jpg*fsiwiTflre»wr *
MariDonltl
Cena 10ln
Leto III. (X.), štev. 256
Maribor, sobota 9. novembra 1929
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poStnam Ček. zev. v Ljubljeni it. 11.-409 Valja maiaSno, prejema* * upravi ali p* poiti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Dla	Talafon: Uredn. 440 Uprava 468	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eestašt.13 Oglati po tarifa Oglata eprejema tadl oglatnl oddelek Jutra« v Ljubljani, Preiernova allea K. 4
		
Bog Vas primi, bratje!
Je že skoro tisoč let od tega, ko je potoval po Koroški neki štajerski vitez s sijajnim svojim spremstvom. V knjigi, ki 10 ie napisal o tem svojem potovanju, Pripoveduje tudi, kako je bil sprejet v "liski dolini. V Vratih so ga pričakovali ža v slovenskem jeziku pozdravili Z besedami »Bog Vas primi«. V šolskih knjigah je tudi zapisano, da so vladali nekdaj na Koroškem slovenski knezi. Gorazd, Berut, Kotmar, Valduh in dnigi in da je slovenski narod na Koroškem tudi potem, ko ga je že bil podjarmit tuji meč, še vedno v svojem domačem, slovenskem jeziku ustoličeval kneze tujega pokoljenja.
Vse to je bilo in je že za nami. Ali Hrastovice pri Celovcu, Borovlje v Sp. Rožu, Kotmaravas ob Vrbskem jezeru in rodbina Fladrmgov v Celovcu s svojimi imeni še vedno spominjajo nas in bodo spominjali naše potomce na sijajno preteklost, s prstom kazoč na še lepšo bodočnost.
Karavanke po krivičnem delajo mejo in ločijo to, kar spada po tisočletni tradiciji, po narodni govorici in pesmi in pa Po utripanju slovenskega srca pod eno •n isto streho. Nič ne de, da je evropska diplomacija po nepotrebnem začasno potegnila mejo preko Stola, Ljubelja in Košute, Narod, ki je sto in stoletja tamkaj znal pretrpeti in prenesti vse in se je vkljub vsemu temu ohranil zdrav in č/1, bo vzdržal tudi še sedaj tako dolgo, dokler mu ne prisodijo onih pravic, ki mu Sredo po sedaj veljavnih mednarodnih Pogodbah. Svet, ki se razprostira južno W severno od Karavank, je krasen, da 2a mora vzljubiti vsakdo, ki ga vidi in sD0zna. Ljudstvo, ki biva 1 na jugu i na severu teh naših lepih planin, govori isti jCzik, poje iste pesmi, moli istega Boga "j ljubi z vsem svojim srcem isto zemljo, se imenuje »Lepa naša domovina«. Ko prispete semkaj v naš Jugoslovanki Maribor, ki se vesel solnči med zele-Mm Pohorjem In vinorodnimi Slovenskimi goricami na obeh straneh Vaše in nanoške Drave, morate vedeti in se zajedati, da Vas celokupno prebivalstvo Prejema z odprtimi rokami in da komaj ^aka, da sliši doneti iz Vaših grl narodno ®®sem koroških Slovencev. Vetrinjčan T. f^viat je njeno slavo zanesel na Dunaj » tem v nemški narod; velika Jugo-avlja jo ljubi in občuduje in znano je, “J* « naš kralj zjokal, ko so pred njim apen pesem »Nmav črez jizaro«.
fra!ižek0strovica’ Gospa sveta> Blato-ku-. Senturška gora so danes Že nem-
ln ^ar južn0 od Vrbskeffa jezera slm^. vca> tam se še vedno razlega Nemsvt * Kovorica in slovenska pesem. «« «	0,a	hoSe vse t0 zatreti in umet-
, "ravI« Pot tuji pesmi. Kdor goji in kn _ °vensko narodno pesem, vrši veli-zanilf no *n kulturno delo, ki bo ostalo zIatlml črkami v zgodovini ko V«i. Slovencev. Pahenchar, ki je v If_	skisal prvo slovensko knjigo na
ral * m’ bar°n Ungnad, ki jo je podpl-SlUpnik» MatiJa Majaj Ziljski in N.
In yan*oPf *aJnik, ki ie Prvi zbral »Pisal narodne pesnil koroških Slo-
Velika zmaga kabineta Tardieu
MOJSTRSKI GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA BRIANDA. — CELONOČNA ODLOČILNA SEJA POSLANSKE ZBORNICE. — VLADA DOBILA ZAUP-NICO. - FRANCIJA BO NADALJEVALA DOSEDANJO MIROVNO POLITIKO
PARIZ, 9. novembra. Ob skoro polnoštevilni navzočnosti poslancev in nabito polnih galerijah je imel včeraj zunanji minister B r i a n d velik govor, v katerem je poročal o zuna-nje-političnem položaju Francije in zagovarjal svojo politiko napram Nemčiji. Izvajal je med drugim:
Zunanja politika Francije ostane ne-izpremenjerta in bo ostala politika časti in trdnosti. Niti v Ženevi niti v Haagu nisem škodoval ugledu svoje domovine. Francija je šla v Haag z željo, da bi bil Youngov reparacijski načrt izveden skupno z zavezniki. O kakih žrtvah Francije radi sprejema angleških zahtev ne ‘more biti govora. Vso svojo politiko sem vodil sporazumno s pokojnim dr. Stresemannom, ki sem ga visoko čislal. Zasedba Porenja je bila svoječasno izvršena v smislu mirovne pogodbe po Franciji, Angliji in Belgiji in nobena od teh držav ne sme ravnati na svojo pest brez sporazuma z drugo. Izpraznitev Porenja in saarsko vprašanje pa nista v nobeni zvezi, kajti saarsko vprašanje ni medzavezniška temveč strogo francosko-nemška zadeva. Locamski duh kaže najlepše uspehe. Če pa Francija meni, da je njegova politika slaba, potem mora raztrgati Voungov načrt in osnutek haaške pogodbe, se odreči medzavez-niški komisiji v Porenju in jo nadomestiti z vojnim pravom. Potem ne bo več niti poslaniške konference niti mednarodne banke. Reči pa moram, da v taki politiki ne bom sodeloval. Dokler bom zunanji minister, bom nasprotno zahteval brezpogojno ratifikacijo haaške pogodbe.
Skoro vsa zbornica ie priredila Brl-andu po njegovem govoru navdušene ovacije.
PARIZ, 9. novembra. Odločilna seja, na kateri je kabinet Tardieu pred-
ložil svojo deklaracijo v razpravo in je bilo izvršeno bojno glasovanje, je trajalo od včeraj popoldne do danes ob 5.30 zjutraj. Po prečitanju deklaracije se je priglasilo k besedi skupno 33 govornikov, ki so deloma soglašali z vladno izjavo, deloma zahtevali razna pojasnila. Ministrski predsednik Tardieu in zunanji minister Briand sta v naravnost sijajnih govorih zagovarjala dosedanjo mirovno politiko ter zahtevala brezpogojno ratifikacijo Youngovega načrta in odobritev sklepov haaške konference. Po ovacijah, ki so bile prirejene Briandu, je priredila opozicija velike izgrede in predlagala nezaupnico vladi. Med splošnim hruščem se je dvignil Tardieu, ki je izjavil, da stoji za Briandovo politiko ves kabinet.
Nato je sledilo glasovanje. Za zaupnico vladi je glasovalo 332, proti na 253 poslancev. S tem je dobil kabinet mnogo večjo večino, kakor se je pričakovalo. Sicer se je že v naprej računalo z večino 20 do 30 glasov, a dejstvo, da je kabinetu zasigurana tako velika večina, se smatra v političnih krogih kot sigurno parlamentarno jam stvo za izvedbo načrtov kabineta Tardieu.
PARIZ, 9. novembra. Vse časopisje se bavi z rezultatom celonočne zbornične seje In Čestita ministrskemu pred sedniku k velikemu uspehu. Listi hvalijo zlasti Briandovgovor, ki je zopet enkrat prekosil samega sebe. Predvsem pa podčrtavajo oni del njegovega govora, v katerem se je Briand s toplimi besedami spominjal svojega pokojnega nemškega tovariša, zunanjega ministra dr. Stresemanna, ki ga je označil kot svojega najzvestejšega prijatelja in sodelavca v vprašanjih evropske politike.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 9. novembra ob 20. url »Koncert Brandl-tria«. Izven.
Nedelja, 10. novembra ob 15. uri »Piskro* vez«. Kuponi. — Ob 20. url »Moral* gospe Dulske«. Kuponi.
Pondeljek, 11. novembra. Zaprto.
Torek, 12. novembra ob 20. uri »Piskro« vez« ab. A. Kuponi.
Prihod počbana dr. Pirkmajerja u Ljubljano
LJUBLJANA, 9. novembra. Podban dravske banovine, dr. Otmar Pirkmajer, je prispel davi z jutranjim vlakom v Ljubljano in je bil sprejet na kolodvoru od zastopnikov nove banske uprave in ljubljanske mestne občine. Podban prevzame v pondeljek skupno z banom inž. Dušanom Sen’"om svoje agende.
Poljska se proglasi za monarhijo?
RIGA, 9. novembra. Tukajšnje časopisje poroča, da pripravljajo poljski oficirji proglasitev vojnega ministra, maršala Pilsudskega, za kralja Poljske. Maršal bi prevzel v tem slučaju ime Josip I. Pilsudski je baje že privolil v ta načrt in
se namerava dati v Vilni kronati za kralja Poljske in velikega vojvodo Litve. Seveda je še nejasno, v koliko odgovarja ta informacija dejstvu. Zanimivo pa je vsekakor tudi naslednje poročilo iz Varšave:
Na seji konservativnega krila vladnega bloka pod predsedstvom kneza Radzi-vila je imel poslanec Markiewicz govor, v katerem je zahteval razpust parlamenta, nakar naj bi se oktroirala ustava in proglasila monarhija, ki naj bi bila dedna, s poljsko-narodno dinastijo. Volitve v parlament bi se po tej verziji vršile šele po monarhističnem državnem prevratu.
Levo nogo sl ]e zlomil
v Radvanju 191etni mizarski pomočnik Alojzij Lešnik. Po nesrečnem naključju je prišel pod kolo nekega kolesarja. Rešilni oddelek ga je odpremil v bolnico.
vencev, so vsi ob svojem času svojo dolžnost storili in seme, od njih zasejano, rodi sedaj stoteren sad.
Tista pokrajina, iz katere prihajate, od Male Suhe in Zelučan tja do Vrbskega in Baškega jezera, is bila pred 120 leti del francosko-jugoslovanske Ilirije. Danes je
sestaven del avstrijske republike, ki je nemška. A domači narod tam je še vedno slovenski in pozdrav, ki ga boste čuli iz naših ust v jugoslovanskem Mariboru, se glasi kakor oni nemškemu vitezu Lich-tenstelnu v Ziljski dolini pred tisoč leti: Bog Vas primi, bratje! Dr. F. M.
Današnji sobotni trg
je bil naravnost rekordno založen z raž-novrstnimi živili. Povpraševanje Je bilo zelo živahno, a v splošnem se Je opazilo, da so naša tržišča za mariborski promet mnogo premajhna. — Na glavnem trgu se je ponujalo razno sočivje, povrtje, poljski pridelki in gozdni sadeži. Gospodinje so najbolj kupovale jesensko in zimsko salato za vkletenje. Cene so bile primerne. — Na Vodnikov- trg je dospelo vsega 52 voz zelja, krompirja in čebule. Mrtogo se je trgovalo na debelo. Cene so bile sledeče: Glava zelja od 50 para do 1 Din, krompir po Din 5—6 merica, Čebula venec od Din 2 do 5, — Na trgu Svobode, ki je naš provizorični trg za slamo, seno in otavo, je bilo danes neprimerno živahno. Od pripeljanih 18 vozov tega blaga se je do sklepa našega poročila prodala skoro vsa ponudba po ceni 90—120 Din za seno in otavo, po Din 50 do 60 za slamo meterski stot. ■—
Danes koncert Brandl-tria v gledališča.
Drevi, ob 8. bo v gledališču koncert Brandl-tria z izbranim sporedom. Trio je žel povsod, kjer je dosedaj nastopal* mnogo priznanja in burne aplavze. —
Proračun mestne občine.
