132. številka. Ljubljana, sredo II. junija. XII. leto, 1879. OVEN Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pn-jeroan za avstr o-ogorskc dežele za celo leto 16 gld., za pol 1. ta 8 Risa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., /a Četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na douj se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kclikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih "šolah in ta dij ake velja znižana cena in sicer; n od Dopisi naj bo O p r a v n i s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolinanovej hiši. r. za mesec, vu ar. za četrt leta. — z,a tuje dežele toliko vec, kclikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in ižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti pnjcman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje ad čeUnstopiie petit-vrute 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. M izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Še jeden je padel! Iz Maribora se nam piše iz centralnega odbora za slovenski Štajer, da je Konrad S e i d 1 B posebno okrožnico do svojih volilcev naznanil, da ne kandidira nič več. Ob jednem se nam pošilja ta Seidlova okrožnica, priloga k „Marburger Zeitung". V tem pisanji pravi S e i d 1, ta dozdaj poieg bivšega Brandstetterja najstrastnejši politični rovar zoper štajerske Slovence, da nič več ne kandidira niti ne za kmetske občine mariborsko-slovensko-bistriške, niti ne za mesta Maribor Bistrica. Za kmet Bke občine si valjda ne upa več kandidirati, ker je uže zadnjič za deželni zbor mimo vsega Seederjevega pritiska propadel, a je zdaj še slovenski kandidat baron Golel-Lannoy tak, da je Seidlu poslednji up zmage propadel. Čemu truditi se, če se uže v.di, [da je vspeb nemogoč, misli si Seidl. Kar se pa tiče od povedavanja volitve v mestih in trgih, to je najbrž Seidlova — izmišljija, ker mi ne verujemo, da bi mu bil kdo tam o/.biljno ponujal kandidaturo. Seidl je propal kakor materijalno tako i politično popolnem in za vselej. Seidlovo politično delovanje proti Slovencem mariborsko-šeutleaartsko-slorenjbistri-fikega okraja in v širjenj pomenu proti Slovencem celega slovenskega Štujerja traja od leta 1S6G, ko je v Mariboru kandidiral, a prvič proti dr. Doininkušu padel. Graškega deželnega zbora Nemci tačas dr DominkuSeve volitve nijso potrdili iu leta 18G7 je bil Seidl po novorazpisanej vo i t v i voljen v deželni zbor štajerski in od tam v državni /bor. Pri raznih volitvah, kjer je agitiral z neko divjo strastjo, bil je do lani zmirom voljen k 1 j uhu vsem protivnim naporom narodne stranke, z Brandstet terjem vred terorizuoč celi veliki okraj s tako agitatorno močjo, kakor bi jo le več Sloven- cem želeli Bili smo sami večkrat v sredi teh volilnih borb, in pomnimo še dobro, koliko smo trpeli in težavno vztrajevali. Tembolj nas veseli končna zmaga naše ideje, tembolj nas triumf narodne stvari in popolno pobitje tacega sovražnika z velikim zadovoljstvom in z upanjem navdaja, da bomo skoro dočakali večjih in za ubogo Slovenstvo izdatnejših vspe-hov, da se bomo znebili različne more, ki je dubila duševno življenje slovenskega naroda toliko in toliko let uže! Zakaj Seidl ne kandidira več, to je jasno. Kakor je lisica, ko se nij mogla do visoko visečega grozdja vzpeti, rekla, da je kislo, tako Seidl čenča, da bo mu ponujali tudi kandidaturo v mestih. Vse nič res! Kdo bi bil rajši kandidat kot on. Ali v svojem dozda-njem volilnem okraji mu je odzvonilo, druzega pa nij. On je odgospodaril. Vsaka neupravna reč le nekaj Časa trpi, potlej si mora naturna pomagati. In nenaravno je bilo Seidlovo nemško politikovauje v slovenskem okraji, katerega Bog obvaruj, da bi še kedaj tujec Nemec v njem zmagoval. Še enkrat o glavnem nemškem agitatorji g. Kalteneggerji. Naš članek v Št. 127. je Dežmana in njegove brate grozno pičil, tako, da v „Ltibacher Tagblattu" v soboto kar tulijo. Mi Brno tam samo mirno povedali bili, da se čudimo, kako da sme tujec, uradnik Kaltenegger v našej de žel ne j hiši, kjer zastonj prebiva, politične konventiklje obhajati in rovati proti bIo venskemu narodu in mu bvojo nemško politiko vrivati, ter smo to Kalteneggrovo početje imenovali impertin en ca, kar je res. Kajti gotovo je, da bi tudi, na priliko, gornje avstri) ki Nemci še čudneje imenovali tistega Slovenca, ki bi bil kot uradnik mej nje, Nemce, poslan in od države plačan, pa