St. 111 List izhaja vsak 3 mesece L 22, L 6 50 več. — v Sirokosti l smrtnice, za h v hfiiiM mium (liiti ctmiftctili nM V Trstu, v torek, «• maja 192«. Posamezna številka 25 »tet. Letali M ;n ponedeljka. N —, celo le e 25 stot >ne )(/2m m trgo\ • vabila L 1.20, >t za besedo, najiuanj L 3. J U SSUDIJSIIA n b T *;k ..i zavor* BIBLIOTŽKA N A DINOST Uredniitvo In opravništvo: Trst (3), ulica S. Fraacesco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. Dopisi naj te pošiljak) izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravni&tvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo. — Last, zalo£ba in tisk Tiskarne „Edinost* Poduredniitvo ▼ Gorici: ulica Glosui Carducci št. 7, L n. — Telef. it 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Zopet novo poglavje o stanju sodnij v naših krajih Poročali smo že o prezaposlenosti in drugih hibah raznih sodnij po naših krajih. Pritožbe, katere prihajajo v na-Se uredništvo že dalj časa glede poslovanja ajdovske sodnije, pa naravnost kričijo po odpravi dosedanjega stanja na ajdovski sodniji, ker je ravno radi pomanjkanja urad ni št v a nastal zastoj vsakega poslovanja v nekaterih oddelkih, ki so silno važni za ureditev zasebnih pravnih odnošajev. Stvar se iz dneva v dan slabša in smo že prišli tako daleč, da so postali zbegani in zmešani ne le ubogi uradniki na sodniji, ampak tudi že širše plasti našega ljudstva v sedanjem tako obsežnem, 30.000 ljudi broječem ajdovskem okraju. Da bo tudi nedomačinom iz vipavske doline ter nepoučenim jasno, zakaj je prišlo ter moralo priti do sedanjega, za nadaljno poslovanje nemogočega stanja na ajdovski sodniji, moramo pojasniti vzroke, ki so do vedli do sedanjega stanja. Sedanji obširni ajdovski sodni okraj je imel poprej dve sodniji, eno v Ajdovščini, drugo v Vipavi. Obe sodniji skupaj sta imeli 5 sodnikov in 12 uradnikov, in vsi ti uradniki so imeli prepolne roke dela. Zadnja reforma in odprava nekaterih sodnij je pometla z vipavsko sodni jo ter združila oba sodna okraja v enega samega. Vse delo je padlo na samo ajdovsko sodnijo, kateri pa ni bilo zaradi tega pomnoženo osobje. Ajdovska sodnija ima namreč sedaj za 30.000 ljudi v svojem okraju samo 2 sodnika, od katerih je le eden stalen, pri civilnem oddelku se pa me-njuje sodnik vsaj 2 krat na leto. Zapuščinski oddelek z varuStvenim sploh nima-sodnika ter morata posle zapuščinskega oddelka voditi oba lokalna notarja kot sodna komisarja-, ker bi sicer sploh ta oddelek ne delal. Varu-štveni oddelek pa mora ravno radi pomanjkanja osobja spati spanje pravičnega. Kazenski oddelek deluju še najbolje, oziroma najmanj slabo, ker ima i sodnika i uradnika. Civilni oddelek pa šepa, ker niso sodniki stalni in ker mora dotični sodnik opravljati tudi izvršilne, varuštvene in zapuščinske zadeve, čeprav ima na razpolago-le enega uradnika, ki je pa že dalje časa bolan, drugi uradnik pa, ki je bil dodeljen civilnemu oddelku, ima zemljiško knjigo, katere same ne more zmagovati, kljub temu da dela, kar more. Dve pomožni ženski moči tudi zalezeta bore malo, ker sta pač pomožni moči in še preobloženi z delom. Ker so uradi na ajdovski sodniji v tako zapuščenem stanju z uradniki, ki se ne znajdejo več v zmešnjavi silnih zastankov in vedno na novo prihajajočih, njihove moči prekašajočih tekočih zadev, se je nagromadilo kupe in kupe nerešenih ter visečih zadev. Statistični podatki, ki jih navajamo, pričajo kriče dovolj o nevzdržnosti sedanjega stanja na ajdovski sodniji. Nerešenih zapuščinskih zadev je okoli 400. Varuštvene zadeve se pa čisto priprosto par let sem sploh ne rešujejo več radi pomanjkanja sodnikov, zato se jih je nabralo že okoli 1500 (tisoč petsto). Zemljiškoknjižnih predlogov ni vknji-žcnih, ker ni uradnikov — nad 900. Cd začetka leta 1925 se sploh ne vpisuje več. Nerešenih oziroma nevknjiženih prenosov lastnine in drugih vknjižb na podlagi prisojilnih listin okoli 600. Kar tri leta sem se že ne vpisujejo več prenosi lastnine. Prisilne dražbe nepremičnin so izostale že od polovice leta 1923, prisilne dražbe premičnin pa od septembra 1925. Iz gorenjih podatkov se lahko razvidi, da pravzaprav ajdovska sodnija deluje le s svojim kazenskim oddelkom popolnoma v redu, s civilnim oddelkom deluje le radi res požrtvovalnega prizadevanja dosedanjih sodnikov Še kolikor toliko. Silno je pa škodovalo temu oddelku in mu nakopičilo skladovnice zastalih spisov neprestano premešče-vanje sodnikov; komaj se je kak sodnik nekoliko vživel v svoj oddelek ter za-dobil vsaj pojem ter površno evidenco o ogromnem delu, ki ga čaka, že so ga premestili. Vse te pogoste premestitve so obrodile zastanke in zopet zastanke, posebno ker noben službujoči sodnik ni mogel dokončati izvršb in dražb radi pomanjkanja uradnikov in eksekutor-jev. Zapuščinski, zemljiško-knjižni in va-ruštveni oddelek pa že več let sploh ne delujejo razen kar mimogrede opravijo že itak preobloženi uradniki in sodniki, ki imajo nalogo izvrševati delo v drugih oddelkih. Tako je mogoče da niso zaključene niti zapuščinske zadeve že med časom svetovne vojne umrlih posestnikov in da so že od teh dedičev dediči umrli, ne da bi se vršila niti najmanjša zapuščinska razprava. Zmešnjava je radi tega popolna; bližamo se na ta način razsul u sedaj veljavnih z juridično normo ustaljenih družabnih odnošajev. Brez vestne j ši in bolj zviti dolžniki, zadolženi do vratu, se ne menijo več za plačevanje svojih dolgov ter prav brezskrbno puste da kljub večkratnim pospešitvam upnikov naraščajo obresti in stroški, saj sodnija ne more poslovati! Proti temu je sicer odpomoček, čisto priprost: vsaj 3 sodniki, 5 uradnikov, 4 izvršilni organi in še pomožne moči. Znan je pristojnim oblastem ta pripomoček, niso pa segle do sedaj Še po njem. No zato pa jih kljub temu opozarjamo Še enkrat nanj, tolmačeč s tem prav krvavo goreče želje prizadetega prebivalstva. H|a mM M i Mi BEOGRAD, 10. (Izv.) Včerajšnja nedelja je potekla vrlo živahno; razne polit, stranke so priredile shode, na katerih so poslanci poročali o političnem položaju. Skoro vsi govorniki so se strinjali v tem, da je edini izhod iz sedanjega položaja mogoče najti samo v volitvah. Stjepan Radić je imel veliko zborovanje v Tulici pri Vinkovcih, katerega se je udeležilo kakih 4000 oseb. Radič je med drugim rekel: Če ne bodo radikali v petek nastopili proti korupciji, marveč bodo dopustili, da jim korupcija sede za vrat, tedaj jim bomo mi rekli: «Dobro, naj vam pa jaše korup-cija» in jih bomo sunili v jam*. — Ta Radićeva izjava je pri radikalih vzbudila bojazen, da ne bi radićevci v petek glasovali z opozicijo. Ce bi se to zgodilo, bodo vsi radikali glasovali za predlog SDS. Veliko zborovanje je imel tudi Sveto^ zar Pribičević v Okućanih pri Novi Gradiški. Pribičević je napovedal, da se sedanja Uzunovićeva vlada ne bo dolgo držala. Rekel je, da radikali ne smejo pričakovati kake pemo€i ed SDS, če ne opustijo sedanjo politiko taktiziranja in če se ne precizno izrazijo za politiko narodnega edinstva. Radikali morajo razjasniti tudi politične prilike v svojem klubu in obračunati morajo s korupcijo. — Politični krogi pravijo, da je s temi izjavami Pribičević prvikrat Stavil pogoje za eventuelno sodelovanje z radikali. Tudi Ljuba Davidović je imel velik shod v Subotici. toiptm o trfivlnsKi pifiibl mi Jggestavijo in Avstrijo BEOGRAD, 10. (Izv.) Danes je narodna skupščina nadaljevala razpravo o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Musliman Bagić in davidovićevec Šumenković sta izjavila, da bosta glasovala proti pogodbi. Govoril je nato posl. SDS Pivko, ki je ugotavljal da ni Avstrija ničesar storila za j uqos1o venske narodne manjšine na Koroškem« marveč da nadaljuje politiko raznarodovanja, ki se je v prejšnjem cesarstvu vodila proti slovenskemu življu na Koroškem. Naglašal je, da trgovinska pogodba v marsičem škoduje interesom države; radi tega klub SDS ne more glasovati za ratifikacijo. Tudi nemški posl. dr. Kraft je proti pogodbi, ker ne ščiti banatskih vinogradnikov. — Skupščina je nato izvolila tri skupščinske odbore: 1) Odbor za proučevanje valorizacije in investicije delničarskih industr. družb; 2) Odbor za ugotavljanje škode v Črni gori; 3) Odbor za spremembe in dopolnila vojno-odškodninskega zakona. Jn gosto venska protestna nota izročena v Sofiji BEOGRAD, 10. Današnja «Reč» prinaša informacijo iz zunanjega ministrstva, da je danes bila izročena v Sofiji protestna nota radi dogodkov v Stru-mici. Nota je pisana v precej ostrem tonu in rok za odgovor je zelo kratek. Ju-goslov. vlada zahteva, da Bolgarska razpusti vse komitaške skupine ter da ustavi vse liste makedonstvujuščih, ki izhajajo v Sofiji. prav mogoče, ker je na poti vodja slednje stranke, dr. Stresemann, ki ga na-cijonalci ljuto sovražijo. Tudi takozvana weimarska koalicija socijalnih demokratov ne prihaja v poštev, ker ima še vedno približno dvajset glasov premalo za večino v državnem zboru. Ker bo težko spraviti novo, delaamož- Potek stavke no Ansieikem Močni vojaški oddelki v Londonu Splošna delavska zveza Ima dovolj fondov za podpiranje stavknjo&h LONDON, 10. Splošna stavka traja nadalje. Včeraj ni prišlo nikjer do izgredov. Iz oddaljenih krajev so prispeli . _ . . „ v mesto močni vojaški oddelki, ki ta- no ylad<> skupaj, stopa vprašanje raz-borijo v parku Victoria in Regent ter so iPust,a zbornice vedno bolj v ospredje. V - - --- --- • torek je interpelacij ski dan v državnem zboru In na tej seji pride komunistična nezaupnica na glasovanje. Ta dan je lahko za vlado in parlament usodepoln. Pik« prati milimkiai ponarejevalcem BUDIMPEŠTA, 10. Zanimanje javno- pripravljeni, da nudijo v slučaju potrebe pomoč civilnim oblastim. Medtem pa se nadeja vlada, da bo s pomočjo prostovoljcev saj deloma vzpostavila delo, ki so ga opustili stavku j oči. Pravni izvedenci vlade zastopajo stališče, da se mora stavka smatrati za popolnoma nezakonito. Radi tega je .vlada upravičena zapleniti vse fonde splošne delavske zveze (Trade Unions), ker se delavska zveza poslužuje teh fondov za vzdrževanje stavkujočih delavcev, ki so kršili delovno pogodbo brez predhodnega obvestila, ter zapustili delo. Zaenkrat se ne bo vlada odločila za ta korak. V primeru pa, da bi se stavka utegnila podaljšati ali celo razširite, se bo vlada poslužila najskrajnejših ukrepov. «Trade Unions« so nameravale pred dvema dnevoma najeti večje posojilo za svoje potrebe; toda bankirji, na katere so se obrnile »Trade Unions», so odgovorili, da za stavko ne dajo nobenega denarja. Pravijo, da so «Trade U ni on s» v stanu financirati stavko skozi štiri tedne. Polog- tega namerava sovjetska vlada Volge naneslo v Kaspiško morje ogromne množine lesa, razbito pohištvo, crknjene živali in tudi človeška trupla poleg ogromnih kosov ledu. Med Gjur-gjevim in Kumo v Kaspiškem morju plava na vodni površini mnogo človeških trupel. _ Vojni ujetnik ki piše v domovino po 12 letih BOLCAN, 10. Te dni je prispelo v Briksen