LETO XIV., ŠTEV. 26f j?rva Izdaja SLOVENSKI Izdaja ćasopisno-zat«>?m$ko podjetje SZDL »Na* tisk« t Direktor* Sadi Janhub« / Odgovorni nrednlk: Sergej Vošojak / Tisk« tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljnbljana, Tomšičev« «lica 5. telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljnbljana, Čopov« ulica 50*111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek; Ljnbljfina, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-806, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal Ä / Tekoči račun Narodne banke 6A!-»i«-163 l Mesečna naročnina 200 din cena 10 din „NOČEMO ITALIJE!“ JUGOSLOVANSKA PROTESTNA NOTA ITALIJI poudarjajo Tržačani kljub čedalje večji propagand i fašistov in drugih iredentistov-- Iredentistični hujskači in izgredniki dobivajo pomoč iz Italije Iredentistične razgrajače mirno spremlja policij a " Trst, 3. nov. Combat* in »Le Monde*, so sprožili vprašanje, ie je Italija o premiku svojih čet na jugoslovansko mejo obvesitla vrhovno poveljstvo Atlantskega pakta in od le-tega tudi dobila privoljenje. To vprašanje so postaviU kot izredno važno in pariški »Le Monde* ga je pismeno dostavil tudi vrhovnemu poveljniku severnoatlantskega pakta. Prejel je odgovor, v katerem je rečeno, da je italijanska vlada »informirala* vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi generala Gruentherja o premestitvi nekaterih enot, ki jih je dala Italija na razpolago severnoatlantskemu paktu, proti cont T rsta. Listi, ki so postavili omenjeno vprašanje, so bili očividno prepričani, da je Italija izvršila premik svojih čet na lastno pest in so tudi v tem smislu kritizirali vrhovno poveljstvo Atlantskega pakta, ker na tako dejanje Italije ni reagiralo. Iz tega sledi, da si celo na Zahodu niso mogli misliti, da bi moglo dati vrhovno poveljstvo Atlantskega pakta privoljenje za tako agresivno provokacijo. T o se lahko sklepa tudi po izjavi britanskega zunanjega ministra Edena v parlamentu, kjer je izrazil »zaskrbljenost* zaradi prisotnosti čet na mejah STO. Kakor je težko vskladiti Ede-novo »zaskrbljenost* z izjavo generala Gruentherja. prav tako je tudi nemogoče vskladiti to stališče vrhovnega poveljnika Atlantskega pakta z dejstvom, da Atlantski Pakt neprestano proglašajo za obrambno organizacijo. Tako nastaja novo vprašanje, ki bi ga bilo treba postaviti generalu Gruentherju, namreč kako je mogel kot poveljnik obrambne vojaške organizacije dati privoljenje za premik čet, ki je očitno agresivnega značaja, in pa, če s tem njegovim privoljenjem soglašajo tudi države-članice Atlantskega pakta, zlasti tiste države, kjer se je javno mnenje odkrito postavilo na stran Jugoslavije proti italijanski imperialistični agresivnosti. General Gruenther bi se moral zavedati, da s takimi delanji, kakor je privoljenje za italijansko provokacijo, kompromitira celotno organizacijo Atlantskega pakta ter indirektno potrjuje sovjetske propagandne parole pro'i njej. Kajti organizacija, ki je bila ustanovljena zato, da bi zagotovila mir v Evropi, se ie v vprašanju T rsta izkazala ravna nasprotno, ko je dovolila svoji članici provokacijo, katere učinek je resna nevarnost za mir. Prav to dejanje vrhovnega poveljnika Atlantskega pakta pa tudi kaže, v kako nevaren položaj prihajajo zahodne velesile samo zaradi favoriziranja italijanskega imperializma. A. S. Prestolni govor britanske kraljice London, 3. nov. (Tanjug). Tretje zasedanje britanskega parlamenta je začela danes kraljica Elizabeta II. s prestolnim govorom. V domu lordov je kraljica ob navzočnosti članov Spodnjega in Gornjega doma prebrala govor, v katerem so navedene smernice bodoče politike britanske vlade. V govoru izraža upanje, da bo prišlo do četvernih razgovorov najvišjih, in poudarja, da bo vlada nadaljevala napore za popuščanje mednarodne napetosti in ohranitev miru, kar bo prvi smoter vladne politike. V govoru je naveden naslednji zunanjepolitični program: Vlada bo sodelovala pri vseh naporih Združenih narodov. Atlantski pakt je temelj vladne politike, nadaljevala bo sodelovanje z vsemi vrstniki v Zahodni Evropi, da se doseže evropska enotnost in gospodarska blaginja. Vlada upa, da bo skoraj začela veljati pogodba o obrambni skupnosti. Tudi enotnost Nemčije in avstrijska državna pogodba so V Pan Stran Jomra še vedno nič Delegaciji Kitaj she in Severne Koreje odklonili pr edlog, naj bi bila politična konferenca t. decembra Pan Mun ]om, 3. nov. (Reuter). Na današnjme sestanku v Pan Mun Jomu je zastopnik Združenega poveljstva Arthur Dean predlagal, da bi bila politična konferenca 1. decembra. Zastopniki Kitajske in