PROSVETA CLASILOSLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdalfti ia opre ta liki prwtorfi »617 Boath Uwnv ubitih in UOi Pojicaja. Tako pravi francoski general Petain Pariz, 29. maja. — General Henri Petain, poveljnik armade ki je rešila Verdun v bitki j Nemci, je dejal, da je Nemčija aktualno zmagala v svetovni vojni. "Ako ni bila naša zmaga popolnoma uničena, je bila prav gotovo pohabljena," je rekel general. "Nemčija je dosegla toliko v zadnjih letih brez vojne, kolikor bi dobila v vojni, iz katere bi izšla kot zmagoval ka." Petain je govoril v Caeni pred 40,000 vojnimi veterani. Svoje mnenje je povedal v momentu, ko so se napadi na Francijo v nemškem tisku poostrili in je propaganda, da Nemčija dobi nazaj AlaaciJoJ>weno, zavzela velik obseg. "Situacija je kritična/' je dejal Petain. "Bodočnost Francije je v nevarnosti. "Dsnes stojimo pred Nemčijo, ki je ojačlla svojo oboroženo silo na stopnjo pred izbruhom svetovne vojne in postaja z vsakim dnem močnejša. Mi moramo oživeti razpoloženje in odločnost, ki sta bili naši v težki preizkušnji v času svetov* ne vojne." Napadi na stavkarje v dveh mestih Cez sto delavcev ranjenih v policijskih navalih Akron, O., 29. maja. — Najmanj 60 oseb je bilo ranjenih, ko je policija napadla 4000 pi-ketov in simpatičarjev pred tovarno Goodyear Tire & Kubber Co. Policijski načelnik Rae Wil-liams je pozval okrajnega šerifa, naj apelira na governerja, da pošlje miličnike v mesto, da bodo sodelovali s policijo pri "vzdrževanju reda in miru." Po spopadu je med druibo in urtijo prišlo do sporazuma za končanje stavke na podlagi kompromisa. Detroit, Mich., 29. maja. — V policijskem navalu nu pikete, ki so oblegali tovarno American Brasa Co., je bilo 55 oseb, med temi štirje policaji, ranjenih. Stavko v tovarni te družbe je oklicala unija Mine, Mili & Smelter VVorkers (CIO) 19. a-prila v znak protesta proti mezdnim redukcijam. Stavkarje podpira v boju unija združenih avtnih delavcev. Nekateri so dobili tako težke poškodbe v bitki s policijo, da so jih morali odpeljati v bolnišnice. I^ondon, 29. maja. — Premier Chamberlain je ppsegel v pogajanja, da reši probleme, ki ovirajo produkcijo orožja in bojnega materiala, ter potolaži voditelje delavskih unij, ki se ne strinjajo z njegovo zunanjo politiko. Na konferenci z voditelji delavskih unij je premier izjavil, da namerava ustanoviti posebni narodni tribunal, ki bo repre-zentiral vlado, delavce in delodajalce. Ta naj bi izdelal načrt glede medsebojne kooperacije, da se pospeši produkcija vojnih industrij. Unijski voditelji so kritizirali Chamberlaina, ker sklepa kupčije s fašističnimi diktatorji. Konference z unijskimi voditelji so se udeležili zunanji minister Halifax, minister obrambne koordinacije Inskip in Ho-race J. Wilson, glavni vladni industrijski svetovalec. VValter Citrine, tajnik kongresa britskih strokovnih unij, je kritiziral Chamberlainu, ker je nedavno v svojem govoru hvalil italijanskega diktatorja Mussolinija. Dejal je, ds unije nočejo sodelovati v pospešitvi produkcijo orožja, ker se bojijo, da bo Angliju še nudalje podpirala fašistične držuve. Chumberlain je pobijal očitke, da je fašist in da zuluga fašistične države z orožjem. Branil je angleško-italijanski pakt, katerega laboriti kritizirajo, kakor tudi vladno politiko napram Španiji. Opozoril je laborite, da je njegova politika v interesu evropskega miru. V apelu na u-nije, naj sodelujejo z njegovo vlado, je premier dejal, da bo Anglija v prihodnjih dveh letih zgradila tako močno oboroženo silo, da se ne bo ustrašila nobe-nega sovražnika, če bodo Unije podpirale oborožitveni program. Po konferenci je bilo naznanjeno, da kongres delavskih u-nij nima oblaati siliti jih, naj podprejo oborožitveni program. O tem vprašanju morajo odločiti posamezne unije. 716 Italijanov ubitih v Španiji Rim, 29. maja. — Uradno poročilo pravi, da Je bilo 716 Italijanov ubitih in 2512 ranjenih v teku fašistične ofenzive v dolini ob reki Ebri, ki se Je pričela 9. marca in je bila končana 1R. aprila, ko so u|M>rnikl zasedli mesto Tortoso. Med ubitimi Je bilo 76 italijanskih vojaških častnikov. Japonska vlada ' | spet reorganizirana Trije generali in dva admirala v kabinetu Tokio, 29. maja. — Dva admirala in trije generali so prišli v kabinet, kateremu načeluje premier Fumimaro Konoe. To je bilo najbolj dalekosežno reor-ganiziranje vlade v japonski zgodovini. Vai novi ministri ao Člani premierjeve politične grupe. General Kazušige Ugaki je bil imenovan za zunanjega ministra. Nadomestil je Hiroto, kl se je zapletel v spor z militari-stično kliko. General Arakl je dobil pozicijo prosvetnega ministra, general Ikeda pa je bil imenovan za ministra trgovine in industrij. Mornarico reprezenti-rata v reorganiziranem kabinetu udmirala Nobumasa Suetsu-gu TiTMilsuTmAsS YonflJ. Gent-ral Sugijuma, vojni minister, bo resigniral iz kabineta prihodnji teden. Generala Ugaki ln Aruki sta bila več let nusprotnika v borbi za vodstvo armade. Ker sta bila obu imenovana za člana Kabineta, sodijo, da boata odslej podpirala program, ki določa pospešitev vojnih operacij na Kitajskem, du Japonska čimprej iz-vojuje zmago. Kongresnik izgnan iz Jersey Cityja Direktor javnega varstva mobiliziral i * • • policijo Jersey Clty, N. J., 29. maja — Kongresnik Jerry 0'Connell demokrat iz Montane, ki Je sku šal govoriti na juvnem shodu brez policijskega dovoljenja, je bil prijet in odveden v Newark Danlel Casey, direktor javnega varstva, ki je mobiliziral ar mado 750 policajev, ko je bil in formiran, dn pride kongresnik v Jersey City, jc dejal, da se O' Conncll ni upiral policiji, toda slednji je po prihodu v Nevvark izjavil, da je policija zelo bru talno nastopila proti nJemu. "Kakor hitro ao me apoznali ao policijski načelnik ln trije drugi policaji navalili name in me a silo potisnili v avtomobil," je rekel kongresnik. Dostavil je da se bo vrnil v Jerscy Clty in govoril na shodu. Množica okrog 15,000 oseb se Je zbrala nu trgu Persbingu, ko je kongresnik prišel v Jers<\v Nekateri so ga spoznali In po zdravili. Apelirali so nanj, na govori, toda policija je govor preprečila. Med množico so bil tudi podrepniki Župana Hague Ja, ki so pričeli kričati: "Ubij mo ga!" In "Zapodimo rdečkar ja nazaj v Kusljo!" Po prihodu v Newark se Ja 0'Connell oglasil v uradu Wllli umu Cerneyja, pok raj I nakega direktorja Odbora za industrij sko organizacijo. Brazilsko vsjaStvo v akciji prsti faSftstom, kl mu nsmersvali »trs»o*lsvitl VsrgSM** režim. Kongres odredil preiska vo nacijskih aktivnosti Zadnje vesti TOKIO. — Japonska armada se pripravlja na prodiranje proti llankovu. — Kitajska letala se pojavila nad japonskim otokom. PRAGA. — CeSka vlada raztegnila obvezno vojaSko službo; letalci, ki so poleteli čez mejo, kSsnovanl. VAKftAVA. — Vlncent Wl-tos, izgnani vodja poljske ljudske stranke, odklonil pomilostitev. HENDAYE. — Španski faši. sti okupirali mesto Mora de Ru-blelos v teruebkem sektorju. LONDON. — Anglija In Fran-clja se prltell pogajati glede ružttve letalske obomšsne sile. WASHINGTON, D. C. — Kon-gres zaključi zasedanje prihodnji teden. Trije glavni zakonski načrti čakajo na akcijo. Cez 30 nacijskih taborišč v Ameriki DIREKTNA NAVODI-LA IZ BERLINA Washington, D. C., 29. maja. —Nižja kongresna zbornica je sprejela resolucijo, katero je predložil kongresnik Martin Diea, demokrat iz Texasa, da kongres preišče nacijake aktivnosti y Ameriki. Dies je dejal, da je neki član NemŠko-ameri-ške zVeze, nacijske organizacije, javno propugiral umor predsednika Kooaevelta. Dies je dejal, ds je zbral ovl-denco o nacijskih aktivnosti v Združenih državah. Nacijako gl-tanje j« zavzaln ie velik nbseg, _ Moskva odklonila angleški načrt Španski faiisti napadli francosko mesto lera. Dva franco-aka stražniku sta bila ranjena Navul Je uprizorilo osem letal ki so vrgla čez dvajset bomb. Židovski samomori v Avstriji naraščajo Dunaj, 29. maju. — Konser vutivna m šiba Je, da si Je več ko 450 Židov končalo življenje, ml kar Je Hitler okupiral Avstrijo. Nartjalfu cenzura oviru preiaka vo govoric, du Je čez HO žldov Izvršilo samomor v zadnjih dveh tednih. Vodja romunskih faši stov obsojen v zapor Buksrešts, Rumunijo, 29. ins jM. —- Kornelij Todresnu, vodja Železne garde, fašiatične orga nizarije, Je bil pred vojnim tri bunalom spoznan za krivega prevratnih aktivno«« In ob«o jen ns deset let težke Ječe in iz gubo držsvljsnakih pravit-. Co» dresnu Je bil aretiran v aprilu v policijskem navalu na glavn Nemško-ameriška zveza ima 82 taborišč v raznih krajih Amerike, kjor ae člani vojaško vežba-Jo. Ponaša se, da ima 480,000 članov med ameriškimi Nemci, Q«Videl sem fotogrufije, kl kažejo paradirauje nacijev v uniformah in s zastavami z znakom kljukastega križa," je dejal