bi tam hotel nemškim domačinom slovansko politiko siliti. Tujec Kaltenegger pri nas tako dela in zdražbo napravlja. Dokler bo on, be vedni nemir in sprava nemogoča. To je enkrat resnica. In če Dežuaan v „Laibacher Tagblattu" svojega nemškega bo-agitatorja Kalteneggerja s tem braniti hoče, da nam (kljubu temu, da zopet vedno „an-stand" pod peresom ima) meče Črez plot kulturne nemške izraze nemškega „a n s t a n d au kakor so v „Tagbl." nabrani: „verlogene denunciation,' nmangel an bildung," „r o h e i t s-ausbruche," „sehlam mausvvurfe" des „Slov. Nar.,B „s pe i te uf e 1," „roher jour-nalistischer geselle," „ho lzpr U ge 1 nunqual.ficiibare w u t h a u s br ii che" itd. itd., kar je še več besedij Dežmanovega nanstanda,u — mi ne pojdemo za njim, nego le na nekatere njegove replike hočemo ugovarjati stvarno. Prvič: Če „TaRblatt" piša: „Vor allem mlissen vrir die thatsache constatiereu, dass die national - klerikalen zur ausschntirlelung des thun und lasseus der ihnen unbequemen ver-f a s s u u g 81 re u e n beamten einen eige-nen, bis in die privatvvohnungen rei-chenden polizeidienst organisiert bab en". — zdi se nam, da bo je Dežmau na stare dni domislil, kako je nekdaj grozo-dejske — romane bral o skrivnostnih društvih itd. Marsikaj zvemo, to je res, ali tako hudi še nijsmo. Drugič: Če „Tagblatt," zagovarja Slovencem protivne politične Kalteneggerjeve konventiklje v deželnej hiši s tem, da bo gg. Schrev, Dežman, Suppau, Schaffer deželni odborniki in torej smejo tam politiko delati, rečemo mi, da so deželni od- Kosmas Makabejec. XI. Prišedši v 8. šolo je Kosmas najprej preštel glave Bvojih vernih, in našel je, da so vse skupaj, jedna je bila celo prirastla. Živeli so nekaj časa po etarej navadi, popevali so in tabak kadili, kadur nij bila deuurjev še za vino. Kar naenkrat iu prav izneuadoma pride nekaj posebnega, to je 20. oktober 18G0; nihče v celem Varaždinu, kolikor ga je od drugega konca do sv. Fiorijana, nij mislil, kaj bi moglo priti, ali nekaj je bilo, ker zakaj bi drugače ljudje kričali po u'.icah: živio! „Konstitucija! — Konstitucija?" kaj je neki to? da šole ne bo, to je gotovo, ker zakaj bi pa bila „konstitucija" na svetu, če ne bi dijaki profitirali vsaj en dan poleg ta-ste ? — Šole res nij bilo, ampak delale so se priprave za razsvitljenje mesta in baklado. Kosmasova banda je precej dobila nalog, da ima popevati pri bskladi. Z^kuj pa tudi ne bi, rajši popevati po ulicah, kakor pa sedeti v šoli — in pa rogoviliti po mestu z dovoljenjem policajne oblasti, to tudi nekaj velja. In res, ko 80 se počele prižigati Bveče po Varaždinu, je uže stal Kosmas pred magistratom, okinčan z veliko trobojno kokardo na prsih. Potem je hodila baklada po mestu in kričalo bo je in popevalo, pa godci bo godii, a Kosmas še zmirom nij prav vedel, kaj znamenuje ta konstitucija; nekaj dobrega bo, to je gotovo, ker drugače se ne bi tako veselili otroci po Varaždinu, 'n vsako leto tudi nij konstitucije, to je dobro vedel, pa zato je veselo mahal s svojo kokardo po zvršenej ba-kladi domov. Ko je prišel do Kirvičeve šta-cune, ga je vprašala na vratih Btoječa gospo dična Kirvičeva, katera ga je poznala, zakaj da nosi magjarsko kokarlo? — „Ja, to pa uže ne vem, kakšna jett, je odgovoril Kosmas, pa sije počasi snel zeleno-belo - rdečo kokardo, katera mu je malo preje toliko veselja delala. Te barve, kdo bi Bi jih vse zapamtil ? nigdar še nij videl druge zastave po mestu okolo nositi, kakor cerkvene pri procesiiji, k večjemu je videl še vojake marširati s črno-žolto zastavo, a zdaj je videl prave trobojnice, pa nij niti sanjal, da bi tiste mogle biti mađarske v Varaždinu, pa so le bde, kakor tudi njegova kokarda, katero je bil dobil zastonj v gimnaziju, in s katero je tako moško skakal pri bakljadi preko grabnov na enej ali drugej strani ulice, kakor je naneslo. Potem ko je za vse druge Varaždince bil postal iz absolutizma konstitucijoualizem, se je v gimnaziju prigodilo naopak; Btari rav- borniki plačani le za svoja administrativna dela, ne pa za nemškovalno Ščuva jako politiko; tudi deželni glavar nema drage plače iz revne naše dežele in imma zastonj deželnega stanovanja v ta namen, da bi tam koval deželi in narodnim prebivalcem sovražne politične namene, ampak za to, da bi delal le to, kar mu je delati za deželo. Da bi bil imel Kaltenegger tudi dr. Vodnjaka in Jurčiča povabiti, kakor „Tagblntt" v svojem slabem