1927 MATI IN G0S1»01*INJJ1 JUT. Tudi me imamo besedo. Zene in dekleta. V nedljo teden, dne 11. septembra, se bodo vršile volitve v naredno skupščino v Belgradu. Take volitve so neizmerne važnosti Za naše gospodarstvo, pa tudi za naše versko življenje. Narodna skupščina odloča o. davkih, o carini, o taksah, o cestah, o železnicah, o kmetijstvu, obrti. Če narodna skupščina dela slabe gospodarske postave, moramo plačati mi. Zgodovina zadnjih osmih let nam je bridko pokazala, kako težko se živi, kjer država slabo gospodari. Zato je tako velike važnosti, da pošljemo v narodno skupščino ljudi, ki imajo vest in srce za nas ljudi in naše gospodarstvo. Če bo gospodaril nad državo lenuh, brez-brižnež, nevednež, brezvestnež ali celo tata — potem bomo mi tisti, ki bomo plačevali izgubo. Doslej smo jo morali j Slovenci plačati že na milijone, ker smo imeli v državi skoraj skozi vseh osem let slabe in brezvestne gospodarje. Pa tudi za naše versko življenje gre pri vsakih takih volitvah. Narodna skupščina dela šolske postave, ki odločajo, ali naj se otroci vzgajajo versko ali brez-versko, dela razne cerkvenopolitične postave, ki odločajo velikokrat naravnost o našem verskem življenju. Mehika nam je žalosten zgled, kaj se zgodi tam, kjer se katoličani nič ne brigajo za to, kdo je izvoljen v narodno skupščino. Mehikanska narodna skupščina je izdala postave, po katerih je vsako versko življenje spploh zabranjeno ter se kaznuje s smrtjo. Take postave je mogla dati samo zato, ker v skupščini ni bilo odločnih katoličanov, ki bi se pravočasno postavili v obrambo. Tudi v naši državi hočejo framasonl, ki jih je v narodni skupščini veliko, katoliško vero polagoma čisto iytrebiti. Koliko žerjavovskih ljudi smo že slišali, da je treba »vse farje postreliti«, to se pravi: versko življenje čisto iztrebiti. Zakaj če ne bo duhovnikov, ne bo sv. zakramentov, ne božje službe, ne božje besede. Isto bočejo komunisti, ki v Rusiji tudi pridno streljajo duhovnike ter s tem trebijo vero. Ne reči, pri nas ni tako hudo. Ni, dokler bomo stali na straži. Če pa bomo pustili brezvercem vso in edmo besedo v državi, potem pa bo tako in nič drugače. Pravico voliti v narodno skupščino imajo pri nas zaenkrat samo moški. Zato pa ni rečeno, da me žene nimamo pri volitvah nič opraviti. Imamo m še prav mnogo. , Veliko je mož in fantčv, ki se ne zavedajo važnosti takih volitev in sploh ne gredo volit. , . , Veliko je tudi mož in fantov, ki so sicer verni in pošteni, a v narodno skupščino volijo brezverce, svobodomislece ali vsaj skrivne verske sovražnike. Zapeljani volijo take može v narodno skupščino, ki so nam s svojo politiko gospodarsko že za milijone škode naredili, med temi zlasti žerjavovce. Naloga, sveta in velika naloga nas žen in deklet je ta, da stopimo pred take može in fante ter jih prepričamo o dvojnem: 1. da je dolžnost iti volit; 2. da je treba volit prav. Kako se voli prav? Prav voli tisti, ki voli v narodno skupščino može, ki so s svojim delom doka-zali, da jim je res pri srcu gospodarska povzdiga slovenskega ljudstva in cele države. Danes ga ni Slovenca, ki ne bi , priznal, vsaj na tihem v svojem srcu, da j so poslanci Slovenske ljudske stranke samo v desetih tednih, kar so bili v vladi, ! naredili več za slovensko ljudstvo kot vse ; druge slovenske stranke v desetih letih. \ Znižanje dohodninskega davka za mnogo j milijonov, odprava