Dies. "Imam tudi doksse, da nekatere grupe in poaamezniki priape-vajo v aklud zu financiranje n*<> cljsklh in fašiatičAlh aktivnosti v tej delali." Dies je dejal, da nima predsodkov proti Nemcem, med katerimi tvorijo večinq dvbri ameriški državljunl. Njegova mati je bila Nemka, toda on Je za pre-lakavo prevratnih aktivnosti o-nlh grup, kl dobivajo navodila dlrelrttio Is Berlina. Resolucijo jo kritiziral kongresnik Dewey Johnson, farmer-labor it iz Minnesota. Dejal Je, zakuj Dies, ki trdi, da ima informacije o nacijskih taboriščih, ne zahteva sprejetje zakona, ki bl prepovedoval vae druge milituristlčne uktivnoatl rasen onih regularne umerilke urmade. "Zadeva uključuje več nego vojaško vežbanje članov nactjsk* organizacije," Je reksl Johnson. Kitajske čete ustavile Japonce Cez 2000 Japoncev padlo v bitki pri Kweitehu Sanghaj, 29. maja. — Kitajske Čete so presenetile Japonce s protlofenzivo na ozemlju ob progi lunghajske železnice v centralni Kitajski In ustavilo prodi-rnnje sovražniku na vaej črti, V srditi bitki, ki s« Je vršila v bližini Kweithu, Js bilo čez dva tisoč Japoncev ubitih in ranjenih. Jaisinrl so priznali koncentracijo dvajaetih kitajskih vojaških divizij pri Lsnfeiigu. Te divizije uključujejo nove čete In enote, katere Je poslal na to fronto general Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske armade, da ustuvi japonsko prodiranje proti llankovu, kjer Je sedež kitajske vlade. Japonci letalci so napadli več vani med mestoma Kajfeng in Kvveiteh Z Isimbami, ki so ubila doslej še ne ugotovljeno število ljudi, poleg tegu pa ao obnovili bomburdirunje mest v Južni Kitajski. V ftunghuj dospelo poročilo se glasi, da Je šest Japonskih bojnih ladij odrinilo proti Kantonu, glavnemu mestu Južns Kitajske, iz ^essr tMspaJo, da bodo apet iHimbsrdirali to mesto. stan njegove organizacije. Polsg njega Je bilo srstlrsnih 1500 njegovih pristašev v Bukarešti in drugih mestih. Vlada js po-U*m naznanila, da Js odkrila sa-roto, katere cilj Js bib ugrab-ijenje kralja Ksrols In vzpostavitev fašističnega režima. IIOlflTI PROSVETA TBB KNLICHTBltMlOfT MJO IM LASTNINA ■ LOVIMO VAM II J BOHOTI ■ ummrn STJS m mm tmm. SS.1S sa »4 so Im _ _ __ii In *Jm UiM«I flBMa l«M| m4 c—* MM pm t m*. Okimp. «4 Omm 91M pm pmt. M pm tma. PBOfiVKTA •M7-M S*. UnOii A-» mm OP TU rununi »iii i—— Norcu je treba prikimati '1 Hitler »e je zadnje dni vendarle zaletel predaleč in moral je stopiti nazaj, ker za vojno je zanj ie — prezgodaj. Cehoalovakija je iele z odločno mobilizacijo armade prepričala Hitlerja, da »e ne šali; prav Uko ga je prepričala Francija ln tudi Rusija je nekoliko zarožljala. To je bilo za Hitlerja preveč in moral je — prvič umakniti svoj bluf. Ce bi mu bil kdo ie prej tako odločno pokazal trdo pest, morda bi bila Avstrija ie neodvisna in tudi v Španiji bi morda ne bilo več,Hitlerjevih klavcev. Hiti« nova' banda je seveda zdaj silno užaljena. Nič Uko ne boli diktatorji kakor poraz. To j« zanj smrtni udarec ... Hltlerjanci bi zdaj podivjali, če bi se kdo posmehoval njihovemu porazu. -4 S V Parizu in Londonu so se nekoliko zare-žali in v Berlinu je bil silen ogenj v strehi. Nemčija ni nikdar mislila na vojno! Zato je od poklicala svoje čete, ki so ile k češki meji le na "manevre" 1 V Londonu in Parizu so se brž zresnili. Pa naj bo na Hitlerjevo ... In sporočili so v Berilu, da radi verjamejo, da "tretji rajh" nI mislil na vojno ... Norca, ki hodi avobodno naokoli z velikim kolom na rami, ni vredno dražiti — ni vredno rogatl se mu, da se ga ne bojii, ker lahko zbezlja... ' ■ 1 Kentuki jski proces Obravnava proti enoindvajsetim premogovnim družbam, tri in dvajsetim predsednikom premogovnih družb in dva in dvajsetim javnim uradnikom, ki ae zdaj vrii pred federalnim sodiščem v Londonu, Ky., je zgodovinske važnosti. Vsi obtoženci so iz famoznega okrvavljenega harlanskega okraja v Kentuckyju in sagovarjati ae morajo zaradi kriitve Wag-nerjega delavskega zakona. Obtoženi so, da so s silo potlačili rudarjem pravico organiziranja v uniji in kolektivnega pogajanja. To je prvi sodnljski proces na podlagi omenjenega zakona in resulUt tega procesa ima pokazati, koliko moči ima federalna vlada, da lahko uveljavi svoje zakone napram mogočnim kapltallatom v isti meri kot napram revnim delavcem. Zaradi tega Je ta procea zgodovinske važnosti za Združene držav«. Ce bo U proces na podlagi Wagnerjevega delavskega zakona, prvi te vrst« — fiaako, tedaj bo to hud udarec za ameriško demokracijo, kajti ameriško delavstvo dobi mnenje, da zakoni republike in njenih drŽav veljajo le zanj, ne pa za Industrijske magnate. Stara trditev, da ameriški kapitalisti stoje nad zakoni in jih lahko poljubilo gazijo in pre zirajo, bo s fiaskom kentukijskega procesa — potrjena. Histerični fašisti Relifna kriza, predavaje piknik Cleveland, O. — Relifni skladi ao se davno izčrpali in relifna iriza poeUja akutnejša z vsakim dnem. Oh i jski governer in ele-velandaki župan valit* krivde/ drug na drugega; governer je lemokrat, župan pa republikanec. Kriza se vleče in ljudstvo strada. To ne dela sirih las ka-piUlističnim reprezentantom. O^ ni so pri koritu in imajo vsega izobbilju. To je jasen dokaz, d* ao bili socialisti v pravem, ko so vedno poudarjali, d* sU obe, demokratska in republikanska stranka, kapitalistični. Zato je nesmiselno pričakovati, da bosU delali v korist delavskega razreda. Nekje je zapisano: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagali Delavci si bodo morali sami pomagati, če si hočejo urediti bolj-o in aigurnejšo življenako bo-očnoat. Morali si bodo zgraditi močno delavsko stranko in poala-tl avoje razredno zavedne bojevnike v vae politične urade, kateri bodo delali v korist delavstva tako kot delajo sedanji v korist bankirjev, industrijalcev —- Wall streeU. Druge poti nI I Ce si de-avci to čimprej zapomnijo, tem prej pride rešitev in lepši žlv- ni si se Ix pikrih odmevov v ameriškem tisku dozna varno, da ae fašistični liati v Italiji in Nemčiji strašno re|>enčiJo na svobodno ameriško kri tiko fašizma. Nacijsko časopisje v Nemčiji bljujc gnojnico na člane ameriške vlade, ki so se zadnje letim* osmHIli kritizirati evropska totalilartanstva. Neki nemški list celo piše, da ameriški režim, ki ne more kontrolirati ameriškega tiska, vreden, da eksistira in — prav mu bo, če čim prej izkoplje svojo jamo . . . Italijanski fašistični listi se pa penijo za radi raznih ameriških člankov, v katerih plači norčujejo It Muasollnijeve armade, o kateri ae Mussolini neprestano bahs, da je "nepremagljiva." Ameriški člankarjl |»o pravici opozarjajo na "junaštvo" Mussolini je v ih čet pri tfuadalajari na španskem, kjer so jih š|tan-ski lojalisti z mednarodnimi prostovoljci vred strahovito namlatill pred enim letom. Fašisti no poznajo nobenih mej dostojnosti niti logike, kadar ae norčujejo Is demokracij« in sploh vsega, kar Jim ni všeč, čim p« kdo le malo posveti nanje, so kar Is sebe, kakor "po-beenell pobalini — in predrzno zahtevajo od tujih vlad, naj prepovedo listom svojih dešel nJim neljubo kritiko. Fašistični ot ročaji, ki ne morejo prenesti nobene kritike niti sarkazma na avoj račun, ao lD*Us v kolaaLt Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležke jenski obstoj. Joseph Stalin jč važna osebnost na svetovni pozornici. On • vladar ljudstva, ki živi na eni šestinkt zem 1 j ske površine. P, kakršnega človek še ni videl. Ti viseči oblaki nad nami se lahko vsak čas utrgajo in zajamejo vea sv«t. To ni razveseljiva slika, je pa istiniU, realna. Delavec že danes, v mirnem času, občuti strašno težo razmer in se s težavo prebija naprej. Brezposelnost in pomanjkanje vsepovsod. Manjka živeža, obleke, kurjave, obuvala in zdravstvehih pripomočkov. Ako ni dela in zaslužka, je delavcu odvzeto vse, kar. potrebuje za svoje potrebščine. Vse toži, vse jamra: kaj bo prišlo iz tega, kako dolgo bo šlo tako naprej ? Kdaj se bo obrnilo na bolj š«, kaj 'bomo š« doživeli? Kaj naj sploh storimo? Tako ne more več dolgo iti. Nekaj se bo, ker se mora zgoditi. Kdo bo tisti odrešenik, ki bo preuredil sedanji krivični svet in njegovo u red bo? --------2-- Dr. WeUington Koo, klUjakl delegat, govori pred člani sveU Lige narodov. Vse to slišiš danes med ljudskimi masami. Vsak lahko opazi, da leži na delavcih boječnost in nestrpnoat. Tu pa Um se o-pazi, da to potrpljenje med delavci pojenjuje. Ako se bi delavci zavedali svoje moči in svoje zaspanosti ter svoje omahljivosti, tedaj ne bi kritizirali nikogar drugega, nego samega sebe Saj se vendar brez delavca ničesar ne producira, kati on vse u-stvarja, vse dobrine, brez njega se ne zavrti nobeno kolo. Premog ne pride iz zomlje na površje brez delavcev, železnice »e ne gradijo ln ne vozijo brez delavcev; hiše, tovarne, nebotičniki, avtomobili