teto LXXH, st. 236 Poštnina plačana t goto rtu L m Die Poatgebflhr b«t OradaJKv« i apr«.*ai LdnbUana, jCopitATjor« i rolet on M-llk Ueaeta« ••roAnlna K 11». ia ta» »soiitvo M tli - Cek. ra&, LJofc-U»n» »«»aro4nl»« la W *S« „ inaerut« IskUndM taatopotv« u o«)««« »• Italije ta tnoxem»tvai CP1 8. A, U Liano. Sotoplo« m itiiint SCOVENEC Preis - Cena L 1 OKTOBER • 1944 14 SOBOTA Die Schlacht um Aachen 1 USA-Angriife unter hohen Feindverlusten zusammengebrochen — Der Gegner nordlich und nordostlich zurOckgedruckt — Vergebliche Durchbruchsversuche in Italien — Zunehmende Heitigkeit der Schlacht bei Debreczen und Grosswardein — 44 anglo-amerikanische Terrorilugzeugc abgeschossen Aus dem Fiilirerhauptquartier, 13. Oktober. Das Oberkommando der \Vchrmacht gibt bekannt: Bei zunehmender feindlicher Flie-(tprtiitigkeit hielten unsere Truppen weiteren Angriffen der Kanadier aus ihrem Landekopf siidostlich B r c s -k e n s stand. In H o 11 n n d vvurden von der Scheldcmiindung bis on die Maas ortliche Angrifie des Feindes abgevviesen. In der Schlacht um Aachen setzten die Amerikaner gestern vor allem starke Verbande ihrer Luftvvaffe ein. In heftigen Luftkiimpfen schossen unsere Jiiger acht feindliche Flugzeuge nb. Panzer- und Infanterieangriffe am Ostrand der Stadt brachen unter hohen blutigen Verlustcn fiir den Feind zusainmen. Eigene Angriffs-jrruppen driickten sovvohl niirdlirh vvie nordostlich Aachen den Gegner zuriick. Die Amerikaner und ihre franzosi-sehen Hilfstruppen rannten beiderscits K c m i r e m o n t \viederum gegen unsere Bergstellungen an. Nach heftigen Kiimpfen konnten sie sich in den Be-sitz einer Hohe und einiger Wald-stiicke setzen. Das »V t« Feuer auf London hiilt an. Nach den vergeblichen Durch-Sruchsversuchen auf breiter Front fasst der Gegner nunmehr in den ctrnskischen Bergen und an der adriatisehen Kiiste seine Kriifte unter hohem Materialeinsatz noch stiirker znsammen. Trotzdem wurde der angreifende Feind auch gestern iiberall abgevviesen. Nur in ei-nem schmalen Abschnitt konnte er venige hundert Meter vordringen. An der Ligurischen Kiiste liihrte der Gegner eine Rcihe von vergeblichen Vorstosscn. Auf dem Balkan kam se zn Kiimpfen mit bulgarischen Verbiinden im Raum ostlich u. siidostlich _N i s c h. An der unteren M o r a w a sind siidostlich B e 1 g r s d Kampfe mit den iiber den Fluss vorgedrungenen so-vvjetisehen Verbiinden im Gange. A uJ dem Westufer der oberen T h c i s s vvarfen deutsche und unga-risehe Truppen die Sovvjets an meh-reren Stellen im Gegenangriff zuriick. Im Raum von Debreccn und Un-dic-der Ogorčeni boji na področju Aachena Grossvvardein Schlacht zu noch keit gcslcigert. "0 hat sich die grosserer Heftig-fcindlichc Panzer wurden dabei gestern vernichtet. sere Schlachtflicger zerstorten in sem Raum zahlreiche Kolonnen Bolschevvistcn. ' In den Ost-Bcskiden nahm der Feind nach Zufiihrung neuer Krilite seine Angriffe gegen die Pass-Strassen wieder auf, ohne FortscRritte zu niachen. Unter Eiusatz. frlscher Divitiionen rannten dio Sowjcts auch nordlich W a r s c Ii a u von neuem unsere Stel-lungen an. Die Mehrzahl der Angriiie brach bereits im Artillerieleuer zusam-men, alle andercn \vurden im Nahkampf zerschlagen. Bei Rozan konnte der Feind in-folge unserer ziiheii Abwehr nur unter hohen blutigen Verlusten geringen Ge-landegevvinn erkamplen. Im Gebiet der unteren M e m e 1 scheiterten die niit starken Inlanterie-und Panzerkriilten lortgesetzten Angrilfe der Sovvjets an dem hartnackigen Wi-derstand unserer Truppen. Die Be-satzung von Memel schoss bei den erfolgreichen Abwehrkiimpfen am 11. Oktober 44 Panzer ab. Siidostlich L i b a u , bei. R i g a und auf der Halbinscl S w o r b e fiihrten die Sowjets vergebliche Angriffe und verlo-ren dabei 78 Panzer. Ein erneuter Lan-dungsversuch auf Sworbe schlug fehl. Zahlreiche Landungsboote wurden vernichtet und mchrere hundert Gefangene eingebracht. Šowjetische Flugzeuge griffen in der Ostsee zwei deutsche Lazarettsrhiffe an und beschadigten eins daven durch Bombentrelfer. In Mittelfinnland verlaufen unsere Bevvegungen befohlsgemass. An der Eismeerfront schlugen die auf den Brilckenkopf Pctsamo zu-rlickgenommenen Truppen alle Angriiie des nachdrangenden Feindes ah. Vor der nordnorwegiseher Kiiste versenkten Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits iwei sowjeti-sche Schnellboote. Bei Tage griflen nordamoTikanische und britisehe Terrorbomher Osna-b r ii r k , Bremen snwie Orte im R h e i n 1 a n d nnd in W e s t f a len an. Tiefflieger liigten durch Bombenalnvurt und BordwalIenbeschuss auf Ortschaften lind Strassen in S ii d - und S ii d w e s t-deutschland der Zivilbevblkerung Verluste zu. Britisehe Flugzeuge vvarfen in der vergangenen Nacht Bomben aul Hamburg. Die Anglo - Amerikaner verloren gestern 44 Flugzeuge, darunter 12 viermotorige Bomber. Bitka za Hachen Ameriški napadi so se zrušili z velikimi izgubami — Nasprotnik fe bil severno in severnovzhodno potisnjen nazaj — Brezuspešni prebijalni poskusi v Italiji — Naraščajoča silovitost bitke pri Debreczenu in Velikem Varadinu — 44 angloameriSkih strahovalnih letal sestreljenih v bo- Fiihrerjev glavni stan, 13. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Ob naraščajočem sovražnem letalskem delovanju so naše čete vzdržale nadaljnje napade Kanadeev iz njihovega mostišča jugovzhodno od B r e s k e u s a. Na Nizozemskem smo od izliva Schelde pa do M a a s e odbili krajevne sovražne napade. V bitki za Aachen so uporabili Amerikanci včeraj predvsem močne oddelke svojega letalstva. V silnih zračnih V,njih sn sestrelili naši lovci 8 sovražnih letal. Oklepniški in pehotni napadi na vzhodnem robu mesta so se zrušili z visokimi krvavimi izgubami za sovražnika. Lastno napadalne skupine so potisnile nasprotnika nazaj tako severno kot se-Ternovzhodno od Aachena. Amerikanci in njihove francoske pomožne čete so na obeh straneh Remi-remonta zopet navalili na naše gorske postojanke. Po silnih bojih so zavzeli neko višino ter nekaj gozdnih predelov. »V 1« ogenj na London traja dalje. To brezuspešnih probojnih poskusih na široki bojni črti nasprotnik sedaj v E t r u š k i h g or a h in ob jadranski obali t veliko uporabo gradiva še bolj združuje svoje sile. Kljub temu smo tudi včeraj povsod odbili napadajočega sovražnika. Le na nekem ozkem odseku jc napredoval za nekaj sto metrov. Ob 1 i g u r s k i .obali jc izvedel nasprotnik vrsto brezuspešnih sunkov, Sa Balkanu je prišlo do bojev z holgarskimi oddelki na področju vzhodno in jugovzhodno od Niša. Oh spodnji M o r a v i so jugovzhodno od B e o g r a -dav teku boji s preko reke prodrl imi sovjetskimi oddelki. Na zahodnem obrežju gornje Tise so vrgle nemške in madžarske čete Sovjete ua več mestih s protinapadom nazaj. Na področju Debrccena in Velikega Vara (lina jo postala bitka še silovitejša. Pri teni smo uničili včeraj <0 sovražnih oklepnikov. Naši borbeni lo-talci so uničili na tem področju številne boijševiške kolone. V vzhodnih B c s k i d i h je pričel sovražnik po dovozu novih sil zopet napadati ccsto preko prelazov, vendar ni napredoval. 7, uporabo svežih divizi j so navalili Sovjeti tudi severno od Varšave znova na naše postojanke. Večina napadov oc je zrušila že v topniškem Berlin, 13. oktobra. Boji na področju Aachena dajo SevernoameriKancem približni pojem o tem, s kakšnimi izgubami morajo računati pri bojih na nemški zemlji. , Z vsako granato, ki udari od torka opoldne, ko se je pričelo obstreljevanje Aachena. postaja bojna odločnost nemš'krga vojaka še večja. Staro cesarsko mesto Aachen, ta dragulj evropske zgodovine in kulture, je prvo nemško mesto, ki je sedaj neposredno ogroženo od protiev-ropskih brezknlturnih in breztrudicio-nalnili Severnoamerikancev. Kljub zagrizenemu odporu so sc sovražni oddelki Za ceno največjih izgub v ljudeh in gradivu približali mestu. Vendar se ni nikdar izpolnilo njihovo upanje, da bi z vedno novimi napadi, 7. metalci plamenov, oklepniki, bombnftkimi jatami in velikimi oddelki pehote uničili branilce v bunkerjih in utrjenih postojankah, še vedno ni mogel sovražnik zapreti svojih klešč. Boji se bijejo z nepredstavljivo ogorčenostjo za vsak končeik zemlje, za vsako hišo. V udarnem peturneni nočnem napadu so vdrli ljudski grenadirji s .podporo tigrov in bojnih letal ponovno v vas Bardenberg. V od sovražnika obkoljenem kraju je prišlo do tenkih še ponoči trajajočih bojev za posamezne hiše. Nadaljnje napade so izvedle nemške čete pri Verlautenheideju ter med te-m krajem in Auchenom pri vasici Rote Erde. Tudi tu so še v teku ogorčeni boji, v katere je poseglo tudi nemško letalstvo. Severno in južno od Aachena je prišlo do menjaiočih se bojev zapadno od Geilenkirchena in na gozdnem področju pri Zvveifallu. V primerjavi z bitko pri Aachcnn stopijo boji na ostalih bojiSčnih odse- ognju, vse ostale pa smo razbili jih iz bližine. Pri R o z a n u je sovražnik spričo naše žilave obrambe le z visokimi krvavimi izgubami malenkostno napredoval. Na področju spodnjega M e m e 1 a so se izjalovili močni pehotni in oklepniški napadi Sovjetov ob žilavem odporu naših čet. Posadka Memel« je zbila pri uspešnih obrambnih bojih 11. oktobra 44 oklepnikov. Jugovzhodno od Liepaje, pri Rigi in na polotoku S \v o r b e so Sovjeti zaman napadali. Pri tem so izgubili 78 oklepnikov. Ponovni izkrce-valnj ppskns na polotoku Svvorbe se je izjalovil. Uničili smo številne izkr-cevalne čolne ter privedli več sto ujetnikov. Sovjetska letala so napadla v Vzhodnem morju dve nemški bolničarski ladji ter poškodovala eno z bombami. V srednji Finski potekajo naši premiki v skladu z danimi povelji. Na bojišču ob Ledenem morju so odbilo čete, ki smo jih umaknili na predmo^tje pri P e č e n e g i, vse napade pritiskajočega sovražnika. Pred severno norveško obalo st) potopila varovalna vozila neke nemške spremljave dva sovjetska hitra čolna. Podnevi s'o napadli severnoameriški in britanski strahovalni bombniki O s n a b r ii c k , Bremen ter kraje v Por en ju in na Vestlalskem. Letala za nizke polete so povzročila z odmetom bomb in obstreljevanjem krajev in cest v južni in jugozahodni Nemčiji izgube civilnemu prebivalstvu. Britanska letala so vrgla v pretekli noči bombe na H a m 1» u r g. Angloamerikanci so. izgubili včeraj 44 letal, izmed njih 12 štirimotornih bombnikov. Amsterdam. Kakor javlja radio New York je poudaril Stalin v nekem govoru,'ki ga je imel v četrtek v okviru razgovorov s Churchillom, da bi bili brez ameriškega doprinosa nemožni zavezniški uspehi. Slu I i n je nadalje izjavil da ie eden izmed namenov sedanjih dogovorov zbliŽanjc poljske begunske vlade v Londonu s sovjetskopoljskim »narodnim komitejem«; v Lublinu. kili v ozadje, čeprav so tudi ti težki in Izgub polni. Med Scheldo in I.eopoldo-vira prekopom ter ob vhodu v zemeljsko ožino, ki vodi na polotok Zuid Be-veland ,so se bili ogorčeni, 1k> j i, ne dn bi nastala kljub neprestanim silnim sunkom in protinapadom bistvena sprememba