carine na kmetijske potrebščine (poljedelski stroji, modra ga-lica itd.), znižanje prenosnih taks (pri dediščinah), odprava kazni pri vinogradnikih, ceste, tri železnice, ki se deloma že grade, pridobitev bivšega deželnega J premoženja itd. — vse to so stvari, ki govorijo za gospodarsko sposobnost pa tudi vnemo Slov. ljudske stranke. Dalje so možje Slov. ljudske stranke danes še edini možje v narodni skupščini, ki budno pazijo, da se ne utihotapijo v državo kake mehikanske protiverske postave. . . i • Zato prav voli, danes tisti, ki vrze kroglico v skrinjico Slovenske ljudske stranke. Ta pa je pri sedanjih volitvah na Kranjskem druga (2.), na Štajerskem prva (1.), v mestu Ljubljana prva (1.). Žene in dekleta, naša dolžnost je, da spravimo vse nezavedne na volišče ter da vse nevedne poučimo, kako se voli prav r. Ne odnehajmo do zadnjega! Sigurno eksistenco si ustvarite s prodajo dri. papirjev po deželi -Ponudbo na upI?vo J>Domol,uba« pod= »VELIK. ZASLUŽEK« Stev. 6723. Družinska sreča. Svetost in vzvišenost zakona in njegov pomen za obstoj in srečo človeške družbe mnogi dandanes prepovršno sodijo, mnogi, in celo dobri ljudje, pa jih sploh več ne priznavajo. Zakon, kakor ga je Bog v raju ustanovil, je pri poganskih narodih propal. Težko moremo verjeti, kako je ta božja naprava v svrho ohranitve človeškega rodu valovala na zmotah posameznih ljudstev ter postala žrtev čutnosti in pohote. Ali pa je ta usoda zadela zakon le pri divjih barbarih? O ne; baš pri poganskih kulturnih narodih je bila slika zakonskega propada posebno žalostna. Če čita-mo zgodovino starih ljudstev ob Evfratu ali na Nilu, ob Indu ali Gangu, ali če listamo v zgodovini Grkov ali Rimljanov, povsod vidimo s porastjo kulture žalosten pojav — propast družine. Če se današnji razkristjanjeni kulturni svet hoče ogledovati v tem ogledalu, bi se pač moral ustrašiti in moralo bi ga močno zaskrbeti za njegovo bodočnost. Mnogoženstvo, razrva-nost in prepiri v družinah, raziporoke, divji zakoni, prosta ljubezen brez čuta odgovornosti, brez skrbi za posledice. Saj temu se da kaj lahko v okom priti; treba je le znati, treba se le ravnati po navodilih prosvitljenih ljudi, čitati knjige in časopise, ki govore o tem. In tako gre že po kmetih govorica: »To si neumna, saj ni treba.. .1« Poglejmo pa v tako družino, kjer sta mož in žena prosvitliena v tem oziru in se ravnata po navodilih novih pridigarjev o zakonskem življenju. Bogati so, ničesar jim ne manjka, dobro se jim godi, izlete, veselice, zabave obiskujejo. Delajo, trudijo se, spravljajo denar skupaj. Lep dom imajo, lepo domačijo. Toda poglej ju, moža in ženo, ali vidiš kdaj pri njih izraz one skrile družinske sreče? Ali vidiš na njenem obrazu kdaj izraz one notranje sreče, ki jo opaziš pri materi številne dece? Mrko ji je oko, obraz resen ali po sili vesel, nima tople besede za svojo okolico, ne dobrohotne^ dejanja svojemu obližju. Zakaj? Ker ni prehodila šole materinstva, ki bi jo vso oblažila, vso oplemenitila. Otroka nima, ki bi mu izkazovala sVojo ljubezen; zato jo v čudnih oblikah razmetata, ne vede, komu naj velja. Kdaj vidiš takega moža, da bi se dolgo mudil doma? Dom, prazen, kakršen je, nima privlačnosti zanj; ogiblje se ga, povsod je rajše kot pa doma. Zakaj? Manjka mu nečesa, kjer bi prišle tudi njegove človeške lastnosti do veljave. Saj je samo delavec, prav za prav