dovtipu misli, tega živa duša nij in ne bo terjala, ker onadva menda imnta Se dovolj političnega in narodnega poštenja v sebi, kakor da bi šla t;a, kamor en Dež-man svojo stopinjo zavije. Dežman pravi: „Narodni uradniki, katerih je v deželi mnogo, s mej obrez skrbi za narodne kandidate propagando delati; če pa kak ustavoverni uradnik s svojimi somišljeniki govori o tem, kaj bi bilo dobro g'ede pr hodnjih volitev, je v nevarnosti denunciran biti kot rovar v deželi." Ali ne strmite vsi narodni uradniki in vsi pazni bralci, če to čitate? K daj je narodni uradnik propagando delati smel? Nikoli. Mi od njega tega niti ne zahtevamo. Da bi le po svojem prepričanji voliti Brnel! Ali ko je na pr. le jeden profe-Bor, to je, prof. Š u kije, z jednim volilcem pri občinskih volitvah govoril, denunciral gaje njegov krvni sorodnik Dežman v Btojem listu in na pol bolan je bil narodni profesor Suklje brž prestavljen iz domovine ven na Nemško, v Wiener Neustadt. Tako Bme narodni uradnik propagando delati. Dalje. Profesor Glaser je bil denunciran, da je v ne-kej krčmi glasno bral telegram o nekej srbsko j zmagi. Zato je bil kot politični rovar iz domovine prestavljen na prusko mejo. Iu že ner.sk i »djunkt g. Poznik je bil mej dvema jedinima uradnikoma, ki si je upal zadnjič na Dolenjskem glasovati za narodnega kandidata. Prestavljen je bil iz domovine mej Nemce ! Tttcih slučajev je več. In nikoli jih Slovenci ne bomo pozabili. Preveč nas je pekla doba, ko smo bili tujci v domovini, preganjani v svojem domu. Zato bomo vedno terjali: „Slovenijo za Slovence." Zato pa bomo naglašali: Prej ne bo miru v deželi, dokler bodo ščuvali in rovali taki tuji prišleci kakor je nemški agitator Kaltenegger. Temu se mora politično rokodelstvo ustaviti. Volitvp v državni zbor. Včeraj so imeli nekateri volilci v Novem mestu shod in pogovor zarad kandidata. Volilnega shoda v Trebnjem, o katerem smo uže včeraj omenjali, da se je sešel bil, so se uieležili volilci iz Šent- Huperta, Mirne, Žužemberka, Zagradca, Ambrusa, Do-brniča, Velike Loke, Ajdovice, Hinj in Treb njega, ter jednoglasno postavili za kunii-data trebanjsko - kočevskega okraja g grofi Bar ho ta, kakcr smo uže tudi včeraj prav ugibali. I/. K a s t a v šč i ti o se nam poroča, da v iztočnej Istri kandidira, dasi še ne javno, ali vendar 8 pismi, nekakov gonpod Simzig, političen komisar, ki je nastavljen v Kastvi na mesto župana. Iz tega sklepamo, da v Istro ali še nij došel Taatlejev ukaz, ali dasec. k. uradniki, osobito politični premalo zmenijo zanj! — V svojem nedeljskem listu prijavili smo iz privatnega pisma nekaj o kastavskih raz merah. Denes ponavljaje pozivljemo isterske rodoljube naj pazijo i delajo. Osobito naj ne lipuste* iz vida političnega c. k. uradnika, g. Sim/igi, zoper katerega naj agitirajo. pazar zasedal«, pa da bodo Avstrijci to za povod porabili in vso deželo do Soluna zasedli. — Zavoljo tega sultan Umom vae dovoli. Iz Brmitife poroto fo, da tam mej arodom hudo vre* in utegne priti do upora. Republikanak element je mo^iin. Pole« vsega" tega je pa Se jedn* stranka, ki bi rarfa IJra- ilijo v vojsko peruansko in chilerisko zapleja. 2|Vmjfcr# „Ujirhsanzeig;er" piše, * fleičele. V Ljubljani 10. junija. Pri shodn nem.iko-št**jer*k,ih „na-predojakov" v Gradci je bilo baje okolo 300 osob, največ, se ve da, Gradčanov. Mej dolenjimi Štajerci bo bili navzoči tudi Duchatsch, Foregger, Seidl. Program se je naredil popolnem vladi opozicijonalen, torej uradniki za Foreggerja ne bodo glasovali. Zlasti baron \Valtt rskirchen je radikalno govoril zoper Kuiseifelda. O tem še drumč več. t)nnn}*ki dopisnik bruseljskega „Norda pi:e : KI ubu zaupanju, ki ga kažejo ustavoverci, vendar nij misliti, da bi prihodnje volitve iz padle na korist te frakcije, ki je dozdaj par latnentaruo odločevala. Viituije držtive. (Hrilsa še ropoče z orožjem. Preko Pariza javljajo 0. junija: I« Aten se poroča, da je grška vlada ukazala narediti pri Stylisu na v/hodnjej meji še drug vojaški tabor Iz M*e.terbtirf/n se telegrafira 9. junija : Solovijev je bil denes v pričo velike množice ljudij obešen. Zločinec je bil miren in nij maral za duhovensko tolažbo popovo Obešavanje se je vršilo brez nereda. Iz Ctivngrttcin m piše, da se porta sama zelo boji, da bodo Albanci z orožjem ioci ustavljali se, kadar bode Avstrija Novi fas I« milil i k iit 8. junija. [Izv. dop.j* Nezaupnica, katero sta izrazila županu