položaja. Nemške mornariške obalne baterije pri Vlissingenu so ves dan močno obstreljevale sovražno iz-krcevališče vzhodno od Breskensa. Na južnem delu zapadnega bojišča so bila težišča ista kot prejšnji dan. V izredno trdili bojih so obdržale nemške čete na mostišču pri Seilli pri No-menyju v glavnem svoje postojanke. Na odseku Rambervillers-Remiremonta so ojačili Severnoamerikanci svoj pritisk na zapadnem obrežju Vologne v smeri proti Geradmeru in Bouchotu proti kolenu Moselotte. Krajevni sovražni uspehi so dovedli do protinapadov, ki so še v teku. Tudi ob gornjem Ognonu so nadaljevali Severnoamerikanci s svojimi napadi proti utrjenim višinam južno od Chateau Lamherta. Tudi tu so nemške čete v ogorčenih bojih na gozdnatem ozemlju zajezilo majhne sovražne vdore. Berlin. Vojni poročevalec DNB-ja na zaipadu Alex Schmalfuss javlja: Kakor pravi nemški vrhovni poveljnik na zapadu, generelfchlmaršal Geni von Runclstedt v svojem dnevnem povelju, se je od[x>r na zapadinem bojišču še povečal. »Zaustavili ste sovražnika pred vrati Nemčije. Toda on bo v kratkem prešel v nov velenapad,« ta:ko pravi v tcni Pozivu nemš-kini vojakom na zapadu. >nevno povelje, ki naznanja dovedbo rezerv, se končuje z besedami: »Vsak sovražnikov poskus, da bi vdrl v na:o Velika rodbina nemškega naroda Najnovejši članek ministra dr. Berlin, 13. oktobra. Ves nemški narod si je na jasnem, da bi pomenila uresničitev uničevalnih načrtov, ki jih povsem odkrito izjavljajo v Londonu, \Vashingtonu in Moskvi, zavlačevanje vojne v neskončnost. Tej ugotovitvi dodaja državni minister dr. Goebbels v svojem uvodniku v tedniku iDas Reich<, da bi bila ludi najgrozovitejša vojna šo vedno boljša kot mir, kakršnega nameravajo sovražniki NemiSje, Obstoj zajjail-no kullure je po današnjem položaju istoveten z obstojem Nemčijo. Če bi Nemčija odpovedala, potem bi to pomenilo tudi konec omikanega človeka. Dr. Goebbels izvaja v svojem članku pod naslovom »Velika rodbina našega naroda< med ostalim: Ne glede na to, da so nam naši sovražniki to vojno vsilili in da se ji ne bi mogli tudi pri najboljši volji odtegniti, zasledujejo naši sovražniki z njo cilje, o katerih se sploh ne splača govoriti. Mi končno ne bomo razpravljali o tem, ali imajo naši sovražniki pravico uničili naš narod, izročili naše žene in olroke smrti vsled lakote ter prisilno deportirati naše moške v Sibirijo. Pri takšnih in sličnih načrtih, ki jih povsem javno objavljajo v Londonu, Washingtonu in Moskvi, njti zdaleka ne more biti govora o možnosti kakšnega miru. Proti takšnim uničevalnim načrtom proti našemu narodnemu in individualnemu življertju boino izrabili vsako možnost odpora in mi smo trdno prepričani, da bomo s tem uničili vse napade na našo svobodo in samostojnost. Za nas je ta vojna več kot boj ita svetovne trge ali priložnost za zadostitev temnih maščevalnih instinktov — gre za naše življenje. Kakor gre našim sovražnikom za vse, tako ludi nam. Kaj pa to pomeni, bodo že izvedeli ob določenem času. Oborožen in pripravljen narod, to je naš cilj. Totalna vojna pri nas ni ni-kaka fraza, marveč resno dejstvo, ki ga je treba tudi resno jemati. Nekaj drugega je po prebitju trdne obrambne črte korakati skozi deželo, ki vidi v zavojevalcu tudi osvoboditelja, kot navaliti na narod, ki brani svoj ogrožen obstoj. V enem slučaju lahko pozdravljajo iz vsakega okna prijateljske roke, v drugem pa jo vsaka hiša trdnjava. Nemškemu narodu je grozovit nauk v tej vojni padlih narodov, ki so s svojo častjo izgubili tudi svojo svobodo, svareč primer. V Londonu, \Vasliinglonu iu Moskvi so 6i zma- Gobbelsa v listu »Das Reich« govalni pohod preko Nemčije mnogo prelahko predstavljali. Mislili so, da bodo naleteli na demoraliziran in vsled trdoto in dolžine vojne omajan narod. Sedaj pa so našli narod, oborožen in neomajen, ki je odločen za vse. Kar se danes dogaja v Nemčiji, to je totalna volja do odpora naroda, ki' so ga prisilili, da je šel do skrajnosti. Nas se no da prega-ziti ali prisiliti k popustljivosti. Mi prav tako dobro vemo za moč naših sovražnikov kot za našo laslno. Mi verujemo samo v zmago, mi tudi vemo, da nam je pri vseh skrajnih naporih tudi povsem golova in te napore smo trdno odločeni podvzeti. Narod vojakov, delavcev in kmetov je stopil na plan, da se zoperstavi navalu sovražnika. Ta narod je mlad in življenja poln. On ve, za kaj gre v tej vojni in je izvajal iz tega spoznanja tudi potrebne trde zaključke. Mir si lahko predstavlja samo po dobljeni vojni. Tako dolgo bo čvrsto držal za meč, dokler ne bo zmaga zagotovljena. Noben dogodek ga ne more spraviti iz ravnotežja. Brezkompromisno in trdno se hočemo boriti za zmago, ne da bi poprej vprašali, kako dolgo bo še trajala la vojna. Kakor Friderik Veliki bomo tolkli okrog sebe, dokler ne bodo naši proklefi sovražniki pripravljeni na mir. Nikdar nas no bodo prisilili v sužnost, ki je ne bi mogli in tudi nočemo prenašati ter si izvolimo raje smrt kakor sužnost. Proklet in izobčen naj bo vsak med nami, ki drugače misli in dela. V tej vojni se dopolnjuje usoda vsega omikanega svela. Ni prvič v zgodovini, da se izpolnjujejo velike zgodovinske naloge, ne da bi oni, ki bi morali biti predvsem zainteresirani na tem, sploh o tem vedeli ali hoteli vedeli. Verjetno lo tudi ne bo poslednjič. Nemčija bo izšla iz tega boja velika, mogočna in močna. Nikdar ne bo plen svojih sovražnikov. Na svojih mejah stoji ves nemški narod na straži. Niti v leni niti v prihodnjem letu je ne bodo mogli prisiliti na kolena. Določena je za večno živl jenje. Madrid. Makiji so aretirali dva pre-fekta za južnofrancoska departemonta, ki ju je bil imenoval De Gaulle, v trenutku, ko sta hotela stopiti v službo. Odpeljali so ju na pirenejsko mejo ter ju iizgnalh v Španijo. Deutschcr Vorstoss gegen Sovvjetpanzer. -tankom. Nemški sunek proti sovjetskim I*K Aufn. Atlautio, domovino, so bo izjalovil ob vašem neomajnem obnašanju.« Da s tem ni bilo preveč povedano, pač najliolj ob litijo v teh urah ameriški vojaki, boreči se na področju Aachena. Nemški od|>or, proti kateremu naval ju jejo z ogromno silo letal, oklepnikov in težkega topništva, daje sovražniku pojem o krvavih izgubah, ki jih še pričakujejo- Tudi nemške izgube so precejšnje, toda nemški vojaki se zavedajo, da morajo zu vsako ceno braniti svojo domovino. Ta izredno trdovraten odpor se nadaljuje in se bo tudi povsod nadaljeval, četudi bi se sovražniku končno posrečilo, da bi z velikimi krvnimi izgubami končno odstranil naprej |hi-tisnjciic nemške |>ostojanke pri Aaclic-nu. Sovjetsko krvoprelitje nad srbskim prebivalstvom Beograd. 12. okt. Kraj Mihajlova ob romunsko-srbski meji pri Turu Sc-verinu, ki so gn prehodno izpraznilo nemške čete, je bil 24 ur pod boljševiško oblastjo. Po ponovnem zavzetju se je nudila nemškim vojakom sliku grozovitega razdejunja. Na cestah in v popolnoma požganih hišah so našli trupla starih ljudi in otrok. Mlajše prebivalstvo pa so boljševiški morilci ob svojem umiku odvlekli s seboj. Pariz je podoben obleganemu mestu Bern, 12. oktobra. Dopisnik list« »Schvveizer lllustrierte Zeitung« poroča o razmerah v Parizu in okolici: Pariz sliči obleganemu mestu. Vsi dovozi so zuprti, stranske ceste nn opremljene z napisi, ki prepovedujejo dostop. Vsepovsod stojijo Amerikanci s puško v rokah. S francoskimi civilisti, ki se tnkoj ne pokore vojaškim ukrepom, postopajo kaj kratko. Straže jim pri vsakem malenkostnem upiranju spuste svoje naboje v glavo. Od prihoda Angloumerikuficev se je razširila brezposelnost, ker so velika industrijska podjetja zaradi pomanjkanja premoga brez dela. Trgovine so v Parizu tri dni na teden zaprte, isto je s kavarnami. Kinematografi so morali ustaviti svoji- poslovanje in le v enem samem kažejo na Klizcjskih poljanah ameriške tcJluikr. Pariz sliči obleganemu mestu, pravi švicarski novinar še enkrat ob koncu. Njegov krvni obtok je moten. Cena, ki so jo plačali Parižaito zn »osvoboditev«, je velika. Mali narodi in Dumbarton Oaks Lizbona, 12. okt. Nova naklada društva narodov, ki so jo izdelali po treh mesečnih posvetovanjih v Dumbarton Ouksu kot »poskusni predloge, hoče v resnici zagotoviti velesilam in zlasti Sovjetom njih plen. Male narode bodo pri tem ponižali na stopnjo pomožnih narodov, ki bodo smeli dati no razpolago zgolj kontingente zn policijske čete, ki bodo skrbele zn večno pluto-kratsko-boljšcviško nadvlado nad svetom. V debati v angleški Spodnji zbornici jc dejal lord vVintcr, dn bo takn imenovani varnostni svet organizacija, ki bo s posebno zaupnimi učenci vzdrževala red med malimi mladeniči. Zaupniki seveda no bodo vezani nn pravila, ki jih bodo izvnjnli. — Kaže, da mali narodi ne bodo preveč navdušeni za organizacijo, ki dovoljuje velesilam, da bodo odločale o lastnih stvareh ter vrh tega še vsiljevale majhnim in slabim svoje mnenje. Franciji grozi anarhija Milan, 12. okt. Ameriški poslanec \V. R. Poage, ki se je vrnil z obiska po Franciji, katerega jc napravil kot član severnoameriške delegacije, jc izjavil zastopnikom tiska, dn obstoju nevarnost, da postane Francija žrtev nepopisnega kaosa. Problem javnega redn v velikih francoskih mestih med prihodnjimi zimskimi meseci vzbuja splošno bojazen. Vsepovsod v Franciji vlada lakota, nikjer ni premoga. Tudi najmanjše politične stranke so smatrajo zu sposobne, dn bi vladale državi. Franciji grozi anarhija. Diktatura štirih? Amsterdam. Kot poroča Reuter iz Wasliingtona, jc izdalo zunanje politično združenje, kateremu liumciin« govoriti predsednik Roosevelt ,21. oktobra, izjavo, v kateri nravi, dn bi se svetovna organizacija, ki so jo izdelali v Dumibarton Ouksu. >kuj lahko spremenila v diktaturo štirih sil, ki bi pod pretvezo, da hočejo vurovnti mir, vsilile svojo voljo slabšim narodom«. Izjava pravi nadalje: »Ruski odpor glede sprejetja predloga, ki pravi, tla velesila ne sine soodločali, ako gre za njene lastne zadeve, tolmačijo mali nnrodi kot dokaz, da skriva tu odpor v sebi napadalnost.« Mikolajczyk v Moskvi Stockholm. Kot javlja moskovski radio, je prišel v Moskvo šef )>oljsko emigrantske vlade Mikolujezyk. Bratislava. 12. okt. Kol javlja -Slovenska Pravda« so izkopali iz množc-stvenega groba v Glnscrhau 178 bolj-šcviških žrtev. Med njimi se nahajajo tudi trupla 14 do 15 letnih otrok. Oklepniška bitka na madžarski pusti Berlin, 13. 