neko pismo, ki je zbudilo med tamkajšnjim prebivalstvom splošno zanimanje. Pisal ga je iz Sibirije bivši vojni ujetnik Franc Weirauther, od katerega niso prejeli domačini skoraj 12 let nikakih vesti. Franc VVeirauther je sti za falsifikatorski nroces ie v nto SlUŽil V avstriJ'ski vojski ter je bil v letu Sh™ zaiet v Karpatih. V pismu pravi, da je zdrav kot riba in da se je oženil leta 1918. Prebiva v neki sibirski vasici vidno popustilo. Senzacija dneva je bi la izjava Goroja, ki je v nasprotju s svojimi dosedanjimi trditvami večkrat povdarjal, da je delal na direktno povelje svojih nadrejenih oblasti, da ga je poklical k sebi general Hajts ter mu uradno sporočil, da ima za njega nekako misijo. Tudi njegove izjave o ulo-gi Telekija so vzbudile precejšnjo pozornost. Goro je odločno zanikal, da mu je Teleki rekel, da je ves falsifikatorski načrt neizvedljiv in da bi bilo najbolje podati negativno mnenje. * Med opoldanskih odmorom sta prinesla dva sodna uradnika v dvorano veliki ovoj, v katerem je bilo 6000 komadov falsifikatov, ki so bili zaplenjeni na zapadnem kolodvoru. Po odmoru je bilo zaslišanih več na- meščencev kartografskega zavoda, ki velje. Uradnik Josip Haala je trdil, da je bilo v kartografskem zavodu izdano dnevno povelje, v katerem se je sporočilo, da se izvršujejo v zavodu tajna dela, o katerih se mora varovati najstrožja tajnost. To povelje se je na zborovanju prečitalo vsem častnikom žo leta 1924., torej v času, ko večina nameščencev Še ni imela pojma o falsifika-cijah. Ko je spomladi 1925 G6r6 pozval posamezne nameščence k sodelovanju, je bilo vsem takoj jasno, da gre za ak- podporo v znesku 9 milijonov šterlin-gov, ki bi omogočili, da se podaljša stavka za dva tedna. -- Irske premogovne inftt povišale radarjem plate r "frUBLIN, 10. Irske premogovne druž-,be so pristale na 10 odstotni povišek rudarskih plač. Draginjska doklada se zvišala 15 odstotkov. Nemiri v Glasgowu PARIZ, 10. Iz Londona poročajo, da so se nemiri v Glasgowu ponovili tudi danes. Ogromna množica ljudstva je na več krajih napadla policijo s kamenjem in železnimi drogi. 60 oseb je bilo aretiranih. Policija v Fellingu je aretirala dva laburistična voditelja. Razun «Timesa» ni izšel danes v Londonu noben list. Ruske maaifestaelie za stavkajoče na AngfteSkem MOSKVA, 10. Včeraj so se vršile v vseh večjih ruskih mestih manifestacij ska zborovanja za stavku joče delavce na Angleškem. Tem manifestacijam se je pridružilo osem tisoč angleških! pomorščakov, ki tvorijo posadke na britanskih parnikih, zasidranih v pristaniščih Odesa, Livadja, Tangarog, Azov, Jejsk in Leningrad. Ruski delavski sin-dakati so do sedaj nabrali že tretji milijon rublja v, ki se odpošlje v por dneh vodst vu «Trade Unions» v London. Nekatere ženske organizacije so izdale proglas na žene, naj prodajo ves nakit in dragulje ter naj podprejo z izkupičkom angleške delavce. Solidarnost jugoalovenskih delavcev z angleškimi BEOGRAD, 10. «Novosti» so v soboto prinesle vest, da je osrednji delavski sindikalni odbor Jugoslavije izdal pro- mornarica in trgovinsko brodovje; pod-glas delavcem v Jugoslaviji, naj zbirajo i pirajo pa ga tudi Geografsko društvo, prispevke za stavkujoče tovariše na' Mficreološki urad in druga znanstvena Angleškem. Za nedeljo dopoldne je po-| društva. Standard Oil Company mu je in ima že dvoje sinov. Nadalje pravi, da ima lastno hišico, dva konja, dve kravi, tri teleta, šest koz, en voz in Šestdeset oral zemlje. Pisal je v Briksen že mnogo pisem, a ni prejel dosedaj nobenega odgovora, _ Izgredi v Parizu 150 oseb ranjenih 221 aretiranih PARIZ, 10. Včeraj zjutraj, na praznik Device orleanske, je prišlo v mestu do izgredov. Nekateri «Camelots du roi» in pristaši «narodne omladine» so se sprli s policijo in z mestnimi stražniki, ker so ti stvorili kordone, skozi katere jih niso pustili. Prišlo je do hudih spopadov, tekom katerih je bilo mnogo demonstrantov ranjenih. Ranjenih je bilo tudi 118 policijskih agentov, izmed katerih je Šestorica odnesla hude poškodbe. Policija je izvršila 221 aretacij; 31 oseb je bilo pridržanih v zaporu. naznanjena ln da je ta akcija popolnoma uradnega značaja. General Haits je odgovoril na te izjave, da on ni izdal nobenega povelja, temveč da je samo naprosil nameščence, naj*se v interesu pairijotičiiih ciljev udeleže te akcije. Razprava se je ob treh popoldne odgodila na pondeljek. lyrl desetel SMirnl teta] Amerikanci prehiteli Amnadsena PARIZ, 10. Brzojavka iz Osla sporoča, da je Amerikanec Byrd s pilotom Bennetom odletel v nedeljo zjutraj ob 1,53, v svojem velikem «Fokkerju» na tri motorje, iz King's-Baya proti severnemu tečaju. Polet je uspel in Byrd se je povrnil na Spitzbergen. Svet se sedaj najbolj zanima za tri ekspedicije: Amundsenovo z zrakoplovom «Norge», za ekspedicijo kapetana Wilkinsa, ki skuša iz Alaske poleteti čez severni tečaj na Spitzbergen; tretji ekspediciji pa načeljuje poveljnik Byrd, ki je že dosegel svoj cilj. Izmed treh konkurentov sta dva Amerikanca. Razumljivo je torej, da vlada v Ameriki za to tekmo velikansko zanimanje. Byrda podpira vojna Incident na športnem igrišča ZAGREB, 10. (Izv.) Včeraj se je odigrala nogometna tekma med italijansko četo «Juventus» in med tukajšnjim «Gradjanskim». Igralci so se med sabo radi igre sprli in na igrišče je vdrla tudi publika. Jugoslovenski nogometni savez se je pri italijanski federaciji brzojavno opravičil radi neljubega incidenta. Poljska vladna kriza VARŠAVA, 10. Witos je vrnil mandat za sestavo nove vlade, nakar je predsednik republike poveril to nalogo socialističnemu poslancu Mareku, ki naj bi sestavil levičarsko vlado. Vendar pa tudi Mareku ni uspelo sestaviti listo nove vlade. VARŠAVA, 10. Predsednik republike je poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru Grabskemu. vabila delavska sindikalna zveza podružnice grafičnih delavcev ter zastopnike bančnih, trgovinskih in industrijskih nameščencev k seji, na kateri bodo razpravljali o stavki v Angliji in skupni akciji solidarnosti z angleškimi tovariši. Pred izmislio nemške vlade ? BERLIN, 10. Komunistični predlog glede nezaupnice vladi je še povečal krizo, v kateri se nahaja državni kabinet že dalj časa. Državni kancelar doktor Luther, proti kateremu je naperjena nezaupnica, je izjavil, da takoj odstopi, ako grlasuje za predlog le ena vladna stranka. Ker so pa demokrati trdno odločeni glasovati za komunistično nezaupnico, je demisija kabineta ta-korekoč sklenjena stvar. Demokrati pa vežejo svoj pristanek h glasovanju na pogoj, da se na kakršenkoli način spravi spor radi vladne naredbe o državni zastavi s sveta. Tudi drugod se opaža enaka želja, vendar še ni niti sledu o kaki možnosti, da se ta spor poravna oziroma da se doseže kompromis. Stvar je še bolj zamotana s tem, da je večina centruma voljna podpirati komunistični predlog glede nezaupnice kabinetu, definitivnega sklepa kot pri demokratih pa še ni. Kakor se pa razbere iz pisave centrumskih listov, bo odbor najbrž sklenil podpirati komunistični predlog. Sedaj nastaja vprašanje, kdo prevzame novo vlado, ako odstopi sedanji kabinet. Vladna koalicija nima veČine v zbornici. Sodelovanje nemških nacijo-nalcev in nemške ljudske stranke ni Zisefrnje pulinsbe zMce Od našega rimskega dopisnika. RIM, dne 7 maja. Sedanje zasedanje poslanske zbornice, katero so označili nekateri listi za nekako potrebno formalnost, poteka — kakor je cijo, ki je bila v dnevnem povelju žejbil° Pf^koTati - povsem tiho in J.««,--«« i« ri.. ♦„ ___ normalno, brez posebnega suma, pa tudi brez posebnega zanimanja. Zakaj tudi javno mnenje se zaveda, da je zasedanje poslanske zbornice pod vladajočim režimom postalo zgolj formalnega pomena. Po ganljivih izrazih odanosti in naklonjenosti na naslov prvega ministra je zbornica po izvršitvi nekaterih formalnosti Še istega dne, v Četrtek prešla k razpravi o prorattunu ministrstva za kolonije, ki je potekla hitro in gladko izpod rok. Naslednjega dne, t j v petek, je že prišel na vrsto proračun ministrstva za notranje zadeve, ki predvideva napram lanskemu proračunu znaten povišek 253,593.930 L, katerega zahteva predvsem ustanovitev novega zbora policijskih agentov. Med razpravo o tem proračunu je došlo do precej ostrega konflikta ni^d fašistov-skim poslancem Barbiellini-Amadei in pa med ministrom Federzonijem, ki je bil izraz notranjih sporov in nesporazumljenj, ki vladajo tupatam v fašizmu Ali že naslednjega dne sta se oba nasprotnika pobotala ter sta si javno pred zbornico stisnila roke. Da pa Ie ne bodo razprave tako monotone, zato je poskrbel komunistični poslanec Maffi, ki se je tudi priglasil k besedi. Čim je stopil na govorniško tribuno, je zavladala v drugače za govore več ali manj brezbrižni zbornici znatna nervoznost. Zlasti se je pričel vznemirjati poslanec Starace, kateremu mora biti častitljiva brada poslanca Maffija strašno zoprna. Zadostuje, da se pokaže poslanec Maffi na govorniški tribuni, pa je že poslanec Starace ves iz sebe. Komaj je poslanec Maffi spregovoril prve besede, so že začeli padati od povsod razni duhoviti in neduhoviti, hudomušni in zlobni medklici. Sodeč po svežnju papirjev, katere vihti v roki, se je Maffi očividno pripravil na daljši govor. Ali neprestani medklici, na katere večinoma ne ostaja dolžan, mu nikakor ne dopuščajo razviti govora. V splošni šum in nemir posegajo s svojimi medklici ugovori in odgovori tudi ministri Mussolini, Federzoni in Ciano. Tudi njim poslanec Maffi ne ostaja dolžan, v kolikor mu to dopuščajo moči in pa prisotnost duha. Čim pa zabrusi Federzoni Maffi-ju v obraz, da je ščuval k dezertaciji, tedaj se dvigne v zbornični dvorani velikanski šum in ropot. Poslanec Starace se hoče vreči na Maffi-ja, pa mu kvestorji še pravočasno zabranijo pot; pod govorniško tribuno pa rohnijo, besnijo in stiskajo pesti razni poslanci, med katerimi se posebno razburja prometni minister Ciano. Maffi gleda prvotno ves bled in preplašen krug sebe, potem pa skuša s svojim glasom pre-kričati šum in nemir izjavljajoč, da ni nikdar ščuval k dezertaciji, ker mu tega ne dopušča njegovo naziranje o vojni. Pač po, pravi, se je prostovoljno prijavil na fronto, kjer je vršil svoj zdravniški poklic na najnevarnejših mestih. Čim sta se šum in ropot v dvorani nekop liko polegla, hoče poslanec Maffi nadaljevati svoj govor, pa mu zopet ne dopuščajo tega razni medklici, na katere vedno odgovarja in ki ga neprestano spravljajo s tira. Ta dvoboj z medklici ir. odgovori enega proti mnogim bi se nadaljeval Se dokaj Časa, da mu ne napravi z naglo kretnjo konec poslanec Starace, ki v ugodnem trenutku smukne poslancu Maffi ju iz rok koncept njegovega govora, katerega pravzaprav še niti pričel ni. Po tem dogodku ne preostaja poslancu Mafflju ničesar drugega nego zapustiti govorniško tribuno. K razpravi o proračunu ministrstva za notranje zadeve sta se prvotno priglasila tudi poslanca FinzI in Dr. Besednjak, ali stavila na razpolago ves potreben bencin in tudi posebnega tehničnega izvedenca. 