stroj, ki le dela in samo dela, nikdar in nikjer pa ne more pokazati svoje notranjosti, nikoli in nikomur svojih čuvstev. Toda ne samo to. Vsakdo ve, da človek, ki se odteguje svojim dolžnostim, nima miru in ne čuti sreče, ki naj ga nazur naj obdaja z vsem svojim razkošjem. Prav zato je med družinami toliko nesrečnih, ker so vsi očetje in matere, daai nehote ta podzavestno*, svesti, da ne vrše svojih dolžnosti, ali da jih ne vrše zaradi zakonskega namena, ali jih zlorabljajo. Te odgovornosti se ne morejo otresti, ker je njih ravnanje zoper naravo in zoper namen zakona; zato jih vidimo sredi veselja naenkrat resne, zamišljene, raztresene in če bi jim mogli takrat pogledati v dušo, bi videli: narava sama se upiia in človek to čuti, četudi noče priznati. Ne mislim vsiljevati teh mojih današnjih trditev; vsakdo se o tem lahko prepriča, če pogleda okoli sebe. Eno pa je resnično: ne bogastvo, ne zabava, ne veselice, ne izleti, ne uživanje ne nudijo toliko resničnega, srečnega veselja kakor ena sama ura očeta in matere v krogu svojih otrok. In vse drugačno je to veselje, vsa drugačna ta sreča kakor ona tam zunaj v šumu in hruščul Niso je pripravili drugi zate, za vaju sama sta si jo pripravila, vršeč božje povelje: »Rastita in množita se in napolnita zemljok Kuhtote. Paradižnikova juha s krompirjem. Olupi in zreži na majhne kocke 2—3 precej debele krompirje in jih deni v lonec. Zalij z enim litrom vode, ga osoli in skuhaj skoro do mehkega. Posebej pa duši v erri žlici masti eno zrezano čebulo, dva debela paradižnika, nekoliko peteršilja in vejik ščep popra. Ko so se paradižniki pol ure dušili, jih potresi s poi žlice moke, dobro premešaj in jih zalij z enim litrom gorke vode ali juhe od kosti. Ko so se paradižniki kuhali 15—20 minut, jih pretlači z juho vred skozi persovko ali sito in zlij vse pretlačeno h kuhanemu krompirju, pri-deni še žlico kisle smetane in ko vse skupaj še prevre, postavi juho na mizo. j Rezanci v paradižnikovi ornaki. Na- ! pravi rezance iz pičlega po! litra moke, \ enega jajca in treh žlic vode. Razvaljene ' in osušene rezance zreži na prst dolge in I pol prsta široke rezance. Skuhaj jih v pol litra osoljene vode, nato jih odcedi. Posebej pa skuhaj dva srednje debala paradižnika v četrt litru vode, kuh?.na pa pretlači z vodo vred skozi sito. V kozi pa raz-beli eno veliko žlico masti (5 dkg), v razgreto deni pest krušnih drobtin; ko se za-rumene prideni pretlačeni paradižnik; ko preyre, prideni odcejene rezance. Premešaj jih in postavi na mizo. (Ako hočeš, jih potresi s- parmazanskim sirom.) Zeleni paradižniki s kumarami, Napravi jih kakor male kumarice v kisu in sicer kumarice na obeh straneh obrezi, na-soli in jih tako pusti 24 ur. Ravno tako paradižnikom odtrgaj pecelj in jih nasoli. Med solenjem jih enkrat prepolji, da zgornje spodaj pridejo. Obriši jih in vloži v kozarec najprej kumarice, nato paradižnike, vmes deni višnjevih listov in vinske trte, vejico janeža in eno ali dve zeleni papriki ln zopet kumare itd., da je kozarec poler V kozarec nalij nalašč zato pripravljenega (hudega) kisa, na vrhu pa nalij prst na visoko olja. Zaveži, shrani in v 14 dneh so dobre. Vrt. Vrtne cvetice razdeljujemo v epo-mladne, poletne in jesenske. Vsak čas nam prinese cvetja različnih oblik, raz-ličnih barv in različnega vonja. Med na|-pozaiejšimi zacveto indijske kresnice (kri-zanteme). Drugo