L&to IIL, štev. 95. V Celhs, četrteK d.ne t&. avgitsta 1921. FßstnFsia pfgčans v g&fövini. aH^B^^^^iCi. D^^^H ^H^^^H^^^^^Bk ^H^^^H ^^^^^^a '^^^^l^^^^^^k l^^^^^^^^l^l^^^k ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^H^^^^^^^^. ^^^^^^H^^^R ^'v.jj^Ka Krijjznica ^b ^^^m m^K ^^K f^^H ^^^B ^^H ^^B. j^^^^^M^^v ^^K vflft *°*3*8I frames --- Ljubljana j^R^V hBHSm »HlLAW ^^L JBF «n jWI mHk irane ccloletno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm ¦^Mine stolpca 1 K 20 v. JReklama rned tekstom, osmrtnice in •¦ahvale K 1-50 — Posamezna sievUka »fane K l-«9& Izfeafa Urednlšlvo Sirossmajcrjeva ul. St. 1,1/nadstr. Telefon St. 53. Upravntfiivo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritličje. Telefon St. 65 .Racun .kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. B^ograd, 16, avg. Danes pop ie ob pol šeslih je Njeg..,Vellčan8tvq..Kr$lf Peter izdihitil svojo veliko Jun^ško dušo, Ker regent Aleksander vsled lahne ol?o- Ielo3ti §e ni mogel dospett Sz «Parlza, vrši do povratka ministrskt svet Kraljevsko oblast. P o n o v i t e v p I j u č nice. Be ograd, 15. avgusta. V- petek 12. tm. zvečer }e kralj ?ctcr/ponov«o zbt>lcl k:i tcžki pljutiski Včcraj sc 'jfe'sfanjc nekoliko zbo||šalo,' da»e$ pa '«?e jc -opet po- 'slebL-alö in" jß priCakovati hatastrofe. Obiäkali so kralj v iastni grobiiici v Topoli. Pogrcba se bodo ndeležili za- stopniki vseh zavezniškik držav. Kuraunskega kralja ali njegovega sins ter gr^kegs prestclonaslednika priča- kujGjo cscbiao. Povratek kralja Äleksandrß pričakujejo za jutrl. Seja vlade iö njeni sklepü, Eeograö, 16, avgusta. Ob 20. un je imcl min. svet svet sejo, v kateri je bil üestavljen tckst vladne proklamacijG, ki se objavž v »Službetiih Novinah«. (Ob- favljamo jo aa drugem raestu. Op. ur.j! Skietiilo &e je tudi, da sc skiiče narodna skupščina. Vsi odsotni miöistri in posianci so bili brzojavno pozvarfi v Beograd. V prvi seji skupLCine bo kralj prisegel na ustavo, posianci pa v nje^ove roke. pG vrnitvi kra!ja Äleksandra se dolofii dan pogreba. Jutr! ob devetih priseže kralju Hleksandra miJ. svet, ob desetih uradniki, ob cnajstih pa vsa beo- gradska garnizija na topčiderskem brdu. Proklamacija vlade Beograd- 16- avgusta. Jutri izidc v »Siužbcnih Novinah« sledcca proklafnacija : M^rodu Srbov, Krvatov in Slovencev! Njegovo Velieanstvo kralj Peter I. je umrl danes 16. avg. ob 17*30 popoldan v svoji prcstolnici v Beogradu, obkrožcn od eianov kralJGVske vladc. Na presto! je stopil po CIcnu 56- ustave • Njegovo Veličanstvo kralj AIcksander. Do povratka Njeg. Veli- Čanstva' kralja Aleksandra v domovino vrši na osnovi člena 59- ustave kraljevsko oblast ministrski svet. Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je brez razlikß iinena in vere hvaležen velikeniu kralju, ki je s svojim strogo ustavnim, parlatneniarnim vladanjem . osigurnl narodno svobodo in üiko ustvaril možnost polnega raz- voja narodne sile za izvršitcv velikih nacijonalnih ciijcv in nalog- Pod njegovo vlado je postala kraljevina Srbija s svojimi svo- bodnimi institueijami in s svojo jasno zaertano nacijonalno po- pod tujo oblastjo in je priCakoval od Srbijc svoje osvobojenje. Nikdsr. v v.seni Casu svojega s slavö vcnčcnegrf življtnia ni iz- aubil kralj Peter izvida naiveeji narodni idefd: üsvobojenje in ujcdinjGnjc vseh Srbov. Krvatov in Slovcncev v veüko nacijo- nalno držnvo. Kot kralj" je posvetil vse svoje mcč". oživotvorjcnju tega narodnega ideals. 2 njim je skupno deialin se boril, ž njim jeskupno trpei v prßgnanstvu. DoCakal je slednjic, da se nje- -.go^va .vojska no s^c .zmagovito vnie y svojo zeinMo, a.mpak..da obenem z junaškim polctom o,svobodi iz tujega jarma vse Srbe, HrvRto in Slovencc i»,:jih ujedini v eno Aržavo. Ncustrašcnost ¦¦in hrabrost krölja v¦• .najhujsih časih velike narodne bprbe. nje- cjova vzvišcna 'sfrpnost in sainozatajevanje v Casih težkih na- rodnih izknšenj bodo osfali Hot svetli prjmcr f:i vzg!ed kasnejšim rods)vom, ki bodo črpali iz njih povo inoc-. ... , ^ Veiikciiiu kralju. ki je z brezprimerno Ijubeznijo ljubil ves narod, -oddoizimo se döstoino s tein, da se zberemo vsi okoli njojpvecja prestola. na katcrega je sed'aj stopil njeyov sin, vzgo- jcii v idejah svojega roditelja in uirjen v .vcIüvcitj boju za osvo- bojenje hot ujegov prvi boritelj in vrhovni komanrifint na5e rirabre vojskc. Siava kralju Petra! — Živc, r,it,-ij /l^-ülu ; Bconrad. i<>.-;avgusta 1921. Siedijo podpisi vseh ministrov. Peter Karagjorgjevic — Peter Mrkojijic — Kralj. Peter L Veliki. Rojen je >bil 29. junija (12. julija)I8^ vv .Bcogradii kot tretji oirok tedanjega srbskccja kneza Äieksandra j(avagiorgJGviča in Perside roj. Nenadovičcve. Ljudsko šolo je obiskovai v.JBeo- gradu. S 14. letom ga je oče poslal v Ženevo. Tam je do leta 1861. aadaljeval študije. Potem je odšel v napoleonsko vojaško akademijo St. Cyi1.-na Francoskern. Po . dokonCanih studijah je leta 1864. kot oficir-stopil v francosko armado. V Parjzu živeč se je posvetil političnim in gospodarskirn veejatn,. Leta 1870 ob izbruliri frnncosko-nemškc vojne je stopil prinq Peter v.tujsko legijo kot oficir ter se v vseh bojih odlikova! s svojo. hrabrostjo. Bil je med prvirni oncirji odiikovan z redom legije Casti. ,'Po vojni je izstopil iz vojske, odšel v Svico in sc posvelil zopet študijsm. Srbski prestol so po raznih homatijah, v katerih se je njegov oče moral odpovedati vladanju, zasedli Obrenovici, ki so pregnali Karogj'orgjevice iz Srbije. Toda vesti o qbupnem polo- žaju srbske raje v Bosni in Hercegovini nra nipp dale mirovati. Ko se je raja uprla Turkom, nie ni. ve.č ppmišljal, šel.jc na- skrivaj v bosansko krajino, zbral v Orahovcu na svoje stroške četo vstašcv in pod irncnom Peter Mrkonjič se je postavil na čelo boja za osvobojo tlačenega naroda. To je bilo leta 1875. Pisal je Miianu Obrenoviču in ga prosil, naj pozabi vse rod- binskc prepire ter ga pozval na skupno bo.rbp za , osypbojo Bos'ie in Hercegovine. R mesto odgovora je Milan Obrenovič poslal zahrbtnega moriJca, ki se mn pa naroCeni umor til posrečil. Po izvršenem večletnem četovanju je odsel princ Peter na Dunaj, pa zopet v Pariz. Pozneje se je preselil v Cetmje, kjer Stran 2, sc je leta 1883 poročil s knecjiiijo Zor- ko, Jičcrko bivseya črnogorskega kralja Nikite. \z zakona je bi!o5otrok; krie- ginja Jelena (vdova bivšecja ruskega vclikcga kneza Jovana Konstantinoviča), kraljcvič Gjorgje (roj. 1887), kralj Ale- ksander (roj." 1888). Milena in Andrija sta umrla v zgodnji mladosti, žena Zorka pa tudi že leta 1890. Od takrat je živel v Švici kot zasebnik. Srbski narod je med iem pričel prokliiijati protinarodnopolitiko Obre- novičev, ki so se z Alilanorn in Ale- ksanclroni vdinjali v avstrijsko službo. Z nasiliio odstranitvo Aleksandra in Drage, ki sta osramotila srbski prestol, •leta 1903. se pričenja nova doba v zgodovini Srbije. 2. jnnija 1903 iz- bcre narodna skupščinaprinca Petra srbski m kralj em. Po 45 Ictili izgnanslva je kralj Peter 11. jtui. 1903 zopet stopil na srbska tla. Prva naloga inn je bila, da uredi razmere v državi sarni. Kg se mu jc to posrečilo, jc začel izvrševati drugi del svoje naloge: osvobojenje n a r o d a. In tako je prišlo do balkanske ¦vojne 1. 1912. Dne 5. ökt. 1912 je kralj Peter napovedal vojno Turčiji. .Zmagoslavni pohod srbskih armad ¦ ,nam je še v živem spominu. Bila je | zgodovinska predigra za osvobojenje eclega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko je na Vidovdan 1. 1914 počil v Sarajevu strel, pod katerim jejpadel .avstrijski krvnik Ferdinand, ko je potem izmučena Srbija bila napadena od avstrijskih armad, se je pričela | vein-a zcjudoviuska düJd srbilüga junaštva in srbskega trpijenja. '.Vedno pri svoji hrabri armadi, kateri je po- veljeval kot vrhovni poveljnik njegov sin regent Aleksander, je delil kralj Peter ž njo veseije zmag, pa tudi bridkosti trpijenja, ko jc navalila poleg avstrijskc na Srbijo tudi še nemška armada in ko so se morali Srbi v ne- popisnih mukah in trpljenju umikati čez albanske gore. 70-letni kralj Peter ni zapustil svojega naroda in svoje vojske. Dclil je z narodom vse gorje strašnih dni v Albaniji, sam že bolan, je tolažil in spodbujal. Proroške so bile njegove bescde, id jih je vedno in vedno zopet ponavljal: »Zopet se vrnomo!