V smislu občinskega reda za mesto Maribor se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških za leto 1930, in sicer mestnega zaklada, gradbenega zaklada, mestnih podjetij ter tujih v u-pravi mestne občine se nahajajočih zakladov sestavljeni in da bodo razgrrijeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni in slce^ od 11. do 25. novembra javno občanom ' na vpogled. —
■ S petimi otroci na cesti.
Iz Frančiškanske ulice št. 14 je bila deložirana rodbina Koren s petimi nedo-letnimi otroci. Mož je invalid, njegova žena postrežnlca. Najmlajši, komaj eno leto stari otrok, je imel ravnokar pljučnico. Rodbina živi v skrajni bedi, sedaj pa je še brez strehe. Mati tava s svojim! prezebelimi otročiči po mestu. Apeliramo na dobra srca, naj se usmilijo teh sirot. Menda se bo našel kdo, da jih spravi pod streho. Prijave, za stanovanje sprejema socijalno-politični urad, Rotovški trg 9, darove pa uprava »Večernika«.
Žrtev Drave?
V sredo zvečer je skočilo v Dravo ne* znano dekle. Poizvedbe na licu mesta so ostale brezuspešne. Včeraj pa je na policiji prijavil šofer mestne občine Anton Gracer, da je omenjenega večera odšla z doma njegova 15 letna hčerka Antonija in se od takrat ni vrnila, radi česar sumL da je postala žrtev Drave.
Penderek v akcij!.
Sinoči je na Tržaški cesti razgrajal !a se pretepal krovec Henrik L. Ko ga je pozval stražnik k redu in zahteval, da se mu legitimira, se je možakar protlvil in se končno uprl aretaciji. Stražnika se je lotil celo dejansko, tako da je morala posredovati gumijevka, ki je nasilneža po* mirila. Henrik je noč prespal pri »Grafu«< zagovarjati se bo moraJ še pred sodi-ŠČem.
BS
/
Pred prevzetjem policije v Mariboru
KAKŠEN JE DEJANSKI POLOŽAJ PO PRETVORITVI DRŽAVNE POLICIJE
V MARIBORU V MESTNO.
Od vseh strani se povprašuje, kako se uredi v Mariboru policija? Ali bo res mestna, ali ostane državna? Kdo plača izdatke? Na vsa ta in slična vprašanja se slišijo najrazličnejša mnenja, ki po večini ne odgovarjajo dejstvom, radi česar smatramo umestno, da podamo v zadevi nekoliko pojasnil.
Dolžnost vsake občine je, da skrbi za javno varnost, red in mir v občini, je to v korist občanov, a za njih tudi nujno potrebno. Zaščititi mora življenje in imovi-no svojih občanov, a tudi tujcev. Radi tega postavljajo občine policijo, katero vzdržujejo naravno iz lastnih sredstev. Čim večje je občina, čim večji dotok tujcev ima in več prometa, tem močnejša mora biti policija, da zaščiti življenje in imovino in skrbi za neoviran in sigurni promet.
V večjih mestih, kjer so velike mase delavstva, kjer živi morda ljudstvo mešanih narodnosti, dalje ob mejah in kjer je močan dotok tujcev, je naravno, da ima tudi država eminenten interes, da ščiti svoje državne interese, ki gredo sicer paralelno z interesi občine, glede javne varnosti osebe in lastnine ter neovi-ranosti prometa, so pa še višji od teh ciljev, to je zaščita države in nje integritete. Radi tega skrbi država v takih kra-
. jih za postavitev lastne, državne policije.
To je vzrok, da so obstojale svoječasno v nekaterih večjih mestih v inozemstvu celo po 2 policiji: mestna in državna. Kot slučaj navajamo mesto Gradec, kjer je obstojala policijska direkcija — samo policija za zaščito države (Staats-polizei) in mestni svet kot varnostna oblast (Stadtrat als Sicherheitsbehorde), samo za varnost osebe in lastnine. Prvo je vzdrževala država, drugo pa mestna občina.
V krajih, kjer smatra država, da je interes države za nje zaščito večji od interesov za javno varnost, odvzame policijo za javno varnost občini in preda tudi te posle lastnim organom — državni policiji, ki pridobi pri tem na moči, ker ima vse organe obeh policijskih strok v vršenju službe na razpolago.
Tako so nastala policijska oblastva v večjih mestih kot državne ustanove.
Zakon o notranji upravi z dne 13. juni ja 1929 pozna sledeče vrste policije:
• a) Uprava ■policije, to je državna policija v mestih, kjer ima sedež banska uprava. Ta policija je državna. Občine, kjer obstoja uprava policije, morajo prispevati k vzdrževanju teh ustanov. Koliko bodo morale plačati, še ni do ločeno, ker še ni izšla naredba o u-pravah policije, b) Druga oblika državne policije je pred' stojništvo mestne policije, to je državno krajevno policijsko oblastvo prve stopnje v vseh onih važnejših mestih, v katerih ustanovi minister za notra nje posle tako policijsko oblastvo, vendar le izvet^ sedeža banske tfpra-ve. V onih mestih, ki imajo lastni statut, to je v mestih, kjer vrši mestna občina (magistrat) posle upravnega oblastva I. stopnje, je podrejen predstojnik policije neposredno banu, ne pa mestnemu županu ali sreskemu poglavarju: v onih mestih, ki nimajo lastnega statuta, pa je podrejen pred-^ stojnik policije sreskemu načelniku. Imamo tedaj obliko policijskega oblastva I. stopnje, podrejenega banu in obliko policijskega oddelka pri sres-kem načelniku.
Za mesti Maribor in Celje je uvedeno predstojništvo mestne policije kot državno policijsko oblastvo I. stopnje; predstoj niki policije so podrejeni direktno banu, ne mestnemu županu ni i sreskemu načelniku, četudi imata ta dva svoj sedež v omejenih krajih.
Predstojništvo policije je državno obla stvo in postavlja predstojnika policije, ki mora imeti kvalifikacijo politično upravnega uradnika, minister za notranje posle.
Pritožbe in prizivi zoper odredbe pred-stojmstva policije gredo na bansko upravo in veljajo za te državne urade glede postopanja in administrativnega poslo-
vanja iste zakonske odredbe kot za obče upravne vlasti I. stopnje.
Občine, na katerih območju vrši policijsko službo r redstojništvo policije, morajo po uredbi ministra za notranje posla vzdržavati potrebno število policijskih in pisarniških uradnikov in ostalo pomožno osobje ter za vršenje eksekutivne službe potrebno uradništvo (uradnike, detekti ve, oficirje, straže) in stražno osobje ter policijske agente.
Dalje morajo občine, na katerih območju vrši službo predstojništvo policije, plačati stanarino in vse materijalne iz datke urada.
Policijske nižje nameščence, ki so pri-deljeni predstojniku policije, postavlja in odpušča mestna občina, a le s pristankom bana in po zaslišanju predstojnika policije. Mestna občina vrši tudi discipliniranje nameščencev policije po predpisih, ki veljajo za mestne nameščence, disciplinsko oblast nad stražarskim osobjem vrši pa predstojnik policije po predpisih, ki ve ljajo za državno varnostno stražo.
Kako se bo vršilo to postopanje z osobjem v mestih Maribor in Celje, še ni jasno, ter se pričakuje posebna ministrska naredba, ki bo določila natančno ra ,jon obeh omenjenih predstojništev policije. Dana je možnost, da bo službeni rajon predstojništva policije segal čez mestno območje, to je, da bo obsegal policijski rajon tudi okoliške občine ali vsaj bolj gosto obljudene dele bližnjih okoliških občin, ki so naravni deli bodočega velikega Maribora.
Kako se bo tolmačil v tem slučaju člen uredbe, ki govori o nameščanju, odstavljanju in discipliniranju nameščencev takih predstojništev, je pač vprašanje, ki še ni rešeno, ker bo prizadetih več občin (Studenci, Krčevina, Tezno, Pobrežje itd.) ki imajo tudi župane.
Na zunaj se tedaj glede policije v Celju in Mariboru ne bo mnogo spremenilo. V obeh krajih bodo močne policije z oddelki za državno zaščito in javno varnost, v obeh mestih bo policija kot je tudi danes državna in ne mestna ustanova, četudi bodo morale plačati izven prejemkov predstojnika in morda še kakega kon-ceptnega uradnika, vse izdatke občine. Koliko bo prispevala za vzdrževanje teh policij država, sicer ni še ugotovljeno, upati pa je, da bo prispevala znaten znesek.
Tako je faktično stanje glede policije v Mariboru in Celju. Radi tega bi bilo morda umestno prevesti v zadevni na-redbi besedo »Gradski« in »mestni« v slovenščino s »k r a j e v n i«, to je predstojništvo krajevne policije za mesto Celje ali Maribor. Tak prevod bi odgovarjal faktičnemu stanju, ker gre za državno lokalno policijo, ne pa za m e s t n o.
Prošnja Zveze kulturnih društev v Mariboru.
Da moremo izpopolniti nekatere letnike literarnih in znanstvenih revij, prosimo vse prijatelje ljudske prosvete, da pogledajo v svojih knjižnicah in arhivih, ali mogoče imajo spodaj navedene štev., ki so za njih brez vrednosti, za nas bi pa bile velikega pomena, ker nam manjkajo: Ljubljanski Zvon, letnik 26., (1906), št. 12; Ljubljanski Zvon, letnik 37., (1917) št. 3; Ljubljanski Zvon, letnik 40., (1920), št. 12; Slovan, letnik 7., (1909), št. 1 in 6; Slovan, letnik 12., (1914), št. 4; Zvonček, letnik 15., (1914), št. 3; Dom in Svet, Dom in Svet, letnik 13., (1900), št. 12; Joni in Svet, letnik 20., (1907), št. 11; Dom in Svet, letnik 23., (1910), št. 11 in 12; Omladina, letnik 3., (1906), št. 1, 2, 3, 5; Omladina, letnik 4., (1907), št. 3 in 8; Omladina, letnik 5., (1908), št. 6, 7,11 in 12; Omladina, letnik 6., (1909), št. 1,8 in 9. Kdor bi katero izmed tu navedenih številk našel in jo more pogrešati, naj jo blagovoli poslati kot tiskovino na spodnji naslov. Hvala lepa vnaprej! ->-Odbor Zveze kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ulica 1.
Mariborski in dnevni drobiš
Sprejem Korošcev na kolodvoru bo ob 11.30 dopoldne.
Koroški pevci prispejo v Maribor v nedeljo ob 11.30 dop. z ljubljanskim vlakom. Na kolodvoru jih bodo pozdravila vsa narodnokulturna društva z godbo in petjem. Pel bo moški zbor Glasbene Matice. V imenu društev bo pozdravil goste postajni načelnik g. Jože Mohorko. Po pozdravu se bo vršila povorka od kolodvora do Kralja Petra trga, do koder bo goste spremila godba. Vse narodno čuteče občinstvo pozivamo, da se udeleži v največjem številu sprejema in povorke.
t Josip Kraševec.
Snoči je, zadet od kapi, nenadoma preminul v Mariboru splošno znani bivši pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča v Mariboru, g. Josip Kraševec. Pokojnik je bil pred vojno pisarniški ravnatelj pri sodišču v Gorici, po prevratu pa se je preselil v Jugoslavijo in je bil do maja 1926 pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča v Mariboru. Rodom je bil iz Kanala pri Gorici in star 68 let. Ravnatelj Kraševec je bil navdušen narodnjak in se je kot tak z velikim veseljem in požrtvovalnostjo udejstvoval v raznih narodnih društvih. Dolga leta je bil zlasti agilen odbornik podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 4. popoldne, iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi vrlemu narodnjaku lahka svobodna jugoslovanska zemlja, ki jo je tako ljubil, žalujočim naše iskreno sožalje! —
»Delavski Politiki« v odgovor.
Naše sličice iz »Slovenskega Maribora« so gg. pri »Delavski Politiki« hudo razburile, kar dokazuje samo to, da smo jih zadeli tja, kjer se sami čutijo bolne. Ker pa tega nočejo priznati in ker jim za stvarno in dostojno debato manjka kulturna višina nemških in zapadnoevrop-skih sodrugov, so se lotili osebnega napadanja in podtikovanja. Toda mirna, stvarna in objektivna pisava našega lista jih sama zavrača in jim jemlje uspeh, na katerega morebiti računajo. Prav tako so pa v svojem napadu udarili tudi mimo nas. —
Odol ohrani zobe zdrave in jamči za sveže dišeč duh!