cvetje pojema in umira. Jesen in za njo zima se bližata z urnimi koraki. A ta krasna cvetica se ne zmeni mnogo za mraz, temveč zacvete najlepše tedaj, ko obhajamo god vseh svetnikov, tedaj ko je na vrtni gredici zagostovala smrt nad cvetjem. Vse mrtvo, le to prelepo cvetje kaže znak življenja. Po vsej pravici so te cvetice nagrobnice, po nekaterih krajih vse svetarice imenovane. Indijske kresnice so pri nas že prav zelo udomačene in razširjene. Prav je tako in dobro je, da imamo poleg prvega spomladanskega cvetja tudi zadnje jesenske. Indijske kresnice cveto v vseh mogočih barvah. Nekatere so bele kakor sneg, druge zopet rdeče, rožaste, rumene, vijol-časte, svetlo in temnorjave. Po obliki so nizke, srednje visoke in visoke. Njih cvetje drobno, srednje veliko in zelo veliko. Ravno pri indijskih cveticah je vrtnarska 'a zelo napredovala. Zato na jesenskih »Mama, ali dobim potem še eno žem-Ijo?« — »čemu pa vprašaš?« _ »če je ne dobim, bom to bolj počasi jedla « 8«. ver ^__________________ _____________ vrini h razstavah prevladujejo in tekmujejo indij ke cvetice. Razmnožujejo se s semenom in s po-taknicami. S semenom jih razmnožujejo le vrtnarji, (ta dobe umetne, nove barve in oblike. Sicer se pa razmnožujejo s potak-nicami. Vrhovi in stranski izrastki 6e po-sčipnejo in vsade v rahlo prst. Ko so se vajena stebelca dobro okoreninila, se presarlo na določeno mesto. Tako razmnoževanje je potiebno, ker se cvetica s tem razširi in ckošati. Potaknice se posade na določeno mesto 2 dm narazen. Indijske kresnice sadimo v lonce in na vrtno gredo. Na vrtni gredi preži me pokrite z listjem ali slamo. Pomniti treba, da prezime le bolj priproste in navadne kresnice na vrtni gredi. Novejše in finejše vrste moramo presaditi v lonce in spraviti v nepremrzle prostore .Spomladi pa jih posadimo na vrtno gredo v večje in manjše skupine. Najbolj line vrste pa pustimo v loncih, da jih po-nesemo v Vseh svetih na grobove dra"ih rajnkih. " •Japonska veternica spada meti cvetice, ki pozno zacveto. Cvete od druge polovice avgusta, do tedaj, da jo mraz in slana oropata cvetja. Pri nas al še ni udo-maecna kakor zasluži. Ta cvetica je trajnica in spada med grmske. Listje je košato in ima visoka razvejana stebla z obilno številnim visokim cvetjem. Cvetje je rožaste, rdeče in bele barve. Razmnožuje se sama z vlaknicami. Od korenine matice požene izrastke kakor jagoda. Te izrastke odrezemo, izkopljemo in presadimo Pre-zimi nepokrita na vrtni gredi. V zemlji ni izbirena m tudi ne potrebuje posebne strežbe, zato naj ne manjka na nobenem vrtu. Tunkija spada tudi med cvetice, ki se v jeseni bahajo s svojim cvetjem. Cvete avgusta in septembra. Tunkija je doma na Kitajskem in Japonskem. Tunkij j© več vrat Pri na« bo udomačene one 8 dm • perjem, ker jih gojimo le radi S"1 Cvetje je višnjevkasto in neznatno ,T jo boljše, da ji poščipnemo cvetne beti iT se pokažejo, ker ie tedaj se bo preLn! perje košato razrastlo. Druge vrste zelenim, gostim in širokim perjem Moč Z beti, ki se razvijejo iz šopov, nosijo Z vrhu grozdu podoben cvet. Cvet ie he bledomodre in modre barve. Oblika cvef' je velika zvončasta. Ona z belim cvetom zelo močno in prijetno diši. Tunkija spada med lilije v širešm pomenu. Razmnoži se z razdeljevanjem korenin. Je cvetica trajnica, ki prezimi, lahno pokrita z ]jet. jem, na prostem. V večjih in manjših s>kul pinah, povzdiguje