in sploh vse, kar človek potrebuje, vse današnje bogastvo — vse to je ustvaril delavec! Toda vsega tega bogastva se je polastila peščica ljudi, katera kontrolira vso produkcijo in dis tribucijo, vso nakupno moč to vse,javno življenje, ki ukazujejo in izkoriščajo svobodno, kakor se jim poljubi, Četudi so r veliki manjšini. Ta majhna manjšina pa j« prebrisana dovolj, k«r zna veliko večino delovnega ljudstva držati k tlom. Delavci smo v ogromni veči ni in vse, kar imamo, producira mo mi, vse je odvisno od naših rok. Toda kako in kaj, to pa nam narekuje neznatna manjšina za to, ker je večina osUla nevedna in brezbrižna. Kaj nam je treba kritizirati in jamrati in trpeti in čakati odrešenja! Koga naj kri tiziramo in kdo je kriv tega trpljenja? Sami delavci smo krivi vsega tega, kar moramo priznati, Če nam je prav ali ne. To je dejstvo, ki se ne da uUjitl. Dela je dovolj za vse, hrane tudi, ne dobimo pa ne dela ne hrane in obleke ter drugih potrebščin, dasi je vsega v izobilju: dela, živeža in vseh potrebščin. Tudi denar je delavec naredil — a ga nima! Torej čemu nam je treba trpeti pomanjkanje, ako je vsega dovolj ? Ali n to enosUvno, če je vsega dovolj, naj ljudje uživajo in se veselijo? Seveda je, ampak v resnici je drugače. Predno bo delavec prišel do svojih pravic, se bo moral zavesti svoje moči, ki leži v skupnosti vsega delavstva, kajti posameznik ne šteje nič, organizirano delavstvo pa vse. Delavec izdeluje municijo in vojno orožj«, aeroplane in bombe ter druga morilna orožja —* za koga in čemu? V svojo lastno škodo, da se bo spet delavstvo morilo, klalo, mesarilo in ubijalo. In vendar delavci se ne sovražijo med seboj in ne napovedujejo vojne. Cemu torej voj-ner če so delavci proti nji? De-lavci so" vendar v večini in bi na političnem, gospodarskem in industrijskem polju, ampak to pravico moramo izkoristiti svoje dobro, sicer se lahko zgodi, če to svoje delo zanemarjamo, da nam nekega dne ta pravica izgine izpred oči, kakor je izginila v totalitarnih državah. Ako se torej pravočasno ne zavemo skupne odgovornosti za naše pregrehe, bomo enkrat svoje zmote drago plačali. Takrat nam bo žal, Ukrat bomo priznali našo skupno trmo in skupne napake, toda prepozno ba Za zgled nam je lahko Nem čija, kjer je vse delavsko gibanje in sploh vse delavske pravi lahko oni odločali, če vojne ne marajo. Odloča pa jim majhna manjšina, ki se igra z življenjem milijonov zato, ker je večina nevedna, pa drvi v vojno klanje proti delavcem drugih narodov. Aji nismo torej tudi za to odgovorni mi sami ? Le vprašajmo se in premislimo, pa bomo kmalu na jasnem, da je res tako: za vse te nadloge smo odgovorni mi. Ali ni že skrajni čas, da bi dela vatvo začelo misliti? Ali ni že skrajni čas, da se zbudimo iz tega večnega spanja? Ali ni že skrajni čas, da se otresemo tega mizernega in mučnega položaja? Obeta se nam pa še krutejša mizerija. Vojna grozi vsak dan bolj. Na obzorju se zbirajo temni oblaki in največji sovražnik delavstva fašizem nam grozi vsak dan v večjem obsegu. Kaj nam vse to prinese, ako se delavstvo ne združi in organizira? Nahajamo se v resnih in kritičnih časih, ki kličejo po skupnosti vsega delavstva, ne glede kam spadaš, kdo si, kaj veruješ in kakšna je tvoja politična usmerjenost. Danes ni čas, da se cepimo, kritiziramo in prek-ljamo med sabo v časopisih in ustmeno. Naše napake in po-greške in zmote moramo popraviti in pozabiti. Začrtati si moramo eno skupno in jasno pot in en cilj za skupnost vseh delavcev. ! Fanatizem, diktatorstvo, preziranje, mržnja drug drugega — vse U škodljive lastnosti ln predsodki naj izginejo med nami, kajti te nam ne prinašajo nobenih koristi, temveč velikansko škodo. Dokler se bomo delavci med seboj prepirali, grdo gledali in sovražili, toliko časa nam ni treba pričakovati boljše bodočnosti. Kaj koristi meni ali komu drugemu, če si ti socialist ln ti komunist, tretji pa velik vernik, katolik, protestant ali musliman, fce ni delavske skupnosti, ki je glavna. Izkoriščani smo namreč vsi enako, zato se bi morali vsi enako boriti za svoje skupne pravice, naša osebna prepričanja pa nam ne bi smela biti v nikako oviro. Da, izkorftčevalski sistem nas tepe vse enako. Zato pa lahko vidimo, da so vsi verski in drugi predeodki le umetna sredstva, s 'Norman Tfcemaa __ ton. Poleg Thomaaa je k.rlkatara župana franka Hague ja v Jer- Clt> ju. *» f . m . . ce uničene. Ako se pa iz tega ne bomo ni$ naučili, si lahko stične posledice, ki znajo priti, lahko kar sami sebi pripišemo. Poglobimo se v to vprašanje vsi, agi-tirajmo za skupnost, organizi rajmo se in pišimo za združenje za skupnost, za en cilj nas vseh delavcev, tako da bomo posta nepremagljiva in odločujoča sila proti sedanjemu krivičnemu s stemu. Napovejmo skupni bo, fašizmu in kapitalizmu in vojni. To je moj cilj in moja želja, ker vidim, da drugega izhoda za nas delavce ni. Nobena struja a stranka nam ne bo prinesla 'bol, še bodočnosti in nobena stranka ni dovolj močna, da bi se mogla postaviti proti fašističnemu navalu, da bi preprečila vojno in odprayila sedanje mizerne razmere. Rešitev je le v skupnos delavstva. Nisem noben fanatik ne strankar niti diktator in ne pre ziram nobene stranke ali osebe Vidim pa, da drugega izhoda za nas delavce ni, kot edino v delavski skupnosti proti skupnemu sovražniku. Časopisna vo, na prekljanja, mržnje, osebno« in zmerjanje naj preneha mec nami. Povejmo delavstvu in pou Čimo ga o slogi, bratstvu in ena kosti za nas vse; da delavci smo le delavci in kot Uki imamo na, večjo moč v svojih rokah, ako jo hočemo rabiti. S to skupno delavsko močjo pa lahko dose žemo vse le potom skupnosti. U pam, da me bodo zavedni delav ci razumeli in temu sledili tuc odgovorni faktorji, brez vsaki pripomb ali komenUrjev v vse ozirih. o o Slabe delavske razmere vlada jo vsepovsod in pri tem Detro ni izvzet. Da «e malo oddahnemo od naših težkih misli in da pozabimo našo mizerijo vsaj za par ur, bo pevski zbor "Svoboda", odsek kluba 114 JSZ, priredil velik izlet ali piknik k jezeru l.o\0er StraiU tretjo nedeljo v juniju, dne 19. junija. Prostor je jako primeren in privlačen za kopanje, balincanje, baseball in ples. Drevje je lepo in košato, trava prijazno zelena. Zrak je lep in čiat, kar nam je jako potrebno, koristno za naše zdrav-,, je, ker nepresUno vdihavamo mestni prah in vlago. Zunaj, v prosti naravi se osvežimo in TOREK, ai u... Tedenski odmevi Anton Garden PO KATERI POTI?_Vin , Kakor ves ameriški razvoj, ima tudj ško radikalno gibanje svoje posebnost aporadične revolte brezpravnih delavc1f®J vladajoči razred razvedrimo, prijetni solnčnl žar- katerlml drži razdvojene in v temi. Delavec se bi moral zavedati le tega. da J« delavec in kot Uk mora delati ta skupne delavske Interese nad vsemi drugimi interesi, VI morajo biti tem podrejeni. Delavski interesi ali koristi so prvi in glavni, zato bi morali delati edino v tej smeri, da delavstvo prid« do avojlh pravic. Ako ne prenehamo z medsebojnimi mrinjaml In boji, se bomo znašli v kritičnem momentu še v večji pasti, tako da si ne bomo več mogli pomagati. Sedaj pa ai še lahko pomagamo, le ako hočemo. Imamo pravico do organiziranja ki blagodejno vplivajo na naše zdravje. Na programu bo baseballska tekma med društvoma Young Americans in Wolverines, ki sU *>be angleško poslujoči društvi SNPJ. Bila se bo tudi bitka med balincarjl, ki se bodo priglasili, zmagovalci pa hodo deležni lepe nagrade. Na razpolago bo dovolj hladnega In dobrega piva, na ražnju pa se bo spekel mlad prašiček. Manjkalo ne bo i drugih jestvin in pa sladoleda. Vsega bo na razpolago, pevci seveda tudi, ki bodo zapeli par lepih pe-(Daljs S. straaL) , ame SI« mo že v kolonijalni dobi okrog *to |et ameriško revolucijo kot posledico izkoriščanja in korupcije. Kolonijah* so popolnoma dominirali ameriški 'w — veleposestniki in pozneje bogati trgoveL J kirji in drugi veljaki. ,b| Prvi ameriški politični radikalci so bili fersonovci, katerim so toriji federal isti nadeli ime "demokrati". Med tedanjo buri zijo je bilo to ime prav Uko osovraženo so v naši dobi "rdečkarji", "boljševiki" munisti". Vzrok za to je bil, ker so se ha za politično demokracijo. Pod Jeffersonov vodstvom so torije prisilili na demokratih nje ameriške usUve s sprejetjem "Bili Rlghte" — prvih desetih amendmentov -prvem kongresu. Jefferson se je nato sprij nil z Washingtonom in v drugem terminu sUl član njegovega kabineta, toda torijev prenehal bičati. Po njegovi smrti so demokratsko stran vzeli v zakup južni burbonci, ki so še dai njena hrbtenica. Wall street se je posluii Ukrat, ko mu republikanska stranka ne m< več služiti radi svoje okorenele konservativi sti. Nekoliko radikalnosti je zopet dal den kraUki stranki Andrew Jackson, južnjak kor Jefferson, ki je v Belo hišo prinesel p cej frontirske "olike," vsled česar so ga buri ske dame smatrale za navadnega prostata vihale nad njim svoje nosove. Legenda pn da je tudi v Beli hiši čikal. Radikalec je on fe v tem, da je sovražil bankirje in indi trijce, branil pa je telesno suženjstvo na jui Kmalu po njegovem ustoličenju 1. 