« Ko je videl narod svojega sivo- lasega vladarja, kako oprt na palici z njim koraka po neprehodnih alban- skill gorah, kako odklanja vsako udob- nost, ni obupaval, anipak je trpei mirno in šel v prognanstvo, ker je trdno verjel in zaupal, da se zopet povrne. In ko je koncno napočil dan, ko je vrla srbska vojska, podprta od Fran- cozov in od tisočev in tiscčev hrvat- skih in slovenskih dobrovoljcev, pre~ bila solunsko fronto in se vračala korak za korakom'v domovino, ko je zmagala ponosna in velika ideja svo- bode, se je vrnil tudi on, kralj Peter Veliki, kralj osvoboditelj in ustanovitelj velike jugoslavije. V nernem spoštovanju se klanja pred tern možem dnnes, ko leži na mrtvaškem odm v Beogradu, ves naš troimeni narod in ma kliče: »Večna Ti slava, veliki juuak v bojili in trplje- nju, vsliki kralj Osvoboditelj!« Minister dp. Kuhovec med Ijudstvom. SKOZI POSAV.IE. V Sevnici- V iredeljo 14. tm. zjutraj do inaši sc je vršil pri Kovaču vkljnb slabomu vre- menu lepo obiskan shod tržanov in kmc- tov. Shodu jc predscdoval predsednik strankine organizacije v Sevnici if. sod- nik dr. Romih. Minister dr. Kukovec je v daljših stvarnih izvajanjih pojasnil poli- tični položai in razna gospodarska vpra- šanja ter odgovarjal tudi na razna stav- ljena vprašanja glede uvoza italijanskih vin, izvoza koruza ild. Zborovalci so mi- \ nistru soglasno izrekli zaupnico. ; Rajhenburg. t Ob 11. uri dop. ie prispel minister v Rajhenburg, kjer ga je pred gostilno Un- schuld čakala lepa množica naroda. V dvorani se je izvršil pozdrav s strani predsednika strankine krai. organizaciic g. Rajnerja. V svojem odgovoru ie g. mi- nister povdarjal, kako veliko it1 še treba dela, da se poglobi dub jugoslovanstva med našim narodom. Poziva na vztrajno delo ter se zahvaljuje Rajhenburžanom za njih požrtvovalno delo za širjenje de- mokratske ideje. Po govoru ie mala Vida Jamšekova poklonila L. ministru kot bratu Soknlu lep šopek. Q. minister je razpravljal še v druž- bi domačinov razna krajevna. zlasti go- spodarska vprašanja, ter se ob 1. uri pe- j ljal v Krško. kjer ga ie pred Jermanovo goslllno čaka- la velika skupina meSčanstva. zlasti ga- silci, ki so imeli ta dan svoio slavnost. Vršil se je v gostilni v natlačeni sobi im- proviziran kratek shod, na katerem jc g. minister podal kratko Doročilo o položa- ju, ter odgovarjal tudi še na nekatera vprašanja zborovalcev. Predsednik kraj. ¦organizaciie .IDS g. dr. Jan se mu je to- plo zahvalil ter predlagal zaupnico, ki je bila soglasno sprejeta. Zborovalci so g- ministra burno aklamirali. V imetni obči- ne ga jc se pozdravil župan g. Cesar. Brežice. Ob 3. uri popoldne si ie pripdial v Brežice ter naiprej v gostilni Pečuik zbranim somislienlkqm podal kratko po- ročilo. Zatem je sei oKledat has ta dan o- tvorjeno obrtniško razstavo v gradu. V imenu razstavnega odbora ga je pozdra- vil %. Holy v krogu drugili obrtnikov iz Brežic in okraja- Q. minister si ie z zani- manjem ogledal lape izdelke naše slo- venske obrti ter v svoiem naRovpru po- vdarjal, kako važno nalotfo vrše obrlni- ške organizacije s takšnimi prireditvami. Odtam se je podal na Sokolsko slav- nost v Narodnem domu, kjer :^a je po ne- katerih telovadnih nastopih pozdravil kot brata Sokola starosta brežiškega Soko- la dr. Zdolšek. V odgovoru je minister dr. Kukovec povdarjal zgodovinsko mi- sijo sokolstva ter spodbuial zlasti sokol- ski naraščaj. naj zvesto neguje sokolski duh. V SOTELSKI DOLINL Rog. Siatina. Iz Brežic se je vozil g. minister sko- zi sotelsko dolino v Rogaško Slatiuo. kjer se je vršil 15- tm. dop- ori Sternu lepo obiskan shod kmečkega in drugega Ijud- stva. 2al da so bili prostori premajhni. zakaj mnogi poslnšalci so morali stati na hodniku in pri oknih. veliko pa jih jc mo- ralo sploh oditi. Kakor v&d'no-, je g. mini- ster tudi tu z globoko stvarnostjo raz- pravljal politični položa.i in razna gospo- darS'ka in socijalna vpra§anja, zlasti tudi invalidsko vprašanje. Na razna vpraša- nia kmetovatca Saika (opust izvozne ca- rine na živino ter določitev uvoziie cari- ne na italijanska vina) ter g. notai ja Aši- ča (invalidsko vprašanje) ie dal minister vsestransko zadovoljiva pojasnila. Na predloK K. Verka se ie spre.iela sledeca resolncija: »Zborovalci izrekaio demokrutskeniu klubu sploh. svojemu poslancu «. mini- stru dr. Kukovcu pa posebei svoje popol- no zaupanjc Svojega poslanca prosimn. da izpo- shijc pri vlädi pomoč revnim s'lojem, ki bodo morali vsicd snše trpcti ponmni- kanje. Pozivamo vlado, da nastopa z vso oclloenostjo proti prevratnim elcmentom. Casopisic, ki iz same zlobe napada in smeši via due ukrepe ter z izmislienimi noroeili be^a ljudstvo. na.i se zatro Zborovalci so g. ministra burno a- kktinirali. Na shodu so bili navzoči tudi .irg. minister n. r. Voja Marinkovič ter nar. poslanika Anastasiievič in Sokič, ki sc mude kot sostjc v Rog. Slatini. Po zborovanju si jc g. minister oglc- dal invalidski dom. Sel je od sobe do so- bc. od invalidn do invalida ter se zanimal I zu njih položaj. Vzel je naznanje tudi nc- | katere njihove žeLie. i Opoldne se je vrsil skupcii obed v liotelu pri pošti. Udeležilo se ga je krog. 60 oseb. Q. ravnatclj dr. Šter je nazdra- yil Nj. Vel. kralju Petru. Notar g. dr. Sorli je napil ministru dr. Kukovcu kot viiemu prvili in naiboljšili kraljevili sve- tovalcev in iskrenemu zagovornil«;!! na- roda. Minister dr. Kukovec izreka priziia- nje pozitivnemu tlehi demokratov \ ro- gaškem nkraiii, zlasti v Rog. Slatini ter y.c\\. iht so delo \- dozdaini sincri uada- liiiie. Ucitelj g. Verk ie napii UiivzoOim srbskim in hrvatskim bratom. Podčetrtek. Malo pred 3. uro pop. je l/rispel g. minister v nvetropolo sotelske doiiiic, v Podčetrtek. Pred zborovalnim lokalom ga je prieakovalo občinstvo z zupanom g. CvetkoniMia celu. ki ga je v ifiienii ohciiie in prebivalstva iskreno pozdravil ter inn predstavil obcinskL- odhorniky in dru.^e fuiikcijonarje obhisti. sole in ura- dov. Mala Viktorija Prah pa urn je poklo- nila lep söpek. Obširni vri pri Staroveskeai se jc napolnil ljudstva. zlasti kmečfcega. Pod predsedstvom župana in pr^dsednilca Jvrajevne strankine organizacije ¦<. Cvet- ka se jc vršil lep shod. Spočetka- so sku- šali ncki kršcansko-socijalui kinv.ovci in naluijskani petelini Počivavšeki in drugi motiti go vor z neslaniiui in skrajno bo- dastimi vmesklici, očividno z lumrenoiu, da hi shod preprečili. A mirnost in hlad- nokrvnost g. ministra ter odloeiut volja velike večine zborovalcev jih jc kmalu ukrotila. Značiluo je, da so ;ia shodu navzoei hrvatski kmetje. ki so baic Ra- dičevci, rnirno poslušali in z veiikim zrr- niirianjtm sleclili niinistrovcmu govoni. ki so ga zborovalci vzeli z buniun cd'.:- bravanjem na znanje. Razne v klerikal- nih lisiih že tisočkrat premlete fraze o kupčiji vlade z muslimani itd-. ki jih je na shodu zopet pogreval Poeivavšek, jc g. miuistor razkrinkal kot neunme laži. Zborovalci so z velikirn odobrava- njem sprejeli na predlog g. Jerina reso- lucijo v obliki, kakor jc bila sprejeta v RoKaški Slatini. Tako je bila zakliuCijmt dvavlntvna naporna turneja skozi Posavie in Sotel- sko dolino. Kot stranka smo z uspehom lahko zadovoljni. Ljudstvo ie vidclo. ka- ko drzne laži širi klerikaino časopisie o demokratski stranki in zlasti o dr. Ku- kovcu. Marsikomu so se odprle oči. V pogajanjih med demokrati in radlkalci, ki se te dni zopet pril;:ejo, ¦ bodo demokrati preävserr« zithtevalr \ ureditev krr.ctskeorri In deiavske^a za- : konodavstva. Dopolnüne volitve za vse iozdaj | komunistične mandate v občinah cel.e države se morajo po naročilu ministr- | stva za notranje zadeve ^v";^ ->->•- kasneje do 20. sept. tl. Srbski radikaid in naši ki-sri- kalc?. Na . sh'odu Sam. kmet stranke v Št. Vidu nad Ljubljana vnedeljoH. tm. je govosil tudi radikal.