Severne Koreje so odklonili ta predlog, zahtevajoč, da se najprej reši vprašanje sestave politične konference, šele nato pa določi dan in kraj. Glede dnevnega reda je Dean v imenu Združenega poveljstva predlagal »prožen postopek«, se pravi, da bi istočasno razpravljali o vseh Pred sprejetjem novih britanskih zakonov London, 2. nov. (AFP). Angleška kraljica Elizabeta bo Jutri pred Zgornjim domom prečkala prestolno besedo, ki jo po tradicionalnem ceremonialu' napiše predsednik vlade in sprejme njegov kabinet. Letošnja prestolna beseda vsebuje spremembo nekaterih zakonov, med drugimi tudi zakona o re-gentstvu. Na osnov; novega zakona bo Edinburški vojvoda še naprej ostal regent namesto princese Margarete, medtem ko bo mati kraljica postala član državnega sveta, ki ga sestavljajo člani kraljeve družine, kadar je kraljica v tujini. Spremenil se bo tudi zakon o siužitvi vojaškega roka, po katerem bo v naslednjih petih letih veljala uredba o obveznem službovanju vojaškega roka dveh let v mirnem ča-su. Spremenil se bo tudi zakon o blokiranih najemninah iz leta 1939. Vlada je predložila odpravo monopola na atomska raziskovanja za mirnodobske namene. S to dejavnostjo se bodo lahko sedaj pečale tudi večje privatne družbe, med njimi »Imperial Chemical Industries« in »Associated Electric Company«. •' V- ■: „ i m Xe sama aa zidovih svojih hiš. tudi ipo asfaltiram ih cestah so tržaški Slovenci napisali parole, s katerimi so izrazili svoje želje in hkrati protest proti anigloameriškeinu sklepu. Name. sto italijanskih zastav in ired entističmih manifestacij so se pojavile slovenske zastave in gesla za Jugoslavijo, kar je tako vznemirilo Rim. da je s posre dovanflean pri generalu Wintertonu izposloval ukaz o odstranitvi slovenskih gesel in obnovitvi italijanskih napisov ZADNJI TELEUBANI i iMnifi prve t z da i e Washington, 3. nov (r). Ameriški radio poroča, da je imel zunanji minister ZDA Dulles zadnje dni več razgovorov zaradi tržaškega vprašanja. Odločitev zahodnih velesil, kakšno stališče bodo zavzele, je pričakovati po tem poročilu vsak čas. Zvečer bo imel Dulles tiskovno konferenco, na kateri bo najbrž že sporočil stališče vlade ZDA glede Trsta. Jeruzalem, 3. nov. (r). Jordanska vlada je sporočila, da je 60 izraelskih vojakov preteklo noč prekoračilo mejo in napadlo neko jordansko vas. 2rtev ni bilo. Opazovalci OZN so odšli na kraj incidenta. Kairo, 3. nov. (Reuter). Bivši guverner Kaira Kamel el Kavik je bil zaradi korupcije obsojen pred revolucionarnim sodiščem na 15 let zapora. London, 3. nov. (r). Posebni odposlanec ZDA Hoover ml., ki posreduje v anglo-perzij-skem petrolejskem sporu, bo prispel jutri v London. Izjavil je, da je optimističen glede reditve tega spora. Dejal je, da Debata o programu vlade bo trajala v parlamentu več dni smotri vladne politike, prav tako pa tudi nadaljevanje naporov za politično konferenco o Koreji. V prestolnem govoru je izraženo upanje, da bodo obnovljene prijateljske zveze in bodo navezani normalni diplomatski stiki s Perzijo. Glede notranje politike napoveduje prestolni govor, da bo vlada še naprej delala za večanje gospodarske zmogljivosti, zidavo stanovanjskih poslopij in šol, pospeševanje kmetijstva in industrijske proizvodnje, da se bo brigala za čim večjo varnost pri delu, varnost v prometu itd. Prestolni govor napoveduje tudi možnost za reformo Zgornjega doma. Britanska vlada bo še naprej tesno sodelovala z drugimi državami Britanske skupnosti narodov. Politični opazovalci pripominjajo, da v prestolni besedi vžbc pričakovanju ni omenjen zakon o regentstvu, čeprav so o tem vprašanju dosti razpravljali tako v političnih krogih kot v javnosti. Takoj po slovesnem začetku parlamenta se je sestala laburistična parlamentarna skupina, da bi proučila vladni program, o katerem se je začela debata danes popoldne. Trajala bo več dni. Med glavnimi današnjimi govorniki sta predsednik vlade Winston Churchill in vodja opozicije Clement Attlee. »RESNICOLJUBNOST* vatikanskega radia točkah dnevnega reda, ki sta jih predložili obe strani. Delegacija Kitajske in Severne Koreje je odklonila ta predlog in vztrajala na dnevnem redu, ki ga je sama predlagala. Čeprav so bili predlogi Združenega poveljstva danes zavrnjeni, je Dean v izjavi novinarjem dejal, da si ne more misliti, da bi politične konference o Koreji ne bilo. Napovedal je, da bi bilo lahko tudi vprašanje udeležbe nevtralnih držav na politični konferenci rešeno, toda šele na konferenci. Če politične konference vendarle ne bi bilo, bi morala biti po besedah Arthurja Deana kaka druga konferenca o Koreji, ni pa