vrtne lepote. Jagode. Večkrat se sliši, da jagode ne ^jrode. Temu vzrok je, ker niso bile do-volj negovane. Jagodam treba pridno od-stranjevati vse dolge vlečnice. P0 treh letih jih je treba v jeseni presaditi 30 cm narazen. Čas za presaditev je september in še oktober. Jagoda ljubi dobro pogno-jeno zemljo in solneno lego. Za zimo jili je treba dobro pokriti z gnojem. Ta gnoj ji,d služi spomladi za pegnojitev. Sejanje zimskih zelerjav. Kakor cvet-je, tako tudi zelenje ločimo v spomladno skrbimo za zgodnjo spomlad, ko nam zmanjka vrtnih pridelkov. V ta namen na-sejemo v mesecu septembru: zimsko solato, motovileč, špinaeo in radič. Za zimo pokrijemo saditev s slamo, listjem, smrpj-jem, ali z drugimi vrtnimi odpadki. Prva pomoč pri opeklinah. V vsaki hiši naj bi bilo tole zdravilo, ki si ga vsaka gospodinja sama pripravi: V čisto steklenico dene enake dele lanenega ol ja in apne-ne vode (zelo redkega beleža). Pred uporabo to tekočino dobro strese in v nji namoči vato, katero položi na opečeno mesto. Čez to dene suho vato in obveže ter pusti opečeni ud v miru. To polajša pekočo bolečino in pospeši zdravljenje. Prismojena fpripaljeiia) pečenka. Najboljši gospodinji se lahko primeri, da se ji pečenka prismodi. Težko jo je popraviti in pri takih poizkusih se raje še bolj pokvari kakor pa izboljša. Vendar je prismojena pečenka le v najredkejšem slučaju res izgubljena, ker je v resnici le trda skorja neužitna. To je treba odstraniti tako na globoko, kolikor je črnega. Potem je treba pečenko dejati v liter vrele vode in jo kuhati par minut od obeh strani; potem jo je predjati v drugo posodo, v kateri tudi že voda vre in jo zopet kuhati par minut. NajpopolMlS1 STOEU/ER šivalni stroji u H»Ui«. kroj.e« in čerliarie I«' » veak dom. Preden »i neberil« etrol, ojlejte • iirednoit pri trrdkl L Baraga, Ljubljana Salcnburg. nI. «>• Brezplačen pouk. 19 letno JanutTO. ,Va ta način se odpravi popolnoma neprijeten duh, ki ga je imela po smodi. Pečenko je vzeti potem iz vode, osušiti s čisto cunjo, položiti v čisto ponev in politi z vročim presnim maslom. Z vednim polivanjem z maščobo, ki je v posodi in s par zajemalkami mesne juhe se pečenka peče do mehkega, v posodi nastala maščoba pa se s smetano in z moko pripravi v okusno omako. Pečenki se prav nič ne pozna, da je bila prismojena. Kava. Kava je živež marsikatere stare ženice, ki ne prenese več drugega. Redil-nega, pravijo, nima kava nič v sebi. Edino redilen je kruh, ki ga narežeš vanjo; mleko ima samo zase več redilne moči, kakor če ga zblodiš s kavo. Navada piti še po kosilu in večerji, naj bo kisla ali sladka, še kavo; navada, ki se je zelo udomačila pri nas, ni prav nič pametna, ker zalije kava ravno zavžito jed in jemlje želodcu pravico, da bi izrabil zavžito. Posebno slabo je, če zav-žiješ po kisli jedi belo kavo. Vživanje velikih količin kave, posebno slabe, razširi želodec, tako da nima miru, dokler ga ne zali ješ z navadno porcijo. Želodcu dobro dene malo dobre kave zjutraj in popoldne. Ne škoduje toliko prava kava kakor zmes raznih cikorij. Močna prava kava ne škoduje ljudem, ki delajo naporno, toda poleg tega mora biti tudi druge močne hrane. Kdor bi hotel delati in živeti ob sami močni kavi, bi hitro opešal. Sicer je rekel filozof Fontanel, da je kava strup, ki deluje počasi, ker jo vživa on že 80 let, toda vžival jo je kakor »35 letni Volter, samo