»71
II v MailDOII
sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do najvet Din 51.C00-— na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo ■
I
Petelnova očala
so najboliia!
Člane 'Jugoslovenske Matice
poživljamo, da se polnoštevilno udeležijo pogreba g. Josipa Kraševca, odbornika Matico, kateri se vrši v nedeljo popoldne ob 4. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. — Predsedstvo. —
Za vzpenjačo na Pohorju je podpisanih že nad milijon dinarjev in je projekt žične železnice postal izpeljiv, radi česar sklicujem sestanek vseh interesentov, ki se bo vršil v pondeliek 11. tm. ob 20. v mestni posvetovalnici. — Predsednik pripravljalnega odbora dr. Juvan. Jadranaši!
Pevci, pevke in drugi člani! Jutri, v nedeljo, ob 10. dop., vsi na kolodvor k sprejemu koroških fantov. Isto velja za večerni koncert ob 20. uri v Unionu. — Graška opera v Mariboru.
Vest o koncertu graškega opernega orkestra, ki bo, kot smo že javili, v nedeljo, dne 17. t. m., je vzbudila vsesplošno zanimanje, kar je vsekakor razumljivo, ker se prišteva ta orkester med najboljše v Avstriji, ter nam prinaša v svojem sporedu stvari, ki jih v Mariboru še nismo slišali. Po velikem zanimanju sodeč, bo dvorana že pred koncertom razprodana, zato priporočamo, da si občinstvo nabavi takoj vstopnice, ki bodo na razpolago v predprodajah Brišnik in Ho-fer od pondeljka naprej.
Tovariši borci iz vojne!
Vabimo Vas, da pridete v velikem številu na občni zbor ki bo v Ljubljani dne 24. novembra v salonu tovariša Rozman (pri Jei\eju) sv. Petra cesta št. 85 ob 9. dopoldne. Vsak bivši vojak ima dostop in lahko izrcOv svoje želje. Sicer spored kot po navMk. - Glavni odbor Zveze slovenskih vojal^v v Ljubija n* —
Jagodni cvet
je zrastel v sedanji pozni jeseni na vrtn gospe Holaček v Betnavski ulici 45. Pri* roda ima pač svoje muhe. —
Jugoslovenska Matica v Mariboru
poziva vse svoje člane in somišljenike, da se gotovo udeležijo koncerta koroške narodne pesmi, ki ga priredijo koroški kmečki fantje iz celovške okolice v nedeljo, dne 10. t, m. ob 20. uri v dvorani Union. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 1. do 7. novembra je bilo prijavijo nih mariborskemu mestnemu fizikatu 16 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih v Mariboru in sicer: 14 slučajev škrla« tinke ter po 1 slučaj davice in šena. —
Jesenska akademija mariborskega »Sokola«,
ki je že več let sem ena najlepših prin» ditev v Mariboru, se bo vršila letos v soboto 30. novembra, na predvečer so kolskega in državnega praznika, v veliki dvorani Narodnega doma. Že lanska in predlanska akademija sta se vršili pred razprodano dvorano in sta v vsakem o* žiru sijajno uspeli. Ker bo tudi letošnja prireditev nudila izreden užitek in vlada zanjo splošno zanimanje, se priporoča občinstvu, da si nabavi vstopnice v predprodaji, ki prične prihodnji teden. N3 spored se še povrnemo.	2886
Robert Kellner — kralj zraka na Teznfr
Sloviti češki zračni akrobat Robert Kellner bo v nedeljo ob 15. uri priredtf na Teznu veliko letalsko atrakcijo v kon» kurenci s francoskim in nemškim akrobatom. Prireditev bo vsekakor senzacijo* rielna, kajti Kellner velja za najspretnej-šega avijonskega akrobata in bo svoja protivnika brez dvoma nadkrilil ter sl pridobil razpisano nagrado. V nedeljo, ob 11. dop. bo priredil nad mestom v reklamne svrhe polet in bo stal na krilih letala, dočim bo pri popoldanski produkciji stal na krilih na rokah, na glavi, bo telovadil na trapecu in v zraku prestopi! iz letala v letalo, kar bo vsekakor naj-senzacijonelnejša točka sporeda. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki. —	2876
VT.  4
Za Jesen in zimo KARO-čevlje.
B R Z O | A V.
Snežil čevlji, gumijevi škornji naj bol ji* znamke Viking, kakor tudi vsi drugi zimski 8270 športni in modni čevlji ravnokar dospeli
ZRBERT, Glavni trg 18«
Pri obledeli, sivorumenkasti barvi kože«
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zaporedoma vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Joselove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda Tadi tega posebno vporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
I.
Ali ste že član Ljudske samopomoči?
Ali ste že prijavili svoje otroke od 1. do 16. leta k Ljudski samopomoči, katera jim izplača z dovršenim 21. letom do 1000 Din podpore? Ako ne, zahtevajte še danes pristopno izjavo. —	2867
Velika kavarna.
Vsak pondeljek, sredo in petek kabaretni večer. V nedeljo, 10. prva čajanka ob 5. uri v Palais de Danse. —
Hotel »Halbvvidl«.
V torek, dne 12. novembra, velika po* .edina prešičkov kakor tudi drugih sp®' cijalitet. Dobra nova in stara vina. 289*
v Mm v er v, aan?. *t. rmr
miinPM^ui Tfcfw n tw wmr
Iz Trsta in Gorice
Novi tržaški vodovod nosi ime »ac-Quedotto Randaccio.« Giovanni Randac-cio je bil Italijanski major, ki je padel v hudih bojih dne 28. maja 1917 nekje v bližini sedanjih vodovodnih zgradb pri Ti mavu. Napis pravi, da bo novi vodovod dovajal tržaškemu mestu v obilni meri in neprenehoma vodo iz žil, posvečenih
* slavo Giov. Randaccia.
*
Tržaški Slovenci s priimki Gaber, Gabršček, Gabrovšek in Gabrijelčič, ki niso Prosili sami za preobličenje priimkov, dobijo uradnim potom nov priimek: Ga-brielli, Antonoviči in Antončiči bodo Antoni, Lavrenčiči Lorenzi, Pavliči, Pavlo-Jldi in Pavlovičiči bodo Paoli. Ako kdo želi drugačno izpremembo, se mu bo po Prijavi po možnosti ustreglo.
Tri protifašistične duhovnike je iztaknil tržaški »Popolo« na Krasu, Ti so: Babič v Štorjah, Kjuder v Tomaju in Šček ibivši poslanec) v Avberju. Vsi trije so baie hoteli z zadrževanjem ljudi v cerkvi Preprečiti njihovo udeležbo pri proslavi sedme obletnice fašističnega pohoda v Rim dne 27. pr. m. V Štorjah je imela biti celo procesija in slavolok s slovenim napisom so postavili, da bi šla pod njim procesija in potem fašistična povor-»Popolo« grozi Babiču, da mora biti kaznovan, ker ni imel dovoljenja za procesijo in ker je povzročil oni napis, ki
Kristusa kralja v slovenskem jeziku.
#.
, Postojnščini si je ogledoval mejo Kolonijalrti minister De Bono, ki je bil poslan iz Rima v Trst, da vodi proslavo sedme obletnice fašističnega pohoda v Pira. Zastopniki vseh oblasti so bili v njegovem spremstvu in, kakor sledi iz poročila, so se gospodje ob meji obnašali tako, da so vzbudili pozornost prebivalstva in orožništva v Jugoslaviji. Vrnili so se v Kačjovas, kjer je De Bono v novem šolskem poslopju odkril ploščo z napisom, ki zapoveduje slovenskim o-trokom, kateri obiskujejo to šolo, da se morajo priučiti ljubezni do velikodušne
Italije, ki je mati civilizacije.
*
V Postojni so zgradili veliko vojašnico za orožnike. Sedaj bo nastanjenih v njej okoli 50 mož, čez čas do 80. Vojašnico je postavila tržaška provinca. Stane nad «n milijon lir. Tudi Šempeter na Krasu
ima veliko orožniško vojašnico, ki je stala deželo nad 400.000 lir. Obmejne vojašnice na prehodih: Podpleske, Podla-nišče, Breznik, Pazman, Hotedršica; Trata, Podbrdo so stale nad 600.000 lir. Orožniške vojašnice so bile naštete sedaj ob proslavi obletnice rimskega pohoda med pridobitvami v korist obmejne dežele in njenega prebivalstva.
*
A. Čopič iz Skednja pri Trstu, ki je izumil sredstvo proti jetiki, o katerem se je nedavno mnogo pisalo, je naznanil o-blasti, da prodaja neki 35-letni Fran Ba-stja male steklenice z neko motno tekočino in laže ljudem, da je to pristno Co-pičevo sredstvo proti jetiki. Bastjo so pri jeli baŠ, ko je razpečal že lepo število steklenic po 150 lir. Te dni je bila vprizor jena demonstracija v namen, da bi oblast dovolila vporabo Copičevega sredstva proti jetiki. Ljudstva se prijemlje prepričanje, da deluje Copičevo sredstvo res uspešno proti boleznim na pljučih. Povorka, v kateri je bilo največ žensk, je že naraščala, pa so jo razkropili orožniki. Zenske so bile hude in so hotele na vsak način pred prefekta. Kot povzročitelja demonstracije sta bila pozvana na sodišče Fran in Valerija Sulčič. On je bil o-proščen, ona pa obsojena na 25 dni zapora toda pogojno.
*
V povorki v Gorici na dan fašističnega praznika 27. pr. m. so korakali tudi komenski poljedelci, vpisani v fašističnem sindikatu. Baje so tvorili najštevilnejšo skupino izmed vseh sindikatov v deželi. Zato pa jih je tržaški »Piccolo« posebej pohvalil in postavil drugim za vzgled.
Vodil jih je učitelj Ščuka (sedaj Sciuca).
•
Na prefekturi v Gorici preoblikujejo priimke tako-le: Bajec Bacoi, Brginec Berghini, Bizjak je izpremenjen v Bisi, Basini, Bisiacchi, Biselli in Bisiani, Bratuž Bartussi, Česnik Cesenicco, Klančič Clancis, Kraševec Grassini, Kumar Cu-maldi, Delak Dellago, Figelj Frigoli, Grbec Gherbi, Godlčič Godina (!), Gorkič Corsi, Hočevar Cocevari, Hvalič Ouali in Valli, Jančič Gianesi, Jerič Rocci, Kobal Zappi, Kočevar Della Gozia, Konje-dic Cavalleri, Lisjak Volpl, Malik Marini, Medved Marroni, Mesar Marcelli, Plesničar Plezzani, Svetličič Svetlici, To plikar Polli.
Kulturne vesti
Prva letošnja razstava slikarskih In kiparskih del v Mariboru. Po dolgem Presledku se bo koncem novembra t. 1. otvorila v veliki kazinski dvorani prva letošnja razstava slikarskih in kiparskih del, katero pripravljajo akad. slikar prof. Janez Mežan, akad. slikar Miha Maleš ra akad. kipar Nikolaj Pirnat. Razstava
obsegala najnovejša slikarska in kioska dela omenjenih umetnikov, ver-s ”.° Da & da bodo poleg njih razstavili in	tudi še drugi domači slikarji
nlkov*^8 Dr*morshih oblikujočih umet-
morske ku!t?,Zi z *dvema dnevoma pri-v Ljubljani	bila	te dni otvorjena
jočih umetnikovi Pfimorskih obbku-ljevine Italije. N, lVečih )Zven m.ej. kra* redno zanimiva razstavi» hi je iz-Veno Pilon, Goj^rrtzstavi 1 svoja dela: Fran StiplovšeCSife 'van1 Car*°-Šantel, Avgust Bucik vit! r*
Albert Sirk.	‘k’	Viktor Cotlč in
Recitacijski nastopi	.	..	.	„
ievnikov. Po nastopu marth«08^ u”«’ ževnikov v Ljutomeru in Do ljur u recitacijskem večeru Ludvika m ^ je vršil dne 26. oktobravse Beli Krajini nastop ljubljanskih kniižev^ nlkov: Otona Zupančiča, dr. A ±iTa Kraigherja, Juša Kozaka, Frana AlhS ta in Frana Serafina Finžgarja.
? *dYerna dnevoma primorske kultUre« v Ljubljani se je vršila nadalje recitadi-ska matineja, ki je obsegala recitaciie „ Pokojnih primorskih pesnikov Gre.