gospodu Koc lu gospodarski in občinski odbor, je zapopaden v sledečei prošnji: „Visoko c. kr. deželno predsedništvo! „Z reSitvijo občinskega urada Kamniškega od 30. maja 1879 št. 281 je bil gospodarskemu odboru meščanskega premoŽenja Kamniškega na vednost dan ukaz slavnega deželnega odbora od 10. maja 1870 št. 1784. „Po tem ukazu se je občinsko predstoj-ništvo v svojej ulogi od 28. februarja 1879 St. 84 in 85 ponašalo, da je bilo ©skrbništvo .velikega dela občinskega premoženja", mej tem „treh hiš", posebnemu odboru izročeno. „To ponašanje nčma resnične podlage. „Vsled protokola od 16. oktobra 1866 je bil za oskrbovanje meščanskega premoženja nekaterih meščanov mesta Kamniškega in mej tem tudi ... g dveh hiS pop. St. v« M MM izvoljen poseben odbor. »Torej nij bil za „veliki del občinskega premoženja", ampak za premoženje nekaterih meščanov postavljen poseben odbor. V zgoraj omenjenem vprašanji je zapopadeno nepc-stavno odijevanje v pravice drugih, katerega odstraniti bi bil gospodarski odbor eventualno po tožbenem potu proti občinskemu predatojni-štvu prisiljen. „Omenjeno ponašanje Be je godilo od strani občinskega predstojnika v nezagovor-1 i ive j prenagljenosti in popolnoma samolastno. Kakor namreč podpisana svetovalca in drugi občinski odborniki s tem potrjujejo, je dal ono izjavo o „občinskem premoženji" g. Janez Kecel brez da bi bil o tej Btvari v katerej seji poročal. Podpisani svetovalci in odborniki se odločno zavarujejo zoper ta korak g. Janeza Keclja in njegove nasledke. natelj Muzler, pravi konstitucijonalec, je bil odišel v Novo Gradiško za župnitta, a prišel je iz Zagreba na njegovo mesto personificirani absolutist dr. Matunci. Zdaj se je precej premenilo; ko so prejšnje leto marširali naši pevci proti pivarni, jih je srečal na ulici stari ravnatelj. „0, kamo, kamo? pa sav pjevački sbor!u jim je rekel. „K vama, gospodine ravnatelju smo nakanili — malu serenadicu —" „0 hvala dieco, hvala, — evo vam 5 fo-rintih, pa hodite u gostivnu i razveselite se." Tako bo je bilo pripetilo enkrat pod starim Muzlerom. Zdaj naj bi jih srečal novi ravnatelj po noči na ulici — pevce — drugi dan bi imeli gotovo vsi skupaj Bodni dan. Opreznije je torej moral postopati Kosmas, a to je storil; če nij bilo drugače, bo Sli v Biškupec ali v Medjimurje, filistrov je bilo dosti povsod, katerim je itak bila dolžnost plačati, ker zakaj bi drugače bili filistri. Po o M eri j ah ne bi bili dosti hodili naši dijaki, da so hoteli sluSati modrost Ko?raasovo ; on je imel za vsaki teden po dve privatni hiši, kamo bi bili mogli iti, ali njegovi pod-ložniki — tenoristi so Bi še posebno brusili jezike — so rekli, da nijso „Bratelsiingeri", pa da ne grejo. Ce tak, je rekel Kosmas, bomo pa Še hodili po krčmah kakcr dozdaj, pa če nas vlovi direktor, katerega poznate vsi, potem ne krivite mene, ampuk svojo ne-podkovano pamet. Tako je i bilo. Vse je bil eno noč zasledil ravnatelj, ko so neki prav lep nemški valcer prvikrat producirali, in potem so bili vsi zaprti eno popoludue v ostnej šoli. „To imate, — je djal Kosmas, — samo enkrat šem bil zaprt v prvej šoli, ko som bil Antonu Jazbecu zeleno vejico zateknil na hrbet, a sedaj v osmej šoli drugikrat zarad te lum- parije, pri katerej se niti napil nijsera — pošteno !u Na plesne zabave so Brneli hoditi sedmo-in osmošolci, pa kako bi drugače bilo, ker ima Varaždin toliko hčeri, a le malo sinov ki bi bili kaj prida. Zato se je Kosmas naučil plesne umetnosti uže v sedmej šoli pod Eicklerom, in v osmej je bil celi „tanzmeister" povsod kamor je prišel. — Gori na galeriji je baritonist Kosmasove bande vihtil svoj lok, ter dirigiral oršester, a doli je Kosmas skrbel za kratek čas plesalk, pa dokler ;e on plesal, nij nigdar prestula igrati muzika ; t; so pa le bili lepi momenti v Kosmasovem življenji. Eden izmtj dijakov, čemo reči, da se je zval „Šveđravcc", je bil instruktor v dobrej hiši; neki večer, ko nij bilo gospoda doma, je taisti pozval k sebi tovariše na večerjo. Bil je poln stol šunke, salame, pogače, sira, kakor ga je popoludne pregrnila gospodarica, „Gospod Janez Kecel je z omenjenim po nasanjam nalašč vrgel gorečo baklo nesloge mej kamniSke meščane, in izrečejo b tem podpisani občinski odborniki, da nćmajo v njega nobenega zaupanja več in da jim pod njegovim vodstvom nij več mogoče koristno za blagor občine delovati. „Da se povrne sporazumno delovanje, se stavi silna