija za spremljanje kvalitete raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v nacionalnih knjižnicah (in drugih institucijah kulturne dedišcine) ter dosežkov teh dejavnosti je nujno potrebna in uveljaviti bi jo bilo treba v vseh državah clanicah EU. • Obstojece mreže odlicnosti na podrocju raziskav in razvoja bi morale upoštevati in izrabiti znanje in izkušnje, ki so na voljo v nacionalnih knjižnicah novih držav clanic EU. • Potrebno je razviti kulturo sodelovanja z uporabniki nacionalnih knjižnic in spodbujati njihovo aktivno sodelovanje v vseh fazah razvoja servisov digitalnih knjižnic. • Rešitve, namenjene uporabnikom morajo postati kljucni kriterij za vrednotenje in financiranje pobud na podrocju raziskav in razvoja. • Državne strukture in knjižnice morajo sprejeti sveženj ustreznih ukrepov za spreminjanje sedanje situacije, ko kriticna masa digitalizirane kulturne dedišcine v Evropi še zdalec ni dosežena. Porocilo z naslovom ‘Research Activities of the European National Libraries in the Domain of Cultural Heritage and ICT’ je dosegljivo na spletnih straneh projekta TEL-ME-MOR: http://telmemor.net/results.php. TEL-ME-MOR (The European Library: Modular Extensions for Mediating Online Resources), prispeva k uresnicevanju vizije Evropske digitalne knjižnice in podpira 10 nacionalnih knjižnic novih držav clanic EU – partneric v projektu – pri doseganju statusa polnopravnih clanic Evropske knjižnice, pobude, ki tece pod okriljem Konference evropskih nacionalnih knjižnic (CENL), ki ima za cilj ponuditi poenoten dostop do elektronskih virov evropskih nacionalnih knjižnic, kakor tudi do drugih knjižnicnih storitev. Drugi cilj projekta je spodbujanje sodelovanja nacionalnih knjižnic novih držav clanic v raziskovalno-razvojnih iniciativah na evropski ravni. Za vec informacij o porocilu in uporabljeni metodologiji se, prosimo, obrnite na avtorja porocila: Zinaida Manžuch (zinaida.manzuch@mb.vu.lt) in Adolf Knoll (adolf.knoll@nkp.cz). Obvestilo za medije www.TheEuropeanLibrary.org EVROPSKA KNJIŽNICA SE ŠIRI Projekt Evropske digitalne knjižnice 14. september 2006 Evropska knjižnica (The European Library) je naredila nove korake v prizadevanjih, da bi vse nacionalne knjižnice držav clanic EU postale polnopravne clanice do konca leta 2007 (Slovenija oziroma Narodna in univerzitetna knjižnica spada med 8 ustanovnih clanic in sodeluje v projektu že od samega zacetka). Zahvaljujoc novemu projektu Evropske digitalne knjižnice (projekt EDL), ki se je ravnokar zacel, bo v casu trajanja projekta vkljucenih nadaljnjih devet nacionalnih knjižnic. Gre za države oziroma knjižnice iz držav clanic Evropske unije ali Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA): Belgija, Grcija, Islandija, Irska, Liechtenstein, Luksemburg, Norveška, Španija in Švedska. Ta širitev bo obogatila Evropsko knjižnico z okoli 100 novimi zbirkami. Poleg pomoci, ki jo bo projekt nudil sodelujocim v procesu pridobivanja polnopravnega clanstva v Evropski knjižnici, se dejavnosti osredotocajo na izzive vecjezicnega dostopa ob hkratnem oblikovanju evropskega registra metapodatkov. Nadalje bo projekt raziskal (potencialne) dosežke na podrocju digitalizacije. Projekt Evropske digitalne knjižnice financno podpira Evropska komisija v okviru programa eContentplus. Evropska komisija je 24. avgusta 2006 sprejela “Priporocilo o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju”. S tem dokumentom Evropska komisija priporoca, da države clanice EU zagotovijo najboljše možnosti za digitalizacijo (centri odlicnosti) in definirajo nacionalne strategije za trajno ohranjanje in dostop do digitalnih vsebin. Državam clanicam Komisija tudi svetuje, da promovirajo Evropsko digitalno knjižnico kot vecjezicno enotno vstopno tocko do digitalizirane evropske kulturne dedišcine. Kot je bilo že veckrat poudarjeno v prejšnjih sporocilih, Evropska komisija v porocilu ponovno poudarja, da bo ta vstopna tocka zasnovana na podlagi organizacijske strukture Evropske knjižnice. Opombe Projekt Evropske digitalne knjižnice (EDL) Projekt EDL financira Evropska komisija v okviru programa eContentplus in sicer na podrocju kulturnih in znanstvenih vsebin (http://europa.eu.int/information_society/activities/econtentplus/index_en.htm). Projekt se je zacel septembra in bo trajal 18 mesecev. Vec informacij bo objavljenih na spletnih straneh projekta EDL (http://edlproject.eu/), ki bodo zaživele konec septembra 2006. Evropska knjižnica Evropska knjižnica (www.TheEuropeanLibrary.org) je