Krišnu in Srečka Kosovela, o-r.r "P pa so recitirali svoja dela: IK0
uden, Alojzij Gradnik, Ivan Pregelj,
nia k-"3’, oža Lovrenčič, Narte Veliko-raa. Karlo Kocjančič, Rikard Katalinič-
Jeretov, Vladimir Nazor, Ive Miholovič, Jože Pahor in drugi pesniki in pisatelji.
Antologija moderne slovenske lirike v srbskem prevodu. Za Božič bo izšla v Beogradu antologija slovenske moderne lirike v prevodu hrvatskega pesnika Gustava Krkleca. Knjiga, ki bo tudi zunanje lepo opremljena, bo predstavila Srbom vse važnejše slovenske pesnike novejše dobe v izbranih prevodih njihovih najboljših del. Ker se Slovenci in Srbi po delih novejšega slovstva kljub desetletnemu skupnemu državnemu življenju malo poznamo, bo ta knjiga gotovo mnogo doprinesla do medsebojnega spoznavanja. Želeti bi pa na vsak način bilo, da bi si tudi Slovenci oskrbeli čimprej slično antologijo srbske in hrvatske lirike. Srbsko slovstvo se v zadnjem času močno razvija in na vsak način zasluži, da mu tudi Slovenci posvečamo več pažnje kakor doslej. Posebno srbska najnovejša lirika ima nekaj zelo močnih predstavnikov.
Drugi zvezek Helnejevih izbranih pesmi. Naš marljivi prevajalec g. Alojzij Benkovič pripravlja drugi zvezek prevodov izbranih Heinejevih pesmi, ki bo izšel najbrže še letos v založbi knjigarne in tiskarne Hinka Saxa. Vsa izdaja Benkovičevih prevodov Heinejeve lirike je projektirana na tri zvezke.
Nagradni razpis Vodnikove družbe. Vodnikova družba v Ljubljani je razpisala nagrado 5000 Din za najboljšo domačo povest. Rokopis mora obsegati osem tiskovnih pol in mora biti družbi izročen do 31. marca I. 1930.
Tri nove slovenske opere. Ljubljanskemu gledališču sta izročila komponista Slavko Osterc in Bravničar vsak po eno opero, a kakor doznavamo pripravlja novo veliko delo tudi komponist Marij Kogoj, avtor lani uprizorjenih »Črnih mask«, ki so dosegle največji uspeh in se
I
je
imate na lleu,,rQkah in osem	telesu*—
Brez SteVila majhnih in drobnih luknjic. Te luknjice se fe imenujejo znojnice. Če sO snojnice zmerom zamašene s prahom in kužnimi klicami, postane kožna mastna in dobite zajedavce in maj zolje, koža salna pa več! ati manj oboli. V vašem interesu je, da se tega obvarujete To žete,če rabite vsak dan milo AJhtB umivanje. .
Milo Albus za umivanje odst ran ja iz znojnic, nesnago in prah, kožo. pa okrije s tanko in nevidno plastjo, lilo Albus za umivanje da naglo o-jilno peno in deluje zelo ugodno in lago ter kožo osveži. Milo Albus z« nnvanje je v vsakem gospadggggg meoohodno potrebno.
V'	5-
m) *
i	J,
»UČNI;j
rr-taa, f!
Oobite v svaki trgovini. > MILO ALBUS ZA UMIVAT©
bodo letos pele tudi v Zagrebu in v Beogradu.
Slovenski književniki v Italiji. Razmere po določitvi nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo so prisilile večino kulturnih delavcev, posebno pa primorskih književnikov, da so se preselili v Jugoslavijo. Kljub temu so nekateri ostali in živijo ter delujejo tam še: France Bevk, ki živi kot pisatelj v Gorici; Damir Feigel, pisatelj v Gorici; Andrej Budal - Pastuškin, profesor v Vidmu; starosta in edini pesnik beneških Sloven cev, Josip Trinko, upokojeni prof. v Vidmu; Ferdo Kleinmayer-Plemič, učitelj v Trstu; Fran Žgur, posestnik v Podragi pri Vipavi, učitelj Širok ter pisatelja Slavko Slavec in Josip Jurca. Najplodo-vitejši, nele med slovenskimi književniki v Italiji, ampak sploh, je vsekakor France Bevk, ki bo po številu knjig kmalu do segel Ivana Cankarja.
Obrtno gibanje v mariboru
Pretekli mesec je bilo izdanih skupno 26 novih obrtnih pravic v Mariboru in sicer: Lipuš Ignac, mehanik, Koroška c. 90; Millner Pavlina, izdelovanje ženskih oblek, Slovenska ul. 37; Peklar Alojzij, zidarska obrt, Tomšičeva ul. 28; Oblak Frančiška, trgovina s Čevlji, Vetrinjska ul. 5; Predan Ivan, trgovina z manufak-turnim in galanterijskim blagom, Sodna ul. 25; Pollak Emerik, ključavničar, Alek sandrova c. 49; Kliček Jožef, mesar in prekajevalec, Aleksandrova c. 53; Pirich Josip, trgovina z usnjem in surovimi kožami, Aleksandrova c. 24; mestna občina mariborska, občasno prevažanje osebna progi Vitanje - Konjice - Poljčane, Plinarniška ulica 5; Rotner Anton, konjski mesar, Vrbanova ul. 8; Šuštar Tončka, šivilja, Krekova ul. 8; Selih Jožef, izvo-šček, Aleksandrova c. 57; Hummel Ot. Glavni trg 5; Bračič Maks, trgovina z manufakturnim in modnim blagom, Aleksandrova c. 40; Horvat Marija, branjarija, Jadranska ul. (paviljon); Zelenko Elizabeta, sejmarstvo z ondulacijskimi aparati in galanterijskim blagom, Marijina ul. 10; Vidmar Ivan, sejmarstvo z galanterijskim in manufakturnim blagom, Vrtna ul. 8; Schlegl Marija, trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki, Orožnova 1; Posteržin Josipina, prodaja'molitvenikov po sejmih, Aleksandrova 19; Gugni-kar Alojzij, trgovina z galanterijo in konfekcijo, Kopališka 2; Welle Rudolf, prodaja kruha, Meljska c. 18; Lečnik Marija, šivilja, Koroščeva uL 2; Wolf Marija, Šivilja, Valvazorjeva ul. 36; Auber-šek Viktor, krojač, Magdalenska ul. 33; Tkalec Roza, šivilja, Glavni trg 4 in Lobnik Avgust, mesar in prekajevalec Betnavska c. 47.
Izbrisanih pa je bilo meseca oktobru; skupno 8 obrtnih pravic in sicer: Hoffmanu Ivan, usnjar, trgovina z usnje«, Aleksandrova c. 24; Haas Anton, trgovk na s kolonijalnim blagom, Gregorčičev* ul. 10, Oblak Frančiška, trgovina s čevl& Vetrinjska ul. 5; Štancer Ivan, trgovina* vinom v sodih na debelo, Koroška C. 4* Kramberger Ivan, trgovina z delikatesami, Koroška c. 90; Rudolf Ivo, prevaža« nje oseb z avtomobilom proti naročil«, Gosposka ul. 32; Zdolšek Ivan, godeča Kejžarjeva ul. 3 in Strauss Jakob, mesai^. Vodnikov trg 3. —
Iz meteorološke postaje v SIou. goricah
Lanski oktober je z jasnim objemom božal naše gorice v dneh od 14. do 22« Ob svojem nastopu nas je kar 4 dni za« lival, najbolj 1. 10. — 381 točk padavin. Ta dan je bil zadnji grom. Za vsem pa je j dal v 11 dneh 666 točk mokrote. Letošnji vinotok pa si bolje zasluži ime vodotok^ kajti natočil nam je tudi v 11 dneh iz svojih mokrih zatvomic 1380 točk. Po-grmel je 9.10. in zmrzlil je v sredini, dne 9.10. je nalil 446 točk. Jasno je pasel svoje nebeško oko na grozdnem slaju v dneh 1. do 8., 13. do 18. in 21. do 23. V mokri tugoti je vzel slovo. Trgatvi pa je odmeri! lep čas. Kaj, ko je bilo malo. Lani je nabral posestnik 25, letos 2, drugi lani 10, letos 1 polovnjak itd. So tudi boljše izjeme, kjer je sneg dalje ščitil vinsko trto pred grozo pretekle zime. Tudi poznam res, ko se je že razločno videla pozeblina, je mnogo otelo. Pravil mi je vinogradnik: sneg mi je precej otel pred mrazom, rezal pa sem, ko se je že točno videlo, kaj je suho, kaj sveže. Nastavil sem šparono (loke) in ti so se letos posebno obnesli: Lani sem nabral 16, letos pa 14 polovnja-kov. Kapljica pa po svoji kakovosti ako se je pozno »bralo« — prekaša celo »sedemnajšeka«. Da je pa ubogi konzu-menti ne dobimo po gostilnah, posebnoi na deželi ne, v dobrini, kakor jo je čriček dozorel, je jasno dokazal gospod izletnik v svojem »Večernik-ovem« članku, ko se bridko pritožuje, kako brozgo je dobil v gostilnah na kmetih. Pa bi se že dalo odpomoči. S par gostiln kupico vin-čka v žep in k analizi, tičkom dati zaslužno pozobati, pa bo bolje. Zdi se mi, da se konzumente premalo ščiti.
Zadnji nastop umetnice.
Umrla je znamenita koncertna pevka. Cisto nepričakovano, sredi največjih uspehov.
»škoda,« je rekel neki koncertni agent, ko je zvedel za njeno smrt. »Ako bi to poprej vedel, bi njen včerajšnji koncert naznanili s sledečimi besedami: »Ne preklicno zadnji nastop umetnice.«
Slovensko gibanje v /pod. Roiu pred dvasefimi leti
Za časa 'Janežiča in Einspielerja v drugi
polovici preteklega stoletja so se tudi v Spod. Rožu na Koroškem valovi narodnega gibanja dvigali vedno više in više.
V Borovljah je tedaj obstojalo posebno slov. politično društvo »Skala«, ki mu je bil pravi spiritus agens oče rajnega gimn. prof. J. Šajnika v Celovcu. Iz vzrokov pa, ki jih človek ne omenja rad, ako se noče zameriti prizadetim osebam, se je koncem prejšnjega in začetkom tega stoletja to gibanje počasf, a vidno poizgub-ljaio, tako da se je že bilo bati, da zastane tu vse slovensko udejstvovanje, ker je bilo prebivalstvo, zlasti puškarji v industrijskih Borovljah in premožnejši kmetje v okolici, v mnogih točkah drugače orijentirano, nego vodstvo oficijelne slovenske politike v Celovcu. Prebivalci v Sp. Rožu, kterega središče so bile in so še vedno Borovlje s svojo visoko razvito puškarsko obrtjo, so se začeii deloma odmikati celovškemu vodstvu, tako da je to zgubilo takorekoč, vsaj v nekaterih vaseh, tla pod svojimi nogami.
Tedaj pa se je pričelo baš v Borovljah in njihovi okolici novo gibanje, ki je kma lu imelo zaznamovati lepe uspehe tam, kjer se je gibalo po novih poteh in v novih smereh. Na vzhodu ob borovsko občino meječa občina G 1 i n j e - M e rita o r o v n i c a je tedaj prešla iz nem-škutarskih v popolnoma slovenske roke.
V občini P o d 1 j u b e 1 j - P od g o r a pa so Slovenci zgubili zadnji razred, ki so ga prej še imeli; istotako je zgubila občina S e 1 e skoro polovico slovenskih občinskih odbornikov. V zadnjih dveh ob cinah je bilo slovensko gibanje v skladu s smernicami celovškega vodstva, v prvi 'pa ne. Tudi v Borovljah samih, kjer'se celovško vodstvo od 1. 1897. naprej ni upalo prirediti nobenega javnega zborovanja, so stopili Slovenci zopet na novo na noge in dosegli število glasov, da so bili nemškutarji kar prestrašeni. Sedeža v občinskem odboru si sicer — manjkalo je samo nekaj glasov, — še niso mogli izvojevati, pač pa so iztrgali v eno leto trajajočem boju v zvezi s socijalnimi demokrati najmočnejšo in najvplivnejšo gospodarsko organizacijo v Sp. Rožu, k o n zumno' društvo v Borovljah, iz nemškutarskih rok. Zanimivo je tu dejstvo, da je bil po tej zmagi izvoljen za predsednika te korporacije brat staroste boroveljskega »Sokola«. Kakšne važnosti je bil ta poraz nemškutarjev v narodnem oziru, nam kaže jasno dejstvo, da so boroveljski nemškutarji iz dali in v več tisočih izvodih dali tiskati in razposlati ne le po vsej Avstriji, ampak celo v Nemčijo, v Berlin in druga mesta nad petdeset strani broječo brošuro, v kteri so rotili svoje namišljene rodne brate, naj jim priskočijo na pomoč v hudem boju proti njihovim zatiralcem Slovencem.