prošnja: „Slavno ces. kr. deželno predsedniStvo naj blagovoli zdajšnjo občinsko predstojni-štvo razpustiti in ako se mu potrebno zdi, preiskovanje stvari ukazati. ' Kamnik dne* 2. junija 1879." Podpisi: "Enajst občinskih odbornikov in ves gospodarski odbor. Dalje vam o teh velezanimivih rečeh pišem prihodnjič. Iz CVIltt 9. junija. [Izv. dop.] Di se „Cillier Zeitung" za Foreggerjevo volitev uže trese, razvidi se iz nje št. 46. Ona izrazuje strah, da bi zarc* uradniki ne smeli volitev programovca„l 12" podpirati, ter vprašavši pravi, ali „Slovenski Narod" uže za gotovo vladni program pozna, ali ve „Slov. Narod", da bodo kandidati na program „112" na vsak način proti vladi? Protivnik vlade da je le v prvej vrsti tisti, kateri ustave neče prepoznati; in koncem da c. kr. uradniki nikoli ne bodo za kakega narodnega ustavo-protivnika glasovali. Tako rC. Ztg." Torej ti list uže sam izpoznava, da njen nemški kandidat dr. Foregger brez pomoči uradnikov zmagal ne bode. Nam Sloven cem vladne pomoči nij treba, ona naj nain bode le parno pravična. Da „Cillier Zeitung" nam očit'i, da smo ustavi sovražni, to je smešno. Škoda, da mej nami izhaja. Oaa bi morala naše razmere boli poznati. Kolikokrat smo uže naglašali, da ustavo priznavamo in sicer vso, pa ne Ic nekaj, pa da le hočemo naj se izvršuje 19. paragraf te iste ustavo pa bo vsa sovražnost preč. Kdor je pošten ustavoverec, ta bo zahteval popolno izvršenje te iste ustave. Zatorej si bode pa naše ljudstvo tudi moži v državni zbor volilo, kateri bode pravičen na vse strani, in ki bode glasova! za izvršitev ustavnih pravic. Kadar bode pa pravica zopet kraljevala, bode tudi ljudstvo ložje izhajalo — ječe bodo bolj prazne — lumpje se ne bodo mogli tako množiti, poštenje se bode povrnilo — tožbe bodo ponehale in po- a od kleti je imel studiosus ključ v žepu. Tukaj je bilo veselo in dobro. Prej nego so se razišli, bo nadevali enemu Biromaku po imenu „Schlitz" polne žepe slanih precov. Schlitz je bil precej štorkljast dni večer, ker bassi so žejni, pa ko je domov prišel, se je lepo slekel, a kaput s preci je vrgel v lavor poln vode. Drugo jutro je imel dosti posla, dokler si jo izvadil razmočene prece iz žepov, in opral ter posušil kaput, samo je Študiral, odkod je vsa ta kaša prišla v njegove žepe Pruv je bilo temu Schlifzu, ker t-e je bil pregrešil proti kolegijalnosti. Opacil je bil, da inia Svedravec vsaki dan pri zglavju svoje postelje boteljico vina in še košček pečenke poleg pripravljen. Petem se je zmuznil vsaki dan ob 10. uri iz Šole, je šel tja, ter je vino popil, a pečenko pojel, zatim se je pa čisto modro dovlekel v svojo klop, kakor da bi še bil gladen kakor po navadi. Svedravec se je manjšale, in več se bode na bolje ljudstvu obrnilo; pa se tudi ne bode potem lehko človek našel, da bi se dal strašiti s praznimi besedami, ali frazami, kakor so: „klerikal", „nationnl", „feudsl", „robot", „desetina". „Rim", „razrušenie dežel" itd. — Vašo notico, da „Cillier Zeitung" dobiva subvencijo od 300 — 400 goldinarjev, sem tudi iaz slišal , Harni reklo se mi je naravnost 400 gld. za gotovo, ter mi je to mož povedal zanps'jiv. Zatorej taka jezi tega lista na dopisnike „Slovenskega Naroda" in bahasta opazka, da ima „Cillier Zeitung" skoro toliko naročni kov kot „Slov. Narod"! „Cillier Zeitung8 jih pa šteje komaj 200! — IX 1Br<*zic 9. junija. [Izviren dopis.1 Zdaj. ko so Fe "RroŽki volilci enoglasno Izrekli kandidaturo g. Z n i d a rši ča v državni zbor za Celisko mest.no skupino podp:rati priti prusijancu dr. Forreggerju, ie dolžnost vsRkpgi narodn'aka pi tudi zmernih in prnvi-coliubnih uradnikov in avstriiRko-miBleč'h Nem-cav v vseh trgih volilnpga okraia in c?ljskem mestu delati na to, da g. Znidaršič zmaga. To pa je le mogoče, če on jedini protikandidat ostane in kolikor iimmo zdnj tukaj poročil iz vseh Savinjskih trgov, iz Konjic Vojnika, imamo se zmng-3 nadejati. Upamo, da bodo tudi Šmarčani in Rngačani z nami potegnili in ne cepili glasov. Torei povsod na delo, kar je narodnjaštva. uradnikov in pravičnih Nemcev za — g. Žnideršiča. Iz iMfro 6. junija. [Izviren dopis.] Vsakega pravega Avstrijca ie mogla vest razveseliti, da bodo volitve letos slobodne, do ne bodo uradniki in beriči „na komando" javnega mnenja „delali" in na volitve uplivali na škedo vedno Avstriji udanih in zvestih Slovencev in Slovanov sploh, ki so uže tako po volilnem redu strnem zelo oškodovani. Toda