-.i poslanec, tajnik narodne skupščine in tajnile rn- dikalnega kluba, dr. Vojis^av Janjič, ter je o^tro obsodil politiko slovenskih klerikalcev, ki so v ustavni debati po- kazali, da so protivn ki jedinstvene države. Za srbsko radikalno stranko je väaka zveza s klerikalci nemogoča. NaS spor z ItaJljo se je poostriS \ vsled ponovne zahteve Italije po sku- j pni eksploataciji baroSke Utke za dobo j 99 let. Ker je povrh ital. vlad;x našim ; delegatom pri pogajanjih izrcčila potne | listc ter tako na oduren način prcki- | nila rstzgovore, je naša vlada preko | rimskega poslanika vlozüa oster pro- j test. S tern bodo menda tudi trgov- j ska pogajanja z ltaliio definitivno raz- ; bita. ' ' | Pečuh no^e pod Madžare. Pro- | glašcnje baranjske republike. V Pe- čulm so 'vrše skoro dan za dne in o- grornne manifestacije proti priklopitvi Baranje in Baje s PeCuhom Madžarski. . Dna. 12. tm. je bil velik manifestatni ¦ in protestni obhod po mestu, katercga , se je udeUXilo nad 30.000 mesCanov , in delavceiv. Protestirali so proti umiku , naSih Cet iz Baranje. Dva dm kasneje i so v Pefnhu na -velikem zboru me- j ščanov in delavcev (30.000 liudi) pro ' glasili repubUko. Zastopniki pečuškeir j izvrSilnega odbora so prišii v Bec^rai ter so prosili na3o vlado, da prizna riovo republiko. Naša vlada je izjavila, ia tega po trianonski pogodbi ne more, da bo pa storila pri antanti odlocne korake, da se zaščiti domači živelj v Baranji pred niadžarskim terorjem. Prebivalstvo v Pečuhu se hoče upreti z orožjem proti maclžarski ckupaciji. Kakor pravijo novejSa poroci'a od 16. tm, se je baranjska republika sta- vla pod Protektorat kralievine Sr^ov, Hrvatov in Slovencev in pod zaščito male entente. Predsednik izvrSevalnetja odbora je pečujsk; slikar Peter Do- brovič. predsednikom republike pa je izvoljen grof Karolyi. Dne 15. tm. so odposlanci republike Be!a Lindner, Peter Dobrovič in dr. Schwarz bili pri min. preds. Pažiču in so ga prosili, na? dovoli naSa vlada grofu Karolyju pre- hod iz Dtibrovnika čez na§o državo v PeČLih. Bivši bolgarski car Ferdinand ie n-jasom poročila londonske^a »Daily 'Mail« v Nemciji zblaznel. Trdi, da je zmagal v svetovni vojni in da je go- spodar sveta. Ceškoslovst^ki predsednik Masaryk, ki se je z-dra\- vruil iz ftaliie, nanicrava v ¦kratkem obiskati' Reosrrad, kasnej- tudi Pariz. Grško-turški spor in /avc/.siiki. Vr- liovui svet zaveznikov ie v seji 10. tin. sklenil. da ostanejo zavezniške \Uule v grsk'0-turškem sporu strogo i^vtralue.. iVliriditski vstaši v Albaniji so prcd- zadnji torek iz gor. kariror so se iiniakui- li. zoiK'l uavalili na vladiie cete. jih ]>o dvodnevnih bojili prema^ili In zapocüli v r>cg proti jugu in zahodu: Gornja Šlezlja in vniovni svet. Due M- avg. so bila iiosvetosanja vrhovntga s\eta gledu (iornjc ^lezije nrekinjena. Opažati je bilo znatiio zbiižaiiie franco- skuga in angleškega stansca. Traucozi zastopaio poljsko stališče. da se je pri dodelitvi or.einlja ozirati predvscm na to, da je dežela skozinskoz glasovala za Po- ljsko in Ie poncinčcna mesta in industrij- ski kraji za Nemeijo. Mesta pa se morajo prilagoditi veeini avtohtonuga prebival- stva. Angleži zopet so bili prvotno strogo na stališču, da je treba uvažev.ati rezul- lat plebiücita (to je iicinsko slalisc.). Vr- hnvni svet ie skieni!. predno se odloči. izročiti zadevo zvezi narodov. ki na.i mu sporoei svoje naziraiije glede razmejif- vene erte. Pomoč Rusiii in naša drznva. Po iz- javi Pasiča sc bu nasa država pridružila onim, ki priskočijo na pomoe gladujoci Rustji. Za dne 22, avg. v /^eiievi sklicana 'konference zastopnikov vseli držav, ki. bodo sodclovalc se udeleziui tudi dv;i zastopnika tuisc dr/ave. Iz Prekmurja- Umrl je v Murski Soboti, zadet. od kapi, tamosnji tajnik JDS g. Tone V'ah- tar. Bolehal ie že dali časa. Bla^ mu spomin! V Prekmurju ie zavseru 94 ljudskih so! z 180 razredi. Od teh .ie 1- slovenskih (17754 otrok), 19 madiarskih (?7f\i otrok> in 3 neniške (256 otrok). G. minister dr. Knkovec je svoj do- pust prekinil in se v torek popoldne vrnil v Beograd. Vsled tega so odpadli njegovi shodi v Celju. Mariboru in Laškem. Povodom vestl o smrti Nj. Velicau- stva kralja Petra I. se je tudi naše mesto odelo v žalost. Raz uradnih poslopij in * uinogih drugih his plapolajo en; stave. Beograjski dijaki in diiakiiije, veči- noma visokosolci, so na svojem potova- nju po Sloveniji prispeli minoli petek v Ccljc. Klub napr. slov. akademikov v Celju ter celjska podružnica Ferijaluega Saveza sta jih zvečer pogostila \- Nar. domu. V soboto so '/- rutiniranostjo pra- vih igraloev v Mestncm «ledališCu prcd- stavljali burko »Bibliotekar« na splosno zadovolistvo občinstva. Po predstavi se Ie vršihi v mali dvorani Narodnega doma Kostom na cast prijetna domača zabava, katero so gostjc sami povzdignili z lepim plcsanjem svojega kola. V pondeljek so i.i;rali zopet v Mcstnem «lcdališču, to- krat Čorovičevo dramo »Zulumčar« iz srbskega narodnega življenja. Včeraj (sredo) zjutraj so odpotovali naprej v Maribor. »Akadcmska dramska grupa« Aakor se imenujejo — šteje 24 članov :v;fcv. 95. »NOVA DO B A Stria 3 ter vzbuja povsod, kamor pride, splošno pozornost in zanimanjo. Namen njenih prircditev je zclo plemcnit: čisti dobičck boclo porabili za zgradbo sanatoria /a Lolclme siromašnc članc di.iaške^a Feri- jalnega Savcza, ki ga nameravajo posta- viti ua Fruški gori. Hvala Urn za bratski »bisk in za lep užitek, ki so nani ga ini- dili. Zahvala- Klub slov. itaprednih aka- dunikov v Celju in podnižnica ^Forijal- nega Saveza« v Celju sc najprisrcneje zahvalita cenjenemii celiskemiu obein- stvu, 'ki je prispevalo, da smo kar najdo- stojncjSe sprejeli svojc tovariše in tova- rišice iz Beograda, ki so prirediii v celi- skem liicstncm gtodališeu 13. in 15. av- gusta tl. nad vsc lepo uspeli nredstavi. Posebno sc zaiivalimo iiiinisiru g. dr. Kukovcu za velikodušen dar. Vidcli smo zopet, kako zelo g. minister l.iubi omla- Uiiio. Najlcpša hvala tndi gdčni. F. Kocu- vanovi in g. St. Benedik-u. ki sta z god- bo in petjem ninogo .pripomogla, da je pozdravni veöer, ki smo u;a priredili v east našiin gostoui iz Beograda v Nar. donm, potekel kar uajprijetnc.io. Celjskl paberki. Preieli smo: Krasne evetke nam nudijo planine. da si jih lah- ko natrgamo v spomin. Odcni. P. . . . n pa sloMeinskc evetke niso pogodu, ncLo si natrga ob povratku s planin plavie in sop hrastovega perja. da z n.iim straši in vzneniirja celjsko občinstvo. — Da ne bi ra/.biu jeni Celjani prod ti'emi leti ra/.bili nemških label z ncmskimi napisi, so jih nekatcri celjski trgovci prcvkkli s pa- pirjem. — Cas pa pušča sled. Cm p:>.pir so je jel luseit. in pokazali so so zopet razni: Josef. Franz, Lukas itd. — Celje ic je poštalo v.tcku tncli mesecev gnuzdo vseobeega švabčarenia. Tu se tako lepo mirno ncmSko govoriči. kakor bi ne biln slovensko mesto; v kopališču skoro nc slips' drr.gcga nego - nem-ško. So pa slovenska mesta in vasi v zasužnjenih krajih, kjer niso varni, čc? ft-ovore — sln~ venski. Da nas «i sram naše miačnosti! Fej! Mesue ce»ö v Ca\Ui- Aksini mo.gi- strat cvliski nam pošilja slodeei ra/v;!as: Mestni magistral je po zaslisanju odbon /rd določevanje ccn sklenil, da stopijo sle» deCSc najvlšje cene za meso takoj v voija- vo: Za 1 kL mesa s .privago od volov in telic 24—26 K; brc/. kosti in priwige 30 K; od !)ikov in krav 16-18 K: brez kosti in privage 24 K; telecjega 18—20 K; brez kosti in private 24 K. Ob cnem se odrev di, da smejo mesarji, ki -hmio mus-nicc klali samo vole in telice. O sliodili niiiiistra d«. Kufcovca Lo- bczda Peskova »Jugoslavija*. Laž, da