LETNIK XXII ŠTEVILKA 2 MAREC- APRIL 1983 V ■ smučina ELIKN GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Bilance TOZD 1982 pod težo razmer Gospodarski načrt 1983 • Že meseca februarja so naši delavci na delovnih skupinah in dokončno tudi na delavskih svetih TOZl), DSSS obravnavali in sprejeli oba dokumenta, ki jih zaradi pomembnosti kljub zamudi objavljamo v skrajšani obliki. (Smučina po novem izhaja vsak drugi mesec). POROČILO 0 gospodarjenju v letu 1982 1 Splošne značilnosti Kaj naj navedemo kot značilnost, ki je še posebej vplivala na gospodarjenje in njegove rezultate. Življenje je bilo tako polno sprememb in dopolnjevanj, da bi lahko naštevali še in še. Vendar je nekaj izrazitih: — mali devizni zakon iz meseca maja, ki pomeni mali v teoretičnem redu norm, pa velik v smislu sprememb in zmed, ki jih je prinesel, — cene in cenovna politika, ki jo nismo uspeli prav v ničemer brzdati, — skupna, še posebej splošna poraba je zavzela razmah in ni bila prav nič stabilizacijsko naravnana, (Nadaljevanje na 2. strani) Zmagovalci zadnje tekme za Svetovni pokal v Planici (marec 1983): PRVI: PRIMOŽ UIAGA — Jugoslavija DRUGI: BUI.AU HOIIST - Kanada TRETJI: SCHALERT Richard — Austrija Zaključek svetovnega pokala 1982/83 v skokih v Planici Tokrat bi moral že v uvodu reči, da je bila letošnja Planica taka, kot smo je bili vajeni, ali taka, kot nekaj zadnjih let ni bila. Tu ne mi- slim na izredne težave s snegom, saj je bilo teh vedno nekaj. Mislim predvsem na to, da je bila Planica delo-('Nadaljevanje na 2. strani) Čestitamo zadan OF - 27. APRIL IN PRAZNIK DELA 1. MAJ Uvodnik: o čem pišemo v tej številki Nov uredniški odbor jc poleg drugih novosti sprejel tudi to, da bo odslej na prvi strani vsake številke »Smučine« kratek uvodnik kot informacija, o čem v določeni številki pišemo. Pa kar pričnimo: V tej številki je govorci o tem, kako smo v preteklem letu gospodarili in kakšen je naš gospodarski načrt za leto 1983. I: vseh zornih kotov so obdelani tudi podatki o uspehih tekmovalcev z Elanovimi smučmi v sezoni 1982/83, s posebnim poudarkom na zaključnem tekmovanju v skokih v Planici. Podana je analiza za nas zelo pomembnega mednarodnega športnega sejma ISPO, ki nam vsako leto pove, kakšni so izgledi TOZD Smuči za prodajo v inozemstvu. Omenjen je tudi sejem »Učila 83«, pomemben za naš TOZD Športna orodja. Zelo aktualna je informacija o poslovanju naših zunanjih enot, o investiciji v obratu plastike, ki jo imamo pred očmi, o njej pa vemo premalo. V delu »Smučine« o notranjem dogajanju je govora o rezultatih varstva pri delu, o spremembi Poslovnika »Smučine«, predstavljen nam je tudi nov uredniški odbor. Odbor, ki nam ponuja nov zakon o pokojninskem-invalidskem zavarovanju. Pišemo tudi o oceni seminarja samoupravljalcev v Radovljici, kaj je novega v naši občini, o SLO in DS, o pripravah na letovanje in o športnih dosežkih naših delavcev. Zanimivo je tudi nadaljevanje o razvoju športa v Begunjah. Samostojni slikovni del gradiva pa nam razkriva obiske, pohvale, priznanja in drugo. Pričakujemo več vašega sodelovanja, da bi naše obveščanje čimbolj popestrili. ' (Op. ur.) Zaključek svetovnega pokala 1982/83 v skokih v Planici V »Smučini« bodo tudi glavni povzetki novic iz »Tedenskega poročevalca«, ki izhajava vsak petek in iz »INTERNIH INFORMACIJ«, ki izhajajo priložnostno. Te novice bodo zbrane v času dveh mesecev, med izdajo ene in druge številke »Smučine«. Tako smo v POROČEVALCU in Informacijah od 15. februarja do 15. aprila poročali o: — novih obrestnih merah Ljubljanske banke — pouku obrambe in zaščite (predavanjih) — razpravah na delovnih skupinah o bilancah TOZD, DSSS 1982 in gospodarskem načrtu 1983 — letnih dopustih glede spremembe delovnega koledarja Povzetki novic »TEDENSKEGA POROČEVALCA« in »INTERNIH INFORMACIJ« — smučarskih tekmovanjih — izpostavi Ljubljanske banke v Elanu — spremembi in izpopolnitvi družbene prehrane — zboru štipendistov v Elanu — »Partizanskih smučinah — Cerkno — 45« — bilancah naših zunanjih obratov — delu zbora združenega dela — prihranku na energiji zaradi prostih sobot — razpisu letovanja — razstavah — žigosanju kartic in novih urah za evidentiranje delovnega časa — obiskih — konferenci sindikata — dnevu žena — športu in šahu in še o marsičem drugem. (Nadaljevanje s 1. strani) vna, skromna in istočasno brezhibna, z eno besedo —vzorna. Seveda bi lahko našli nekaj slabosti ali pomanjkljivosti, toda za te ve vsakdo, ki spremlja večja tekmovanja. Zato mislim, da lahko prirediteljem čestitamo, predvsem pa tistim delavcem, ki se zgubijo v množici, kajti le-ti so storili levji delež. Kako pa samo tekmovanje za svetovni pokal ali finale svetovnega pokala v skokih? Saj je vse to: malo snega, slabo vreme, odličen nastop naših v Harachovu z odstopom Primoža Ulage, padec enega favoritov Horsta Bu-laua in njegova rehabilitacija v Avstriji, ali taktiziranje, brezkompromisna odločnost golobradega Finca Mati Ni-kenena, da obrani in osvoji svetovni pokal 83, številna udeležba Norvežanov in na koncu še zadnji poskus Avstrijca Koglerja, da vsaj delno ublaži letošnji poraz, napovedovalo, da bo Planica — Planica! Tekmovalci so prispeli že v torek in sredo, v veri, da bodo lahko opravili tudi kakšen skok za trening v lepem sončnem vremenu. Veliko je bilo njihovo razočaranje, ko so videli skakalnici skoraj brez snega in le marljive delavce, ki so v nalivih dežja delali velike kupe snega. Lotevalo se jih je razpoloženje, da skokov ne bo, da je v svetovnem pokalu že vse odločeno in da zato ni potrebna nikakršna predtekmovalna trema. Toda stanje se je iz dneva v dan hitro spreminja- lo. Dan ali bolje rečeno čez noč pred tekmo, je bila manjša skakalnica pokrita z enakomerno snežno preprogo in je v slabem vremenu še bolj izstopala, saj je bila naokoli le temna sivina premočenega drevja. Tekmovalci so šli na štart z mešanimi občutki. Med zadovoljstvo, da bodo vendarle lahko štar-tali, se je mešal občutek čudenja nad človekom, ki hoče — kaj je sposoben narediti s pripomočki in predvsem z lastnimi rokami. Kako se je tekma odvijala, vemo. Omeniti velja posebej le premočno vodstvo Norvežana Olava Hansona v prvi seriji in njegov ponesrečen skok ter proboj Primoža Ulage v drugi seriji. Naslednji dan se je situacija v marsičem ponovila. Spremenile so se le nekatere — za neprizadetega opazovalca — majhne podrobnosti. Planica je zasijala v pomladanskem soncu in vsem pokazala svoj blagi obraz. Pa še ena pomembna podrobnost se je zgodila. Primož Ulaga je s prejšnji dan doseženega drugega mesta, stopil na prvo mesto. V tem trenutku sem se nehote spomnil prvega koraka človeka na Luni in njegovih besed. Če bi jih priredil, bi lahko dejal: »Majhen napredek, toda velikanski uspeh.« Samo tekmo so v nedeljo motili zračni vrtinci. V takih trenutkih so morali skakalci počakati, da se je ozračje umirilo. Pod Poncami pa je vel še en veter, ki pa ni motil nikogar — vsem se je zdel celo prijeten in bili smo si enotni, da bi ta nov veter v naših skokih lahko pihal tudi močneje. Tudi planiškim prirediteljem se zdi Elanov delež pri organizaciji tekmovanj pod Poncami samoumeven in nujen. Res je, da je naše delo z njimi že tradicionalno in da tudi mi prispevamo k temu, »da se pod Poncami nekaj dogaja«. Letos smo ponovno, da tako rečem, »bili boj« za čim-boljše rezultate na naših smučeh. Istočasno pa smo se trudili okoli tega, da bi naša nova smučka prestala še zadnje dogajanje na poti k uveljavitvi in sicer na zadnji seji FIS komisije za opremo, pred skupščino predsedstva FIS v Sydneyu v Avstraliji, kjer se bo dokončno odločilo o tem, ali bomo PC 200 lahko proizvajali tudi v bodoče ali ne. Na sestanku, ki je bil napovedan že na začetku sezone, sva bila prisotna poleg vseh tujih trenerjev, vodij ekip in predstavnikov komisije za opremo skakalcev pri FIS, tudi midva s tov. Primožem Finžgarjem. Tor Bjorn Higeset z Norveške, predsednik komisije, je sestanek vodil. Imel je šest osnovnih vprašanj, na katera so morale vse države udeleženke jasno odgovoriti. V ospredju je bilo vprašanje varnosti in ali je naša nova smuča toliko boljša, da tekmovalci s klasičnimi smučmi ne bi imeli nikakršne možnosti dosegati enako dobre rezultate. Čeprav je bilo to vprašanje formalno postavljeno, je nanj odgovorila že praksa, saj so zmagali mnogi tekmovalci s klasičnimi smučmi. Morda bi v tem trenutku ponovno poudaril, kar nam je vsem jasno, da nobena smučka ne more sama poleteti. Odgovori na omenjena vprašanja so bili za nas večinoma ugodni. Zanimivo je bilo to, da sva si naenkrat oba s Primožem želela, da bi vsi ugotovili, da naša smuča ni boljša od konkurenčnih, kar pa za Elanovce ni vsakdanje. Glede te želje nama niso vsi ustregli, vendar je bil na koncu le sprejet enoglasen sklep, da komisija za opremo da predsedstvu FIS predlog, naj ELAN-ove smuči PC 200 dokončno dovoli za vsa tekmovanja, ker odgovarja vsem FIS zahtevam. Verjetno je dokončno odločitev le še formalnost, čeprav je po nekaterih vesteh še vedno odpor pričakovati, posebno pri nekaterih posameznih članih FIS. Nastopi Primoža Ulage na klasičnih smučeh nam seveda na sploh prinašajo neke vrednosti. Kljub temu pa smo si želeli, da bi tudi on nastopil na PC 200. Vendar pa je vedno tako, da ima vsaka medalja dve strani. V Planici se je s Primoževo zmago pokazala tista druga stran, ki je mi preko sezone nismo videli. Tokrat pa nam je kljub temu pomagala vsaj pri PC 200, saj bi sicer tisti, ki našega novega izdelka ne vidijo radi, to skušali izkoristiti predvsem pri vprašanju: ali so Elanove skakalne smuči PC 200 res prevelika prednost? Izvršni odbor Ljubljanske banke je 31. III. 1983 zasedal Bilance TOZD 1982 pod težo razmer (Nadaljevanje sl. strani) — obrestne mere so dobile dvakrat impulz za rast, tu še posebej vidimo, kako povsod zamujamo in delamo ravno obratno, kar dela svetovna ekonomija, potem se pa zavzemamo za čim širšo mednarodno delitev dela, — naraščajoča dinarska in devizna nelikvidnost, — razvrednotenje dinarja, — inflacija se je povzpela znatno više, kakor smo jo načrtovali. To je samo nekaj značilnosti, ki so nas spremljale in vplivale na rezultate gospodarjenja. Veliko časa, dragocenega časa je bilo porabljenega za študij predpisov, da smo sploh lahko delali. 2. Rezultati gospodarjenja Ko pregledujemo številke, ki izkazujejo določene vrednosti posameznih kategorij celotnega prihodka, izkazujejo vso rast tako v primerja- vi z načrtom, kakor letom poprej. Če jih globje analiziramo, sledi zaključek, da večjim vrednostim v velikih primerih botrujejo cene in inflacija. Naši rezultati pa niso v tem, ampak jih moramo iskati drugje, v vrednotenju zalog, v vrednotenju našega premoženja, naši finančni moči, solventnosti. Kakor že tri leta nazaj tudi letos, kljub izredno težkim gospodarskim razmeram, je vsem temeljnim organizacijam uspelo: — da so iz ustvarjene nove vrednosti pokrile vse, kar so za svoje proizvode in storitve porabile, — vse zaloge negotovih proizvodov in gotovih izdelkov so ovrednotene izključno po vrednosti vgrajenih surovin. Za primer: povprečna cena smuči na skladišču znaša 913,00 din, — tudi letos smo uspeli na vso opremo in stroje obračunati 25%-no amortizacijo, na objekte pa 10%-no. Vsa sredstva amortizacije znašajo v preteklem letu že 150 milijonov dinarjev, — do tujine in upnikov doma, smo v roku in z lastnimi sredstvi izpolnili vse obveznosti. Izjema je znesek ca 20 milijonov dinarjev do dobaviteljev surovin v tujini, ki ga nismo uspeli poravnati v preteklem letu, — kljub pomanjkanju deviznih sredstev smo izvozili na konvertibilno tržišče 50,3% od celotne prodaje. Naša plačilna bilanca je še vedno pozitivna. Devizna pa ob tolikšnem združevanju za splošne in skupne potrebe žal ne prinaša pozitivnega rezultata. Ta bi bila pozitivna, če bi nam od prilivov ostalo ca 75%. Stroški, prva in glavna skrb gospodarjenja, v zaostrenih pogojih gospodarjenja pa še bolj, so v letu 1982 beležili zelo različno rast. Najbolj so porasli stroški energije, storitev vseh vrst in cena denarja — obresti. Ko pregledu jemo rezultate gospodarjenja, moramo zapisati naslednje: 1. Izvozne stimulacije, ki niso pravi stimulans za izvoznika tudi in predvsem zaradi nerealnega tečaja dinarja nasproti tujim valutam, dospevajo z veliko zamudo, pa še to z menicami. 2. Sistem napajanja splošne in skupne porabe, ki je v veljavi, je pripeljal naše gospodarstvo tako daleč, da tedaj, ko izpolnjuje in plačuje obveznosti načenja lastno substanco. Opozorila že nič kolikokrat izrečena pa kakor da so naslovljena na neved-neže. 4. Naše pomanjkljivosti in napake Poročilo ne bi bilo popolno, če ne omenimo tudi stvari, ki so nas ovirale da nimamo še boljših rezultatov. Znano nam mora biti, da se bomo iz gospodarskih težav rešili samo z lastnim delom. V hišo prihajajo vedno znova novi pa tudi dopolnjeni sporazumi. S površnim pregledom le-teh delamo dvojno gospodarsko škodo: sebi, ker si nalagamo novih obveznosti in predlagatelju, ker živi v dobri veri, da prav dela in brezbrižno in negospodarno troši družbena sredstva, ki bi jih sicer s pridom uporabili za nujne potrebe. 3. Skupno porabo, ki je namenjena temeljnim organizacijam, smo potrošili skladno z veljavno zakonodajo in sicer: — v preteklem letu smo dokaj zadovoljivo reševali stanovanjske probleme delavcev tako, da delavci čakajo na rešitev problema največ dve leti, praviloma pa v enem letu, — vsem je bila zagotovljena topla malica, — za letni oddih pa smo nabavili 7 (sedem) enot na otoku Cresu. 4. Z izločanjem v rezervni sklad imajo po stanju 31.12.1982 vse temeljne organizacije teh sredstev za ca trikratno izplačilo osebnih dohodkov. 5. Investicijska dejavnost v preteklem letu je bila usmerjena v dva objekta: — Trgovina v Titogradu, ki bo dana svojemu namenu v aprilu 1983, — Proizvodna hala TOZD plastika, ki smo jo pričeli graditi oktobra 1982 in predvidevamo, da bo zaključena septembra 1983. Investiciji sta prijavljeni pri pristojnih službah in sredstva ter plačila zavarovana. — Cena denarja, ki je danes skoraj 3 x -tolikšna, kakor v letu 1982, nas mora naučiti in nas bo prisilila: a) da ne bomo po nepotrebnem vezali denarja v zalogah, doslej se s tem zares ne moremo pohvaliti, b) dokler si ne zagotovimo zadostnih obratnih sredstev, praviloma ne sme biti naložb v osnovna sredstva, c) nad stroški nismo v zadovoljivi meri vodili skrbi, tudi tedaj, ko smo zaposlovali nove režijske delavce. Tu je prav gotovo krivo nagrajevanje. — Kako malomaren je naš odnos do našega premoženja, nam povedo inventure zadnjih let, pa še posebej letošnja. 5. ZAKIJUČEK V novem gospodarskem letu 1983 nas čaka težka naloga, kako vzdržati nivo, da o rasti ne govorimo. Če se razmere doma in v svetu ne bodo vsaj malo stabilizirale, bomo boj s cenami in inflacijo težko, težko dobili s takim delom. V novo leto stopamo z negativno devizno bilaco, ki jo bo potrebno uravnotežiti, ob velikem združevanju za splošne potrebe, potrebno bo zagotoviti nabavo surovin za nemoteno proizvodnjo in jih plačati, proizvode pa prodati. Pri tem delu pa nas bodo spremljali novi restriktivni predisi s področja: — omejevanja porabe denarja, — še bolj ostra devizna politika, — omejevanje rasti osebne porabe. Naj zaključimo, da pa smo še vedno zmogli, če smo vsi složno delali. Pavel Koder Gospodarski načrt 1983 SKUPNE NALOGE IN CILJI Izhajajoč iz sprememb in dopolnitev srednjeročnega načrta 1981 — 1985 in izhodišč, predvsem analize izvajanja načrta v preteklem ter tekočem obdobju so temeljne naloge usmerjene v na-daljno izvajanje gospodarske stabilizacije v letu 1983. — Intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo in dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih načrtovanih nalog na področju gospodarskih odnosov s tujino s povečanjem izvoza blaga in storitev, predvsem na konvertibilno področje ob takem obsegu uvoza, ki bo omogočal najnujnejšo oskrbo proizvodnje in izboljšanje pozitivne devizne bilance. — Racionalnejše koriščenje materialnih, kadrovskih, naravnih in drugih potencialov, ali z drugimi besedami: učinkovitejše gospodarjenje, večje varčevanje v proizvodnji in porabi, boljše izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti ter smotrno koriščenje vseh virov energije, kakor tudi zaostritev odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za izvajanje dogovorjenih nalog. — Doseganje večjega dohodka na podlagi boljše učinkovitosti pri gospodarjenju z živim in minulim de- (Nadaljevanje na 7. strani) 3. Uresničevanje družbenih dogovorov Uresničevanje družbenih dogovorov na področju dohodka, skupne porabe in materialnih stroškov, smo pozorno spremljali skozi celo leto. Elan in njegove temeljne organizacije so v letu 1982 dosledno spoštovali dogovorjena merila. Problematiko osebnih dohodkov spremljamo na ravni delovne organizacije. V povprečju so se osebni dohodki gibali takole: indeksi - TOZD SMUČI din 13.035,00 - 123 — TOZD športna orodja din 15.133,00 121 — TOZD plastika din 15.932,00 121 — TOZD trgovina din 12.745,00 108 — TOZD inštitut din 16.795,00 118 — TOZD vzdrževanje din 14.068,00 122 — DS skupnih služb din 14.980,00 119 Jv“:U Zaključek finala alpskega svetovnega pokala V japonskem zimskem smučarskem središču Furanu se je končalo Jetošnje alpsko smučarsko tekmovanje za svetovni pokal. Že na začetku sezone je bilo jasno, da je pri moških realni kandidat Američan Phil Mahre, možna kandidata pa Stenmark in Girardelli. Mahre je imel možnost, da zbira točke v štirih disciplinah poleg SL in VSL tudi SK in s tem tudi v kombinaciji. Če primerjamo kombinacijske točke Me-hra (75 točk) in Stenmarka (8 točk) ter točke v SK P. Mahra (28 točk) in Stenmarka (0 točk), je jasno, da bi Stenmark zmagal samo v primeru, če bi bil v odlični formi kot nekaj let nazaj; kot pa vemo ima Ingemar Stenmark trenutno druge probleme, motivacija mu je padla in končno so tudi leta tu, saj je bil 18. marca star 27 let. Girardelli je imel v planu, da bo razen v tehničnih disciplinah točke osvajal tudi v SK, kar pa mu ni uspelo, na zadnji SK tekmi v Kanadi pa si je zelo težko poškodoval koleno in je vprašljiva celo njegova nadaljna smučarska kariera. Zelo se je popravil tudi A. Wenzel, — tako da so morali ostali tekmovalci resno računati nanj. V slalomu si je Stenmark zagotovil zmago že v Galliva-re-ju (SWE), tako da je bila zadnja tekma le še borba nekaterih tekmovalcev za izboljšanje FIS točk (po teh točkah tekmovalci štartajo v naslednji sezoni). V slalomu je imel najboljšo sezono v svoji 10-letni tekmovalni dobi Strand, pridobil si je enako število točk za svetovni pokal kot Stenmark, toda v takem primeru odloča o boljšem mestu število višjih uvrstitev. Končni vrstni red v SL je sledeč: 1. Ingemar Stenmark 110 točk 2. Stig Strand 110 točk in ena zmaga manj kot Stenmark 3. Wenzel Andreas 92 točk 4. Steve Mahre 80 točk 5. Križaj Bojan 78 točk Med našimi tekmovalci, ki so osvojili točke za svetovni pokal v SL, še: 19. Jože Kuralt 22 točk 33. Jure Franko 6 točk 41. Tomaž Cerkovnik 3 točke 44. Johan Wallner (SWE) 2 točki Odločitev o zmagovalcu v VSL je padla šele na zadnji tekmi v Furanu. Vsi trije kandidati — P. Mahre, I. Stenmark in M. Julen bi si z zmago zagotovili naslov zmagovalca. V zelo napeti tekmi v obeh vožnjah je bil najbolj nesrečen švicarski tekmovalec Maks Julen, ki je zaostal za stotinko sekunde, nato pa Stenmark, ki je bil po prvi vožnji na 9. mestu, v drugi pa je vozil kot že velikokrat prej najboljši čas, toda tokrat za 7 stotink sekunde prepočasi za prvo mesto. Končni skupni vrstni red v veleslalomu: 1. Phil Mahre 2. Ingemar Stenmark 3. Maks Julen 4. Pirmin Zurbriggen 5. Hans Enn 107 točk 100 točk 100 točk 90 točk 83 točk Stenmark prejema pokal za zmago v slalomu Skupni končni seštevek točk v vseh disciplinah: 1. Phil Mahre 285 točk 2. Ingemar Stenmark 218 točk 3. Andreas Wenzel 177 točk 4. Girardelli Mark 168 točk 5. Luscher Peter 164 točk Ostali EIAN-ovi tekmovalci: 9. 