10. Oklepniška bitka v madžarski pusti se nadaljuje v ogor-' "iu Velikega Va- čenih bojih nu področji rad i na-Dob rečen a-Tise vse tja do Bu-nnta. Južno od Debrecenu je uničil oklepniški polk 128 doslej že 39 sovražnih oklepnikov in 15. protiletalska divizija ie uničila nadaljnjih 8 oklepnikov. Nek madžarski konjeniški oddelek je vrgel sovražnika, ki je vdrl v Kecskemet, zopet iz mesta ter preko 'lise nazaj proti vzhodu. V Bački so pričeli nemški oddelki s protinapadi proti sovražniku, ki je na več mestih prekoračil Tiso. Razplamteli so se ogorčeni boji. Na Donavi se je prebila neka skupina donavskega brodov-ja nemške vojne mornarice navzgor po reki do Novega Sada ter s tem spravila na varno pred Sovjeti in tolpami številne vlačilce, ki so bili nato-vorjeni z dragocenim blagom. Jugovzhodno od nemškega predmostja pri Beogradu so boljševiki zopet zaman skušali premestiti močnejše sile preko Donave. Tu ter posebno tudi ob Tisi med Szegedom in Szolnokom je motilo nemško letalstvo z neprestanimi napadi borbenih letal sovražni promet. Južno od Donave pritiskajo boljševiki z močnejšimi silami proti spodnji Mo-ravi. Nemške čete so odbile njihove poskuse prekoračenja na področju La-povo—Velika Plana ter pričele s protinapadi. Sovražnik je sledil ukazanim odmikalnim premikom nemških čet na področju Cluja. Na obeh straneh mesta je prišlo do silnih krajevnih bojev, v katerih so nemške čete odbile sovražnika ter s protinapadi zajezile posamezne sovražne vdore. Potem ko so razrušile vse važne vojaške naprave, so nemške čete izpraznile mesto Clui. Ob Gozdnih Kurpatih je prišlo le na posameznih mestih do krajevnih bojev. Nemške čete so s protisunkom očistile neko vdorno mesto južno od ptelaza S/.irokatnl ter odbile sovražne napade. Zaradi žilave nemške obrambe je nastopil po boljševiškem vele-napadu na vzhodne Beskidske prelaze precejšen mir. Nemške in madžarske čete so zadule v večtedenskih bojih sovražniku tako težke izgube, da je prisiljen na novo razporediti in 'premestiti svoje oddelke. Na tem področju so pokazale nemške čete številčno nadmočnim Sovjetom vedno znova svojo bojno nadmoč ter odbile vse so- vjetske napade vkljub temu, da so jih Sovjeti čestokrat ogrožali iz boka in hrblu. Vendar ni pričakovati, da bi boljševiki dokončno opustili svoj poizkus, vdreti preko Slovaške v donavsko nižino, Vkljub temu, da se boljševiških napadov med Vislo iu Bugom ue da niti po trajanju, niti po moči primerjati z boji v Gozdnih Karpatih, so bili za sovražnika tuko polni izgub, da je lc šibkejše napadal ter s tem potrdil popolni obrambni uspeh tamkaj se bolečih nemških oddelkov vojske in pu orožja SS. Nasprotno pa je nudaljeval sovražnik južno od Rozane z močnimi oklepniškimi silami s svojimi napadi. Nemške čete so ga prestregle ob cesti proti Rozanu. Zapadno od Novograda ie očistil zanosen protinapad nemških lovcev boljševiški vdor iz prejšnjega dne. — Južuo od Memela je izvedel sovražnik na področju Vilkoviškov več napadov v moči polka, ne da bi dosegel posebne uspehe. V težkih bojih ob Memelu so prodrli boljševiki do Russa, vzhodnega rokava Memelo-ve delte. Pred nemškim mostiščem so se izjalovili sovražni, z močnimi silami izvedeni nupudi, pri katerih je utr-j>ol nasprotnik visoke izgube. V poslednjih dneh so uničile nemške čete tukaj 23 oklepnikov in 21 protitankovskih topov ter v sredo nadaljnjih Y sovražnih oklepnikov. Tri poskusih za prodor v smeri proti Lispaji je naletel sovražnik na trd odpor ter bil pre-strežen. Zaradi težkih izgub, ki jih je utrpel pri poslednjih izjalovljenih nu-nuuih, se je zadržal do Dvine mirno. Nasprotno pa je prešel s približno 12 strelskimi divizijami in več oklepniškimi oddelki v napad na nemške rno-stiščne postojanke vzhodno od Rige, ne da bi dosegel kakšen uspeh. Od 1. do 10. oktobra so uničile nemške čete na severnem odseku vzhod, bojišča 393 sovražnih oklepnikov. Z več kot 1100 oklepniki, ki so jih tamkaj uničile nemške čete konec septembra, so izgubili boljševiki na severnem odseku vzhodnega bojišča v enem mesecu več kot 1500 oklepnikov. Svoje najiredovanje je moral sovražnik torej drago plačati. Na zemeljski ožini polotoka Sorvemaa je sovražnik južno od Salme zaman napadal. Prav tako se je izjalovil tudi njegov poskus za izkrcanje z zapada. Tolovajski boji proti Francu Zcnava, 12. okt. Da se ne bi na juž-nofrancoskem obmejnem ozemlju zmeda, ki jo ustvarjajo podvigi rdečih španskih tolp, le preveč razširila, so morali poslati celo Amerikanci svoje čete na to mejo. Od angloameriške Vtfsedbe se množe provokacijc sov-jet-sko-španskih tolovajev. Pripadniki F. A. I. so napadli v Parizu več stavb, kr so last španske države. Isto se je zgodilo s španskim peneralnim _kon-zulom in pomembnejšimi člani španske kolonije. Zateči so se morali v hotel Bristol. kjer so jih španski boljševiki obstreljevali in oblegali. Šele na intervencijo ameriških okupacijskih oblastev so izpraznili poslopje španskega poslaništva ter osvobodili v hotelu Bristolu obkoljene Špance, .španske konzulate v Toulousu in Panju so rdeči Španci naskočili in izropali. V zadnjem času so zbrali rdeči Špnnci močne tolpe na špansko-franco-ski meji. Poveljuje jim čevljar Camil-lo Delarosa, ki se je sam imenoval za polkovnika. Pred nekaj dnevi so skušale vdreti v špansko pokrajino Navarro. Vojaški poveljnik Katalonije general Moscardo je odredil ojačeno zaščito meje ter naročil, naj vse slič-ne poskuse brezobzirno preprečijo. Neko preko Stoekholma dospelo londonsko poročilo pravi, da lahko izbruhne v Španiji vsak trenutek državljanska vojna v večjem obsegu. Po nekem drugem poročilu so izredno aktivni tudi rdeči Španci, ki so v francoskem Maroku. S pomočjo francoskih komunistov organizirajo milico, ki jo hočejo očividno uporabiti za podtalne namene v Španiji. Angloamerikanci in sovjetska strategija Stockholm, 12. okt. Izročitev Evrope boljševizmu, ki sta jo sklenila Churchill in Roosevelt, nam potrjuje ameriški list »Contemporary_Review«, ki pravi, da ne more prav nič rešiti Baltskih držav, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije pred boljševiško nadvlado. Sovjetska strategija ni le jasna, temveč je tudi odobrena od Londona in Washingtona. To ugotovitev podčrtuje izrecno stockholmski list »Nya Dagligt Alle-handa«. List pravi, da je vse, kar se je zgodilo po Teheranu, le znak, da delajo Sovjeti lahko v Romuniji, Bolgariji in Jugoslaviji, kar hočejo. Enako se glasi članek >New York Daily Nevvsat, ki pravi, da vidi veliki car Stalin v vojni podlago za Rusijo, ki bo močnejša, kot kdaj koli prej. Rusija je navajena, da si dobi nazaj vse, kar je nekoč že imela in kasneje zgubila. Kaj se godi za železno zaveso Stockholm, 12. okt. Prvi uradni stik med sovjetsko nadzorovalno komisijo in finsko vlado je bil obisk sovjetskega komisarja Zdanova pri finskem ministrskem predsedniku. Za kulisami pa postaja delo komisije vedno bolj uspešno. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da švedski tisk že teden dni ne prinaša niknkih daljših poročil iz Helsinkov. Kaj se odigrava za železno zaveso. ne vemo. Le včasih slišijo nekateri Švedi o obupu in topi resignaciji, v katero so padli tudi oni Finci, ki so prvotno upali v možnost resničnega sodelovanja s Sovjeti. Nemški upor — edino upanje zaveznikov Ženeva, 12. okt. DNB. Poročilo nekega ameriškega vojnega dopisnika nam kaže prav posebno nazorno preobrat razpoloženja, ki ga je povzročila pri nasprotniku utrjena nemška obrambna fronta na zapadu. Poročilo I pravi, da bi bil nemški upor sedaj edino upanje na skorajšnjo angloameri-ško zmago. Tstega mnenja jc tudi »Basler Nationalzeitung«, ki označuje sedanie močne ofenzivne napore kot knock aut Nemčiji, kot skrajni poskus, dn bi se vojna v Evropi še letos končala. Odprite oil Kratka poročila Berlin. O razmerah, ki vladajo na zasedeni madžarsko-romunski meji, je izvedel DNB: V Uanicolau so posiljevali sovjetski vojaki 12 do 13 letne deklice pred očmi staršev. Kraj Va-sarhely so sovjetske in romunske čete izropale in zažgale. V Temešvaru so morali dati vsi moški svoje čevlje Sovjetom. Iz Kiszomborja poročajo begunci, da so boljševiki tamkaj ustrelili vse ujete madžarske vojake, med njimi tudi številne ranjence. Bern. V komentarju o angleško-sovjetskih odnosih govori »Tat« o tajni pogodbi, ,ki je bila baje sklenjena med Anglijo in Sovjetsko zvezo. Po informacijah iz ,Washingtona predvideva ta tajna pogodba tudi vključitev Norveške v sovj. interesno sfero. Stockholm. Po Reuterjevi vesti iz Washingtona je izročilo odposlanstvo ameriškega poljskega kongresa Roose-veltu vlogo, v kateri poziva Združene države, naj se uprejo vsakršni delitvi Poljske. Vloga izraža tudi priznanje poljski begu t .ki vladi v Londonu. Amsterdam. Kot javlja londonski radio, so izvolili Attleeja znova za vodjo angleške delavske stranke. Beograd. Akcija komunistične organizacije »EAM« proti kroni postaja vedno obširnejša. Po vesti iz Cavalle je iinel tamkajšnji komunistični pre-fekt Tsaruhas govor, v katerem je obdolžil grškega begunskega kralja, da je preprečil poskuse »EAMa« glede ustanovitve narodne osvobodilne fronte. Tsaruhas je dodal, dn se kralj ne bo smel vrniti prej, preden ne bo o tem odločil narod. Značilno je, da je to obtožbo voditelja »EAM-a« razširil Reuter. Riga. Iz občine Jarapi pobegli kmečki voditelj Kitesnik je poročal sledeče o boljševiškem terorju: »Med prve sovjetske ukrepe po prihodu v našo vas je spadala • ustanovitev takozvanega kazenskega odbora pod židovskim vodstvom. Nato so razdelili vse prebivalstvo v dve skupini. Skupina A je bila določena za odvoz v Sovjetsko zvezo, skupina B pa je, obsegala ljudi, ki jih je bilo treba likvidirati. Ljudi, ki spadajo v skupino B, je določal iz zaporov odpuščeni tat in boljševik Tamre. Budimpešta. O vdor\i Sovjetov v madžarsko obmejne mestece Nagy-schalonta poroča »Fiiggetlenseg«, da so sovjetski vojaki pred očmi svojih častnikov takoj pričeii z ropanjem stanovanj in trgovin. Nato so pričeli posiljevali «31«. Ni komunist, kdor ne žrtvuje domovine za zmago komunistične revolucije. Lenin. To, za naše pojme naravnost strašno pravilo, ki ga je v svoji brutalni odkritosrčnosti zapisal Lenin v svojih spisih, velja v celoti še danes. Vse, prav vse, narodne in gospodarske vrednote podrediti enemu samemu cilju — zmagi komunistične revolucije. Šo letos je izjavil vodilni slovenski komunist Kardelj: »Vseeno je, četudi pri revoluciji, ki smo ,o začeli, pogine 95% vseh Slovencev, »ledati moramo le eno, da bomo zmagali.« Nešteto je dokazov, da je res glavni namen komunistov pobiti Čim več Slovencev, le da oni ostanejo. Da je njihova revolucija mednarodna, dokazuje dejstvo, da se slovenski komunisti na Primorskem bratijo z badoljevskim, da skupaj trgajo kmetu kruh izpred ust in da jim ,e prav malo mar, če padajo in umirajo njihovi rodni bratje. Uslanovili so nov odbor za »osvoboditev« Primorske, kjer sedijo, da je komedija še večja, tudi ba-doljevski komunisti. To so dejstva, ki jih ne more nihče tajiti, saj je shodu prisostvovalo okrog 150 ljudi, ki so jih s silo prignali in ti morejo pričati o resničnosti. Kljub temu, da slovenski komunisti na Primorskem venomer trdijo, da se borijo za svobodo slovenskega naroda, njihova dejanja vedno bolj izpričujejo, da so v službi mednarodnega komunizma in da hočejo svoio slovensko zemljo prodati. Ko pregledujemo te žalostne kupčije z našo zemljo, vprašamo vse tiste, ki so podpirali- in še podpirajo izdajalsko OF, kako ee bodo zagovarjali pred zgodovino in pred lastnim ljudstvom. TI so krivi, da komunisti tako sramotno barantajo za našo zemljo. Težko bo tem, težko bo tudi onim, ki ser sicer spoznali zločinsko delovanje komunistov, pa so se iz golega samoljubja potuhnili. Kako bodo pogledali v oči poštenim Slovencem oni časti-hlepneži, ki 60 se udinjali strašnemu komunističnemu tiranu samo zato, ker so jim komunisti obljubili kako častno mesto v njihovi »republiki«.' . Naj se"zavedajo vsi, da s svojim egoizmom, častihlepjem in bojazljivostjo pripravljajo sebi in svojim otrokom najhujše suženjstvo, da bodo šo davni potomci preklinjali njih kratkovidnost in nedelavnost. 