To narodno gibanje v Borovljah ni bilo iz tujih krajev v Sp. Rož prenešeno in presajeno, kakor je celovško nemško časopisje venomer pripovedovalo; ono je marveč vzniklo in naraslo iz domačih tal iti je imelo ravno zaradi tega močno življensko silo v sebi. Domači slovenski vseučiliščniki iz Borovelj (Čemer, Janežič. Mišič), s Trate pri Glinjah (Ravnik), iz Šmarjete (Sušnik), iz Kožentavre (Wie ser-Šašelj), iz Bilčovsa (Reichman) in pod njihovim vodstvom domači dijaki srednjih šol so bili njegovi pijonirji; oče vsemu temu novemu gibanju pa je bil že tedaj v narodnem boju osiveli starček Lovro Z a b 1 a č a n. Z jekleno vztrajnostjo v zasledovanju svojih namenov, z neupogljivim pogumom in z neizprosnim svojim nastopom si je že za časa Einspielerja znal pridobiti močno in vplivno pozicijo v narodnem in gospodarskem oziru. Kot dolgoletni predsednik najstarejše »Č i t a 1 n i c e« na Koroškem, one na Trati pri Glinjah, in kot predsednik dobro ftmdirane »Hranilnice in Posojilnice« ravnotam, ki je bila neprecenljive važnosti v gospodarskem m narodnem oziru in slovenskim akademikom^ vedno odprta, je vzgojil mlad, b*obražen rod, kteremu je lahko, sam vsled ostarelosti na svoj dom priklenjen, brez skrbi izročil nadaljevanje svojega delovanja.
To delovanje se je pričelo z ustanovitvijo pevskega društva
»Drava« na Trati pri Glinjah, kateremu je Zablačan rade volje dal sko ro celo prvo nadstropje svoje hiše zastonj na razpolago. Z umetno in narodno pesmijo je to društvo nastopalo po vseh krajih Sp. Roža in tako negovalo in budilo narodno samozavest na kmetih, pa tudi v Borovljah.
Prvi vidni znak novega narodnega pro bujenja in prodirajoče narodne samozavesti je bila ustanovitev tamburaškega društva »S t r e 1« v Borovljah (1. 1904). Skromen je bil začetek; a prvi korak je bil storjen in treba je bilo korakati naprej. V Borovljah je tedaj vladala na nemškutarski strani brezmejna nestrpnost: ustanovni občni zbor se je moral vršiti v glinjski občini v Zablan-čanovi gostilni. Društveno sobo pa sta dala »Strelcem« sprva gospa Mišič-Sor-nikova, potem pa g. A. Stangel na Dobravi pri Borovljah brezplačno na razpolago. Ustanovitev tega društva je bila za Borovlje in okolico velikega pomena ne le radi tega, ker je bil s tem položen temelj slovenskemu društvenemu življenju v nemčurskem trgu, ampak tudi zavoljo tega, ker sta »Drava« na Trati in »Strel« v Borovljah lažje prirejala skupno veselice.
Ako pa naj bi dobilo narodno gibanje v Borovljah trdnih tal, trebalo je osamosvojiti velik del prebivalstva gospodarskega vpliva nemškutarske posojilnice v Borovljah. V ta namen je kupila sprva »Posojilnica na Trati pri Glinjah« lepo hišo, pripravno tudi za gostilno,' v kateri je takoj odkazala »Strelu« brezplačno lepe društvene prostore; 1. 1905. pa ge že začela v tem poslopju uradovati novoustanovljena s 1 o v e n s k a »H r a n i 1 n i c a in posojilnica za Borovlje in okolico«. Blagodejni njen vpliv v narodno-gospodar-skem pogledu se je takoj pokazal. Osvojitev bogatega »Konzumnega društva« je bila pripisovati samo njenim vplivom pod vodstvom staroste borovskih narodnjakov, g. Lj. Borovnika.
Tako je prodiralo narodno probujenje v Borovljah vedno bolj in bolj, širilo se je na spodaj in navzgor, posebno, odkar je prešla velika puškarska tvrdka P. W e r n i g v slovenske roke.
S	to pridobitvijo je storilo slovensko gibanje v Borovljah in sploh v Sp. Rožu velik korak naprej; vidno se je pokazal ta napredek v tem, da se je mogla ustanoviti 1. 1907. Ciril-Metodova podružnica za Borovlje in o k o 1 i c o, ki je že prvo leto svojega obstanka poslala matici v Ljubljano za tiste čase veliko vsoto 300 kron. Zraven pa se je v tambu-raškem društvu »Strel«, ki je nastopalo po vseh vaseh ne le južno, temveč tudi severno od Drave in tudi v Celovcu in pozneje celo v Kranju in v Ljubljani, godlo vedno bolj društveno in družabno življenje. Slov, ak. fer. društvo »G o-r o t a n«, ki si je za celo popisano narodno gibanje pridobilo mnogo zaslug, je podarilo »Strelu« lepo, borovskim razmeram prikladno k n j i ž n i c o, ki jo je vzorno upravljal društveni predsednik in vodja J. Mišic sam. Ko se je kmalu nato v okviru »Strela« ustanovil tudi pevski zbor, imel je »Strel« lice in delokrog kake čitalnice.
To gibanje so nemškutarji kajpada pazno zasledovali in ga skušali že v kali zatreti. Kaj vse so v to svrlio počeli, se ne da hitro našteti. Eno pa je bilo gotovo: Ker naravnost barbarsko postopanje obnemoglih borovskih nemškutarjev in celovških oblasti slovenskega gibanja v Borovljah zatreti niso mogli, je dokaz, da imajo Slovenci v Borovljah nepremagljivo življensko moč in silo v sebi.
Baš oni so bili prvi med vsemi koroškimi Slovenci, čeprav na najbolj vročih tleh stoječi, ki so si ustanovili svoje telovadno društvo »S o k o.l«, »Boroveljski Sokol« je bil ustanovljen vkljub pret-njam in besnenju nemškega celovškega časopisja in vkljub zadevni interpelaciji v deželnem zboru v jeseni 1. 1909. Spadal je v »Gorenjsko župa«, v kteri je bil tedaj glede števila telovadcev prvi za Sokolom v Kranju, s kterim so ga vezale najbolj prijateljske vezi. »Sokol« je vse prejšnje narodno gibanje v Sp. Ro-
žu poživil; ker se je z njim strnilo tam-buraško društvo »Strel« in njega pevski odsek in knjižnica, je postal središče vse ga društvenega življenja v Borovljah, postal je prireditelj .vseh veselic v Borovljah in v njih okolici. Tudi pri prireditvah Ciril-Metodove podružnice je redno sodeloval s svojim pevskim zborom, s tamburaškim odsekom in z izvajanjem prostih vaj. Ze 1. 1910. je priredil pešizlet v kroju preko Drave skozi Kotmarovas na Plešivec k znanemu narodnjaku M. Prosekarju. Ko je še istega leta napravil izlet tudi v kroju v Šmar-jeto v Rožu, mu je glavarstvo v Celovcu zapovedalo, da ne sme prekoračiti meje celovškega okrajnega, glavarstva. Sokoli, od cele Šmarjete živahno pozdravljeni, so korakali do meje. na most preko Borovnice (Ereibach), so tam odpeli pesem »Hej Slovani« ter se vrnili. Leto pozneje jim je glavarstvo prepovedalo nošenje sokolskega kroja s pravico priziva. Med tem se je vršil zlet »Gorenjske župe« v Škofji loki. Okrajno glavarstvo je nasvetovalo borovskim Sokolom, naj nesejo svoje kroje do Jesenic v zavojih in se naj na kranjskih tleh preoblečejo, ker
Problemi uišje ljudske izobrazbe
(K članku »Večernika« z dne 22. oktobra)
Razveseljivo-je, da se čujejo tu in tam glasovi, ki se zavedajo, da obstoja vele-važen problem višje ljudske prosvete, problem, o čegar rešitvi razmišljajo prosvetljeni duhovi - pedagogi, etiki in sociologi vseh civiliziranih narodov. To rešitev ne iščejo toliko v razširjenju znanja, kakor v duhovni preosnovi vsega človeka, da postane svobodnejši, po-štenejši a tudi globljeje socialno čuteč.
Iz tega duhovnega pokreta se je rodilo mogočno ljudsko visokošolsko gibanje med Angleži, Danci, Finci, Rusi in Nemci ter drugod, ki se naslanja na najširše plasti naroda.
Popolnoma se strinjamo s piscem članka, ako naglasa, da je tudi našemu narodu prepotrebno, da se priključi temu velikemu pokretu, ki bi seveda moral služiti najširšim plastem našega naroda.
A pustimo za danes ideologijo in poglejmo si korake, ki smo jih storili mi Slovenci na tem polju. In ugotoviti moramo, da je dolgoživost, vztrajnost in močno intenziteto dela pokazala le ljudska univerza v Mariboru, ki je skrbela za duševni dvig širokih plasti našega naroda s strokovnimi tečaji, predavanji, ekskurzijami itd. in to tekom šestih let! Prireditev visokega kulturnega nivoja je imela v zadnjih letih 60 do 80 letno.
Poglejmo si sedaj očitanja, ki jih pisec dela tej instituciji. Pravi, da se je preveč lokalizirala! Močna težnja v prvih letih je bila, da se razširi tudi na okolico. V Studencih so se vršila dve leti redna predavanja, tudi v Ptuju se je pričelo u-spešno. A moči odbornikov nikakor niso zadoščale. Eden tajnik je pobegnil za drugim. So odborniki, ki so žrtvovali več kot 100 ur mesečno temu delu in to zraven svojega poklicnega dela. Zaradi tega se je moralo spet omejiti delovanje edino na Maribor. Če se zdi piscu članka vse to premalo požrtvovalnega dela, bi gotovo najboljše storil, da prednjači z dobrim vzgledom in stavi vse svoje moči ljudski univerzi na razpolago. —
Očita nadalje, da sc je postavila vse preveč na pridobitno podlago! Ali je piscu znano, da ne dobiva tekom zadnjih let nobene subvencije, razen malenkostne državne? Ali mu je znano, da se morajo vsi zunanji predavatelji visoko honorirati? Ali mu je znano, da so ostale vse slovenske in srbohrvatske prireditve, vkljub zvišani vstopnini pasivne?
A obisk vsled tega nikakor ni trpel. Nasprotno, zanimanje občinstva je od leta do leta rastlo in bilo ravno zadnje leto največje, čeprav je bila prisiljena vsled zunanjih okolščin omejiti svoj delokrog in sama skrbeti, da materijelno ne propade. Odvzeli so ji subvencijo, potem čitalnico študijske knjižnice — dosedanjo ceneno predavalnico. In nove predavalnice še vedno nima.
Piscu Članka gotovo ni znano, koliko brezuspešnih korakov je storil sedanji odbor, da' se ta institucija postavi na močna. solidna tla in se omogoči njeno ura-
bi jih sicer razburjeni nemškutarji in Nemci napadli. Sokol je to kot nemoško in nesokolsko odklonil; vsi oboroženi z revolverji — bili so sami puškarji — so v kroju odkorakali iz Borovelj na postajo Svetna vas jn se nato odpeljali v Škofjo Loko in nazaj, ne da bi se jih kdo bil upal napasti.
Priziva proti prepovedi sokolskega kroja še niso bili rešili v Celovcu, a v Borovljah se je že ustanovilo »D r u-štvo za zgradnjo sokol-skega doma v Borovljah.«
Stvar je bila v najboljšem razvoju, pa tudi nujna, kajti telovadci so morali iz Borovelj eno uro daleč hoditi na Trato pri Glinjah telovadit, kjer je bila »Poso-.ilnica« zgradila prostorno gledališče, ki je borovskemu »Sokolu« služila ob enem kot telovadnica. Sredi Borovelj je it bila primerna, enonadstropna hiša na razpolago; treba jo je bilo samo adaptirati; tedaj je izbruh svetovne vojne prerezal nit tako lepo se razvijajočega narodnega gibanja v Spodnjem Rožu in zlasti v Borovljah.