19. 22. 32. 36. 48. 48. 51. 61. Križaj Bojan Meli Silvano Kernen Bruno Franko Jure Strel Boris Lee Števen Kuralt Jože Benedik Grega Wallner Johan 112 točk 85 točk 77 točk 56 točk 43 točk 22 točk 22 točk točk točk 21 12 Serge Lang čestita Stenmarku oh zmagi Ostali naši: 8. Jure Franko 50 točk 11. Boris Strel 43 točk 20. Bojan Križaj 22 točk 21. Grega Benedik 21 točk 28. Johan Wallner (SWE) 12 točk Tu bi samo opozoril na zelo dobre uspehe Franka in Strela, medtem ko se vidi, da Križaj ni dosegel pričakovanih uspehov, verjetno zato, ker je vso svojo pozornost posvetil slalomu. Tudi v tekmovanju za najboljšega smukača je bilo do zadnje tekme zelo napeto. Tu sta odločali o zmagovalcu 2 stotinki sekunde. Zadnji boj se je odvijal v Kanadi med Klam-merjem in Cathomenom. Srečno, s pomočjo drugih, ki so premagali Švicarja, je v smuku ponovno zmagal Klammer. Stenmarkov start v paralelnem slalomu 4 SMUČINA 8. BRD 9. Kanada 10. Jugoslavija 430 točk 326 točk 283 točk G. Suzuki med našimi tekmovalci Rezultati: 1. Franz Klammer 2. Conradin Cathomen 3. Harti Weirather 4. Ervvin Ilesch 5. Peter Liischer in Urs Raber Od Elan-ovih vozačev so bili: 12. Silvano Meli 13. Bruno Kernen 30. Števen Lee Pri ženskah je bila skupna zmagovalka: 1. Tamana McKinney 2. 3. Hanni Wenzel Erika Hess 95 točk 92 točk 74 točk 73 točk 72 točk 56 točk 55 točk 6 točk 225 točk 193 točk 192 točk Točke za svetovni pokal so osvojili tekmovalci 21 držav, zadnja je Mehika s 6 točkami. Zopet je za nami dolga tekmovalna sezona. To pot se je končala po utrudljivi enomesečni turneji na Švedskem, Ameriki, Kanadi in Japonski. Tekmovalci, kot tudi spremljevalci, smo morali prepotovati ogromne razdalje, bodisi z letali ali z avtobusi. Samo na tej turneji smo bili v zraku okoli 50 ur ter prepotovali okoli 45.000 km. Najtežji problem je sprememba časovnega ritma. Običajno je bila razlika za 8 ur. V času, ko bi v Evropi spali, je v Ameriki dan, in ko bi tam spali, pa smo bili budni. Ravno, ko smo se privadili spremembi, smo odpotovali na Japonsko, kjer so se te težave pričele znova. Kot primer naj navedem, da so bile tekme na Japonskem ob 2. uri zjutraj po našem času. Vsi ti napori — odrekanja tekmovalcev, psihični napori in napetost preko cele tekmovalne sezone, so se na koncu sprostili. Smukačem, posebno Avstrijcem, so »bremze« popustile že na poti iz Amerike na Japonsko. Klammerjeva zmaga in Stockov rojstni dan, sta pripomogla, da se je zadnji del zračnega velikana spremenil v avstrijski »Gasthaus«. Nekateri tekmovalci tehničnih disciplin, ki so imeli tekme še na Japonskem, pa so se resnično oddahnili šele na zaključni prireditvi, kjer so Japonci morali poleg svoje pridnosti ob pripravi prog pokazati tudi veliko mero potrpežljivosti. Še o Stenmarku, ker me vedno sprašujejo ali bo še tekmoval. V tekmovanju za svetovni pokal bo še tekmoval naslednje leto, saj je izrazil željo, da bi smuči testiral sredi maja. Glede Olimpiade pa je imel na Japonskem pogovore z VVenzlovo, ki ima prav tako »B« licenco. Izjavila sta, da bosta imela enako stališče, ko se bo odločalo ali lahko nastopata ali ne. Tudi poročen še ni, kolikor vem. V. J. Od naših: 49. Anja Zavadlav 75. Andreja Leskovšek 16 točk 3 točke Zmagovalka v VSL je Tamara McKinney, naše pa se v VSL niso uvrstile med prvih 15. Zmagovalka v SL je Erika Hess (110 točk), naše pa so se uvrstile takole: 16. Anja Zavadlav 16 točk 38. Andreja Leskovšek 3 točke Zmagovalka v SK je Doris De Agostini, od naših pa ni bila nobena uvrščena med prvih 15. Zanimiv je mogoče še pokal narodov (t. j. najboljša reprezentanca ženske in moški skupaj). 1. Švica 1887 točk 2. Avstrija 1539 točk 3. Amerika ' 978 točk 4. Francija 690 točk 5. Italija 569 točk 6. Liechenstein 554 točk 7. Švedska 463 točk USPKHI Z FIANOVIMI SMUČMI (člani) 1982/83 ALPINCI: — Svetovni pokal: mesta: 1 2 3 uvrst.: 79 42 29 — Svetovna prvenstva: medalje: 17 10 2 mesta: 1 2 3 uvrst.: 5 2 2 — Olimpijske igre: mesta: 1 2 3 uvrst. 2 0 1 SKAKALCI: — Svetovni pokal: mesta: uvrst.: 1 2 3 — Svetovno prvenstvo: mesto: 1 2 3 uvrst.: l 1 1 — Olimpijske igre: mesto: 1 2 3 uvrst.: — — 1 NORDIJCI - SVETOVNO PRVENSTVO Mesto: 1 Uvrstitev: — TEKAČI - MARATONCI: Worldloppet Mesto: i Uvrstitev: 5 Stare Tone Elanov serviser Gašperšič Miran in Jure Franko Toni Seiler in trener Hermann Nogler Kompletni rezultati tekmovalcev z Elanovimi smučmi 1982/83 I. ALPSKE DISCIPLINE -MOŠKI: SMUK - St. Anton (5. 2. 1983) 2. Meli Silvano (SUI) 55. Pleteršek Janez 59. Jemc Tomaž SLALOM - St. Anton (6. 2.1983) 13. Kuralt Jože 28. Franko Jure 30. Podboj Igor SUPER VSL - Garmisch (9. 2. 1983) 8. Franko Jure II. Strel + Stenmark 18. Kuralt Jože 20. Križaj Bojan 55. Cerkovnik Tomaž 58. Čižman Tomaž 68. Podboj Igor SIALOM - Markstein (11. 2. 1983) 1. Stenmark Ingemar 10. Križaj Bojan 15. Kuralt Jože 27. Franko Jure 12. 2. 1983) 1. Križaj Bojan 6. Stenmark Ingemar 9. Kuralt Jože 22. Cerkovnik Tomaž Veleslalom — Todtnau (13. 2. 1983) 1. Stenmark Ingemar 6. Strel Boris 24. Kuralt Jože 26. Čižman Tomaž SIALOM - Tarnaby (23. 2. 1983) 3. Križaj Bojan 15. Cerkovnik Tomaž 29. Strel Boris 30. Franko Jure Veleslalom — Giillivare (26. 2. 1983) 1. Stenmark Ingemar 4. Johan Wallner (SWE) 5. Strel Boris 7. Franko Jure 19. Kuralt Jože 44. Križaj Bojan 46. Cerkovnik Tomaž SLALOM - Giillivare (27. 2. 1983) 3. Stenmark Ingemar 5. Križaj Bojan 10. Kuralt Jože 17. Cerkovnik Tomaž SMUK - Aspen (6. 3. 1983) 12. Kernen Bruno 16. Meli Silvano 28. Lee Števen (Avstralija) VELESLALOM - Aspen (7. 3. 1983) 3. Stenmark Ingemar 5. Franko Jure VELESLALOM - Vail (8. 3. 1983) 2. Stenmark Ingemar 9. Strel Boris 25. Kernen Bruno SMUK — Lake Louise (13. 3. 1983) 10. Kernen Bruno 12. Meli Silvano 21. Lee Števen (Avstral.) VELESLALOM - Furano (19. 3. 1983) 3. Stenmark Ingemar 6. Strel Boris 15. Franko Jure 18. Kuralt Jože 22. Meli Silvano 26. Kernen Bruno SIALOM - Furano (20. 3. 1983) 3. Križaj Bojan 11. Kuralt Jože 14. Franko Jure Kranjska gora (veleslalom — Kuralt) PARALELNI SLALOM -Furano (21.3. 1983) 1. Stenmark Ingemar 9. Križaj Bojan 18. Franko Jure II. ALPSKE DISCIPLINE - ŽENSKE: SMUK — Jahorina (5. 2. 1983) 56. Leskovšek Andreja 58. Peharc Polona 60. Zavadlav Anja SIALOM — Maribor (9. 2. 1983) 21. Peharc Polona 22. Zavadlav Anja SIALOM — Hrebjenok (ČSSR) (13. 2. 1983) 9. Zavadlav Anja III. SVETOVNI POKAL SKUPAJ - ELAN SMUCl MOŠKI: tč. 2. Stenmark Ingemar 218 9. Križaj Bojan 112 19. Meli Silvano 85 22. Kernen Bruno 77 32. Franko Jure 56 36. Strel Boris 43 48. Kuralt J. 4- Lee Števen 22 61. Johan Wallner 12 92. Cerkovnik Tomaž 3 Kranjska gora (veleslalom — Franko) VELESLALOM: tč. 2. Stenmark Ingemar 100 9. Franko Jure 50 11. Strel Boris 43 20. Križaj Bojan 22 28. Wallner Johan 12 SIALOM: tč. 1. Stenmark Ingemar 110 9. Križaj Bojan 78 19. Kuralt Jože 22 33. Franko Jure 6 41. Cerkovnik Tomaž 3 KOMBINACIJA: tč. 6. Meli Silvano 29 10. Kernen Bruno 22 12. Lee Števen 16 15. Križaj Bojan 12 23. Stenmark Ingemar 8 SMUK: tč. 12. Meli Silvano 96 13. Kernen Bruno 55 30. Lee Števen 6 ŽENSKE: SKUPAJ: tč. 50. Zavadlav Anja 17 54. Valesova I. 11 72. Leskovšek A. 3 SLALOM: tč. 19. Zavadlav Anja 16 39. Leskovšek Andreja 3 KOMBINACIJA tč. 18. Valesova 11 IV. SKAKALCI: Vikersund (NOR) — 20. 2. 1983 2. Hansson Olav (NOR) Falun (SWE) - 27. 2. 1983 4. Bergerud Per (NOR) 5. Ulaga Primož Lahti (FIN) - 4. 3. 1983 5. Ulaga Primož 7. Hansson Olav 15. Bergerud Per Baerum (NOR) —11.3. 1983 2. Hansson Olav 6. Bergerud Per 10. Troen Jan Henrik (NOR) 14. Slušny Miroslav (ČSSR) 15. Ulaga Primož Oslo (NOR) - 13. 3. 1983 9. Slušny Miroslav 10. Bergerud Per 11. Parma Jirži (ČSSR) 14. Troen Jan Henrik (NOR) 15. Saetre Johan (NOR) Harrachovv — 18.—20. 3. 83 — Svet. prv. 6. Jirži Parma 7. Hansson Olav 10. Tepeš Miro 14. Slušny Miroslav 33. Lotrič Rajko 37. Ulaga Primož PIANICA - FINALE SVETOVNEGA POKALA (26.-27. 3. 1983) I. tekma: 2. Ulaga Primož 3. Hansson Olav (NOR) 4. Tepeš Miran 6. Opaas Vegar (NOR) 9. Bergerud Per (NOR) 11. Parma Jirži (ČSSR) 14. Collin Gerard (FllA) II. tekma: 1. Ulaga Primož 4. Hansson Olav (NOR) 9. Opaas Vegar (NOR) 13. Fidjestel Gunnar (NOIl) 15. Lotrič Rajko SVETOVNI POKAL - SKUPNO toake 4. Hansson Olav (NOR) 186 5. Bergerud Per (NOR) 137 18. Ulaga Primož 70 19. Bogseth J. E. (NOR) 58 27. Parma Jirži (ČSSR) 30 28. Tepeš Miran 29 29. Collin Gerard (FRA) 28 32. Opaas Vegar (NOR) 24 40. Troen Jan Henrik (NOR) 18 42. Fidjestel Gunnar (NOR) 15 47. Slušny Miroslav (ČSSR) 9 50. Denney John (USA) 7 63. Siitre Johann (NOR) 1 63. Lotrič Rajko 1 Stare Tone Državno prvenstvo — ženske, veleslalom Mežica (razglasitev) — Leskovšek 1. mesto — Peharc 3. mesto Gospodarski načrt 1983 (Nadaljevanje s 3. strani) lom ter izravnavanjem vseh oblik porabe izpod rasti dohodka s povečanem deleža dohodka za krepitev akumulativne sposobnosti. Na podlagi izhodišč in iz teh upoštevajoče ocene gospodarjenja v letu 1982 ter teženj za leto 1983 kažejo poostren kriterij v primerjavi s predhodnim obdobjem, saj bo razvoj v letu 1983 moral sloneti na bolj učinkoviti uporabi vseh domačih potencialov, zlasti obstoječih proizvodnih zmogljivosti, finančnih sredstev ter znanja in ustvarjalnosti delavcev, kakor tudi ob znatno zmanjšanih možnostih za koriščenje dodatnih domačih in tujih kreditov. Ob nadaljevanju naporov za izvajanje ekonomske stabilizacije in krepitev vloge združenega dela predvidevamo, da bodo v letu 1983 doseženi materialni okviri, ki so podrobno obdelani v prilogi s področja rasti dohodka, zaposlenosti, zunanje trgovinske menjave, razporeditve dohodka in družbenega standarda. Za dosego tako opredeljenih ciljev razvoja bo potrebna maksimalna angažiranost in odgovornost vseh subjektov v združenem delu kot tudi DPS ožjega in širšega območja. POSLOVNA POLITIKA Glede na naloge in postavljene cilje za DO Elan in njene samoupravne sestavne dele je za načrtovano obdobje predviden naslednji program ukrepov oz. varčevanja: Proizvodnja Za izpolnitev plana proizvodnje je potrebno: — da v seh proizvodnih in drugih TOZD ter okoljih izkoristimo instalirane zmogljivosti glede na dejstvo, da praktično vsa sredstva razširjene reprodukcije vlagamo v osnovna sredstva; —■ glede na pomembnost porabe surovin in materiala v strukturi stroškov je treba bolj gospodarno ravnati z materialom zmanjševati izmet in zboljševati kvaliteto izdelkov; — razširiti proizvodno povezovanje in poiskati možnosti kooperacij s tujimi firmami; — dograditi in utrditi spremljavo dosežkov, še posebno realnih vrednosti in fizičnega obsega ter njenih dosežkov. Prodaja — Temeljna naloga pri uresničevanju ekonomske stabilizacije je povečanje deleža izvoza v celotnem prihodku, posebno na konvertibilno področje, kar bo DPS še naprej podpirala z znanimi pozitivnimi ukrepi. — Vrednost skupne prodaje se mora povečati za najmanj toliko za kolikor so se povečale cene — Skladno s 6. členom samoupravnega sporazuma o temeljnih plana imajo prednost pri dobavah polizdelkov, izdelkov in storitev TOZD v DO Elan pred zunanjimi subjekti pod enakimi pogoji. — Prodajne službe morajo najkasneje do 31.3.1983 skupaj z gospodarskim sektorjem pripraviti izhodne cene z namenom, da se iz delitve dohodka izloči: • inflacijski dohodek, • dohodek, ki nastaja zaradi drugih ugodnosti na trgu. Preskrba — Nabavna služba bo ob najtesnejšem sodelovanju proizvodnih in tehnoloških delavcev poiskala možnosti za nadomestitev uvoznih surovin z domačimi do meje opravičenosti. V kolikor pa to ne bo uspelo, bo potrebo zaradi pomanjkanja deviznih sredstev za nabavo re-promateriala se zadolžiti v tujini za dobo 3—5 let. — Uvoza nove opreme v letu 1983 načeloma ne bo. — Korigirane bodo planske cene vhodnih surovin in materialov za leto 1983. Zaposlovanje Pri zaposlovanju veljajo naslednja načela: — povečano zaposlovanje bo izključno v tistih dejavnostih, ki bodo rezultat povečanega obsega proizvodnje in prometa (TPL in TTR) glede na investicijske naložbe in povečanja izkoristka zmogljivosti; — v TIE, TVZ in DSSS v letu 1983 ne bo dodatnega zaposlovanja, razen nadomestil; — upoštevalo se bo določi- lo novega zakona o delovnih razmerjih glede nadurnega dela in dela po pogodbah. Nadalje se tudi ne bo podaljševalo delovno razmerje delavcem, ki so pridobili pravico do polne osebne pokojnine. — zadržal oziroma dopolnjeval se bo sistem zaposlovanja pripravnikov skladno z zakonskimi določili in planom zaposlovanja; — kadrovska služba bo izdelala program reševanja problematike zaposlovanja za slučaj večjih izpadov proizvodnje zaradi pomanjkanja repromaterialov in energije v smilsu prekvalifikacij in preusmerjanja delavcev na druga delovna področja; — za vse spremembe v zaposlovanju daje predhodno soglasje strokovni kolegij; Investicje in investicijsko vzdrževanje — V letu 1983 bodo dokončane investicije v osnovna sredstva, ki so bile začete v preteklem obdobju in to: TPL-proizvodna hala in TTR-prodajalna Titograd. — Novih naložb v osnovna sredstva v letu 1983 načeloma ne bo, oziroma delež investicij v DP ne sme v skupnem presegati 5 %. — Vsa predvidena prosta sredstva bodo investirana v trajna obratna sredstva. — Investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev bo izključno namenjeno za velika popravila, ki so potrebna za načrtovano proizvodnjo, maksimalno do višine 25 % vrednosti obeh amortizacij. — Kljub omejenim možnostim investiranja bo treba v letu 1983 pripraviti investicijske programe za naložbe v letu 1984 in 1985. Finančno področje (1) Ne glede na to, kakšna politika bo veljala na deviznem področju v letu 1983, bo naša politika naslednja: — v tujini se dodatno ne bomo zadolževali, razen za repromaterial, če bomo dobili kredit za dobo 3—5 let; — da bomo lahko nemoteno poslovali in izpolnjevali prevzete obveznosti bomo: • iskali ugodne linije združevanja dinarjev za devize; • prolongirali obveznosti, ki zapadejo 1984 v višini 75 % v leto 1985; — TOZD si bodo medsebojno izposojanje deviznih sredstev obračunavale po stopnji 30% s tečajnimi razlikami. (2) Dinarsko področje postaja tudi izredno pomembno, ker obrestne mere skoraj dohajajo inflacijsko stopnjo. Zato bomo: — vsa prosta sredstva za reprodukcijo namenili za obratna sredstva, razen del za investicijsko vzdrževanje; — morebitna prosta sredstva bomo združevali z namenom pridobitve deviznih sredstev; — praviloma bomo fakture plačevali virmansko do 100 tisoč, nad 100 tiso din pa z menicami, (Nadaljevanje na 8. strani) ZA USPEŠNO SODELOVANJE 19g2 PS 2L0S Gospodarski načrt 1983 (Nadaljevanje s 7. strani) —- v denarnem prometu bodo veljale obrestne mere, ki so določene z bančnim sporazumom. — za izdane fakture bomo zahtevali virmansko plačilo, če pa bo plačilo z menicami, rok ne sme biti daljši od 60 dni. 90 dnevni rok plačila z menicami je lahko samo v času izven sezone; — v denarnem prometu bodo veljale naslednje obrestne mere: • za plačilo z menicami bomo zaračunali 32 % obresti; • zamudne obresti s 25 %; • kreditiranje med TOZD s 30 % obresti. (3) Tekoče oskrbovanje z obratnimi sredstvi bo izvršeno z doseženimi sredstvi za reprodukcijo; občasno in začasno bodo uporabljena rezervna sredstva, kakor tudi prosta sredstva skupne porabe; izboljšalo se bo obračanje za najmanj 10 % vseh naložb v obratna sredstva; izkoriščeni bodo ceneni izvozni krediti. Dohodkovni odnosi v DO (1) Za tržne TOZD v DO velja: — Proizvodi in storitve se obračunavajo na podlagi norma ur, katerih izračun temelji na poslovnem listu stroškov (PLS). — Gotovi izdelki proizvodnih TOZD, ki se prodajajo preko TOZD Trgovina na debelo, je delitveno razmerje skupaj ustvarjenega dohodka 90:10 v dobro TOZD Trgovina. (2) TOZD Inštitut: — zaračunava svoje storitve, ki predstavljajo večja naročila in za daljšo dobo po ceni, ki je dogovorjena s sporazumom ali pogodbo med naročnikom in izvajalcem; — storitve tekočega značaja, ki jo tvorita element ure in porabljenega materiala. Cena ure je določena s planskim PLS za leto 1983 in je v primerjavi z letom 1982 lahko višja za odstotek inflacije. — Stroški TIE ne smejo preseči indeksa 100 glede na leto 1982 (3) TOZD vzdrževanje: — zaračunava svoje proizvode po ceni, ki je dogovorjena s sporazumom ali pogodbo; — storitve po ceni, ki jo tvorita elementa ure in porabljena materiala. Cena ure je določena na podlagi PLS za leto 1983 in je v primerja- vi z letom 1982 lahko višja za odstotek inflacije; — energija vseh vrst se bo zaračunavala po ceniku, ki mu bo osnova kalkulacija, ki temelji na stanju v letu 1982 in predvidevanjih za leto 1983; — enako kot za energijo velja tudi za osebne in tovorne prevozne storitve; — stroški TVZ ne smejo preseči indeksa 100 primerjalno z letom 19982. (4) DS Skupnih služb: — zaračunava svoje storitve na podlagi cene ure, za katero je osnova planski PLS za leto 1983; — stroški posameznih stroškovnih mest (SM) DSSS se delijo na TOZD skladno s SaS o temeljih plana in planom storitev DSSS; — stroški DSSS ne smejo preseči primerjalno 83/82 polovično stopnjo inflacije. Dohodek (1) Za porabljena sredstva velja: — da bodo vse zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov na koncu leta ovrednotene samo po neposrednih materialnih stroških; — v tržnih TOZD (SM + ŠO + PL + Tll) bodo v letu 1983 stroški naraščali najmanj za 3 % počasneje kot celotni prihodek; — stroški se morajo planirati po vrstah in stroškovnih mestih. Spremembo načrta zaradi morebitnih dodatnih potreb oz. prekoračitev bo treba opravitiči in sprejeti po postopku kot je bil sprejet sam načrt; — kvaliteta izdelkov in racionalizacija z osnovnim materialom se mora izboljšati z uvedbo meril nagrajevanja in eksaktnejšim spremljanjem. (2) Dohodek, ki bo dosežen v letu 1983 tvorijo: — skupna in splošna poraba, ki jo bomo iz dohodka pokrivali skladno s samoupravnimi sporazumi. Novih sporazumov in aneksov, ki ne bodo temeljili na sprejetih načelih in izhodiščih, ki smo jih sprejeli s SN 81 — 85 ne bomo podpisali; — pogodbene obveznosti bomo izpolnili s sprejetimi obligacijami. Na področju zavarovanja premoženja bomo zmanjšali stroške tako, da bomo izločili kreditna zavarovanja, ki se nanašajo na izvoz v lastna podjetja in delno zmanjšanje šomažnega zavarovanja; — pospešena amortizacija se bo obračunavala za gradbene objekte z 10 % in ostala osnovna sredstva s 25 % stopnjo; izjema je TTR (BG, ZG II) — obresti, ki predstavljajo pomembno postavko v dohodku, moramo z zmanjšanjem zalog in izterjavo kupcev doseči največ 20 % strukture dohodka, razen v primeru, če se bodo obrestne mere še povečale. (3) Delitev čistega dohodka bo naslednja: — za proizvodnje TOZD (SM + ŠO+PL) bo delitveno razmerje med letom 80:20 in na koncu leta 70:30 v dobro osebnih dohodkov; — za TOZD Trgovina, Inštitut in Vzdrževanje ter DSSS bo razmerje med letom 90:10 in na koncu leta 80:20; — osebni dohodki se bodo povečali skladno z družbenim dogovorom. Popravke osebnih dohodkov se bo izvajalo s faktorjem uspešnosti ob periodičnih obračunih, pod pogojem, da bo dosežen plan proizvodnje in prodaje. Odmiki od resolucijskih