45 mornarjev, letalcev in tehnikov spremlja Byrda. Vsi trije raziskovalci so čakali, da jim metereološke postaje javijo ugodne podnebne prilike, ter so se pripravljali, da poletijo v ugodnem trenutku proti severnemu tečaju. Byrd je baje svojo ekspedicijo najboljše pripravil in zato je prvi prišel do cilja NEW-YORK, 10. (Uradno poročilo). Dopisnik «New Tork Timesa» javlja iz Spitzbergena, da Je amerikanski po-Veljaik Byrd poletel na severni tečaj in se nato povrnil v King's Bay. Letel Je 15 ur. _ Belgijska vladna kriza rešena BRUSELJ, 10. Glavni odbor socialistične stranke je odobril listo nove vlade. Za listo je bilo oddanih 54 glasov, proti listi 14 glasov, trije zastopniki pa so se vzdržali glasovanja. Predsednik nove vlade bo Brunet, sedanji predsednik poslanske zbornice. StrcSne poplave o Rusiji Človeška trupla v Kaspiškem morju MOSKVA, 10. Iz Voroneša in Pense prihajajo vesti o strašnih poplavah v Rusiji. Volga je narasla še za tri-metre, tako da se je v soboto voda dvignila za celih 14 metrov nad navadno gladino. Obširne planjave so poplavljene, voda jei vdrla v sela in vasi. Nalivi so ponehali, a po vsej severni Rusiji je zapadel obilen sneg. Barometer še zmerom kaže na slabo vreme. Iz Astrahana poročajo, da je vodovje niti enega niti drugega ni bilo tedaj v Ri- «Kl)lftOST» mu in seveda tudi ne v zbornici, radi če sar sta ta dva govora odpadla. Po odobritvi proračuna za notranje zadeve je prešla v sredo zbornica k razpravam o proračunu ministrstev za vojno, tjnornarico in zrakoplovbo, ki je za pred-■toieče leto znatno višji od onega v predklonih letih. K proračunu ministrstva za vojno sta govorila samo poslanca Galeazzi in Greco. 'Poslancu Greco se zdi proračun ministrstva za vojno, ki znaša dve in pol miljardi, 4ako skromen v primeru z onim drugih dr-ftav. Zlasti zanimiv in značilen je oni del .njegovega govora, ki citira napram njemu izraženo mnenje bivšega vojnega ministra Di Giorgio. Po mnenju bivšega vojnega 'ministra mora tekom desetih let priti do vojne ali pa do vojne sploh več ne pride, kajti vsestransko oboroževanje je tako silno, da bodo posamezne države naravnost čutile potrebo, čimprej ga poizkusiti tudi v praksi. Pa tudi poslanec Greco je mnenja, da smo vojni mnogo bližje, nego si to mislimo in predstavljamo. Za njima povzema besedo podtajnik v ministrstvu za vojno general Cavallero, ki ugotavlja, da je po poslednji preuredbi vojske predvidevana stalna armada, broječa 220 tisoč mož napram oni od 562 tisoč mož, katero Šteje ruska vojska. Pripravljalne vojaške tečaje obiskuje 91.000 mladeničev, katero število bo v prihodnjem letu doseglo 100 tisoč. K besedi se je menda priglasil tudi zastopnik komunistov, toda zbornica zahteva in sprejema sklep razprave, ki spravlja komuniste ob besedo. V četrtek je razpravljala zbornica o proračunu ministrstva za mornarico, h kateremu je govoril kot prvi poslanec Arriva-bene. V svojem govoru se je dotaknil one napete tekme, ki vlada med Italijo in Francijo v morskem oboroževanju. Medtem ko so pri poslednji proračunski razpravi v francoskem parlamentu poslanci in senatorji ugotavljali, da je italijanska mornarica znatno šibkejša nego francoska. Zato naj se ne štedijo nikaka sredstva za njeno zboljšanje in okrepitev. Za njim se je oglasil k besedi podtajnik v ministrstvu za mornarico admiral Sirianni, ki je v jedrnatem govoru naslikal cilje in potrebe italijanske vojne mornarice. V petek je razpravljala zbornica o proračunu ministrstva za zrakoplovbo. Za njim pride na vrsto proračun ministrstva za pravosodje. Ta teden pa pridejo na vrsto razprave o proračunih ostalih ministerstev, od katerih bosta najbolj zanimivi razpravi o proračunih ministrstva za zunanje zadeve in pa finančnega ministrstva, ker bosta najbrže združeni z važnimi govori obeh ministrov. G. Mussolini kot minister za vojsko, mornarico in zrakoplovbo bi bil moral sicer govoriti že pri razpravah o proračunih teh ministrstev, toda večkratni minister prepušča rajši besedo mladim pomočnikom - podtajnikom, česar pa gotovo ne bo naredil pri razpravi o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. bodo že V Trstu, dne 11. maja 1926. značaj zemljeradniške socijalno-đemo-1 zastrupljeno železno ostrino drezaš v slučajih se da rešiti še kako lirco za lrro f cL*c 1 ti rfcVllvf ti 1 o Ir /"v af vo ti Ira it n Vi + atta m lr i a x m » — x ^ »»a m^vin -i vi -i . .xi._ -s _______ _ kratske in obrtniške stranke zahteva'rano, ki se je šele začela zapirati in ni razne omejitve, ker ti tabori morajo postopati jako previdno. Četudi je prebivalstvo Bolg-arske v pretežni večini poljedelsko, vendar ni nikakor misliti, da bi vsi poljedelci vb topili v vrste zemljeradniške (drušbaške) stranke. Mnogo poljedelcev pripada drugim strankam. Sicer pa se v vsej Bolgarski vedno bolj opažajo stremljenja po koalicijski vladi, ker prihaja do izraza, uverjenje, da bi katerasibodi stanovska vlada mogla dovesti driavo do novih pretresov. Že polni dve leti se v bolgarski javnosti izraža želja, da bi se demokrati in radikali povrnili v demokratičeski sg-ovor ter da bi se ustvarila nova stranka, ali morda stara koalicija, v katero bi vstopili poleg- demokratov še radikali, poljedelci in dragievisti. Toda osebne ambicije preprečajo to, ker je vsak osebni poizkus ostal doslej brez-; še zaceljena. Nujno potrebno je torej, da pride v Bolgarski do razčiščenja notranjih političnih in strankarskih razmer, da se t>o mogla ustvariti podlaga, za vladavino, ki naj položi na mizo koncept, iz katerega bo jasno in nedvomno razvidno, da hoče v svoji notranji politiki brezobzirno obračunati m tistimi zločinskimi elementi, ki s svojimi atentati na mirno obmejno srbsko probivalstvo odpirajo In zastrmptjajo Se ne zaceljane ▼ razmerja med Jagoslavijo in Politične vesti MADŽARSKI FALSITOACIJSKI PROCES Procesu, proti fateifikatorjem, ki se vrši sedaj v Budimpešti, sledi vsa javnost — madžarska in svetovna — z največjim za- nimanjem. Razumljivo je to z ozirom na v__r, .. , . , , . . .dalekosežno pomembnost tega procesa. A uspešen. Socijalni demokratje imajo v kako bi še ^ bilo, če ne bi bila prišla zadnjem času v svojih vrstah razna vmes ogromna borba med angleškimi de-nesoglasja in sponade. Eno krilo, ki ga lavci in angleškim kapitalom! V tem vodita bivša ministra Sakazov in Pa- j smislu s© imeli Madiari srečo v svoji fal-stuhov, se držita trdovratno marksizma1 sifikacijski nesreči. Koliko več svetovnega in bi hotela pridobiti tudi komuniste, I P™hu M bila ta afera dvigala, če bi bile - -- i v Angliji normalne razmere!! Vendar se more reči kljub temu, da .1« dočim drugo krilo, ki ga vodita bivša ministra Kazasov in Džidrov nagibljela zan^nanje^ madž^skr^kandaf še' vedno postopno k meščanskim strankam. veliko. O tem priča že dejstvo, da je došlo Notranje-politične razmere v Bolgar- v Budimpešto kakih 150 novinarjev, ki ski so torej še vedno precej nejasne, a skupno z drugimi stalnimi dopisniki in glavno jedro možnih vladnih kombina- zastopniki tiska prisostvujejo procesu in cij so večinoma sedanje stranke. Čim Pošiljajo svoja podrobna poročila o njem. hitreiše bo ranredovalo ^norazumevi- Madžarska javnost spremlja potek procesa nurejse do napreao\aio *porazumeva z napetimi živci- Naval v sodno dvorano nje med poedmimi bolgarskimi tabori, je t^lik čtSL je moraia viada ukreniti zatem lažje se posreči sestava močne yi gcitne mere. Pred policijskim poslopjem široke koalicijske vlade. .'stoji močna policijska straža in okolica Da bi se ta cilj — razčiščenje, norma- sodnega poslopja je močno zastražena, lizacija in stabilizacija notranjih poli- Vstopnice se strogo revidirajo Že pri vho-tičnih razmer — dosegel čim prej, želi du> v sodnijskem poslopju se vrši ponovna iskreno vsak nravi miiateli Rotokrov revizija. Sodna dvorana je prenapolnjena isKieno ^saK pravi prijatelj Bolgarov, Tu je veliko število žurnalistov v pisani Srbov in slovanskih balkanskih držav. me§anici z aktivnimi in bivšimi politiki. Kajti udejstvitev tega cilja je neizbežen Med občinstvom so poznani denarni mag- predpogoj za dosego drugega velikega nah, dame iz «najboijše» budimpeštanske cilja: popolne razjasnitve razpoloženja družbe, odlični člani madžarske aristo- odločilnih činiteljev v državnem in po- kracije itd. litičnem življenju v Bolgarski napram! drugim balkanskim državam, v prvi Občinstvo opazuje predvsem glavna obtoženca, princa Windischgraetza in poli cijskega šefa Nadossyja. Windischgraetz vrsti pa napram Jugoslaviji. J je nekoliko poslabel, sicer pa je miren in NoČomo tu rekriminirati in oživljati ne izgieda slabo. Na njem se kaže degene- prežalostnih spominov iz prošlosti. Na- riran madžarski aristokrat, čigar nervoza ^lašeno bodi samo, da se za vse tisto, j ni nastala fie le v celici kaznilnice. Princ kar se je zgodilo, ne sme valiti odgo-' Windischgraetz je bil nervozen že poprej, vornost na bolgarski narod. Saj vemo,'kajti burno življenje je zapustilo v' nje- v kake roke ie volia nesrečne evronske &ovl naravi vse sledove. V vseh ustih je Vf^ roKe je volja nesrečne evropske b1Jo vpraSanje: aIi bo? aH ne bo govoril? politike položila u»odo Bolgarske m »^kateri menijo, da obtoženi princ izpove bolgarskega naroda. Tem bolj tolžJSljivo vse> kar Ve, da na ta način olajša svoj Je dejstvo, da se je na obeh stransh jelo položaj. Drugi pa menijo, da ne bo govoril, uveljavljati spoznanje, da je treba, po-: ker je tako v njegovem interesu in v in-zabiti na to, kar je bilo, in začeti vza-|teresu dragih, doslej nepoznanih osebi iemno postavljati temelje za novo raz-! Tlidi Kadossj se kaže mirnega. To je r-ierje med Jugoslavijo in ilno;> fs «pri- falsitikate Kakor zatrjujejo nekateri listi, tekom tega tedna odglasovani vsi prora- FUBiaYljau „„„„ - — - __ % . čuni in še nekateri neznatni zakoni, nakar - . * , Tu crnilo vi in, in Rnl^^kn »razumljivo. Nadossy je bil o falsifikacijsk* bo zbornica odgodena. ker bo takoj po 15. med Jugoslavijo in BoJg&isko, aferi dQbro informi>an. Kot minister po- t m sklican senat. Na ta način bi se ? e- I razmerje, ki nebo ie «pravilno;> «pn->, marveč tudi bratske v spo-, lago falsifikatorjem, je skrival dajna niča. zbora, senat in pa poslanska zbor- razmere v i znanju, da je to potrebno za srečno bodočnost obeh držav. Žal pa, da to spo- v svojih uradnih prostorih, je preskrbljal ponarejevalcem potne liste, je sabotiral znanje ne more priti še do vseobčega in preiskavo. Če bi govoril, bi mogle njegove popolnega razmaha, dokler ne bodo - izpovedi postati lavma,_ki bii^amno- {lefinitivno onemogočeni vedno ponav go oseb. Značilno za madžarsko javno moralo pa je, da ga tudi sedaj še — ko je na .