1837 je stala velika kriza, ki je z malimi pretile« "okrevanja" trajala do leta 1843. Toda še potem ni več let prišlo do večjega gospodar« ga oživljenja. Prosperiteta je nastala šele ta 1849, ko se je po deželi raznesla vest o kritju zlata v Californiji, kamor se je obrn vsa Amerika. Med tem, ko je bila Evropi pesteh velikega revolucionarnega vala, ko se majali troni in so po Avstriji pokali fevc ne okove, se je v Ameriki valila velika mnoi zlatoiskalcev proti Californiji. Namesto bo stva pa je mnoge na poti čez zapadne puto in Skalnato gorovje doletela — smrt V tem desetletju, 1840-50, je vzhodne kr Amerike zajel nov radikalni val v obliki u pičnega socializma. Pobudo tepu radikal mu valu je dal Arthur Brisbane, oče pokpji ga Briebana, ki je za $100,000 letne plače i>i za HearsU. Brisbane je bil v Franciji, kjer «e je nav idej francoskega utopičnega socialista Fi rierja. Takoj po vrnitvi v Ameriko v pričel omenjenega desetletja je pričel propagirati vi nauk, fourierizem, in našel je zelo u*o< tla. Propagiral in tudi organiziral je nekak "zadružne kolonije", s katerimi naj bi »e Ija rešili vseh socialnih problemov. Kolonije bi le last vseh kolonistov z enakimi pravic« Med njimi naj bi vladala najširša demokri ja. Bavili bi se s poljedeljstvom in v delav cah izdelovali vse svoje potrebščine. Skrsfl v Ukih zadružnih kolonijah bi si ljudje M usUnovili pravi raj. Rešeni bi bili vseh k in vsake opresije. Živeli bi idealno. HM Okrog sebe je Brisbane kmalu zbral ve armado ljudi, ki so si želeli lepšega iivljen Kakor že omenjeno, dolgoletna kriza iii« 1837 še ni bila povsem minila in so bila tlsj rej ugodna za novi evangelij — kakor » h na primer pred nekaj leti ugodna za Sine« jev "epikizem" v Californiji, ali pa za To* sendovo penzijsko gibanje po $200 na m« Obe gibanji še danes živoUriU. Razlika J« tem, da je Sinclair ostal "suh", dr. Tovn* pa si je nagrmadil čedno premoženj«! h In brisbanovci so tudi šli na delo in ul novili večje število zadružnih kolonij sU i lektiv v Pennsylvaniji in več drugih dr»j V svoji utopični navdušenosti so govorili« o usUnovitvi lastne države na zapadli, zgradili svojo republiko enakopravn<*U * alne pravičnosti in svobode. (Dalja na S. straai.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 31. maja 1918) smrt ^ vojoo P Domače vesti. Slovenski rudarji so P stvovali pri odkritju velikega spon«® tvam masakra žen in otrok rudarje* ' v Ludlowu, Colo., na spominski l>ra*n y Delavske vesti. Tom Mooney v SsflA ciacu je bil ponovno obsojen v s bombne razstrelbe med parado za pravijenost. ... v* Svetovna vojna. Zavezniki so f ce na obeh krilih v Franciji. I r«^ -J aon je izjavil, da bo Amerika sa^ kosanj« Avstrij« in osvoboditev ^ Cehov in Poljakov. ^ Sovjetska Rusija. Leninova vlada se a hetmanom Ukrajine za mir (Dalja ls arroj.^ ^ kajpada pomilovanja vredni Umu ae bodo morali naučiti, da * ^ ^ p nimajo ničeaar ukazovati; če tudi w ^ znajo, jim seveda ne preostaj« j da s« od besa razletijo - in u njihove bolne žive« in vw ^ Vesti iz Jugoslavije i j j j rrrrf rrrrrr r r rrr rrr f rr «r r r r t« n«i P rkejra « milijonov <;ke, ka- ' KO« PRAVIJO ^ polr^jencu Bercetu ^Tmeriki zgubljena? L dvema letoma se je raz-^pfpodnjem slovenskem T da je v Amerik, umrl ■ TLčin za katerim bodo tSedovali celih 20 -J-^ dinarjev. Gre za pokoj- Martina Berceta iz Bre-občina Velika Do^ nn Brežicah in njegove so-S v domači vasi.. Zdaj st* Sli ie dve leti, stvar z zapuš, ie imel v rokah tudi izse-uJj komisarijat v Zagrebu j, denarja še ni prišlo v Bre--ko selo niti pare. »red 30. leti se je izselil v A-i riko it Breganskega sela Mar-Berce, ki je v Ameriki takoj fl službo, postal uradnik, na-»delničar večje delniške dru-' jislužil je dobro in redno je fljil domov denar staršem i i po vojni in tudi začasa naj-' jie krize je Berce pošiljal de-očetu, ki še zdaj živi star 180 let. Dne 17. januarja, pa je Martin Berce umrl oporoke in zagrebški izse-iki komisarijat je obvestili ptnvp Starše v Breganskem 0 tej smrti in pa, da je Ber-»pustil veliko premoženje V jj»h, v gotovini in še lepo hi-r New Yorku. eveda so takoj začeli z akci-da se ugotovi Bercetova za-tina in da jo dobe sorodniki' atari kontri". Naše oblasti so ko newyorškega poslaništva itovile, da je Berce zapustil' premoženje, ki ga je ceniti| okrog 20 milijonov dinarjev. nenadoma se je v Ameriki' urila neka Katarina Tomaži-t, ki se v nekaterih spisih in je tudi Friedman. Baje je io članica nekakšne gangster-družbe, ki se je oprijela te ■ščine, katere se hoče pola-i. Ta Tomažinova zatrjuje ireč, da je živela s pokojnim eetom v skupnem gospodinj-»da je torej tako rekoč nje-i vdova in da pripada njej na dediščine. Razne papir-I* je Berce že pred smrtjo. Mtil njej. Ta Tomažinova je pisala sorodnikom v Bre-ko selo in /im naročala, naj* trbe potrebne dokumente, s rimi jim bo lahko dobila in il» dediščino, kolikor je pri- 1 sorodnikom v domačem Tudi pokojnikov brat, ki * Sibeniku, je dobil od ne- * osebe v Ameriki pismo, Nlje pooblastilo, češ da bo '1150,000 din po svojem bra- & bi ta družba dobila od Movih sorodnikov poobla-i. bi k pač lahko polastilo H«, sorodnikom v Bregan-*jo Pa poslala le del boga-J»»ie so ameriške oblasti celo to, da je Tomaži-podkupila priče, ki so iz-nato, da je Berce razne Papirje zapustil njej. f*mu> »mo brali poroči-Mjta m ta družina bori na ,1{» bi prišla do dediš-F® Jo je zapustil njih sorod-i.L !'f In naj je bilo vse J««no in vsi papirji v J- Po navadi je trajala ta-K nato pa je pri-« ZT kaj ma,° ^narja »pa so vzeli od- El^ PosttdmtcL Panika Kosovela umrla. la ta Jugaalavilc.) —V Tomaju na Krasu je umrla 12. maja 76 letna Katarina Kosovelova, vdova po nadučitelju, mati pokojnega pesnika Srečka Kosovela, največjega pesnika povojne generacije. Po rodu je bila iz Sužida pri Kobaridu, v Sežani se je seznanila s svojim poznejšim možem, nadučiteljem Antonom Kosovelom. Iz zakona se je rodilo pet otrok: najstarejši Stano je urednik ljubljanskega "Jutra", Anica je profesorica v Ljubljani, Karmela je pianistka, poročena na Dunaju, Tončka živi doma v Tomaju, najmlajši sin Srečko pa je umrl že leta 19261 za hudo boleznijo. Bolehal je ža v Ljubljani, kjer je študiral, napotil se je domov v Tomaj in tamkaj umrl prav tako meseca maja kakor zdaj njegova mati. V petek, dne 13. maja so njeno truplo položili k sinovemu na pokopališču v Tomaju. Odkup Prešernove rojstne hiše Pred meseci je Prešernov rojak, pisatelj Finžgar dal pobudo za to, da bi se odkupila Prešernova rojstna hiša na Vrbi, in sestavil ae je poseben odbor iz zastopnikov univerze, Slovenske matice, Društva slovenskih književnikov, Pen-Kluba itd., ki je pripravil in vodil vso ak-Cljo, "M je zdaj uspela. Po vseh šolah so nabirali prostovoljne prispevke, ker je odbor preračunal, da bo dovolj denarja, če da vsak šolar vsaj 1 dir\ar in bo tako lahko reči, da je ves slovenski narod odkupil rojstno hišo svojega prvega velikega pesnika. Stroški so bili preračunani na okrog 200 tisočakov. Treba je namreč to hišo odkupiti od sedanjih lastnikov, vdove Vovkove, daljne sorodni-ce Prešernove, in sezidati njej na drugem koncu parcele novo hišo. Potem je treba Prešernovo rojstno hišo preurediti, da bo kar mogoče podobna stanju, v kakršnem je bila ob Prešernovem rojstvu, jo opremiti s pohištvom iz tedanje dobe, deloma pa tudi s Prešernovim, še ohranjenim pohištvom. Potem je treba urediti neposredno okolico hiše. V hiši bo za varuha kakšen upokojenec, ki ga bo plačevala banska uprava. Obiskovalci bodo plačevali majhno vstopnino, na razpolago bodo pa tudi knjižice o Prešernu v raznih jezikih za tuje obiskovalce. Po šolah so nabrali doslej nad 150,000 dinarjev in to zadostuje, da se z delom lahko že prične. V nekaj dneh bodo začeli graditi novo hišo za posestnico Vovkovo. Načrt zanjo je izdelal tehnik Kuglič in bo zgrajena v stilu gorenjskih kmečkih hiš. Odbor pa nadaljuje z nabiranjem prispevkov in je nabral izven šol že okrog 20,000 din. Velik požar v Slovenskih goricah V vasi Cenlco^i pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je v nedeljo 15. maja popoldne izbruhnil ogenj, ki se je zaradi hudega vetra razširil na kakšnih deset poslopij, ki so pogorela do tal. Ogenj je nastal v hiši posest-nice Pavle Lovrec. Zanetil ga je domači sinček Lovrečkine sestre, ki se je igral z vžigalicami. Ker so hiše po večini lesene in s slamo krite, je hiša zagorela kakor baklja. Veter je raznašal