v Savinjski dolini ua treh krajih ;ii mogel imeti shoda radi ponianjkania posiiisul- cev, jc očividna iz dcjslva, da je bil v celi Savinjski dolini napovedan shod cdino v Mozirju, kjcr je bil prav lcp. V ostalcin jo pod našo častjo se baviti z la/.nivimi vo- ročili Peskove.iia zunialu. T» ua la na- slov naša l)rva in zadnja bcseJa! Oriža se jc pojavila v nekaterih ob- činah celjskega okraja. Zdravstvene ob- lasti so na dcln, da cpidemijo udiiše. Ljudslvo opozarjamo, na.i nc bo pri lein pasivno. Zaprisega coljske garniziie kralju Aleksandru sc jc izvržila včcraj v sredo '7. ini. zjutrai. Nogo zlonill si je pri iiotfomctni tek- nii 15. tin- mod celjskinii Athlctikt in SK Ptuj 24-lctili Ivan Casar iz Celia. Spravi- li so tfa v bolnico. Redni obeni zbor kluba slov. luiprcd. akademikov v Celju sc vrsi v ucdcljo, ^1. avgiista 1921 v klubovi sobi v Nar. domn. Odbor. Obrtniski sestaiick dancs v čctrtelv IS. tin. ob 8. i,ri jsvecer v Naroilncin do- irwi. Ker je scstanek važen za vsc obrt- nike brez razlikc političiK': pripadnosti, se vabi k obilni udelcžbi. Invalidski doin v Celju bo knialu ko- tov. Prczidanje semaliic voiasnice in pri- '/idanje novili objektov lepo naprednjc in se bliza koncn. Cnjemo, da se prcseli in- validski oddelek iz Ro«. Slatine v novi dom v Celju žc koncern prihodnjega me- seca. V Pečoviiikn so — kakor uijcmo ¦- nedavno zopcl zaeeli kopati preinog. Pritožbe zaradi nrekomcrnega zvi- Sevaiiju stanarln na podlagi iiovc stano- vanjsJic naiedbe nam kar dezuk-jo v u- i'C'dnistvo. Opozarjamo, da so pritožbe v časopisju brezpredmetne. Kdor je mnc- »Ja. da sic mu je zviSala stanarina prcvcč ima v smislu naredbe pot pritožbe na stannvanisko ohlast. ki posluje za celi celjski politictii okraj pri okr. giavarstvn v Celju. Scstanek drušiva zascbnili uradni- kov se vrši v petek 19. tm. ob 8. uri zv. pri »Balkanu«. Pri sestanku poročata predscdnik in tajnik iz Ljubljaue- Uradr ništvo se poziva, da sc tega scstanka polnoštevilno udelcži. Za mesto Celte, Zavodno. (iaberje, Breg hi Lavo izdaja polnc legitimacije policijski oddelek mK-rnine-.r.i -ilavarsiva Celje. Dijaški kuliinji v Ceijii ic poslal g. dr. (Ividon Sernee -100 K iz neke sotlnc poravnave. Turistika in sport. I. kongres jugoslov. šaliovskcga sa- vcza se je vršil v ncdeljo 14. (in. v veliki dvorani Narodncga donia v Celju. Kon. gresa so se ndeležili z 4o() glasovi delc- gati sahovskih klivbov'i/ vseh krajev na- ge državc. Kongrcsu jc predsedoval prof. L. Yagaja iz Celja, ki je v pozdrav-ncin nagovoru izrazil veselje, da se ta P'"va šahovska prireditcv vrsi v Slovcuiji. Na kongrcsu se jc izdclal načrt organizacijc in nadaljncga dela saveza ter sc sprejcl turnirski red, igralna pravila in sahovs-ka nomenklatura. Savezui odbor se ;c sc- stavil sledeee: predsctinik dr. Milan Yidmar (Ljubljana), 1. podpveJscdiiik Nikola Konjovič (Hoograd). I!- podpred- sednik Ivan Maliiu (Zagreb), I. tajnik Kosta Rožič (Zagreb), 2. tajnik AV.ikso Razala (Zagreb), blagajnik (JusUiv Per- ska (Zagreb), ridilclj Alcksander Nicifor (Veliki Bečkcrek). Po kongresu so bili d c 1 ega t i k o s 1 j e C c! i '> k o %: i -^ ¦ • p • . < k •.¦ • ¦; n kluba. Olavni šahovski iurüir v CcSjn je o- tvoril s pozdravtiMi! govorom na došle i- ffralce .predscdnik cc-ljskcga saliovskcga kluba dr. Schwab. Nato sc je vršilo žre- banje iffralcev. Namesto dr. J. Kookarja je stopil Josip Ormai iz Osjeka. Pivo ko- lo sc jc -odigralo v pondeijek 15. tm. cb ricnavadni napetosti udelcženccv. Vsi iRTalci vedo, da marajo biti izredno pre- vidni, nevarni so si drug drugejnu. Takuj prvi dan sta treila skupa.i Kramer in dr. Erdey in ustvavila mojstcrsko parlljo. Ostala je ncd-okoučana, vendar stoji Kra- mer boije. Tndi Yukovic ni inogel doseči koučne ziiiage nad K*ožičern. Poslcdnji hna izsubljeno partijo, venidar hoee po • časi imireti- l^rištedil ic na Casu pa d^la P'oteze v dolgih presledikih. König jc dobil proti Ferianu, tori bodo liudili vsa- kemii ccno okrepcilo. Vspored ter dnige podrounosti priobjimo prihodni'c. /dra- vo! Sokolski zlet v Središču diic 14. tm, jc uspel vcličastno. Ogronuie množice naroda so se ga udclcžilc Sodolovali ste mariborska in varaždinska podoficirska sola. Po dopoldanskih vajah je bil po tr- gu velicasten obliod. Pred novim Sokol- skim domom so povorko pozdravili na- čelnik srcdištega Sokola brat Mocevar, znpan Lukačič, poveljnik varaždinske podofieirskc sole, zastopnik Saveza, sta- rosta mariborskc župc dr. 'Pivko in v hncnu pokrajinske.ua najnustnika dr. Lc- skovic. Popoidanskemu iavnemu tiasto- pu je prisostvovalo nad 5000 l.iudi. Soluiislii dom v Žcleznikih. 1>jic S. avgnsta I°2I smo prieeli z zidni'jem >;So- KolsUcga doma«. Mnogo vztrajnega dcla jc bilo treba. da je prislo do tcga. O po- trebnosti »Sokoiskcga doma« za kraj in splošiiost ne bomo govorili, ker je to ja- sno za vsakega navdu^encga in trezno misleccga .lugoslovana. Manjkajo nam pa denarna sredstva, vsled cesar prosi- liTO širšo javnosi: Prispcvajtc po svojih močch k lej stavbi bodisi z denarjem. bodisi z drugini- Poscbcj pa'so obračamo sc do nasih Železnikarjev in drugili iz Sdske doHii'C1, ki so raztrescni po nasi ljubi domovini, da se nas spomnijo ob tej priliki. Sprcjme se hvaležno najmanjši dar, katcri naj se pošlje na podpisano dniiislvo. Zdravo! Tflovaduo društvo So'.-ol v Zeleznikih. ' VeUke sokolske slavnosti so sc vr- šile 14. in IS. avg. v Ljnbljani ob priliki svecane otvoritve letnega tclovadišča clriijStva Sokol I na trgu Tabor. Y soboto zvečer je priredil Sokol krasno serenado dr. Tavčarju. V nedeljo dopoldne se je vrsilo raz-kritje prapora naraščaja Soko- la 1, pri kateri slovesnosti jc ves nara- ščaj prisegel: »Zaklinjamo se na ta pra- por kot znainenjc vzvišene sokolske mi- si i, da homo ostali tej misli zvesti v ko- risl in bhiyuiT naS:;ffa rroedincffariiaroda«. — Priscga je napravila .ulobok utis na lUivzočc mnogobrojno občinstvo. V pondeijek dopoklnc sc je slovesuo oivo- rilo letuo telovadišče dvuštva na ivgu Tabor. Neniškutarejije v nasih kopališčih Cchom we ngaja. Tako je eden izmed njih izjavil v «Agr. Tagblattu«. Poscbno se nc morejo tega odvaditi Zagrebčani. Res nas je lahko sram. «da naši bratje Ce- hi, pa scveda tndi drugi, vidijo našo rie- zavednost. 139 jugoslovenskili sol so Italijani zaprli v Istri in tako nad 13000 našc dc- cc odvzicli možnost obiskovati sole. Slovansko Rlviero s hotcli, parki, vilami, sanatoriji itd- hoče napraviti če- gka kopališčna in hotelska družba v Dn- brovniku na morski obali z zalivom Src- brni in Kupari (1 in pol ure od Dubrovni- ka), kater-o obal je drnžba kiipila. Imenovanja. Na bogoslovni fakulteti ljnbljanskcga vseucilišča so imenovani: dr. P. Lukman za redncga profesorja hl- storičnc dogmatike. dr. Matija Slavic za redncga profesorja bibliskih ved staregn tie-s t amenta. Kmetski praznik na Bledu prircdi Samostojiia kmetska stranka tudi letos i.h\Q 8. sept. Y zvezi bo dirka iahačev in vozaeev, tekma narodnih noš, velika razstava goveje živiue, konj, ovac in koz ter sirarskih in miccnih izdelkov in končno velika ljudska slavnost. Prepovedana je v naši državi du- najska socijaldcmokratska ^Arbciter- Zeitung«, ker pišc zadnji čas proti nasi državi in njenim interesom. MarlborsUi mesarji so vsled maksi- miranja nicsnih cen prieeli <— stavkati. Skoro vsc meso je izginilo. Ogroitiua zasebna knjižnica. Poro- čajo, da je pokojni nas pariški poslanik in bivši min. preds. dr. Milenko Ycsnic svo- jo nad 10.000 knjig obsegajočo knjižnico volil juridični fakulteti beograjske uni- verze. V Radgonl namerava Avstrija na- stauiti mocno garnizijo in bo mesto i- melo kmalu zopct vojaški znaeaj. Potne legltimaci.ie. Kr. okr. j^avar- stvo v Celju nam poroea: Vslcd brzo- javnega odlöka ministrstva za notranje zadeve z dne 27. julija 1921, se uvedejo za ii'Otranji promct v državi DOtne izkaz- nice. Ysak potnik v starosti čez 16 let, ki zapusti mesto svojega bivališča, mora imeti pri sebi od pristojne lokalne obla- sti. to je od svojega /upanstva, svojega oürujnoga glavarstva (eksnoziture) ali od pristojne policijskc oblasti izdano pot- no legitimacijo, ki vclja za dojpo enega mescea in sc mora povodom vsakega polovanja iznova vidirati. Tc legitimaci- jc jc izdati Ic zaupnim, iiesumljivhn in ncoporcčuim ljiulem. Legitimacija naj vscbujc krsluo itne. priimck, starost, kraj bivalisca in uaj bode podpisana od i>rcdstojnika doiiC-ne oblasti ali njegove- ga nameslnikn in opreml.icna z uradnlrn pecatom- V toplicah Dobnia pri CeJiu se zni- žajo cenc z 21. augustom. Pri sobah zna.