___ X _ _ " 1,1 —. —^ i A V»4 Si AM n jti t ■»lftUino Ir i nn. «Goriška straža od 7. t. m. se zopet zaletava v nas pod krinko gesla: Na-| .rodni svet. Dotični uvodnik v «Goriškii straži» dokazuje, kako prav smo imeli, ko smo trdili predzadnjo nedeljo, da gospodom ni za enotno narodno delo, temveč da jim je Narodni svet le pretveza in sredstvo za nadaljevanje strankarske gonje. Kdor se ni še prepričal o tem, mu svetujemo, naj le pazno prebita uvodnik v «Goriški straži» od 7. t. m. Prav gotovo se mu odprejo oči! Posebno interesantna je v tem članku trditev, češ da so edinjaši proti Narod-nemu svetu, kar da Jim gre — aa tron!! To izjavo goriškega lista sprejemamo s hvaležnostjo na znanje in tudi naša V današnji Bolgarski je 10 političnih strank, ki so v ostrem medsebojnem boju. Te stranke so: «demokratičeski sgovor«, demokrati, radikali, narodno-liberalna stranka^ stranka pristašev Stambolijskega, zemljeradniška stranka (družbaži), pristaši Dragoljeva, so-cijalnodemokiataka stranka, narodno jedinstvo (frakcija Radoslavovih pristašev) in obrtniki. Moč teli poedinih strank se more najboljše preceniti po uspehu, ki so ga dosegie na zadnjih volitvah za občinske samouprave. Na volitvah v mestne svete so dobili od skupnega števila 1272: demokratičevski sgovor 735 mandatov, narodnoliberalna stranka 181, zemljeradniki 96, demokrati 78, pristaši Stambolijskega 46, socijalni demokrati 39, pristaši Dragoljeva 9, obrtniki 8 mandatov. Ostali mandati so pripadli raznim krajevnim koalicijam. Na volitvah v kmečkih občinah, ki se jih je udeležilo nad 900.000 volilcev, je bilo oddanih: demokratičeškemu sgo-voru 543.000 glasov, zemljeradnikom 94.000, narodnoliberalni stranki skoro 55.000, demokratom 35.000, socijalnim demokratom nad 24.000, pristašem Stambolijskega nad 18.000, radikalom na v četrtek zjutraj od 10—12. Velik uspeh tržaške pevke v Pragi. Praški listi poročajo o nastopu mlado tržaške umetnice, Ele Toros, v praškem nemškem gledališču v vlogi Santuzze v operi Maseagnija «Cavalleria Busticana >. Kritika ugotavlja, da je mlada umetnira š svojim nastopom v Pragi dosegla naj-častnejži, naravnost presenetljiv uspeh Zelo kritično praško občinstvo jo je obsipalo s pohvalo in priznanjem. Istotako sijajen uspeh je dosegla gospica Toros v operi Ča.ikovskega «Evgenij Onegin»». Kri« tika slavi toli nje sijajni glasovni mate fijal, kolikor nje izredno glasbeno inteligenco ter napoveduje mladi umetnici veliko bodočnost. javnost si jo mora dobro zapomniti. Z a hndo rezo£aranje pri vojnih oSkodo- «trona» torej gre gospodom! Ne gre jim torej za skupno narodno organizacijo, marveč za to, da zlezejo na trončke! Trončki se jim vrtijo po glavi!! Ali je potreben še kak drug dokaz, kako prav smo imeli, ko smo opozarjali javnost na neiskrenost propagande za Narodni svet?! Tu ima naša javnost odkrito priznanje od strujar-1 ske strani. Kar pa se tiče «tronov», naj vedo gospodje, da so naši troni iz trdega kakor hrastovega lesa, brez mehkih blazinic — težki naslonjači napornega dela, morečih skrbi, požrtvovalnosti in nesebičnosti, resnične ljubezni do svojega naroda in tistega samozata-jevanja, ki gra — tudi po zaslugi strujar j ev — zahtevajo naše žalostne razmere. In če vendar vztrajamo na teh «tronih», je to edino zato, ker smo v resnici vdani svojemu narodu in si v skrbi za njegovo bodočnost nalagamo tudi težko breme! In nočemo pri tem nadlegovati naše javnosti s pripovedovanjem, na kakih tronih sedijo — goriški gospodje!! _ vancik. Že goriomenjanim neprltikam se je pridrmžtio ša drago slo. Bazne stavbne zadrnge (imennjamo samo največje «Carg» in «Carnica») so gradile po deželi porušena poslopja na podlagi odobrenih predajmov pri Istituto di C redit o par il Risorgimento delle Vena* zie v Benetkah, odnosno pri hipoteč-nem zavodu v Gorici. Ti zavodi so odobrili predujme na podlagi predloženih cenitev, ki so jih Izvršili zapriseženi cenilci. Finančni tehnčni uradi so razpolagali do leta 1924. z maloštevilnim osobjem In tako je zakasnela precej konkordiranje škode, medtem je pa bila pozidava že dovršena v velik! večini slučajev. Opomniti Je treba« da so finančni tehnični eventnelno vštetje škode na premičninah ali zemljišču za kritje dvignjenih predajmov na stavbno škodo ........... d) evontuelni dolg vojnega oškodovanca napram bankam po že izvršeni likvidaciji........ 4) Vzroki dolgov........ V interesu vojnih oškodovancev je, da točno, hitro in vestno dopošljejo te podatke do PETNAJSTEGA maja. Prepričani smo, da ne bo niti enega zani-krneža. Sosed naj opozori soseda, um* nejši naj pomaga drugim pri sestavi podatkov in tako bo olajšano delo, ki bo mogoče rešilo marsikako družino pred siromaštvom in marsikako gospodarstvo pred polomom. TAJNIŠTVO POL. DR. «EDINOST». Društvo „Prosveta" v Trstu V nedeljo, 9. t. m. se je vršil četrti osrednji občni zbor društva «Prosveta» v Trstu. Udeležba je bila velika. Prisotni so bili od poslanci vClanjenih društev iz Trsta in okolice, s Krasa in Istre. Po nagovoru predsednika, ki je pozdravil vse prisotne, je društveni tajnik orisal v obširnem poročilu položaj naSih prosvetnih društev, očrtal je v glavnih obrisih smernice za uspešno prosvetno delovanje in podal pregled o društvenem delu v preteklem poslovnem letu. Načelnik odseka za Istro je v jedrnatih besedah opisal delo društva «Prosvete» med Hrvati v Istri. Pretesno nam je odmerjen prostor, da bi tu vsaj v splošnem mogli posneti poročili. Pribijemo samo to, da je bilo delo v zadnjem poslovnem letu težko in da ga je društveni odbor kljub vsem težkočam znal premagati. Po ognjevitem in prisrčnem pozdravu «Zveze prosvetnih društev« so se določili prispevki članic za novo poslovno leto in se je izvolil nov odbor. Koncert moravskega kvarteta Kakor smo na kratko javili v nedelj ski številki, se bo vršil v četrtek 13. t. m. v dvorani «Circolo Ai*tistico» (ul. l.oro neo 13) koncert moravskega kvari« ta ki ga sestavljajo František Iludlače'c (I. vijolina), Josef JedliČka (II. v.), Jo sef Trkan (vijola) in Josef Krenek (čelo). Začetek ob 20.30. Na programu sc sledeče točke: 1) Friedrik Smrtna* II. kvartet; 2) Viktor Novak: op. 35 .kvartet; 3) Anton Dvorak: op. 61 kvar tet. _ Kongres jn&oslovenskih esperantistev. Kongres Jugoslovenskih esperantistov s« bo vršil letos v Mariboru na binko£tn Andrej - Tolmin 31: Za Vas ni Se odgovora iz Benetk. Smo pospešili. Tajništvo. Drultvene vtikl — Glasbena Matica. Kakor že javljeno* se bo drevi vrSila odborova seja. Začetekj ob 19.30. — Glasbeni večer iole «Glasbene Matice* ▼ Trst«. V soboto 15. t m. se bo vršil javni nastop gojencev lole «Glasbene Matice* i; dvorani «Dol. fcons. društva* pri Sv. Jako^ bo. — Zahvala. «Klub Esperantistov» se jav« no zahvaljuje tržaški Prosveti, zdravniku dr. Sardotu, Konsumnemu društvu in vsem; ostalim, ki so pripomogli, da je naše prvoi predavanje o zdravju.... tako sijajno uspe« lo. Skoda le, da je pri naSih starejših ljudeh le pjemaio razumevanja. V Trstu, dne II. maja 1926. •EDINOST* SPO RT PROSVETA - ADR IA 3-0 Furlan 1, Maček 2. Lepi dan in zanimivost tekem so privedli v nedeljo veliko maso naše publike na lepo in prostrano igrišče «Obzora». Saj je že mesec dni naša športna javnost z nestrpnim pričakovanjem gledala naproti tekmi, ki bi znala v klasifikaciji močno izpreme-niti mesta. Šlo je tudi za rešitev druge točke vpra-ganja: Jeli imožna mlada četa, ki bazira svojo igro na tehnično izpeljevanje premagati četo, ki slovi po kakovosti zrutini-ranili in fizično močnih igTalcev? «Prosveta» je menda včeraj vsakogar prepričala, da je tehnična igra vsekakor lepša in uspešnejša kot pa baziranje igre na individualno sposobnost in moč. Sicer si za «Adrio» nismo pričakovali tako močnega izgubnega rezultata. «Adria», ki je že imela priliko spopasti se s «Pro-sveto» v marsikateri tekmi bi morala včera nastopati v lepši vezavi svojih linij in bolj mirno, ker je že znano dejstvo, da prisili «Prosveta» po hitrem igranju nasprotne čete in ko je ta četa že močno izrabila svojo brzino, v počasen tempo, ki dezorjenti-ra nasprotnika. Ahilova peta čete je bila včeraj vseskozi v obrambi, ki ni znala odbiti preračunjene poteze napadalcev »Prosveten. Nadalje bi še omenili, da se je postavila četa «Adrie» v drugem polčasu v igro «offside». Cela obrambena Črta «Adrie» z vratarjem vred se je znatno pomaknila proti sredini igrišča, tako da je sodnik dobil «Prosvetaše» v «offside;>. To je sicer tudi način obrambe, ki pa ni ravno v športnem uveljavljenju najlepši. «Prosveta» je igrala v nedeljo eno izmed svojih tehnično najboljših tekem. Posebno jo v prvem polčasu briliral napad s svojimi kratkimi sigurnimi pasažami, ki je brez težave obšel obrambo «Adrie» in večkrat nevarno ogrožal vrata poslednje. Obramba «Prosvete» je menda nudila v nedeljo občinstvu najlepši vzorec svoje vkupne obrambe specijalitete branilca Ko-bal in Iljaš nista tako zlahka pustila napad «Adrie» do veljave. Dekleva (vratar) pa je vsak strel v vrata ubranil. Napadalci ene kot druge čete, posebno oni, ki so znani po svojih sposobnostih v streljanju v vrata, so bili močno kriti. Tako nista mogla Golobič (Adria) in Flego (Presveta) nikakor priti do pravega strel^. Prvi polčas je bil lep in zanimiv, medtem ko je drugi polčas zgubil na lepoti radi nastale težke igre,. Nadomestil ga je napadalec «Prosvete» Čepek, ki je vsekakor močno konkuriral s svojim tovarišem-izključenim vratarjem. Publika nestrpna in glasna, ali športno korektna skozi vso igro. Saj je nudila tekma toliko razburljivih faz, da bi bil človek le s težavo ostal miren. Suporterji obeh društev so bili skrajno glasni. Do prerekanj ni prišlo. Potek: Sodnik Barbiš (S. K. OIymp-Opatija) otvori igro ob 16. Žogo ima «Pro-sveta», ki izpelje polovičen napad, ker se «Adria» takoj polasti žoge in prične močan, valovit napad na prostor «Prosvete». Obramba «Pros\^te» ima obilo posla in je po publiki močno aplavo'irana. Vratar «Pj*osvete» se dvakrat prav močno mora potruditi, da ubrani žogo. Končno se napad «Prosvete» polasti žoge. Krasen ravnočrten izpad napadalnega moštva «Prosvete» prebije obrambo «Adrie» in žoga zleti po kratkih kombiniranih potezah neubranljivo v goal. Viharen aplavz pozdravi začetni uspeh «Prosvete». Zopet mora obramba belo-modrih močno odti-skati strastni napad «Adrie». Občudovanja vredna obramba pa nikakor ne dovoli goa-la. Izpad «Prosvete». Ista kombinirana igra. Goal. Ali sodnik žvižga. Igralec «Adrie» je dotaknil žogo z roko in ne prizna goala, temveč odloči kazenski strel. Maček neubranljivo zasadi žogo v mrežo. Publika močno vzpodbuja oboje igralce. «Adria» močno pritiska, da bi prišla do zaželjenega goala, ali vse zaman. Tako mine prvi polčas v napadanju enih*in drugih, da bi bil rezultat količkaj menjan. L>i ugi polčas vidi «Adriaše» v skrajnem naporu, da bi rešili vsaj Čast dneva. Igra postane težka in izgubi mnogo na tehnični veljavi. «Prosveta» kratko izpada in poda svoje moči več na obrambeno delo. «Adria» pritegne svojo obrambeno črto do skoraj polovice igrišča in postavi iznenađene «Prosvetaše», ki na tak način obrambene-ga dela nasprotne čete niso bili še vajeni, v nemajhno začudenje. Vsako žogo napad