določil se bo opravičevalo s dosežki v letu 1982; — dokler ne bo izdelan obračun uspehov po sistemu enotnih planskih vhodnih in izhodnih cenah, ki bo omogočal porabo dohodka, ki ni rezultat dela, ampak inflacije in drugih pogojev na tržišču, veljajo za izplačilo faktorja uspešnosti naslednji pogoji: • 1 TOZD morajo imeti (ob ZR) vse zaloge vrednotene po NMS; • 2 TOZD ne smejo prelivati obratnih sredstev v osnovna sredstva (velja od Zli); • 3 TOZD in DSSS morajo doseči delitvena razmerja določena v poglavju 38. točka (3), prva in druga alineja; • 4 pospešena amortizacija po stopnji 10 in 25 % mora biti v celoti pokrita iz doseženega dohodka; • 5 TOZD morajo spoštovati družbeni dogovor o delitvi dohodka za osebne dohodke. — Delitveno razmerje ostanka čistega dohodka po pokritju obveznosti je: • poslovni sklad 80 % • sklad skupne porabe — stanovanjski 9 % na OD • sklad skupne porabe za druge namene 11 % (4) Druga razmerja: — Stanovanjska sredstva se bodo načeloma delila 00 % za družbeno usmerjeno gradnjo in 40 % na zasebno graditev. Če se izkaže za potrebno se delitveno razmerje lahko spremeni v korist prvega ali drugega. — Iz sklada skupne porabe bodo usmerjena sredstva za sofinanstiranje načrtov KS, kjer prebivajo delavci Elana v znesku 520 din na Como 'monocimifuto a la gran colaborarioi!; preslaba al €s'qm aiputo CspaHoi. ,-'.yV- Priznanje Španske zimskošportne zveze Elanu zaposlenega in 100 din na zaposlenega za Dedka mraza v KS. Druga pomembna področja (1) Lastna in mešana podjetja v tujini — Gospodarski načrt za leto 1983 mora zajeti tudi celotno poslovanje firm v tujini. — Glede na obseg naše udeležbe v tujih firmah in na pomen, ki ga imajo za Elan, moramo doseči kar najtesnejšo vez, kar bomo dosegli: • da bomo naredili planski denarni tok (cash flow), ki bo vključeval Elan kot celoto; • v Elanu — Avstrija bodo vpeljani vsi poslovni ukrepi, ki morajo pripeljati firmo v letu 1983, da ne bo izkazovala izgube; • Elan — Skandinavija: Ilyon mora pokriti izgubo v Haperandi skladno s stanjem likvidacije bilance. • Za Elan — Monark v ZDA, Kanadi in Švici je treba izpeljati vso formalno pravno proceduro v tujini in doma. — Vsa podjetja morajo poslovati pod enotnim tehnično — proizvodnim in komercialnim ter finančnim vodstvom. Finančna funkcija je pokrita s poslovanjem preko LHB in delovnim mestom v gospodarskem sektorju. Matična tovarna v Begunjah, ki je v letu 1982 dosegla celotni obseg prometa v višini 2.360 mio din, ima v tujini 4 enote, ki so v istem obdobju ustvarile za 1.384 mio din realizacije. Poleg proiz-vodno-prodajne firme Elan Brnca v Avstriji, so tu še tri grosistične trgovske organizacije, ki na svojih tržiščih v prvi vrsti širijo prodajo Elanovih proizvodov, sekundarno pa prodajajo tudi izdelke drugih jugoslovanskih proizvajalcev športne opreme ter komplementarne artikle tujih dobaviteljev. V preteklem letu so slednje ralizira-le prihodek v višini 985 mio dinarjev ter dobiček v višini 5,5 mio din, ki bo po odbitju davka delno prenešen v Jugoslavijo, del pa se bo namenil za povečanje lastnih sredstev omenjenih firm. Gre namreč za mlade, na novo ustanovljene firme, ki trpijo za kroničnim pomanjkanjem lastnih virov za financiranje obratnega kapitala, (2) Na podorčju načrtovanja bo izdelan in sprejet srednjeročni plan 81 — 85, izvršene bodo priprave za dolgoročni plan razvoja 86—2000, izdelani bodo delni in skupni letni plani in izvršene bodo priprave raznih predpisov in navodil za planiranje. (3) Na področju samoupravnih splošnih aktov se bo nadaljevalo s preverjanjem in dopolnjevanjem obstoječih in snovanju novih kot je SaS o združevanju deviznih sredstev. (4) Na področju samoupravljanja bo treba vse nove strukture delegatov primerno izobraževati z namenom aktivnejšega sodelovanja in doseči boljšo povezavo vseh delegacij z bazo. (5) Informatika se mora po vsebini in kvaliteti izpopolniti od poživitve dela uredniškega odbora, povečanjem obsega po vsebini in pogostosti poslovnih informacij, kot tudi družbenopolitičnega delovanja. (6) Družbena samozaščita, narodna zaščita in civilna zaščita se mora razvijati skladno z novim zakonom in usmeritvami srednjeročnega plana SLO 81-85.' Na podlagi postavljenih skupnih nalog in temeljnih ciljev ter poslovne politike so izdelane usmeritve posameznih samoupravnih organizacij. zato je tovrstvna skrb matične tovarne dobrodošla. Osnovni namen naših trgovskih firm v tujini ni ustvarjanje dobička, marveč kar največja prodaja Elanovih proizvodov v ZDA, Kanadi in Skandinaviji, kjer se omenjene firme nahajajo. V letu 1982 predstavlja njihova celotna prodaja kar 34 % konvertibilnega izvoza Elana Begunje oz. 38 % konvertibilnega izvoza TOZD Smuči. Če upoštevamo še prodajo enote v Avstriji, so naše grosistične trgovske firme odkupile za skoraj 230 mio din alpskih, tekaških, skakalnih in ostalih smuči. Tako obsežne prodaje brez izjemne prizadevnosti vseh 90 redno in začasno zaposlenih delavcev v obeh firmah Monark v ZDA in Kanadi ter RYONU na Švedskem, kjer je naš delegat Uroš Aljančič, ne bi dosegli. Po ocenah glede na gibanja v preteklih letih bi naša prodaja smuči na teh trži- ščih brez formiranja lastne trgovske mreže padla na 50 % sedanjega obsega. V obstoječi situaciji nam vliva nova upanja predvsem zelo dinamična rast prodaje v firmi v ZDA, ki se je izkazala kot naša najuspešnejša enota v tujini, saj ob visoki donosnosti prodaje plasira največ naših smuči od vseh držav s konvertibilnega področja. Planske postavke gospodarskega načrta za leto 1983 izkazujejo zmeren optimizem v smislu povečanja obsega prodaje naših trgovskih firm v tujini, ki ga spremlja pričakovan upad povprečne neto marže kot posledica zaostrene konkurence na svetovnem tržišču in s tem zategovanje pasu pri operativnih stroških, kajti preteča nevarnost zaradi nepredvidljivih finančnih stroškov vsled dragega denarja ne dovoljuje alternativ. Bolj zapleten pa je položaj v Elanu Brnca, ki po reorganizaciji vodstvene ter finan-čno-računovodske službe in večjemu planiranemu obsegu proizvodnje smuči v letu 1983 postopno okreva. Narejene so bile podrobne analize obstoječega stanja ter izdelan program, po katerem naj bi ob spremenjeni strukturi proizvodov in agresivnejši prodaji na avstrijskem in drugih tržiščih obdržali to pomembno enoto s 85 zaposlenimi, ki so v glavnem naši rojaki. Zaradi relativno majhnega lastnega osnovnega kapitala, ki dosega le 1 % celotnega prometa, je možnost za najem ugodnejših kreditov za financiranje potreb po trajnih obratnih sredstvih pri matičnih bankah in denarnih ustanovah v tujini omejena. Pred kratkim smo na osnovi odločbe Zveznega sekretariata za zunanjo trgo- vino v Beogradu osnovni kapital v enoti v Avstriji uspeli povečati za 5,4 mio Asch in tako omiliti nastalo situacijo. TOZD Smuči je glede na zakonske predpise kot 100 % lastnik vseh omenjenih trgovskih firm ter 97,7 % lastnik proizvodno-prodajne firme v Brnci gospodarskemu sektorju matične tovarne poveril opravljanje kompletne računovodske službe za omenjene enote po jugoslovanskih predpisih. Tudi razvojne in vodstvene ter finančne funkcije skupaj s planom in analizami poslovnih aktivnosti firm v tujini predstavljajo pomembne naloge za ustrezne službe v Elanu Begunje. Relativna krepkost enot v tujini, saj po višini realizacije dosegajo 59 % celotnega prometa tovarne v Begunjah, nam narekuje pospešeno prevzemanje ustreznih vodstvenih, finančnih ter kadrovskih funkcij v svoje roke, ob prepustitivi operativnih marketinško-prodaj-nih, organizacijskih ter tekočih finančnih nalog zaposlenim v tujih firmah. Vse bolj aktualna pa je potreba po ustanovitvi enotne finančne organizacije Elan International, ki naj bi optimiralo fi-nančno-blagovne tokove ob upoštevanju komparativne prednosti različnih valutnih območij, oz. finančnih centrov sveta. Povratne informacije o vseh poslovnih spremembah v firmah v tujini ter redne delovne konference z vodstvi omenjenih enot bodo pripomogle k še boljšim poslovnim rezultatom. Prevladuje tudi prepričanje o nujnosti koncentracije odgovornosti za spremljanje, analiziranje in vodenje firm v tujini v določeni interdisciplinarni službi v sklopu matične tovarne. Tone Jeglič Nakladanje olimpijskih ročk Kako je z našimi zunanjimi obrati? Elan na mednarodnem sejmu ISPO — 1983 SEJEM ZIMSKO ŠPORTNE OPREME Tudi letos je bil v času od 24.-27. februarja v Miinch-nu organiziran največji sejem zimsko športne opreme, na katerem je sodelovala in razstavljala tudi TOZD SMUČI.' Seveda so bili na tako pomembnem sejmu prisotni vsi znani in neznani proizvajalci smuči. Kljub izredno težki situaciji, v kateri je smučarska industrija, je pravzaprav presenetljivo, da je število proizvajalcev smuči še vedno visoko in da se pojavljajo celo nova imena. Ne glede na to, da vsi večji proizvajalci močno znižujejo količine, da so nekateri manjši že izgubili boj za obstanek, je očitno, da je ponudba še vedno večja od potreb svetovnega tržišča. To se odraža v tem, da je pritisk na cene velik in to zlasti pri modelih srednjega in nižjega cenovnega razreda. Zaradi nezasedenosti proizvodnih kapacitet nekateri veliki proizvajalci (predvsem ItOSSIGNOL, FISCHER) pristajajo na nemogoče pogoje, ki jih kupci postavljajo tako glede cen, prodajnih pogojev itd. Naslednji problem, s katerim se sooča smučarska industrija, so vse večje zahteve po smučeh izven standardne kolekcije. Trgovci zahtevajo vedno več posebnih izvedb, pri tem pa gre največkrat za take količine, da smo v dilemi, ali naj tako naročilo sploh sprejmemo. V veliko primerih tako naroči- lo dohodkovno ni zanimivo, količine pa so nižje od dogovorjene minimalne količine za posebne izvedbe. Kljub temu pa taka naročila v glavnem sprejemamo, ker bomo le tako lahko dosegli planirani konvertibilni izvoz. Sejem je bil razmeroma dobro obiskan, vendar pa je komercialni učinek vsako leto slaDši, saj kupci vedno bolj zavlačujejo naročanje. To pa proizvajalcem položaj še otežuje. Vsa našteta dejstva, ki so odraz krize, silijo k boljši organiziranosti, saj bomo le z omejevanjem stroškov in hitrim prilagajanjem na zahteve trga lahko uspešno zadržali pozicije na zunanjem trgu ali jih mogoče celo izboljšali. Z obiskom v našem razstavnem prostoru smo v glavnem lahko zadovoljni. Pozornost številnih obiskovalcev je pritegnila nova kolekcija in predvsem tehnične novosti, ki smo jih prikazovali s pomočjo video sistema, panojev in presekov smuči. Večina naših zastopnikov je bila glede prodaje optimistično razpoložena in če bodo prodajna predvidevanja res tudi uresničena, bomo izpolnili izvozni cilj, ki smo ga načrtovali. To pa je največ odvisno od nadaljnjega dela in prizadevanj naših zastopnikov in prodajnega oddelka TOZD. Nujno pa je tudi sodelovanje in razumevanje ostalih služb, da bomo kupcem zagotovili res kvalitetne izdelke, in kar je še posebno pomembno, smuči moramo tudi pravočasno izdobaviti. Vsaka zamuda pri dobavnih rokih bo povzročila preklice naročil in s tem manjši izvoz, obenem pa bomo izgubili zaupanje kupcev, kar pa bi imelo tudi dolgoročne posledice. Poklukar Herman Op. ur.: Sejem ISPO ni samo smučarski sejem. Pričakujemo poročilo tudi iz drugih področij. Elan na sejmu »UČILA-83« Vsak sejem je nov izziv in priložnost, ko si proizvajalec ali posrednik na eni ter interesent ali kupec na drugi strani merita impulze, primerjata želje, se soočata in utirjata s to obredno obliko, ki jo premalo izkoriščamo, se širijo obzorja prodajajo se nove ideje, predvsem pa se merijo žepi in glave. Teh letnih prilik ne gre zamujati, posebej danes ne, ko po vsej sili skušamo uvoz nadomestiti z lastnimi silami in slediti naši lastni znanosti s kar se da hitrimi koraki. Ljubljanski bienalni sejem učil, ki vsakič ponuja širšo paleto pripomočkov za vzgojne procese, bi bil letos lahko »usmerjen«, kar bi lah- ko sodili po burnih predse-jemskih odprtih razpravah o izobraževanju. Seveda ne povsem zares, saj je razprava treznila le glave, žepi pa nam itak ostajajo še naprej vse bolj prazni. V Elanu sejemske prilike že od nekdaj izkoriščamo za svetovanje, posebej projektantom in pedagogom. To svetovanje je usmerjeno predvsem na pravilne zasnove telovadnic in športnih objektov nasploh. Sem sodijo tudi športni podi. V trd oreh športnih podov smo zagrizli pred leti in nas tudi vedno bolj mika. Prav za sejemske prilike pa smo razvili nekaj opreme za slučaj', ko šola (področne šole so brez telovadnic) nima prostora za pouk telesne vzgoje in lahko učilnico predela v telovadnico. Ob vsem hlastanju za vrhunskim športom velika večina otrok v starosti od 7. do 11. leta (ko so v najbolj dojemljivih letih) nima ustreznih telesno kulturnih osnov, zato piramida še nima prave baze. S fakulteto za telesno kulturo v Ljubljani smo pripravili merske inštrumente za spremljanje morfoloških in motoričnih značilnosti učen- cev. Taka testiranja, ki sicer še niso uzakonjena, so osnovni pokazatelji fizičnih sposobnosti in so z mnogo vidikov družbeno utemeljena. V domači TRIM kotiček smo poleg TllIMLETA prispevali nove plastične uteži, ki sicer niso nič lažje od klasičnih, so pa prijetnejše za oko. Za ritmično gimnastiko smo pripravili komplet opremo, razen žog. Za šole smo razvili prevozno zaveso, ki bo vi-zuelno delila dve vadbeni skupini v enem prostoru in obesno mini tablo, ki naj dviga motivacijo in vzpodbuja zanimanje najmlajših za košarko. Izdelek, ki je pri pravih košarkarjih vzbudil največ pozornosti, je sklopno stoja- lo, ki bo s svojo eleganco in funkcionalnostjo kmalu našlo mesto v vseh večjih športnih dvoranah. Za predšolske otroke smo predstavili naš leseni sistemigral »A«, ki je ob uspešnih psihopedagoških atestih v praksi dodobra zaživel in ki zaokroža predstavo o Elanovih prizadevanjih, da bi kar najbolje zadostili vsestranskim zahtevam in ostali zvesti funkciji ter sodobni in lepi obliki. Janez Urbanc Uspehi OLA HASSISA 1983 z Elanovimi tekaškimi smučmi Datum Vrsta tekme 23. 1. 30. 1. C. 2. 13.2. 19. 2. 26. 2. 6. 3. 13. 3. 20. 3. 3. skupno — 117 točk Dolomitten Lauf 8. mesto Marcialonga 15. mesto Konig Ludvik Lauf 5. mesto Engeldrektsloppet 4. mesto Gatineau 3. mesto Birkenbeiner (Amerika) 3. mesto Vasa 3. mesto Engadin 2. mesto Birkebeiner (Norveška) 2. mesto G. Suzuki predstavnik našega kupca na Japonskem prejema priznanje za dolgoletno poslovno sodelovanje In vest.: Obrat plastike Ostanki Panteona? Ne, stebri za novo halo obrata plastike Pravijo: »Kovačeva kobila jo vedno bosa.« Rek, ki ga v vsakdanji praksi potrjujemo tudi v našem primeru. O nameravani izgradnji nove plastike smo že dolgo tega — lahko brali v »GLASU«, »GOSPODARSKEM VESTNIKU«, »DELU« in še kje. Gradnja se je začela, objekt bo zdaj zdaj pod streho, v našem časopisu pa o tej investiciji ni bilo porabljenega niti grama tiskarskega črnila. Mislim, da je čas, da to popravimo. Napačna bi bila trditev, da o investiciji nismo bili informirani. Delavci TOZD Plastika so z investicijo celo zelo dobro seznanjeni, saj je investicijski program prešel vse zakonske, družbeno do-govrjene, samoupravne poti, preden je bil potrjen. Toda ELAN ni samo Plastika. Za uvod poglejmo, kakšno delo je bilo opravljeno do verifikacije programa: — Za izdelavo investicijskega elaborata smo porabili več kot šest mesecev. Elaborat obsega analizo stanja in načrt učinkov novih kapacitet in sicer za vse funkcije — nabavo, proizvodnjo, prodajo, kadre in finance. Poiskali smo potencialne sovlagatelje, izdelani so bili osnutki samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev itd. Program je bil dokončno izdelan v marcu 1982, potrdil ga je delavski svet TOZD, nakar je bil posredovan naši Poslovni banki, pa Inštitutu za ekonomiko investicij in republiški komisiji za oceno investicij. — V juliju 1982 smo dobili pozitivno mnenje republiške komisije za oceno investicij, s tem pa je bila tudi prižgana zelena luč za nadaljevanje aktivnosti kot so: najem kreditov, podpisi sporazumov o združevanju sredstev s sovlagatelji, dogovarjanje in izbor najboljšega izvajalca oz. izvajalcev, naročilo opreme itd. Torej dela dovolj, učinki pa še niso bili vidni. Toliko za uvod. Mislim, da bi bilo interesantno napraviti bežen vpogled v investicijski elaborat ter se seznaniti z osnovnimi pokazatelji ter predvidenimi učinki, ki naj bi jih nova in vesticija prinesla. Namen investicije: Razširitev proizvodnje izdelkov iz ojačanega poliestra, torej delno povečanje kapacitet proizvodnje čolnov, preselitev in povečanje kapacitet za proizvodnjo jadralnih letal ter povečanje proizvodnje iz dopolnilnega programa. Predračunska vrednost investicije, ugotovljena na podlagi ponudb izvajalcev: (v 000.-) — gradbena dela: 146.471 — oprema: 59.287 — ostalo: 16.177 — obratna sredstva: 39.000 — interkal. obresti: 11.000 — skupaj: 271.935 Investicija bo zgrajena in finačno pokrita s 15,4 % lastnih sredstev TOZD, 55,2 % sredstev sovlagateljev ter 29,4 % kreditov Poslovne banke. Prodaja TOZD je izdelala tržno analizo in prognozo za vsako skupino proizvodov posebej. Prognoza je izdelana do leta 1993. Nekatere bistvene značilnosti: Pri plovilih je ob upoštevanju sedanje situacije, za katero je značilna nerazvitost domačega trga (na 1000 prebivalcev pride le 1,8 čolna, kar je 35 x manj kot v navtično razvitih državah zahoda), upoštevana konkurenčnost plovil drugih proizvajalcev pri nas ter omejitev uvoza. Temu je prilagojen proizvodni program, ki ga je mogoče hitro prilagajati zahtevam trga. Na tujih trgih sta ponudba in povpraševanje večinoma izenačena, srečujemo se z zaostreno konkurenco, uspe- li pa smo s skrbnim izborom modelov in dobro kvaliteto. Preko evropskih sejmov navtike smo v stalnih stikih s potrošniki, učinki te prisotnosti na zahtevnem zahodnem tržišču pa so dvojni: Dokazujemo jih, da so njihove reklamne parole — vse kar prihaja z vzhoda, je ceneno in slabo — zgrešene, in drugi učinek za nas: stalno moramo skrbeti za tehnične in kvalitetne izboljšave, saj nas v to konkurenca neusmiljeno sili. Kakšne uspehe predvidevamo: — skrben izbor modelov — trdnejše dohodkovno povezovanje z vsemi poslovnimi partnerji — razvoj novih modelov — učinkovita servisna služba. S temi ukrepi bomo po predvidevanju že v letu 1984 prodali 87 % več čolnov kot leta 1982, leta 1986 pa celo 102 % več. Ker bomo spreminjali tudi strukturo modelov, se bo vrednostni odraz prodanih količin še bolj povečal, saj prognoza za leto 1984 kaže kar 107 % vrednostno povečanje prodaje v primerjavi z letom 1982, za leto 1986 pa celo 133 % povečanje. Tudi pri prodaji jadralnih letal predvidevamo povečano povpraševanje tako doma kot v tujini. Doma bomo morali pričeti nadomeščati stara letala z novimi, spoznali smo prednosti plastičnih materialov pri izdelavi jadralnih letal, potrebe po šolanju novih letalcev bodo vedno večje. Glede na prostorske omejitve na Fortuni in predvidene potrebe trgov po povečani količini avionov je preselitev proizvodnje v Begunje nujna. Z novimi prostorskimi kapacitetami bo možno proizvesti trikrat več letal kot doslej, tretje skupino proizvodov iz ojačanega poliestra pa predstavlja — lahko rečemo masovni nesezonski proizvod — streha za posebno izvedbo VW GOLEA. Ta program ne predvideva letnih povečanj, saj so že s sedanjimi količinami 100% izkoriščene razpoložljive proizvodne kapacitete. Ob upoštevanju vseh tržnih trendov je v desetletni prognozi predvidena 4 x večja proizvodnja letal (v primerjavi z letom 1982) in skoraj 3x večja proizvodnja oz. prodaja čolnov. To pa so vsekakor količine, ki zahtevajo investiranje. V nadaljevanju v prihodnji številki se bomo seznani- li še z ostalimi prognozami: od razvoja, tehnologije, nabavnih možnosti do ekoloških učinkov. Č. M. Dela dobro napredujejo Novogradnja: nadzidava obrata plastike Povzetek aktivnosti TOZD Smuči v Kanadi ELAN ELITE — je eden od konceptov propagiranja ELAN smuči v Kanadi. Naš zastopnik je formiral skupino dobrih smučarjev — v glavnem učiteljev ter jih opremil z ELAN smučmi in enotnih oblačil, tako da zelo exskluzivno predstavljajo ELAN na smučiščih v Kanadi. - VSE ZA OTROKE - 7. jugoslov. sejem z mednarodno udeležbo — 4. sejem nove in rabljene smučarske opreme — sejem je regijski - SKI EXPO 83 - 14. mednarodni sejem opreme za zimski šport in turizem — ŠPORT ’83 — razstava in prodaja nove športne opreme, prodaja rabljene športne opreme, filmi, nasveti 7.