- ša popust 25 do 50 odstotkov. (sobe od 10 K nnprej), ztlraviliška taksa se določa na SO K za en mescc, cene kope-ljirn se znižajo za približno 30 odstotkov. 875 Pokrajlnska upravii za SloveniJo se deli v slcdecc oddclkc: predsedstvo, od- delek za notranje zadeve. za kmetijstvo, za javna dela, za soc. skrbstvo, za pro- sveto in vero, za pravosodie, za go- zdarstvo. Nov župan ali vladui komlsar v Lju- bljaiil? »Slov. Narod« poroča dne 12. tin. Včeraj smo že poročali, da jc narodno socijalna stranka sklcnila, da naj oddado njeni prlstaši v občinskcrn zastopu ljub- ljanskem pri novo odrcieni volitvi župa- na svoje glasove znova g. Pesku. Ako bodo isto storili tudi klerikale"» in socijalni demckraii, bo za /upana /nova izvoljen g- Pcsek in vlada bo prišla v nnuceu po- lnžaj, da sc ali pokori volji klerikalno- lvanxlnosiocijalne večine ali pa da odgo- vori na to z razpustom obcinskega sve- ta. Kakor smo informirani, se ni nadejati, da bi vlada kapitnlirala pred g- Peskom. Y tern slučaju je torcj treba Tacunati 's tern, da bo obeinski svet razpuščcn in da bo povcrjcua občinska uprava vladncmu koinisar]u. Nove volitve se bodo potem vrsile na padlagi novega obcinskega vo- lilnega reda, ki jc že predlozen zakono- dajjicmu odboru in o katercm bo narod- na skti'pscina razpravljala /.c v jeseni. Ta. zakon predvideva široko samoupravo vclikih mest kakor Beograd. Zagreb in Ljubljana ter določa ''.anic tndi poseben volilni red. Nekateri peki po deželi brcz usmi- ljcnja d'crejo ljudstvo in ker na^i socijali- slični listi o tern molce, povzdignemo zo- pct mi svoj glas in kličemo: Poklicaftfe oblasti, naročite svoj im podrejenim or- ffanoin po dezcli, naj tehtaio včasih p<*- kovski knih ter preracunajo, kolikokrat jc lažji nego bi imel biti do svojecasnili naročHih okr. glavarstva. Nc poznbiti naših industrijskih občin! Ypokojen je iz službenih ozirov g. Al'bin Wankmüller, nadučitclj na ßregu pri Ptujii. Bil jc svoj čas nadučitclj giilfe- rajnske sole tamkaj in je njegova afera vzbujala veliko prahu v iavnosti. Število vojnlh invalidov. Na podlagi sestav mednarodnega delavskega urada objavlja »Umschau« približno število voj- nih invalidov zadnjc svetovne vojne. Skupno gtevilo teli žrtev znaša okrog 6 milijoii'OV. Od tch jih hna Pranciia 1 milj. 500.000. Opomin razvalin Z brezprimerno pozrtvoyahiöstjo, s krvavimi žulji marljivoga naroda je bila postavljena naša ponosna trdnjava cb Adriji. Z brezprimerno podivjanostjo, z zlofinskimi rokami lene sodrge pa ie bila zruSena hi^a Slovencev ob Adriji.j Da re^ijo svoj rod pred poginom, da mu dajo kulturen napredek, da ga oproste za vedno odiranja tujih oderuhov, so postavili z neumornim zbiranjem rodoljubi tržaSki Narodni dorn. In njih idealna namera je zma- gp.la, na§a trdnjava ie kljubovala vsem napadom in bila vedno hrbtenica na- Straff'4. »NOVA D 0 B A. Stev. 95. Sega žlvljenja, nepremagljiva opora na- šega naroda. Svetla točka Sloventje je postal Trst, ki je prejemal svojo sijajno luč iz neutrtidljivega dela, ki je vladalo v Narodnem domu. Ta njegov pomen pa so spoznali naši sovražniki, ki niso opustili nobene prilike, da bi poruSili naše de!o. Toda iz kraSkega kamna je bil zgrajen Narodni dorn in zveata srca so ga o- hranjevala in vsa zloba nekaterih ni zmogla ničesar. Tedaj pa so prišli zlo- Činci in so navalili na našo trdnjavo z orožjem in bencinom in zgodilo se je ono strašno, ki pretrese Se danes vsa- kega kulturnega človeka: Narodni dorn je bil sežgan, vse je büo razdejano, pod varstvom laške oblasti pa je na najnižjo stopnjo padla sodrga zasme- hovala naše Ijudi, ki so hoteli ubežati plamenom. Ne pozna kulturen svet take podivjanosti, kakor se je zgodila dne 13. julija 1920. v Trstu in nobeno ču- do ni, da je poslanec Wilfan v svojem senzacionalnem govoru v rimskem par- lamentu dosegel višek ravno tedaj, ko je za večno osramotil poslanca Oiunto kot povzročitelja julijskega vandalstva. ' Ko so se dvigali plameni proti nebu in ko so v gorečem dornn klicali naši ljudje na pomoč, pa se je rado- vala sodrga in triumfirafa, ker je mi- sllla, da je s požigom Narodnega doma uničen tudi naš rod. Toda prezgodnje je bilo veselje fašistov in preran triumf sodrge, ker premlad in presiien je naš narod, da bi bil pogubljen, pa Če tudi izgubi svojo najsilnejšo trdnjavo. Na razvalinah vzdržujejo naši ljudje boj in njih odporna sila se veča, ker- kakor jim je dal preje moralno silo Narodni dorn, tako mu dajejo danes moč nje- gove razvaline. Ali boj je težaven, obupno teža- ven. Ne samo, da je naš narod v Trstu ob svojo trdnjavo, on je v boju z vsem italijanskim narodom. Zato obstane le, če ima za seboj tudi po- moČ vsega jugoslovenskega naroda, ki mora postati njegova nova trdnjava. Lastna bodočnost zahteva od hgs, da izpolnimo to zahtevo razvalin in zato poziva »Jugoslovenska Matica« vse Jugoslovene, da polože to zaklctstvo neomajne zvestobe, da nikdar ne po- /abijo opomina dne 13. iulija 1920 v Trstu nastaüh razvalin. V ta namem je zafožila »Jügoslo- venska Matica« krasno izdelane na- rodne kolke, delo slikarja Kosa, ki so pa ob enem zagotovilo svobodnih Ju- goslovenov, da bodo rnaščevali to, kar so pretrpelf radi njih naši bratje v tiesvobodi. To je ideja narodnih kolkov Jugoslovenske matice, tako se glasi bojni kite rdečega petelina, ki kliče na delo in maščevanje za storjene zločine. Bratje in sestre ! Segajte po na- rodnih kolkih Jugoslovenske matice in dokažite s tem, da ste v 'vrstah maSče- valeev! Vsak naroden kolek je kamen v novi trdnjavi v Trstu, vsaka krona, s katero kupite kolek, je odre- ženje bratov. No prezrite opornina razvalin, kupujte narodne kolke »Ju- goslovenske matice«. D ö p i s 5a Dobrua pri Celju. V soboto 13. tin. posetil je g. minister dr. Kmkovec naše zdravilišče. Pri popoklanskem Koncert u v topliäki kavarni pozdravil je iipravitelj drž. topllc ministra, nakar je navzoče občinstvo poz-dravllalo ministra z bur- nim aplavzom. Ministru so se poklonile razne doputaeije iz Do-brne in okolice. Iz la&kega okraja- Gereut okrajnega zastopa laškega ie vzorno popravil cesto v svoji domači obehü, na vse druge je pa menda pozabil. Se celo okoli dolske- ga farovža je lepo posul — ali tudi na račim okr. zastopa? —, cesta i>o Hrast rilku izgleda pa slabše nego vsak hribov ski kolovoz, in na njei se1 parijo živalski odpadki menda celega leta. OavkoplaOe valci nujno zalilevamo odppmoči! Laško. (Iz obcinske seje.) Pri zadnji seji due 11. tm. steril je obCiuski odboi mnogo zelo važnih sklepov, tičočih se javnih naprav. Izvolil Se je 6-članski pri- pra-vljalnl O'dbor, kateremu je poverjeno, da čm preje ukrene vsc, da se akttvira obrtna nadaljevalna sola. — Naeelo se je vprasanje napeljave vodovoda ter s>e je naprosil gosp. ravn. inž. Widra. da stvar prouci. — Ra'zna SetališČa. ceste in dr. se bodo spravile v boljSi s-tan. — Redarsko mesto se je pod.elilo Jaikobu Kaltenckcrji iz Jesenic. — Sklenilo se je razpisati taj- niško rnesto. Laško. Nasi nemškutar.ii ne mirujejo ter nastopajo vedno predrzneje, pri če- mur jili podipirajo žal tudi nekateri nasi ljudje. Mislimo, da jie vsako licpotrebno švabčarenje ueuniestno, pa naj se vrši tudi iz pretirane kurtoazije all naj bo ro- jeno po veliki clo-mišljavosti lepih manir. Fasisti na delo, posezite povsod in pri vsaki priliki! Kdai si mislijo nemSkutarji oinisliti državne zastave? Kdaj bo to sto- ril nacijonalizirani Karnenit? Ali ne bo že konec Rberslver^ovi natkitosti? Riniske TopUce. V nedeljo, 7. tm. vr- sil se je pri uas orlovski tabor. ki bi naj bil sijaina manifestaeija orlovstva, v re- suici pa je bil, v kolikor ga ni spremenil dr. Ogrizek v političen shod, prav kla- vruo kuzanje MarijineÄa devištva, all kakor se domačini izražaio: navaden sejui. Telovud'ba je bilu skraino slaba, diseipJina pod vso kritiko. Najponiemb- nejši je bil pač hnjskaioči govor dr. O- virizeka, kije va>bil slovensko ljudstvo v vrste Orlov in v svo.k> strauko, katero vrstc se borijo za praviee iindstva in se upirajo silnim davkorn. ki jiam jih ruila- gajo Srbi. Sicer je pa SLS edino prava, ker se je od tickdaj čirtila euo s Srbi. Tu se je slišal inedklic: Ali že leta 1914 tu- di? Zie tesa mcdklicn se je dr. Offrizck tako iistrašil, da je laikoj sklenl! svoj po- litičjii govor, poln nesogla-sij in hujskanla proti ujedinjeni Jugoslaviii.