le s težavo premakne proti vratom «Adrie», ker so pač vedno v nevarnosti «offside. Sicer se kljub temu posreči prebiti «Prosve-ti» obrambo in nastane pred vrati «Adrie», ki se je zoj>et polastila svojega izvirnega obrainbenega prostora, težka zmešnjava. Igralec «Adrie» nepravilno napade igralca «Prosvete» v kazenskem prostoru. Kazenski strel. In zopet zabije Maček goal. Ponovna zguba močno podžge igralce «Adrie7> ki od sedaj naprej neprestano ogrožajo vrata «Prosvete». Nastane incident med napadalcem «Adrie» Rupeno in vratarjem «Prosvete» Deklevo. Sodnik izključi oba iz igrišča. Mesto vratarja «Prosvete» prevzame Capek. Vidi se mu, da je že izkušen vratar in da ga slučaj ni dobil nepripravljenega. Ubranil je kazenski strel, prosti strel in trikrat rešil vrata pred sigurnim goalom. Publika mu je posebno po uhranjenim kazenskem strelu priredila celo ova-cijo. Tako mine drugi polčas, ne da bi se eni ali drugi četi posrečilo spremeniti še v nadalje rezultat. Sodnik Barbiš, dosedaj še nepoznan, je sodil skrajno nepristransko in nismo še imeli prilike videti tako pazljivega, strogega in izvrstnega sodnika kot Barbiča na naših igriščih. Četa zmagovalka: Dekleva, Iljaš, Kobal, Kuferšin, (kap.) Gerželj, Opara, Flego, Furlan, Maček, Čepek, Cek. Val-Cittavecchia 7-0 Nad vse zanimiva tekma, ki se je vršila v nedeljo na trsteniškem igrišču, je končala z zasluženo zmago «Valašev». Ako pomislimo, da je mogla igrati «Cittavecchia» 1-1 proti prodorni četi «Ponziane» in da je bila poražena od te poslednje 6-0, je nedeljski uspeh «Vala» 7-0 nad vse časten. K tako lepemu uspehu je predvsem pripomogla nova, nad vse posrečena sestava valaške čete. Trije igralci, ki so tvorili jedro II. čete, so položili v nedeljo svoj zrelostni izpit in to so brata Janko in Vlado Martelanc ter neizčrDliivi Boris, ki niso zaostajali za drugimi v nobenem oziru. Pečnik v levem krilu in navihani Renko v družbi s preudarnim in odločnim centru-mom Tellom sta se v nedeljo posebno dobro držala. Umevno je, da rabi taka napadalna vrsta tudi dobre halfe, ako more zaznamovati take uspehe. Kdor je videl v nedeljo izdatnega Benevola, kateremu sta stala ob strani Cernigoj s svojo res elegantno igro in Boris, mora priznati, da tvorijo taki igralci nepremostljivo ograjo lastnega prostora. To bridko izkušnjo je imela v nedeljo četa «Cittavecchia», ki ni mogla prenesti igre na valaški prostor; v onih slučajih pa, ko se ji je to posrečilo, je naletela na zadnji odpor Bevca in Babudra, ki sta čistila, pred lastnim pragom, da je bilo veselje. Pri taki obrambi je imel vratar škerl le malo posla, a vsako nevarnost je rešil s pravo bravuro in se izkazal vrednega naslednika klasičnega Stojana 9 O potegu igre ne bi bilo posebnega poročati. V prvem polčasu, ki je končal 2-0 za «Val», je kazal ta poslednji le majhno premoč, a v dobro mu je šteti, da je igral proti solncu. Četa «Cittavecchia» je poskusila par prodorov, a vsi so se razbili v obrambi «Vala». V drugem polčasu, ko je imel «Val» solnce v hrbtu, je. prišla do izraza lepa in premišljena igra «Valašev», ki so neprestano oblegovali nasprotnikova vrata in dajali obilo posla obrambni vrsti «Cittavecchia», ki je rešila marsikatero kritično situacijo. V nasprotni četi se je posebno odlikovala obramba, a tudi srednja in napadalna vrsta sta kazali lepo igro. Vratar, ki je ubranil več močnih strelov, ne nosi na visokem porazu nobene krivde. ' Iz tržaške pokrajine IZ BORŠTA Zavarovalnica za govejo živino priredi dne 23. maja, na binkoštno nedeljo, javno tombolo v drurštvene koristi, na kar opozarjamo bližnje sosede in tudi tržaške okoliške kmete, pa tudi drugo občinstvo. — V noči med četrtkom in petkom so se zglasili v naši cerkvi nepoklicani gostje, ki so zagrešili najhujše bogoskrun-stvo. Navrtali so v oboja vrata sakristije kakih 30 lukenj, da so mogli tako odtisniti desko, segniti z roko v odprtino in tako odmakniti zapah- Odprli so šiloma tabernakelj, toda zaželjenega plena niso dobili, ker ni bilo v tabernaklju nobene dragocenosti. (Materijalne škode torej ta obisk lopovov v verkvi ni napravil posebne — kvečjemu za kakih 300 lir — ali prebivalstvo je skrajno užaljeno in ogorčeno radi bogoskrunstva, ki se je zgodilo. Vesti U Istre IZ OCIZLL Izobraževalno društvo «Zveza» priredi, kakor je bilo že javljeno v «Edinosti», dne 16. maja veselico na prostem s sodelovanjem bližnjih pevskih društev. Natančni vzpored bo pravočasno objavljen, oziroma doposlan naravnost društvom. Iz tržaškega življenja Smrtno ponesrečil pri dolu Včeraj popoldne okoli 14.30 se je pripetila v Kolonji-Mondo nuovo, kjer gradijo nove občinske hiše za uradnike in delavce, grozna nesreča, pri kateri je izgubil življenje star delavec. Med drugimi delavci, ki so bili včeraj tam zaposleni, je bil tudi 60-letni zidar Anton Rapotec, stanujoč v ulci S. Zenone št. 15; delal je na zidarskem odru v tretjem nadstopju. Pri delu je Rapotec stopil par korakov vstran po odru, da si izbere iz kupa velik kamen, ki ga je hotel položiti na zid. Ko je našel ens^a pripravnega, si ga je nadel na ramo tor krenil zopet no svoje mesto. Toda s težkim tovorom je nenadoma močno o-mahnil z odra v globočmo. Siromak je treščil na kup kamenja, kjer je obležal. — Drugi de)avci, ki so bili priča pretresljivemu prizoru, so naglo prihiteli k nesrečnemu tovarišu, ki je presunljivo stokal, in mu skušali na kak način pomagati. — Medtem je nekdo hitel telefonirat na rešilno postajo, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, a je tak (j spoznal, da je Rapotec r.elo nevarno poškodovan: imel je zlomljene kosti v kolku, levo roko v zapestju, počeno črepinjo in hude notranje poškodbe. Siromak je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa ob 18. uri izdihnil. Tragičen koner starega delavca je vzbudil med njegovimi tovariši zelo mučen utis. Dosegel je svoj žalostni namen Po hudili mukali je v nedeljo popoldne umrl v mestni bolnišnici 76-letni brezposelni težak Fran Bradamante, stanujoč v ulici Pieta št. 11, o katerem smo poročali, da se je v soboto zjutraj zastrupil s solno kislino v veži neke hiše v ulici Fonderia. Kakor znano, je nesrečni starec storil obupni korak radi bede in nesrečnih družinskih razmer. Dve žrtvi avtomobila V nedeljo okoli 15. ure je 48-letni trgovec Alfred Cori, bivajoč v Milanu, hotel v ulici XXX Ottobre preko ceste, po kateri je baš tedaj privozil avto Št. 74905, ki ga je vodil šofer Peter Fran-ce9chini. Dasi je Franceschini naglo ustavil, je avto vendarle s precejšnjo silo zadel Corija in ga podrl. Cori Je prt tem prišel pod kolesa, ki so mu zlomila desno nogo na dveh mestih, levo pa v gležnju. Nesrečni trgovec je bil najprej-prepeljan na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč; nato je bil na lastno željo prepeljan v sanatorij dr.ja Heskya v ulici Rossetti. Zdraviti se bo moral kakih 40 dni. — Slična nesreča se je včeraj okoli 16. ure pripetila na nabrežju Nazario Sauro, kjer je neki javni avto podrl 6-letnega Jurija Liebschutz, stanujočega v ulici Galleria št. 11, ki je hotel pred kavarno «Mocca» preko ceste. Nesrečni deček je zadobil številne poškodbe na raznih delih telesa, tako da bo moral ležati najmanj 14 dni v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan. Šofer, ki je bil odveden na policijski komisarijat v ulici Sanita, je izjavil, da ni mogel preprečiti nesreče, Jter mu je deček popolnoma iznenada prišel pred avto. Avto proti avtomobila Na križišču ulic S. Francesco in Francesco Rismondo se je osebni avto št. 741604, ki ga je vodil 32-letni šofer Arhangel Barbieri, stanujoč v ulici Chiozza št. 81, v nedeljo zjutraj okoli 9.30 srečal s tovornim avtomobilom pivovarne «Itala Pilsen», ki ga je vodil 27-1 etni Viktor Boitz, stanujoč v ulici E. Toti št. 1. Srečanje ni bilo nič kaj preveč prijazno, kajti oba avtomobila sta se poškodovala na sprednjem delu; na slabšem je bil seveda Barbierljev avto, ker je bil lažji od tovornega. Vendar pa sta mogli obe vozili nadaljevati svojo pot. Nezgoda delavke V opekarni v Zavijah se je včeraj popoldne ponesrečila 24-letna delavka Amerina Schiff, bivajoča v delavskih! barakah poleg tovarne. Pri delu je prišla z desno nogo pod kolo vagončka za prevažanje opeke, ki ji je zlomilo ud t gležnju in stopalu. Ponesrečenka je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo rooraJa zdraviti kakih 5 tednnv- DAROVI Za Šolsko društvo daruje g. Hvala Ivan iz Volč L 20 radi mirne poravnave z gg. Pitamicem Antonom in Fortunatom Ludvikom iz Volč! Hvala g. Hvali! (Denar hrani goriška uprava. Dijaški kuhinji v Gorici daruje posojilnica v Ajdovščini L 100. Blagi darovalki, k se je v tem šolskem letu že drugič spomnila te prekoristne naprave, naj prisrčne j ša zahvala! TRŽAŠKA KMET. ZADRUGA ulica Ralfiooria 7 in Ti TRSTU 19 Semena: vsakovrstna poljska, vrtna in cvetlična. Detaljna semena: domačo ali triletno deteljo in lucerno ali večno deteljo dobimo v par dneh. Modro golioo angleške v vrečah in sodih. ftveplo ventilirano Sn superventilirano ter isto s 3% modre galice. P rak Kal aro, Azol, zeleno galico. Kose gmainke «Merkur». V kratkem dobimo nove vrste kos znamke «Himal&ia», katerih tovarna jamči za vsako posebej. Brusilne kamne od navadnih do najfinejših vrst, po ceni od 3 do 14 lir kos. Kosiiča, fkosje) javorjeva in bukova. Grabijo lesene, oselnike, «birje» itd. Umetna gnojila: čilski sollter, amonijev sulfat, superfosfat. Škropilnice znamk «VermoreI» Ferrari, Signa, Dozzi, Sfida itd. Kurattisko ttnfe: pluge, brane, plužne glave, slamoremice itd. One kmetijske stroje, katerih nimamo začasno v zalegi, lahko naroČimo po želji vsakega, ker imamo vzorce in cene najboljših domačih in inozemskih tovarn. Vsakovrstna gospodarska navodila daje paš strokovnjak brezplačno v našem uradu. Tržaška kmetijska družba v Trstu uL Torre bianea 19L, Telefon 44-39 KRONE po L Z18 komad Zlata. kiiSuti iMi. 9-taMb dat kmii lrapuje in plačuje po najviših cenah Albert Povfi — urarna Trat« Via Manial 4« 52* MALI OGLASI DEDIIT7 ffHftftf Via Torre bianea 21, pouk in DCKLlliTJUlUIIL prevodi v vseh jezikih (717 NAZNANJAM, da sem prevzel zalogo oglja in drv ter se priporočam za nadaljno naklonjenost starim in novim odjemalcem, katere hočem postreči vedno točno z najboljšim blagom. Naročila se izvršujejo tekom dneva tudi na dom brezplačno. A. Golob, Via del Bosco 10. 725 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Gorori slovensko. Slatec, Via Giulia 29. 668 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero,, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 679 fcIVILJA išče vajenko. Via R. Manna 17 Pritličje. 723 SELILEC v Jugoslavijo išče enega ali dva družabnika za skupen voz. Naslov pri upravništvu. 724 POSTELJO odda v najem slovenska družina. Naslov pri upravništvu. 710 BABICA izkušena, sprejema noseče. Via Chiozza 50 pritličje 726 PORO£NK sobe, masivne, slavonsko delo, bukove in mahagonijeve 1800, jesenove 1900, topolove 2000.