1 Vsa njihova opravičevanja bodo zaman, ker danes si narodi kujejo prihodnost za tisočletja. V tej odločilni uri. ko si tudi mi kujemo našo bodočnost, se ne smemo ozirati ne levo, ne desno, ampak se moramo strniti kot en mož z našimi, domobranci. Ti žrtvujejo svoja mlada življenja tudi za nas in za naše otroke. Ne ozirajo se ne na zaničevanje in pljuvanje zakrknežev in komunistov in ne na divje sovraštvo bado-ljevskih komunistov in savojskih klik, ker so si v svesti svoje zmage, ki bo razbila umazano kupčije naših sovražnikov. (Po »Tolminskem' glasu«). iz Trsta Novi znaki za alarm. Tržaška pre-fektura javlja, da bodo od 15. oktobra dalje znaki za alarm v toliko spremenjeni, da bodo sirene javile tudi nevarnost obstreljevanja s strojnicami s šestimi znamenji sirene (5 sekund žvižganja in 5 sekund pavze). Drugi alarmni znaki ostanejo neizpremenjeni. Sljkarsk« raz-stava. V Prottijevi u-metniški galeriji razstavlja svoje slike Snnto Lucas. Posebno pozornost vzbuja zbirka slik z motivi starega Trsta. Nesreče. 75 letna Ivanka Perano je padla po stopnicah Morske Marije in si poškodovala ramo. — Po vsem telesu se je potolkel pri padcu s poljskega voza Mali Franc Slatič iz Puljske okolice. Ko je šla po Carduccijevi ulici, je pudel^ kos železa na glavo 23 letni Ar-mili Strazulini, ki je dobila pri tem občutne poškodbe na glavi. Vlom v mesnico. Neznani tatovi so vlomili v neko mesnico v Ulici sv. Mihaela, odkoder so odnesli mesa in maščob v vrednosti več tisoč lir. Obnovitev živilskih nakaznic. Prošnje za obnovitev živilskih nakaznic morajo oškodovanci in evakuiranci, bivajoči v Trstu, za riol*> od novembra 1944 do februarja 1945 vložiti do 10. oktobra. V istem roku morajo evakuiranci, bivajoči r Trstu, obnoviti prošnjo ra nadaljnje bivanje v mestu. Po poteku tega roka oblasti ne bodo v«č sprejemale zakasnelih prošenj. Jesenski izpiti odloženi. Kakor javlja šolski urad, so šolski jesenski izpiti za ljudsko in srednješolsko mla-dež odgodeni, ker so šolski, prostori še polni in ee bodo vršili izpiti, ko bo na razpolago dovolj šolskih prostorov. Rok za izpite bo naknadno javljen. Šole se bodo začele 30. oktobra, vpisovanje za šolsko leto 1944-45 pa se lahko začne takoj. Vsenčiliški izpiti odloženi. Tržaška univerza sporoča vseučiliščnikom, da so jesenski izpiti odloženL Iz Gorico Prijeti gostilničarji Goriška policija je prijela tri gostilničarje, ki niso hoteli prodajati gostom vina. Pri preiskavi kleti so ugotovili, da je bila zadostna zaloga vina in so jih zatorej odpeljali v zapore, vse vino pa so zaplenili. Umrli so: 94letna Katarina Kocjaji-čič roj. Grusovin, 74 letna Terezija Kos roj. Koren, 78 letni Anton Gotardis, 67-letna Marija Meritek roj. Zuzig, 55 letna Jožefa Flajs roj. KraVarnjS, 69 letni Rudolf Milost, 47 letna Marija Kenda roj. Flander, 27 letni Miroslav Had, 67-lctna Jožefa Petemel roj. Berdon, 50-lrtna Julkn Vrgna, S2 letna Katarina Draščrk roj. Lipovšček, 72 letna Amalija Škaraoot roj. Masera, 44 letna Frančiška Tost roj. Mislej. 37 letni Bernard Besesnel, 67 letna Rozalija Ilumar roj. Valič, 45 letni Ivan Teresin. Paketi za vojne »jetnike. Slovenski Rdeči križ v Gorici obvešča, da je paketna pošta za Nemčijo še nadalje odprta. Rdeči križ sprejema tudi brez lističa ali spremnice pakete za vojne ujetnike, internirance in delavce, predvsem pa za internirance, ki so zdaj postali svobodni delavci. Število Saketov je neomejeno. Če kdo ne ve, ako se paket pripravi, naj ga prinese v urad Slovenskega Rdečega kri- ža v Mazzinijevi ulici št. 2, kjer mu bodo paket pripravili in poskrbeli za točno odpravo. Novo obdavčenje. Vsi trgovci morajo zaradi novega obdavčenja prijaviti davčnemu uradu blago, ki ga imajo v zalogi od 1. oktobra tega leta. V poštev ne pridejo slaščice, čokolada, sladoled, dišave, toaletna mila in pa krznarski Izdelki. Najvišje cone mila. Pralno milo, ki vsebuje 30 odst. kislih ma Ščob ima z odlokom komisarja naslednje cene: v tovarni lir 1150 za stot, v trgovini na drobno lir 1320 za stot, v predprodaji 15.30 lir za kg, za 75 gr pa 1.15 lir. Z Reke Sobe za prizadete. Da bi ?e zadostilo potrebi po stanovanjih za prizadete ob bombardiranju, so župani vseh krajev v Reški pokrajini sklenili, da bodo vsi odvisni prostori v stanovanjih, pisarnah in raznih trgovskih lokalih morali hiti na razpolago za prizadete. Vsi prebivalci morajo do 16. oktobra prijaviti odvisne prostore. Pretkan goljuf aretiran. Reški policiji je uspelo prijeti goljufa, ki je na pretkan način izvabljal od ljudi živila. Predvsem je usmeril svojo delovanje na potniške vlake, kjer so potniki vozili s seboj tudi razoa živila. Izdajal se je za policista in se ponujal potnikom, da jim bo skril živila pred gospodarsko jiolicijo. To je naredil tako popolno, da potniki pri izstopu iz vlaka niso našli ne lažnega policista ne živil. Kakor se je potem dokazalo, je goljuf prodajal na ta način pridobljena živila na črni borzi. Gospodarstvo Konec zasebne lastnine v Franciji. Zaplemba in podržavljenje zasebne lastnine, ki jo je uvedel de Gaulle, naj prične s prevzemom tvornic za avtomobile Renault. Louisa Renaulta so, kakor izvemo iz Pariza, pred nedavnim aretirali in zaprli. Za začasnega upravitelja tega podjetja je bil določen neki Pierre Lefau. Kakor izvemo, bodo delnice te avtomobilske tvornice proglašene za neveljavne. Kmalu bo objavljeno podržavljenje nadaljnjih drugih veletvrdk, velebank, koncernov, rudnikov, zavarovalnic, trustov in sličnih velikih podjetij. Poslovanje češko-moravskih železnic. češko-moravske železnice so zaključile poslovno leto 1943/44 s prebitkom v višini 1103 milijonov kron na- Pram 889 milijonov kron v 1. 1942/43. o upoštevanju obrpsti, investicijskih stroškov in drugih obveznosti ostane čisti dobiček v višini 370 milijonov kron, ki bo odveden blagajni protek-torata. Vložni kapital češko-moravskih železnic znaša 11,13 milijard kron, to je 547 milijonov več kakor ob koncu predpreteklega leta. Nizozemski »moratorij«. Nizozemska begunska vlada je dosegla za Nizozemsko »moratorij«, četudi, kratkega roka, pri »osvoboditvi Nizozemske«. Tako poroča »Wallstreet Journal« po vesti britanskega poročevalskega urada iz Londona. Premalo stanovanj v Zedinjenih državah. Najmanj en milijon stanovanj bodo morale zgraditi Združene države po vojni, kakor je izjavil predsednik »Kation«! ttoosmg Adnunistration« John B. Blandford, kakor javljajo iz iew Yorka. Ta številka pomeni minimum, ki je potreben, da ustvari dostojna stanovanja za naraščajoče pre bivalstvo in vračajoče se vojake. De Gaulle zahteva francoske ladje od zaveznikov nazaj. Iz Buenos Aire-sa objavljajo, da je eedaj de Gaulle zahteval izročitev svoječasno rekviri-ranih francoskih trgovskih ladij. V argentinskih gospodarskih krogih izjavljajo k temu, da bo državna mornarica ravno zarili tega utrpela mnogo škode. Jakoša Marka ni več Ko je, zdaj že pokojni trebanjski g. dekan To-mažič v št. Ru. pertu pokopaval skupaj z župnikom Nahtigalom in kaplanom Cva- rom tudi zločin-sko umorjenega posestnika jakoša Alojzija, je v nagrobnem govoru dejal: »Vsa Tvoja krivda je v tem, da si bil svoji ženi zvest mož in svojim otrokom nad vse zgledno skrben krščanski oče in vzg0. jitelj.« Tako je podčrtaval to vzorno vzgojo v njegovi družini, da sem si močno zaželel spoznati njegove otroke. Bilo mi je dano spoznati enega; Marka. Ko sem se v novembru lanskega leta rešil komunistične ječe in vsto-pil k domobrancem, sem v Trebnjem, kjer je takrat imela sedež 32. četa, takoj postal pozoren na krepkega, vedno se smejočega fanta polnili rdečih lic in izredno živih oči. O njem so mi pravili, da se bori kot lev: Ja-koš Marko. Pozneje sem mogel Markove Iv nosti spoznati od bliže in reči mor<.ni, da v svojem življenju še nisem sr čal tako odločno katoliškega in brtz-kompromisnega fanta, kot je bil Ja-koš Marko. V protikomunistični bor. bi ni poznal oklevanja in popuščanja, pa ga tudi pri drugih ni trpel. Neizprosen v borbi proti komunizmu, pa nič manj neizprosen, če je zasledil med domobranstvom kako napako ali idejno nejasnost. Ime Jakoš Marko pomeni za vso novomeško domobransko skupino p-o. gram in zakletev po jasni ideolc"ki zgradnji domobranstva na strogo ..a-toliškem stališču in po odločni br-z-kompromisni borbi proti komunizma do zadnje kaplje, krvi. Jakoš Marko se pravi; dosledno katoliško življenje po veri, zvestoba božjim in cerkvenim zapovedim, neizmerna ljubezen do rodne zemlje. Jakoš Marko je toliko kot reci: brezprimerno junaštvo, prezira-nje žrtev in telesnega napora. To ime je strah ter.encev in trepet OF. Jakož Marko pa pomeni tudi zdravje in veselje in smeh in zadovoljstvo, ki je žarelo «z tega idealov polnega fanta in se širilo med soborce. Zdaj Jakoša Marka ni več. 27. septembra je podlegel ranam, ki jih je prejšnji dan dobil na Trebelnem, pokopali pa so ga 28. septembra v njegovi rojstni fari v Št. Rupertu. Pokojni Marko se je rodil 10. marca 1921 v Rožembergu pri Št. Rupertu. Dovršil je osem razredov osnovne šole. Boril se je proti komunistom že v tako imenovanem »štajerskem bataljonu«, v legijo pa je vstopil 7. junija 1942. Kraji: Št. Jošt. Gracarjev turn, Brezovica pri Št. Jerneju, Škofija n, Pleterje, Stopiče in končno št.' Rupert so zvezani z njegovim imenom še iz časov vaških straž. Njegova zasluga je, če je mirenska dolina očiščena terencev. Prav zato sn komunisti pokojnega Marka divje sovražili, ga v svojih glasilih grdo blatili. Tudi dokaz, da je bila njegova pot prava. V slutnji, da bo podlegel rani. ki jo je dobil na Trebelnem, je ob slovesu naročil svojim fantom: »Borile se naprej, uničite, komuniste, zmagali boste!« Ni rekel: »Maščujte me!«, ker Markovo srce ni poznalo maščevanja. Zdaj Jakoša Marka ni več. Legel je k našim junakom. En grob več, en mučencc več za našo sveto stvar. Morda pa ga je poklical oče, ki je padel pred njim skupaj z župnikom Nahti galom in kaplanom Cvarom. Uživajte večno plačilo za svoje mučeništvo pr Njem, v katerem je. mir in pravica za katero sta se borila! Tvoje ime, ne pozabni Marko, pa nam bo še napre. program in sponbuda doslednega ka toliŠtva in brezkompromisne borbe z< uničenje brezbožnega komunizma. Dr. Fr. Blatni*. Naša borba je naslov novi knjižici, ki izide te dni. Iz Pulja Jesenski izpiti vseh ljudskih šol Pulju so bili v šoli »Dante Alighieri od 4.