Jedilno orodje
v srebru, alpilu-srebru in alpaka v veliki izbiri.
Samo prvovrstna kvalitetaI
6 žlic, 6 vilic, 6 nožev, 6 žličk za kavo, I, alpaka s pismeno garancijo, v najmodernejših oblikah
Din 325"-,
6	žličk za kavo z etuiem samo
Din 65"-,
otročji pribor, obstoječ iz noža, vilic, žličke in žličke za kavo z etuiem samo
Din 97"-*>
Urar in iuvellr
M. JLGER & SIN
MARIBOR, Gosposka ulica 15-
Prodala tudi aa obroka.
vilno delovanje v povzdigo najširših plasti našega naroda. A vse brezuspešno! Nasprotno, nastal je vedno hujši odpor! — V članku se naglaša, da mora stati institucija na neutralnih tleh. Mislimo, da se je ljudska univerza tega načela od prvega pričetka najstrožje držala. A to ji je ravno v pogubo. Kdor pozna naše žalostne politične razmere, bo razumel Kultura služi politiki, ali pa nimaš pravice do obstoja!
Žal, da pisec ne upošteva velikih tež-koč, ki obstojajo pri nas za uspešno delovanje nepolitične kulturne institucije. Koliko idealizma, požrtvovalnosti, vztraj nosti je za to potrebno. Ne razdirajmo, temveč ustvarjajmo!
-*■
Strah ima uelihe oči
V	nekem nemškem kopališču se je hd* tel znan inozemski politik okrepiti in odpočiti od napornega dela v domovini. Zdravnik mu je nasvetoval, naj se strogo pazi vsakega razburjanja in vznemirjanja. Prepovedal mu je celo čitanje časopisov, da se ne bi razburjal radi raznih bombastičnih vesti.
Ko je lepega dne politik obavljal svojo toaleto, mu je poštar prinesel zaboj, na katerem je bil kot odpošiljatelj označen neki hotel v Berlinu. Cim je politik odvil zunanji omot, je zapazil v notranjosti predmet okrogle oblike, ki je izgledal kakor bomba. Politik je takoj mislil, da namerava kdo izvršiti na njega atentat in je zato naročil služkinji, da naj vrze ta zaboj v potok. Služkinja je to tudi sto-rila.	.
Že naslednjega dne pa je dobil politik pismo od svoje sestre, v katerem mu ona javlja, da mu je potom nekega hotela poslala 10 kg izvrstnega kavijarja. je politik prečital pismo, mu je bilo seveda takoj jasno, kakšno napako je napravil, ko je dal iz strahu pred bombo vreči zaboj kavijarja v potok.
Ob rojstvu.
Janez je brzojavil svoji tašči:
»Micka je danes ponoči srečno on m dva dečka. Jutri več.«
Dr. Fr. Mišic.
v m wii,m xr. m*
nnmm vrir rww r *
'STParTK
Podzemni Heu; York
Sleherni živi organizem ima zajedalce. Tako tudi ogromni ameriški kapital. Zločinci se vedno zbirajo tam, kjer je možnost izdatnega in obilnega plena najverjetnejša. Rezultat ogromnega napredka Chicaga v ekonomskem smislu je bil izražen tudi v nepričakovanem kontrastu čikaške zločinske statistike. Kljub temu si ie NewyGrk zagotovil sloves velemesta, v katerem se dogaja največ najdrznejših in najrafiniranejših zločinov. Zločinske tjslpe v Newyorku so tako dobro organizirane, spretne in aktivne, da ameriško časopisje vsak dan porabi po več rubrik samo zločincem na ljubo. Celo Policija je napram zločincem brez moči in se z njimi nikdar direktno ne ukvarja, temveč jih skuša nadvladati v znamenju gesla: »deli in vladaj«. Stalno si namreč Prizadeva izzvati med posameznimi skupinami zločincev spore, radi katerih pride med njimi čestokrat do krvavih raz-računavanj, v katere se vselej z uspehom vmeša tudi policija in žanje plen na obeh straneh.
Med ameriškimi zločinci prevladuje princip kolektivizma. Malokedaj se udejstvujejo posamezniki, temveč so organizirani v mogočne truste. Kakor ameriški industrijski trusti, tako so tudi ameriški zločinski trusti organizirani po bran Žah: tatovi, žeparji, vlomilci, ponarejevalci, svedrovci itd. Kadar takšen trust bodisi katerekoli vrste zločincev, prevzame v velemestih monopol, noben zločinec ne sme na lastno pest izvršiti nobene akcije. Tovariši ga takoj onemogočijo in izdajo oblastim. Med člani trustov °bstoja dosledna solidarnost in medsebojna odgovornost, radi česar je delo policije zelo otežkočeno in ji ne preostaja ničesar drugega, kakor da se skuša uveljaviti bodisi s podkupovanjem, s spletkami ali z izzivanjem sporov med posameznimi skupinami.
Med ameriškimi in evropskimi zločinci je bistvena razlika. Dočim evropski zločinci yedno končajo svojo karijero bodisi v jetnišnicah ali na vislicah, iščejo amriški zločinci kompromise s policijo. Mnogi zloglasni vlomilci in svedrovci vstopijo v službo ameriške policije in stavijo svoje sposobnosti na rapolago iavni varnosti. Po več letih plodonosne-sa udejstvovanja odhajajo v pokoj in žive mirno ter udobno.
Zanimivo je, da narašča v Ameriki kader ženskih zločincev z vsakim letom in celo v branžah, ki so bile še nedavno
monopol moških. Svoje posle izvršujejo z dovršenejšo zvijačnostjo in prizadevajo varnostnim organom mnogo več truda. Primorana je temeljito menjati taktiko in način borbe, kajti povsem drugače operirajo ženske kot moški. Več zločinov, ki so jih izvršile ženske, ostane prikritih, kakor pa zločinov, ki so jih izvršil moški.
Posebna vrsta ameriških zločincev so tihotapci alkohola, ki so zaslužili v kratkem času ogromne denarje, ako so ostaii pri življenju, kajti tihotapstvo je bilo v zvezi z največjim rizikom. Toda ameriške zaloge alkohola so se polagoma nakopičile, tako da je tihotapstvo pričelo propadati. Ugotovljeno je, da so se v tej branži ženske mnogo spretnejše uveljavljale, kakor moški in je odstotek ženskih tihotapcev znatno večji.
Uolčja nadloga u Rusiji
Gotovi predeli severne Rusije in Sibirije silno trpe vsled volčje nadloge. Volkovi ogrožajo celo življenje kmetov. Kmetje so marali pod sedanjim boljševiš-kim režimom izročiti vse orožje, orožnega lista pa ni lahko dobiti. Tako so se volkovi lahko neovirano razširili.
Krdelo več sto volkov je napadlo nekega svečenika in njegovo ženo, ko sta se približno sto kilometrov od Moskve peljala iz ene vasi v drugo. Dočim je žena držala konje za uzde, pa je skušal duhovnik, ki je stal na nizkem kmečkem vozu, pregnati zverine z bičem. Tu je eden od volkov ugriznil konja v nogo. Konj se je splašil, skočil kvišku in s krepkim sunkom potisnil voz nazaj, pri čemur je duhovnik zgubil ravnotežje in padel sredi med lačne volkove. V nekaj minutah so nesrečneža požrešne zverine popolnoma raztrgale. Njegova žena pa je ušla volkovom le na ta način, da je konj potem blazno zdirjal naprej. Podobni napadi volkov na potnike so zlasti v zimskem času v Rusiji skoro na dnevnem redu. Vsako leto postane tamkaj po več sto ljudi žrtev teh krvoločnih in požrešnih živali.
Iz prakse.
Učitelj je pripovedoval malčkom neko bajko in jim tudi razložil pojem bajke.
»Kako torej imenujemo izmišljeno, sko raj nemogočo in neverjetno pripovedko?«
Mali Izak je dvignil roko in deial: »Davčna bilanca, gospod učitelj!«
Šport
CELOVEC : MARIBOR.
Jutri popoldne ob 14.45 se bo vršila na igrišču ISSK Maribora mednarodna medmestna tekma Celovec :Maribor, ki bo tvorila efekten zaključek jesenske nogometne sezone.
Reprezentanco tvorijo večinoma igralci ISSK Maribora in trije člani SK Rapi-da, kar bo moštvo v znatni meri ojačalo. Z ozirom na prvovrstnost celovške garniture, ki je v letošnji sezoni dosegla vrsto ugodnih rezultatov in porazila tudi reprezentanco Slovenije v razmerju 6:2, se je nadejati prav zanimivega poteka in prvorazredne igre.
Več izgledov je vsekakor pripisati Ce-lovčanom, ki so odločnejši v stremljenju in kombinatorno vzorno vigrani. Upati je, da bodo domačini primerno izrabili prednosti domačega terena in si zagotovili zadovoljiv rezultat.
Sodil bo g. dr. P la n i n š e k, predtekmo pa bosta odigrali mladini Železničarja in Rapida ob 13.
Vašo
Vaše
Vaše
denarnico, noge in zdravje.
Nositi!!
Koroška cesta 19.
Ping - pong.
Člani teniške sekcije ISSK Maribora so si zasigurali za tekočo zimsko sezono lokal, kjer bodo gojili zelo priljubljeno
igro ping-pong, ki je prav prijetno nadomestilo za tenis. Ker so stroški za mizni tenis prav majhni, je upati, da bo odziv zelo velik, kar bo neznatne prispevke še znižalo. Prijave sprejema in daje navo-p trgovina Sport-Roglič na Grajskem trgu.
SK Železničar.
Jutri ob 9. dopoldne imajo biti naslednji igralci na Glavnem kolodvoru: Keller Konrad. Bauer, Vogrinec, Frangeš; Ro-njak, Pezdiček, Konrad II, Wagner, Bač-nik, Polak in Mahajnc.
Rapid : Ptuj.
Kombinirano moštvo Rapida gostuje jutri v Ptuju proti SK Ptuju. Sodi gosp. Nemec.
»Mura« ponovno odpovedala.
SK Mura je v tretje odpovedala razpisano hazensko tekmo za prvenstvo Slovenije in torej izgubila par forfait v razmerju 6:0. Kaj bo ukrnil podsavez, o-ziroma savez, ni znano. Ako bo verificiral tudi tekmo Mura^Ilirija s 6:0 za Ilirijo, postane «Maribor« prvak Slovenije. Tekme za državno prvenstvo pa se bržčas ne bodo vršile.
Obogatela u zaporu
Američanka Esther Wilson bo te dni prestala svojo poldrugoletno kazen, ki jo je dobila radi ustrelitve svojega moža. Sodniki so se ozirali na številne o-isjševalne okolnosti in jo zato tako milo obsodili. Gospa Wilson ima sedaj 49 let in ima za seboj precej burno preteklost. Bila je prva bela ženska, ki je izvršila lovsko ekspedicijo v notranjost Afrike in na svojem potovanju prispela tudi v bližino Severnega tečaja. Niti zapor ni mogel uničiti njenega podjetnega duha. Iz svoje celice je stalno vzdrževala zveze z newyorško borzo in izredno uspešno špekulirala. Na ta način je zaslužila nad 300.000 dolarjev. To pa je najbrže tudi prvi slučaj in obenem mogoč sploh samo v Ameriki, da se delajo kupčije celo' v zaporu.
Iz gledališča.
Igralka: »Smatram za svojo pravico, da dobim pri ženitovanjskem prizoru res pravi sekt!«
Režiser: »Dobro, potem Vam moram tudi pri prizora umiranja dati res pravi strup.«
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgcdsvinskl roman iz starih Benetk 21S
Par minut kasneje sta Peter Aretino in Perina stopila iz hiše ter krenila k »Srebrnemu Solncu« v gostilno, kjer je Aretino nekoč prodal Rolandu par konj.
Drugi dan sta zapustila Mestre in dospela proti večeru v Aretinovo palačo, kjer jih bo bralec kmalu eopet videl.
XIX.
Biankin grob.