— Turk, San Lazzaro 10. Oglejte si naše cene in blago brez vsake obveze. 727 SLUŽKINJA, ki zna tudi kuhati, se sprejme takoj v gostilno. Naslov pri upravništvu. 728 KBASNO POSESTVO v severni Bosni se proda pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz 6 kat. juter dvorišča in sadonosnika, 24 kat. juter livad, 2000 k. j. njiv in 160 k. j. mladega gozda, z vsemi potrebnimi stavbami in z živim in mrtvim inventarjem. Vse leži v kompleksu ob glavni cesti in v bližini okrajnega glavarstva. Proda se, vkupno ali po večjih in manjših parcelah. Naslov pri upravništvu. 678 MESARSKI pomočnik se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Marija Strel, gostil-ničarka, Spodnja Idrija 83. 699 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod Tr^oški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim bolffmim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva so samo v lekarni Castellanovich. H85 TROPINOVEC, pridelek »Zadružne žga-. njekuhe» v Dornbergu, (Montespino), je pristen in po ceni. Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v vsaki množini. 650 POZOR1 Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence Iz Julijske Krajine. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konces. «Krojni akademiji« na Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 8. maja. Šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim venskim poukom, da more vsak krojbč ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija», Stari trg, Št. 19, Ljubljana. Ob zaključku se dobi spričevalo in internacijonalna diploma. Vodstvo priporoča učence, ki absolvira-rajo tečaj, za krojitelje. 622 PRODAJALKA, izvežbana v manufakturni trgovini, dobra in zanesljiva moč, išče mesta. Cenjene ponudbe pod «Dobra moč« na upravništvo. 716 MLADA, bogata trgovsko izobražena gospodična želi znanja v svrho ženitve z ' resnim gospodom v starosti od 24—35 let.; Prednost imajo trgovci in uradniki. Bo- , gastvo postranska stvar. Le resne nea-nonimne ponudbe na upravništvo pod i «Bogata nevesta». 696 \SEN'CNICT>ZASTOR] S^.Souamcw i Trst <6) VSMau rizio-9. !A'ST6RI! Tužnšm in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preia" lostno vesl, da je naš pre! j ubijeni soprog, oče, start oče, gospod MIHAEL PUC danes, dne 9. maja t. 1., ob 6. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni v 82. letu svoje sarosti mirno v Gospodu zaspe L Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v torek, dne 11. maja ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče. COL, dne 9. maja 1926. * Žalujoči ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni oče IVAN KRALJ po kratki a kruti bolezni, danes, v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil danes, v torek, ob 6. uri pop. SLIVNO, dne 10. maja 1926. Alojzija, soproga. Jože, sin. Elizabeta por. Plesničar, Ljudmila por. Škrk, Marjeta por. Terčon, Zofija, Rahela, hčere.Leopolda,nevesta. Rosanda,vnukinja Tužnim srcem javljamo podpisati! vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, nalahno v Gospodu preminul FRAN JURCA veleposestnik In dolgoletni lesni industrijalec v visoki starosti 81 let Pogreb blagega pokojnika se bode vršil v sredo 12. t m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Vila Jurca v župno cerkev in od tam na domače pokopališče, kjer bode položen v rodbinsko grobnico. POSTOJNA, dne 10. maja 1926. Adolf, Josip, sinova. Rezka por. Srčon, hči Emilija, Silvija, sinahe. Fran Srčon, zet Marija, Fanči, Fran, vnuki. MOk. Potrabag pa* hn baprasa Carso ». 47. L Trst -'•"gr-^i fh. flrt - ■ *y-. v -. v v:- : '' \ PODLISTEK JULES VERNE: (/D Skrivnostni otok Harbert in Nab sta stekla k tistemu delu brega, kjer so rastle jelke in drugo iglasto drevje. V kratkem sta nabrala tovor vej, ki sta jih zvezala v snopiče, da bi jih rabili kakor baklje. Prilgali so jih in vsi so stopili v osek, temen hodnik, po katerem se je prej voda odtekala. Proti njih pričakovanju se je hodnik razširil, tako da so mogli naši hribolazci v njem pokoncu hoditi Granitna tla, ki jih je voda od pamtiveka močila, so bila spolzka, da so morati previdno hoditi, sicer M bili padali Zato so se naseljenci z vlaknato vrvjo cvesali drog k drugemu, kakor ddlajo hribolazci v Alpah. Na srečo pa so se tla niftala vefikrat v c*>liki stopnic, zato jim je bila hoja olajfiana. Tu in tam so se na kamenju salesketale kaplje v svitu bakelj, da se je zdelo, kakor bi bile stene pokrite z neštetimi stalaktiti. Inženir «i i** nor-orno osrled&l temni granit. Nikjer ni videl hodnika ali pa sledu kakega drugega kamenja. Pluto, ne pa Neptun, je bil tisti, ki je napravil to jamo in na stenah so se še poznali sledovi vulkanskega delovanja, ki jih voda ni mogla popolnoma zabrisati. Naseljenci so zelo počasi napredovali. Niso se mogli ubraniti neke tesnobe, ki se jih je polaščala, ko so stopali v globino gore, kamor ni pred njimi še stopila človeška noga. Brez besede in zamišljeni so prodirali dalje, kakor da pričakujejo, da jim pride naproti zdaj pa zdaj kakSen osmonoiec ali kateri drugi velikanski ce-falopod skozi notranje jame, ki so bile v zvezi z morjem. Sicer pa je Top hodil vedno pred malo družbo, zato so se zanesli na njegov nagon; vedeli so, da bi se takoj oglasil, če bi se kaj novega pojavilo. Po mnogih ovinkih so prišli kakih sto čevljev globoko. Cir Smith, ki je bil nekaj pred drugimi, se je ustavli, da počaka tovariše. Mesto, kjer so se Bdaj potniki nahajali, se je razširilo v veliko jamo. Z oboka so padale' še kaplje, ki pa niso prihajale iz skale, ampak so bile samo še zadnti sled reke, ki je toliko časa grmela Smith. skozi votlino. Vlažni zrak ni imel nikakih dužilnih par. «No, dragi Cir, je začel Gedeon Spilett, tu bi imeli sedaj stanovanje, ki pa ne bo za bivanje. — Zakaj ne? je vprašal mornar. — Premajhno je in pretesno. — Saj ga lahko povečamo, izdolbemo in spustimo vanj zrak in svetlobo, je pripomnil Pencrolf, ki ni imel nikakih dvomov več. — Za sedaj bomo nadaljevali raziskovanje, je odločil Cir Smith. Morda nam bo narava globokeje spodaj prihranila delo. — Še tretjine globočine nimamo za seboj, je rekel Harbert. M — Tretjino pač, je odgovoril Cir, zakaj nahajamo se gotovo što čevljev pod ustjem, in prav mogoče bi bilo, da je sto čevljev globokeje... — Kje pa tiči Top?» je prekinil Nab gospoda. Preiskali so \otlino. Psa ni bilo nikjer. «Gotovo je stekel naprej, je rekel Pen-croff. — Torej po iščimo ga,* je rekel Cir •EDINOST« V«aTSIU, auo Al. tUrtjK 136M. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Not način postopanja. G. Zorko Jelinič, tajnik Z. P. O., se je mudil po opravkih v Tolminu. V petek zvečer so ga tolminsKi orožniki prejeli kar na cesti in odpeljali v svojo vojašnico kjer je moral prebiti v Čumnati noč Drugo jutro so ga odpeljali v Gorico, kjer ga je dal goriški kvestor izpustiti, ker ni imel prav nobenega povoda, da bi ga še dalje obdržal. Ker je g. Jelinčič svoboden državljan, ni bil še obsojen in sploh nima nič protipo-siavnega na vesti ter se tudi ne nahaja pod policijskim nadzorstvom, je to nov način postopanja, ki smo mu zastonj iskali razlago v obstoječih zakonih. Z izpustitvijo je priznal to tudi sam g. kavalir in zato je upati, da bo poskrbel, da se g. Jelinčič aretira v bodoče le tedaj, ko zagreši nekaj prot ipostavnega. Odpiranje trgovin v času izvoza sadja Ze delj časa se potegujejo nekatere goriške tvrdke, zlasti one, ki imajo svoje trgovine v bližini izvoznega trga, za to, da bi se jim dovolilo odpirati trgovine pred sedaj veljavnim časom. Svoje zahteve utemeljujejo s tem, da prihajajo okoličani ob času sadja zelo zarana v mesto, prodajo izvoznikom svoje blago in ker ni še nobena trgovina odprta, hite zopet domov delat. Če bi pa bile trgovine odprte, bi lahko okoličani marsikaj kupili. S tem bi se ustreglo trgovcem, ki radi kritične gospodarske dobe preživljajo težke dneve, kakor tudi kmetom, ki bi nakupili, kar pač potrebujejo, in se še pravočasno vrnili .domov na delo. To izredno dovoljenje zahtevajo trgovci samo za čas od 15. maja do 15. julija. Ker se je za te zahteve zavzela tudi goriška trgovinsko-obrtna zbornica, je upati, da bo goriškim trgovcem dovoljeno odpirati trgovine pred časom. Društvo vojnih pohabljencev, Dddelek goriški, sporoča: Vsi oni vojni pohabljenci na deželi, ki imajo dosmrtno pokojnino in ki želijo doseči ugodnosti, ki jih dovoljujejo najnovejši zakoni o agrarnem kreditu (posojila za nakup zemlje), lahko vložijo tozadevno prošnjo pri zastopništvu ustanove za vojne invalide v Gorici, via Morelli št. 26, pritličje. Rok poteče 15. junija 1. 192G. Omenjeno zastopništvo daje tudi informacije v tej stvari vsak dan od 9—12 in od 5—7. Splošno slovensko žensko društvo v Gorici uprizori tekom tega meseca s sodelovanjem solistinj, ženskega zbora Pevskega in glasbenega društva in orkestra spevoigro «Snegulčica». Priprave za uprizoritev so v polnem teku. Opozarjamo že danes občinstvo na to prireditev. Dan objavimo v kratkem: Za svllorejo. Goriško kmetijsko kemično poskuševa-lišče bo poskusilo proti mesecu juliju gojiti sviloprejke tudi na kraški planoti in v gornjem delu vipavske doline, kolikor bo dopuščalo podnebje. Če bi se to obneslo, bi imeli tamošnji kmetovalci nov vir dohodkov. Seme, primerno za rejo, prosto vsake bolezni, se da kmetovalcem brezplačno na razpolago. Kdor bi ga rad dobil, naj naslovi tozadevno prošnjo na prej navedeno poskuševališče (Istituto chimico agrario sperimentale di Gorizia, Via Trie-ste 43) najkasneje do konca tega meseca in naj navede v prošnji, koliko murv ima na razpolago, oziroma koliko sviloprejk tnisli gojiti. Ravnateljstvo zavoda razpefi-Ije interesirancem potrebna navodila za svilorejo, ki jo bodo nadzorovali posebni odposlanci omenjenega zavoda. Da se bodo zapredki (mešički) tudi prodali, zato je zavod že poskrbel, stopivši v dogovor z raznimi tvrd kam i. Zdravniški konsorclj V številki 101 «Edinosti» s obili priob-čeni zdravniški konsorciji, ki so se že ustanovili v goriški podprefekturi, danes objavljamo še ostale, in sicer njihov sedež in področje: Sv. Lucija (sedež), Ponikve, Lom kanalski, iz kalske občine in Grahovo; Kanai (sedež), Ajba, Anhovo, Avče, Deskle, Kal in ftočinj; čraičs (sedež), Ozeljan, Šempas, Osek, Gojače, Vrtovin; Grgar (sedež), Banjšica, Trnovo; Čepovan (sedež), Lokavec, Tribuša,; Tolmin se je Že združil z Volčarni, Bornberg pa z Riheinberkom. Tako imamo v goriški podprefekturi petnajst zdravniških konsorcijev, in sicer s sedeži v Vipavi, Colu, Ajdovščini, Sv. Križu, črničah, Komnu, Štanjelu, Mirnu, Dornbergu, Kojskem, Grgarju, Čepovanu, Kanalu, Sv. Luciji in Tolminu. Proslava Cankarjevega večera v nedeljo dne 8. maja v Trgovskem doma v Gorici. Neumorno delujoče slovensko ljudsko gledišče v Gorici je proslavilo z vprizorit-vijo «Kralja na Betajnovi na prav dostojen način 50-letnico rojstva našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Malce škoda je le, da je