«— Priredilev se je vršila v toplicah, ki so pod držav- nim nndzorstV'Om. Slišimo, tin ie državnl nadzornik odklonil dovoljenje. da bi *e »tabor« vršil tanikaj. Orli pa se na to prc|)oved niso ozirali, kakor sc no o/ira- jo klerikalci na nobeno vladno odrccibo. Upamo, ila jim kazen ne izostane. Ome- nimo se, da je bilo prodanih vseh vstop- iiic o-koli 450, srbs,ki gostje v toplicah so sc ta dan ostentativno odstranili. Opn/o- valec. Brežice. V_ pebcik popo^ldne smo imeli cast pozdraviti tu krali. namesliiika ff. Hribarja. Mesto je bilo v zastavah in cvetju. Pred okr. glavarstvoni ie bil slo- vesen sprejem. Pozdravili so namestnika zastopniki oblasti, Sokolstva, n'asilstva. raznih dniffih korporaeij ter veliko obcin- stva. V zahvalncin ftovoru je si', naniest- nik povdaril, da bi bilo mod lumi več složnosti in raxiimevania za pozitivno delo za državo, če bi se vsi ravnali po besedjili «Skofa Napotnika, .ki jih je izrekcl ob priliki njegove.ua obiska v Mariboiu. Odtod je nadaljeva.1 g. namestnik svojo pot v Prekmurje. Narodno gospodarstvo. H M V. L J. HJ. hrzojaviio trhio i>orocllo. Žatec, II. a VA'- 1^1- ^atuSki hniclj iz leta 1920 se plaCuje po 5000-5200 Č. K za 50 kx; prejSnji letniki j>o 2000-3300 e. K za 50 kg. Razpoloženje zclo evrsto. VI. iioročilo HiiieljarskeKii tlruslva za Sloveuijo. Žalec v Savinjski dolini. sredi mesc- ca avgiista 1*>21- Obiranjc .ü:ol'.linR-hine- lja je v i>o!ncm teku; kobule so popolno- nia tloraščene, inuijo cuako obliko in lepo barvo ter so najboljše kakovosti. Vsled deža dne 3., 13. in 14. tm. bodj evet poz- nega limclja — če tudi ne iiovsod —lah- ko |>rehajal v kobnle in bo tore! tudi la vrsta hniclja dala — vsai deloma toliko, ^oli!;or sc je od njc pričakovnlo. JVlnogo prekupeev je zopct oživelo tukajSnji hmdjski trg; večja innožina lanskcga in še starcjšega hniclja se ie i>rodala, četn- di hnu'lia.rji ue s41ijo k prodaii in čakajo še na holj.se cene. Za 1 kz lanskega hme- ljii se do 130 K zainan poiuiia. Lctosnje- ga prklelika je ge prav malo izgolovlje- ncga i'J) K zaninianie zan.i obee; do pio- daje pa šc ni prislo. Naša Hmeliarna imn /e O'bilo posla. Dnistvcno vodstvo. Strokovnc vinicarske Sole nameravn ii.slaiioviü ininistrstvo pnljoprivrccic v Mcstaru in Mariboni. Naša živiiioreja .ie vsled strašnc sii- se stala pred kalas-tröfo. Vsicd prepovedi izvoza krmil in če si bo otava v prihod- njih dneh vsled mnrebilnega tlcžja opo- iuokIu, je u-pati. da k katastrofa odvr- nena. VELIKI SEMENJ V LJUBLJANI 3- DO 12. SEPTEMBRA 1921. Urad «LjuMjauskega velikega se- imija« razposilja te dni vabila za poset »l-iubljanskctfa velikeR'a scmnja« od 3. do 12. septembra 1921 na vse kraje nai$e države. Ker nudi »Ljwbljanski veliki se- . inenj« pri priznanih nizkih cenah v Slo- I veniji ne-le naiii'godnejSo. temveč tudi najbolfso priliko za nakijip. vsalko-vrstuega blaga, se je nadejati poseta vseh pritf&- bitni'h krogov cele države, trgovcev, iu- diistrijcev in obrtnikov. Za uaše prido- bitne kro-ge: je poset semnia toliko va- žnejši, ker se ffa udeleži v velikem stevi- lu tudi inozemstvo. Te dni se je začel plakatirati Sirom kraljevuie umetuiSki plakat kot vabilo na »Ijublianski veliki semenj«. Plakat je umetni^ko delo moj- stra gospoda proiesorja VavpotiCa, nati- snila pa .ua je »Maribors'ka tis-karna d. tl.« v Mariboru. Plakat precistavlja v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zobato kolo, ziiaii'^'iije industrije, na koje se Merkur- jeva Toka z /.e/.lotn krepko opira. i3oa?5SLa 16. ra.v&iast&u Beograd: Vakite: dohtr 41.85, frasi- coski franki 327, leji 44.50, marke 50.75. devize: London 155.50, Puri/. 329.50, Ženeva 720 Praga 52.10, Duuaj 4.22, Berlin 49.85, Solun 217, Milan 184. Zürich: Berlin 6.65, Newyork 591, Lon- don 21.67, Pari-z 46.02, Milan 25.80, Prag«i 6.90, BudimneSta 1.575, Zagreb 3.1 Ü, Duka reSta 7.20, Varšava 0.27, Dunaj 0.70, avstrij- ske krone 0.58. Razne vesti. Strašna nesreCa na savskem inostn- Na Savi pri Beo^radu se je pripetila v jictek večer veliku nesreča. Most, ki vo- i\[ ad hrcga do olx-iuskeffa kopali.^ca, se je nenadoma podri, tako da so vsi, ki so bili na inostu (okoli 200 oseb). padli v Savo. Koliko jih je vtonHo. 5e ni znauo. Do vecera so potetijuili i/ Savo tri inrt- vecc: dva otroka in eno ženo. Sava je na tern mestu Rloboka 3 do 4 metre. 36 let v zaporti. Ta rekord je dose- gel sarajevski policiji dobro znani žepar Ibrahim iiutie, imenovau HeffOe. Regče je star 65 let in je bil doslej 147-krat ka- zuovan. Vsega skupa.i je odsedel 3h let, torej nad polovico svojckii /ivljenjn. Begee je se sedaj zaprt, kaiti on je, četu- di včn.sih na svobodi, z euo no.cco vedno v jeci- V aeroplanu na severni pol. Iz Wa- shing tuu poročajo, da bo odletel v sep- tcmbru fizik Edwin Nanlty s tremi &pre- niljevalei v aeroplanu iz Alaske preko sevcrnega pola na Norvesko. Menog- lo vrniti v domoviiio. da prisostviije po- grebnim svečanostim. Proglas vojnega ministrstva na voi^ko In mornarico. Beograd, 17. avg. Voino ininistrstvo je izdalo na vojsko in moruarico proglas, v katerem poroča o smrti kral.ia Petra I., o novem kralju Alcksandru itd. Irski parlament — otvorieii. Dublin, If», avg. Irski parlament ie bil danvs do|)oklne ob velikem navdiiše- nju narodnih množie otvorien. Devalera je izjavil, da se more vlada pogaiati z zunanjo državo na podlagi priznanja re- publike. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugos'ovanske Matice«! UstavakraljcvinoSrbov, Hrvatov in Slovoncev. (Dalle.) Osnii oddelek. Upravna oblast. Cleu XC. Vsi mi-nistri sestavljaio niiiiistrski svet, ki je n&posredno podrcjen kralju Kralj imenujc predsednika in claue miiii- strskega sveta. Ministri naoelu.iejo posa- meznim strotkam državue up rave. Minister sme biti tudi brez portfelja. Pri ministrstvih sc smejo po izka'/a- ni potrebi usianoviti državna podtajni- stva za določen del poslov iz te stroke ctržavne uprave. Državni podtajiiiki, če so V2eti i/. parlarnenta, no izgube svoje- a in and ata. M-iuistri imenujeio niž.ie državn^ u- radnike po dolocllili zakonov. iPrcdcn ministri nastopijo služl>o, prisežejo na ustavo in kralju zvestobo. Clcn XCI. Minis tri so odgovorni kralju iti na- rudni skupsčini. Kralj in narodna skupsehm smeta bložiii miuistre zar.idi prekrsitve ustave in državnih zakonov, učinieiic! v službeni cblžnosti. Za škode, ki jih ueinijo ministri z nezakonitim izvrševaniem službe, je ßdjsovorna država. Clen XCU. Minister sme biti ohiožen tako v easu, ko traja njetcova sluzba, .kakor tudi v petih letih po ndstopu, PredloR, da se minister cbioh, se ir.ora podati r>ismeno in mora navajati toC'ke üluozbe- Če obtožl ministra narodna siiup- Äcina, se mera odloeba, da sc minister postavi pred sodisew skleniti z večino dveh tretiin tflasov prisotnih članov, Clen XCfll. Ministre s'odi državno sodiSčc. I.