-12.10. Celje 8.-13.11. Celje 9, —13. 11. Ljubljana 16.-20.11 Maribor V Kranju na naših mizah 1., 2. in 3. aprila je bilo v kranjski športni dvorani »PLANINA« tretje mednarodno prvenstvo mladincev in mladink v namiznem tenisu. V številni mednarodni konkurenci so še kar uspe- šno nastopili tudi naši. IVIi smo 7. zanimanjem spremljali anketo, saj so nastopajoči pohvalili tako organizacijo kot naše mize, ki so tako prestale še en mednarodni izpit. V roke Haroldu Fuesu Kakšen konec tedna, Harold! Na Ml. Tremblant smo prispeli v soboto ob 8.30 zjutraj. Prireditev za svetovni pokal je bila že v polnem teku. Genu Bunysuje uspelo, daje za ta dan za skupino Elan Elite dobil prepustnice. Poskrbel je tudi, da so za revijo Sports Marketing posneli nekaj fotografij naše skupine. Med tekmovanjem v smuku za ženske smo gledalcem razdelili vse Elanove kape. Po prireditvi smo smučali po našem programu. Skupina je res dobra, kar je bilo moč videti tudi po tem, da so se ljudje na smučišču ustavljali in skupino Elan Elite slikali. V nedeljo smo gledali veleslalom, nato pa smo ponovno smučali po našem programu. Ko sem se jaz napotil v Oivl’s Head za drugo letno smučarsko tekmovanje Chip Drury, je Fred Bush, ki je član skupine Elan Elite, dal skupini možnost, da pokaže svoje sposobnosti. Hvala za torbe za smuči. Podelili smo jih šestim udeležencem tekmovanja Chip Drury Race. Letos smo s to prireditvijo zaslužili 6.000,— dolarjev za Društvo za raziskovanje rakastih obolenj. Dneve Elan Elite imamo spet na programu 12. 13. marca v Collingivoodu, Ontario. Lep pozdrav Graham Shaiv Pomembnejši športni sejmi v letu 1983 m — HISWA — mednarodna razstava čolnov — OSFA — mednarodni strokovni sejem športnih artiklov, športne opreme, športnih oblačil — EREIZEIT — strokov, sejem za prosti čas, hobi, šport in potovalne ponudbe — 2. sejem opreme za rekreacijo, šport in turizem — sejem je regijski — INTERBOT - mednarodna razstava vodnih športov — 16. menarodni sejem lova, ribolova, športa, turizma 4.—13.3. Amsterdam 11. —13.3. Salzburg 21, —24.4. Celovec 27. 5.-3. 6. Celje 17,—25. 9. Eriedrichshafen 18.-23. 10. Novi Sad /VT 1. IV. »83 r L irnoiiSKI maraton«,« .............. 65280 IDR IJA Vodnikova 2, tel.: 065 71-090 Žiro račun pri SDK Idrija: 52020-646-24672 n " ELAN " BEGUNJE Naš znak Idrija: Zadeva: 30.3.1985 Organizaoijski komite Trnovskega maratona vam sporoča, da j« bila na častni seji komiteja podeljena vaSi organizacij SREBRNA PLAKETA TRNOVSKEGA MARATONA v zahvalo za večletno pomoč, ki ete jo nudili pri vBakoletni prireditvi. Izročitev plakete bo opravil zaatopnik komiteja oaebno. S tem v zvezi vaa proelmo, da nam Izvolite »poročiti datum in prilik, ob kateri naj vam plaketo izročimo. f •Ipr3’ ORGANIZACIJSKI KOMI11 San iraevSat BiaraSon ULS" 1 DRI J A Organizacijski komite Gostje republiškega sindikalnega sveta Analiza seminarja samoupravljalcev DRUŽBENO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE ZA DELEGATE V ZBORIH ZDRUŽENEGA DELA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH V mesecu marcu je bilo organizirano družbenopolitično izobraževanje za novoizvoljene delegate v zborih združenega dela in SIS. Seminarja je pripravila DU Radovljica. Udeleženci seminarja so poslušali predavanja iz naslednjih tem: — Politični sistem socialističnega samoupravljanja — Subjektivni faktor kot ustvarjalna sila družbe — Uresničevanje samoupravnega družbenega planiranja — Uresničevanje svobodne menjave dela — Nacionalno vprašanje in graditev jugoslovanske federacije. Ker je po zaključku seminarja padlo nekaj pripomb na samoupravnost takih seminarjev in izbiro tem, smo po razgovoru z nekaterimi udeleženci prišli do naslednjih zaključkov: — seminar je predolg, — teme se v večini primerov ponavljajo iz seminarja v seminar, — udeleženci niso dobili vpogleda v vlogo delegata v našem sistemu in času, čeprav se je večina delegatov ravno zaradi tega seminarja udeležila, — prikazanih je bilo premalo primerov iz prakse delovanja delegatskega sistema pri nas. Po razgovoru s predstavniki OO ZK in OO ZSS v Elanu bomo vse te pripombe posredovali OK ZSS Radovljica, ki je organizator takih seminarjev, in DU Radovljica in se z njimi dogovorili, ali so seminarji s tako vsebino sploh potrebni, kajti po besedah udeležencev se je velik del snovi dalo prebrati že v dnevnem časopisju. Na koncu pa si oglej mo-še udeležbo naših delegatov na seminarju, ki bi bila v nekaterih primerih tudi lahko deležna kritike: TOZD/DS Skupaj Udeležilo Udeležba delegatov seminarja v % Smuči 37 23 62,1 Športna orodja 16 11 68,7 Plastika 16 5 31,2 Trgovina 11 5 45,4 Inštitut 14 2 14,2 Vzdrževanje 15 9 60,0 Skupne službe 18 13 72,2 ELAN 127 68 53,0 Antolin Rudi SEMINAR S PODROČJA PROJEKTIVNEGA VODENJA V dneh 21. in 22. marca smo imeli priliko, da obogatimo svoje znanje. Predavanje dr. Antona Hauca z VEKŠ iz Maribora nas je dva dni držalo v napetosti in pričakovanju. Temo, ki bi jo lahko označili za težko, je znal popestriti z vsakdanjimi prispodobami tako plastično, da suhe teorije skoraj ni bilo čutiti. Projektno vodenje je ena od uspelih organizacijskih oblik. S projekti se realizirajo poslovni, razvojni in drugi cilji na najbolj racionalen način. Ti projekti niso prav nič drugega kot dejavnosti, ki jih med drugim opravljamo ob svojem primarnem delu tudi mi. T. i. »projektna dejavnost« pa le stežka zaživi ob preveč togih organizacijskih oblikah, zato je predavatelj prikazal nekaj možnosti, kako pri sleherni enkratni aktivnosti dosežemo kar se da dobre efekte (učinke, rezultate). Nestalne projektne organizacije (teami) so prav gotovo tudi izziv za nas, saj je več kot jasno, da nekatere akcije (uvajanje novih izdelkov na trg) niso uspešne, če jih ne izvajamo načrtno. Informacija kot najbolj cenjen proizvod sedanjosti in prihodnosti je bila posebej poudarjena. Projekti na zalogo, ki iz teh slede, pa so ti- sta rešilna bilka, ki v poplavi nepredvidljivega trga rešijo ali potope sleherno delovno organizacijo. Inženiring je integriran sistem, ki ga določa pridevnik. Dejavnost dela Elan že meji na takšno organiziranost in ko smo se po seminarju soočili z domačo nalogo, smo med projekte zapisali tudi inženiring. Sicer pa je domača naloga vseh udeležencev seminarja dokaj verno nakazala približke Elan projektnemu vodenju in splošen vtis je bil, da naša pestra dejavnost zahteva takšno organiziranost, čeprav velja nekaj aksiomov kot npr.: organiziramo se zato, da rešujemo probleme, ne da smo se organizirali, ali pa ta, da nam ne bo pomagala nobena oganizira-nost, če zanjo niso ljudje. Janez Urbanc Inovacije — 82 Lani je bilo prijavljeno Komisiji za inovacije 26 predlogov. Vsi predlogi so bili obravnavani na sejah komisije, ki so bile povprečno 1 x mesečno. Od celotnega števila prijavljenih predlogov jih je komisija oz. strokovna služba opredelila za tehnično izboljšavo 3 in koristni predlog 14. Odbitih je bilo 9 inovacij. Največ prijav je prispelo iz TOZD Smuči in sicer 13, sledijo TOZD Inštitut 4, TOZD Vzdrževanje 3, TOZD Športna orodja 3 ter TOZD Plastika, DSSS in zunanji po 1. Prijavitelji imajo največ srednjo izobrazbo — 11, delavci iz neposredne proizvodnje 10 ter visoko izobrazbo 5. Za vloge, prijavljene lani, je bilo izplačano 65.769,88 din, prihranek pa znaša 473.801,40 din (13,8% od vrednosti prihranka znaša vrednost odškodnine!). Za posamezne TOZD velja: TOZD Smuči prihranek: 366.406,60 din — odškod. 37.439,65 din; TOZD Vzdržev. prihranek: 107.394,72 din — odškod. 18.330,13 din- TOZD S. O. ni ga bilo možno izračunati — odškod. 5.000.00 din TOZD Plastika ni ga bilo možno izračunati — odškod. 5.000.00 din. Seveda pa je lani bilo izplačanih nekaj vlog, ki so bile prijavljene že prej, upoštevati pa je treba tudi, da 2 vlogi, ki sta bili prijavljeni lani, nista še bili izplačani, ker še ni poteklo leto dni od začetka uporabe le-teh. Stare Tone Vloga št. 387/388 - Mravlje Janez: IZMETAČ ODREZKOV/VOZIČEK ZA PREVOZ MATERIALA. Avtor je vlogo prijavil 14. XII. 1982. Opis: — Montaža vzmetnega iz-metača pri krožni žagi Wigo-mata. Z montažo tega izmečka je avtor skoraj v celoti odpravil problem, ki občasno povzroča slabo kvaliteto oz. popravilo laminatov in oblog zaradi tega, ker odrezki pri krožni žagi zaidejo na kopirno stezo modela in pri ponovnem kopiranju zajamejo ta odrezek in seveda s tem povzročijo nepravilno kopiranje. — Izdelava specialnega vozička za prevoz laminatov in oblog izpred delavnice na mesto pred narezom. Problem prevoza materiala, ki ga navaja avtor v svoji inovaciji, je resnično prisoten. Z uvedbo predlaganega vozička del teh problemov odpade, vendar se nekoliko podaljša transportna pot, pa tudi pri dobavah večje količine materiala delavka ni v stanju sama dostaviti materiala izpred delavnice na de- lovno mesto. Smatramo, da je s tem predlogom vendarle prihranjenega nekaj časa in pa da olajšamo delo pri nare-zu. Vprašalnik je bil izpolnjen 8. II. 1983. Na današnji seji je komisija na podlagi stališč strokovne službe TOZD Smuči sklenila, da sta inovaciji koristna predloga, za katera ni mogoče izračunati prihranka, zato se za 1. vlogo izplača vseeno odškodnina 4.000,00 din, za 2. vlogo pa 1.000,00 din, kar je v skladu z 61. členom Pravilnika o izumih. Vloga št. 386 — Peterman Ivana: PRIKLJUČITEV STOJALA ZA SMUČI K BRUSILNEMU STROJU Avtorica je vlogo prijavila 1. XII. 1982 Pred omenjeno izboljšavo so se smuči brusile tako, da je delavka na eni strani vlagala smuči in jih sproti na drugi strani lovila in odlagala. Če je bila količina smuči večja, sta bili potrebni dve delavki. Po novem delavka smuči samo vlaga, na drugi strani (Nadaljevanje na 14. strani) Poročilo službe varstva pri delu za leto 1982 V lanskem letu se je v naši delovni organizaciji zgodilo 51 nesreč pri delu. Glede na število zaposlenih 1093, je bilo nesreč pri delu 4,9 %. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 932 delovnih dni. Če podatke o nesrečah za lansko leto primerjamo z gibanjem nesreč v zadnjih petih letih nazaj, lahko ugotavljamo, da je bil vsa leta odstotek nesreč med 2 in 3 %, med tem, ko je v letu 1982 porastel na 4,9 %. Število nesreč se je v primerjavi z lanskim letom povečalo skoraj za 100 %. Nekoliko bolj so rezultati ugodni le iz gledišča, da je bila samo 1 nesreča težjega značaja, medtem, ko so bile ostale nesreče lažje oblike in so zahtevale le krajši bolniški stalež. To je razvidno tudi iz števila izgubljenih dni, saj je to število poraslo v primerjavi z lanskim letom le 25 %. Kot je omenjeno, je bila v lanskem letu 1 nesreča s trajnimi posledicami za poškodovanko. Dne 4. 5. 1982 se je v TOZD Smuči v oddelku nadaljnje obdelave smuči dogodila težja nesreča pri delu. Nekvalificirana delavka G. S. je delala kot pomoč na rezkalnem stroju za obdelavo smuči. Pri čiščenju kontrolne ploščice je med obratovanjem prišla preblizu rezkalne glave, katera ji je močno poškodovala 3 prste desne roke. I. Analiza nesreč: Gibanje nesreč po kvalifikacijski sestavi ponesrečencev: NK 7 PK 30 KV 14 VK_______________________________- skupaj 51 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se je ponesrečilo največ PK in KV delavcev, kar je tudi razumljivo glede na to, da so ti delavci zaposleni predvsem na strojih in napravah, kjer se je v lanskem letu dogodilo tudi največ nesreč pri delu. V primerjavi z lanskim letom je poraslo število nesreč pri PK delavcih. Gibanje nesreč po dnevih v tednu: ponedeljek 8 torek 13 sreda 5 četrtek 9 petek 12 sobota 4 skupaj 51 Med tem ko je bilo v letu 1981 največ nesreč v petek in ponedeljek, je bilo v lanskem letu najbolj nevaren dan torek in tudi petek. Gibanje nesreč po urah nastanka: 1 8 2 4 3 10 4 3 5 6 6 4 7 3 8 12 nadure 1 skupaj 51 INOVACIJE: (Nadaljevanje s 13. strani) pa letijo na stojalo — tako, da je sedaj z eno delavko dosežen enak učinek, kot prej z dvema. Inovacija se praktično uporablja od 20. Vl- il. 1980 dalje. Vloga je komisija obravnavala na današnji seji ter sprejela sklep, da je koristni predlog, za katerega se odškodnina, ki znaša 6.811,20 din, takoj izplača. Prihranek znaša 49.500,00 din. Vprašalnik zanjo je bil izpolnjen 1. II. 1983. Podatki o gibanju nesreč po posameznih urah nastanka so bili v lanskem letu zelo presenetljivi, saj je bilo največ nesreč v zadnji uri dela, med tem, ko je bilo v prejšnjih letih največ nesreč med 3 in 5 uro dela. Gibanje nesreč po spolu: moški 22 ženske 29 skupaj 51 Vrsto let nazaj gibanje nesreč po spolu prikazuje podatek, da se zaradi nesreč pri delu poškoduje veliko večje števi- lo zaposlenih moških, čeprav je razmerje med zaposlenimi približno enako. V letu 1981 je bilo to razmerje že manjše, v lanskem letu pa se je prvič kar obstaja Elan dogodilo, da se je ponesrečilo več zaposlenih žena kot moških. Delni vzrok tega stanja je tudi v tem, da ženske opravljajo vedno več del in nalog na strojih in napravah, ki predstavlčjajo glavni vir nevarnosti pri delu. Gibanje nesreč po TOZD oz. DSSS: TSM 29 TŠO 8 TPL 6 TTR - TIE - TVZ 6 DSSS_____________________________2 skupaj 51 Lansko leto je bilo največ nesreč v TOZD Vbzdrževanje in TOZD Športna orodja, v letu 1982 nastopa bistvena sprememba, saj TOZD Smuči bistveno odstopa po številu nesreč pri delu. Gibanje nesreč po viru — načinu nastanka: stroji in naprave 19 transport in gibanje 14 padci 9 ročno orodje 4 ostali vzroki____________________5 skupaj 5i Iz podatkov je razvidno, kot že vrsto let nazaj, da je največ nesreč na strojih in napravah, nato pri transportu in gibanju, med tem, ko je število nesreč zaradi ročnega orodja vsako leto približno enako. Osnovna ugotovitev na podlagi teh podatkov je, da stroji in naprave še vedno predstavljajo največji vir nevarnosti. Gibanje nesreč po vzrokih nastanka: nevaren način dela 19 povečana nevarnost 14 kršenje varn. predpisov 10 pomanjkljiva zaščita 5 ostali vzroki___________________ 3 skupaj 51 Čeprav je razumljivo, da je vzrokov za nastanek nesreč največ v nevarnem načinu dela in povečani nevarnosti, je treba vseeno opozoriti, da se je v lanskem letu dogodilo 10 nesreč zaradi kršenja predpisov o varstvu pri delu. Nezavarovana rezkalna orodja povzročajo težke nesreče Prikazana analiza nesreč nam prikazuje gibanje nesreč v lanskem letu z različnih pogledov. V kolikor podrobnejše analiziramo posamezne vrste vzrokov in pokazateljev, zaključimo, da bi z ustreznimi varnostnimi in drugimi ukrepi lahko število nesreč pri delu zmanjšali, seveda ob sodelovanju vseh zaposlenih v delovni organizaciji. Obstajajo objektivni faktorji, kot so nevarni stroji in naprave, slabši pogoji dela v nekaterih oddelkih, pomanjkljivosti, ki izvirajo predvsem zaradi zahtevnosti dela, vendar bi se vrsto nesreč pri delu lahko preprečilo predvsem z upoštevanjem ugotovitev, ki so bile podane v analizi nesreč za leto 1982. II. Tehnično varstvo Na področju tehničnega varstva v lanskem letu ni bilo napravljenih večjih posegov kot naprimer v letu 1981, ko smo zaključili z rekonstrukcijo TOZD Smuči. V glavnem je bilo opravljeno delo predvsem na področju urejevanja zaščite strojev in naprav in zboljšanja delovnih pogojev na nekaterih delovnih mestih. Tudi v lanskem letu je požarno varnostna služba skupaj s komisijo izvršila sistematski pregled stanja varnosti v celotni delovni organizaciji. Na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti se je načrtno pristopilo k ureditvi posameznih napak in s tem k izboljšanju stanja varnosti. Velik problem še vedno predstavlja ropot na nekaterih delovnih mestih, predvsem v strojni delavnici TOZD Smuči. Kljub iskanju ustreznih tehničnih rešitev, nismo našli prave, ki bi zagotavljala zmanjšanje ropota v tem oddelku. V lanskem letu smo uredili skladišče posod pod pritiskom ter uredili primerno skladišče za shranjevanje jedkih snovi. Problem skladiščenja teh materialov je bil dosti pereč in smo s to rešitvijo uspeli zagotoviti hrambo teh nevarnih snovi v skladu z obstoječimi predpisi. V lanskem letu je bilo tudi nabavljeno nekaj novih strojev in naprav, nekate naprave smo izdelali sami. V tehničnem poročilu naj omenim, da so se zelo poslabšali delovni pogoji v TOZD Plastika, predvsem z razloga, ker je šel ta TOZD v novogradnjo. Z novogradnjo so se morale v proizvodnji napraviti nekatere spremembe, konkretno od-stanitev ventilacije v montaži čolnov tako, da delavci delajo pod zelo težkimi pogoji. Upamo, da bomo z novo rekonstrukcijo oz. izgradnjo tega TOZD le izboljšali pogoje dela zaposlenim delavcem. III. Zdravstveno in osebno varstvo V lanskem letu smo opravili v obliki sistematskih zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo na zdravju izpostavljenih delovnih mestih. Pregledi so bili izvršeni v Dispanzerju za medicino dela Radovljica, delno pa v obratni ambulanti Elan. Rezultati pregledov so bili ugodni, saj ni bilo ugotovljenih zdravstvenih okvar delavcev. Pri pregiedu je bilo ugotovljenih nekaj obolenj kože (ekcemi), predvsem zaradi vse večje uporabe raznih topil, lepil in podobno. Opravljeni so bili sistematski pregledi v obratni ambulanti za tiste delavce, ki delajo v ropotu, mladoletniki, živilci in sistematski pregledi delavcev po starostnih skupinah. Pregledi se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Večja finančna sredstva v vrednosti 2.830.000. — din smo vložili v nabavo osebnih zaščitnih sredstev z namenom, da se zagotovi osebno varstvo delavcev. Iz analiz vzrokov nesreč pri delu lahko ugotavljamo, da v lanskem letu ni bilo nesreč zaradi neuporabe ali pomanjkanja zaščitnih sredstev, zato je vlaganje sredstev v osebno varstvo vsekakor ekonomsko in tudi stabilizacijsko. IV. Požarna varnost Tudi v minulem letu je bila vsa skrb posvečena preventivni dejavnosti. Izvršeni so bili pregledi obratov in oddelkov s strani občinskih, medobčinskih in republiških požarnih inšpekcij ter interne komisije DO. Večina pomanjkljivosti se je sproti odpravljalo. Nekaj pa je takih, ki so vezani na finance ali so časovno omejeni in se rešujejo postopno. Za vse člane DO so bila izvršena predavanja o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati in o nevarnosti s strani požara na njihovih delovnih mestih ter o ukrepih v slučaju požara. Članstvo v IGD Elan je nespremenjeno že vrsto let. Število ostaja isto, le članstvo se stara. V društvu je premalo mladih. Za strokovno izpopolnjevanje je bilo poskrbljeno, saj je bilo vaj in predavanj še več kot v preteklem letu. Tudi na tekmovanjih so moški kot ženske zasedle v občinskem in regijskem tekmovanju prvo mesto. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja smo uspeli v preteklem letu pridobiti dve pomembni novosti. Delavci TOZD Vzdrževanja so naredili sodobno zapornico. Z novo zapornico smo pridobili tudi novih 50.000 1 vode v zajetju in električno dvigovanje zapornice. Druga pomembna pridobitev pa je črpalna postaja, ki je v sklopu s hladilnim bazenom. V kletnih prostorih sta električna in bencinska črpalka, ki črpata vodo iz 45.000 1 bazena, ki je prav tako v spodnjih prostorih. V zgornjem prostoru je prostor za gasilsko opremo in priključi 2 B in C ter za aktiviranje električne črpalke. V lanskem letu so bili tudi gotovi projekti in projektna dokumentacija za izgradnjo gasilskega orodišča. V minulem letu smo organizirali lastni gasilski servis za servisiranje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov. V lakirnici TOZD Smuči so bile nameščene stabilne gasilske naprave na CO?. B. Z. Peharc Cerkovnik Aforizmi DUŠANA RADOVIČA — Vsako jutro prvi trolejbusi poženo v ulico Vojislava Iliča. Dvajset dedkov in babic, ki v mraku — da jih nihče ne vidi — gredo na delo, da ne sramote svojih otrok in naše socialne politike. — Zakaj neki očetje za vsako ceno hočejo sina. Kaj jim ni dovolj svoj primer? — Na prehodih za pešce se pazite — so šoferji, ki jim je življenje odveč, samo ne vedo čigavo. — Pretepite svoje otroke, takoj ko opazite, da so vam podobni. — Nihče nima več kot enega samega življenja. A še so med nami taki, ki poleg svojega trošijo še kakšno drugo življenje. — Dokler mi zehamo, naše sestre, žene in matere pletejo naše nogavice in jopice. — Kaj boste danes kosili? Predlagamo, da zavrete vodo in začnete iskati nekaj, kar se bo dalo vreči v krop. Če ne najdete ničesar, vam vsaj voda ne bo propadla. — Kdor želi vedno imeti prav, mora često menjati svoje mišljenje. — Najpomembnejši obrati ljudstva 'delajo na viski, manj pomembni na vinjak, a povsem nepomembni na pivo in špricar. — Srečala sta se oče in hči in ona mu obljubi, da ne bo več pila. V zahvalo ji bo oče kupil avto. Če pa se bo odvadila tudi kajenja, ji bo kupil še vozniško dovoljenje. — Kakšna bo elektrika, ki jo bomo delali iz takšne Save in takšne Donave. Žarnice nam bodo smrdele kot plinske svetilke. Le urejeno in tehnično zavarovano delovno mesto zagotavlja varnost delavca Kako in kaj v naših počitniških enotah Preden oddidete na letni odih v naše počitniške enote, ki jih imamo trenutno 49 v 11 različnih krajih, bi vam radi posredovali še nekaj posebnosti oz. podatkov. V kratkem bomo poskušali opisati vsako enoto posebej (možnost prevoza, rekreacije, zabave, značilnosti). MARTINŠClCA na otoku Cresu: za prevoz je za vse kraje še vedno najbolj primeren osebni avto. Za v Martinščico lahko rečemo, da je prevoz možen z avtobusom (ali vlakom) do Reke, nato pa z ladjo ali trajektom do Miholaščice (ladja vozi trikrat na teden). Preskrba je zaenkrat še slaba (mesa ni), trgovina pa je oddaljena 1 km. Zabave ni praktično nobene, je pa zaradi tega zelo mirno. Plaža je peščena. Prehrana je možna v lastni režiji, saj so vsa stanovanja (komfortna) opremljena tako, da je v njih možno kuhati. Kdor želi pa se lahko hrani v gostilnah, ki jih je več. Vreme je na tem delu otoka zelo stalno. Na voljo je sedem stanovanj. MALI LOŠINJ: Prevoz je mogoč na isti način kot za Miholaščico. Kamp, kjer sta dve prikolici, je zelo dobro urejen (tako sanitarije kot tudi preskrba). Obe prikolici sta v borovem gozdu z veliko sence. Mali Lošinj nudi veliko zabave. PAKOŠTANE: na razpolago je pet prikolic, ki so postavljene v borovem gozdu, tako da je sence dovolj. Najboljši je lasten prevoz, možnost pa je tudi z vlakom ali avtobusom do Zadra. Avtobus pripelje direktno v Pako-štane. Preskrba je dokaj v redu, plaža prav tako, posebnost pa je dokaj stalno vreme. Nekoliko je pripomb na čistočo sanitarij. Prehrana je možna tudi v restavraciji, pa tudi za zabavo je poskrbljeno. V FAŽANI imamo 5 prikolic. Kamp je vojaški, kar zagotavlja red in mir. Veliko sence (borov gozd), urejene sanitarije, možnost prehrane po zmernih cenah (aboni-ranje) v vojaški restavraciji, to so značilnosti tega kampa, prav tako pa tudi dobre možnosti za šport in rekreacijo in veliko zabave z glasbo »v živo« ter TV šotorom. Plaža je zelo v redu, vendar pa v tem kampu ne smete imeti lastnega čolna. Kar se tiče prevoza, so avtobusne zveze dokaj dobre. VRSAR: 4 prikolice so primerne predvsem za tiste, ki imajo radi vročino, saj so postavljene na prostem. So pa zaščitene s posebno streho, tako da je tudi tu dovolj »vroče sence«, poskrbljeno pa je tudi za »jeklene konjičke«, ki jih lahko prav tako parkirate pod streho. Vse prikolice imajo tekočo vodo, ena pa ima tudi tuš (vse prikolice so skupaj, tako da tuš lahko uporabljajo vsi). Kamp je vsestransko zelo dobro urejen, od preskrbe do sanitarij. Do Vrsarja so tudi dobre avtobusne zveze. CERVAR: 4 komfortna stanovanja. Za Červar lahko z enim stavkom povemo, da je izredno lepo urejeno turistično naselje z urejeno preskrbo. Červar nudi obilo zabave tako v privatnem kot tudi družbenem sektorju. Za vse tiste, ki bi imeli premalo zabave, pa so poskrbeli v Poreču, ki je oddaljen le par kilometrov. Červar ima tudi lepo urejeno marino. Prevoz je možen z avtobusom. ULIKA: naturistični kamp, v katerem imamo eno prikolico. Tako kot vsi kampi te vrste je tudi ta lepo ure- jen, prav tako preskrba. Prehrana je možna v restavraciji. Prevoz je možen z avtobusom. LANTERNA: 6 bungalovov (kontejnerjev) s tekočo vodo in tušem ter WC nudi dokaj udobno življenje v času dopusta, saj so prihranjene marsikatere skrbi. Kamp je zelo lepo urejen in nudi obilo zabave. Plaža za vse okuse in dobra preskrba sta še dva aduta tega kampa in seveda možnost rekreacije. Avtobusni prevoz. SELCE: 8 hišic, ki jih v glavnem vsi poznate, bo letos dobilo »novo obleko«. Vse hišice bomo prenovili, tako zunaj kot znotraj. Zamenjali bomo posteljne vložke, nabavili pa bomo tudi nove pograde, tako da bodo v vseh hišicah lahko letovale 4 osebe. V vseh hišicah so nameščeni hladilniki in letos še kuhalniki s priborom za kuhanje kave (skodelice in džezva z žličkami), vendar vse opozarjamo, DA JE KUHANJE HRANE IZ POŽARNOVARNOSTNIH RAZLOGOV PREPOVEDANO. Prehrana je po ugodnih cenah možna v restavraciji kampa. Zelo lepo urejena plaža in obilo zabave pa sta še dve »pozitivni oceni«, ki bosta privabili večje število dopustnikov. Dobre avtobusne zveze. BAŠKA: na otoku Krku nudi 5 prikolic, ki so tudi bolj primerne za tiste, ki ljubite vročino, saj sence ni. Izredno lepa plaža — mivka, slaba preskrba in neurejene sanitarije so posebnosti tega kampa. Tisti, ki radi hodite v hribe, boste lahko »plezali« na bližnje »gore«, možna pa je tudi drugačna zabava (ples). Prevoz je možen z avtobusom. CATEŠKE TOPLICE: 2 prikolici je moč uporabljati praktično čez vse leto, saj smo nabavili kaloriferje in več odej, tako da je možno tudi ogrevanje. Čateške toplice so znane kot zdravilišče s termalno vodo s štirimi bazeni. Prikolice so v senci. Veliko možnosti za zabavo in rekreacijo je še ena posebnost Čateških toplic. Prehrana je možna v restavraciji. Avtobusne zveze so zelo dobre. To je na kratko nekaj značilnosti naših počitniških enot. Vsem želimo obilo zabave, sonca in dobrega počutja, da bi si nabrali moči za premagovanje težav pri delu v letu 1983. Z. V. Novice — novice — novice — novice PO SPOItT MAIIKTU 1983/4 a Vidna slabost glavnih švicarskih trgovcev za francoske in ameriške smuči potiska avstrijske znamke v ozadje. V Vo-ralbergu narejene smuči Head so pred Kastle in drugimi avstrijskimi znamkami. Vrstni red po znamkah in ocenah (najvišja ocena 6): 1. Dynastar — 5,36; Volki — 5,36; 3. Olin — 5,27' 4 Rossi-gnol - 4,91; 5. K2 - 4,70; 6. Head - 4,55; 7. Kastle - 4,40; 8. Authier 4,12; 9. Atomik — 4,11; 10. Blizzard in Pre — 4 00' 12. Dynamic - 3,85; 13. Streule — 3,71; 14. Fischer — 3 54- ls’ Hart - 3,42; 16. Hanson - 3,28; 17. ELAN - 3,17; Lacroix -3,00; Kneissl — 2,37. N"«.1 — Na svetovnem mladinskem prvenstvu v alpskem smučanju v Sestrieru (Italija) od 1.—6. 2. 1983 spet nekaj medalj na Elanovih smučeh: — Johan Wallner — Švedska — zlata medalja v VSL — Čižman Tomaž — Jugoslavija, bronasta medalja v kombinaciji. — BRUNO KEItNEN (nekaj podatkov): Najuspešnejši Elanov smukač je bil rojen 25.3. 1961. Po poklicu je kuhar. Hobiji so mu predvsem šport na splošno, plezanje in moderna glasba. Njegov naslov je Hotel »BAHNHOF« 3778 SCHONRIED - Švica. Njegovi večji uspehi v preteklih letih so bili: 1979 — bronasta medalja SMUK — evr. mlad. prv. in Švicar, državni mladin. prvak v smuku 1981 - 3. v VSL - Švica (držav, prvenstvo) +2 v kombinaciji prav tako v Švici na državnem prvenstvu, d’Isere (Francija) (Avstrija) 1983 — 3. v kombinaciji — Švica (državno prvenstvo) Letošnji rezultati: 13. Pontresina (Švica) SMUK 10. Val Gardena (Italija) SMUK 15. Val d’Isere (Francija) SMUK 7. Val SMUK 1. Kitzbiihel SMUK 7. Kitzbiihel SMUK 4. Kitzbiihel kombinacija (36. v SL) 15. Sarajevo SMUK. — Poročilo o delu 1982 — INDOK To leto smo prejeli 53 knjig. Prejemali smo 125 revij in časopisov (tujih 42). Naročili in prejeli smo 97 standardov (tujih 26) in 10 patentov. Prejeli smo 62 prospektov. Izdelani so bili 3 INDOK Bilteni ter 10 Novic. Prijavili smo 2 modela, registrirali 26 inovacij. Izvedenih je bilo 14 naročil v Jugoslaviji in tuiini. (Avstrija) (Avstrija) Kaj nam obeta nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Na podlagi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji zveznega zbora 22. aprila lani, moramo v Sloveniji sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in druge samoupravne splošne akte. Republiški zakon se sprejema v trifaznem zakonodajnem postopku. Skupščina SR Slovenije je sprejela predlog za izdajo zakona na sejah vseh treh zborov 28. septembra lani. Gradivo za javno razpravo — osnutek zakona — je objavljeno v prilogi skupščinskega Poročevalca 21. februarja letos in v prilogi Delavske enotnosti »Sindikalni poročevalec« št. 5 3. marca letos. Javna razprava o osnutku zakona bo trajala do konca aprila. Nato bo predsedstvo republiškega sveta ZSS obravnavalo poročilo o razpravi in z njim seznanilo slovensko skupščino. Ta bo osnutek obravnavala predvidoma v začetku maja. Junija bo objavljen predlog zakona in predvidoma konec julija bo skupščina zakon sprejela. Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je treba sprejeti do konca leta. Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju Novosti v zveznem zakonu Zvezni zakon določa skupne osnove pokojninskega in invalidskega sistema, ki so obvezne za vse republike in avtonomni pokrajini. Pri tem gre zlasti za dva sklopa vprašanj: prvič, zvezni zakon izhaja iz temeljne zamisli zakona o združenem delu, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje sestavni del združenega dela, da je to družbenoekonomski odnos in da delavci, ki gredo v pokoj, obdržijo položaj združenega delavca na specifičen način. Vse to zakon uveljavlja z uvedbo minulega dela kot izhodišča, od katerega je odvisna višina pokojnine. Drugič, zvezni zakon določa dva vira sredstev, in sicer osebni dohodek in dohodek temeljne organizacije združenega dela. Druge najpomembnejše novosti iz zveznega zakona so še: — oprostitev gostote zavarovalne dobe, — najnižja in najvišja pokojnina, — nova definicija invalidnosti — tri možnosti: zmanjšana delovna zmožnost, preostala delovna zmožnost in izguba delovne zmožnosti. Delavec s preostalo delovno zmožnostjo ima pravico do razporeditve na druga ustrezna dela in naloge, do prekvalifikacije in dokvalifikacije. To pomeni, da ne bo imela statusa invalida oseba, ki ne more opravljati del, ki jih je opravljala pred invalidnostjo, če lahko v celoti opravlja drugo delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Te pravice delavec uveljavlja v organizaciji združenega dela. Če OZD iz objektivnih razlogov ne bi mogel zagotavljati vseh pravic, se tudi v prihodnje predvideva širša družbena solidarnost. Že ob pripravi zveznega zakona so se pojavljali nekateri problemi oziroma težnje, kot npr. skrajševanje delovne dobe. Novosti v osnutku republiškega zakona: Osnutek republiškega zakona povzema določbe zveznega zakona in vsebuje dve pomembni novosti v pokojninskem in invalidskem sistemu: — krog zavarovancev se je razširil tudi na delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo kulturno dejavnost, obrtnike, kmete in člane njihovih gospodinjstev, vrhunske športnike; — prenos odgovornosti v zvezi z delovno invalidnostjo na ozde. To je vsekakor pomemben korak k večji humanizaciji dela, vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali bomo uspeli vsem zagotoviti enak položaj. Osnutek vsekakor prema- lo natančno določa uresničevanje, natančnejše določbe so predvidene v statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predvsem pa v samoupravnih splošnih aktih ozdov. V razpravi bo nedvomno dosti besed o možnosti predčasnega upokojevanja. Delavce moramo seznaniti s tem, kaj to pomeni z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitev, ki je predlagana v osnutku, je zelo de- stimulativna, kar je po svoje prav, pomeni pa to, da marsikdo ne bo imel možnosti za predčasno upokojitev. Zakaj? Zato, ker bo za 5 let predčasnega odhoda v pokoj pokojninska osnova za 10 % nižja, torej ne 85 %, temveč 75 %. Od tega je treba odšteti še odstotek znižanja za pet let (predvidoma 1,5 % na leto, skupaj 7,5 %), osnova za obračun pokojnine je torej 67,5%. Teh 7,5% po preteku 5 let sicer odpade, ostane pa še vedno 10 % nižja pokojnina. Velja tudi opozoriti, da tisti, ki bi se predčasno upokojili, ne bi imeli pravice do varstvenega dodatka. V razpravah o novostih, ki naj bi jih prinesel osnutek zakona, se moramo zavedati, da so okvir, v katerem lahko odločamo o pravicah iz zakona, prav gotovo materialne možnosti združenega dela oziroma družbe. Predsedstvo RS ZSS je na prejšnji seji poudarilo, da pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sedaj ni mogoče niti širiti niti ožiti. Tako je predčasno upokojevanje mogoče podpreti le izjemoma, s tem da se zavedamo, kaj pomeni predčasen odhod v pokoj z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitve v zakonu, ki bi spodbujale delo čez polno delovno dobo, najbrž niso sprejemljive. Veliko pozornosti pa bi bilo treba v razpravah nameniti tudi odgovornosti za delovne invalide. Ta namreč prehaja s skupnosti za ozde. Seveda pa ta prenos v celoti ni možen takoj, ampak postopno. Pri tem pa je pomembno določiti stopnjo solidarnosti za vse tiste ozde, kjer so pogoji dela težki in invalidnosti tudi z varstvenimi ukrepi ni mogoče bistveno zmanjšati. Dvoboj hokejistov ELAN —VERIGA Sobota 05. 03. 1983 — drsališče na Kledu ELAN : VERIGA 3:9 (2:1) (1:3) (0:5) Gole so dosegli: Krek (1:0) Krek (2:1) Švab (3:3) Kazenske minute: Dolar 2 min., Mandelc 2 min., Cerar 2 min.) Gledalcev 100 Ponedeljek 15. 03. 1983 drsališče pod Mežakljo na Jesenicah VERIGA : ELAN 10:4 (6:1) (2:1) (2:2) Gole so dosegli: Potočnik (5:1) Eržen (7:2) Stroj (8:3) Zupan (8:4) Kazenske minute: Dolar 5 min., Polajnar 2 min. Gledalcev 10 Po pričakovanju smo kljub naši borbenosti ta dva dvoboja izgubili. Taktičnih zamisli našega kapetana Dežmana nismo ubogali, saj vsi mislimo, da znamo dobro igrati hokej. Med samo tekmo smo uvideli, da je hokej kolektivna igra in brezglave poteze posameznikov vodijo v poraz. Na teh dveh srečanjih je prve drsalne korake in obrambo na golu izvajal naš Kokalj. Težave mu je delalo drsanje vzvratno in obramba s palico. Najborbenejši Dolar, Cerar in Madeljc so presedeli kazenske minute z negodovanjem nad sodnikom. Na koncu hokejske sezone so v vrhunski formi odigrali tekmi Dežman, Antolin, Krek in hitri, zagrizeni šofer Potočar. Sodnik nam ni bil naklonjen, sekal nam je igro in piskal gole za nasprotnika. Za ELAN so nastopali: Dežman, Kokalj, Kapus, Zupan, Krek, Mali, Jeran, Stroj, Eržen, Dolar, Mandeljc, Potočar, Antolin, Polajnar, Cerar. Cerar Jani Imenovan je nov uredniški odbor »Smučine« DS — DO Elan je na 6. seji, dne 10. II. 1983 imenoval v novi uredniški odbor naslednje člane: 1. Odgovorni urednik Sam. dejavnost, kadrovsko področje Družbenopolitično področje Gospodarska rubrika, splošno Gospodarska rubrika, zunanji obrati Tehnična rubrika Kultura in šport SLO in DS, Letovanje Splošna tematika Lektorica Knafelj Slavko Knafelj Slavko Mulej Stanko Čučnik Milan Jeglič Tone Mertelj Marjan Radevič Josip Vidic Zdravko Urbanc Janez Rupar Marija Spremenjen Poslovnik »Smučine« Poslovnik »Smučine« je bil v veljavi s popravkom že od 18.5.1979, zato so bile postavke nagrajevanja zelo zastarele. To pa je delno vplivalo tudi na nezainteresiranost dopisnikov, saj so bile nagrade za prispevke minimalne in destimulativne. Po posvetu z ostalimi uredništvi in po navodilih s 5. srečanja urednikov decembra lani v Mariboru, so vsi pristopili k približno enotnemu nagrajevanju dopisnikov. Temu cilju je prirejena tudi sprememba Poslovnika, ki ga je sprejel DS - DO Elan 10.2.1983. Zanimiva je primerjava, da so za eno številko »Smučine«, ki je v letu 1982 stala 9 milij. S. dinarjev za 1.700 izvodov, znašali stroški za honoriranje neto le 300 starih Izmed možnih oblik informiranja se v Elanu poslužujemo posrednih medijev, kot so glasilo delovnega kolektiva SMUČINA, TEDENSKI POROČEVALEC, INTERNE INFORMACIJE in oglasne deske ter neposrednih, kot so razgovori, seje in drugo (delovne skupine, zbori delovnih ljudi). Glasilo SMUČINA izhaja po potrebi, največ sedemkrat letno. V njem je objavljeno vse, kar je pomembno za širši kolektiv (delavce, upokojence, štipendiste, delavce, ki služijo vojaški rok, poslovne partnerje in zunanje inštitucije, občinske, republiške, upravne in politične organe). Pod pojmom informiranje si ne predstavljamo samo obveščanja članov delovne skupnosti o pomembnih zadevah, ampak jih želimo aktivno vključiti v proces, tako da bi sodeloval čim širši krog ljudi. Poznavanje ekonomskih pogojev in njihovih posledic je eden izmed odločilnih faktorjev, da bi delavci lahko tisočakov (povprečno) ali dobre 3%. To pa pove že dovolj. S sprejetim popravkom želimo doseči večjo zainteresiranost dopisnikov, kar pa ne bo vplivalo na povečanje celotnih stroškov, saj bo »Smučina« izšla po potrebi, največ pa 7 krat letno in ne več redno mesečno, kot do zdaj. Predlog novega Poslovnika zajema tudi nekaj vsebinskih sprememb, ki so nujno potrebne in doprinašajo k stabilizaciji na tem področju. Vzporedno s tem pa želimo povečati informatiko v internih glasilih »Tedenski poročevalec« in »Interne informacije«. Novo pri tem pa je to, da novo nagrajevanje velja tudi za prispevke v teh dveh biltenih, (čl. 6.). uspešno opravili svoje naloge in bili tudi primerno stimulirani za dobro opravljeno delo. Mnenja, ocenjevanja in opazovanja na razne napake morajo biti objektivnat konstruktivna in javna. Če so podana v pismeni obliki, jih morajo avtorji oddati podpisana. Anonimnih prispevkov ali takih pod psevdonimom, uredništvo Smučine ne sprejema. Predlog zakona o združenem delu zadolžuje OZD, da mora zagotoviti delavcem redne, pravočasne, popolnoma resnične ter vsebinsko in oblikovno informacije na dostopen način. Če se dolžnost obveščanja ne izpolnjuje, se šteje to za kršitev pravic delavcem. Poslovodni organ pa v takem primeru odgovarja tudi materialno. 