uzrokov imamo mi tii v Istri živeči Slovenci se bati, da se pri nas od neke strani ne misli biti tako neutralno in objektivno, kakor drugod. Tako sem slišal n. pr. iz ust veljavnih mož, da „neki" mislijo tukaj dr. Vitezicu protikandidata postaviti. To bo pa malo koristilo, kajti volitev Vitezica je tukaj po našem mnenji brezdvomna, če me vsa znamenja ne motijo. Mi Slovenci hočemo svoje slovanske može voliti pa terjamo tudi v tem „dobre volje", ne pa le tačas, kadar treba glasovati. Ie NtivlilJMlte «1 o I i n <» 7. junija. [Izv. dop.] Savinjsko učiteljsko društvo je imelo sicer Čudil, da ne najde več navadne porcije pod zglavjem svoje postelje, rekel pa nij nikomur nič, ker si menda nij zaslužil po pravici one jedi in pijače, katero mu je sv. Miklavž vsaki dan tako skrbno pokladal pod zglavje. — „Schlitz je veliki tepec," so potem rekli vsi, ko se je zvedelo, kaj je delal toliko časa. Tako in enako je preživel Kosmas svoj čas v osmej šoli, in ko je prišla matura, jo je naredil kakor vsi drugi razen dveh, od katerih ie eden ppioh nij delal, a drugi je na pravil pismeno, k ustmenej je pa zamudil priti, ker je bil — tenorist. Sedaj je Komias visoko nosil plavo, hodil je po varaždinskih ulicah, in vprašal je tiho, ti:ko, da ga nihče nij čul: „Kaj košta svet?" Vakance je imel Kosmas kakor vsako leto, tako tudi letos, ali nij bil več tako živ kakor prejšnja leta. Le malo je hodil okolo, pa Boga dne 3. junija v Moztrji svoj redni občni zbor, katerega se je odlično število društvenikov udeležilo. Gospod nadučitelj Ti. Škoflak nagovori navzočne s prisrčn;m pozdravom in preide na dnevni red. Predloženi društveni račun blagajnika g. J. Vidica se preg!eda in potrdi s pohvalo za Rkrb in marljivo blagajnikovo delovanje. Potem Re je vršila volitev društvenega vodstva, v katero so voljeni: g. Rado-nlav Skorlek. prvosednik in pevovodja, g. Sim. Meslič, namestnik, g. Joh. Kotnik, tajnik, in g. Jos. Vidic. blagajnik. K društvu so kot udie pristopili gg. učitelji : Fr. Šorn, Fr. Švab, Jos. Večaj in Fr. Žolgar. Društvo je sklenilo, da Se za prihodnje leto ostane pri štajerskem „Lehrer-bunda" pod tem pogojem, nko se bode potegoval tudi 7n potrebe narodnih Sol na apod-n:om Štajerskem in za pravice našega društva, posebno, knr Re tiče pravice našega društvenega zborovanja, zlasti v tem smislu, da so zborovnnia učiteljev iako vnžna reč, ker so učne potrebe spodnještajerskih šol merodaj-neiše, nego na zgornjem Štajerskem. Ko je bilo naše društvo lansko leto za 4 dneve za društveno zborovanje dovoljenja prosilo, se je bila ova prošnia brez 07i'ra odbila, akopram imajo druga učiteljska društva za zborovanje po jeden dan vsacega meseca dovoljenje. Po dovršenih točkah društvenih zadev Ble-dilo je predavanje. Gosp. Jos. Kotnik predaval je o strupenih rastlinah, ter imenoval in pokazal mnogo nabranih strupenih rastlin. Potem pa je govoril g. Joh. Vidic o zgodovini domačega kraia, namreč savinjske doline, o kojej je mnogo zanimivega iz Rtaro dobe povedal, ter nam pri prihodnjem zborovanju nadaljevati obljubil. Končno pri skupnem obedu v čitalnici pri g. Pfeiferju, in potem pri g. Hofbauru družila nas ie bratovska ljubezen in složnost. Prijateljski razgovori, razne napitnice in milo petje nas je prijetno razveselievalo, in ločili smo se z namenom, da se prilično zopet snidemo k društvenemu zborovanju, da delujemo združeni v smislu svojega poklica in društvenega namena v lastno izobraževanje, korist šole in odgoje mladine. S 1£oro&k<*;?A 0. junija. [Izv. dop.] Rad bi vam pisal z veselim upanjem, da bomo pri volitvah zmagali, ali ne morem, ker dozdaj ne vidim še nič 6ne marljivosti v agitaciji, dopisovanji in govorjenji, kakor jo iz poročil o volilnem gibanji po drugod opazujemo. Vendar narodna zavest slovenska tu Se je prosil, da bi mu prizanesel, ter mu pustil pravico do brade, katera mu je bila uže precej narasla v Varaždinu. Tudi v Ljubljano je bil šel gledat, kjer je dne 24. septembra 1861 na večer sedel v kavarni pri „Slonu" s Krekom, Zupanom in Puglom, ter je poslušal kako Zupan čita svoje pesni. Potem je šel v Maribor za eno leto, pa je pisal pisma taka, da jih je konfisciral gospod državni pravdnik šo predno so prišla na svitlo; Kosmas je strmel, ko je bral, da je kaj v tistih „nospodobnega" po kazenskem vakonu, katerega se je potem tudi Kosmas šel precej učit, ter je prišel do spo-monja, da je mej desetimi zapovedi