kot po-boljšek in ne kot živilo. In če je tudi razsodil dr. Roberts, da vpliva kava dobro na razpoloženje za delo in da bi jo morali piti oni, ki opravljajo težka dela — je vendar jasno, da ne bo nikdo dolgo delal ob sami kavi in če bi bila še tako močna. Stare ženice bi bile tudi na boljšem, če bi pile malo dobre kave in za kosilo kaj drugega. Bolje je hraniti se z koruznim močnikom kakor z neprestano kavo. To sami kavi se človek suši in peša in izhira. Za mlada dekleta je taka hrana pravo uvajanje jetike. BCmetiisko-gospodinjski tečaj. Na številna vprašanja, ki so nam do-šla glede kmetijsko-gospodinjskih tečajev, sporočamo: Kmetijsko-gospodinjski tečaji se vrše na deželi v kraju, kjer se oglasi za tečaj 16 deklet in so primerni prostori na razpolago. Prijave za tečaje se še sprejemalo, Pojasnila glede podrobnejših pogojev, poslovanja in stroškov daje Slovenska Or-liška Zveza v Ljubljani, Ljudski dom, prvo nadstropje, desno. Dve duši. Iz zvonika farne cerkve se je oglasil navček, Žalostno in tresoče so odmevali njegovi zvoki, kakor zadnji zdihi umiraio-čega, kakor prošnja za pomoč v zadnji stiski. Ženske so stopale iz vež na cesto in se vpraševale) »Bolniška Liza«?--O, ti moj Bog, kaj res? Kdo bi si mislili Saj je zdravnik še včeraj upal, da bo bolje! Ah, da morajo baš taki ljudje umretil Kdo jo bo nadomestil?« Da, »bolniška Liza«! Najbolj pobožna in sploh najboljša ženska v vasi. Bogata je bila in čisto sama na svetu. Vse svoje življenje je posvetila bolnikom in sploh delom krščanskega usmiljenja. Ni je bilo hiše v vasi, kjer ne bi bila stregla kakemu bolniku. Po noči je čula pri njih, pri umirajočih je molila in jim je pomagala pri zadnjem zemeljskem koraku; mrliče je polagala na mrtvaški oder, sploh je vse uredila in vse vodila. Svoje dobrote je prav res s polnimi rokami delila. Oskrbovala je cerkveno perilo, krasila je oltarje, sploh je bila župni-kova desna roka. In seveda za njim najvažnejša oseba v vasi. Seveda, nevoščljivcev ima vsak dovolj, tudi najboljši. In posebno o »bol-niški Lizi« so govorili hudobni jeziki, da njene čednosti niso povsem nadzemsko nesebične. Da je gospodovalna in prevzetna in vsa zavzeta v svoji važnosti in nenadomestljivosti. Da, nekdo je hotel celo videti, da je stari beračici Marjani nekoč s trdimi besedami od daleč vrgla kos kruha ,,, Pa to je bilo gotovo hudobno obrekovanje! Saj je vsakdo vedel, da neusmiljena in dobrosrčna Liza nobenega berača ne zavrne od svojega praga; vsakdo je vedel, da nihče ne iztegne zastonj roke, ko jo prosi pomoči; vsakdo je vedel, da se Liza zavzame prav za vsakega, tudi za najbed-nejšega in propalega. Ali ni zadnjič, ko je ubogemu čevljarju pogorela bajtica, sprejela vso družino v svojo hišo? In ali ni ves čas, ko je bil Matijevec v ječi, skrbela za njegovo ženo in otroke? ... Ne, take kakor Liza, je ni! In Bog bi bil moral pač uvideti, da bi ji ne bil poslal take težke bolezni in zdaj še smrti!... Z glasnim zdihom so si ženske otirale oči in marsikatera je tiho molila »Gospod, daj ji večni mir .,.