iskre in drugo za drugim so se vnemala sosedna poslopja. Ker tudi ni bilo dovolj vode na razpolago, so poslopja pogorela do tal. Ljudje so rešili le to, kar bo imeli na sebi, še živine ponekod niso mogli odvezati in rešiti. Od desetih pogorelih poslopij je bilo šeat stanovanjskih hiš. Najhuje prizadeti so posestniki: Pavla Lovrec, Kuri, Simon Raj h, Anton Fras in Brothschneider. Ogenj je bil videti daleč, ker Bto-ji vas na visokem Antonovem hribu. Požarne brambe, ki so prihitele v gorečo va«, niao mogle storiti mnogo, ker je primanjkovalo vode. Hlapčevih 200,000 din—oabera-čenih .v mariborski splošni bolnišnici je ijimrl pred 14 dnevi hlapec Anton Mohorko. V njegovi obleki so našli deloma v gotovini, deloma v hranilnih knjižicah okrog 200,000 dinarjev. Tik, preden je Mohorko umrl, je želel, da bi prišel nelkdo od policije, češ da mu ima nekaj zaupati. Preden pa je stražnik prišel, je Mohorko u-mrl. Zato so preiskali njegovo obleko in našli denar. Nastalo je seveda vprašanje, odkod hlapcu toliko denarja. Domneve so bile različne: da je svoje gospodarje okradel, da je vlamljal, da je zagrešil roparski umor itd. Nikakor ni bHo mogoče verjeti, da hi bil M/ Samomor. — V Reki pod Pohorjem je 61 letni preužitkar Josip Raj s že dalj časa bolehal za neozdravljivo boleznijo. Zaradi tega najbrže je obupal fn se te dni obesil v hlevu. Štirje nemški > '»t. mornarji aretirani Osumljeni to ipionaže ▼ prilog Nemčiji New York, 29. maja. — Štirje člani moštva nemškega parnika Bremen, med katerimi je tudi neki uradnik nacijske stranke, so bili aretirani v zvezi z lovom na špione, ki ga vodi federalna vlada. Preiskava se vrši tajno že več mesecev. Dva ameriška vojaka in neka Nemka, ki je bila uposlena na parniku Europa, so bili že prej aretirani. Znano je že dalj časa, da federalni detektivi zasledujejo Člane špionskega krožka, ki so skušali dobiti načrte o gradnji bojnih letal in protiletalskih topov v Ameriki. Zdaj se doznava, da je J. Edgar Hoover, načelnik federalnega detektivskega biroja, prišel v New York, da oseb* no nadzira lov na špione. Tatkoj po aretaciji so bili nemški mornarji odvedeni pred federalnega sodnika Vincenta Lei-bella, ki jih je posvaril, da bodo podvzeti koraki, da se ne bodo mogli izmuzniti iz mreže. Vsi so bili vrženi v ječo in parnik Bremen je odrinil iz New Yorka brez njih. Dva izmed aretiran-cev sta bila pridržana pod kavcijo $15,000. To sta Wilhelm Boehnke in Johann Kleiber. Druga dva sta Walter Otto in Johann Hart. Federalni pravdnik L a m a r Hardy je dejal, da so bili nemški mornarji aretirani v zvezi s preiskavo fedenalne vfclepurote špionažnih aktivnosti v prilog nacijski Nemčiji. Dr. Ignatz T. Griebl, vodja nacijske organizacije, ki je imel nastopiti kot pri ča pred federalno veleporoto, je pred nekaj tedni pobegnil v Nemčijo. Bivm načelnik TVA obdolzen sabotaže Waahington, D. C., 29. maja. — Harcourt A. Morgan in David E. Lilienthal, direktorja Tennessee Valley Authorlty, sta pri zaslišanju pred kongresnim odsekom pobijala očitke, da sta varala predsednika Roosevelta, kongres in javnost z zavajalni-mi poročili. Te očitke je izrekel dr. Arthur E. Morgan, bivši načelnik TVA, ki ga je Roosevelt odstavil. Oba direktorja sta obdolžila Morgana sabotaže TVA, ko je bila zadeva ustavnosti te ustanove pred sodiščem. Lilienthal je dejal, da je Morgan delal proti TVA, katere načelnik je bil. Ako je kljub temu zmagala pred sodišči, ni to njegova zasluga. Načela in taktika s,lk« tak lupino reveže* pri k.mllu v relifnem uradu v Clevelandu, O. Nesrečni besedi načela in taktika ae v javnem življenju rabita prav čeato. Časih zmiaeino, časih pa tudi tako nezmisalno, kakor bi ts kdo udsril s polenom po glavi. Oba izraza sta prešla v aplošno rabo ter sta obenem izgubila j as no* t. Rabita aa po-goatoma prav smešno. Le prevečkrat utemeljuje kdo avojo navadno trmo z načelom ali načelnostjo taktika, čeprav nima prsv nič opraviti z vprašanjem, o kaUrem ss govori ali razpravlja. Načelo v pravem pomenu besede znači vendar nekaj več, nekaj pozitivnega. Znači zvestobo do neke ideje, ideologije, programa ali problema. Kdor ae hoče po načelih ravnati ali jih zastopati, ne ime nlčeaar ukreniti ali delati, kar bi jim škodovalo ali oviralo razvoj v njih pravcu. Tak človek, ki o-ataja dosleden v svojem spozna-nju, js načelen, ščiti svojs načela. Tak človek je principi je, len, pravimo navadno. Načela aama, če jih flapiramo v "kamrico" avojih možganov, pa še nikakor niao vae Ce dremljejo v možganih ali če jih odlagamo na papir, še niao postala življenje, le ne prera-jajo človeka. Za vsako idejo, za vaak problem je treba življenja, delovanja in boja. Brez boja ne zmagujejo niti zdrava načela ln problemi, ker je vse to le produkt življenjskega boja, kl ae vrši v naravi ali stvarstvu. Tu prihajamo na drugo vprašanje. Na vprašanje boja za ideje in probleme, ki so najtesneje povezani s razvojem. Izločitev iz boja pomeni smrt. To je naravni zakon. Zato pač vztrajamo val, ki hočemo živeti, na boju za uresničenje svojih velikih idealov. Zopet pa ni vseeno kako vo* dimo ta boj. Način boja za načela pa imenujemo taktiko. Od načina boja za ideale ali probleme je le preveč odvisno, kako zmagujejo naša načela. Dobra ali slaba taktika lahko pospešuje ali pa tudi poslabšuje razvoj v našem pravcu. Vsekakor je pa boljša tudi najslabša taktika, kakor spauje. Naš ao-cialistiftni voditelj Avgust B»-bel je rekel na socialističnem kongreau, da lahko menjamo avojo taktiko štiriindvajaetkrat na dan, če razmere to zahtevajo in koristi nsšlm načelom. Ne smemo pa misliti, da je taktika prašna stvar. Tega ne misli niti gornji isrek. Taktika je jako važno vprašanje v javnem življenju sploh, Še bolj pa v naššm gibanju. Pri določevalcu avoje taktike ae moramo vedno vprašati dvoje: prvič, ali bo naša taktika druši-i k in koriatila propagandi sa naša načela in drugič, ali morda ne bo škodovala, Če popuščamo od avojih načel? Vse, kar izpodkopava naša načela je slabo, vae, kar druži ljudi, načela krepi in Širi je koriatno, čeprav nekoliko po ovinkih. To as pravi z drugimi besedami, da ss ideje in problemi ns smejo nikdar ponižati, marveč le braniti in krepiti svoje pozicije z udej-stvovmnjem, kjerkoli je mogoče. Taktike imamo torej v glavnem dve vrsti. Načelno taktiko, ki pretehta vss okoliščine in ravna tako, da druži, podpira in koristi ideji ali problemu neodvisno od tujih vplivov. Načelna taktika se imenuje, ksr ščiti svetost načel ali principov. Druga taktika pa je nedosledna, ne-značajna ali konjunkturlatična. Ta ima pa veliko zlo, da popušča v načelih, ss prodaja proti koncesijam ln a tem razkraja ideje in probleme, kl bi sicer ob doslednosti, propagandi zanje in živem boju lahko sijajno u spevali in objemali vedno več ljudi. To sta dve silno važni vprašanji v vsakem gibanju. Načela in taktika sta dva neločljive pojma. Vsak zaae na pomenita nič. Vaako gibanje mora imeti načela in taktiko. Načela, da ve kaj hoče, taktiko pa, da uravnava avoje boje zanje koriatno. Ce ni enega ali drugega, ja vsa skupaj le diletantlsera par prismojenih glav oziroma nesposobnih I j ud L To sme hoteli povedati, ker vemo, da brsi življenja ni boju in pravic, ni napredka, ni zdravega razvoja. Naj si zapomnijo to vsi in mit Del. Pol. VmU k Primerja •Trst se stara". — Tržaški listi zadnja mesece vedno znova razpravljajo o nazadovanju roji stev v Trsti* zaradi katerega je mesto glede na svoj naravni prirastek padlo na eno zadnjih mest v državi in se število njegovega prebivatetva drži na dosadanji višini le še z znatnim priaeljeva-njem ljudi iz Južnih krajev. Pred dnevi Je tržaški "Piccolo" i*m! gornjim naslovom objavil spet nekaj zanimivih podatkov o ljudskem gibanju v Tratu. To teh podatkih Je preblvalatvo v stsro-sti do 5 let nazadovalo od 7.1 ns , v atarostl od Mi do m let napredovalo od 8.3 na 1MS%, v starosti od 50 do M let pa celo od 4.4 na IM'/* celokupnega števila. Prlupevk! za fašlatlčno Mladi no. — V zadnjem čaau ao pričeli po vsej deželi nabirati priapevke za organizacije fašistične mladine. Razna društva in posamezniki so na željo fašističnih oblasti postali ustanovni člani ts organizacije. ftedaj so se pričeli prijavljati za take člane organizacije tudi podeželske občin«, kakor Tr* novo, Fara, Grgar, Dobrovo, I-drija, Vipava, Renče. Črniš* ftempaa, Ajdovščina, Crnl vrh* Gorica In Grahovo, kf ao organi« sacijam prispevale po #00 lir. Sidne.v Hillman, predsednik unije Amalgamated ( lothlng Work-•ra, in delavska tajnica. e e iz naselbin (NadaljavanJa s *. itraal.) smi v zboru, potem pa bomo nadaljevali petje ob vrčkih. Tisti, ki bodo čim več vrčkov izprazni- li, bodo imeli prednost, da bodo lahko peli po visokih notah in v solospevih . . . Tudi Tone Stefanich nam obeta