1. člen Honoriramo vse prispevke v obliki pismenih sestavkov, fotografij ali risb, ki so objavljeni v glasilu delovne skupnosti Smučina. Izjema so le oglasi, prepisi, pozivi in služ- bena obvestila ali drugi material, ki je že prirejen za objavo. Kriterij honoriranja je enak za člane ali nečlane delovne skupnosti Elan. 2. člen Sistem honoriranja za prispevke ali enote prispevkov, temelji na množenju osnovnih tarif z določenimi stimulacijskimi faktorji za: — kvaliteto — domiselnost — izvirnost — rok prijave — način podajanja — itd. 3. člen Vse tarife za honoriranje prispevkov so navedene v neto vrednostih. 4. člen Osnova za honoriranje prispevkov, ki so v glasilu objavljeni kot besedilo, je vrstica. Le-ta je široka 10 cicero ali 47 mm. Če je besedilo natisnjeno v glasilu v dvoko-lonskih vrsticah 20 do 22 cicero ali 89 do 92 mm široko, se šteje vsaka vrstica dvojno. 5. člen A) Lektorski honorar se obračuna urno po OD kore-spondenta jezikov. B) Prepisovanje tekstov in gradiva za glasilo izven rednega delovnega časa, velja kot nadurno delo in je plačano po kategoriji delovnega mesta prepisovalca. 6. člen Honorarji za prispevke: 1. Prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva, kot npr. izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v podjetju in razprave ter vsi prispevki delavcev, zaposlenih na NK, PK, KV in NS delovnih mestih 2,50 din vrstica. 2. Samostojni prispevki oz. komentarji o delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, članki o problemih življenja in dela kolektiva ali občine, prevodi zahtevnejših strokovnih testov ipd. 2,00 din vrstica. 3. Prispevki, ki zahtevajo delovno samostojno obdelavo gradiva kot npr. poročilo o poslovanju podjetja, poročila s sestankov samoupravnih organov, poročila o življenju in delu kolektiva na samoupravnem in družbenopolitičnem ter športnem področju 1,50 din vrstica. 4. Manj pomembni prispevki, ki ne zahtevajo večjega angažiranja avtorja kot npr. izvečki iz zapisnikov, prevodi preprostejših tekstov 1,00 din vrstica. V členu 6. predlagane spremembe veljajo tudi za prispevke v »Tedenskem poročevalcu« in »Internih informacijah«. 7. člen Honorarji za slikovno gradivo: a — tovarniške fotografije 30,- din b — lastne fotografije 150,- din c — odškodnina za uporabo fotografij in slik povzetih iz revij, brošur ali razglednic 40,— din d — risane glave za posamezno rubriko 60,— din e — preprosta karikatura ali risana šala 100,— din f — slikanica na celi strani 260,— din g — slikanica na pol strani 130,— din h — shema stroja ali strojne naprave 120,— din i — samostojno pripravljeni grafikoni in diagrami 80,- din j — modna ilustracija 90,- din k — shema križanke, vretena, satovnice (1 kvadrat) 2,— din 1 — šala s poljubno tematiko 40,— din m — zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic 40,— din. 8. člen Fotografije strojev in naprav ali del delovnega postopka morajo odobriti vodje dejavnosti (proizvodnje). 10. člen Nagrade pri žrebanju: V vsaki številki glasila je lahko objavljena nagradna križanka, uganka, magični lik ipd. Nagrade za pravilne rešitve podeli žreb, ki ga opravi komisija, le-to pa imenuje uredniški odbor. — Križanke: 1. nagrada din 200,— 2. nagrada din 150,— 3. nagrada din 100,— — Uganke, magični liki, rebusi: 1. nagrada din 50,— 2. nagrada din 40,— 3. nagrada din 30,— Za vsako križanko v glasilu, ki izide pred državnimi prazniki kot so: 1. maj, 29. november in 1. januar, se posamezne nagrade povišajo za 100,— din. Honorar oz. nagrade za sodelavce lista, obračunava glavni in odgovorni urednik. 11. člen Za ponovno objavo člankov, slik itd. sodelavcem ne pripada več honorar, ker si uredništvo z enkratnim izplačilom honorarja pridobi poleg pravice do objavljanja tudi avtorsko pravico. 12. člen Uredniški odbor ima pravico sam ali na predlog urednika posamezne celotne prispevke ocenjevati izjemo tudi pavšalno. 13. člen Enako nagrajevanje velja tudi za prispevke v drugih informacijskih sredstvih: Tedenski poročevalec, Interne informacije. 14. člen Ta Poslovnik začne veljati 8 dni po n jegovem sprejetju. lagata jeseniška OZSO in društvo, za te fante iz sredstev TTKS Radovljica ne dobita niti dinarja! Treba pa je vendarle povedati, da je begunjski TVD Partizan tej dejavnosti naklonjen, posebej še s privolitvijo o neomejeni uporabi begunjske in zapu-ške skakalnice. Paradoksalno se sliši, da imamo v tem koncu podmladek, primerne objekte in celo vodilni kader (vodjo skakalne sekcije in glavnega trenerja), nimamo pa organizacije in finančnih sredstev. Kljub vsemu to »sožitje« na stičišču dveh občin deluje odlično in ga nikakor ne kaže motiti. Žirovčani želijo v bližnji prihodnosti obe skakalnici urediti in posodobiti, na potezi pa je sedaj dogovor obeh TVD glede ureditve lastništva, formalnega dovoljenja za uporabo in tako naprej. Med dvema sezonama bo časa dovolj in prav bi bilo, da bi se te stvari uspešno uredile. M.Gašperin Je aktualno — Ozdravitev Brnce. - Izgradnja »PLASTIKE 82«, ki gre »KOT PO MASLU«. • • — Nadaljnji padec standarda. — Uvrstitve naših smučarjev v svetovni eliti. — Če bi bilo res ... naš delegat v zboru združenega dela je bil to pot učinkovit, saj smo končno dosegli uvedbo prometnega davka na vse naše izdelke — Uveden je prometni davek na smuči in druge športne izdelke in sicer v enaki višini kot npr. za betonsko železo. Za smuči je to še kolikor toliko logično, saj imajo vgrajene jeklene robnike, ki se, ko so smuči odslužile, lahko uporabijo za armiranje betonskih plošč. — Uvedba prometnega davka na športne izdelke bo prav gotovo pomagala k dvigu produktivnosti. Manj bomo kupovali izdelke za rekreacijo, manj se bomo aktivno rekreirali, manj bomo utrujeni, več bomo imeli časa za delo in delo bo bolj efektno. — Vsakemu kupcu smuči bomo svetovali vpis v otroški vrtec. S tem bo namreč prihranil na prometnem davku, lahko pa, da mu smuči tudi ne bo treba kupiti (če bo priden). Smučarski skoki v Begunje so v nedeljo, 6. marca slavile redek športni praznik. V jančevi drnči so delavci Občinske zveze smučarskih organizacij Jesenice in TVD Partizana Žirovnica na 35-metrski skakalnici pripravili republiško prvenstvo za mlajše pionirje. Sodelovalo je preko osemdeset skakalcev iz vse Slovenije, zmagal pa je Boris Pušnik iz Titovega Velenja. Drugi in tretji sta bila Globočnik in Mubi iz Kranja. Uspešni so bili tudi »domačini«, ki nastopajo pod imenom Žirovni-ca-Jesenice: Klemen Kapus z Rodin je bil petnajsti, Franci Petek iz Lesc peti, največ pa je dosegel Marjan Gašperin iz Begunj s četrtim mestom. Sposoben je še boljših uvrstitev, kar je že nekajkrat dokazal, verjetno pa je delovala zavora v obliki treme pred domačim občinstvom. Iz dnevnika »Delo« smo povzeli pohvalo na račun odlične organizacije in mnenje, da je bila to po množičnosti in kvaliteti najboljša pionirska tekma letos. Lep vtis s prireditve dopolnjuje še razmeroma veliko število gledalcev. Ob vsem velja zapisati še nekaj besed o razmerah v tem športu v jeseniški in radovljiški občini. Po najbrž nikjer zapisanem dogovoru je prevzela skrb za skakalni šport na celotnem omenjenem področju jeseniška občina, točneje skakajna sekcija TVD Partizan Žirovnica, ki kot edina v občini zdaj uspešno deluje in je vzgojila že nekaj skakalcev vrhunskih kvalitet. Res je, da dobri dve leti »migajo« tudi v smučarskem klubu Bled, vendar sloni večji del na posamezniku. Fantje iz Begunj (štirje) in Lesc (šest-skupaj točno polovica v sekciji) so se tako priključili Žirovnici, kjer so — to je treba reči — Begunjah deležni istih pravic in ugodnosti kot domačini. Vse lepo in prav, moti pa le, da ob sredstvih, s katerimi razpo- Bilo je aktualno — Ozdravitev Brnce. — Investicijski program »PI.ASTIKA 82«, ki tako lepo kaže »KOT BI ROŽICE SADIL«. • • — Padec standarda (višji življenski stroški). — Svetovni pokal — alpsko smučanje, Planica 83. — Iskanje objektivnih in subjektivnih vzrokov za odmike od načrtovanih učinkov. PARALELE: — Elanovci vseh dežel — združite se. — Namerno razbijanje enotnosti kolektiva zaračunavamo trikratno. — V(r)injenim osebam ne točimo čistega vina. Marjan Gašperin Četrti na republiškem prvenstvu v Begunjah ELfKN Bo aktualno — Ozdravitev Brnce. — Upamo, da nas razširjeni program TOZI) Plastika s svojimi avioni I)G — EIAN ne bo »POVZDIGNIL PREVISOKO«, da s čolni in jadrnicami ne bomo »ZAPLULI V PREGLOBOKE IN RAZBURKANE VODE« ter da nas VW — GOLF ne bo »ZAPELJAL V TEŽAVE«. — Nadaljnje zvišanje ži-vljenskih stroškov. — Ker bo zaradi padca moči in višjih maloprodajnih cen športnih izdelkov povpraševanje in promet padel (pa ne samo športnim izdelkom), bo proračun tudi to pot ostal brez planiranih prilivov. Brez strahu — možnosti za uvedbo novih prometnih davkov je še dovolj. — Olimpiada Sarajevo 84 Pravijo, da imam strupen jezik. To so gole laži. Za to imam žive dokaze: ženo in še nekaj drugih. • • UKRADENA MISEL: Pomembno je vedeti, od kod veter piha, vendar je še pomembneje vedeti, kam te bo odneslo! ČUČNIK M. OBOROŽENE SILE SFllJ Oborožene sile Jugoslavije so organizirane kot enotna oborožena sila, sestavljajo pa jih JLA in teritorialna obramba. NALOGA OBOROŽENIH SIL SFRJ JE, DA ZAŠČITIJO NEODVISNOST, SUVERENOST, TERITORIALNO ENOTNOST IN Z USTAVO SFRJ USTREZNO POTRJENO DRUŽBENO UREDITEV V NAŠI DRŽAVI. Naše oborožene sile so organizirane tako, da lahko uspešno vodijo vse tri možne oblike oboroženega boja: ČELNI, PARTIZANSKI in KOMBINIRANI boj na vsem jugoslovanskem vojskovališ-ču pod vsemi pogoji razmerja sil in časa. Poleg tega lahko v miru varujejo naše meje in preprečijo, da nas sovražnik ne preseneti. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA JLA sestavljajo: kopenska vojska, vojno letalstvo in protizračna obramba ter vojna mornarica. KOPENSKA VOJSKA je usposobljena, da vodi oborožene boje na kopnem, na morski obali in na otokih. V kopenski vojski so naslednji rodovi: pehota, oklepne enote, kopenska artilerija, pro-tiavionska rtilerija, inženiri-ja, enote za zveze in enote atomsko-biološko-kemične obrambe. VOJNO LETAKSTVO IN PROTIZRAČNA OBRAMBA so usposobljeni, da vodijo oborožene boje v zračnem prostoru in iz zračnega prostora (dejstvovanje iz zraka na sovražnikove cilje na zemlji in v vodi). V vojno letalstvo in protizračno obrambo spadajo: aviacija, helikopterske enote, raketne enote protizračne obrambe, enote zračnega opazvoanja, javljanja in usmerjanja ter padalske enote. Osnovno moč predstavlja aviacija. VOJNA MORNARICA je usposobljena, da brani naše Jadransko morje, otoke in obalo. Sestavljajo jo: površinske ladje, podmornice, mornariška aviacija, mornariška pehota, obalna rtilerija in rakete, mornariška inže-nerija in pomorsko-diver-zantske in potapljaške enote. Vse vrste oboroženih sil sodelujejo med seboj, to je, da skupaj izvršujejo bojne naloge in si v boju pomagajo, če je potrebno. JLA lako vodi oborožene boje pod vsakimi pogoji, na fronti in v zaledju z uporabo vseh vrst oboroženega boja. Lahko bi se hkrati vojskovala z glavnino svoražnikovih sil (zlasti v začetnem obdobju vojne) in ustvarjala možnosti za uspešno mobilizacijo in angažiranje vseh drugih sil naše obrambe. V miru pa je JLA pripravljeni del oboroženih sil, da prepreči nenadni agresorjev napad. Funkcija JLA v miru je tudi usposabljanje vojaških obveznikov za izvrševanje nalog v okviru oboroženih sil. Vse svoje naloge v boju izvršuje JLA samostojno ali najtesneje povezana s teritorialno obrambo. V vojni se lahko, če je to potrebno, posamezne enote JLA preimenuje v enote teritorialne obrambe. Zato se enote JLA usposabljajo tudi za partizanski način bojevanja. JLA organizira, opremlja in oborožuje federacija. TERITORIALNA OBRAMBA Teritorialna obramba je množični del naših oboroženih sil, ker se oblikuje po republikah, pokrajinah, obči- nah in večjih OZD. Enote TO pokrivajo celotno ozemlje SFRJ. V primeru vojne bi se v njih bojevalo veliko število naših ljudi. TO sestavljajo enote, štabi in ustanove TO. Organizira se v partizanske divizije, brigade, odrede, bataljone, čete, samostojne vode, pa tudi v različne diverzantske enote. V primeru vojne pristopi k TO tudi milica. Sile TO se organizirajo in pripravljajo v miru, aktivirajo se samo v primeru neposredne vojne nevarnosti ali katere druge nevarnosti. V miru pripravljamo enote, štabe in ustanove TO za primer elementarnih nesreč. Enote TO izvršujejo naloge samostojno ali v sodelovanju z JLA: na fronti, v nasprotnikovem zaledju ali v našem zaledju. Med vojno se lahko posamezne enote TO preimenuje v enote JLA. Za razvoj TO skrbijo republike, pokrajine, občine in OZD. Kot enotna skupna oborožena sila narodov in narodnosti Jugoslavije so naše oborožene sile pod enotnim in vrhovnim poveljstvom; razvijajo se, pripravljajo, učijo in izobražujejo se na enotnih temeljih. V vojni bi naše oborožene sile dejstvovale po enotnem načrtu in sklepih vrhovnega komandanta, vendar v soglasju z vojnimi okoliščinami in potrebami. Enotnost naših oboroženih sil se izraža v njihovi enotni funkciji (enotni nalogi) in enotnem vrhovnem poveljstvu, skupnih načelih in enotnih osnovnih temeljih njihovega organizranja, razvoja, opremljanja, usposabljanja in uporabe. Njihova enotnost je v njihovem enakem družbenem značaju, kar kaže, da tako JLA kot TO tvorijo enotno oboroženo silo vseh naših narodov in narodnosti, da se njihovi pripadniki izobražujejo na enakih načelih enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, v jugoslovanskem socialističnem patriotizmu, marksizmu in ideologiji ZKJ. V. Z. Novogradnja napreduje Razvoj športne dejavnosti v Begunjah (nadaljevanje) Smučanje je po letu 1921 v mnogih krajih Gorenjske že imelo veliko število privržencev. Tako je bilo mnogo smučarjev v Tržiču, Bohinju, na Jesenicah, v Zgornje-savski dolini, v Mojstrani in Kranjski gori. V posameznih krajih so že organizirali tekmovanja in sicer sprva samo v tekih, pozneje pa tudi v skokih. Tekmovanja so bila v Bohinju, Mojstrani, Kranjski gori in na Zelenici. Prvih tekem v tekih so se iz Begunj najprej udeleževali Kolman Janez, Močnik Franc, Resman Jože, Stojan Alojz, Brejc Vinko, Brejc Franc in Stroj Rudi. Na skakalnih tekmah so sodelovali Ivnik Viki, Škofič Ivan in pozneje še Šebat Janko. Na prvih tekmovanjih v skokih v Kranjski gori najprej niso upali tekmovati, ker je bila skakalnica »prevelika« — nesla je več kot 25 metrov. Tako so bili na teh tekmah samo opazovalci in so prinesli domov le izkušnje od daleč. V tem času po letu 1921 je bilo v Begunjah veliko vaščanov vključenih v kul-turno-prosvetno dejavnost. Zelo uspešna je bila dramska skupina, ki jo je vodil nadučitelj Bulovec Alojz. Ve- liko jih je bilo v tambura-škem orkestru in pevskem zboru, ki ju je vodil Zrnec Ciril. Vse dejavnosti je vsestransko podpiralo prostovoljno gasilsko društvo, ki je v gasilskem domu nudilo prostor za vaje in nastope. Vsi, ki so se s temi dejavnostmi ukvarjali, so sodelovali na raznih družbenih prireditvah kot npr. na pustnih prireditvah, kjer je bilo posebno dobro organizirano »vlečenje ploha«. Pobudnik in vodja kulturno-prosvetne dejavnosti, nadučitelj Bulovec Alojz, je bil navdušen planinec, občudovalec planinske narave, gorjanskega življenja in tudi navdušen pobudnik širjenja smučanja. Sam ni smučal, bil je namreč vojni invalid brez prstov na nogah. Kljub temu je bil aktiven planinec in je zelo pogosto obiskoval vrhove v Karavankah in Julijskih Alpah ter kot nadučitelj pospeševal in tudi sam vodil šolsko mladino v hribe. Kako je opazoval in gledal stare Begunje, je nadučitelj Bulovec v svoji črtici opisal takole: Oj, dolina Draga! Lepa si, oj, prelepa! Vsak hip v letu nudiš zdravim očem in za vse lepo vnetemu srcu obilico svojih čarov. V bojazni, da ne odkrije prehitro vseh zakladov lepote, je narava pustila le prav tesen prehod v dolino. Mimo zadnjih skromnih domov vasi Begunje stopiš nenadoma po lepi poti v gorski raj. Na levi šumi ves razburjen gorski potok in žene neprestano kolo žage ob nekdanjem hlevu gradu Kamen. V njem stanuje žagar, ki nam rad pokaže jasli, iz katerih je Lambergarjev konj zobal zlato pšenico in pil rujno vince. Tik nad dobro ohranjenim in obljudenim hlevom kipi v nebo na navpični skali mogočna razvalina Kamen. Da je razpadel ponosni grad, so zakrivili ogorčeni naši predniki sami. Razkrili so streho in z opeko pokrili fanio cerkev Sv. Urha. Delo so izvršili tako, da so podajali opeko iz rok v roke do 20 minut oddaljene farne cerkve Sv. Urha. Tja so prenesli tudi podobo Matere božje, pod katero je naslikali grad, kakor je bil pred razpadom. Ponosna razvalina kljubuje vsein vremenskim neprili-kam, le počasi jo razjeda zob časa. Na najvišjem zidu se je kljubovalno ukoreninil žila- vi macesen; ne poletna vročina in ne mraz in burja ga ne morejo ukloniti. Čez dan je razvalina pusta in prazna. Ko pa nastopa ura duhov, vse oživi in si pripoveduje stare pravljice in zgodbe o nekdanjih mogočnih prebivalcih gradu: o vitezih, ki so v zakajenih sobanah vzbuja- li spomine na svoje zmage v bojih in na turnirjih, o lovu in lepih gospeh; o ponosnih gospeh in bledih gospodičnah, ki so pri brlečih treskali v levah, šivale, pletle, vbadale s tenko iglo ter vzdihovale po neznanih ponosnih vitezih. V strelni lini pa čepi smrtni pevec in napovedovalec in kliče svoj enakomerni: Te vjem, te vjem! Komaj napravimo par korakov v dolino, smo že v planinskem gorskem svetu. Od severa zreta na nas Begunj-ščica in Stol, ki nas kličeta in vabila na obisk. K njima nas vodijo doline skozi Očevnike, Luknjo, Čisovec in na Luže. Pred nami pa leže na obeh straneh bele ceste in deročega potoka sočni pašniki, travniki in lazi. Le na desni strani, prav nasproti gradu, kipe proti nebu strme skale, največja imenovana Stedor. Z njih se prav do naše poti vsiplje ostro kamenje. Včasih pa prigrmi v potok tudi večja skala, ki jo sčasoma deroča voda obrusi in zgladi. Strmi vrhovi doline so pokriti z bukovimi in smrekovimi gozdovi. Stopimo na levi strani mimo smučarske skakalnice na Jurov rob z razgledom v Male in Velike Gače. Le malo lovske potrpežljivosti in videli bomo stalne prebivalce doline, ki je že v senci. Ni treba dolgo čakati. Iz goščave se prikaže rdeča lisa, lovec bo takoj ugotovil: srna in ne srnjak, čeprav ne more razločiti ali ima roglje ali ne. Tako brezskrbno ne priskaklja srnjak; glavo tudi vedno tišči v travo. Le poglejte ga! Izza grma kaže ro-gljato glavo in oprezuje, če je varno iti na posek. Sem in tja odtrga šop trave ali cvetno glavico, a še hitrejše dvigne glavo ter ogleduje na vse strani. V opazovanju srn nas zmoti kamen, ki pada s strme pečine. In že štejemo: eden, dva, tri, štiri . .. Po strmih skalah plezajo divje koze. Ena izmed njih je sprožila kamen, ki je v prvem hipu prestrašil sme, ki so pa takoj spoznale, da jim od tam gori ne preti nobena nevarnost. Vrh skale stoji ponosni stražar, star kozel. To je oni izza Paradiževe skale, star najmanj 12 let in šepast na zadnji levi nogi. Velik mrhar je. Nervozen lovec ga je pred par leti obstrelil. Od tega časa je sila previden, le od daleč se kaže lovcem in vedno se umakne gonjačem za hrbet. Pokažimo se iz skrivališča! Presunljiv žvižg na ska- li, par silnih skokov, frfota-nje preplašenega gozdnega zaljubljenca jereba in dolina Gače je prazna. Podobne prizore bi zamo-gli opazovati tudi drugje v dolini Dragi, npr. v Očevni-kili, Vojenci, pod Dobrčo, v Mokrem grabnu, na Ledeni trati, v Pasjih pečeh, na Lužah, v Kisovcu, na Lukenj-skih pečeh, v Gradišču, med Stazami, na Oj strem, v Ka-menitih Očevnikih itd. Prav tam doli ob vodi je videti srne in gamse. Kosorepovec je prehodna točka za divjad iz Gač v Kamenite Očevnike. Izpod