portal, preko katerega dostopamo do digitalnih zbirk 19 evropskih nacionalnih knjižnic. Evropska knjižnica deluje pod okriljem Konference evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) (www.cenl.org) in ima za koncni cilj vkljuciti digitalne zbirke vseh 45 knjižnic-clanic v obdobju naslednjih petih let. Za vec informacij o Evropski knjižnici kontaktirajte: Zoran Krstulovic, zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si Tel.: (01) 2001 100 Priporocilo Evropske komisije "Priporocilo o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju“ je del pobude "i2010:digitalne knjižnice“. V okviru te pobude Evropska komisija poziva države clanice k akciji na raznih podrocjih, od avtorsko-pravnih vprašanj do sistematicnega ohranjanja digitalnih vsebin v smislu zagotavljanja trajnega dostopa do teh vsebin. Za vec informacij obišcite: http://europa.eu.int/information_society/activities/digital_libraries/index_en.htm (V prilogi je zgoraj omenjeno Priporocilo komisije z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije L 236/28 31.8.2006) IZ RAZSTAVNIH DVORAN KUHARSKE BUKVE IN KUHINJA OD 16. DO KONCA 19. STOLETJA Razstava v Knjižnici Ivana Potrca Ptuj Knjižnica Ivana Potrca se lahko posebej pohvali z bogato zbirko knjižnih dragocenosti. Z namenom, da bi širši javnosti predstavili to bogato kulturno dedišcino ter opozorili na vlogo knjižnice tudi kot hraniteljice pisnih dragocenosti, vsako leto pripravimo vecjo tematsko razstavo. Tokratno razstavo smo posvetili zanimivi temi, s katero se srecujemo v vsakdanjem življenju: kuhinji. Na njej predstavljamo kuhinjo plemica, mešcana in kmeta med 16. in 19. stoletjem. Zgodovina cloveštva je bila vedno zelo neposredno povezana z vprašanjem prehrane, saj je bilo vsakdanje prehranjevanje prva in najnujnejša clovekova potreba, pa tudi užitek. To sta dve mocni potrebi, zato ni cudno, da je cloveška družba okoli hrane in prehranjevanja spletla cel sistem pravil, prepovedi in obicajev. Hrana je bila skozi stoletja statusni simbol in pomemben instrument družbenega razlocevanja. Ce gledamo iz tega zornega kota, se nam prebiranje in raziskovanje starih in novih kuharskih knjig, prirocnikov o lepem vedenju pri mizi ali nasvetov o primerni prehrani ne zdi vec zgolj nepomembna strast ljubiteljskih kuharjev, ampak zanimivo branje, ki ponuja globok vpogled v razlicna obdobja in družbe. Na Ptuju so se skozi stoletja ohranili številni viri za zgodovino prehrane, ki nam pricajo o vpetosti premožnejših družbenih plasti v evropske kulinaricne tokove, kažejo pa tudi dolocene lokalne posebnosti, ki so odsev življenjskih okolišcin posameznika in družbe v našem prostoru. Povod za tokratno razstavo v knjižnici so bile avstrijske in nemške kuharske knjige iz obdobja med 17. in 19. stoletjem, ki jih hranimo v Domoznanskem oddelku. Da bi izbrano temo predstavili privlacno in raznoliko, pa smo k sodelovanju povabili Zgodovinski arhiv in Pokrajinski muzej, ki sta nam za razstavo posodila rokopisno gradivo, kuhinjsko in namizno posodje ter slike. Pomemben delež sta prispevali tudi Poklicna in tehniška kmetijska šolo Ptuj in kmetija Krabonja iz Podgorcev, ki sta na otvoritvi razstave poskrbeli za zanimivo kulinaricno razstavo jedi, pripravljenih na podlagi receptov iz starih kuharskih knjig. Kmecko prebivalstvo je od nekdaj poznalo svojo kuhinjo, ki jo danes imenujemo narodna, in je temeljila na domacem lokalnem pridelku. Recepti so se širili z ustnim izrocilom in se ob tem tudi spreminjali. O tej kuhinji nam pricajo narodopisni viri. Ko torej listamo po starih kuharskih knjigah, pušcamo kmecko kuhinjo ob strani in sledimo tipu gosposke kuhinje, ki je bila evropska in je odigrala vlogo nosilke razvoja kuharske stroke. Sprva so bile to rokopisne knjige kuharskih mojstrov, v katerih so natancno beležili jedi, ki so jih kuhali za svojo gospodo. Namenjene so bile mešcanom ali plemicem, ali bolje receno, kuharjem v službi gospodov in bogatašev. V 17. stoletje sega tudi najstarejši ohranjeni zapis za pripravo jedi na Ptuju, rokopisna knjižica iz leta 1683 z naslovom Navodila za pripravo zdravil in jedil, ki jo hrani Zgodovinski arhiv na Ptuj. Najstarejša znana tiskana kuharska knjiga na Ptuju je zajetna nemška kuharica, ki je bila natisnjena v Nürnbergu l. 1691 z naslovom Köchin (Kuharica) in jo danes- poleg nekaterih mlajših avstrijskih in nemških kuharic – hrani naša knjižnice. Mešcanskim gospodinjam je bila namenjena tudi prva kuharska knjiga v slovenšcini Kuharske bukve, ki jih je leta 1799 v Ljubljani