povedal, kakšna. Devetnajst severnokorejskih ujetnikov v indijskem nevtralnem taborišču je zahtevalo danes, da bi jih naknadno poslali domov. Ti ujetniki so se izjavili za repatriacijo po današnjem sestanku z zastopniki kitajsko-severnokorejske-ga poveljstva. Pri dajanju pojasnil je bilo danes navzočih 483 severnokorejskih ujetnikov. Trojni razgovori v Parizu Pariz, 3. nov. (AFP). Francoski, britanski in ameriški strokovnjaki, ki so zadnjih 10 dni proučevali v Parizu podrobnosti nemškega in avstrijskega vprašanja, ki so se pojavila po sklepih ministrov za zunanje zadeve treh sil na konferenci v Londonu, so danes končali delo. V diplomatskih krogih drže v popolni tajnosti izid tega posvetovanja strokovnjakov. Skladno z italijanskimi uradnimi, poluradnimi in neuradnimi »trobili«, ki zlasti po 8. oktobru neprestano v najbrutalnejših oblikah ponavljajo in »dokumentirajo« pravico Italije do Trsta, cone B in cone A, Istre, Dalmacije itd., tudi oddaje radia Vatikan dobivajo vsebolj karakter besnih, nervoznih in histeričnih napadov do vsega kar je v zvezi z Jugoslavijo. Ze ta akti’,most s ..'na v nekem smislu dokazuje politično stališče vatikanskih uradnih krogov do tržaškega vprašanja in do naših nacionalnih pravic. Posebna značilnost »argumentov« oddaj vatikanskega radia po 8. oktobru je brez d-’orna ■/ tem. da s» boli kot kdajkoli popreje poslužuje najbolj nemogočih in za trezno misleče ljudi tudi otročjih argumentov, ki dokazujejo pomanjkanje najosnovnejšega smisla za realnost sestavljal-cev radijskih programov, kot je to n. pr. g. Iskra. Tako ie speaker v slovenski oddaji dne 22. 10. ob 18. uri kot dokaz za preganjanje vere in cjrkve navajal med drugim tudi naslednje: »Vsemu jugoslovanskemu episkopatu in duhovščini je bilo odločno prepovedano kakorkoli protestirati proti aretaciji polejskega kardinala Višinskega. Slovenska vlada je včeraj ljubljanskega apostolskega administratorja mons. Vovka pozvala, da prekliče že napovedan dan molit»'» za pr»-ran.iano cerkev na Poljskem. Mnoge vidne osebnosti jugoslovanske komunistične stranke, pa so nasprotno javno manifestirale svoje zadovoljstvo zaradi dejanja poljske vlade, s katerim je ta, kakor je povedal predsednik LRS Miha Marinko, hotela posnemati maršala Tita v slu-čam kardinala Stepinca«. če ne bi šlo pri tem za celoten sistem »argumentiranja«, ki je naši javnosti doslej poznan le pri informbiroi evskih in vatikanskih radijskih od- Strokovna zveza Zahodne Nemči je ostane enotna je spor mogoče rešiti z dobro voljo na obeh straneh. Jutri bo imel Hoover razgovor z ministrom Edenom. Pariz, 3. nov. Kakor poroča AFP, je včeraj prispelo v Maroko 45 ameriških bombnikov. Letala, ki so prispela iz Velike Britanije, so bila poslana v oporišče Sidi Sliman. Kakor je bilo uradno sporočeno, so prispela ameriška letala v Maroko v šolske namene. Japonski rudarski strokovnjak v Jugoslaviji V Jugoslavijo je prispel po programu tehnične pomoč5 Združenih narodov japonski rudarski inženir Hidesaburo Kurošima, ki bo pomagal pri pridobivanju bakrene rude na področju rudnika Majdanpeka, kjer je po cenitvi strokovnjakov okoli 60 milijonov ton bakrene rude. Ing. Kurošima je znan strokovnjak in pred nekaj meseci je predstavljal svojo državo na mednarodni konferenci za izkoriščanje rudnega bogastva v Aziji in na Daljnem vzhodu,, Zahodnonemški državni kancler dr. Konrad Adenauer je v Bundestagu, ko je predstavil svojo novo vlado, odločno izjavil, da ne bo njegova vlada ničesar storila, kar bi kratilo m omejevalo enotnost Zveze delavskih strokovnih organizacij. (Deutscher Ge-werkschaftsbud — DGB). Ta kanclerjeva izjava je v velikem nasprotju s početjem, ki so ga med volilnim bojem organizirali politiki krščansko - socialne unije in tudi kancler dr. Adenauer sam proti DRB. Takrat so namreč očitali osrednjemu vodstvu zveze in tudi vodstvom posameznih sekcij, da se strokovno delavsko Prvi mednarodni adresar medicinskih šol Svetovna zdravstvena organizacija je objavila prvi mednarodni adresar medicinskih šol, v katerem so navedene vse sedanje medicinske učne ustanove na svetu. Takih ustanov je že nad 500. Adresar je tiskan v angleščini in francoščini in za vsako medicinsko šolo so navedeni naslednji podatki: datum ustanovitve, administracija, trajanje šolanja, pogoji za sprejem, učno osebje, število slušateljev, učni predmeti, vrsta diplom, število diplomirancev in šolske pristojbine. Svetovni zdravstveni organizaciji je pri sestavljanju prvega adresar j a medicinskih šol pomagalo mednarodno združenje univerz. Iz adresar-ja je razvidno, da je zdaj največ medicinskih šol v ZDA. (79). Na drugem