--9. oktobra. Policijska ura v Pulju velja od de setih zvečer do petih zjutraj, za ostali kraje v pokrajini pa velja od devetii zvečer do šestin zjutraj. Delovni čas za trgovine. V vsej po krajini morajo biti odprte trgovine 8—12 in od 14—17. Trgovci in obrtnik se morajo strogo držati tega ča6a ii kršilci odredbe bodo kaznovani. Iz Vipavske doline Jesen je prišla in z njo čas trgatve. Vinogradnik, ki vse leto neguje vinsko trto, bo zdaj obtrgal njen sad in izžel iz njejga sladko kapljico. Vendar pa so v Vipavski dolini letos vinski pridelki prav pičli. Vzroki so razni, saj živimo v viharni dobi in posledice teh žalostnih časov so pritisnile povsod svoj jasen pečat varčevanja raznih dobrot, ki jih naša, svoj čas tako rodovitna dolina, z bridkim srcem pogreša. Ne le poznavalec naše doline, ampak tudi tisti, ki nikoli ni stopil med naše lepe vinograde, ve, da je glavni dobiček našega kmeta vinski pridelek. Le redki so kmetje, ki pridelajo na lastni zemlji toliko koruze in pšenice, da bi jim zadostovalo za prehrano družine. Rekli bi, da take kmete ekoraj lahko na prste preštejemo. Z izkupičkom, ki ga kmet dobi za vino, si nabavi potrebne, življenjske pofoijtičaM, H "o bile že v mirnih časih precej skromne. Kaj na rečemo danes, ko smo tako rekoč ob dani s kitajskim zidom, katerega f ustvarili naši bratje, ko so naše shram be prazne in s strahom gledamo bliža iočo se zimo. če ne dobimo poti, da s bomo vsaj malo potešili glad, bodo rali naši otroci skupno z nami stradat Komunisti, ki sega jo s svojimi umaz" nimi rokami v kmečke kašče in odi"1 šajo iz njih kmetov pridelek, prav g« tovo ne bodo mogli in ne hoteli nasiti' lačnih ust, ki bodo vso dolgo zimo pr< sile kruha, a mu ga mati ne bo mogl dati, ker so ji rorlni bratje zaprli pot^d njega. Zares hudi so časi, v nas pa žc upanje na svetlejšo bodočnost, ko br mo sipet lahko 6vobodno mislili in trg< vali ter delali v prid svojemu bližnj« mu in koristili z našim delom ne ' našim družinam, ampak vsemu narodi Zadušnica ob obletnici kočevskega procesa V petek se je zbralo zjutraj ob pol irnih v ljubljanski stolnici rtebroj pri-teljev in ljudi, ki se s hvaležnim srcem tominjajo žrtev, padlih v boju s komu-Izmom, da bi v molitvi prosili za po-}j mrtvih junakov. Pod kupolo je, bila postavljena črna miba z belim križem, okrašena s pre-pimi šopki živobarvnega cvetja. Ko je !la stolnica že tako polna, da so se le »saniezniki še mogli stisniti vanjo, je riSel prezident general R upnik s sprem-vom in pokleknil na črn klečalnik, po-avljen na levi strani tumbe. Oblečen . bil v domobransko uniformo, na ra-iah pa sta mu blesteli pleteni general-(j naramki z eno zvezdo. Ob njem sta lala njegova tajnika podpolkovnika 'odhorski in Kregar. Gornji del cerkvene ladje so napol-!ili predvsem domobranci. Navzoči so lili vsi v Ljubljani se mudeči častniki, !ed njimi podpolkovniki Krener, Peter-n in Vizjak. Med domobranskimi uni-jrmami si opazil tudi kroj slovenskih arod. straž in zastopnika bojevnikov. Slovensko znanost sta zastopala pred-iinik Slovenske akademije znanosti in metnosti dr. Vidmar in rektor ljub-nske univerze dr. Kos, mestno občino ljubljansko pa njen za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Jančignj. Ko je bila v cerkvi sv. Jožefa opravljena služba božja ob drugi obletnici bana dr. Natlačena, ki jo je daroval 6uperior Lederhas, 60 prišli v stolnico tudi najožji prijatelji pokojnega bana in gospa Natlačenova. Žalno službo božjo za vse žrtve komunizma pri nas je daroval prevzvišeni gospod škof ljubljanski ob asistenci petih kanonikov stolnega kapitlja. Ves čas je med mašo čudovito ubrano prepeval žalostinke mešan zbor. Po maši je prevzvišeni z duhovščino odmolil ob tumbi molitve za pokoj vseh mrtvih junakov, padlih v idejnem in vojaškem boju slovenskega naroda z brezbožnim komunizmom. Ko so se vrata stolnice odprla, je ves prostor okrog cerkve napolnila množica, rrijatelji in znanci so se zbirali v gruče in se pogovarjali o dragih pokojnikih, ki bi sedaj še vedno plodno delali za svoj narod, ko bi jih ne bila 'zadela zločinska komunistična krogla. Tudi domobranci se niso mogli kar raziti, obujali so spomine na prestane boje z rdečimi zločinci in se bodrili za bodoče napore, ki bodo prinesli narodu lepše dni. dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI + Adoll Leskovic. V Ljubljani je na vojem rojstnem domu v Trnovem, Opž-arska cesta 8, umrl v četrtek popoldne r, ni pekovski mojster Adolf Leskovic starosti 55 let. Trpljenje dolgotrajne bo-ezni ie vdano prenašal in se lepo sprav-jen z Bogom in domačimi mirno poslovil id1 minljivosti tega sveta. Pogreb bo v w .eljo, 15. t. m. ob 'A3 popoldne z Zal, zp ed kapelice Sv. Janeza Krstnika, paro''a njegove fare, na pokopaliče pri Sv. (rižu. + Jože Godnič. Izpolnjujoč dolž-lost do svojega uarotla je padel za rero in domovino 11. oktobra 19 letni |ože Godnič, abiturient-domobranec. Pokopali ga bodo 14. oktobra v Stični, i slovesna sv. mnša zadušnica bo v če- • rtek 19. t. m. ob sedmih zjutraj v iupnijski oerkvi sv. Petra. ■f" Janez ZidaT. V Brezah je umrl sosestnik Janez Zidar. Njegovi zemski jstanki počivajo pri Sv. Križu na Jur-ipvicL Sv. maša zadušnica bo v torek i', t- m. ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju >v. križa. + Lucija Langerholc. Gospod je poklical k sebi gospo Lucijo Langerholc. Blago mater bodo spremili k ■adnjemu počitku v soboto 14. t. m. Ob nnl petih iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Maša zadušnica bo v soboto 14. t. m. ob pol osmih zjutraj na Rakovniku. Naj rajnim sveti večna lnč, vsem tajihovim dragim naše iskreno sožalje. Zgodovinski paberki 14. vinotoka 166"? leta se je rodil v Parizu Evgen Savoj.-ki, avstrijski vojskovodja. Odlikoval se je že v vojni proti Turkom po obleganju Dunaja. Bil je poveljnik v španski nasledstveni vojni. Proslavil se je v prvi Karlovi vojni proti Turkom, ki je z mirom v Poža-revcu prinesla Avstriji celo vso šuma-dijo. Ob izbruhu druge Karlove vojne je bil ze bolan in je 21. aprila 1736 umrl. Ne bo brez osnove trditev, da je, Avstrija izgubila to vojno zaradi smrti Evtrena Savojskega, ker ni imela dobrih poveljnikov. 1806 leta so bili Prusl premagani od Napoleona pri Jeni. Po Campoformij-skem miru, v katerem je bila ponižana Avstrija, je Hotel Napoleon pokoriti [najmočnejšo nemško zvezno državo, Prusijo. V naglih pohodih je prežel Nemčijo in iznenadeno prusko vojsko prisilil v bitko pri Jeni. Poraz, ki mu lj« sledil še oni pri Auerstiidtu, je odprl Napoleonu vrata v Berlin, kamor je vkorakal 27. oktobra. 1809 leta je bil sklenjen v Schon-brunnn na Dunaju mir med Francozi in Avstrijo. Avstrijski cesar se je odrekel pokrajinam v Italiji in je moral Jrepustiti Napoleonu del Tirolske, koroško. Kranjsko, Vojno Krajino južno od Save in Dalmacijo. Iz teh pokrajin se je ustanovila »Ilirija«, z namenom, da se še tu izpopolnijo vrzeli v kontinentalni. zapori proti Angliji. Prestolnica Ilirije in sedež guvernerja je bila Ljubljana. Po Dunajskem kongresu je Ilirija vrnjena Avstriji, ki je do 1. 1848. pustila uradni naslov' »Kraljestvo Ilirija« za te pokrajine. 1873. leta je začel izhajati »Slovenec«, prvotno trikrat na teden, nato dnevno. Ustanovil ga je skupno z nekaterimi drugimi duhovniki in politiki Karel Klun. Zamisel pa je rodilo omizje, ki se je zbiralo pri Klunovem stricu kanoniku Kramerju. Klun je bil prvi urednik »Slovenca« in je prevzel poročevalstvo. Novi časnik je bil protiutež »Slovenskemu Narodu«, okoli katerega so se zbirali Mladoslovenci. Zato kaže pod Klunovim vodstvom izrazito katoliško smer in odločno nasprotuje mladoslovenskim svobodomiselnim tendencam. Z ustanovitvijo Slovenske ljudeke stranke je posta! »Slovenec« njeno najvažnejše glasilo in se je naklada hitro večala, tako da je postal najbolj čitan slovenski časopis. 1915 leta so Bolgari na strani centralnih sil napovedali Srbiji vojno. Posledica tega je bil nagel umik srbske vojske proti jugu in skozi Albanijo k Jadranskemu morju. •Oddajnillu ilovica liHranslm prtmone«' RADIO L3USL3ANA Dnevni spored za 14. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vrne« 7.30 Poročila v slovenščini — 7.50 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 12 Plošče — 12.10 Glasba za premor, mu 12.30 Poročila v nemšč. in slov., napoved sporeda — 14 Vaška godba in harmonikar Jože Povše — 17 Poročila v nemščini !n slovenščini — 17.1.i Prenos osrednjega nemškega sporeda. Vesel koneo tedna — IS »Vesela igra — 18.30 Pregled Športnih dogodkov v nemščini in sloveničinl — 18.45 Gospodinjsko predavanje, prof. Maks Wrabar: Ssčivje v prehrani — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje Hansa Fritzschea — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Simon Gregodči« v pesmi In besedi, sodelujejo člani Ljubljanske dramo, radijski orkester, komorni zbor in pevoi solisti pod vodstvom D. M. Sijanea — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda* Noben človek ne sto}! tako | visoko, da bi mu ne bilo treba biti pravičen do drugih. (Ebner-Eschenbach.) Koledar Sobota, 14. vinotoka: Kallst I„ papež in mučenec; Fortunata, devica ln mučeoica; Burbard, škof. Nedelja, 15. vinotoka: 20, pobinkoštua: Terezija Velika, devloa ln opatica; Bruno, Skof ln mučeneo; Sever,škof. Dramsko gledališče »Matiček se ienl«. Red Premierski. Ob 18. Operno gledališče »Faust«. Izven. Ob 18, Kino Matica »Premiera« ob 16 in 19. Kino Union »Pred sodnim dnem« /ob 16 ln 19.15. Kino Sloga »Ce mož gospodaril ob 16 ln 19. Lekarniška slnžba Nočno slnibo I m a J o I ek aro•■ mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ka mor, Miklošičeva cesta 10, in mr. Mur majer, Sv, Petrs testa 78. Zdravniška slnžba Nedeljsko zdravniško delurno službo bo opravljal ob sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljubljana, Tržaška cesta 14, telefon 22-S9. Hodilo na otvoritev sliliorslie razstcue. Vse moje prijatelje, znance in vsi« oiip, ki ljubijo slikarsko umetnost, vabim na otvoritev svoje razstave dne 15 t. m. oh 9. uri v ..Valeriji tibcrsnol", l>nsposvetnka p. 3. Razstavljeno lio čez št irideset slik ..motivov s Fužin . moje de.o letošnjega poletja. Mlltiš fušivršlč. Dramsko gledališče Sobota, 14. oktobra, oh 18: »Matiček se ženi«. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 15. oktobra, ob 17: »Matura«. Izven, Cene od 40 Ur navzdol. A. T. Llnbart »Matiček se ženi«, komedija v 5 dejanjih. Osetfe: baron Naletel — Korošeo, Rozala, njegova gospa — Pugljeva, Matiček, graščinski vrtnar — Sever, Nežka, bišna — Svetelova. Tonček, študent na va kaneah — Jamnlk, Zmešnjava, advokat na deželi -- Lipah, Žužek, graščinski tajnik — Raztresen, Budalo, njegov pisar — Brezigar, Jerca. županova hči — Golleva, Jaka, lakaj — Dolinar, Gašper, delavec — Blaž L dr. — Igra se godi na gradu na Gorenjskem blizu vasi. Režiser dr Milan Pavlovčič, scena arh V. Gajšek, kostumi D. Kačerjeve, glasba, ki Jo Uvaja Prevorškov kvintet, Jože Osajia. — Opozarjamo p. n. občinstvo, da bo začetek nedeljskih predstav v Operi In Drami vselej oh 17, kadar se bo vršila samo ena predstava. t'e pa bosta dve predstavi, bo za. četek vselej posebej objavljen. Operno ©ledaliSCc Sobota, 14, oktobra, ob 18: »Faust«. Izven Cene od 60 lir i;avzdol. Nedelja, 15. oktobra, ob 17: »Manon«, Izven Cene od 60 lir navzdol. Ch. Gounod: »FAUST«. Opera v petih dejanjih. Po Goetheju napisala J. Barhler in M. Carr*. Osebo: Fau.st — Čuden; Meflsto — Popov; Margareta — Vldalijeva; Valen tin, njen brat — Janko; Marta, njena so seda — Golobova; Siehpl. študent — Bu kovčava; \Vagnor — Dolničar. Valburgina noč: solo plešejo Bravnlčsrjeva, Japljeva Remškarjeva, Kiirbos, Pogačar, Brearjeva in Zelenikovs, sodeluje ves baletni zbor. Di rigent D. Zebre, režiser C. Debevee. koreo graf inž. P. Golovin, seena inž. Franz. — Godi se v začetku 16. stoletja. Frančiškanski oder Nedelja, 15. oktobra, ob 18: »Dom«. — Pred-prodaja vstopnio od 11—12.30 In 17—18.30, Dobrim srcem kovica Stopamo v četrti letnik »SLOVENCEVE KNJIŽNICE«. Želev tretjega letnika smo pospravili. Bila je klena in bogata. Tudi letos ne boste razočarani. Nekaj slavnih svetovnih avtorjev smo izbrali, ki nam bodo predstavili svoj svet, svoje ljudi in svoja doživetja. Undsetovo že poznate, Ostenso poznate po Klicu divjih gosi, Bordeaux vam je znan že iz tretjega letnika. Novi pisatelji — nov svet, nova doživetja. Prijavite se kot naročnik »Slovenčeve knjižnice« z,a četrti letnik! Zdaj imate priložnost, da.se vaša knjižnica pomnoži za nekaj svetovnih del. škofijska dobrodelna pisarna naproša vse, ki imajo kakršno koli staro uporabno hlago, ostanke blaga, klobuke in podobno, da poklonijo za izdelavo copat za begunce in i/.gnauce. — Obenem prosimo, da. se javijo oni, ki bi prevzeli izdelavo teh copnt proti plačilu. — Pisarna kupuje tudi stare, dobro ohranjene čevlje in obleko. — Prijaviti na: Miklošičeva cčsta »-I. Počastitev Gregorčičeve stoletnice rojstva in Zimska pomoč Zimska pomoč bo počastila Gregorčičevo 100 letnico rojstva a tem, da bo v dnevih 14., 10. in 17. t. m. dala na trg 100 izvodov pesnikove ode Oljki, ki jo je založila in s tem na dostojen način dokazala, da ga ceni kot narodnega pevca. Te knjige bodo dobili kupci 20% ceneje kot so na knjižnem trgu. Tako bo veljala knjiga: ljudska izdaja 20 lir, boljša izdaja 40 lir, podpisana Izdaja 55 lir. Knjige prodajamo v lokalu Zimske po-moči-oddelku za tombolo, Gradišče 4. Obvestila Prevoda Potrošnikom kuriva Zaradi oblastvene odredbe trgovci s kurivom ne smejo deliti premoga na odrezke za mesece, ki so že pretekli. Glede na to se p. n. potrošniki opozarjajo, da pravočasno dvignejo pri trgovcih s kurivom premog, ki jim pritiče v tekočem mesecu. Sindikat trgovcev s kurivom. Prijava goveje živine in prašičev Mestno žujianstvo poziva vse one rejce goveje živine ali prašičev, ki pri njih še ni bilo občinskih popisovalcev na dom, naj se nemudoma sami zglase v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ulica 7, soba št. I1?, da naznanijo živali in se tako izognejo posledicam. Prijave sc sprejemujo samo do petka 20. t, m. Delitev marmelade, sira in bonbonov Potrošniki v Ljubljani (znotraj bloka) prejmejo na osnovno živilsko nakaznico »a meoeo oktober (brez pretlskanih črt): 500 g marmelade na odrezek »Okt 24 oh«, 150 g trdega sira na odrezok >Okt 27 «h< in 200 g bonbonov na odrezek »Mlnd « 104«, »Mlad b 104« in »Mlad o 104« dodatnih živilskih nakaznlo za mladino do 18. leta starosti (brez preliskanih črt). Potrošniki v občinah Ježica in Polje ter občani mesta Ljubljane, ki prebivajo zunaj bloka, prejme|o: 500 g marmelade na odrezek »Okt 24 nb< osnovne živilsko nakaznice s pretiskano mo dro črto, • 200 g bonbonov na odrezek »Mlad n 104«, »Mlad b 104« ln »Mlnd e 104« dodn'nih živil skih naknznio za mladino do 18 let starosti (s pretiskano ono violetno črto.) Bonbone delijo stalni trgovci. Bonbone delijo: Sumi, Gradišče: Jeras. Miklošičeva; Florjane Jože (Bonbon), Miklošičeva; Osot Joško, Dunajska; St.lno Rudolf, Dunajska; Resmnn EgidlJ, Ulica 3. maja ln Vavpetlč, Colovika. Sir delijo mlekarne: Kugovnik Elka, Za. loška 16; GuzelJ Marija, Kljunova 8: Vidmar Ljudmila, Ciglarjevn 12; Rupena Rozalija, .Ternejeva 2; Grudon Jakob, Celovška 101: Lupine, Dolenjska o. 49; Rnš Barbara, Costa 29. X.-2; Mahovi« Breda, Tržaška 48; Skor-jann Cecllijn, Tržaška 2; Šinkovec Fani, Mi kloftlčeva 7; Gmajnar A., Dunajska 47; Drolc Ivanka, Stanlčova 6; Potočnik Ivanka, Šmar-tlnska 16; Stofancioza Marija. (iosposvetskn 10 in mlekarske stojnice na rogtičarjcvem trgu. Delitev Jajc Mladina od 9 do 18 let bo doMla v mle^ karnah, ki dele »veže mleko, od 14. do 21 oktobra 1944 na odrezek 316 Živilsko dodatne karte Do M C brci pret.lska, po 1 jajce. Delitev krompirja Ka odrezke 21—24 nakaznice za krompir deli krompir tudi tvrdka Druškovlč (Berne-kerjeva nllca.) Prodaja mesa V soboto, dne 14. oktobra 1944 dobe meso bolniki na bolniške dodatne karto, bolnišnl ce ln sanatorijl. /.a pok. dr. Marka Natlačena bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 7 sv. mu»a v frančiškanski corivi v kapeli za velikim oltarjem, (obletnicu pogreba). Kongregaelja gospodlčen ln kongregaelja učiteljic pri sv. Jožefu imata v nedeljo, 15. t. m., ob 6.30 skupno sv. obhajilo, v ponedeljok pa rodni sbod. Pridite vsel Obletnica snirM pokojno šolske upravite-Uleo la Begunj Anice Drobnlčeve bo v po ncdctjuk, 16. oktobra, ob 7 v Slomškovem zavodu, Poljanska cesta 6. V karmellčanskl cerkvi na Selu lio v nedeljo, 15. oktobra, na praznik sv. Terezije Veliko, celodnevna čoščenjo sv. Rošnjcga Telesa. Ob 6 so Izpostavi Najsvetejša, nato tiha sv. maša s pridigo. Ob 8 slovesna sv. mnša, ob 9 tiha s kratkim nagovorom. Oh 17 govor, pete litanije Srca Jezusovega, in-hviilna pesem in blagoslov. Vljudno povabimo! Pridite, molimo! Počastimo veliko malor, ki nam jo dala sv. Malo Terezijo. Priporočimo tudi Veliki sv. Tereziji vse svoje zadeve, da Jih izroči skritemu Bogu, ki ga hotno v nedeljo nn Rolu molili. Lepšo ne utoremo proslaviti njenern praznika kot s tem, dn bomo z Veliko Terozijo molili ev-lmrisfičnega KrnJja, za katerega je gorela in živela. Gospode kstehete ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol vabi k letni konferenci, ki bo prihodnjo sredo, 18. oktobra t. 1„ ob 16 v katehetski sobi — nadzornik »a verouk. V počastitev spomina pok. g. šolskega nadzornika Janka Grada Jo daroval name*to venca «» Vlncencijevo Konferenco pri Sveti Družini v Mmtnli g. dekan In župnik pr1 D. M. v Polju 200 lir. Vsem, ki »te nas v dnevih trpljenja obdali z ljubeznijo in sočutjem, so nnjiskro. noje zahvaljujemo. Obenem sporočamo vsem, ki sto blngega pokojnika poznali in ljubili, da bomo počastili njegov spomin r. mašo zn dušiilco v ponedeljek, 16. t. m., ob 7.30 v cerkvi »v; Cirila in Metoda. — Žalujoči Jerobičevi. Joža Lovrettč:č: Tri božje peti. so ljuble legendo v vorzib o Višarjnh, Sveti gori in Brezjah v slogu slovenske narodna pesmi. Založila jih je Mohorjeva družba, nt se radi ogreti h r e i knrJsveT Zdi se nemogoče, pa nI! TefnJ knjigovodstva prične 16. oktobra Praktično znanje, potrebno v zasebnem al> javnem poklicu. Posebni tečaji tudi zn sto nogrsfijo, korespondenco, strojepisje, jezike Itd. Priporočljivo tudi akadoraikom-čarkam ln dijnkom-lnjam. Izbira predmeta po iel.il. Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Frančiškanski oder. Delavski prosvetni krožek DPA v Ljubljani u pri nori v nedeljo, 15, oktobra, ob 18 J. Jalnovo dramo »Dom-. Prodprodaja vstopnio dnevno pri blagajni frančiškanske dvorano od 11—12.30 in od 1" do.. 18.30. Višji trgovski tečaj * Ljubljani »preje ms slušatelje-lce i višjo prodlzobrazbo (do vršenl redni Enoletni trgovski tečaj n 11 višji razredi sredujo šole oz. dovrtenH sred nja ali strokovna šola). Prlčctok pouka 12. oktobra. Prospekti: Trgovsko učlllšče »Cbrl stofov učni zavod«. Domobranska 15. L'člte se strojepisja! Novi eno-, dvo, In trimesečni točajl pričonjajo 16., 17. in 18. oktobra. — Praktično znanje, koristno vsako mur sode J in v bodočo. Pouk dopoldne, pn poldno nli zvočer po želji. Prospekti: Trgo< sko učlllšče »Chrlstov učni zavod«. Dumo bransku cesta 15. Stenografskl tečaji pričenjajo 16. okto bra. Praktično znanjo, koristno vsakomur. Priporočljivo tudi za »Vademike-čarke In dijake-inje. Informacije: Trgovsko nčllliče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska li. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti ln Višji trgovski tečaj dnovno. Informacijo, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlalofov učni zavod«. Domobran ska 15. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti so vrli dnovno. Informs. cijo: Trgovski uCnl aavod, Kongresni trg 2, II, nadstropje. Večerni trgovski teta) — središče mesta — pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg l-II« prične • poukom 1(. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, trg. računstvo, stenografija, jeziki, strojopisjo itd.) Izbira predmetov po žqjji. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer, Znhtovajt« proepokt. — Kav nateljstvo. I KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: W. Shakespeare: »Kar hočete« *Kar hočete« je ena izmed veselih Shakespeare ievih iger, ki nas vodi preko veselih in smešnih doživetij, pa tudi preko ovir, zapletijajev in zaskrbljenosti k srečnemu in veselemu koncu. Zgodbo je postavil dramatik v Ilirijo, v bližino morja. Tu zažive njegovi junaki. Sebastijan in Viola, brat in sestra, ki mislita drug za drugega, da je utonil, sta se rešila iz valov in živita v Orsinovem kraljestvu. Le. srečata se šele na koncu, da tako drug drugega rešita in drug drugemu pripomoreta do sreče. Druga dvojica je Orsino in grofica Olivija, ki zavrača vse prošnje in vse vojvodove poslance, ki bi j i hoteli omehčati srce za Or-sina. Naenkrat pa se ta trdosrčna gro-fica zaljubi v Violo, ki je preoblečena v moškega v službi pri Orsinu. V ozadje je Shakespeare postavil podobo starega, sitnega viteza Malvolia, da je s tem osmešil vse puritance, ki so prav v njegovem času zanikali pravico do veselja, sprostitve in sreče in so 'aradi tega napadali tudi Shakespeare-jevo umetnost. Tretji krog tvorijo potem vitez Tobija, pijanec in uživač, strahopetec Andrej Bledica in Olivi- (Po reprizi)4 jina služabnica Marija. Med vsemi temi pa norec plete svoj šaliivi bič in gleda in spremlja usodo ljudi, njih veselje in bridkosti in zaključi s pesmijo, da gre vse skozi dež in vihar. Igra sloni na elementu muzike, ki se tudi začne z njo in jo kasneje podpira. Vsa zgodba je ritem, ritem kakor v muziki. Zato živahno teče dialog kot vrelec takoj ob izviru. Komičnost ni odvisna od snovi, pač pa obrača pesnik tako vse dogodke, da se zabavno zapletajo in razpletajo, kakor se njemu zdi. Ostrina pesnikovega svetovnega nazora se poveže na koncu z milino, prisrčnostjo in odpuščanjem. Vendar ne zaključuje pesnik igre z naključjem ali srečnim preokretom. Ostrina gre prav do konca. Ves čas vodi osebe po čudovitih potih, vodi junake v težave in skrbi, iz katerih ne vidijo poti. Ob vsem tem pa hodi neka vzporedna sila, ki