bila proslava gola uprizoritev Kralja na Betajnovi ter da še ni bilo pride-jana kaka deklamacijska ali pa recitacij-ska točka ter kratek, že obljuben spominski govor. Polno zasedena dvorana trgovskega doma je vsebovala dobršen del starih častilcev in ljubiteljev Cankarja ter dosti zastopnikov in delegacij posameznih podeželskih društev, ki so se prišli poklonit spominu umrlega velikana-trpina. Od polovice drugega dejanja naprej ni naravnost bolestna napetost in pozornost občinstva odnehala prav do konca čudovitega zaključnega Kantorjevega govora. Skrb na čim popolnejšo proslavo petdesetletnice ter nekoliko tudi spomin na izvrstno gostovanje Tržačanov pretekle nedelje sta kot dobra, trajna vzpodbuda izurili naše igralce Ljudskega gledišča za tako dobro igranje, da je izsililo še najbolj izbirčnim, trajnim nezadovoljnežem Ljuds. gledišča priznanje in pohvalo. G. Sila je žel za svojo izvrstno igro na odprtem odru aplavz, vsi igralci skupaj pa res iskrene aplavze koncem vsakega dejanja. Znani poznavalec Ivana Carkarja, pisatelj g. dr Alojz Kraigher nam je obljubil izčrpno kritiko proslave za nedeljsko številko. _ SELO NA KRASU. Zopet grozna nesreča s strelivom V nedeljo 9. t. m. se je dogodila v naši vasi zopet grozna nesreča. Vrsta žrtev razr nesilnih snovi in naprav, ki nam jih je zapustila svetovna vojna, se je znova pomnožila, kakor da hi ne bilo še dovolj, da so nam ugrabile slične nesreče po vojni že več življenj neiro svetovna vojna sama. Nesreča je tem bolj pretresla vso vas, ker je izbrala to pot svojo žrtev med nedolžnimi otročiči, ki so proti takim morilnim napravam radi svoje otroške nevednosti brez vsake obrambe in zaščite. Šestletni Avgust Pahor iz Sel št. 24 in petletni Josip Frančeškin št. 36 sta gnala v nedeljo nekaj po 9. uri živino s paše domov. Pri kalu imenovanem «Kalič» sta se zadržala, medtem ko je živina pila, ter si ogledovala vžigalnik mine, napolnjen z dinamitom. Ni znano, ali sta ga našla pri kalu ali pa na paši in ga prinesla s seboj. Naj ho kakorkoli; dejstvo je, da se je šestletni šolarček Avgust odločil, da vrže na patrono kamen. Čim je izvršil ta svoj usodni otroški čin, je patrona eksplodirala. Učinek eksplozije je bil ta, da je bil Avguštin na mestu mrtev, a njegovega za eno leto mlajšega tovariša Josipa Frančeškin je ranilo na čelu. Vendar pa rana tega poslednjega ni bila težka. Začel je kljub temu močno krvaveti in v tem stanju se je spustil v tek proti domu. Tu je povedal, kaj se je zgodilo z njegovim tovarišem. Vest se je takoj razširila po vsej vasi in ljudje, ki so ravnokar prihajali od maše, so se podali v trumah na mesto nesreče, kjer je ležal nesrečni pastirček mrtev. Nesreča je tembolj pretresla našo vas spričo dejstva, da je pred kakimi tremi leti našel podobno smrt tudi oče Avguština Pahor. Ko je tekel po griži blizu vasi za ži-vinčetom, je zadel z nogo ob žico, ki je bila v zvezi z v groblji postavljeno mino, mina je eksplodirala in eksplozija je vrgla nesrečneža nekoliko metrov v zrak s kamenjem vred. Po kratki borbi s smrtjo je nesrečnik izdihnil, ne da bi bil prišel zopet k zavesti. Ista pretresljiva usoda je zadela v nedeljo tudi njegovega sina šestletnega šolarčka Avguština Pahor. Kakor že omenjeno, rana drugega dečka — Josipa Frančeškin — ni nevarna. AJDOVŠČINA V nedeljo, dne 9. t. m. je povozil avto nekega odvetnika iz Trsta 11-letnega Sim-čiča Srečka in mu pri tem eno nogo zlomil, drugo pa zdrobil. Avto je vozil zelo naglo skozi trg. Dečko bo baje ozdravil v treh mesecih. O cerkvenem petja. Poznano je, kako naše ljudstvo silno ljubi lepo petje,, povsod in še najbolj v cerkvi, ker se mu zdi lepa božja pesem zapeta v cerkvi kot najčistejši izraz duše hrepeneče k svojemu Štvarniku. Poznano je, da ima prelepa vipavska dolina prepolno dobrih pevcev in Ajdovščina še posebno dobre. In vendar je poznano, da niso s sedanjim petjem v cerkvi zadovoljni ne farani ne županstvo, tudi ne g. župnik sam in celo tudi ne večina cerkvenih pevcev samih. Vsi bi radi lepšega cerkvenega petja, ubranejdega, da bi se moffle duše vnetejše in ebranejše zliti V toplo molitev, pa vendar ne morejo sedanjemu nedostatku v okom. Je dober pevski zbor pri nas v Ajdovščini, vso so za to, da se sedanje cerkveno petje zboljša. Zato ne razumemo nasprotovanja kogar si bodi proti splošni želji po zboljšanju cerkvenega petja. Upamo in smo gotovi, da se ne bo mogel upirati želji in hotenju celokupnosti. —n. DOBltA VLJE Ker je bila veselica, katero je imelo prirediti naše prosvetno društvo «Zarja» dne 2. maja t. 1. prepovedana od kr. kvesiure v Gorici, se bo vršila na Vnebehed dne 13. maja. Veselica se bo vrSila na prostoru dobravske zadruge in prične ob 3.30 pop. Na vzporedu je petje, kuplet in veseloigra «Dr. Hribar». Upamo, da nas okoličani tudi v drugič posetijo v lepem številu, ker so se morali, ne po naši krivdi, v nedeljo nezadovoljni raziti. BOVEC V Bovcu dežuje ali pa gori, tako da smo se temu že skoraj privadili; če^ ponoči kliče tromba gasilcev ali pa bije plat zvona, se ljudstvo niti ne zmeni več. V noči na 3. t. m. ob 11.30, ko je dež nekoliko ponehal, je iz neznanih vzrokov začelo goreti v podstrešju hiše št. 158, last Franca Komaca. Ker voda iz hidrantov radi prevelike visočine mesta požara ni mogla delovati in se je ogenj omejil Se le, ko je večji del sterhe Že pogorel. Lastnik ima škode okoli 15.000 lir, katera je krita z zavarovanjem. V teku par mesecev je to že tretji ogenj. Zahvaliti se imamo le požarni brambi, da je vedno le po ena hiša, in tudi tista ne do konca pogorela. TEMNICA V nedeljo, dne 16. maja t. 1. priredi tuk. mladina igro štiridejanko «Stari in mladi». Med odmori svira godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Po igri prosta zabava in ples. Posebno ker se bode ista vršila v krasnem senčnatem gozdu ob cesti Temnica-Lipa, se vabijo bližni in oddaljeni, da se udeleže omenjene prireditve v polnem številu. — Mladina. LADRA PRI KOBARIDU. Že dve nedelji nas je imelo vreme za norca. Zato pa smo sklenili, da se ne pustimo več vleči. In ne bomo več igrali «Mi-klove Zale», ker je še vreme ne mara. Posvetili pa smo svoje moči in voljo takoj drugi igri, ki jo bomo igrali čimprej. Opro-ščenja iiaoramo prositi zlasti naše vaščane, ki so na velikonočni pondeljek radevolje prepustili prostore sosedom, ki so naf obiskali v velikem številu, ter tako niso videli igre. Ko bomo drugič nastopili, bomo pa drugače uredili. Vendar si želimo čim popolnejšega razumevanja zlasti pri naših članih ter vseh sosedih, da nas podpirajo. V društvih je naša moč in naše delo. Zato na noge, kar je zdravega in resno mislečega. V društvo, kdor hoče z nami! SV. LUCIJA - Zadnjo nedeljo v aprilu je gostovalo na odru naše «Čitalnice» goriško Pevsko in glasbeno društvo. Ponovilo je spored svoje zadnje prireditve v Gorici. Čakal sem, da se oglasi kdo drugi, ki bi bil poklican, da oceni strokovno celo prireditev, ki je bila za naše kraje vendar nekaj izrednega. Že dejstvo samo, da se je pela opera tudi na deželi, v majhni vasi, je omembe vredno. Gotovo je treba veliko požrtvovalnosti in truda, ako pomislimo, da je moralo dnf-štvo organizirati poleg sodelovanja svojih pevcev in pevk tudi sodelovanje orkestra, vsega skupaj kakih petdeset ljudi in še več, in oskrbeti še oder s primernimi kulisami. Vse to je društvo s seboj pripeljalo. Ljudstvo se je vsega tega dobro zavedalo — vsaj v veliki veČini, saj je kljub neugodnemu vremenu napolnilo dvorano skoraj popolnoma. Z sporeda je odpadla prva točka: Dvofakovi «Slovanski plesi». Kaj je bilo temu vzrok, mi ni znano, vendar se mi je zdelo škoda zanje, ko sem pomislil na njih pohvalno oceno od strani g. Koršiča. Od nadaljnega sporeda so posebno ugajali »Ogrski napevi», ki jiw je mojstrsko sviral na vijolino g. Pavlin. Odobravanje občinstva ni hotelo ponehati, dokler ni dodal umetnik še ene točke. Mnogo uspehov sta žela tudi g. Fabro za svoj solo na rog in g. Zlatko Bisail, ki je zapel dve pesmi. Komaj je bil prvi del sporeda za nami, se je polastila občinstva mrzlična nestrpnost. Imela je slediti opera. Nestrpnemu pričakovanju so dajali ljudje duška s ploskanjem, dokler ni pričela ouvertura, ki je bila dobro odigrana. Ko se je dvignil zastor, se nam je nudil pogled na okusno scenerijo, razsvetljeno z novo odrsko razsvetljavo, ki je bila pravkar napeljana. Igranje kakor petje nas je popolnoma zadovoljilo. Vtis, ki ga je napravila opera na občinstvo, je bil ugoden in igralci-pevci so Želi bučno pohvalo. Za ta izredni užitek smo Pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici hvaležni! Na svidenje! Znanost in ometnsst JOS. JURCA: Jslmflncuska mrt slovenščine pred 1300 le« Poglavje iz krajevne sistematike (Gl. tudi «Edinost» od 4. maja). 3. V slovanščini naletimo večkrat na zveneč glas (tenuis) b, d, g, kjer srečujemo v latinščini tihnik (muta) p, t, k, n. pr. sedem nastalo iz sebdem, latinsko septem, golob iz golombe, latinsko columba, gospod in gospodar, v kateri je prvi del besede, to je gos- istoveten z latinsko besedo časa, staronemško hus, to je hiša, primeri podrone di časa. Včasih je cela slovanska beseda zveneča, latinska pa cela nema. Ta pojav ni brez pomena v našem krajeslovju, ž njim bom na pr. razložil ime Buzet, vendar je napram beneškemu narečju, ki prihaja za nas v poštev in ki se odlikuje po svoji posebni milini, «somma dolcezza», razločevanje med prvotnim našim in prvotnim tujim marsikje težko. 