>r- i?av;iio 5,0'dišče ic sestavljeno: iz isestih dr/,a.vnili svetnikov in šestih kasaciiskLli sednikov, ki jih vsako teh teles izvoli z žrebom v svoji pleuarni seji. Predsednik kasncijsJceKa scxlVSca k' predsednik dr- ^a^iCÄ'a sn-diSča. Za cüa deianja, ki niso navedena v kstzcjiskcm zaJcouiku, se dolo^i kazen z za.kono.ni o ministrski odsrovornosti. Natančnejsa določila o mlnistr>:ki adgovornosti obscza paseben zakon. Clen XCIV. Upraviiw) oblastvo siuc i/dajaii ured- be, potrebue za uporabljnnie za'konov. Upravno oblastvo sme po uredbah z zakousko veljavo ure.iati oduoSa.ie Sa- mo na ,i>odstavi zakünite pooblastitVT, ki se daje za vsak primer poxebe- Uredbe tie smejo nasproU>vati ne u- slavi, ne zakonu, zaradi k^terega u])o- rabe so izdane. Ne srneio biti v nasprot- ju z zafconito pooblastitvijo, na katc?T podstavi so predpisaue. Narodna skiipSčina sme uredbe, 'iT. dan? na pwtetavi zakonlte ljooblastitve, 7. resolucijo razveljav'ti v ecloti ali delo- n in. Uredbe se morajo raz^lasati in v njih mora biti vscle.j označei; zakon, na ka-lercffa podstavi sc izdajajo. Clen XCV. U|)rava v kraljevini se izvrSujc po oblastih, okrožjih (okru.tciii), okrajih (sre- zih) in obeinah. Porazdelitfv na oblasti se vrši z r<\- koniim po prirodnih, socialuih in eko- noins'kih razmerah. \i\v,\ obhist sme imeti največ 800.000 prebivalcev. Dvc ali vcč manjšili oblasti je dopu- stno spojiti v eno večjo. Knneno odločaio o tem oblastne S'kupseine dotieuih ob- lasti. Vcndar tudi taka oblast ne sme i- meti vec nego 800.000 prebivalcev. Vsaki oblasti načeluje veliki župan, ki ga postavlja. kralj in ki opravlja po državnih organili posle državnc uprave v oblasti. Clen XCVI. Za poslc krajevnexa^ občinskega, o- krajneiia in oblastnega značaja se usta- navlja krajevna, obeinska. okraina in oblastna sajnonpiava, urejena po volil- ncm načelu. 0 mpravi in samoupravi me^ 1ZK'L' posfcben zakon. . . Samoupravne poslc osKrbujejo po- s hui samoupravr.i o«an. po določ.hh zakona. .. V podr«čje samoupiaviuh oblastnih nprav spadajo ti-le pOSli: l. oblastne finance: a) dolocanje ob- lastnega proračiMia, b) razpolagaiije z oblastnimi davščinami, ki se dajo obla- stim na p(xlstavi zakona, da pokrivajo oblastine razbodke; 2» oblastna javna dela kakor ttidi gradbeui preilpisi; 3. skrb za pospešcvanie oblastnih pridobitnih interesov: poliedelstva, 2ivi- noreje. vinogradniStva, sadjarstv«. koz- ..¦.¦-. 95 .- ?* O V ^ l> O žL A < Stran 5« PoätKi eck. rač. 10.593 $»odružnlca * ¦ ->—^s~~~ LJubljanske Kreditne banke v Celju Telefon št.75 In 76 r3r::3*s^?x-.2 gbwnioa S0,003.00a kfO.i. j " OEttTRALA V LJUBLJANI Podvužnice | Rezet'vnl fondi nad 45,090.000 kron. J v $L>9Uuy Trstu, Sarajetfu, Gorici» L^as*iborus Bo^ovljah, Piuju š?i Brežicah. 264 50-29 .1 vSoge Iia Ksnfižice Sn teHOČi SRJ55 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, "oil ugoäitemu oforesiovanjti. 3*S#^ valut in dovoHuje vsa&OVrstne Kredite. I?x>o. oblastne prometne naprave; 9. sodelovanje P"i pospeševanju pro- svetc v oblasti: in. soddovanje pri strokovnem izo- bražanju v oblasti: 11. nvajanje in vzdržovan.ie naprav in ščcdenje, vzaje'iiiio ponioč in zavaro- vanje: 12. oddauinje mneni 11:1 zahtevo via- üe o /akonskih predlotfih. ki se tičejo ob- lasti, kakor tudi vobče 0 vseh dnigih prednietih. o kak'rih zahteva vlada njih innenic. '1'iidi druy;i posli sme.it) bili z zako- 'ifni povLT.ioni oblastnim samonnravanf. ^o nc bi uroKla oblast posain^zriih lKištetili poslov izvajati s svo.iimi sred- Stvi. da država na zahtevo oblaslnc skupščinc in po sklepu nauodnc skupšči- ne i>otrebna sredstva ali pa sama pre- vzamc izvrševanje tch poslov. Clcii XCV1I. Samoiipravne cnote imajo svoj lctni pr:->r;tčim. «jospodarstvo samüiipravnih ciiol jc Potl nadzorom ministra za finance in .^lavMe kojitrolc ter sc nredi s posebnim zakojiom. Clen XCVI1I. <)rKuua oblastne upnivo sla oblastna skiipsčina in oblastni odbor. Oblastna in okrajna skupščina si vo- lita prcdsednika, ki prcdsedn.ic njiju se- jam: volita tudi oblastni in okrajni odbor. Z zakonom se smejo izjemoma dolo- citi skupna oblastva za iste stroke držav- nesfa in saninupravne.na področia v obla- s-ti- \'cliki /upaii je vrhovni i)redst<>.ii)ik .^pjijšnu državne adininistraeüe v oblasti. kolikor ne obst oje po zukonu za poscbnc posle državne uprave posebn« instance za cno ali več oblasti. Zakon določa, katcro državnc posle rešnje velLki župan do j>osvctovranju z oblastnim odborom. Natančnejša določila o nreditvi in prisiojnosti samoupravnih teles (občin, oikrajev in oblasti) se prcdpišcio s poseb- nmi zakonom. Clen 1XC. Oblasfcna skupščina ima pr:;vico iz- tlajati oblastne uredbe o vseh zadevah iz svoje prlstojnosti. Oblastne uredbe raz- g;lasa oblastni veliki župan. Oblastni veliki župan zadrži razgla- sittv uredbe, ki jo smatra za neuteme- ljeno v ustavi in v zakonih- V tem prime- Tu pošlje tako uredbo s svojim mnenjern -državnemu svetu v odločbo ter 0 tem ob- vesti pristojneKa ministra. Cc državni svet spozna, da nredba ni iitcineljena v ustavi ah v zakonu. se ne pro^lasi in ne obja^i. Državni svet je dolžan izdati re- šitev v dveh mcsacih- Ako državjii Svet ne izda rešitve v tem roku, postane od- k>čba izvršna. Clen C. Oblastni odbor predpisuj-e pravilnikc in navodila za izvrševanie oblastnih n- rcdb. Cleu CI. Uržavno uprav.no oblastvo nadzira jiusle samoupravjiih oblastev Po oblast- n^m velikem žnpanu in posebnih stroko- ^»»h organih. Oblastni veliki župan inia Pravico, za-držati izvršitov vsake odločbe -saniopravnih organov, ki jic bi bila «te- weljena v ustavi, v zakonih ali v oblast uredbah. Zoper odločbo velike^a župana I se sine vložiti pritozba na državni svet! v zakonituni ro.ku- Ako državni svet tie odtoči 0 njej najkesneje v roku ene&a mescca od dne prejcnia. postano odlocba izvršna. Clen CII. Za spore upravnega značaia sc usta- jiavljajo upravna sodisča- Zakon določi njih sud-ežc. pristojnost in orgaiiizacijo. ClenCll!. Državni svet je vrliovno iipra\ni) sodišče. Clane državnega sveta postav- lja kralj na predlog predsednika ministr- skega sveta. in sicer na ta «ačiu: Pclo- vieo članov imenuje kralj izmed dvojiK- ga števila članov, ki jih predlaga narod- na skupšeina, drugo polovico pa izvoli narodna skupščina izined dvojn-iga šte- vila, ki #a prcdlaga kral.i. Popolnjevanje izpraznjenih mest državnih svetnikov, se določi s posebnim zakonom. ki sine tudi odstopiti od gore.njjga načela. Za Clane državnega sveta se sinejo postaviti saino oni višji uradniki in javni delavci, ki imajo fajkultctno izobrazbo in deset let državne službe ali iavnega dela. Najmanj dve tret.jini državnili svet- nikov mora imeti diploino 0 dovrseni ¦pravni fakulteti. Claiii državjicifa svcta sc sniejo od- staviti od svojlh mast, postaviti v druge poklice državne službe in upokojiti samo na podstavi sodne razsodb^. Ce pa dovi- se 7(1. življcnsko Ieto ali če obole tako. da ne morejo izvrševati svoie dolznosti. se morajo upokojiti. Državni svet inia t->le dolžnosti: 1. Kot najvišje upravno sodišče ve- snje sPorc upravnega znača.ia. Spori. za"- snovani s piitožbanii, zoper ukaze in lni- nistrske odločbe, sc reštiiejo pri držav- nem svetu v prvi in posiednj! stopnji. 2. Kot upravni organ vrhovne dr- žavne uprave adloča 0 aktih iipravnega značaia. za kctteri; jc treba niegove odo- britve po posebnih zakonih. 3. Izvršuje nadzorstvcno obiast nud saimHipravnimi cnotcuni no določilih za- rkona. 4. Kešiije spore 0 pristojnosii aied državnimi upravnhni oblastvi kakor tudi spore 0 pristojnosti med državniini in sa- monpravnimi oblastvi. 