postavi na koncu v svoji- pretehtanosti vso na pravo mesto, kot je hotela že v začetku. Pesnikovo vera v absolutno pozitivno pravičnost na svetu da svoj končni pečat Tako nam je to delb v oddih in razvedrilo. Režija, ki je bila poverjena e. prof. Se s tu, je lahkotnost in vearost ves čas skrbno zasledovala in skušala ustaviti še več novih veselih odrskih učinkovitosti. Predvsem so premišljeno izpeljane situacije in podčrtani karakterji. Tako je situacij-ska in karakterna komika prišla do polne veljave. Vendar je treba paziti pri tem, da le ne gre težnja no učinkovitosti in smešnosti preda leč. Povsod so postavljene neke meje, preko katerih ne sme niti režija, niti igralec. Kakor hitro namreč prestopi to mejo, nimamo pred seboj več umetnosti in ne živega umetnika, ampak pripravljeno komerlijanlstvo in komedijante. O predstavi, o kateri poročamo, ne moremo trditi, da bi šla tako daleč. Vendar je čutiti na nekaterih mestih, da nam hoče dati preveč dobrega: več komike kot je more. To so predvsem prizori z vitezom Tobijo, vitezom Bledico in Fabijanom, ko bere Malvolio podtaknjeno pismo. Podobno tudi drugi prizori, kjer je omenjena trojica. Tako ritem predstave trpi in se pesniška moč in lepota zabriše. In iluzija -usiha. Človek se smeje lahko, toda ima ves čas občutek, da gleda pred seboj ljudi, ki se trudijo, da bi se jim gledalci smejali, Niso več živi umetniki, ampak samo igralci. Ob tem jc treba paziti pri režiji na ves patos, ki se včasih tako rad pojavi in podere za seboj vse tisto, kar je prej živega igralec ustvaril- Vloga kapurina, ki nima v sebi nobene smešne podlage, naj bi bila tudi malo smešna — vsaj zdi se, da je bila zato poverjena igralcu, ki ima navadno smešne jionobe. Tudi v tem je morda le' preveliku zahteva v tistem smislu, kot smo zgoraj rekli. To je le nekaj opomb, ki jih končno narekujejo misli skoraj ob vsaki predstavi. Zasedba vlog je bila skrbna, igrali so nekateri naši najboljši igralci. — V vlogi grofice Olivijo je nastopila ga. Šari če v a. Ustvarila je izredno lepo in živo podobo mlade ljubimke, ki prepričuje v najmanjših podrobnostih. V tem jo moč umetnika, da živi ves in to v vseh obratih, tragikah in tudi v hotenem igranja. — Ob njej živi podoba Malvolia, ki ga igra gosj>. Gregorin. Profesor kot ga je ustvaril v »Maturi« ali pa Malvolio niso vloge, ki temu igralcu leže, saj je žc pokazal, kje je njegova največja umetniška moč, vendar so tudi te smešne karakterne vloge tako dobro in premišljeno izoblikovane, da jih ne bi mogel nihče boljše. V nekaterih niansah gre nekoliko predaleč v karikaturi, kar celotni podobi škoduje, predvsem je bilo to pri prvi predstavi. Pri reprizi je njegova igra v tem oziru že mnogo boljša. — _G. Sever je prikazal norca z močno igralsko silo. Duhovitost in pesnikova miselnost, ki jo je položil v ustu te vloge, je prišla v interpretaciji Severjevega norca do polne veljave. — Po skopih nastopih v preteklih sezonah nas je resenetila ga. Rasbergerjeva ot Viola, Simpatično vlogo je igralka k rešila zelo lepo fako v zunanjem nastopu, kakor po notranjem doživetju. I.e na nekaterih mestih ima gledalec še občutek, da igra in to zaradi patosa v glasu ali pa v mimiki. Ce bo še na te nedostatke pazila, potem bo lahko zaživela pred nami res povsem živa iti umetniško polna podoba, kakor je že zdaj na mnogih mestih. — Gdč. S v e -telova je zelo dobro rešila vlogo Olivi jine hišne Marije. Njen napredek je videti predvsem v sproščenosti doživetja in v večji sigurnosti nastopa. — Dalje še nastopa jo g. Drenovec kot Orsino, ki tudi dobro reši svojo vlogo, g. Na -krst kot Sebastijan, ki je najboljši v končni sceni, g. P. Kovič. kot pomorski kapitan,' g. Bit ene kot Valentin in drugi. Omeniti moramo g. Lipah a. ki da kapucinu verno podobo, g. VI. Skrbinšek pa postavi silno |>odobo Antonija ob prijatelja Sebastijana. Gg. P e č k a . Jana in (i o r i n š k a smo omenili že pri pripombah o režiji. Vso predstavo občinstvo zabavajo in prožijo mnogo veselega smeha. Ing. Franz je s skromnimi sredstvi pripravil sceno. Pomagal si jo predvsem s slikanimi kulisami. To je omogočalo hitre spremembe, ki so za tako številne odrske premike ugodne. V ospredju odra je pustil stalni obok z balkoni ob strani, kar pa se seveda ne ujema s slikanimi kulisami v ozadju in je v tem Izvedba nedosledna. — Okusne kostume Je po zgodovinski resničnosti oskrbela ga. J). Kačerjeva, scensko glas!*) pa je napisal In tudi orkester, ki igra med predstavo, vodil g. H. Svetel. f. V. Kaj je novega pri naših sosedih? Z iiitrcu fskega Zgledna proizvodnja sira na Koroškem. Čeprav je na Koroškem samo v šmohorskem okraju doma prava proizvodnja sira, piše »Kiirntner Zeitung« z dne 12. oktobra t I., pa se ta proizvodnja veča od leta do leta in je tudi kakovost lega sira, ki je znan že po vsej državi, zmeraj boljša. V SmOhorju je bila te dni posebna razstava sira. kjer so razdelili izdelovalcem 4 prve nagrade, tri druge in sedem tretjih nagrad. 10. oktober v Kranju je bil slovesen zaradi počaščenja padlih vojakov na pokopališču. ki se ga je udeležilo mnogo liudi iz mesla in okolice, kakor poroča »Kiirntner Zeitung« z dne 12: okt. t. 1. Pri slovesnosti je zlasti sodelovalo moško in žensko učiteljišče v Kranju pod vodstvom šolskega 6velnika Retissa. Govorila sta okrož.ni vodja dr Hochsteiner in najstarejši občan polkovnik Svviatko. Oddaja jajc v letu 1945 se zviša v Času od t. oktobra 1944 do 30. septembra 1945 od (10 na 70 komadov. Za lastno uporabo, poroča »Kiirntner Zeitung« z dne 10. okt. t. I., ostane še nadalje po ena kokoš (ali po dve kokoši pritlikavki) v slehernem gospodinjstvu. Ep ljubezni do rodne grude: »Velika prijateljica« Napisal Pierre L'Erinite. — Prevedel A. Anžič. V zbirki »Naša knjiga«. 326 strani, eleg. vez. lir 100. — Roman je bila nagradila Francoska akademija. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesla 5 Divji kostanj je izvrstna krma piše »Kiimtner Zeitung« z dne 10. okt. t. 1. in pripominja, da naj ga ljudje pridno, vendar previdno nabirajo, da naj ga nikar ne klatijo s palicami ali kamenjem, ker popadajo zreli sadovi sami z dreves in le taki naj se nabirajo. V Celovcu kupujeta divji kostanj tvrdki Lasnik in de Roja. . Na zahodnem bojišču je padel 18-letni vojak Bruno Krasnik iz Celovca. Nesreča, štirinajstletni Valter Leitner iz Prevalj je padel z ograje in si zlomil roko. Prepeljali so ga v občinsko bolnišnico. Odlikovanja. Železni križec 2. stopnje sta prejela višji desetnik Janez Nojster-nik iz Zgornje Bele pri Šmohorju in višji desetnik Karel Svetnik iz Tinj na Koroškem, a Oton Stulrnik iz Celovca je prejel vojni zaslužni križec 2. stopnje z meči. S Spodnje Štajerskega "arstvo živine spričo letalskih napadov. »Tagespost« z dne 8. okt. 1944 poroča tozadevno: Predvsem je potrebno, da v hlevih ni nobene nejiotrebne navlake. Najbolj so v nevarnosti tisti hlevi, ki imajo nad seboj senice, to je shrambe za seno zaradi požara. Potrebno je, da se strop hleva obda z ilovnato plastjo, lako da ogenj ne more koj v hlev in živina tudi ni v nevarnosti zaradi dima. Preden bi tak strop pregorel in se živina zadušila, jo že utegnemo spravili iz hleva. Dalje je važno, da pripravimo več zasilnih izhodov iz hleva in da je živina lako privezana, da jo lahko hitro odve- žemo ali odklenemo. Živino morajo spraviti iz hleva tiste osebe, ki jo sploh opravljajo in jih živina pozna. Potrebno je, da se večkrat prej vadimo, kako bomo živino čim prej spravili iz hleva, kadar bo to zares treba. Ker so goveja živina in tudi konji, jako občutljivi za dim, je treba najprej to vrsto živali spraviti na varno. Pripravljene naj bodo zmeraj mokre vreče v hlevu, dalje vedra za prašiče, ki jih jim poveznemo čez glavo, in košare z vrečami za kure. Živali, ki so bile navzlic temu poškodovane, je treba koj spraviti k živino-zdravniku ali na posebno postojanko za rešitev živali — če je v dotičnemu kraju. Seveda je važno, da je dovolj vode na razpolago, da z njo oblivamo opekle živali. Živali moramo hitro segnati na kak travnik, ki je v bližini. Na vse to se je treba ozirali, da si ohranimo domačo živino navzlic letalskim napadom. Mladinsko športno udejstvovanje ▼ Vintaroveih. okr. Ptuj, je navzlic vsesplošni vojni jako živahno, kar je dokazala nedavna prireditev. Od 80 mladih udeležencev in udeleženk je prejelo zaslužno zaponko 29 fantov in 42 deklet. V Dravi je utonil. Sedemletni Alojzij 1'loner iz Maribora 6e je te dni igral na bregu Drave, pa je nenadoma izginil. Kasneje so kakih 200 m od tistega mesta našli njegovo truplo. Padel je v boju s tolovaji 29-letni vojak SA Rudolf Stark iz Maribora. Umrla sta: Josip Lenarčič, mizarski mojster iz Št. Pelra pri Gradcu in Marija Travšnik, žena kolarskega mojstra. MALI OGLASI 1 Prodamo | t OTROŠKI VOZIČEK lobok. nov, naprodaj, oltova 6/1. (I 2 STRUŽNICI in elektromotor, ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva b. LESENO OGRODJE za divun (novo) prodam. Cesta na Hožnik št. 16. podpritličje. UGODNO PRODAM: moški volnen, tenmosiy hubertus plašč, temno-modcr plašč, lep, volnen, za 12—17 let sia-rosti; sivo karirasto obleko za manjšo ali srednjo postavo; vse predvojno blago. Ljubljana, Horijanska ul. 13-111.. desno, zadnja vrata, pozvoniti. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Ob težavah zaradi teme V »Slovencu« z dne 13. oktobra či-tamo apel in prošnjo na mestno elektrarno glede električnega toka. K temu bi še omenil naslednje: te dni se je pričel redni šolski pouk. Otroci imajo oziroma bodo imeli pouk od 8 do 1. Okoli pol dveh bodo prihajali iz šole domov. Da pokosijo, rabijo pol ure in tako je ura dve. Kaj naj sedaj nočno? Ali naj se gredo s polnim želodcem učit ali se naj mnlo odpočijejo in prezračijo na svežem zraku? Mnenje nas staršev je, da je za otroka, ki je presedel pet ur v razredu, da je iz zdravstvenih ozirov pametno, da gredo otroci po kosilu, posebno še sedaj, ko je še nekoliko sončnih dni, malo na zrak. A kako se naj to uredi, kdnj pa se naj pripravijo na naslednji dan. kdaj naj spišejo domače naloge — ko pa zvečer ni električne luči posebno deli periferije, kjer skoraj vsak dan ni-juarao luči od tri četrt na šest.p» ator-eopol devetih?! Mislim, da bi se to pomanjkanje elektrike dalo prav lepo urediti. Kot laik v tem. bi pa le rad r sedela je in je bila do dna potrta in strta. To je bil luid udarec za njena in sinu. i" jt "" —— -.i—- dva prijatelju na Vadiju. Oci s« se ji zasolžile, ko je pomislila na svojo prijateljico Sigrun, Finnurjevo ženo ki ni Še ničesar vedela — in jo bila r-mara že v postelji in je mirno spala Tndi župnik jc molče sedel. Otroka sta pogledovala zdaj tega zdaj onega. Mahoma sta nehala jesti, skoraj bi se bila začela jokati, le ker sta videla resne ln žalostne obraze odraslih. Finnur je bil edini, ki je mirno dalje večerjal. Nenadoma se je nasmehnil: »Zdaj bom napravil po tvojem nasvetu, Sera Sturla,« je vedro dejal. »Konztimno društvo bom ustanovil.