mestu je ZSSR z 61 takimi šolami, na Japonskem je 46 medicinskih šol in je bilo 21 teh šol ustanovljenih šele po drugi svetovni vojni, Indija ima 34, Velika Britanija 27, Francija pa 24 medicinskih šol. Obsodbe v Vzhodni Nemčiji in aretacija v zahodnem Berlinu Berlin, 3. nov. (AFP). Po poročilu vzhodnonemške časnikarske agencije je sodišče v Cott-buisu 30. oktobra izreklo sodbo nad sedmimi člani neke vohunske organizacije. Po trditvi agencije je ta organizacija bila v služb; Nemcev in Američanov. Lange Werner kot glavni obtoženec je bil obsojen na smrt, ker je dajal poročila »o važnih državnih ta j nah«. Drugi obtoženec Raiuipach je bil obsojen na kazni od 7 do 15 let zapora. Kakor poroča berlinska policija, je bil danes aretiran neki agent vzhodnonemške varnostne službe. Ta agent je bil med begunci iz sovjetske cone v taborišču Berlin-Marienfeld. To je tretji vzhodnonemški agent, ki je bil aretiran v zadnjih dveh tednih. . Itazkolniški poskusi krščanskih socialistov so se izjalovili gibanje vpregli v socialistično volilno propagando. Celo kancler dr. Adenauer je na nekem shodu zatrjeval, da ima podatke, ki dokazujejo, da so nekateri vodilni funkcionarji DGB iz blagajn zveze uporabljali denar za socialistično volilno propagando ter dobivali prispevke za svoj volilni sklad tudi iz sovjetske cone Nemčije. Na taka očitanja so odgovorili na javnih zborovanjih najvišji predstavniki DGB in tudi sam predsednik socialistične stranke Zahodne Nemčije Erich Ollen-hauer, nekateri, v govorih politikov krščanske demokratične unije omenjeni funkcionarji DGB, pa so vložili tožbe zaradi razžaljenja časti in obrekovanja. Takoj po volitvah so politiki fersčansko-demokratične unije preklicali svoja očitanja in ves vladni tisk je zavzel zelo pomirljivo stališče do DGB. Osrednje vodstvo DGB je pred volitvami pozvalo vse nasprotnike, ki so se javno oglašali, naj, če* niso zadovoljni s sedanjim ustrojem DGB, izvajajo konsekvence ter pozovejo svoje pristaše, da izstopijo iz Kitajske obtožbe Tokio, 3. novembra (UP). Pekinški list »Peoples Daily« je včeraj komentiral trditve, ki so jih na zasedanju Generalne skupščine podali ameriški predstavniki, da so namreč zajeti ameriški letalci bili »z mučenjem prisiljeni podpisati priznanje, da so ZDA vodile v Koreji bakteriološko vojno.« Pekinški list trdi, da so na razpolago »gore dokazov«, s katerimi je mogoče potrditi, da so ZDA v resnici vodile bakteriološko vojno, ter poudarja, da poskušajo Američani sedaj, po sklenitvi premirja, izkoristiti zasedanje Generalne skupščine, da bi se »izognili končnemu moralnemu porazu«. enotne zveze strokovnih delavskih organizacij in ustanovijo svoje samostojne strokovne delavske organizacije. Vodstvo Svobodne demokratske stranke (FDP) se je že pred volitvami izjavilo za nadaljnji obstoj zveze strokovnih delavskih organizacij in samo tako imenovano katoliško delavsko gibanje (Katolische Arbeiterbewegung — KAB) je še vztrajalo pri svojem načrtu za ustanovitev svoje strokovne delavske organizacije. Te načrte pa je katoliško gibanje zdaj opustilo po lastnem preudarku ali pa po prej navedeni izjavi kanclerja dr. Adenauerja. Bolj verjetna je prva domneva, kajti DGB je močno strokovno delavsko gibanje v Zahodni Nemčiji in bi njegov razcep povzročil samo veliko škodo delavcem in nameščencem. V weimarski republiki sta bili dve zvezi strokovno organiziranega delavstva in nameščencev. Socialistična zveza strokovnih delavcev in nameščencev je imela leta 1933 nad 4.2 milijona članov, medtem ko jih je imela krščansko socialna zveza samo nekaj nad 690.000, po letu 1945 pa je enotna socialna zveza kmalu združila nad 6 milijonov članov; čeprav se je njeno področje zelo skrčilo. dajah, bi najbrž bilo vsako razpravljanje o tem, nepotrebno izgubljanje časa. Toda sestavi j alci programa vatikanskih radijskih oddaj imajo pri razširjanju takih lažnivih vesti povsem jasen in določen namen: doprinesti »dokaz« več za tendenčno povdarjanje italijanske uradne propagande, da je »spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo« samo navidezen, kar naj bi »dokazala« tudi enotna politika vseh teh držav do katoliške cerkve. Zato je bolje, da Trst pripade »katoliški Italiji, kakor komunistični Jugoslaviji.