« Liza pa je pravkar izdihnila ... Pri vratih in po veži so klečale dobre sosede in molile rožni venec, v sobi pa se je mudil gospod župnik, ki ji je prav neposredno pred smrtjo podelil vse sv. zakramente za umirajoče. In, ko je videl, da se pričenja smrtni boj, je ostal, da moli molitve za umirajoče in jo tolaži na poti v večnost. O, koliko tolažljivega ji je lahko povedal! Da bo Bog vsakemu povrnil po njegovih delih, da bodo usmiljeni prejeli usmiljenje božje in stoterno plačilo za svoja dobra dela. In še in še je zbral tolažlji-vih misli, saj ob tej smrtni postelji mu to ni bilo težko. In zdaj pa leži Liza vsa mirna m pokojna, s sklenjenimi rokami z belim križcem v njih, oči zaprte, kakor da spi. Med ženskami v veži pa se med molitvijo sliši tu pa tam zdih in pritajen šepet. V ta tih šepet pa plane glas zvončka s ceste. Ženske poslušajo, gledajo in iz-prašujejo... Urnih korakov hiti kaplan z Najsvetejšim ven iz vasi in stopa v smeri proti koči beračice Marjane. Le-ta leži v napol podrti koči tam zunaj vasi v zadnjih zdi-hih. To so ženske že slišale zjutraj. Slučajno je prišla Rihtarjeva dekla mimo bajte in je slišala starkino zdihovanje ter je povedala gospodinji. Rihtarica, dobra in pobožna žena, pa je hitro poslala po gospoda. Vendar ni, da bi beračica kar tako umrla. A tako, Marjana? Hitro so pristavile ženske: Te pač ni škoda! Saj celo življenje ni bila kaj koristna! Vsem ljudem in celi vasi v nadlego. — I, seveda, hudega ne vedo prav za prav nič o njej. Hvaležna je bila za najmanjši dar. Pa, Bog ve, kako je bilo drugače? Gotovo se je niso brez vzroka vsi ogibali; otroci so se je bali, večji otroci so metali kamenje za njo, zmerjali so jo s čarovnico. Nihče ni Marjane še v njenih boljših letih hotel v delo; morala je pač beračiti. Boječa pa je bila tudi tako, kakor sama slaba vest; je imela pač svoje vzroke. Tako so šušljale ženske, potem pa zopet pričele moliti. O, je pa že bolje tako umreti kakor Lizal Kako mirno leži tam na postelji. O, njena dobra dela so ji bili najboljši spremljevalci! »Pojdi torej, krščanska duša, v imenu Boga Očeta, ki te je ustvaril, v imenu Boga Sina, ki je trpel zate, v imenu .Boga sv. Duha, ki je prišel v te. — Naj te sprejmejo nebeški angeli in svetniki. Marija božja Mati naj te spremlja pved božji prestol!« se je slišalo iz sobe .., * V prav isti uri je bilo slišati v napol razpali bajti tam zunaj vasi: »Pojdi, krščanska duša ... V največji bedi je našel gospod kaplan umirajočo Marjano, Zapuščena in brez pomoči, vsa zdelana od teže let in bolezni je ležala na borni slami. A v napol ugaslih očeh umirajoče se je zasvetilo, ko je vstopil duhovnik. O, kako dober, kako neskončno dober je Bog, da pride k nji! Saj dobro vč, da tega ni vredna. Z genljivo pobožnostjo in otroško vdanostjo je prejela sv, zakramente. In mladi duhovnik, ki je še le malo časa opravljal svojo službo, se je na tihem čudil preprosti pobožnosti, otroški veri in ponižni ljubezni, ki jih je našel v tej, od sveta zaničevani, beračici. Dolgotrajen in hud je bil smrtni boj. Vedno iznova so se upirale proseče oči v duhovnika, kakor da išče pri njem pomoči v zadnji stiski. Duhovnik jo je tolažil. Kolikor hujši je bil smrtni boj, toliko prisrčneje je molil. Že je mislil, da je konec boja, že je pričel: »Pojdi krščanska duša... a duša se še ni mogla ločiti. Vendar skrb jo je mučila, »Ah — gospod — kaplan,^je šepetala, »kako — bom — prišla — tja — gor — nič _ dobrega — nimam — pokazati — prazne — roke — dobrote — le — prejemala ...« »Ne boj se, krščanska dušal Bog je ljubezen; zaupaj vanj! Pojdi v miru K Niemu!