Kočija, v kateri se je vozil Bembo, je odhajaje iz Mestre zavila po cesti v Trevizo ter dospela, spremljana od kakih dvanajst jezdecev, v sotesko Piave. Nazadnje se je ustavila pred Črno Jamo.
, Kardinalu se jena tej poslednji etapi vožnje vrnila skoraj vsa ravnodušnost. V teh osmih dneh je gradil načrt in si dejal naposled:
»Počakajmo najprej, kam me bo vtaknil; dotlej se ne da nič storiti.«
^ Njegovo sovraštvo do Rolanda ni nič narastlo, ker je že itak presegalo vse meje. Toda v kardinalovem duhu se je izvršil zelo čuden pojav. Roland, ki ga je že toliko časa navdajal z blazno grozo, je v njegovih očeh Prenehal biti strašni, neizprosni maščevalec.
Zgodilo se je celo, da je kardinal zamrmral z jed-kim smehljajem:
»Če bi bil jaz na njegovem mestu in bi imel Bemba ^ rokah, bi bil Bembo že zdavnaj mrtev! Kdo ve? Mor-da se me boji še kot jetnika? ... Ah, samo če se mi po-Sreči, <}a mu uidem!... Vraga, če zadenem, zadenem v Dravi kraj!.... Ne, ne, vse še ni izgubljeno, saj me jc Pustil živega bedak!«
Ko se je voz ustavil in so ga spravili na tla, je z naglim pogledom objel vso okolico in jo spoznal, dasi Je bila noč.
»Črna Jama!« je dejal sam pri sebi. »Mislil sem si 2e...«
Skalabrino ga je prijel za roko in ga vlekel s seboj.
Neka vrata so se odprla.
V	tem trenotku se je Bembo spomnil, v kakšni temnici je bil zaprt prvikrat; poizkusil se je ustavljati.
Skalabrino ga je potisnil naprej in stopil za njim.
In Bembo se je znašel v svoje začudenje — ne v znani mu temnici — nego v udobno opremljeni izbi.
Skalabrino je trikrat zapahnil vrata in sedel na stol, ne da bi izpregovoril besedo.
Ogibal se je pogledati kardinala.
Samo žile na njegovih sencih, ki so se zdajpazdaj napele, njegove s krvjo zalite oči in tuintam rahel drget je pričal, kakšna nevihta sovraštva mora divjati v orjakovi duši.
Beinbo je sedel v naslonjač.
Na mizi je gorela sveča in svetila po prostoru.
»Ali me bodo zaprli tukaj?« se je vprašal kardinal.
Toda ura je minevala za uro. Globoko molčanje je vladalo vsenaokrog. Enkrat se je zazdelo Bembu, da je njegov čuvaj zaspal. Srce mu je poskočilo.
Vstat je in stopil proti vratom.
Ta hip pa je postavil Skalabrino svoj stol pred vrata in se naslonil s hrbtom nanje.
Kardinal se je napravil, kakor da se je hotel samo poizprehoditi; šel jc in sedel nazaj v svoj naslonjač.
»Norim!« je mislil sam pri sebi. »Takšna prenagljenost!... In vendar, zdi se mi, da bo mnogo prilike za beg «
Nazadnje je zaspal v svojem naslonjaču.
Dolgo časa je spal nemirno spanje iti mrmral še v sanjah pretnje in kletvice. Predramil ga je nenavadni občutek, da ga gleda nekdo od blizu, in prepih, ki mu je potegnil preko obraza.
Odprl je oči in zagledal vrata odprta.
Sveča na mizi je polagoma dogorela.
Pred njim pa je stal Roland.
Kardinal se je preplašen vzravnal in ga pogledal.
»Pojdite z mano,« je dejal Roland.
Stopil je iz sobe in pustil vrata za seboj odprta.
Bembo je ostal v neizrekljivi grozi nekaj trenotkov kakor pribit na svojem mestu. Nato pa mu je upanje mahoma preplavalo možgane; stopil je čez prag.
Znašel se je v nekakem hodniku, ki je bil čisto prazen.
Na desni, proti ozadju votline, je bila povsod črna tema, na levi je svetila neka luč z medlimi žarki.
Bembo je vztrepetal v blazni radosti.
Potuhnjeno kakor volk je zavil na desno.
Česa je upal, ko je krenil globlje v jamo? Nemara, da najde drug izhod, ali kraj, kamor se mogel
skriti?...
Toda preden je bil deset korakov daleč, je zadel troje mož, ki so ga pahnili nazaj in ga porinili proti vhodu votline.
Bembo je stal pred njimi. Videč, da mu možje ne slede, je sklenil planiti na prosto, zaleteti se v povešeno glavo in podreti vse, karkoli mu stopi na pot.
S par skoki je bil zunaj, na platformi, ki se je raztezala pred vhodom jame in se nehala mahoma oti navpični steni prepada, na dnu katerega je bučala Piava.
Ustavil se je; kletvica mu je bruhnila iz penastih’ ust; kroinkrog njega je tvorilo par sto oborožencev, trojen živ obroč, tesen krog, ki je štrlel od bodal.
Bembo je videl, da je izgubljen. Za hip se mu je kar zavrtelo v glavi, in kolena so mu klecnila. Toda s skrajnim naporom je zbral svoje moči ter pogledal okoli sebe.
Kroginkrog je videl samo brezčutne obraze Ro« landovih tovarišev; nad njim pa je viselo bledo nebo, kjer so zamirale poslednje zvezde v plahem, daljnem svitu bližnje zarje.
Oster, mrzel veter je bril na mali planoti. Ciprese in smreke, ki so rastle med skalami, so družile svoja šumenje z bučanjem vode. Vse to se je prikazovalo kardinalu kakor v sanjah.
Medtem pa je čul Bembo zadaj za krogom, ki ga je obdajal, udarec krampov, ki so bili ob granit, kakor dai bi mnogoštevilni delavci hiteli s skrivnostnim nujnim delom.
»Ah!« je zarjul ter ošvignil svoje! stražarje s pogledom, plamenečim od sovraštva, »kaj hočete pravzaprav od mene? ...«
»Takoj vam povem!« se je zaslišal glas, ki je presunil Bemba z grozo in trepetom.
Roland je stopil v krog.
Bembo ga je divje pomeril z očmi.
Roland se mu je približal in mu položil roko ria ramo.
Kardinal se je kar zašibil pod to *cžko roko.
»Nekdaj,« je izpregovoril Roland z mirnim glasoffi, »ste bili ubog zlodej, ki ga je vse zaničevalo in podilo od sebe. Navdajali ste vsakogar z instinktivno nezaup-nostjo, in vsak se vam je rad umaknil.«
(Nadaljevanje sledi).
Zadnji kancelar nemškega carstua
V Konstanzi je umrl v sredo zadnji Kancelar nemškega cesarstva, princ Maks Badenski, star 63 let.
Princ se je po dovršenih študijah posvetil najprej vojaški karijeri, katero pa. je kmalu zapustil, ker se že takrat ni strinjal z vladajočim režimom. Tembolj: pa se je zato potem posvetil političnemu življenju na Badenskem kot predsednik badenske poslanske zborhice. Vsled svoje ljudomilosti si je kmalu pridobil splošne simpatije med prebivalstvom. Že decembra 1917 je imel v badenski zbornici znamenit govor, v katerem je odkrito izjavil, da je vojna za Nemčijo že izgubljena in da je najbolje, ako vlada takoj sklene mir, da prepreči še večjo katastrofo. Princev govor je izzval tedaj ne samo v Nemčiji, temveč sploh v vsej vojujoči se Evropi velikansko senzacijo in pozornost. Že tedaj se je pokazalo, da je princ mož bodočnosti.
In res. Ko se je bližala Nemčija zatonu, so poklicali njega na vlado, da reši, kar se sploh še da rešiti. Postal je zadnji kancelar nemškega cesarstva. Izvedel je še odstop cesarja Viljema, nakar
je sledila revolucija, Ki je odpihnila tudi njega. Dne 9. novembra 1918 je odstopil in izročil vso oblast v roke tedanjega voditelja socijalnih demokratov, Eberta, sam pa se je umaknil na svoje posestvo Salem ob Bodenskem jezeru, kjer ga je sedaj dohitela smrt. Bolehal je že dlje časa na ledvicah in poapnenju žil. Vsekakor bo njegovo ime v zgodovini tesno spojeno s koncem cesarstva in uvedbo republike v Nemčiji.
Kako |e bil usmrčen kralj Habibulah
Iz Pešavarja so došla podrobnejša poročila o usmrtitvi afganskega kfalja Ha-bibulaha, ki je vrgel bivšega modernega kralja Amanulaha s prestola, a je bil pred tedni poražen od Nadir Kana in obsojen potem na smrt. Habibulah, njegov brat in še 10 njegovih najbolj vernih pristašev so morali peš iz zapora na letališče pri Kabulu, kjer so že čakali strelci. Habibulah je popolnoma hladnokrvno gledal smrti v obraz. Niti njemu niti drugim niso zavezali oči. Točno ob določenem Času je počila salva, ki je uničila življenje vsem. Kam je skril nagrabljene državne zaklade, to skrivnost pa je odnesel Habibulah v svoj grob.
SVETO/NA^ar ZNAMKA
v&®
roudji
Vskladiščenje
pohištva ter vsakovrstne robe, ocari-njenje in vsa spedicijska dela prevzame po nizki tarifi špedicija A. Reis-mann, Vojašniška ul. št. 6.	2848
Malt ofltaai, M aMIjo v posredovalna In aoaijalna n am.fi. •bttMtva • vnnka beeada SO p. Din fr--
/ •	/	•	Žultu,	dopiaovaaja	In	Ofi*.
cJUalt oglasi
Nasvete,
posredovanja v stanovanjskih zadevah, rodbinskem zavarovanju (za preskrbo stanovanj, ceneno zidanje, posojilo) prometu posestev, zaslužku, gospodarskih, zdravstvenih, zakonskih, sploh važnih življenskih vprašanjih — najceneje preskrbi tudi naročila; Posvetovalnica »Marstan«, Koroška c. 10.
2883
I Čedno opremljeno sobo
s separatnim vhodom oddam. Kosarjeva 52, pritličje (ob Koroščevi ulici).
2862
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
Popravila
ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor
Gosposka ulica 15.	1547
Stanovanje 1 ali 2 sobi in kuhinjo
oddam s 1. decembrom proti polletnemu plačilu v naprej. Naslov v upravi.
2881
Sobo- io črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Zavese, mrežaste In klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno.	483
Dajte avtomobile,
motorje, in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. A. Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	III
Pisarniška moč,
izurjena strojepiska: in korespondentka za slovenščino in nemščino se išče za takojšnji nastop. Ponudbe:	»16.	november« na upravo lista.	2868
Pošten delavec
se sprejme na stanovanje. Prevzamem tudi perilo za pranje. Koroška e. 74.
2863
Opremljeno sobo oddam Ciril Metodova ul. levo.
št.
18 priti.
2885
Kratek klavir,
pripraven za začetnike ceneno na prodaj. Prešernova 34 II.	2879
Domače klobase, pečene jetrne, krvave, vsako soboto hi nedeljo. Mariborski dvor. Oset. 2878
Učenca poštenih staršev
za čevljarsko obrt sprejme na Gorenjsko. Naslov v upravi lista. 2884
Oddam malo sobo s hrano.
Naslov v upravi lista.
2882
Tovorni avto,
Ford 2 tone in Fiat 1.5 tone in 2 peči na žagovino v dobrem stanju po ceni na prodaj. Vprašati pri Juriju Ehl, Maribor, Maistrova ulica 6.	2843
Prijatelj dobrih vin Vas vabi na kvartin Patron Vaš sv. Martin. Vsak h Kosiču naj gre, kjer vino novo vre.
In vina stara tudi krčmar Vam rad ponudi. Zatpraj obiskat ne zamudi gostije dobre dom, sicer zameril bo patron!
Za obilen obisk se priporoča
H. KO S I C
restavracija .Vetrinjski dvor*.
3887
Barhende, fflanele
moške in ženske plašče, kakor vso drugo zimsko blago si nabavite v dobri kvaliteti 27»	in	solidnih	cenah	pri	znano	stari	trgovini
I. PREAC. Maribor. Glavni ftro 13 fMffiBPSE—	----------------------
JUTRI VSI NA
00
£
KONCERT KOROŠKIH SLOVENCEV
TER NA SPREJEM NA KOLODVORU.
Spreiem ob pol 12* uri.