« Vsem je odleglo, ko so ga videli spet vedrega. v v »Ali misliš resno?« jc vprašal župnik. _ . »Kajpa — lahko se zaneses ... ra_k-tor Thordsen naj le opazi, da je zašel v bitko in ta se bo začela, kakor resnično se imenujem Finnur Solvason!« Njegov glas se je kar razgrel v veseli vžhičenosti. Malemu Solviju je začelo biti srce ob besedah njegovega očeta. Lica so se mu ugrela in oči zasolzile. Blid se ga je nenadoma ihteč oklenila kro- vratu. »Oh, otroka!« je vzkliknila Ilelga. Glas se ji je tresel in tudi onn je imelo solze v očeh. Vzela ie otroka s seboj v drugo sobo. Drugi sinfonični koncert »Radia Ljubljane«, ki tra bo izvajal pomnoženi radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, se bo začel z Mozartovim »Malim nočnim koncertom«, serenado, pisano v G-duru, ki je med velikim Stevitim Mozartovih skladb za razvedrilo, posebni prltjub-lj«na. Fina gnti»ntf>r'ja, sladka milina in romantika govorijo iz t« skladb«, k poslušalcu ne zastavlja vprašanj tn tudi ufc potrebuje nadaljnjih pojasnjevanj. Delo ima Stili stavke: »Allegro. Romanca, Menuett a triom, ter Itondo«, in je nastalo leta 1787, nekaj mosecov prod prvo izvedbo »Don Juana« Pri drugi skladbi, ki jo bomo slišali v prvem delu spored^. sodeluje solist, pianist prof. Anton Trost. Igral bo »Prvi veliki kon. cert za klavir in orkester v e-niolu«, op. 11 Frederlca Chopina. To delo nam bo vnovič pokazalo veličino tega znamenitega skladatelja. Kot nobeden drugi, je Chopin živel samo za klavir in izvabljal iz instrumenta nove možnosti in razrešil njegovo poslednjo uganko. Koncert r e-molu ima tri stavke: »Alle-gro maestoso, Romanca In Rondo«, in nam odkriva vso lc«tvico Chopinovega izražanja. Chopinova tako *načilna zmes pesniSkcga občutja in demonske strasti daje skladbi že posebne, nenavadne mikavnosti. POIZVEDOVANJA Gospod, ki Je v četrtek po deveti »večer pred uršulinsko cerkvijo izgubil lepo nsnje-no desno rokavico, naj prinese na uredništvo »Slovenca« io — levo. Zgubljena je bila dne 3. t. m. popoldne rjava snežka od trgovine Zargi čez Zmajski most. Oddati prosim proti nagradi Vodnikov trg 4, pritličje. * Veliko skladišče (suho) v centru mesta, iščemo. Ponudbe na upravo pod šifro ^Skladišče". »Ali te je faktor Thordsen res hotel prisiliti?« je vprašal potrto Sera Sturla, ko so odšli oni trije. »Nikar ne govoriva več o tem — spregovoriva rajši kaj o konzumnem društvu. Ali boš tudi ti zraven, Sera Sturla?« Sera Sturla ga je skoraj užaljeno pogledal: »Še vprašaš!« »Potem je dobro. Zdaj bom skrivši spregovoril s kmeti. Čim bo prevzem urejen, bom sklical zborovanje. Treba bo postaviti hišo,« je vneto nadaljeval, »da ne bomo začeli z barako ko prvikrat. In potem bomo morali imeti trgovsko zvezo. Če bi le ne bil tako strašno neizvežban v teh rečeh!« Govorila sta še to in ono o tej zadevi. »Zdaj si bo pa treba poiskati streho za nad glavo,« je Finnur nenadoma dejal. , , . . • Sera Sturla je vstal in sel k zeni in se koj vrnil — e Ilelgo vred. Oba sta bila vesela in polna zanimanja. • »Predlagam, da se preselite k nam v hišo,« je vedro dejal. »Prostora je vec ko dovolj.« , , . v Preden- je Finnur od jezdil iz zupm- OMARE, POLICE in izvesna omarica za trgovino z mešanim blagom naprodaj. Naslov t upravi »Slov.« pod St. 6997. (1 DVE OBLEKI svctloinodri, volneni, georget, za deklice od 12—15 let prodam. Nai slov v upravi »Slov.« pod it. 8996. (1 VEC OLEANDROV lepili, prodam po nizki ccni Slomškova ulica itev. 11. (I | Poizvedbe j USNJENO TORBICO terunoiuodro, « kolesarsko knjižico na ime Kiauta Marija, sem izgubila v nedeljo med alarmom nn poti od Drame do Novega sveta. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne ter »i obdrži denar za nagrado. Stu-pica, Medvedova 12. (e Otroški PlASčF.K je bil izgubljen 12. X. popoldue na Golovcu. Pfosim poštenega najditelja. naj ga vrne v upravo »Slov.«, ker je otrok brez plašča. 9 JKoiesa J DAMŠKO KOLO znamke Adler, ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva 6. OTROŠKI TRICIKEI-JČKI za t—3 let stare, ugodno naprodaj. Merkur. Tuharjcva 6. (oo | Kupimo | BEL KOŽUŠČEK za 7-letno deklico iu 4.30 m lemnomodiegu lodna kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kožušček in loden« št. 9102. (It ROČNI KOVČEG dobro ohranjen, dolg nad 50 cm, lupim. — Gerbičeva ul. 23. (k NAJVIŠJO CENO plačamo za kolesa, karbid in vreče. Merkur, Puharjeva 6. RJUHE, KAPNE posteljno perilo, brisače. razno moško in damsko perilo kupim stalno in plačam najboljše cene. — Kupim tudi druga razua obla. čila event. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek -Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča. PREPROGO pirotsko, sarajevsko ali drugačno, kupimo. Ponudbe na. upr. »Slov.« pod »Preproga« štev. 9128. (k KARBID in VREČE Plačamo zelo dobro, kupimo vsake količine. Merkur, Puliarjeva 6. Šiviljske ODPADKE vseh vrst. steklenice, letenke, vreče in za- boje stalno kupuje in plača najvišje »Meta-iia«, Gosposvetska 16, nasproti Delavskega doma. telef. 32-88. (k ŽELEZNE SODE in karbid kupimo proti dobremu plačilu. -Merkur, Puharjeva 6. IZliO ELEKTROMOTOR in 2 stružnici ugodno naprodaj. — Merkur, Puharjeva 6. l_2Hvall_| KOBILO bramo. 7 let staro — prodam. Dolenjska e. št. 64. Na ogled vsak dan. (j | Šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, t okroglim čolničkom, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Anton Ko-sla, modno krojaštvo, Pražakova nI. iteT. 3 (nasproti Gospodarske zveze)._<ši» ŠIVALNI STROJ Singcr. zelo pripraven za šiviljske začetnice, prodam za 5.500 lir. -Pred škofijo 19. Julka. + Nenadoma nas je zapustil na! nadvse dobri niož, skrbni oče, brat, stric, ivak in zet gospod Janez Zidar posestnik v Brežah štev. 4 Njegovi zemski ostanki počivajo pri Sv. Križu na Jurjcvici. Sv. maša zadušnica bo v torek 17. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega ozna. njenjs pri oltarju Sv. Križa. Breže, Ribnica, Ljubljana,'12. X. 1944. Žalujoči ZIDARJEVI. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša blaga teta, gospa MARIJA JAGEft rof. PRIMC vdova po livarskem mojstra Pogreb bo t soboto, dne 14. t. m. ob 3 pop. z žal, kapele Sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. oktobra 1944. ŽALUJOČI OSTALI ,EL KINO »IJIVION« Satira lz časa pojava Halleyevega kometa »PRED SODNIM DNEM« Kart Skraup, Susl Niooletti, H. Holt itd. Predstave ob li tn 19.15. ,EL KINO »SLOGA« v* Nadvse zabavna kmečke burka »CE MOŽ GOSPODARI ...« Volker von Collande. .losef Sieber Jutri, v nedeljo, ob 1». 15. 17 In 1». Predstave danes oh 15, 17 In li. ,EL KI.\0 »M iT1CA « Krasna Sarah Leaiider v revtjskem filmu »PREMIERA« K. Martell, Th Llngon. Atilla Horbiger. Pred s_t a veoVU ln H. M[| ^ šča je bilo vse dogovorjeno Ilelga je že mislila odjezu...----- na Vadi. Pa je opustila to misel, pre- ■ • * f 1 - Lmm Kolo njim den jo je spregovorilo, ker se je bala žaliti in biti v nadlego. Prosila ga je le, naj pozdravi ženo in ji pove, da jo bo jutri prišla obiskat. Blidi je morala mati precej obljubiti, da bo smela iti z njo, hkrati pa ji je uspelo pregovo riti Finnur ja, da je Solviju dovolil prenočiti pri slojih prijateljih in se sele drug dan vrniti domov. Finnur je izjemoma vendar enkrat brez ugovorov obljubil Ilelgi, da bo svoji ženi vse sporočil in ji izročil njen jx>zdrav. Nato se je poslovil in odjezdil v pol-temni poletni noči domov. A čim je bil sam, mu je» upadel pogum. In ko se je bližal svojemu posestvu, ko je jezdil domov čez travnike, ki so bili še pred nekaj leti močvirje; ko je zagledal poslopja tam sredi zelenega pobočja, ki je liilo tako lepo izravnano in brez vsakršne prstene gomile, teda j mu je postalo tako liudo pri srcu, ker bo moral oditi od tod. da bi se bil ta silni možakar najrajši razjokal. Tu se je bil v otroških letih podil ob vsakem vremenu okoli. Vsi njegovi spomini so bili v zvezi s to domačijo, ki je bila že od nekdaj last njegove družine. On pa je šel in vse zapravil! Pa ne z lenobo ali pijančevanjem — a požrl je pa le vse. Njegovi otroci ne bodo več tu odraščali. Njegovi otroci bodo postali breztalni pohajači v službi tujih ljudi. Razkropili se bodo po deželi iu se nemara nikjer ustalili. Njih usoda se bo bržkone poraizgu-bila v malenkostni borbi dninarjev za vsakdanji kruh. In vse to je bila njegova krivda. Izsuševal je barja m Jih spreminjal v rodovitne travnike. Zdaj pa se je sam jiogrezal v močvari svojih sanj... Za vero in domovino, izpolnjujoč dolžnosti do svojega naroda, je padel dne 11. 10. 1944 v rani mladosti 19 let Sodnic Jože abituricnt-dninobrance Pogreb našega dobrega, nepozabnega sina in brata-edinca bo dne 14. 10. 1944 v Stični. Slovesna sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 19. t. m. ob 7 zj. v župnijski cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 13. oktobra 1944. Dr. Godnič Jože. oče; Marija roj. Srebrnič, mati; Majda, Irena, Stanka, sestre; inž. Mozetič Albin; Albreht Marija in ostalo sorodstvo. PO DOLGEM BOLEHANJU JE DO-KONČAL SVOJO ZEMtLJSKO POT LN SLEDIL RODITELJEM V VEČNOST NAS DRAGI mm mmm PEKOVSKI MOJSTER V TRNOVEM VDANO JE PRENAŠAL TRPI JENJE IN LEPO SPRAVLJEN Z VEČNIM SODNIKOM UMRL V ČETRTEK POP. POKOPALI GA BOMO V NEDELJO. 15. OKTOBRA OB VPOPOLDNE IZ KAPELICE SV. JANEZA KRSTNIKA NA ŽALAH NA POKOPALIŠČU PRI SV. KRIŽU. LJUBLJANA, 13. OKTOBRA 1944. ŽALUJOČI: ALOJZIJA, ŽENA S-llčERKO LOJZKO IVAN, JOŽE, BRATA IN OSTALI SORODNIKI. Gospod je vzel k Sebi 12. oktobra našo ljubo mamo Lucijo Langerholc K počitku jo bomo spremili v soboto, 14. t. ra. ob pol petih popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Maša zadušnica bo na Rakovniku v soboto, 14. t. m. ob pol 8. Ljubljana, Zagreb, Weihaiwei, 12. oktobra 1944. P. Ildefonz in p. Kalist, sinova; M. Kalista in Milica, hčeri. Le kako je bil garal! Kako je kop jarke in narejal nasipe in ravnal g mile — zmeraj prvi -pri delu in zmer je prevzemal najhujša delal ln nikd ni bil tako zadovoljen ko takrat, k dar je garal, da je pot lil z njega mu zmehčal slednjo krpo na teles Kako krasen je bil počitek, ko se po delu vračal domov, tako trd < utrujenosti, da je komaj stopal, in 1 je potem vrgel na posteljo in zasp ko klada! In kako lepo je bilo, ko je v jutrih ves poživljcn zbujal in f iznova na delo! Delo je' bila njego vsakdanja radost in sad dela — nj gova sreča... Pustil je, da mu je konj počasi si pal. te se je čutil brezdomca v tej zn« in domači pokrajini. Vse je gledal s t iimi očmi. Ni bilo več njegovo. Ta 1 lika, prostorna, svetla poslopja, zg' jena iz kamnov, ki jih je pozimi s* vlačil domov in jih deloma lastnor« no vzidal — nič več niso bila njeg dom in kakor da ga nič več ne 1 zdravljajo. Nič več ga niso sprejeti la s tistim zaupanjem, ki ga občuti; zavesti lastništva. Zares, ničesar 1 ni bilo njegovo, niti ne konj, ki jc del na njem ... In je jezdil dalje, prav poči sklonjene plave. Šele takrat se je zl dil iz svojih žalostnih misli, ko je ki obstal. Zdrznil se je, začudeno je gledal okoli in je spoznal, da je bil doma.