nekaj novegu. Vai Toneti Cuš- njevarji bodo namreč praznovali god svojega patrona Antona Pa- dovansksga, kateri je baje mnogo pretrpel za vse greino Tonete na vsem svetu, zato je revež potem postal svetnik, od takrat naprej pa mu v starem kraju dobre ženice nosijo tolste krače in drugo slanino. In naš Tone Stsfanich pa nam bo igral vese-Is komade, slasti pa še izbrane alovsnake komade, v katerih je on mojater. Posebno se apelira na vae Tonete, da pridejo vsi na zlet, kajti med nami Slovenci no-ai ime Tons krono mod vsemi svetniki. Morda nas prekosijo Janezi In Franceti, kakor pri ženskah Micke ln Francke, nisem pa gotov. Bilo tako ali tako, ml Tonsti pa moramo gledati, da bomo gotovo vsi prišli na omenjeni piknik zbora Svoboda dne 19, junija, tako da bomo tam nadvladali vaa druga imuna ln odnesli krono, kakršna že bo. Naša padovanaka družina bo t-mela tudi svoje program ne ^t očke. Torej se nam res obeta obilo veselja in razvedrila. Vsa tukajšnja društvu in klubi ss prijazno nsprolajo, da ne prirejajo na isti dan svojih piknikov ali veselic, kar bi vsekakor škodovalo obojim. Ce je le sna prireditev na en dsn, tedaj je sigurno uspešna, ako pa sta dve ali tri, tedaj ni us|>eha pri nobeni. Upsm, da se bo to upoštevalo. Kažipot'*« bo uredil tako, da bo vsakdo zlahka prišel na pikniški prostor. Na oglih bodo nabita znamenja vso tja do prostora. Pomnite, da Je poletna sezona v toh krajih primeroma zelo kratka, zato jo moramo Izkoristiti v svojo korist. Zato pa so gotovo odločite, da pridete na piknik. • a v- Prod kratkim se Jo v Detroitu In okolici aproAila zadružna Ideja med našim narodom. Ta ideja in njen cilj sta nam v resnici potrebna, Želeti pa Je, da so bi ta Ideja In cilj tudi v kratkem uresničila. V ta namen Jo bil izvoljen odbor pri društvu 121 HNI'J In pri SNI), da gre na delo in poskusi načrt izvesti ter organizirati naše ljudi in Jih zainteresirati v to Idejo. Izmed velikega članstva m la*J* izv^i odbor In tudi nove ter koristne ideje" se porodijo. Težke naloge se rs* dajo odboru, da Jih izvrši. In ko začneš govoriti, da l>o treba dosti denarja, da ae Ut In ono Izvrši za začetek, tedaj pa stojiš ob zidu In ne moreš več naprej. Ako ae bi vsaj vsi zavedali, da brez danarja ni In nI mogoča začeti, pa če M Š« tako radi. Zadruga ni nobena š|N*kulacija ali riskirana stvar. Človek mora živeti, pa naj dela v tovarni ali če je doma. Želodec zahteva avoja. Torej kaj Je razlika, če kupujemo od privatnega trgovca ali tn I avoje zadruge? Razlika Ja v tem: če kupuješ od privatnega trgovca, ima ko-riatl le ena oseba, čfl pa kupo Je* od zadruge, imajo koristi vai tiati, kateri ao vanjo Investirali oziroma založili denar. Tudi nI nobene bojazni,, da se bi tako investiran denar izgubil. Kolikor boate vložili denarja, toliko boste imeli kredita kupna vred- nosti zu nakupovunje blaga v trgovini. Ako prido zadružni delničar tako duleč v stiske, da ju po|R)lnoma brez sredstev, ima lo vedno v zadrugi toliko kradita, kolikor je v to podjetje vložil« zraven pa morda še obresti, ki jih jo prinesla njegova investicija. Torej ne vprašujte ae, ali bo kaj iz tega in kako bo šla ta stvar naprej, ali boste zgubili vašo cente. To so nepotrebne misli in vprašanja ter izbogava-nja, ki ao broz vsake podlage. Začnimo in pokažimo, da amo za stvar tor da smo tudi zmutni ekonomsko si pomagati! Imejmo malo več zauimnja vsaj sami mod seboj. I)o danes se Šo nI nI* kumur dokazala nobena poneverba ali korupcija med nalim narodom, da bi je bilo vredno o-menjati. Kar se mene tiče, zaupam vsakemu uradniku, pa naj bo moj osebni prijatelj ali ne. Ako mu večinu zaupa, zakaj mu jaz ne bi? Tista sumnja in napačno mnenje o tom ull onem, češ, morda Js to ali ono ros, jas som to in ono slišal, ja« pa sem to slišala — vae tn jo nekakšne vrate bolezen med numl, kl ao no da zlepa ozdraviti. Broz |nh1-laga in dokazov ostanejo vae nepotrebno misli in sumnjo neopravičeno. Pojdimo po začrtani poti naprej, ustanovimo zadružno trgovino mod nami in ^»skusimo t odločno voljo In »kupnimi močni I. Ako so on sam posameznik upa pričeti trgovino, čemu se ne bi vsi ml skupaj?, V svrho razprava o tem vprašanju Je odbor sklical splošno ali javno sojo ali zborovanje vsa slOVensko javnosti v Detroitu in okolici za 5. junija ob 2. popoldne v prostorih SNI) na 1715 John U. Udeležite se! Anton Jurca, 121. Tedenaki odmevi (NadalJavanja s I. straai.) Toda kakor z vsakim utopičnim gibanjem, ki !>ežl <*! realnosti življenja, tako Ja bilo tudi a tam iirisbanovim gibanjem, ki Jo bilo mešanica owenlznia iu fouriarizma. Cez noč Ja zagorelo v vsej svoji moči, nekaj časa svetilo in pričelo ugašati šo predno se Jo raznesla vest o callfor-liljakein zlatu. V ustanovljenih kolonijah jo kmalu nastalo trenja, osebni konflikti In sledil je raspad. Od vseh teh utopičnih poskusov J« bila najsijajnejša zadružna kolonija New llarmony v državi Massachusetts, ki Ja živela nad pol stoletja. V poznejših letih je bilo ustanovljenih še nekaj takih kolonij, toda so vse Izginila razen Nuw Liana, ki |H» Je že več- let v velikem notranjem konfliktu. Ta kolonija jo bila pred vojno ustanovljena v Californijl, pozneje pa se je Mesalila v LooMmOi v kapita- s iiatičnl družbi so taki isiskusl usojeni |M»ginu, ker se je nemo-goče Izolirati pred splošnim življenjem obstoječe družbe. Tolažbe Gospod Martinček Ja kupil srečko s številko 1,111,222. Glav-nI dobitek je zadela srečka 1,-111,22.1 GomishI Martinček toži: "Kakšna smola ( Kakšna smola t Ko bi imel samo za ano številko višjo arečko, bi bil zadel milijon I Kakšna amola!" Gom|kmI Kuščar pa msnl: "Kakšna »mola! Vsak drugi bi do «tro|»a poskočil, če bi tako blizu prišel!" F. M. DOSTOJeVMOJ: Bratje Karamazovi Po tem tekem je bil ie naprej v»e premislil, kako ga bo ubil/' je škodoželjno in hudobno priiepetavala sodnikom Katerina Ivanovna. O, videti je bilo, da se je bila do najmanjše podrobnosti začitala v to usodno pismo in premislila sleherno črtico v njem. "Da ni bil pijan, mi ne bi bU pisal pisma — a glejte, tam je vse naprej popisano, vse do pičice, kako ga je potlej ubil, ves program!" Tako je vzklikala vsa iz sebe. Očividno se ni več menila za posledice, ki si jih je s tem nakopala, čeprav jih je seveda slutila ie pred mesecem dni, zakaj ie takrat se je nemara tresla od zlobe in ugibala: "Ali ne bi bilo dobro, da to prečita sodnik T A zdaj je bilo videti, kakor da se je zagnala v prepad. Spominjam se, da je tajnik menda pri tisti priči glasno prečital pismo in da je pretreslo vse, ki tO ga slišali. Obrnili so se k Mitji z vprašanjem, ali prizna to pismo za svoje? "Moje je, moje!" je vzkliknil Mitja. "Ce bi ne bil pijan, ga ne bi bil pisal! ... Za marsikaj sva sovraiila drug drugega, Katja, toda kolnem se ti, kol nem se, jaz sem tebe le v sovraštvu ljubil, ti pa mene — ne!" Zgrudil se js na svoj sedei, v obupu lomeč roke. Državni pravdnik in zagovornik sta jela zadajati priči navkriina vprašanja, največ v tem zmlslu: "Kaj vas je napotilo, da ste preje utajili tak dokument in izpovedali povsem drugače, v čisto drugem duhu?" "Da, da, prej sem se zlagala, ves čas sem lagala zoper čast in vest, a takra^sem ga še hotela rešiti, zato, ker me je tolikanj sovraiil in zaničeval," je kakor brez uma vzkliknila Katja. "O, zaničeval me je strašno, zmerom me je zaničeval, In veste, veste — zaničeval me je že od trenutka, ko sem se mu takrat do tal poklonila za tisti denar. Videla sem .,. Takoj, že takrat sem to sačutila, a dolgo si nisem mogla verjeti. Kolikokrat sem čitala v njegovih očeh: 'Takrat si vendarle sama prišla k meni.' O, on ni razumel, nič ni razumel, zakaj sem takrat pritekla, on je zmožen samo nizkih šumenj! Po sebi me je sodil, misleč, da so tudi drugi vsi taki kakor on," je vsa iz sebe zaškrtala Katja. "Oženiti pa ss je hotel z menoj samo zato, ker sem bila dobila dediščino, zato, zato! Ves čas sem slutila, da zato! O, to je zver! Vse življenje je bil prepričan, da bom vse življenje od sramu trepetala pred njim, zato, ker sem takrat prišla, in da me more zaradi tega vekomaj prezirati in bo zato gospodoval nad menoj — evo, lato ss je hotel z menoj oženiti! Tako jt, tako je vse to! Itkušala aem ga premagati s ivojo ljubeznijo, z neskončno ljubeznijo, fte njegovo iinevero aem hotela prenesti, toda on ni raiumel ničesar, ničesar ne. Ali js vobče zmožen kaj razumeti? To je izvržek! To pismo sem dobila šele drugi dan zvečer, is krčmt so mi ga prinesli, ln še zjutraj, še tisti dsn zjutraj sem mu hotela vse odpustiti, vse, celo njegovo nezvestobo!" Predsednik ln državni pravdnik ste jo seveda mirila. Prepričan sem, da jih je bilo vse nemara celo sram, da ss tako okoriščajo s njeno razjarjenostjo in poslušajo taka priznanja. Pomnim, da sem slišal, ko so ji prigovarjali: "Razumemo, kako nam je težko, verjemite. nam, da lahko čutimo i vami" itd., itd. — s vendar so Izvlekli ls brtsumne histerične žensks vss, kar js mogla iipovsdati. Naposled js t nenavadno jasnostjo, ki toli pogosto — čeprav samo trenutno — ssslje človeku v minutah takega napetega duševnega atanja, opisala, kako js Ivan Fjodorovič vsa ta dva meseca malone blasnel od skrbi, da bi rešil "izvržka in morilca" — svojega brsta. "Mučil ss Js," je vzkliknils, "neprestano Je Iz-kušal zmanjšati njegovo krivdo ter mi priznaval. ds tudi sam ni ljubil očeta in je morda sam ftelel njegove smrti. O, to je globoka, globoka vest! Vsega se Je izmučil • svojo vestjo! Vse ml Je zaupal, vss, sleherni dsn je prihajal k meni in govoril z menoj kot svojo edino prija-teljico. V čast si Štejem, da sem njegova edl. na prijateljica !N Je vskliknila zdajci kam nekam izzivajoče In blisnila t očmi. "Dvakrat Je bil pri Smerdjakovu. Enkrat pride k meni in pravi: 'Ce ga ni ubil brst, ampak Smerdjakov (zakaj to basen, da ga Je ubil Smerdjakov, so tu vsi razširili), tedsj sem kriv morda tudi jaz, Telovnižki gumb Kari JHesser Osebe: Mod, žena. gumb na telovniku. Spalnica zjutraj On; Dragica I Ona (leži na postelji In zdi se, da spi). On: Dušica, ali le spil? Gumb na telovniku (se čudi drugače pa se ne vtika v zadevo). Ona (zaspano): Kaj pa Je? On: Hotel sem ti povedati, da zgornji gumb na mojem telovniku visi aamo le na eni nitki. Bojim se, da mi ne bo odletel: Ona: 2e spet! Saj aem ti vendar šele prejšnji teden gumb (rišUa. kajti Smerdjakov je vedel, da ne maram očeta, in je morda mislil, da želim očetove smrti/ Tedaj sem vzela to pismo iz miznice in sem mu ga pokazala in on se je tako do dobra prepričal, da ga je brat umoril, in to ga je čisto potrto. Neznosna mu je bila misel, da je njegov rodni brat morilec svojega očeta! Se pred tednom dni sem videla, da je od tega bolan. Zadnje dni se mu je že bledlo, kadar je sedel pri meni. Videla sem, da se mu meša v glavi. Hodil je in bledel, po ulicah so ga videvali takega. Doktor jz Moskve ga je na mojo prošnjo predvčerajšnjim preiskal in ml je rekel, da se ga loteva vročica — samo zaradi njega, samo zaradi izvržka! In včeraj je zvedel, da je Smerdjakov umrl; to ga Je tako pretreslo, da se mu je zmešalo ... in vse zaradi izvržka, vse zato, ker je hotel rešiti izvrlka!" w * O, seveda, tako govoriti in teko vse priznavati more človek le malokdaj v svojem življenju — na primer v predsmrtni minuti, ko stopa na morišče. Toda Katja Je bila tak značaj in je imela prav zdaj svojo minuto. Bila je prav tista nagla in neudržljiva Katja, ki je bila takrat stekla k mlademu razuzdancu, da bi rešila očeta; tista Katja, kl je malo preje pred vsem tem občinstvom vzlic svojemu ponosu in svoji nedolžnosti Žrtvovala svojo dekliško sramežljivost s tem, da je opisala "Mitjevo plemenito dejanje," samo da bi vsaj nekoliko ublažila usodo, ki ga je čakala. In evo, zdaj se je žrtvovala prav tako, a to pot že za drugega; in morda je šele zdaj, šele v tem trenutku, prvič popolnoma začutila in spoznala, kako drag ji je ta drugi človek! 2rtvovaIa se je v strahu zanj, ko Je iznenada pomislila, da se je pogubil s svojo izpovedbo, da je morilec on, ne pa brat, žrtvovala se, da bi rešila njega, njegovo slavo in njegovo dobro ime! In vendar, vmes se je pojavilo nekaj strašnega: ali je lagala glede na Mitjo, ko je opisovala svoje bivše odnošaje do njega — to je vpralanje. Ne, ne, ni ga nalašč obrekovala, ko je kričala, da jo je Mitja preziral za njen dozemeljskl pokloni Sama je verovala v to, bila je globoko prepričana, morda že vse od tistega poklona, da se ji prostodušni Mitja, ki jo je takrat oboževal, le posmehuje ln jo prezira. In le iz ponosa se ga je bila oklenila s svojo histerično in pretirano ljubeznijo, iz ranjenega ponosa, in ta ljubezen ni bila podobna ljubezni, ampak osvsti. O, morda bt se bila ta pretirana ljubezen res kdaj razvila v pravo ljubezen, Katja si ni želels ničesar bolj od tega, toda Mitja jo Je bil s svojo nezvestobo v dno duše užalil in njena duša mu ni bila odpustila. Minuta osve-te pa Je iznenada prišla in vse, kar se je tako dolgo in toli bolestno kopičilo v prsih užaljene ženske, je mahoma, spet povsem nepričakovano, udarilo na dan. Izdala je Mitjo, a izdala Je tudi sebe! In seveda, kakor hitro je bilo vse povedano, se je napetost utrgala in sram jo je pritisnil ob tla. Spet se js pričela histerija, zgrudila se je ter jelš Ihtetl in vzkrikati. Odnesli so Jo. Tisti mah, ko so jo odnesli venkaj, je Gru-lenjka skočila i svojega mesta ln z vpitjem planila k Mitji, tako da je niso utegnili udržati. "Mitja," js zavpila, "tvoja kača te je pogu-blla! Zdaj se vam je pokazala, kaklna je!" je kriknlla sodnikom, tresoč se od jeze. Na predsednikov migljaj so jo zgrabili ter jo jeli spravljati Iz dvorane. NI se hotela vdati, otepala se je in se trgala nazaj k Mitji. Mitja Je zavpil in takisto hotel planiti k njej. Naposled so ga ukrotili, Da, mislim, da so bile dame, nate gledalke, zadovoljne: prizor je bil bogat Spominjam se, kako je nato Mstopil zdrsvnik, ki je bil pritel iz Moskve. 2e preje je bil menda predsednik poslsl sodnega slugo z naročilom, naj oskrbi Ivanu FJodoroviču pomoč. Doktor Je Javil soditču, ds ima bolnik nevaren napad vročice in da bi gs bilo treba neutegoma odpeljati. Državnemu pravdniku ln zagovorniku je na njuni vprašanji potrdil, da je bolnik predvčerajlnjlm sam prišel k njemu in da mu Je on takrat nspovedal bližnjo vročico, a da ae nI hotel zdraviti. ^ (Dalja prihodnji!.) —■ On: Ali dušica, to je bilo vendar na zimaki suknji. Ona: Čudovito! Možje bi radi zmerom vse najboljše vedeli. On: Poglej vendar! To Je bl-Io vendar na . . . (Zgrabi nervozno za gumb na telovniku.) Gumb na telovniku (ae odtrga. |»ade na tla). On: I*po! Zdaj ae je pa zares odtrgal. (Ilče gumb.) Ona: To sem si mislila. Zdaj moram v tem mrazu le vstajati. Ali si vsaj gumb le našel? On: Da. ga le vidim. Tu pod posteljo leti. (Pobere neki gumb.) Gumb na telovniku (leži pod omaro in se ne zgane). On: Ali, dulica, zato ti vendar ni treba vstajati 1 Vel kaj, vse tl bom prinesel na posteljo la tl mmm' PROSVETA ^ da gumb ni pravi): Ti, ta gumb pa vendar ni telovniški gumb! On: Seveda Je, saj ni nobenega drugega nikjer. Ona: Ce ti pa pravim! To je gumb z mojega krila, in že ves teden ga iščem. On: Takoi Ves teden? To je pa res vzorno gospodinjstvo. (Si ogleduje gumb.) Zdaj ga sploh ne utegnem več iskati. Kar pri-šij ga. Razlike sploh ne opaziš. Ona: Seveda moški tega morebiti ne opazi. A ženska .. . On:... ga niti ne vidi, čeprav ga išče in čeprav leži gumb čisto spredaj pod posteljo. Ona (jezno): To imam torej za zahvalo. Ti... grobijan! On: Ali, dušica . . . Ona: Malo štedi s temi večnimi ljubeznivimi priimki. Prav nič se ti ne podajo. On: Rajši se podvizaj! Mudi se mi v pisarno. Ona (jokaje): To večno zba-danje mi gre že na živce. On: Ali, Lilica... ah, tako —-torej kaj sem že hotel reči? Ali si končala? Ona: 2e zdavnaj. Tu Imaš. On: Hvala. Ona: Tebe je pa res sama nežnost. To se ti pa mora priznati. On: In ti si poosebljena ljubeznivost Ona: Grdavš, stari. Ona: TI že veš, kako človeku pokvariš dobro voljo. Zbogom. Ona*: No, ali me ne boš niti poljubil? On: Ce res misliš . . . Ona: Seveda. Ti norček ti. Le kako moreš zmerom vse tako tragično pojmovati I On (olajšano): Zato, ker te imam rad. (Jo poljubi.) Ona: Torej, na svidenja in poboljšaj se. Ali se boš? On: Na svidenje, dušica. (Pri vratih, zase): Moj Bog, kako ljubke so ženske takole zjutraj! Hvala Bogu, da ostane doma. Ona (se slastno zavije v odejo) : Moj Bog, kako trpe možje zjutraj, ker morajo vstati! Kar vesela sem, da je odšel! Gum na telovniku (se nič ne čudi, leži nemoteno pod omaro). Svetloba—naša pomočnica ANEKDOTE Duhovito maščevanje Kapitan nekega tovornega parnika je napisal v mornarsko knjigo, ki jo imajo na vsaki ladji, nekega dne tale stavek: "Krmar je bi) danes pijan." Ko se je vrli krmar streznil, je pričel milo prositi kapitana, naj to sramotno poročilo zbriše ali pa prečrta, češ da se ne bo svoje žive dni nikoli več opil. Kapitan je pa ostal neizprosen ln je neusmiljeno dejal: "V to knjigo pišemo samo čisto resnico." Ko je drugi teden prišla na krmarja vrsta, da vodi ladijsko knjigo, je že koj prvi dan zapisal vanjo: "Kapitan je bil danes trezen." • , Shaw ln godbeniki Bernard Shaw je velik sladokusec. Kakor mnogo ljudi z izbranim okusom, nič kaj rad ne je ob spremljevanju godbe. Neki dsn je v londonski restavraciji ( arlton velel poklicati k svoji mizi dirigenta ciganske godbe: "Ljubi prijatelj," mu je dejal, Odkar je postala naravoslovna veda eksaktna znanost, torej od Keplerja in Galileja, Newtona in Huygensa dalje, je postajala svetloba Čedalje bolj osrednji