5. Rešuje tudi dvuge zadeve, kt jiii ¦odkaže zakon v njeffovo pristojnost. Natančnejša določila o sestavi, pri- stojnosti in postopku p predpisih zakonov- Clen CV. Z zakononi sc predpist, kako se ime- nujejo uradniki. Clen CVI- Poklici, državne službe. pravice iu dolžnosti, place in pwkoinine državnih u- radnikov vseh strok se dolo-čijo z zako- noin o uradnikih. Clen CVII. Državni uslužbenci so organi drža- vne celote in so dolžni delovati v sploš- 110 korist. Uporabljanje oblasti in položaja dr- žavnih nradnikov v strankarskc nanie- nc^kakor tudi vplivanje prcdstojnikov na državne uslnžbence v ta nanien se kaz- mi.ie po zakonu. Clen CVllf. Uradiiik. ki niu je z zakonoin zago- tovljena stalnost, ne sine biti zoper svojo voljo odpuščen brez razsodbe lednega kazenskega ali disciplinarnega sodišča. (Dalje prih.) Kateri irgovec bi sprejel ^r-idno kmečko dekle v svojo trgo- VitiO ? Pisma na r.aslov: Fr. Oisteršek 484 i-1 Porebre, pošta Laški trg, Sušilna priprava za bmeij, v dobrem stanju, izdelek »Lorber« ob- stoječa \z stiskalnice, 3 mrež z leseni- mi okvirji 100X300 cm, nad 30 mrež z železnimi okvirji 25X150 cm, in peč brez cevi se takoj ceno proda« Več se izve: Vrazov trg 1 v trgovini. Tvrdka meš. blaga v Novi vasi Sv. Jurij ob Jnžni žel., Matija Šrnid, sprejme takoj enega učenca ž»ar- nc^rako Lastnica in i.rdajrsteijica: Zvezna tlskarna v Celjii Ur^dni!:: Vtkoslav Spir;slUr. i'-,u; Zvezna tlsksrna v Celju. \7. poštene hiše. 3—2 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in stenograsije, išče službe kot kontoristinja. Naslov v upravi lista. in 9uradnfška meiisa' prvovrstna hrana, abonement v hiši in izven hiše, cene zrnerne. Gre{?orČičeva ulica §t. 7. Učenec se sprejme takoj, kateri ima veselje do pekarije, pri Anton Glas. pe- karna Št. Jurij ob j. ž. 3—1 Več doSsrlh mizarjeif fprejme Tovarna pohištva, lesnih izdelkov in ¦orodja Jurkiošter pri LaSkem. 3—1 Hezširjajfd Jovo Ooho"! Ponudba Tukajšnji policijski oddelek bi imei v najkrajšem času za izdelati pri- bližno 60 komadov službenih oblek. Tukajšnii krojači, kateri mislijo prevzeti delo, naj pošljejo ponud- be do 20. tm. gornjemu oddelku in sicer z navedbo, koliko bi za- htevali place za izdel anje 1 pas- puliranega plašča, 1 bluze in 1 hlač\— Celje, dne 13. avg. 1921. Razpis. j Trška občina Laško razpisuie mesto obcinsHega tojniha. Temeljna plaiya K 300'-— niesečno, z draginjskimi dokladami 2400'— kron. Prednost imajo izvežbani občinski taj- niki. Nastop takoj. Prosnje s spričevali se naj vlože do 2.5. avgusta t. I. na 877 Župansivo Laško. Sprejme se takoj ucenec zdrav in močan z dobrim spričevalom in vi. postene hiše v manu(akturno trgovino: Franc ROZMAN, Aleksandro- va ul 6 v Celju 3—1 sBukovoogljei na drobni in debelo, prodaja »lesna trgovina« Stefan LOKAR, Celje, (Sp. Hudinja 33)- Prodajalka dobro izvežbana v Specerijski stroki in učenec z dobrimi spričevali se sprejme v tr- govini Anton Močnik, CeljeGIavni trg 8. S4Q 5-3 Trgovshega sotrudniba izvežbanega in zanesljivega, špecerijske in deiikatesne stroke išče za čimprejšnjt nastop tvrdka Fpbgb S Plohuta, Ceije Ponudbe s prepisi izpričeval se prosi do 31.8 1921 2—1 Reftlamna ponudba samo 20 dni veljavna! PO2O1*I Ker liočem opustiti svoio zalogo ur, poSiljain v roku 20 dni vsa- komur, ki pošlje ta iz časnika izrczani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 tir idočo, s triletno pismeno garancijo. za reklamno c?no 40 namesto 85 din. franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopoSlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. Skiadišce ur Adolf Mith. Zagreb, Samostanska 4, 4—1 Fozor! ,i: Stran 6. »NOVA DOBA. ¦::r\', i" 3 POSOJILNICA U CELill ¦ ¦¦¦¦»¦¦H«H«BB«B»BHHH«BBn»»«B«*BRn«BB»»B«B«B«»WSIiEBBBBKKBBREeE^ Ustanovljena v lastni N ADfinillB 9*1 AHH Reaervni fansfi in vi-adno*« let» X88O- palaci ¦¦¦mBlÄIiil Mil Us *Jß iWi tastaih hi» 6«z K 7,000.000. DUC11 liajöUÜCJÖlH ölUXÖilöÄlll UCUai Hill AdlUUUY. 063630 tekoöi raöun ter jih obrestuje najugodneje. 'J Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Qtwapja trgovske in obrtne kredite. Financi^a industrij- "' ! OOtDbiDidQ] ska podjetja. ObavSJa vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. dJbCßrQirajiQ] ! Stanje hranilnih vlog čež K 37,000.000, Reyimt^ov. kveditna in stttirbesia *.*W fm 4B*+WW% MfcTTH* Isftk &*&. 'Wkm' ft« 5prei?!>m« hraniln«'\Wye h iih aneftortftov» ul. «5 W W«!J1* JUJnklbSP JL JL^IA JU^^JPjLYm fttlri in pol <:»ä »to 1 * f2 |ojP Reftervni xaSctaf/ I28.Q0Q Jt. Rentnino in invalidski davek plafa zadruga, ne da bi ga vUgat^Afii zaraCunala. ;68-55 Mt»a$sil»e vlog«: 2,0'JO.Qct'O K Miši, nicefnSčurKl f er ves mrčes nicra poginiti, če se vporahljajo mojn prcir.- k.ušfcno tiRJboljža in povsod hvaljen;;. sredstva. HaUor: Za poljske lu Mšne mifti 12 K, za podgane16K, ščurkeposebno močna vrsta 20 K, posebno močnu ttnkt.uras,a stenice 15 K. rjničcv. moJjev loin20 K, prašek jsrotl mrcesom 10 in 20 K, tinktura proti n.Sern prt Hjudch 5 in 12 K, niaxilo za. u^i prf 21- vJni 5 in 12 K, prašek za «^i v obteki Jn per!lu 10 in 20 K, linktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uniC'evalec lastlin) pra- Sek proti mravljam 1.0 in 20 K. Posre- dovalci imajo popnst. PoSilja po povzetju Zavod za okspori M.]ünker, Zagreb 37, ^«tr^fska >*d-*:.:. .i> *&**>& 556 33 Ifčeitci in učenke se sprejmejo v tovarni »Zlatarka« d. d. Glecteliška ul. 2 preje Fr. Pacchiaffo _______ >!¦¦ ¦-,... > 86.4^6—3, :__ _____ Xdor* želi zameit|ati sfaiiovanje Y IWariboru obstoječe iz dveh sob in kuhinjo z enakirn * Celju ali pa z eno sobo in kuhinjo do 1. ali 15. sept. 1921 na] naznani na upravo lista >»Nove Dobe« pod »Ugodna priüka«. Učenca pošienih stariSev in z dobro šolsko naobra2bo sprejme fskoj tvrdka Adalb- Olobočnik vdova Žalec 2—2 Isče se opremljena soba event, s hrano. Po- nudbe na uoravo lisia. 2 — 2 CEKE.Z.MERNE! HflltfiFi ii ill Tis>5i jtf% AfK ftfif 1b ^b ysK «fi fet W W I H8 -fl» mnogobrojnich si. - V zaiogf v&e nove so- I koiske potrebftčlne 1 - 5POSTREŽBA TOČN& Suhe yobe9 Eaneno seme In druge deželne pride Ike kupuje po najvišji dnevni ceni specerijska tr^ewina Celje * PETEK & DRUG« Celje Priporoča se tvrdka Jos. Petelinc, Ljubljana Stt. Petra nsLsijp T. 1350 52-4o Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebfičine za krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. CELJE Glavnl trg 4, 55 —32 (prej Pacchiaffo). f~TYgovina z galanterijskim, modnim in norimberškirnj I biagom ter kranjskimi izdelki po najn.ižjih cenah | 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-29 Prodojo posesfpi tik mesta Ce'ja, na lepem prostoru 11 oralov prvovri?tne zemlje, veliko gospodarsko poslopje z 8 sob., pohiš- fvom in celim invcntarjern; hlev, Živi- na, letošnja žetev in postransko pos- lopje. Kupec dobi stanovanie tatcoj na ra?po!ap;a. Pisrnene poni: . <, Proda se popolnoma nov rests vracr-ski--4 ^¦tedihfish 2 60X90 tipe Lutz." :;&- tančnejše informacije pri progovni sek- : ..^..ciji juž. ?..'.). v Celju. 3- 2 : ;iAi poiljtlie, ioMtpii pis«» '.t^ri|9Ho Jfcfepav: ¦¦.UV". I -. i1 :. :.: : . hi: Celfe, 'Bralja Pc*ra cclj :: 0 se pripotoöa xa iKctclavo vaakovrstsili ' prava strelovodov ltd. lzvti\tev točoa, \ Oen© zuierae. Za izvrsena, dela se jarnöl. zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debeio m n-i V Sr^f^ parna veležganjarna ^^^ Robert DIEHLv CeSju. . . i<......... za tovarne,. mline, žage in poljtdelske stroje „V^V^i., škini.v.z.alogi. pri ly, Krayos, Bfl«"ž- boe*. Aleksandrova t. 13."" lV*"'f"'"5--5 ^«i^adMw O^l®ft<3 Si manuf aKtiarac trgovino Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojašnici prestolonaslednika Aleksandra I Priporoca se vsem odjemalcem: na drobno in ll&belo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Jadranska i>a.n.ka 1 Beoorad, DubrovniW, Koto,, Krani, ^^ .o ^1 -S ^^ On-tua, Sarajevo, Split, ääbenik, | Ljubliawa, Mar-ibo-, M«tko«i6, ^-^ ^^J ^^ /*rfa^ 2«g-ete, T^«t, Wien. Prevxema vse bančne posle TO Sprejema vloge na hranilne knjiiice» *iro Q3 Poslovne zve*e 2: vsexni ve«|fa | pod nalusodnejšimt pogoll CD >n druge «loge pod Biaiu«|odnejfcimi pogoji. OS ml Krall v in-to moxem«iva. j