« 30. oktobra pa je vatikanski radio v hrvatski oddaji ob 18. uri, kot »dokument« za vse te trditve z izredno prizadevnostjo citiral izvleček posebne »spomenice, ki so jo politični predstavniki Sred. in Vzhodne Evrope, a sem spada tudi Ju-slavija, naslovili na predsednika ZDA Eisenhower ja«. Spomenica teh skrahiranih, korumpiranih, nam dobro poznanih vojnih zločincev, (vsaj kar se Jugoslavije tiče) vsebuje običajne zahteve in prošnje, da bi jim tuji bajoneti zopet odprli vrata do donosnih predvojnih političnih in gospodarskih pozicij. Njihovo prizadevnost si razlagamo predvsem s tem, da je njihova cena na svetovnem političnem tržišču izredno nizka, poleg tega pa je zgodovinsko nujno, da dosledno svoji tradiciji našim narodom tudi v tej odločilni uri padejo v hrbet Toda ne izgubljajmo časa z njimi. Važno pri tem je za vse predvsem dejstvo, da se take spomenice poslužuje radio Vatikan. Ni slučaj, da sta se ponovno znašla na isti liniji Vatikan in naša politična emigracija. To je sicer samo nadaljevanje njihovih skupnih prizadevanj: za vsako ceno omajati, če že ne zrušiti, novo socialistično Jugoslavijo in omajati njen ugled med svobodoljubnimi narodi. Obenem pa nov dokaz trhlosti, revnosti in »resnicoljubnosti« najodgovornejših cerkvenih krogov v Vatikanu. Te kratke vrstice naj doprinesejo dokaz več za utrditev pravilnosti stališča našega javnega mnenja do politike Vatikana. Služijo pa naj še predvsem v trezen premislek maloštevilnim »nevernim Tomažem«, predvsem delu našega slovenskega duhovništva (tudi slovenskim katoliškim hierarhom), ki zbegano hlastajo po raznih demantijih vatikanskega radia, ki zaradi enodušnega protesta naših delovnih ljudi zoper skrajno sovražno vmešavanje papeža Pija XII. v tržaško vprašanje, hoče iz črnega napraviti belo. Saša Vrhovec. Izjava perzijskega verskega prvaka Kcšanija Teheran, 3. nov. (AFP). V današnji izjavi po radiu je perzijski verski in politični vodja Ka-šsmi ostro napadel Veliko Britanijo in dejal, da ne bi smeli obnovit; diplomatske stike z njo prej, preden niso odstranjeni vzrolki, k; so privedli do prekinitve. Kašani je dalje dejal, da nacionalno gibanje v Perziji izraža globoke težnje perzijskega naroda in da je zakon o nacionalizaciji industrije petroleja nepreklicen. Kašani je zaključil svojo izjavo v prepričanju. da je predsednik vlade Zahedi pripravljen braniti ugled in čast Perzije, tudi če bi bile za to potrebne žrtve. * Registracija balkanskega sporazuma Beograd, 3. nov. (Tanjug). Takoj, ko je začela veljati pogodba o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, kraljevino Grčijo in republiko Turčijo, je Jugoslavija kot depozitar ratifikacijskih listin te pogodbe in na podlagi ČL 102 Ustanovne listine OZN predložila sekretariatu QZN besedilo te pogodbe v registracijo. Registracija je bila izvedena 26. junija t L Te dni je prejel državni sekretariat za zunanje zadeve od generalnega sekretarja OZN certifikat o registraciji. Prepise je poslal sekretariat Vladama Grčije in Turčije. Direktor mednarodne letalske zveze zapustil našo državo BEOGRAD, 3. nov. (Tanjug) Po 14 dneh bivanja je generalni direktor mednarodne letalske organizacije Harold Gilmann zapustil našo državo. Ogledal si je zvezno pilotsko šolo in padalski center v Ru-mi in druge letalske ustanove. Zadnje dni njegovega bivanja so bili razgovori o ustanovitvi koordinacijskih komisij letalskih organizacij Jugoslavije, Grčije in Turčije ter o možnosti organiziranja prvega svetovnega letaisKega tekmovanja in 2. svetovnega padalskega tekmovanja. Zborovanje mednarodne gospodarske organizacije GATT V Ženevi je bilo končano VIII. zasedanje predstavnikov držav, ki so podpisale generalni sporazum o carinah in trgovini ter tako pristopile k mednarodni gospodarski organizaciji GATT. Zasedanja se je udeleževalo 33 predstavnikov držav, ki so včlanjene v tej mednarodni gospodarski organizaciji. Po končanem zasedanju je bilo izvoljeno novo predsedništvo, ki mu predseduje kanadski delegat Dan Wilgerson. Izpustitev norveških ujetnikov v ZSSR BERLIN, 3. nov. (UP). Iz ujetništva v ZSSR so izpustili pet norveških vojnih ujetnikov in dva civilna interniranca. Po izjavi norveške vojaške misije v Berlinu so bili to zadnji norveški ujetniki, ki so ostali po koncu vojne v sovjetskem ujetništvu. Indija uvaža lokomotive NEW DELHI, 3. nov. (IIS). Generalni direktor indijskih železnic Batačara je izjavil zastopnikom tiska, da je Indija naročila v Zahodni Nemčiji, na Japonskem in v Avstriji 400 lokomotiv, od katerih jih bo največ dobavila Zahodna Nemčija. Pričakujejo, da se bo dobava lokomotiv začela že sredi prihodnjega leta. V nadaljnjih dveh letih izvajanja petletnega plana bo Indija uvozila še 350 lokomotiv. Batačara je izrazu upanje, da bo precejšen del teh lokomotiv ter nekaj vagonov dobil v okviru programa pomoči, kot je n. pr. Colombo načrt. Ce bodo indijske železnice do izteka petletnega načrta dobile omenjene lokomotive in vagone, je izjavil