4. Latinski vokalizem je poln in med seboj zaokrožen. V latinščini vlada Čisti dualizem: tu vokal — tam konsonant, med njima je prepad brez slehrnega prehoda. Oboje je lepo umerjeno; določeno in zaokroženo, v konsonantizmu in vokalizmu prevladujejo srednji glasovi, kakor se spodobi za jezik, ki je nosilec prava in organizacije. V slovanščini je to čisto drugače, v njej je vokalizem kar naslonjen na konsonantizem, nekateri soglasniki so zlogotvorni kakor vokali, namreč r in 1 in nekateri samoglasniki se pretapljajo v suglasnike kakor i v J, u v v. Še več! Takozvani tekoči glasovi r, 1, n (m), j in v, ki zavzemajo v vseh jezikih srednje mesto med vokali in konsonanti (semivoca-les), so v slovanskih jezikih podobni živemu srebru, ki se z vokali družijo v nove glasovne tvorbe, jezikovne amalgame, ter jih preobražajo v procesih, ki jih poznamo pod imeni jotacija, nazal i zaci j a, velariza-cija, zlogotvornost konsonanta in glasovni predev. V vseh teh stvareh, izvzemši zlogotvornost se Slovani skladamo s Francozi. Psihološki vzrok za vse te pojave je iskati v težnji slovanske duše, ki 1 ir-M družbo in petje, da bi imela kar se da odprte zloge. Nemški Bart predstavlja popolnoma zaprt, latinska bar-ba poluodprt, slovanska bra-da pa popolnoma odprl zlog, lingua poluzaprt, za slovensko uho preza-prt zlog, zato izpremeni jen-zyk v je-zyk. V staroslovenščini so bili vsi zlogi odprti, še bolj kakor v moderni italijanščini, vo-kalov je bilo enajst, torej cela lestvica od najjasnejših do najtemnejših, med njimi dva močna nazala, jezik torej zelo razvit in izrazit, njegova kantabiliteta to je pripravnost za petje v višku. Pod raznimi tujimi vplivi, zlasti germanskimi, se je naš jezik v novi domovini razvijal v drugačni smeri podobno kakor češčina ter deloma izgubil svojo mehkost in zvočnost, kar nas sedaj loči od ostalih Slovanov. Da ni bilo tedaj latinstvo v takšnem propadu in raz-sulu, v kakršnem je bilo, ampak da bi nam bilo dalo takoj še pred prihodom Bavarcev in Frankov vero in civilizacijo, bi bil iz Slovencev in Hrvatov že tedaj nastal mogočen in kulturen narod s čisto drugačnim zgodovinskim in jezikovnim razvojem. Latinstvo tedaj ni izpolnilo svoje misije in je pustilo tavati v temi poganstva na pragu Italije in v Italiji sami en cel narod tristo in več let. Razvijati smo se morali pod vplivom mrzlega in trdega germanstva namesto pod toplim dihom solnčnega italijanstva. Slovenščina je imela dosti poprej odprte svoje zloge kot italijanščina, primeri sedem, osem z latinskim in italijanskim septem, sette in oeto, otto. Njena dolga vokalna lestvica se seveda nikakor ni mogla skladati s kratko latinsko, ampak se je premaknila od srede na obe strani, torej raztegnila. Zato se ponajveč vokali v obeh jezikih ne vjemajo in izkazuje navadno slovanščina nižji, ožji glas ali celo konsonant, acetum - ocet, nasa - nos, bo-reas - burja, sam - bucus, btizeg - bezeg, giornata - žrnada, duo - dva itd. Če so naše krajevne Izposojenke izposojene pravilno, bomo morali zaslediti tudi v njih isti pojav, ki bi ga mogoče najizraziteje označili kot privlačno silo med slovenskim vokallzmom in konsonantizmom, ki je v latinščini in italijanščini ni. Zlogotvornost r-a je najjačji izraz te medsebojne privlačnosti. Slovanski glasovni sestav je torej enoten, latinski je dualisti-čen in dočim obstoji ta iz dveh krogov vokalnega in konsonantnega, obstoji slovanski iz ene same dolge elipse. Kako spraviti ta dva visoka in ozka kroga v nizko in raztegnjeno slovansko glasovno elipso, to je ves problem, ki ga je imela rešiti naša stara slovenščina ob svoji prvi dotiki z romanskim svetom. 5. K sklepu moram omeniti še neko v slovanskih jezikih posebno razvito lastnost gori omenjenih tekočih glasov, jezi-kovcev, nebnikov in nosnikov, r, 1, n (m^ j in v, ki spremljajo vokale, namreč njih gibčnost in vzajemno substitucijsko ali nadomestilno moč. V drugih jezikih, zlasti v nemščini in italijanščini, je bilo tega tekočega živega srebra vse polno, toda tam niso bile to živosrebrne kroglice, ampak kovinske in Rimljan je imel občutek, da te kovinske kroglice vložene med vokal in konzonant (muta cum liquida) v dotično točišče (Kugol lager) še pomagajo konso-nantom, da se lažje premikajo okrog voka-lov, to je bila posledica dualističnega glasovnega ustroja. V slovanščini so ti tekoči glasovi pravo živo srebro, skoraj vse enako mehko in tekoče, ki samo moti privlačnost med samoglasniki in soglasniki, zato jih je naš jezik premetaval, odrival ali vsaj drobil v manjše živosrebrne kapljice. Zato je naš človek jpremenil Kars (Carso) v Kras, Karantanijo v Korotan in Koroško in ar-bor (albero) v jambor. Ta pojav je najznačilnejši od vsega in je tako star kakor Slo-vanstvo samo, zame je to osrednji problem slovanskih jezikov, le da je imel v najstar-ših časov še drugačne oblike, ki jih sedaj ne izkazuje več, ki jih pa lahko opazujemo pri tistih jezikih, ki se sedaj v mali meri podobno izpreminjajo. V italijanščini n. pr. se dva zaporedna r, dva zaporedna 1 in d dissimilirata n. pr. di rado namesto di raro, torej je tudi d lahko tak tekoč glas. V pravoslovanščini je na prav tak način nastala beseda deven ti -devet iz neventi. Fiziološke možnosti so v zgodovini vseh jezikov podobne in samo vprašanje razvoja je, katero razvojno možnost si bo jezik izbral. Slovaaščina je bila v marsikaterih ozirih že pred dvema tisočletjema tam, kjer je italijanščina dandanes. Vse te točke ponazorim v sledečem topo-nomastičnem delu, ki morajo tudi zadnjemu lajiku odpreti oči bolj ko vsa mrtva in abstraktna pravila, odkod prihaja to, da imamo Slovenci prav takšna izposojena krajevna imena, kakršna imamo, in ne imen, ki bi bila bližja in podobnejša prvotnim romanskim ali neromanskim. Pokazalo se bo, da kar občuti in s svojega stališča mora občutiti Roman kot spako, dobi takoj lice in obraz, kakor hitro je pogled pravilen, to je s stališča njih postanka, s stališča jezikovne zgodovine, in to je z našega slovenskega stališča. Vsi drugi vidiki so zgrešeni in ne vodijo do spoznanja. Iz življenja po svetu Princ Viktor Napoleon. V Bruselju, glavnem mestu Belgije, je umrl 3. t. m. eden izmed važnih potomcev družine slavnega francoskega cesarja Napoleona L, princ Viktor Napoleon. Pokojnik je bil starejši brat Louis-a Napoleona, ki je bil general ruske armade še za carjevega časa. Princ Viktor Napoleon je veljal kot pretendent na prestol francoskih cesarjev iz dinastije Bonaparte in kot tak se je smatral za upravičenega naslednika Napoleona I. Od 1. 1886 dalje pa ni več živel v Franciji. Republikanski vladi so začele presedati večne spletke med bo-napartisti in goriomenjenega leta je bil izdan zakon o izgonu vseh članov rodbine Bonaparte. Tedaj se je princ Viktor-Napo-leon moral izseliti iz Francije ter se je naselil v Bruselju, kjer je ostal do svoje smrti, ki je nastopila pred par dnevi. Princ Viktor-Napoleon se je rodil v gradu Meudon 18. julija 1862. leta in je bil sin princa Hijeromina-Napoleona sina najmlajšega brata cesarja Napoleona I in nekdanjega \vestfalskega kralja. Njegova mati je bila Marija Klotilda Savojska, hči kralja Viktorja Emanuela. S svojim za dve leti mlajšim bratom Louisom se je šolal v liceju Karla Velikega v Parizu, kjer je položil maturo, a svoje študijo je nadaljeval na vseučilišču v Heidelburgu. Ko je bil sin Napoleona III. dne 2. junija 1879. ubit v Kaplandu, se je smatral princ Hijercnim - Napoleon za njegovega legitimnega naslednika kot načelnik rodbine Bonaparte, in to na podlagi ustave iz 1. 1870. Nekateri bonapartisti so ga takoj priznali medtem ko so se drugi hoteli da se ima Ilijeronim odreči svojim pravicam v prilog svojemu sinu. Na ta način je nastal v stranki razkol, kateri je razdelil bo-napartiste v dve struji, v hijeronimiste in viktoriste. Toda princ Hijeronim ni odnehal. Njegov sin Viktor v začetku ni posegal v ta spor, pač pa pozneje, ko se je začel zavedati pomena spora. L. 1884 je zahteval oče od njega, da se mu mora brezpogojno podvreči. Viktorjevi pristaši pa so dosegli, da je sin odrekel očetu pokorščino. Njegov odgovor na očetov poziv je bil ta, da je zapustil dmačo hišo in se nastanil v Parizu v ul. Monceau. Od tedaj je imela stranka bonaparti-stov dve središči. Spor se je z vsakim dnem bolj poostreval in se razvil v neugasljivo sovraštvo. Razvila se je ogabna agitacija in javna propaganda očeta proti sinu in narobe, tako da se je odloČila republikanska vlada, ki je do tedaj trpela to propagando, za zakon o izgonih Članov vseh rodbin, ki so kdaj vladale na Francoskem. Dne 23. junija 1. 1886 se jej moral izseliti tudi Viktor - Napoleon, in sicer je šel v Bruselj, a odtod se je taKoj podal v Italijo k svoji materi princezinji Klotildi. Po ne-! koliko dnevih se je zopet vrnil v Belgijo, kjer je ostal, kakor rečeno, do svoje smrti. V Bruselju je živel zelo skromno In tiho, zbirajoč okoli sebe svoje pristaše in prijatelje. Tu se je razvila med njim in hčerjo belgijskega kralja Leopolda Klementino ljubezenska idila. Princezinja Klementina je bila zelo bogata in s svojim premoženjem bi bila brez dvoma popravila gmotne razmere pretendenta na francoski cesarski prestol. Toda za življenja kralja Leopolda ni bilo upanja, da pride do zveze med njima dvema, ker se je kralj upiral iz obzi-rov napram francoski republiki. Po Leo-poldovi smrti je nastopil vlado kralj Albert, kateri je bil v tem pogledu mnogo bolj širokogruden in je dal svoje privolje nje za poroko. Poroka se je vršila v Tu-rinu, in sicer zelo skromno. Pri pojedini je bilo samo 14 povabljencev. L. 1912. se je porodila Viktorju-Napoleonu hčerka, a v januarju 1. 1914 je dobil tudi sina-na-slednika. Ko je izbruhnila svetovna vojna, bi bil Viktor-Napoleon najraje vstopil v francosko armado, toda spričo zakona o izgonu mu je bil vstop nemogoč. Tudi v belgijsko armado ni mogel vstopiti, ker se je ta borila na francoskih tleh. L. 1891 je njegov oče Hijeronim nevarno obolel in približala se mu je zadnja ura. Sorodniki so hoteli, da bi se oče in sin pomirila vsaj spričo smrti. Viktor-Napo-leon je prišel v Rim in princezinji Klotilda in Leticija sta posredovala pri očotu, da bi sprejel sina. Toda princ Hijeronim ni hotel o tem nič slišati. Njegov sin jo čakal v sosedni sobi, da ga bodo poklicali vsaj v zadnjih hipih. Medtem se je očo boril s smrtjo. Sina pokličejo. Ta vstopi v sobo in hiti k postelji. Očeta prime za roko, toda roka je bila že hladna in se ni več stisnila. Sovraštvo napram sinu je našlo svoj izraz tudi v testamentu očetovem. «Sta-rejšemu sinu Victorju — se je glasilo ne zapuščam nič. Ta je izdajalec in pun-tar. Nočem, da bi se udeležil mojega pogreba. Priporočam mojemu sinu Louis-u (t. j. tistemu, ki je služil v ruski armadi), naj ostane zvest mojim političnim in verskim prepričanjem, ki so resnična tradicija po mojem stricu Napoleonu L Upam, da bo Louis znal zastopati stvar rodbini1 Napoleonov. Njegov cilj mora biti, da organizira francosko demokracijo..« Kljub temu prekletstvu pa se je smatra! princ Viktor-Napoleon za potrla var ja rodbine in pretendenta na nasledstvo po Napoleonu Velikem. Bontna poroiila. DEVIZE: Trst, 10 maja Amittrdain od 1005.— do 1015 — Belgija od "7.50 do 79.-; Pari* 7S50do 7960 London od 121,35 do lil.55 ; New York od 25,— do 25.10; Španija oJ 35(J.— do 3*14.— Švica o i 415'- do ; Atene od 30.50 do 31.50 Berlin od 591.— do 5^7.— ; BukareŠt od 0.— do 9.75 Praga od 74,— do 74.40: Ogrska od 0.03«» do 0.6: Zagreb od 44 15 do 44.40. Beuečijske obvezale* 70 20. VALUTE: Trst; 10. maja Avstrijske krone od 0.0351 do 0.0355 : dinarji od 43.75 do 44.Jo; dolarji od "2 1.90 do 25.05; novci po 20 frankov od 95.— do 93 — funt šterling od 121.15 do 1J 1.50. M3 samo prvovrstno, vpeljano moč, išče tovarna testenin za Julijsko Krajino. Ponudbe na upravništvo pod „Potnik". S Zobozdravnik . S. dr. D. arioč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Uia M. R. Imbridni 16,!. (prej Via S. Oiomi) Od 9-12 in od 3-7 531 m --rg-5-.'i Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlale XX setteift- bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in z* družine Via Giullanl 32. Telef. 2-4 Priporoča se lastnik 552 FR. ŠTRANMR. Učinkovito čistilno in hladilno sredstvo, posebno priporočljivo teriosklerozi, rev tizmu in slabi cirkulaciji krvi Steklenica L 11--Prodaja se v lekarni Castellanovich,Trst Via Giuliani 42 (blizu slovenske šole) PoSilJatre tudi po poŠti.