najbližjega grma šine (Nadaljevanje na 22. strani) Razvoj športne dejavnosti v Begunjah (Nadaljevanje z 21. strani) zajec, ki je čakal, da smo skoro utopili nanj. Z bližnjega štora šine vevra (veverica) na najvišjo jelko in se stisne k deblu. S hreščečimi glasovi se preselijo šoje s kostanjev na bližnje gabre. Prijeten hladen vetrič pihlja pomlad skozi dolino Drago. Razburjeno šumi potok dalje ter odnaša od vseh strani se stekajoče studence in hudournike. Zadnji sneg po višinah se solzi in poslavlja. Skoro se bo moral umakniti popolnoma toplemu soncu in južnim sapicam. Tedaj se napolni vsa dolina z osvežujočimi dišavami prvih cvetic. V gozdih in pašnikih rije prvi iz zemlje črni teloh (kurica). Silno se mu mudi, kar ne more pričakati, da izgine sneg. Na sončnih robovih pa nas vabi dišeči volčin, ki je napolnil vso dolino s svojimi dišavami. Vedno več cvetic rije iz globoko v zemljo zasidranih korenin. Po skalovju Vojniče, Medvod, Lukenj-skih peči rumeni planinski jeglič, ki ga domačini imenujemo mešenikelj. Drzen fant zleze na pečino, da odtrga najlepši in največ ji cvet. Z drugimi cveticami ga zatakne za svoj klobuček. Na pašnikih in rebrih odpira svišč ali encijan svoje modre čaše. V šopih se družijo rumeni peharčki, na posekah pa brsti navadni volčin. V sencah Čisovca in Luž ter na šentanski strani se skriva lepi in gosposki čeveljček ali ceptec. Na skalah Amonovega grabna vzcvete prva planika. Le redke so še tako nizko v dolini. Vedno više se umika preko kopišč pred grabežljivimi rokami. Na obronkih pa je vzcvetel dlakavi ravš ali pluvanec. Ko zmanjka istega v dolini, ga dobiš za Stedorjem, štirinajst dni pozneje na Podgorski planini vrh Dobrče, kmalu nato pa te očara prekrasna preproga ravša na Malem vrhu Begunjščice tik nove planinske koče radovljiške podružnice SPD. Kaj vse premoreta Draga in Begunjščica! Pridi gori koncem junija in julija! V najkrajšem času natrgaš šopek najrazličnejših gorskih cvetic, ena lepša od druge. Za zdravila si nabereš arnike, tavžentrože, konopnice, šentjanževih rož, valdmaj-stra itd. Mnogo in raznovrstnega nudi zemljanu Draga s svojimi vrhovi. Kdor jo vidi enkrat, pride drugič in še tretjič, vedno se bo vračal in užival lepoto in romantičnost tega skritega sveta. Oj, lepa si, dolina Draga! (iz črtice Alojza Bulovca S svojimi pogledi je navdušil velik krog privržencev planinstva in smučanja. Bil je glavni pobudnik ustanovitve smučarskega kluba. Tako so se za ustanovni-pripra-vljalni odbor zbrali: Kolman Janez (predsednik), Avsenik Alojz, Bulovec Alojz in Stojan Alojz (kot člani odbora). V pripravah leta 1928 so brez izkušenj oblikovali pravila in pri tem imeli seveda velike težave. Število smučarskih klubov je bilo zelo majhno in vzorov praktično ni bilo. Pri sestavljanju pravil in organizacijskih prijemov jim je priskočil na pomoč študent prava Šifrar Živko iz Zabreznice. Kot študent in navdušen smučar je pri svojem študiju posebno pozornost namenil prav športu. Odbor je v pripravljalnem času sestavil pravila in pridobival še nove člane kluba. Pripravljalni odbor je izbral tudi ime kluba in sicer »Smučarski klub Begunje (SKB)« ter pripravil tudi osnutek značke. Konec novem- bra 1928 je odbor v gostilni pri Jožovcu (v »štibelcu«) sklical ustanovni občni zbor. Na zboru so sodelovali: Kolman Janez, Resman Joža, Avsenik Alojz, Bulovec Alojz, Stojan Alojz, Kralj Joža, Kralj Anton, Mencinger Alojz, Kokalj Alojz, Ivnik Viki, Kapus Jaka, Močnik Franc, Močnik Tina, Kralj Anton, Kokalj Alojz, Kokalj Ruda, Perko Valentin, Gašperin Rudolf, Stroj Rudi, Stroj Alojz, Škofič Ivan, Brejc Vinko, Brejc Ivan, Kolman Ivan, Vrečko Maks, Močnik Miška, Gabrijelčič Joži- ca, Kolman Hani, Podboj Elza, Zebre Sanda, Pretnar Mina ter še drugi. Na zboru so sprejeli klubska pravila, ime in tudi značko kluba. Na zboru so izvolili prvo vodstvo: — predsednik Stojan Alojz, — tajnik Avsenik Alojz, — blagajnik Resman Joža, — tehnični referenti Kolman Janez in Stroj Rudi. Vodstvo je bilo izvoljeno za 5 let. Na zboru so postavili sledeče važne naloge: — da zberejo čimveč novih smučarjev, — da čimveč novih članov naučijo smučati, — da začnejo prirejati smučarska tekmovanja in v čim večjem številu sodelujejo na raznih tekmovanjih, — da začnejo s pripravami in z gradnjo smučarske koče v dolini Dragi, — da izdelajo enotne smučarske obleke po lastnem kroju. Pozimi leta 1928, 1929 in 1930 se je smučanje zelo razširilo in razna mednarodna tekmovanja so še močneje spodbujala organizacijo domačih tekmovanj. Tako je tekmovanje v tekih na olimpijskih igrah v St. Moritzu leta 1928 močno odmevalo med domačimi privrženci. fNA VPRAŠANJE KAJ JE BILcT\ VPREJ:- »JAJCE ALI KOKOŠ?« J Na tem tekmovanju so sodelovali znani slovenski tekmovalci Joško Janša, Janko Janša, Iležek Boris in Klofu-tar. Pozimi 1929 je smučarski vojaški klub v jugoslovanski vojski v Kranjski gori organiziral trimesečni vojaški tečaj za rezerviste. Sodelovali so vojaki — smučarji s Češke, iz Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Organizatorji so Kolman Janeza povabili, naj sodeluje kot učitelj-inštruktor. V tečaju so vadili teke, spust, vijuganje s plužno tehniko in streljanje. Ob zaključku trimesečnega tečaja je bilo tekmovanje ekip in posameznikov v teku na 18 km s petkratnim vmesnim streljanjem z vojaško puško. Tek je vsak vojak opravil v polni vojaški opremi. Pri posameznikih je prvo mesto osvojil Kolman Janez, ki je prejel posrebreno kolajno kot prvo nagrado za rezerviste. Po ustanovitvi kluba je bil pozimi 1929/30 organiziran prvi smučarski tečaj z 18 udeleženci, ki sta ga vodila tehnična referenta Kolman Janez in Stroj Rudi. Od nalog, ki so si jih zadali so takoj poskrbeli za izdelavo enotnih smučarskih oblek. Vodstvo kluba je s sodelovanjem krojača Kralj Joža pripravilo kroj za smučarsko obleko. V kompletu so bili kapa, jopič in hlače. Blago (sukno) je izdelal v lastni predilnici Kolman Janez in sicer v temnomodri barvi. Vse obleke je po osebnih merah sešil krojač Kralj Jože in večina smučarjev je obleke nabavila po zelo ugodnih cenah. (se nadaljuje) SO REKLI: KARIERIST: To je eno najtežjih vprašanj v vsej moji bogati karieri. TEHNOLOG: Po naših dolgoletnih izkušnjah in tehnološki pogojenosti sem prepričan v kokoš. Menda pa naša konkurenca, ki mimogrede povedano, posluje z izgubo od svojega začetka, vse stavi na jajca. DUŠEBRIŽNIK: Pirh -pisanica! REŽISER: Jajce! Vendar, računajoč na spremembe v snemalni knjigi zagotovite tudi kokoš. POLITIK: Mislim, da je o tem še preuranjeno govoriti. Raziskovalni projekt, naslovljen na naše ugledne ustanove, pa bo konec te petletke gotovo potrdil naša, dosedaj zaupna spoznanja. DELEGAT: Predno izustim kaj za javnost, se grem posvetovat v bazo. LEPA BRENA: Jajce? Celo dva! DUŠAN RADOVIČ: Ni vsako znanje lepše od neznanja. FILOZOF: Vprašanje do temeljev pretresa zakone logike. FIZIK: Pravilo, ki je izšlo iz empiričnih dognanj favorizira kokoš, pišče je izjema in le potrjuje pravilo. D. BALASEVIČ: Mojega petelina rebro. PIŠČANEC: Kot dijak tretjega letnika usmerjene kokošje šole vem le to, da nimamo oddvojene kadilnice. Snov se mi zdi znana, spominja me na včerajšnjo matinejo — sicer pa učbeniki še niso izšli! NOVINAR: S strokovnega gledišča so stvari jasne, vprašanje pa je koliko je javnost pripravljena na resnico. GOSPODARSTVENIK: Tudi mi bi radi videli, da nekdo preseka ta začarani krog. Mogoče pa nam vprašanje razjasni novi paket ZIS. Do takrat bomo delali po starem in predvsem bdeli nad ustreznim povišanjem naših cen, saj je znano, da nam dohodki krepko zaosta-jajo. INŠPEKTOR: Vprašanje je umestno, vendar nas bolj kot odgovor vznemirjajo nameni spraševalca. CARINIK: Vprašanje presega meje razuma, ker pa ste vplačali depozit, imate vse pravice zahtevati odgovor. VEGETARIJANEC: Ne jajce, ne kokoš zame nista življenjsko važna. Če že moram — izberem jajce! KOKOŠJI TAT: Prej je bilo vsega dovolj! DELAVEC: Pred jajcem je bil golaž, pred piščancem pa čufti. VODJA MENZE: Oboje smo dobili sveže. VODJA MARKETINGA: Navkljub ostri konkurenci sta oba artikla tržno zanimiva takoj, vendar je možen izvoz le na klirinška tržišča. Predlagamo hkratno proizvodnjo obeh. PRAVNIK - ZASTOPNIK KOKOŠI: Trkam na želodce porote. PRAVNIK - ZAGOVORNIK JAJCA: Moji argumenti niso nič slabši, vendar pa je perspektiva na najini strani. KOLUMB: Takšna vprašanja so mi pomagala odkriti Ameriko — le tako naprej, tudi vi ste na pravi poti. OLIMPIJSKI KOMITE SA 84: Vsak dar nam je dobrodošel! SINDIKAT: Jedilnik lahko prenese alternativo, posebej ker resolucijski dokumenti tozadevnih stvari ne diferencirajo. DLAKOCEPEC: Sum v jajce potrjuje trditve, da je le kokoš brez dlake. RAZISKOVALEC: Možna sta oba odgovora, vendar izhodiščni teoriji tvorita znanstveni sindrom, ki ga je nujno z vseh strani osvežiti in teoretično poglobljeno obdelati na simpozijskih relacijah. VOLILEC: Glede na pester izbor možnih kandidatov obkrožam oba, ker nam le skupno lahko zagotovita lepši jutri. KMET: Na te reči se dobro spozna moja žena, moja specialnost je traktor. PESNIK: Ne begajte subtilne duše z nasladami! Svoje najboljše pesmi sem napisal lačen. DEBELUH: Prej je bila kokoš, še prej pa štiri jajca na oko. LISICA: Časi so se spremenili. Odkar sem sprejela ježa, nisem pojedla nobenega jajca več, prestruktuira-nje pa me ob splošnem pomanjkanju kokoši sili zopet na kislo grozdje. PETELIN: Prvi jutranji spev resda pripada moji čopki, obenem pa priznam, da mi sosedov plot ni previsok. Težko pa si te reči zamišljam brez jajc. Kitajska košarkarska reprezentanca v Elanu ustrezala in so zgrešili veliko metov. Sprememba obrambe je gostom prinesla prednost 10 točk, ki so jo ohranili do konca. Za ELAN so igrali vsi igralci iz ekipe, saj nihče ni želel zamuditi izredne prilike. Gledalci pa so prišli na račun tudi po tekmi, saj se prijazni Kitajci niso jezili na številne proseče roke, ki so si želele avtogramov. Gostje so prišli v Elan že dopoldne. Pri nas so si ob spremstvu našega vodstva ogledali filme s svetovnega pokala v gimnastiki (Zagreb 82), svetovnega prvenstva dvigalcev uteži (Ljubljana 82) ter proizvodnjo smuči in skladišče športnega orodja. Kitajce je spremljal ataše za kulturo pri kitajski ambasadi v Jugoslaviji g. Lju Sin Cjuan, ki odlično obvlada naš jezik in njemu se moramo zahvaliti, da je obisk potekal v obojestransko zadovoljstvo. Janez Urbanc Po ogledu tovarne skupinska slika, kjer izstopata Pengsham (2,17 cm) in Sv. Peter v ozadju Aktivnost kegljaške sekcije KI AN : LR KITAJSKA 66:76 (30:30) Radovljica, 8. III. 1983, telovadnica OŠ A. T. LINHARTA Radovljica, gledalcev 300, sodniki Oblak (Ljubljana) in Geltar (Radovljica), propagandna košarkarska tekma. ELAN: Noč 2, Franko 1, Jesenšek 1, Vauhnik 4, Pogačar 5, Šanteli 21, Urbanc 4, Sarajlija 23, Ster 2, Potočnik 1, Novak, Kolman 2. LR KITAJSKA: Han Pengshan 13, Lu Jinqing 15, Huan Yunlong 2, Feng Wei, Kuan Lubin 10, Ma Yaonan 3, Li Yaguang 10, Sun Feng-wu 3, Wang Libin 8, Liu Jian-li 6, Ji Zhaoguang 6. Kitajski košarkarji, ki so ob prihodu na beograjsko letališče med drugim izrazili željo, da si ogledajo našo tovarno, so bili 10 dni gostje košarkarske zveze Jugoslavije. Odigrali so več prijateljskih tekem z našimi selekcijami (med drugim v Ljubljani z reprezentanco Slovenije) in dosegli polovičen uspeh. Gosti so pripeljali ekipo, ki se že tretje leto pripravlja na olimpijske igre v Los Angelesu. To je visoko moštvo čvrstih fantov, iz katerega izstopa 217 cm visoki Pengshan, poleg njega so v ekipi še štirje dvometraši. Z disciplinirano igro, ki smo jo spoznali že ob lanskem gostovanju kitajskega vice — šampiona Jiangsu, so izredni v igri proti conski obrambi in ob odlični fizični pripravljenosti so v drugem polčasu strli odpor ekipe Elana, ki smo jo okrepili z nekaj Radovljičani in dvema gostoma: Šanteljem iz »Olimpije« in Sarajlijo iz »Slovana«. Prvi polčas je minil v izenačeni borbi, saj gostje niso vedeli, s kom bodo imeli opravka in so začeli dokaj previdno. Domača cona gostom v mali telovadnici ni Leta 1983 smo v naši sekciji začeli z dobrimi načrti. Začrtali smo si kar precej trdega dela. Kot je bilo razvidno iz rezultatov za leto 1982, je kakovost padla, premalo je bilo timskega dela. Najprej smo si nabavili enotne majice, nato pa smo po nekaj pogovorih med samimi člani, s pomočjo nekaterih zunanjih kolegov, oblikovali še svoj emblem oz. simbol ELAN-ove kegljaške sekcije. Tako j po Novem letu smo začeli z akcijo za povečanje članstva v ženski vrsti. Odziv na razpis, ki je bil na vseh oglasnih deskah po tovarni, je bil dober, tako da zdaj nimamo težav, kako bi sestavili 2 ženski ekipi. 16.1.1983 smo se odpeljali v Kranj, kamor nas je na prijateljsko tekmo povabila ekipa GUMAR — SAVA. Tekmovali smo 4 x 100 in 8 x 100. Za ELAN SO TEKMOVALI: Ženske: Mihelič 378, Gosak 389, Bulovec 312, Košir 166 — rezerva Šimic 165. GUMAR — ženske: Markelj 379, Blatnik 379, Virant 400, Zajc 400. Zmaga GU-MARJA s 148 keglji prednosti pred Elanom. Moški — ELAN: Praprotnik 403, Vidic 170 (rezerva Stroj 178), Peinkiher 379, Hanžič 384, Kocjančič 384, Hrovat L. 409, Blažič 424, To-nejc 170 (rezerva Stroj 188). GUMAR - SAVA: Zemljič 432, Vozlič 418, Gojan 413, Žigon 424, Štampihar 405, Žu-kevič 412, Kasunič 441, Zaic 410. Zmaga GUMARJA 263 kegljev. * Konec lanskega leta pa je KK Bled pripravil odprto klubsko prvenstvo. Prijavili smo osem tekmovalcev, od katerih so se nekateri zelo dobro uvrstili: Blažič Alojz 4. mesto, Praprotnik Filip 9. mesto, ostali pa so se uvrstili od 10. mesta navzdol. * Po nekajmesečnem delu so renovirali kegljišče v hotelu JELOVICA na Bledu. Obnovili so ga tako, da se na njem lahko odvijajo tekme mednarodne kakovosti. Odprli so ga 29. I. 1983. Na otvoritveni tekmi so nastopili tudi kegljači svetovnega slovesa, kot sta Dra-gaš, Steržaj itd. Takoj naslednji dan pa smo organizirali povratno tekmo ELAN — GUMAR SAVA. Najvišji kitajski košarkaš ogleduje novo stojalo za košarko Levo kitajski ataše za kulturo Fotografija za spomin pred srečanjem, ki ga je vodil mednarodni sodnik Simon Oblak RTV-jevi kegljači v borbi z našimi kegljači REZULTATI ime in priimek____________ čas podjetje GUMAH SAVA - ženske: Markelj 315, Blatnik 348, Virant 361, Zajc 392. ELAN — ženske: Bulovec 319, Košir 327, Mihelič 335, Gosak 351. GUMAH — moški: Štam-pihar 375, Gojan 374, Zajc 409, Žukežič 396, Žigon 387, Kasunič 418, Ladan 346, Fe-heri 361. ELAN — moški: Blažič 414, Kocjančič 372, Hanžič 421, Peinkiher 379, Hrovat L. 383, Vidic 378, Praprotnik 386, Toman 373. Končni rezultat je bil pri moških 52 kegljev prednosti za ELAN, žal pa dekleta niso imela te sreče in so morala priznati poraz s 84 kegljev razlike. S tem klubom pa smo navezali tudi dobre stike ter smo si obljubili, da se bomo še srečali. * 5. III. 1983 je sekcija organizirala sindikalno prvenstvo borbene partije. Tekma je bila na kegljišču doma upokojencev v Radovljici. I. mesto TOZD Vzdrževanje 371, 11. TOZD Inštitut 281, III. DSSS 280, IV. TOZD Smuči 243, V. TOZD Plastika 194, VI. TOZD Športna orodja 192. * 15. III. 1983 smo povabili na kegljišče JELOVICA Bled športne novinarje HTV Ljubljana. Tekmovali smo 6 x 100. Za HTV so tekmovali naslednji tekmovalci: Tugo Klasinc 332, Marjan Lah 282, Miha Žibrat 394, Stane Skodlar 332, Lado Vindiš 334, Stane Vardjan 310. Za domačo ekipo pa: Praprotnik 410, Toman 384, Hanžič 387, Kocjančič 381, Peinkiher 369, Blažič 370. Končna razlika je bila 327 kegljev za ELAN. Vzdušje po tekmi in med njo je bilo zelo prijetno, tako da so nam fantje iz HTV obljubili, da se kmalu vidimo na povratni tekmi v Ljubljani. * V imenu sekcije se zahvaljujem kolektivu Elana, propagandnemu oddelku za reklamne izdelke, ki smo jih podarili nasprotni ekipi v spomin ter se za podobno pomoč še priporočamo. Jaka Kocjančič Gosi je ženske: 1 GRASSMUCK Tamana 2 BAUMANN Anita 3 FEST Hermine 4 KUSCHITZ Cornelia 5 MIKATS Hilde Ženske nad 30: 1 PODLIPEC Amalija 2 BREJC Ana 3 DAUSCHER Helga 4 KELIH Nataša 5 DEBEVEC Sofie 6 SUPPICK Erika Ženske d« 30: 1 KUNČIČ Christl 1 PERKO Marijanca 3 WE11NI Isabella Gostje moški: 1 SCHELLANDERValetnin 2 THONHAUSER 3 MAIR Helmut 4 RIEDERER Wolfgang 5 ELASCH Oswald 6 HALWAX Manfred Moški nad 50: 1 G ATE J Stefan 2 MULEJ Stanko 3 CVENKELJ Jože Moški od 41 d» 50: 1 PETERNEIJ Janez 2 BOHINC Janez 3 LEGAT Marijan 4 PERKOVIČ Franc 5 SVETINA Alojz 6 PALOVŠNIK Albin 7 GAŠPERŠIČ Peter 8 VALTE Josef 9 SPENDIER Kurth 10 MOHORČ Franz Moške od 31 do 40: 1 ZUPAN Miha 2 ŠMIT Vito 3 KRIVIC Janez 4 KRIVIC Jože 5 MOSCHITZ Willi 6 KOKAHJ Rudi 7 FINŽGAR Bogdan 8 KLINAR Marijan 9 BEŠTER Jože 10 KRŽIŠNIK Lado 11 LANGUS Slavko 12 VREČKO Maks Moški do 30: 1 MIKIČ Lado 2 BOŽIČ Viljem 3 MALI Boštjan 4 RODMAN Roman 5 INZE Heinz 6 VOJVODA Vojko 7 GRAFENAUER Valentin 8 WROLICH Christian 9 ELBE Stefan 10 HEBERLE Rudi 11 FERKOIJ Edo 12 VIDIC Zdravko 13 NERAT Branko 14 KOMAR Gottfried 15 SCHWENNER Ewald 16 AHČIN Pavel 17 HAPPE Walter 18 BRANŽ Ernst 19 KNAFL Josef 20 PINTER Herbert 1.15,94 IMS - Innsbruck 1,23,96 IMS — Innsbruck 1,27,25 WILLROIDEll - Villach 1,53,22 ISO-SPORT — Eisenst. 2,00,37 ISO-SPORT - Eisenst. 1,20,45 ELAN — Begunje 1,26,13 ELAN — Begunje 1.27.55 ELAN — Brnca' 1.28.55 ELAN — Begunje 1,32,79 ELAN - Brnca 2,07,60 ELAN — Brnca 1,18,70 ELAN - Brnca 1,30,30 ELAN — Begunje 2,07,03 ELAN — Brnca 1,15,03 Gebiiudereinigung 1,16,26 STOLLACK - Wien 1,19,10 IMS — Innsbruck 1,22,25 STOLLACK - Wien 1,24,42 ISO-SPORT - Eisenst. 1,26,54 ISO-SPORT - Eisenst. 