Batačara, bodo lahko opravljale celoten promet v obsegu sedanje zmogljivosti prog. Dejal pa je, da vlada proučuje možnost za povečanje proizvodnje sedanjih tovarn v Indiji. Vlada si prizadeva dobiti nekaj jekla v tujini in če se bo to zgodilo, se bo proizvodnja vagonov v Indiji lahko povečala za 25 odstotkov. Perzija pod oblastjo bogatili družin V Perziji še dolg o ne bodo mogli uvesti pravičnega davčnega sistema Perzijski finančni minister dr. Amini je imel v zadnjih dneh nekajkrat konference z liberalnimi politiki, ki zahtevajo, naj se kakor koli poravna angloperzijski petrolejski spor, ker je izvoz nafte najvažnejša postavka v perzijskem gospodarstvu. Tudi minister pKo sta mi ca dala» ali ne hi fila tudi vidiva, usad ... « dr. Amini poudarja, da je perzijsko gospodarstvo brez petroleja nemogoče. Liberalni politiki v Teheranu pa zahtevajo tudi temeljite davčne reforme, za katere pa finančni minister dr. Amini ni zavzet. Dr. Amini je bil pod prejšnjim predsednikom vlade dr. Mo-sadikom minister za gospodarstvo in je zdaj menda edini od bivših ministrov, ki Mosadiku ne pripisujejo krivde za razne gospodarske težave v državi. Minister dr. Amini je sicer želel padec ministrskega predsednika Mosadika, ker je le-ta pripravljal nekatere gospodarske reforme, ki bi močno prizadele tiste vrhove v Perziji, ki so lastniki ogromnih posestev in prispevajo najmanj k narodnemu dohodku. Rodbina ministra Aminija ima na primer na severu Perzije posestva, ki presegajo obseg Škotske ter je na njih v pravcatem suženjskem razmerju nad 25.000 kmetov, v Teheranu samem pa ima Amini jeva rodbina velike parcele ter okoli 2000 hiš in poslovnih lokalov. Mosadik je v zadnjih dneh svoje oblasti pripravil zakon o graditvi stanovanj v Teheranu, v katerem je bilo rečeno, naj bi za stavbeni sklad prispevali lastniki zemljišč v mestni okolici Ko ie bil Mosadik odstavljen, je finančno ministrstvo pod vodstvom dr. Aminija seveda takoj zavrglo zakonski osnutek, kajti če bi bil ta zakonski osnutek sprejet, bi Amini jeva -družina izgubila najmanj 2 milijona funtov dohodkov od svojih nezazidanih parcel v teheranski okolici Liberalni politiki v Teheranu zatrjujejo, da je Perzija danes pod oblastjo ISO veleposestniških družin, s katerimi pa je v zvezah še kakih 200 trgovskih družin. Veleposestniške družine imajo v svoji posesti velikanske komplekse zemljišč, trgovske družine pa imajo pod svojim monopolom ves uvoz in izvoz iz Perzije. Pri vsem svojem velikanskem hpgastvu pa prispevajo vse te družine zelo malo perzijskemu narodnemu dohodku, ki naj bi znašal v tem letu nekaj nad 600 milijonov funtov. Vladajoče trgovske družine imajo v svojih rokah vse licence in se večkrat zgodi, da dobivajo posamezni člani teh družin pri posredovanju za podelitev raznih licenc podkupnine, ki znašajo nad 50.000 funtov. Zaradi takih razmer plača perzijski uvoznik za kilogram čaja komaj en funt, konsument pa mora plačati 3 funte. Perzijski riž je naidražji na vsem svetu, perzijski pridelovalec Da dobi zanj v primerjavi z drugimi pridelovalci v Aziji najnižio ceno. 4. str / S?oi'Pn*W poro^prrifpe 7 ST. 261 / 4. NOVEMBRA 1953 S POTI PO VZHODNI SRBIJI SPREOBRNJENO VLASINSKO BLATO Dve elektrarni b osta zaživeli še letos V tej divjini je bila potrebna še večja delovna vnem a, kakor v revirjih Ko sem izstopil v VladiCi-nem Hanu, sem kljub opozorilom vendarle nekoliko upal, da bom spoznal Vlasinsko blato po čez in po dolgem. Toda nekdanje zloglasno planinsko močvirje je nekaj posebnega tudi danes. Prostrano gradbišče velikih hidroelektrarn poznajo kaj slabo celo domačini, kako neki bi se mogel znajti v teh planinah ed Moravo in državno meji . Bolgarijo tujec, ki šele išče pota in dela naših delovnih ljudi, ljudi trdno namenjenih spreobrniti nekdanje Vlasinsko blato v bogat in donosen kraj tega dela Srbije. Opisati vsa številna gradbišča, kjer grade ta najdragocenejši vir električne energije v Srbiji, je skoraj nemogoča naloga. Gradbišča se namreč raztezajo v dolžini 58 km. Graditelji so se namenili speljati k turbinam štirih hidroelektrarn: Vrla X, II., III. in IV. vode hudournikov, ki se razprostirajo na površini 148 kvadratnih kilometrov; na tem prostranem planinskem svetu je okrog 20 km predorov, 52 km prekopov in okrog 7 km cevovodov. Vlasina se razprostira po planinskih pogorjih ob vsej dolžini desnega brega Južne Morave skoraj do Niša. Te planine bi lahko primerjali s Himalajskim pogorjem, čeprav se seveda po višini še zdaleč ne morejo kosati z njim; najvišji vrhovi Vlasine segajo le do 1200 m. Toda teh vrhov ni nikdar sekala niti ena pot, tu se niso