božjimi in pa kazenskim zakonom ta razlika, da grehi, storjeni proti božjim zapovedim ne zastarajo nigdar, a taki proti ka/:euskemu zakonu se ne odpustijo tako lehko, če jih Človek tudi pove odkritosrčno pri sodnijskej izpovedi. nij zginila. Vidi se celo Se tam, kjer je ne bi pričakoval. Tako je bil te dni izlet celovškega nemškega pevskega društva v Pliberk. — „Još Koroška nij propala", tako sem pri tej priliki vzkliknil, prišedši na ta dan v Pliberk, ko sem uže hitro pri vhodu zagledal dve veliki slovenski zastavi vihrati iz dveh podstrešij. Uže sem bil zadovoljen s tem, alt ko grem če dalje, vidim tretjo, in ko na trg pridem četi to in peto in še več. Lepo je bilo videti mej mnogoštevilnimi belo-rdečimi zastavami tudi naše belo - modro - rdeče. Da ne pozabim omeniti, bile so tu i j nemške, a to samo tri in te pri lekarju, fotografu in na nekej malej hišici za cerkvijo. Z zadovoljstvom obrnem se ter grem v gostilno k „jagruu, kjer sem pri vhodu zagledal prvo slovensko za-stavo, in rečem prinesti piva in tako se z vrlim Blovenukim gostilničarjem g. Vogelnom podal v veseli razgovor; on je jako vnet Slovenec, in polno radosti zapustil sem gostilno, uvidevši, da tudi pri nas so še ljudje, ki nijso še zabili, da jih je mila majka Slovenija rodila. Domače si vari. — (G. Kecel,) iz Kamnika nam z re komandiranim pismom in s podpisom, od g. Klauserja legaliziranim, piše 9. junija, da nij še odstopil od županstva, da je bila naša no tica neresnična. Primeri pa naš nedeljski dopis in zdanji dopis iz Kamnika pa se čudi! — (Umrla) je in predvčevranjem pokopana bila v Zatičini na Dolenjskem mlada pocestnica Marija Tomšič, sestra bivšega ured nika in večletna naročnica „Slovenskega Naroda". — (Grofa Barbo-ta)je britka izguba zadela. Piše se nam z Dolenjskega, da je starejši njega sin predvčeranjem umrl. — (Plačilo za rešitev življenja.) Poročali smo ćndan, da je na ljubljanskem gradu neki pogumen kaznenec, ki je ravno na starih šancah delal, reš.l nečemu oficirju življenje b tem, da je splašenega konja njegovega še v tistem hipu prijel in udržal, predno je do prepada prišel. Ta kaznenec se piše Janez Gregorič, in je bil na dve leti obsojen zarad poboja v tepeži. A zdaj mu je cesar vso daljno kazen milostno odpustil, ko je zvedel junaško dejanje Gregoričevo. Namesto, da bi bil še poldrugo leto sedel, bil je Janez domov izpuščen, dotični oficir mu je pa še za popotni liter vina poskrbel z novčno nagrado. — (V Bledu) so dozdaj, kakor je tu kajšen nemšk list zvedel, komaj štirje gostje. Tudi drugod po Gorenjskem nij še tujcev. Bilo je doslej predolgo hladno. — (Antropologi v Ljubljani.) Dunajsko antropologičuo društvo je sklenilo letos poleti v Ljubljani imeti shod antropologov in preiskovalcev prvotne zgodovine. Povod k temu so znane najdbe na tukajšnjem močvirji. Zbor bode 28. in 29. julija v mestnej dvorani, v muzeji in potlej bodo izleti v okolico in tudi v Postojno ter Cerknco. Več pove še dr. Muc h Wien, VIII. Joseph3gasse 6. — (Odlikovanje.) Cesar je ukazal, da 8e zarad pospeševanja lanske mobilizacije in zarad podpore in obskrbovanja ranjencev najvišje primanje izreče raznim osobaui in druStvom. Mej temi sta tudi okrajna glavaria ljubljanski \Yurzbach in litijski Vestenek; tolminski okr. glavar Schemerl je dobd red JFrane-Jusipov; metliški župan Hess zlati križec za zasluge; isti križec je dobil g. Eadlicher, tajnik gospejskega podpornega društva v Ljubljani, dalje zdravnik dr. Itaak v Mariboru in zdravnik Martu Schweiger v Starem trgu; srebrni križ za zasluge pa so dobili županje: Leopold Dekleva iz Košane, Josip Karasek iz Studenca, Janez Lazar iz Trzina in Josip Pavlic iz Lukovice. — (Roječi metulji.) Iz Brda pn Lukovici Be nam piše: V soboto 7. t. m., po-poludne občudovali smo pri nas čudno in rekel bi, jako redko prikazen. Okolo štirih zagledali bmo namreč velikanske nje metuljev, ki so dohajali od zahodnje strani in sicer preko kolovških gozdov ter leteli proti zahodu v takozvani »črni grabenu. Bilo jih je na milijone in leteli bo silno razširjeno morda kakih sto do dve sto sežnjev na široko, enaka je bila ta prikazen rojenju bučel. Metulji so bili mali koprivarji ali rjavci (vanessa ur-ticae.) Ruj je trajal kake pol do tri četrt ure, da bo prišli zadnji mimo, iu ti tako točno kakor zadnja kompanija kake armade. Ob petih popoludne bili so ti potniki uze v Krasi nji — a tam je vaš poročevalec njihov sled izgubil. Druzega dne pak niti jednega „maro-derja" ali zakasnenca nij videti bilo. — (Slovansko podporno delavsko društvo v Trstu) bode imelo v nedeljo 15. junija svoj občni zbor v Rosetijevtj dvorani ob 101/* uri. Dnevni red je: 1. Sporočilo predsednikovo. 