problem fizikov. Danes je svetlobna fizika tisti del naravoslovnih znanosti, ki se more ponašati z največjim številorri dogodkov. Za svetlobo seveda ne smemo imeti samo vidnega žar renja, samo Žarkov solnca in zvezd, temveč vse vrste valovnih gibanj, ki dajejo svetlobo, toplotno ali sploh kakšno drugo tflo. Odkar smo se naučili meriti valove in beležiti- valovna gibanja, lahko govorimo o raznih svetobnih pojavih, urejenih po valovnih dolžinah. Lestvica barv, ki jo pričara prizma iz belega solnčnega žarka, ta "spektrum" predstavlja območje "vidne svetlobe." Te barve, ki so si različne po valovni dolžini in številu nih-ljajev, se razprostirajo od rdečega do vijoličastega. Pred rdečin pa leži območje "infrardečega", ki ima predvsem toplotne lastnosti. Za vijoličastim se prične najprvo "ultravijoliča-sto", ki ima predvsem kemične učinke. Infrardeče in ultravijoli často okvirjata torej kot nevidna svetloba lestvico vidne svetlobe. Ce si pa zamišljamo trak vseh valovnih dolžin, torej spektrum, ki ga oddajajo žareča telesa, še daleč preko ultravijoličastega, potem se pojavljajo nove valov ne dolžine, nova števila nihajev, to so Roentgenovi žarki in žarki gama, ki jih poznamo komaj 40 let. Pred toplotnimi žarki so spet elektromagnetski valovi, ki so, kakor vemo, podlaga brezžične tehnike. S tem smo obsegli vse območje valov, ki se ž njimi danes bavi svetlobna fizika in ki jih izkoriščajo posebne tehnične panoge. Umetna dnevna svetloba 4 Od trske preko sveče oljevke, plinske svetlobe do električne žarnice se je razvijalo izkoriščanje svetlobne sile. Poleg starejše žarnice, ki predstavlja "temperaturni žarilec," ker daje tu električno ogreta nitka svetlobo, imamo danes že "luminiscenčne žarilce", Tu se v ceveh kovinske pare razžarijo z električnimi sprožitkami. Praoblika teh žarilce v je neonova cev, ki zvečer tako čudovito osvetljuje poslovne ulice. V tej tlinki povzroča prehod električnega toka skozi plin mehko, pestro žarenje tega plemenitega plina, ki ne more nikoli zgoreti. Toda pravi lumini-scenčni žarilci so cevi na kovinske pare. Te naj bi ne rabile kakor neonove cevi samo za reklamne namene, temveč naj bi dajale pravo, močno razsvetljavo, česar neonove cevi ne zmorejo. Tlinke na kovinsko paro vsebujejo poleg neona še natrij ali živo srebro, ki se v trenutku električne sprožitve v cevi spremeni v paro in zažari na zadnje zavoljo potovanja in udarjanja "ali bi mi kaj zaigrali, če bi vas lepo prosil?" "Vse, kar želite ... Griega ... Offenbach . . . Wagnerja . . .'" "Ne, ne . . . Zaigrajte mi samo partijo pokerja, dokler ne pojem/' kovinskih delcev. Svetloba kovinske pare je dovolj močna, da prekosi temeljno barvo neonove-ga žarenja. Svetilka na natrijev plin žari večinoma enobarvno rumeno Zivosrebma žarnica sveti malo bolj pisano. Toda te svetlobne vrste lahko na primeren način pomešamo, tako da nastane lepa dnevna svetloba. Najbolj razvita oblika umetne dnevne svetlobe je danes neofanska svetloba. Tu izključi kemična preparacija stekla z neodi-movim oksidom vse rumene u činke, ki motijo in ustvarjajo pravo dnevno luč. Moderna raz-svetljevalna tehnika je vsekako našla primerne načine, da je u-stregla vsem raznolikim zahtevam, da je starejša žarnica na nitki premagana in da jo je nadomestila plinska žarnica. Na poseben način izkorišičajo svetlobne učinke v fiziki, kemiji, mineralogiji in medicini, odkar sta Bunsen in Kirchfcof pred kakšnimi 75 leti odkrila "spektralno analizo." Spektroskopija in fluorescenčna mikroskopija Ker oddajajo žareča telesa, plini, itd. določeno svetlobo, ki daje po prehodu skozi prizmo (ali "mrežo") določni barvni trak ali trak barvnih črt (črtni spektrum), je mogoče kemične prvine spoznavati po njihovem spektru. Za analitično kemijo, ki raziskuje sestavo snovi, je ta spektralna analiza nad vse pomembna. Naučila nas je odkrivati celo nove prvine, ki so bile s svojimi črtami zastopane že v solnčnem spektru in ki so jih pozneje po spektralno analitični raziskavi zemeljskih snovi odkrili tudi tu. Danes imamo celo medicinsko spektralno analizo, ki more določati po kakovosti in količini silno majhne množine kovin, ki povzročajo motnje n. pr. v Človeških pljučih in obi-stih. Za istim smotrom stremi danes "fluorescenčna mikroskopija", ki izkorišča dejstvo, da se snovi, ki jih obsevamo z ultra-vijoličasto svetlobo, v skladu svojo različno vrsto različno zasvetijo, fluorescirajo. S pomočjo te različne fluorescence razločuje kemik, mineralog pa tudi biolog celo najmanjše količine različnih snovi. Prosevsnje notranjosti kovin Sem spada tudi Roentgenova optika kristalov, ki so jo uvedli pred četrt stoletja Roentgenovi žarki, ki prodirajo skozi krista-le, pobudijo atome do nihajev, ki se v tej smeri paralizirajo, v drugi pa ojačujejo. Na zaslonu ali fotografski plošči nastanejo na ta način raznovrstne temne ali svetle interferenčne pege, ki jih razlagajo kot podobo notranje u-reditve kristala. Vsak kristal daje takšno posebno svojo podobo, ki je važna za naše znanje o notranjosti kristala. Naše znanje o notranjosti vsakovrstnih tvoriv, posebno kovin, ki ksžejo v svoji notranjosti vedno neko kristalno strukturo, se je zato povečalo. Znanost o tvorivih brez teh 'Lauejevih diagramov', kakor se imenujejo te podobe po svojem odkritelju, danes ne more več biti. Nad vse važno je bilo spoznanje, da prodirajo Ve- pred mi bul gumb hitro prišila. Us? ' Ona: Ne, rajši vatanem. On: Kakor hočeš. (Stopi . zrcalo in si zavezuje ovratnico.) Ona (leži dslje in čet čaa ne-potrpeiljivo povzame): No, mislila sem. da mi bol vse prinesel na posteljo. On: Ssj si vendsr pravkar rekla ... Ona: Rekls — rekla — kaj sem rekla! O tem sdaj vendar nI bilo govora. TI si dejal, da mi boš vse prinesel sem na posteljo Tskšen si zmerom. Nič druge** te nI ko prazne obljube. On: Ali. mucika. z največjim veseljem tl bom prav vse prinesel. Tako. Tu ima! sukanec, tlvaako. naprstnik in gumb. Oaa (enkrat ubode in opati. TOREKjt^ Roentgenovi žarki različne vine oziroma različne kov* gostote različno globoko aktivno. Z Roentgenovi*« ki nam je zato mogoč« bm vati vsakovrstne napake v vinskih kosih, ki bi jih „ naj in z drugimi pripomočki, gače ne mogli ugotavljati pa je povečalo zmogljivo«t in nesljivost naših strojev. To* sevanje tvoriv pomeni vrhu tehnične uporabe Roentmo žarkov, ki se je začela s m vanjem človeškega telesa iB mogočila s senčnimi učinki Roentgenove žarke manj . pustnega okostja ali notm organov moderno "Roents« diagnostiko". Medicinska optika—bioflzi Da je svetloba zdravnik pomočnica, je vedel že Hipoki ko je <500 letVed našim štet; skušal zdraviti s svetlobnimi j ki. Prava "svetlobna terapj pa obstoji komaj kakšnih 60 Najprvo so z ultrardečim in travijoličastim dosegli zdri ne učinke. Svetlobna terapiji tesni odvisnosti od mod« svetlobne tehnike. Svojo pr dobo je učakala tedaj, ko j< spelo zgraditi umetne vire ul rdeče (infrardeče) in ultravij časte svetlobe z maksimalni« žarevanjem. Ker je izkušnja čila, da je solnčna svetlobi sebno zdravilna, je šlo za to, zgradijo svetila, ki bi bila »o ni svetlobi podobna. Mod« obločnice in živosrebrne sveta ki izžarevajo kakor aolnce t dolgovalovno (ultrardečo), kor kratkovalovno (ultravij často) svetlobo, so posebno | pravne za namene svetlobni rapije. Seveda je tu treba dol pravo odmero svetlobe, kakoi Roentgenove žarke (n. pr. v \ meru rakastih tvorb), kajti svetloba utegne sicer škodovi Tu pa mora znanost ie mil kaj raziskati in izpopolniti. V kako so v Nemčiji že do ds z zdravilno svetlobo z najk šim uspehom obravnavali 66,1 bolnikov, ki so trpeli za kaj tuberkulozo. Isti pomen doU obsevanje tudi za rakasta i lenja. Fotografija Skoraj odveč je tu opoiaf; še na kemične učinke svetk ki so nam ustvarili moderno tografijo. Kaj fotografiji modernem svetu vse pomeni, bilo tudi odveč opisovsti. Ai terska, znanstvens, vojna skovna in filmska fotogni pomeni neizčrpen vir zabiH koristi. Brez fotografske i gnoze si danes niti zdravilni! de ne moremo več misliti. Po razpravi M. Benseja- HUMOR Odkritost "In tako, gospod ravnatelj, hm ... prosim ... rad bi...j rej ." 'Tak povejte že, ksj bi ri mojo hčerko ali posojilo?" | "Oboje" Praktično Moj prijatelj Mirko jih tri smuči nsmesto dveh. P* sem ga: "Kaj boš pa i W •dilco', Mirko?" "Na hrbet si jo bonu*** prepričan sem, ds se bom po« največ vozil/' Lov ns tigr« Brzojavka: John pri loV< tigre ponesrečil. Odgovor: Takoj pošljite Prispel je zsboj i tigrom. Brzojsvks: Ne tigra. pošljite. Odgovor: John vtjgm »veta v Ctevelaads e retifal situaciji. tr NA PRODAJ Jfr 1 asdstropns is , j i ■treijem. kletjo In ** » in 1-—S sobnimi ta— ao tole, eerkw i"trf*3-i U, kskor tudi pol* P* k- * (IdrsT- POSLUfiAJT* PALMOBSirS TRMB Folklore RaSo tendajfrt-1"*';1 trwA«-tin l mr