drznile stopiti niti karavane konjev in mul, na katerih so nekoč tovorili blago v teh krajih. Zato je vredna tem večjega občudovanja zamisel konstruktorjev elektrarn v teh krajih in zato je vredno velike pozornosti tudi delo graditeljev, ki spreminjajo obličje Vlasine. Gospodarske Avstr- ska proizvodnja papirja in celaiaze. Večanje avstrijske proizvodnje papirja in celuloze, kj se je začelo v maju, traj-a kar naprej. V prvih osmih mesec.h letos so avstrijska podjetja proizv. dla 72.764 ton lesovine (v istem času lani 65.113 ton), 184.727 ton kemične celuloze (170.520 ton) in 184.151 ton papirja (168.541 ton). Proizvod nja časopisnega papirja je znašala 4C.612 ton. V skladu s tem se je povečal izvoz, k; je znašal v avgustu: 14.000 ten papirja (avgusta lan; 9900 ton), SS00 kemične celuloze (6000 ton), 600 ton lesov. (200 ton) in 1250 ton kartona (350 ton avgusta lani). Izraelsko kmetijsko ministrstvo je izdelalo dolgoročni program za pogozdovanje, po katerem je truba pogozditi 375 ekrov površin (1 aker ;e 0 405 ha). S tem bi se Izrael zagotovil letni prirastek lesa v količini 350.000 kubičnih metrov. Vse dotlej pa bo moral Izrael kriti svoje potrebe z uvozom in te znašajo letno 260.000 kubičnih metrov. Večino potrebnega lesa Uva5-> i? Evrope. Minimalne cene vina v F'— —neoska vlada je sklenila, da ostanejo dosedanje minimalne cene vina v veljavi do 15. januarja 1954. Ta cena znaša 290 frankov za od maliganske stopnje vina). Pod to ceno trgovci ne smejo kupovati vina. Obenem je nekaj vtikih nodietii objavilo, da bodo znižala nadrobne cene za vino normalne kvalitete za 2 franka pri litru. Kjer je bilo nekdaj Vlasinsko močvirje, ki še danes živi v spominih domačinov, prav tam je danes veliko jezero, ki se je začelo polniti že pred štirimi leti. Sedaj je v tem jezeru okrog 108 milijonov kub. metrov vode, ki čaka, da ji bodo konec letošnjega leta odprli pot v doli- do uredili Vlasino do konca leta 1955., ko bo obratovalo pet agregatov. Toda s tem dela še ne bodo končana. Elektroenergetski sistem Vlasina—Vrla, ki zajema celo vrsto manjših, toda nevarnih hudournikov, ima še mnogo večje perspektive, saj nameravajo dobiti — kakor ste že Veliko Vlasinsko Je. zero se bo kmalu začelo prazniti: na Vlasini bosta še letos začeli obratovati dve elektrarni: Vrla 1. in Vrl a II. no, na lopatice dveh turbin elektrarn: Vrla I. in Vrla II. Jezero, to nekdanje »hudobno močvirje«, kjer so tonili ljudje’ in živina, se bo še razširilo, vanj se bo nateklo okrog 190 milijonov kub. m vode, to jezero bo merilo okoli 15 kv. kilometrov in bo eno najlepših turističnih krajev naše države. Ko sem si ogledoval gradnjo tega elektroenergetskega sistema, sem se nemalo čudil, da so imeli graditelji pri vsem tem ogromnem delu tudi dovolj časa za urejevanje bodočega letovišča ob jezeru, za pogozditev obrežij s tisoči in tisoči drevesc bora in bele breze, ki se prav lep» prilegata planinskemu okolišu Vlasine. Inženirji in tehniki imenujejo gradnjo elektroenergetskega sistema Vrla— Vlasina tudi zmagoslavje naših delovnih ljudi nad surovo naravo. Letos bo delo graditeljev malodane iz vseh krajev Jugoslavije rodilo prve sadove. Brnenje mešalcev betona, ki so tukaj pomagali opraviti ogromno delo, bo zamenjalo v dolini prijetnejše in koristnejše brnenje turbin. V elektrarni Vrla I. pa v elektrarni Vrla II. bosta do konca leta začela obratovati dva agregata; v vsaki elektrarni bo zaživel en agregat. Oba skupaj bosta pomenila nekaj več, kakor prvi agregat v Vuzenici (18.000 kilovatov), ki bo prav tako začel obratovati že letos, in sicer 21.000 kilovatov. Naj opišem prvi dve elektrarni! Vrla I. ima podzemeljsko strojnico, kjer je prostora za 4 agregate. Tu je bilo treba izkopati 32.000 kub. metrov kamenja in skal. Dobro uro hoda navzdol od te elektrarne je elektrarna Vrla II-, ki bo letos prav tako začela proizvajati svetlobo in moč. Strojnica te elektrarne je nekoliko manjša. Tu so imeli graditelji nekoliko več sreče., kakor zatrjujejo veselih obrazov, — veselih zato, ker so pred prvo veliko zmago — in jim ni bilo treba vrtati v skale. Ta strojnica ima prostora za dva agregata po 11.100 kilovatov in bo dajala letno zaenkrat le 12,5 milijonov kilovatnih ur pozneje pa še enkrat toliko. Štirje agregati zgornje elektrarne, t. j. Vrla I., pa bodo dajali skupno 42 milijonov kilovatnih ur letno. Približno enaka bo zmogljivost tretje elektrarne Vrla III. in tudi elektrarne Vrla IV. Graditelji računajo, da bo- razbrali — po vseh dokončanih in predvidenih delih lz »spreobrnjene Vlasine« okrog 150 milijonov kilovatnih ur na leto. Vlasina, ki je