izdal Valentin Vodnik. Pol stoletja kasneje (leta 1850) je v prevodu Andreja Zamejica izšla nova, izvorno spet nemška kuharska knjiga z naslovom Nove kuharske bukve z 200 jedilnimi listki, ki je bila do leta 1900 še petkrat ponatisnjena. Prvo izvirno kuharsko knjigo pa smo Slovenci dobili, ko je leta 1868 izšla Slovenska kuharica Magdalene Pleiweis. Kot viri za raziskovanje prehrambenih navad nam danes služijo tudi zapisi z drugih strokovnih podrocij, kot so medicinski zapisi, knjige o zdravilnih zelišcih ali gospodarski prirocniki. Zelo zanimiva je knjiga zelišc Adama Lonicerija, ki sega v leto 1582 in je najstarejša predstavljena knjiga na razstavi; v njej najdemo opise zacimb, zelišc, dreves, pa tudi živil kot so meso, mleko, sir, itd. Izredno dragocene in zanimiv je še prirocnik W. H. Hohberga (1612-1688) Georgica curiosa aucta iz leta 1687, ki predstavlja tudi izvrsten vir za vpogled v zgodovino prehrane 17. stoletja. V zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj hranijo namizno in kuhinjsko posodje in oljne slike, ki nam pricajo o prehrambnih navadah razlicnih družbenih slojev. Na razstavi si je moc ogledati kmecko namizno in kuhinjsko posodje iz etnološke zbirke in jedilno ter pivsko posodje iz grajske zbirke. Med mešcanskim pivskim posodjem posebej izstopa kositrni vrc ptujskega zidarskega ceha iz leta 1723, ki ga je izdelal ptujski kositrar, mojster Franz Schatner. Uporabo posodja nazorno dokumentira tudi oljna slika pojedine ptujskega usnjarskega ceha iz leta 1769. Slika 1: Plemiška kuhinja, litografija. Vir: Knjiga o hiši, poljedelstvu, zdravilih, kuharstvu, obrti ter cudežih. Haus-, Feld-, Arzney-, Koch-, Kunst- und Wunderbuch. Prva polovica 17. stoletja. Hrani KIP. Foto: Boris Faric Za vse, ki vas zgodovina prehrane zanima podrobneje, smo ob razstavi pripravili spremljevalni katalog. V njem boste našli tudi zanimive podatke o kuhinji in prehrani na lokalnem podrocju, kot ju je na podlagi ohranjenih rokopisnih virov opisala Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Katalogu smo priložili še izbor receptov za pripravo razlicnih jedi, ki smo jih prevedli iz predstavljenih kuharskih knjig. Nekatere jedi, pripravljene po njih, smo si ogledali in jih pokusili na otvoritvi razstave. Vse, ki na njej niste bili pa vabimo, da recepte preizkusite v svojih domacih kuhinjah. Razstavo so financno podprli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mestna obcina Ptuj in Zavarovalnica Maribor, predstavništvo Ptuj. Na ogled bo do 14. decembra 2006, ob delavnikih od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Po predhodnem dogovoru je za organizirane skupine možen voden ogled. V casu trajanja razstave bodo potekale spremljevalne prireditve na temo kulinarike in prehranske kulture: Sreda, 15. novembra 2006, ob 17. uri: Krašenje medenjakov Opis: delavnica za otroke. Mentorici: Lidija Petek in Vida Babšek (Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj) Sreda, 6. decembra 2006, ob 18. uri: Praznicna miza. Opis: delavnica za odrasle. Mentorici: Lidija Petek in Vida Babšek (Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj) Mira Jerenec Knjižnica Ivana Potrca Ptuj BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Kasneje sem bila zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju.Trenutno sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski, srednješolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici... Aktivno govorim nemški jezik, pasivno pa angleški; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. Pripravljena sem se tudi dodatno izobraževati oz. izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031/216-548 DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Študij sem zakljucila v letošnjem letu 2006. V casu študija sem opravila dve obvezni študijski praksi: v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani ter v knjižnici Arhiva Republike Slovenije. Od leta 2004 preko študentskega servisa aktivno delam v arhivu Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Sem delavna, komunikativna in prijazna; delo z ljudmi me veseli. Moje racunalniško znanje obsega poznavanje OS Windows, Word, Excel, Internet, PowerPoint, Microsoft Outlook. Aktivno govorim angleško, pasivno špansko, poljsko, nemško in hrvaško. Za kakršnekoli informacije sem dosegljiva na tel. 031 770 510 ali na e-pošto: kaliopea@gmail.com - Tina. PRILOGE 1. V prilogi je Priporocilo komisije z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije L 236/28 31.8.2006.