Koncert ob 20. url.
Iščem zastopnika za prodajanje avtomatskih
,Berkel‘ tehtnic In okolico.
Reflektiiam samo na resHe in popolnoma poštene ljudi.
Ponudbe z besedilom dosedanjega poslovanja in drugih referenc naj se pošljejo na adreso:
Rudolf Boič, Laško.
__  2**8
Exportna hiša ,.LUNA“
NajcenejSI nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od	Din	5*—	naprej
damske nogavice od	Din	7 —	naprej
moSke nogavice (sokni) od Din 6*—	naprej
vezenine od	Din	!•—	naprej m
čipke od	Din	V—	naprej
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega Izdelka. — Čevlje za dom, čevlje za telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim: kravate, aamoveznice, svilene trake,, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. Torbice, nahrbtmke, škatlje za peresnike, tabla itd. v veliki izbiri.
e
Domače koline I
V gostilni „BALKAN", Linhartova ulica 13 se
vrši v nedeljo, dne 10. novembra 192»
pojedina Jeternlh, krvavih in pečenih klobas.
Nudili bomo tudi pečene plške in puranovo pečenko za prvovrstna vina. dom. moč. Jedi je tudi dovoljno 2890	preskrbljeno. — Za mnogobiojni obisk se priporoča
OostllnKarka „Balkana“.
Pridi in poskusil
Na novo se Je otvorila
gostilna „Pri roži”
(preje Anderle), Koroška centa 3
Za prvovrstna vina, topla in mrzla jedila je preskrbljeno! Pri gostilni je moderno urejena bogato založena zajutrkovalnica.
Cene vinom liter po Din
8 -, io -, 12 -, 14 -, 16 -.	Unionsko pivo.
vsako soboto In nodeljo koncerti
Za obilen obisk se priporoča
M. PLAUC, gostilničar« Abonenti se sprejemalo na hrano.	2889
Jb
Brez posebnega obvestila.
Jugoslovanska Matica naznanja pretužno vest, da je njen dolgoletni in zasluženi odbornik, gospod
Jorip Kraševec
pisarn, ravnatelj okrož. sodišča v p.
preminul.
Odličnemu narodnemu delavcu naj bo lahka slovenska zemlja.
Odbor.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod
Josip Krašovec
Pisarniški ravnatelj okrolnega sodišča v. p.
v petek, dne 8. novembra 1929 v 69. letu svoje dobe, nepričakovano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. novembra ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 11. novembra ob % 9- zjutraj v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 9. novembra 1929.
Klementina, soproga.
Milena, Vida, Olga in Stanka, hčerke.
Emfl Triska. dr. Ciril Dereanl, zeta. ErnO In Margita, vnuki.
888»	Mestni	pogrebni	z«vod
»j
Tl
Naznanjam, da sem mesarilo In gostilno
FAJDIGA na T e z n u z današnjim
dnem prevzel. Meso se bo prodajajo po ceni Din 12’— do Din 15;—. Na zalogi tudi dobra vina ih sladki moSt.
Se priporoča Joref Krajnc. 2672
♦♦»♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦»»»»»••»♦♦♦♦♦♦♦♦♦M**
Stalno vsak dan dobite
sladki jabolčnik
PRI ADALBERTU GUSEL
Koroška cesta 18, Aleksandrova c. 39 2sm Prodaja tudi na veliko za gostilničar!«.
dlaa&mt&^o&e
Vgpisna. ptoHamambitL brejpoggno tudLjoeCa* dobra ras^jena.ftM,
Vp&iaMjaj	m
ncfaarye mathane žainice.
^jorojrrvLŠgj eLskiro - strvkjcn>fyxLkcL
OTVORITEV SALONA »HILDA
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem otvorita na novo urejeni damski česalni salon Aleksandrova c. 26
Priporočam se in prosim za obilen obisk HILDA GRGOREC.
novembra.
Za hladne dneve toplo perilo
Trikot perilo Oblekce za otroke Reform hlače Nogavice in rokavice Moderni volneni telovniki Jopiči in puloveri
Največja izbira. Cene nizke »»o
C. BUDEFELDT
Maribor, Gosposka ul. 4-6
fžfoVfcA
ZEISS
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
MARIBOR, GOSPOSKA 5
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Dne 14. novembra 1929 se vrši na predlog ne. Wlatmk Gabrijele, posestnice v Farni vasi št. 17, pri okrajnem sodišču na Prevaljah v sobi št. 3, javqa prostovoljna dražba njenega zemljišča, vi. št. 7 k. o. Farna vas, obstoječega iz enonadstropne hiše št. 17, gospodarskega poslopja in raznih parcel v približni izmeri štirih oralov s premičninami.
V	hiši so veliki gostilniški prostori in zelo pripravna klet. Hiša je 2—5 minut od kolodvora odnosno od cerkve oddaljena.
Izklicna cena 250.000 Din. Ponudb pod izklicno ceno se ne sprejme. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetift bremen. Izkupiček Prodaje se ima izročiti zastopniku ge. Wlatnik Gabrijele dr. Ravniku Rudolfu, odvetniku v Mariboru, in sicer takoj po jzdražbenju zemljišča. Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri dr* Ravniku Rudolfu, odvetniku v Mariboru, Sodna ul. 14/1., pri °krajnem sodišču na Prevaljah in pri občinskih uradih v Dra* v°2radu, Libeličah, Guštanju, Mežici in Črni
P
AMERICAN HEATING
i
je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna pei sedanjosti. Na 100 m* porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Že drugo leto so stroški poplačani! Ne zamudite, se poprej pri ftAmorlcan Coitter-dal Agency“, Marlbor-Krčevlna, Prapotnikova ul. 200 prepričati 1
28*6
ODOL
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi
najugodneje
in kopi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
iv
ZAHVALA!
Tem potom izrekam
liudskf samopomoči" v Mariboru
najlepšo zahvalo za takoj izplačano podporo po smrti mojega očeta g. Ivana Čander in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
RuSe, dne 6. novembra 1929.
^	l|Mt	Candar.
REKLAMNA PRODAJA
IliANIH CKNAN.
Zenske, moške in otroške nogavic«, pleteni«, veste, puloverji, žepne rute, dežniki. Molke po* rilo, samoveznice, niramnicc, ovratniki. Volna, bombal, svili, vezenine, čipke, traki, elastika. Za« loga D. M. C. ter razno blago za ročna deli in pletenje. Potrebščine za šivilje in krojače.
JOSIP &EREC, MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 23
PREJE SLAVKO ČERNETIČ.
1601
TELeIuNKEN 40 Z ZVOČNIKOM
in nič drugega je popolna priprava, s katero slišite brez antene, brez spoja z zemljo in brez baterij vse evropske postaje.	2653
RADIO-STARKEI, MARIBOR, TRG SVOBODE 6
SPECI3ALNO POD3CT3C ZA RADIO-TCHNIKO.
Otvoritev trgovine I
Našim dragim prijateljem in znancem, kakor tudi vsemu ostalemu cenj. občinstvu mi je čast vljudno naznaniti, da sem otvoril skupno s svojo zeno, (katera je bila dolgo let zaposlena pri eksportni hiši „Luna“ in poznana pod imenom Justi) novo
modno in galanterijsko trgovino
Mariboru, Kopalnica ulica it. 2 v novi Scherbaumovl zgradbi
■ tre Ah I/FCt m a  •	.	•	.	•»	a	_	t	_	..	.	v	_	•«	•	•	•	^	n
cerkvi. V trgovini bom imel stalno veliko
pri frančišk
izbiro vseh
bodo pri
zadovolji
' 16-24.
VVIMPASSING
Moški, ženske, stari, mladi!
Vam mn j« naia mana PLETARNA za to simo pripravila veliko izbiro toplih pletenih itee
'WfrtSflT%S! V F C V ff N T ur im
‘V Mariboru, cine 9. XI. '1929.
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN
ZATO, PRI NAJVECJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE.
DOS. KARNIČNIK
MARIBOR. GLAVNI TRG 11
SPECI3ALNA ZALOGA SAMOVEZNIC
Mariborska letna Induitrlla
A Domicelj j
Koroška cesta štev. 46
Telefon 2160
Parna iaga in strojno mizarstvo
Izdelke pohištvo, oprave trg. lokalov, stopnice, okna, Vrata, ladijski pod, tople grede okvirje itd. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela In popravila. — Košare za sadje.
Umetna suSilnlca In parllnlca
Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, remeljne, letve, vezane plošče itd. — Mehka meterska drva, prostorni meter po Din 50'—, pri večjem odjemu po Din 45*— — Bukova cepana drva, Nilnlbi solidna I	Cono	zmerne I
Kupuje po dnevnih cenah vse vrste okroglega lesa, predvsem smrekovega.
■
■
a
ttee
Vae k Krte voke in teko poceni, kakor ie dosod^j nobeno leto. Zato pa predno te redi kupite, si oglejte to
v pletamt M. VEZ3Ak
Maribor, Vetrinjska alka 17
VOJKO ZONO
Dobro vrtno zemljo oddam zastonj
Odvažati mora vsaki sam, ali pa proti plačilu odvažam tudi jaz.
Veletrgovina s surovinami in prevoz tovora
Ivan Sluga, Maribor
Tržaška cesta 5
Telefon 2272
Košuhovlnasti plašil
in krzno za oblive novo dospelo.
Krzno od Din 10*— naprej.
K. GrSnitz, krznar, Maribor
Ooapoaka ulica 7.	2658
PRESELITVENO NAZNANILO!
Podpisani sl usojivR cenjenemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da otvorlva v soboto, dne 9. novembra v novi Scherbaumovl zgradbi, na Trgu Svoboda, moderno urejen
DAMfKI IN GOSPOSKI FRIZERSKI SALON
Prizadevala sl bova z najpazljivejšo postrežbo cenjeno občinstvo zadovoljiti. — Priporočava se za obilen obisk	2875
TAUTZ IN ZAHRADNIK, DAMSKI IN GOSPOSKI FRIZERSKI SALON
Vazelino
in kremo za čevlje, pletenine IR jas#	trikotažo, drobnine, parfumerijo«
vrvarske Izdelke, papir itd. pri-
poroča na debelo in drobno
Drago Rodna, Maribor. Vetrinjska 26
Novo otvoriena trgovina s premogom in lesom
Tinnauer
Maribor »
Gregorčičeva ul.9
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
se priporoča cenj. občinstvu za blagohotna naročila.
Ceni brezkoBkarenčne! Postrelila točna io solidna!
■ inventure, zelo zniiane cene 8
Galanterija, igračke, drobnarija, hišne ia kuhinjske potrebščine, nahrbtniki, košarice za na trg, ročna dela in otroški vrtec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke in čevlje, ščetke za zobe od Din 1'50 naprej. Vse vrste čipk in vezenin. En karton šolske pavole bele Din 21'—. karton šolske pavole rjave in črne Din 25'—, 6 parov moških nogavic Din 39'—, 6 parov damskih nogavic Din 89'—, 6 žebnlh robcev Din 14—18'—, 6 ovratnikov, trde ali kaučuk Din m m	n«
18—. perilni trak, beli ali barvani m Din 1'— J ACIR RVlIl 119B*Su_ itd. Prepričajte se sami in ostali bodete slgur-	E ■■■■B^uB "
no stalen odjemalec.	Se priporoča MaribOI% GlaVIH tPU 17
Koroška cesta št. 9
Preskrbite se za bližaločo zimo (posteljnino od tvrdke
,WEKA‘
MARIBOR
Zglavnlkl, pernice, šivane odeje, odeje Iz puha, madrace, posteljni vloškl.
Priznano čisti dober polnilni materijal po vseh cenah kakor:
poitelmo perje, puh. ovčja voiina. bombaš, ž!ma. af rik;
Posebni oddelek 2a železno in medeno pohištvo.
2861
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim z današnjim dnem v novi Scherbaumovi zgradbi, Kopallika Ulica 2
OTORITEV IRGOVINE! trgovino z vrvarskimi izdelki
Prizadeval si bom z najbogatejšo zalogo postreči cenjene odjemalce s prvovrstnimi izdelki in najnižjimi cenami.
Se priporoča z odličnim spoštovanjem	2871
KAROL BAUMKIRCHER. IZDELOVATEL3 VRVARSKIH IZDELKOV, MARIBOR.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v JVUriboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
Stanko Detela t JVUriboru,