« (Dali« prihodnjič,) 8» X\e pa ie drugih devet... (K evangeliju prve nedelje v septembru.) Jona je bil majhen, umazan in raztrgan judovski deček. Živel je v času, ko je Jezus, ozdravljajoč in dobrote deleč, hodil iz kraja v kraj, Tudi Jona ga je videl, saj je bil vedno na cesti. Ko so se ljudje zbirali po cestah, da vidijo in spremljajo Učenika, je tudi on tekel za njimi. Nihče ga ni pogrešal, očeta in matere ni nikoli poznal, tuji ljudje so skrbeli zanj, toda prav slabo skrbeli. — Jona je bil še premajhen, da bi razumel Gospodove nauke, toda gledal ga je, nepremično gledal in v srcu je gorela in rastla velika ljubezen božja. Nekoč je prišla desetorica mož po cesti. Jona jih je že od daleč ugledal, toda ta pogled mu je stiskal srce. Odgnite roke, v umazane cunje zavite, so molili proti Jezusu. Obraze, od strašne gobove bolezni razjedene in vročičncrdeče oči so proseče in hrepeneče obračali h Gospodu. In dpsetero mož je s hripavim glasom kli calo: »Učenik, usmili se nas!- it Jona je trepetal v pričakovanju. Kaj bo pač veliki Učenik rekel? Da bi jih pač ozdravil! Saj je tako mogočen! In Učenik je nagnil glavo, milo in resno, kakor cče, ki usliši prošnjo svojih otrok ter je izpregovoril: »Pojdite in pokažite se duhovnom!« Pokazati se duhovnom je pomenilo isto, kakor — ozdravili, priti zopet do svojih družabnih pravic, ki so jim bile, gobavim, prikrajšane. O, ta dobri Učenik! Reveži bodo torej ozdravili! Seveda mora biti Jezus zraven! — Že krevsajo, reveži, po cesti proti templju, tiho, molče, brez besede zaradi notranje razburjenosti. Jonu je to vse prepočasi. Kakor kužek je tekel daleč naprej in potem zopet nazaj gobavcem naproti. Toda naenkrat je opazil na napol uničenih telesih čudno izpre-membo: Skrij se, skrij se! Tebe Gospod sovraži saj so mu tvoji trni nekoč ranili Njegovo glavo in Mu trgali kožo s čela k — To pa je slišal bližajoči se Gospod. Varno je raz-prostrl roke nad zaničevan grm in se je obrnil k drugim, rekoč: >Prenehajte, kajti jaz ljubim tmje, ker ono mi pripelje nazaj mnogo ovčic, ki jih je va:ra lepota in vaše cvetje zvabilo na stranpotak Kaj na] se igramo. rv AN IN IVANKA. Okoli debla bolj na samem stoječega drevesa je treba privezati dva konca vrvice (špage), oba enako dolga, približno 3 do 4 metre, da se pri igri ne ovijata okoli debla. Dcoek, ki se med igro imenuje Ivan prime z 1 e v o roko en konec vrvice in deklica, ki se med igro imenuje Ivanka, prime drugi konec z 1 e v o roko, v desno pa vzame zvonček ali trobento. Obema je treba zavezati oči. — Ob začetku igre stojita oba igralca vsak v nasprotni strani drevesa tako, da je vrvica napela. Ivan bo lovil Ivanko. Igra se začne: Ivan pokliče: »Ivanka, pridi k meni k Ivanka mu odgovori z zvončkom ali trobento. Ivan teče proti kraju, odkoder je slišal glas. Ivanka se ogib-lje. Čo jo je ujel, mora Ivanka nekaj dati v poroštvo in igrati še z novim Ivanom. Če pa se je Ivanka po trikratnem vprašanju znala izmuzniti, je kaznovan (z o:ldajo v poroštvo) Ivan mora igrati še z novo Ivanko. Gledalci te igre imajo mnogo zabave, ker se prav rado zgodi, da Ivanka, hote« uiti, teče naravnost proti Ivanu in se zaleti vanj, ali pa se Ivan pokaže prav nerodnega in ne more Ivanke ujeti, za kar se mu vsi gledalci smejejo. ____. Uganke. Kriv mož, pa raven ročaj; kaj je to? Kaj gre okoli lesa, a notri ne more? (•bjbjis i[0>i0 go.iqO) Zakrivljen nož in raven roč, kdor ne ugane, plača groš? ^^ Kateri ljudje saimo koljejo in P0^' jajo, pa jih nihče ne kaznuje ^^