1,20,97 ELAN - Begunje 1,21,68 ELAN — Begunje 1,41,41 ELAN — Begunje 1,05,37 ELAN — Begunje 1,05,39 ELAN - Begunje 1,06,55 ELAN - Begunje 1,08,63 ELAN - Begunje 1,09,65 ELAN — Begunje 1,10,67 ELAN — Begunje 1,10,99 ELAN — Begunje 1,18,44 ELAN - Brnca 1,18,88 ELAN - Brnca 1,21,72 ELAN — Begunje 1.00.28 ELAN — Begunje 1.00.58 ELAN — Begunje 1,01,08 ELAN — Begunje 1,02,98 ELAN — Begunje 1,03,59 ELAN - Brnca' 1,05,23 ELAN — Begunje 1,08,46 ELAN — Begunje 1,09,10 ELAN — Begunje 1,14,64 ELAN — Begunje 1,14,77 ELAN — Begunje 1,15,18 ELAN — Begunje 1,16,89 ELAN — Begunje 1.01.54 ELAN — Begunje 1,02,42 ELAN — Begunje 1,05,74 ELAN — Begunje 1.07.15 ELAN — Begunje 1,07,31 ELAN - Brnca' 1.08.15 ELAN - Begunje 1.09.54 ELAN - Brnca' 1.09.54 ELAN-Brnca 1,09,80 ELAN - Brnca 1,09,92 ELAN — Begunje 1,10,24 ELAN-Begunje 1.11.05 ELAN — Begunje 1,11,41 ELAN — Begunje 1.13.05 ELAN - Brnca' 1,15,71 ELAN-Brnca 1,17,62 ELAN - Begunje 1,18,97 ELAN - Brnca' 1,19,68 ELAN-Brnca 1,27,96 ELAN - Brnca 1,35,07 ELAN - Brnca Elanovi smučarji v Št. Janžu na Koroškem uspešni Tekmovalci, ki so prejeli pokale Se o sindikalnih smučarskih tekmah v Krpini v veleslalomu 1983 Zupan Miha — najboljši med najboljšimi ŠAH — ELAN : Bolnica Begunje (6:4) REZULTATI Ženske do 30 let: Krajša proga 1. Kokalj Božena, 0,42.23, IE; 2. Kunčič Christina, 0,43,07, EA; 3. Perko Marjanca, 0,44.77, DSSS; 4. Razinger Olga, 0,45.65, SM; 5. Kolman Barbara, 0,47.83, TRG; 6. Bukovnik Tatjana, 0.50.85, SM; Ženske od 31 let dalje: 1. Podlipec Amalija, 0,40.34, TRG; 2. Brejc Ana, 0,43.87, DSSS; 3. Šimic Silva, 0.46.31. PL; 4. Lavrič Marija, 1,52,00, DSSS; Moški od 51 let dalje: 1. Hrovat Janez, 0,37.61, SM; 2. Mulej Stane, 0,38.80, DSSS; 3. Arh Anton, 0,40.24, SM; 4. Gatej Stefan, 0,41.27, ŠO; 5. Dobre Stane, 0,43.91, VZ; 6. Albinini Anton, 0.46.61. VZ; 7. Knafelj Slavko, 0,47.60, DSSS; Cvenkelj Jože — diskvalificiran Moški od 41 do 50 let: Daljša proga: 1. Bohinc Janez, 0,58.08, IE; 2. Legat Marjan, 0,58.97, SM; 3. Perkovič Franc, 1,01,54, PL; 4. Vogelnik Jure, 1,02,24, IE; 5. Dežman Jože, 1,02,56, DSSS; 6. Palovšnik Albin, 1,03.46, VZ; 7. Trlej Jože, 1,04.05, ŠO; 8. Pohar Franc, 1,04.44, SO; 9. Gašperšič Peter, 1,04.82, PL; 10. Globevnik Darko, 1,07.59, SM; 11. Justin Anton, 1,09.13, SM; 12. Valte Jože, 1,09.54, EA; 13. Mohorč Franc, 1,09,65, PL; 14. Renko Franc, 1,10.37, VZ; 15. Potočnik Cvetan, 1,15.07, VZ; 16. Resman Anton, 1,15.92, DSSS; Moški od 31 let do 40 let: 1. Zupan Mihael, 0,55.55, PL; 2. Šmit Vito, 0,55.72, SM; 3. Krivic Janez, 0,56.17 VZ; 4. Kokalj Rudi, 0,59.56, IE; 5. Finžgar Bogdan, 1,01.19, PL; 6. Mošic Vili, 1,01.43, EA; 7. Vogelnik Andrej, 1,01.62, VZ; 8. Papler Miro, 1,02.35, SM; 9. Gmajnar Matjaž, 1,02.58, TRG; 10. Finžgar Primož, 1,03.40, IE; 11. Ste-falin Anton, 1,04.08, VZ; 12. Hrovat Alojz, 1,04.70, VZ; 13. Klinar Marjan, 1,05.06, DSSS; 14. Vidic Miran, 1,05.48, IE; 15. Potočnik Peter, 1,05.97, VZ; 16. Vrečko Maks, 1,06.52, SM; 17. Kržišnik Lado, 1,08.53, PL; 18. Krohne Milan, 1,09.26, DSSS; 19. Tonejc Jože, 1,09.67, IE; 20. Pohar Milan, 1,10.02, DSSS; 21. Bešter Jože, 1,10.59, SM; 22. Potočnik Pavel, 1,11.63, PL; 23. Langus Slavko, 1,11.89, SM; 24. Dobida Janez, 1,14.03, VZ; 25. Resman Franc, 1,14.31, VZ; 26. Resman Janko, 1,14.99, VZ; 27. Prskalo Ivan, 1,15-22, ŠO; 28. Igličar Vinko, 1,17.03, PL; 29. Urh Jože, 1,22.14, SM; 30. Benedičič Anton, 1,26.35, PL; 31. Mohorč Franc, 1,30.71, PL; Moški do 30 let: 1. Mikič Lado, 0,56.34, SM; 2. Božič Viljem, 0,58.91, PL; 3. Grčar Matevž, 0,59.56, VZ; 4. Švab Radovan, 1,00.00, VZ; 4. Mali Boštjan, 1,00.00, VZ; 4. Švab Matjaž, 1,00.00, VZ; 7. Rodman Roman, 1.00.10, PL; 8. Legat Niko, 1.00.79, ŠO; 9. Gerčar Mirko, 1,02.23, PL; 10. Ferkolj Edo, 1,02.35, PL; 11. Vojvoda Vojko, 1,02.90, ŠO; 12. Ferjan Dušan, 1,03.30, DSSS; 13. Holz Dejan, 1,03.44, VZ; 14. Arh Toni, 1,03.46, ŠO; 15. Ambrožič Maks, 1,03.66, VZ; 16. Janc Franci, 1,03.89, VZ; 17. Tancar Anton, 1,04.04, SM; 18. Elbe Štefan, 1,04.13, EA; 19. Kajdiž Milan, 1,04.97, DSSS; 20. Vidic Zdravko, 1,05.23, DSSS; 21. Rozman Janko, 1,05.34, VZ; 22. Beravs Niko, 1,06.06, VZ; 23. Zupanc Stane, 1,06.70, ŠO; 24. Eržen Stane, 1,07.97, PL; 25. Mandeljc Tomaž, 1,08,55, PL; 26. Jakše Stane, 1,08.84, ŠO; 27. Kelih Jože, 1,09.12, SM; 28. Heber-le Rudi, 1,09.42, SM; 29. Mencinger Bogdan, 1,10.65, VZ; 30. Ahčin Pavel, 1,11.16, PL; 31. Beravs Rado, 1.12.00, VZ; 32. Vezovišek Iztok, 1,12.50, VZ; 33. Ambrožič Martin, 1,14.96, VZ; 34. Trdina Srečo, 1,22.05, SM; 35. Čadež Milan, 1,22.90, SM; 36. Pinter Herbert, 1,53.50, EA; EKIPNA UVRSTITEV na daljši progi: I. TOZD SMUČI 1. Šmit Vito 0,55,72 2. Mikič Lado 0,56,34 3. Legat Marjan 0,58,97 171,03 III. TOZD PLASTIKA 1. Zupan Mihael 0,55,55 2. Božič Viljem 0,58,91 3. Finžgar Bogdan 61,19 175,65 V. TOZD ŠPORTNA ORODJA 1. Legat Niko 60,79 2. Vojvoda Vojko 62,90 3. Arh Toni 63,46 187,15 II. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Krivic Janez 0,56,17 2. Grčar Matevž 0,59,56 3. Švab Radovan 60,00 175,73 V sredo, 16. marca 1983 je bil v Psihiatrični bolnici Begunje dvoboj med njihovimi šahisti in Elanovo ekipo. Dvoboj, je bil odigran na petih deskah, vsak z vsakim po dve partiji, igralni čas 10 minut. Rezultat dvoboja je bil 4:6 v našo korist. Za Elanovo ekipo so igrali in osvojili točke: Vrečko Iz naše občine Po podatkih matične službe sekretariata za notranje zadeve pri občinski skupščini Radovljica je bilo s stanjem dne 31. decembra 1982 v naši občini stalno prijavljenih 32.453 oseb. Moških so našteli 15.475, ženskih pa 16.978. Število prebivalcev radovljiške občine se je lani povečalo za 297. Doselilo se je iz drugih občin in republik 520, izselilo pa 281 ljudi. Rodilo se je 418 otrok, umrlo pa 305 ljudi. Začasno je bilo prijavljeno v občini 2.487 ljudi. Prijavilo se je 1.444, odjavilo pa 931 oseb. Kot kažejo zgor- Maks 1,5, Dragan Milan 1, Benedičič Tone 1, Valant Jože 1 in Bilič Jože 1,5. Za Psihiatrično bolnico pa so igrali in osvojili točke: Meglič Jože 0,5, Rakovec Radovan 1, Kličič Ferill, Pape Štefan 1 in Pintar Janez 0,5. Poslovili smo se v upanju, da se kmalu vidimo na enakem turnirju. Tone Benedičič nji podatki, je radovljiška občina ena od tistih, ki je vabljiva in nenehno narašča po številu prebivalstva. Po usklajenih podatkih analitične službe komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Radovljica je bila v letu 1982 planirana skupna poraba za družbene deajvnosti v višini 585.086.000 din, realizirano pa je bilo 571.779.000 din ali 97,7 % planiranih sredstev. Za leto 1983 načrtujejo v vseh SIS družbenih deajvnosti v občini skupaj 657.349.000 din ali 12,4 % več kot lani. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem Inštituta, še prav posebno pa ožjim sodelavcem prototipne delavnice za prisrčno slovo in darilo. Obenem se vodstvu podjetja, samoupravnim organom in sindikatu zahvaljujem za izkazano pozornost kot soustanovitelju ELAN. Miha Finžgar IV. TOZD INŠTITUT 1. Bohinc Janez 2. Kokalj Rudi 3. Vogelnik Jure 58,08 59,56 62,24 179,88 VI. DSSS 1. Dežman Jože 2. Ferjan Dušan 3. Kajdiž Milan 62,56 63,30 64,97 190,83 Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu 6. KRIVIC Janez 28. VOJVODA Vojko 34. ZUPANC Stane 37. GERČAR Mirko 40. FINŽGAR Bogdan 42. PAPLERMiro 44. POTOČNIK Peter 45. POTOČNIK Zvone 60. LANGUS Slavko 85. TRDINA Srečo Moški do 27 let: 3. MIKIČLado 16. MANDELJC Tomaž 37. FERKOLJ Edo 49. TANCAR Anton 53. VIDIC Zdravko 57. ERŽEN Stanko 62. AHČIN Pavel 81. FERJAN Dušan VRSTNI REI) EKIPNO ŽENSKE: 1. LIP Bled 29 točk 2. ISKRA Otoče 22 točk 3. GG Bled 21 točk 8. ELAN 14 točk VRSTNI RED EKIPNO MOŠKI: 1. ELAN 119 točk 2. Veriga Lesce 60 točk 3. LIP Bled 38 točk VRSTNI RED EKIPNO SKUPAJ: 1. ELAN 133 točk 2. Veriga Lesce 79 točk 3. LIP Bled 63 točk Na tekmovanju je nastopi- lo 60 žensk in 330 moških, to je skupaj 390 tekmovalcev iz 91 delovnih organizacij občine Radovljica. Kobla 5. marca 1983. Rezultati: Ženske od 36 do 45 let: 5. PODLIPEC Amalija 15. KELIH Nataša Ženske od 28 do 35 let: 6. BREJC Ana Moški nad 56 let: I. CVENKELJ Jože Moški od 4(> do 55 let: 1. BOHINC Janez 5. PERKOVIČ Franc 10. HROVAT Janez II. GATEJ Štefan 17. MULEJ Stanko 23. POTOČNIK Cvetan 27. DOBRE Stane Moški od 36 do 45 let: 2. LEGAT Marjan 4. PETERNEL Janez 8. SVETINA Alojz 17. DEŽMAN Jože 27. KRŽIŠNIK Lado 28. PALOVŠNIK Albin 31. GAŠPERŠIČ Peter 34. VREČKO Maks 54. PODOBNIK Anton Moški od 28 do 35 let: 1. ŠMIT Vito 4. ZUPAN Miha Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih 1983 Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih za leto 1983, 26. 2. 1983 v Lescah na Lipcah, kjer je nastopilo 53 žensk in 219 moških ali skupaj 272 članov sindikata iz delovnih organizacij občine Radovljica. Rezultati so naslednji: ŽENSKE NAI) 35 LET: 3. VAVPOTIČ Olga ŽENSKE OD 28 DO 35 LET: 7. PFAJFAR Anica, 12. KELIH Nataša V skupini žensk do 27 let nismo imeli nobene prijavljene tekmovalke. Moški nad 46 let: 6. JERALA Vinko, 8. HROVAT Janez, 10. KOBILICA Vlado, 16. ISKRA, 19. OMEJC Vinko, 23. ISKRA Stanko, 24. DOBRE Stane, 26. FIR Vinko Moški od 36 do 45 let: 21. GLOBEVNIK Darko, 33. BRATUŠA Ivan, 34. POGAČAR Franc, 41. LAPUH Andrej Moški od 28 do 35 let: 10. POTOČNIK Zvone, 17. GRČAR Mirko, 27. PRETNAR Miha, 41. HROVAT Alojz, 43. MOHORIČ Franc, 53. TRDINA Srečo, 56. AMBROŽIČ Janko, 59. ERŽEN Franc Moški do 27 let: 1. RODMAN Roman, 7. GO-GOLA Franc, 9. POTOČNIK Boris, 16. BOŽIČ Viljem, 26. VIDIC Zdravko, 33. ŽVAB Vinko Kategorizirani tekmovalci: 6. ZUPAN Valentin VRSTNI RED — EKIPNO ZENSKE: 1. Vezenine Bled 38 točk 2. LIP Bled — 23 točk,’ 3. ELAN Begunje — 15 točk itd. VRSTNI RED EKIPNO MOŠKI: 1. Veriga Lesce — 121 točk, 2. ELAN Begunje — 54 točk, 3. ISKRA Otoče — 38 točk SKUPNI EKIPNI VRSTNI RED: 1. Veriga Lesce — 135 točk, 2. ELAN Begunje — 69 točk, 3. Vezenine Bled — 60 točk Jubilejni koncert Ansambla bratov Avsenik Ansambel bratov Avsenik, ki letos praznuje 30-letnico ustanovitve in uspešnega nastopanja doma in v tujini, je priredil jubilejni praznični koncert 8. aprila zvečer v športni dvorani na Bledu. Ob množični udeležbi najvišjih družbenopolitičnih, kulturnih in drugih javnih delavcev, predstavnikov diskografskih hiš doma in tujine ter številnih ljubiteljev Avsenikovih skladb, je bila na koncertu tudi svečana podelitev odlikovanj in priznanj občine Radovljica bratoma Vilku in Slavku Avsenik. Izmenjana so pozornostna in častna darila. Zaradi velikega zanimanja in želje delovnih ljudi in občanov je bil poseben njim namenjen koncert v tej dvorani že v četrtek, 7. aprila zvečer, za katerega so dali pobudo na občinskem svetu ZSS Radovljica. Jože Krivic četrti v svoji skupini Izkupiček diplom in pokalov naših športnikov Čas v sliki Predsednik smučarske sekcije ELAN, tov. Šmit Vito prejema pokale od občinskih sindikalnih smučarskih tekem Elanov serviser Jurij Vogelnik v Furanu Gledališka prireditev v počastitev Dneva žena v Radovljici Predstavnik japonke firme DAI ICHI SHOJI Gospod Suzuki ob 30-letnici firme in ob 8. obletnici sodelovanja z ELANOM Ekspozitura Ljubljanske banke v ELAN-u. Sestanek vodij delovnih skupin Elanov serviser Milan Gašperšič na prizorišču svetovnega pokala Trije pokali ELAN-u: bera občinskih sindikalnih smučarskih tekem Iz naše občine 3. konferenca Ljubljanske banke — TBG — PE Radovljica V veliki sejni dvorani občinske skupščine Radovljica je 8. aprila 3. konferenca članic ljubljanske banke TBG — Poslovne enote Radovljica. Delegati so sprejeli ugotovitveni sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko Temeljno banko Gorenjske Kranj in poročilo o uesničevanju načrta srednjeročnega plana v letu 1982. Potrdili so oblikovanje in razporejanje skupno ustvarjenega dohodka v združene sklade po zaključnem računu za leto 1982, dali pobudo za dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v Zveza komunistov v številkah Po podatkih komisije za organiziranost in razvoj ZK pri občinskem komiteju ZKS Radovl jica je bilo v januarju 1983 v radovljiški občini 1776 članov ZKS. Lani so osnovne organizacije sprejele 37 novih članov, 57 članov je prišlo iz drugih občin, 4 iz drugih republik in 16 iz JLA. Osnovne organizacije so izključile 7 članov, 16 članov so črtali, samovoljno jih je izstopilo iz članstva 9, umrlo jih je 13, 1 pa je odšel v tujino. Pozitivna ocena dela RADIO TRIGLAV Jesenice Na prvi letošnji seji programskega sveta Lokalne radijske postaje Triglav Jesenice, so delegati jeseniške in radovljiške občine v navzočnosti predsednikov OK SZDL obeh občin presojali izvajanje programskih nalog LRP Triglav v letu 1982 in ugotovili, da so radijski delavci kljub izredno težkim delovnim pogojem in zastarele tehnične opreme svoje naloge opravili v celoti in v zadovoljstvo poslušalcev iz obeh občin. Dogovorili so se o programu dela programskega sveta za leto 1983 in o načinu sprejemanja aneksa k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela z LRP Triglav, ki predvideva nov način financiranja, o čemer pa se bodo morali izreči vsi podpisniki sporazuma. občine programske konference na katerih so komunisti razpravljali o uresničevanju svojih delovnih programov in presojali poročila o delu občinske organizacije Nova oblika in vsebina Obzornika INDOK centra ZK in njenih teles. Sprejeli so programske usmeritve osnovne organizacije za leto 1983. Ponekod so volili tudi člane novih sekretariatov. Temeljno banko Gorenjske Kranj in statuta te banke. Sprejeli so samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih, potrdili imenovanje predsednika in članov kolegijskega poslovodnega organa TBG in sprejeli plan prihodkov in odhodkov LB — Združene banke za leto 1983. Sprejeli so tudi sklep o združevanju v rezervni sklad in sklad solidarne odgovornosti, samoupravni sporazum o pogojih zagotavljanja dopolnilnih sredstev članicam LB ter dopolnilo dogovora o uresničevanju skupne politike in planov bank združenih v LB v letu 1983. Opravili so tudi nadomestne volitve članov sveta varčevalcev. Mladi o zaposlovanju Konec februarja je predsedstvo OK ZSMS Radovljica organiziralo problemsko konferenco o zaposlovanju, štipendiranju in usmerjenem izobraževanju v občini. Razen okoli 40 miadih je bilo navzočih tudi več predstavnikov RK ZSMS, skupnosti za zaposlovanje in OS Radovljica. Razprava je bila sicer zelo živahna in kritična. Morda bodo načelne ugotovitve na konferenci le spodbudile pristojne službe in telesa za večje napore pri razreševanju predstavljenih težav? Usklajevanje o turizmu V Radovljici je bil 2. marca sestanek predstavnikov skupščine in turističnega gospodarstva radovljiške in jeseniške občine, ki ga je sklicala predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič. Beseda je tekla o možnostih enotne turistične ponudbe, zagotavljanju boljše preskrbe v letošnji sezoni ter o drugih problemih, ki zadevajo turizem na celotnem območju obeh občin. Zedinili so se o tem, da bi prevzela usklajevalne ponudbe Turistična poslovna skupnost Bled. Aktivnost zveze komunistov V februarju in marcu so potekale v vseh osnovnih organizacijah ZK radovljiške V marcu 1983 je po daljšem premoru izšla nova prva povsem spremenjena oblika Obzornika informativnega glasila INDOK centra občine Radovljica. V 1600 izvodih ga je tiskala Knjigoveznica Radovljica. Celotna prva številka obzornika je posvečena 12. sejam vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica za katere je priobčeno celotno gradivo v povzetkih. Obzornik so prejele vse delegacije, D PO in SIS. Zavedajoč se, da najbrž prva številka Obzornika še ne ustreza povsem potrebam pa tudi okusu delegatov, je Indok zaprosil bralce za morebitne pripombe in predloge s katerimi bi zboljšali glasilo. Resolucijske usmeritve v naši občini Resolucija o družbenogospodarskem razvoju občine Radovljica, ki so jo sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine za leto 1983 določa naslednje materialne okvire: nominalna rast dohodka bo 23 % v primerjavi z letom 1982, rast sredstev za bruto osebne dohodke bo 35 % zaostajala za rastjo dohodka. Nominalna rast, vključno s predvideno rastjo zaposlovanja bo 17 %. Rast sredstev za skupno porabo v občini bo zaostajala 50 % za rastjo dohodka, nominalna rast pa bo 11,5%. Na toliko računajo lahko tudi občinske SiS družbenih dejavnosti, če ne pride med letom do ponovnih sprememb. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA KUČIČA se vsem lepo zahvaljujeva za izrečena sožalja, posebej pa sodelavcem s Fortune za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča Franc Kučič in Marija Peterman Ob smrti dragega očeta FRANCA POLONČIČA se zahvaljujeva vsem za izrečena sožalja, obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti, za venec in denarno pomoč od sodelavcev TOZD Vzdrževanje in venec od sodelavcev TOZD Inštitut. Žalujoča sinova — Franci in Vinko z družinama Ob prerani in boleči izgubi drage žene MARTE JEREB se iskreno zahvaljujem sodelavcem končne delavnice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Žalu joči mož Stane Ob težki izgubi drage mame JOŽEFE ZALOKAR se lepo zahvaljujem za številna sožalja, posebno pa sodelavcem vzdrževanja za venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Ana Nagode Ob boleči izgubi dragega očeta JAKOBA ŽAKLJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz polizdelka smuči za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca. Žalujoča hčerka Marija Peternel V pokoj so odšli veterani Potočnik Vencelj, delo vodja sedlarske delavnice, je bil v Elanu polnih 35 let. Je še eden od redkih delavcev, ki so pomagali pri celotnem razvoju Elana in ki je Elanu ostal vseskozi zvest, kljub raznim težavam. Srečno je preživel menjave vseh šefov in »vlad«. S svojim odnosom do dela in sodelavcev je bil vzoren in kot vodja ni imel večjih težav. Ne vemo, če je komu uspelo, da bi se z njim pošteno sprl, čeprav je bilo tudi težav dovolj. Težko bi našteli vse njegove zasluge in aktivnosti ki jih je prispeval v teh dolgih letih vestnega službovanja. Omenili bi le to, da je bil član prvega delavskega sveta v Elanu in da je bilo v prvih leti Elanovega obstoja mnogo težje kot zdaj. Bilo je mnogo več odgovornosti, ne glede na zamudo časa. Vese- li nas, da je pokoj dočakal sporazmerno čil in zdrav, da bo lahko užival sadove minulega dela. Potočnik Vencelj, Mencinger Oto pred odhodom v pokoj Mencinger Oto, delo vodja kovinskega obrata, je eden redkih, ki je 35 let dela posvetil ELANU. S svojim znanjem, vestnostjo in vztrajnostjo, je od orodjarja napredoval do delovodje in UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Čučnik Milan, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Radevič Josip, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija. Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72). obratovodje. Uspešno je reševal dane naloge in probleme, ki jih je prav v kovinski delavnici ogromno. Spomnimo se samo našega celotnega razvoja telovadnega orodja, lestev, smučarskih palic in še prej kotnikov za smuči, vezi za otroške smuči in še česa. Pri tem je važno vlogo odigrala prav njegova samoiniciativa in iz-najdlivost. Nekdaj so bili problemi z materiali, stroji, delovnimi postopki dokaj večji, medčloveški odnosi pa so bili mnogo boljši. Njegova dejavnost pa je segala tudi izven delavnice, do drugih spremljajočih funkcij. Naj omenimo smučarsko sekcijo pri SŠD, ZB, lovstvo in druge. Žal mu je ravno nesreča na smučeh, posebno pa zadnja nesreča, zagrenila upokojitev. Želimo, da bi s svojo vztrajnostjo in voljo premagal tudi to. Kolman Franci, je bil v Elanu zaposlen 19 let kot poklicni fotograf v oddelku oblikovanja. Čeprav je bil izreden strokovnjak za športno fotografijo, so mu ostali v naj lepšem spominu posnetki jeseniških železarjev. Preden je prišel v Elan, je bil namreč nekaj let fotograf v Železarni Jesenice. Tudi sam je športnik in ljubitelj narave, zato mu je športna fotografija tudi uspevala. Prirejal je samostojne razstave, opremljal je razne prospekte, slikal športna tekmovanja doma in na tujem, sodeloval je v »Smučini«, itd. S svojim delom si je prislužil častni na- slov »Kandidat — mojster fotografije«. Sam pravi da dobra športna fotografija nastane le, če je fotoreporter sposoben dojeti vsak šport, da ga potem zna tudi najbolje posneti na filmski trak. Kot delavec je bil vesten, natančen in delaven. S polno mero odgovornosti je opravljal zahtevno delo in s tem potrjeval svojo pripadnost Elanu. Vsem bi se radi zahvalili za opravljeno delo za napredek Elana, da bi še v bodoče spremljali naš razvoj in nas prišli še kaj obiskat ter da bi zdravi dolgo vrsto let uživali zasluženi pokoj. Miro Palhartinger se je poslovil od sodelavcev iz skladišča smuči Palhartinger Miro: namestnik vodje skladišča smuči, je bil v Elanu polnih 20 let. Bil je izredno vesten pri zahtevnem delu v skladišču smuči. Ni mu bilo odveč, da je prenekatero naduro prebil na delu, posebno če je šlo za rokovno odpremo smuči. Bil je svetel zgled predvsem mlajšim sodelavcem in pa velika pomoč vodji skladišča smuči. Nanj si se lahko popolnoma zanesel. Nikdar ni godrnjal in se pritoževal, pač pa je raje zagrabil za delo in ga zadovoljivo opravil. Posebno prizadeven je bil tudi v samoupravnih organih, kot vodja delegacije in pri drugem delu v DPO. Da ne bi obremenjeval sodelavcev, je največkrat raje kar sam opravil delegatske dolžnosti. Bil je pravi vzor delavca — samoupravljalca. Kolman Franci