2. Volitev odbornikov. — (DuhovenBke premembe v lavautinskej škofiji J : G. M. Štuhec za provizorja v Muto, g. F. Slavič za kaplana k sv. Vrbanu nad Ptujem. — (('lastni srenjčan) Kamške srenje pri Mariboru postal je g. J. Žmavec za mnoge zasluge, katere je kot večletni kaplan ondi si pridobil, posebno kot marljiv sadjerejec. — (HrvatBka knjiga.) Iz Zagreba smo prejeli ravnokar iz dioničke tiskarne izišlo novo knjigo „Borba Hrvata sa Turci." Od pada Sigeta do mira žiiva-dorožkoga (1566—1606). „Napisao i izdao Dane Gruber, cand. prof," Dobi se knjiga 15 pol obširna pri avtorji po goldinarji. Adresirati se more na vseučilišče. Razne vesti. * (Velika tatvina na Dunaju.)Po ročali smo pred nekoliko »lir, da se je na Du-naji iz poštnega voza okralo veliko denarja. Tatii so zdaj dobili, ta je namreč postiijon sam, katerega bo uze prijeli iu pri njem našli \ečjidel okrademb novcev. * („ Dober" izgled.) V Trstu se je prodajalka časopisov Angela Moneta se svojo tovaršico v stanovanji sprla in skregala. Od dnvga časa se jej je pričelo v glavi mešati, in mislila je samo in govorila o ženskem jeziku. Včeraj zjutraj pa vzeme v roko velike škarije in pravi: „Jaz bom dala prvi dober vzgled, okrajšala si bodem jezik, — in druge ženske bodo tudi tako naredile!" In resnično si odreže pol jezika in odrezani konec spravi varno v žepnej ruti. I* o* Um o. Proš nj a. Dne 30. minolega meseca je v Živenja cvetu v Gorici izdihnol blago svojo dušo moj brat Avgust, ki je bil morda eden najboljših slovenskih skladateljev, zapustivši lepo število svojih skladeb v rokopisu. Žal, da njegove veljave naš narod zdaj oceniti še ne zna, ker le prav malo njegovih bkladeb prišlo je na dan. Zato je podpisani, v čegar rokah se nahajajo ranjcega skladbe, sklenol, skrbeti za to, da bo te objave, ter tudi z obširnišim životopisom misli oslaviti preminolega spomin. Ker pa je imel ranjki Avgust vee skladeb razposajenih, zato prosim vse one gospode, ki bi imeli kako glasbeno delo njegovo, da je meni pošljejo. Osobito bi rad dobil njegovo: „Za slovo" (kaj od mene proč oko ....), o katerej pesni mi je sam pravil, da jo je nekomu posodil, ne vede, komu in ki ima menda lepo glasbeno veljavo. Prijateljem in znancem prerano umrlega Avgusta bi bil tudi od srca hvaležen, ko bi mi hoteli poslati kake črtce iz njegovega živenja, katere morda še meni znane nijso. Rokopise na zahtevo po njihovej odrabi vračam. — V Lokvi, (Corgnale) 8. junija 1879. Janko Leban, učitelj. Zahvala. V imenu pevskega zbora ljubljanske čitalnice izrekamo najtoplejšo zahvalo za slovesni in prijateljski sprejem pri izletu v Borovnico dne 8. t. m., osobito pa gospodu grajšaku Karlu Gal letu v Bistri, g. Ignacu Jelovšku na Vrhniki, g. odbornikom bralnega društva v Borovnici in vsem Vrhniškim, B.striškim in Borovniškim narodnjakom. Za pevski cdbor: Dr. K a r o 1 B 1 o i w e i s. Dunajska borza 10. junija. (I/.viruo telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovuUi . , 67 gld. 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 69 w 65 m Zlata renta.........79 „ 10 1860 dri. posojilo......126 . — . Akcijo narodno banke .... h;i2 n — * Kreditne akoije.......26 7 „25 London ..........116 n — _ srebro.......... — „ — NapoL..........9 „ 241/, l 0. kr. oekini........5 B 49 „ Driavno marko.......57 _ die/ 7 ^NienerlTerf-j^ Solile Firmen als Verireter emtactit. (lTO^SttSj Tujci. 9. junija: Evropa t Delničar iz Trsta. trt n j vrni: Holmtfnski Is Dvora. — pl. lloffbauer iz Celovca. Pri Mall«o> Grofinja Buenbnrg iz Opave. — SUss iz Dunaja. — Markol iz Gradca. — btiasnv iz Dunaja. — Omeisa iz Tržit;«. — Fusseneger it Dunaja. — Jaegar ll Gradca, — pl. Scliiwitzhou'on iz Dunaja. Pri arMtriJNkeiii <«khiju: Giamitz iz Sevnice. — Lubitz iz Maribora. Pn batvar»keiu Utoru t Dietz iz Trata. — Kavčič iz Gurcnjskega. — Findeisen iz Zidanega mosta. — Vzeušok iz Pulja. Košnja v najem. V Četrtek 12. t. lil. se bodo v Trbežu pri Rudniku Prcpcluhovc senožeti od 4.—5. ure popoludne za košnjo na kose; V nedeljo pa travniki v llauptmanci od 3.—4. ure popoludne za košnjo v najem dajale. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'1.