pomenila nekdaj le strah, je danes velika nada delovnih kolektivov v Srbiji, zlasti v niškem industrijskem bazenu in bližnjih tovarnah, med katerimi bo potrebovala zlasti veliko električne energije nova valjarna bakra v Sevojnu. Vrednost Vlasine, vrednost električne energije, ki je nakopičena v velikem Vlasin-skem jezeru za orjaško zemeljsko pregrado, ki je presekala korito reke Vlasine, za zemeljsko pregrado visoko 27 m, široko 90 m, dolgo pa četrt kilometra, cenijo na 84.000 vagonov premoga. Toda pomen Vlasine je pravzaprav nemogoče primerjati s količinami še tako dobrega kaloričnega premoga. To je pravzaprav nedopustno zaradi velikih naporov graditeljev, ki so morali pljuniti v roke, saj tako se zdi obiskovalcu, s čisto drugačno delovno vnemo, kakor če bi kopali premog. Vera v zmago, ki so f pokazale v tej divjini mlade generacije skupaj z delavci iz Makedonije, Orne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvatske in Slovenije, je največja vrednost Vlasine. Moči Vlasine se ne da meriti s premogom tudi iz čisto tehničnih razlogov. Električna energija, ki jo bodo dajale elektrarne tega elektroenergetskega sistema, je vredna najmanj trikrat do štirikrat več kakor električna energija običajnih, nam poznanih elektrarn. Veliko akumulacijsko jezero, iz katerega se bodo zlivali že umirjeni in ukročeni potoki in hudourniki, bo namreč služilo za pogon agregatov le takrat, ko bo drugod proizvodnja najmanjša. Vlasina je dobila takšen sloves predvsem zaradi tega, ker se graditelji niso ustrašili neizhoje-nih planin in so uredili jezero v višini 1200 m, v višini, ki bo omogočala ukročenim vodam izredno velik padec, ki bo znašal od jezera do spodnje elektrarne Vrla IV. približno 800 m. Vlasina je presenečenje tudi za tujce. Drzni zamisli so se čudili zlasti Francozi in se niso zaman! V tej nekdanji divjini so graditelji, letos jih j« bilo največ okrog 1500, napravili prostor za agregate, ki bodo le za 20.000 kilovatov šibkejši, kakor so bili pred vojno vsi agregati v Srbiji. J. K. Delo, uspehi in napake prvega zbora proizvajalcev v Celju naj bodo šola bodočim odbornikom Čeprav Je prvi mestni zbor proizvajalcev v Celju vsekakor imel pozitivno vlogo v delu celotne mestne skupščine in je na svojih zasedanjih pokazal zrelost ter sposobnost v reševanju rudi najbolj zamotanih gospodarskih problemov, so se vendarle Sčasoma pokazale pomanjkljivosti, ki pa naj bodo v opomin in šolo bodočemu predstavniškemu telesu vseh proizvajalcev skupaj. Ena osnovnih napak v delu dosedanjega zbora je bila njegova premajhna iniciativnost. Praksa je pokazala, da je prvi zbor proizvajalcev reševal to, kar je pač moral. Reševal je torej tiste probleme, ki so nekako sami silili v ospredje. V obdobju njegovega dela ni bilo čutiti, da bi sam začel in odpiral problematiko celotnega mestnega gospodarstva. Premajhna iniciativnost celotnega zbora gre na eni strani na račun premajhne delavnosti njegovega vodstva. ki je v resnici le vodilo seje, na drugi strani pa tudi na račun pomanjkljivega in nejasnega no-tranje organizacijskega poslovanja. Po mnenju nekaterih odbornikov, bi bilo nujno, da bi bil v vrsti aparata mestnega ljudskega odbora nekdo zadolžen le za zbiranje problematike zbora proizvajalcev. Tudi zbor proizvajalcev bi moral imeti nekje svoje zbirno mesto. Delo mestnega zbora proizvajalcev je bilo mnogokrat otežko-čeno tudi zaradi rega, ker so mnogi odborniki skušali reševati najrazličnejša vprašanja v luči teženj tovarne, ki so jo zastopali. V tej napaki se je rodila še druga. Ko je n. pr. mestni zbor proizvajalcev razpravljal o davku na presežek plačilnega sklada za reko podietje, so nekateri odborniki glasovali v »korist« tega kolektiva, ker so se »bali«, da bi z nasprotnim stališčem izgubili enega ali več glasov takrat, kadar bi isti forum razpravljal o istem ali dru- O izvoza zdravilnih zelišč V načrtu predloga uredbe o razdelitvi izvoznih in uvoznih podjetij so v II. skupini omenjena tudi zdravilna zelišča. Ker tu ne gre samo za koristi nabiralcev zdravilnih zelišč ln morda za odkupna in izvozna podjetja ampak tudi za koristi našega izvoza, za kvaliteto in med drugim tudi za očuvanje naše flore bo prav, če spregovorimo o tem nekaj besed. Razvoj v zadnjem času je namreč pokazal, da tu nismo ubrali prave poti, kar nam je bolj v škodo, kakor pa v korist. Zdravilna zelišča, kakor že ime samo pove, potrebujemo za pripravo zdravil, bodisi v lekarnah, farmacevtskih tovarnah, pa tudi v drugih sorodnih industrijah, ki uporabljajo dišavne in aromatične rastline. To so tovarne dišav-nih olj, tovarne likerjev, prehrambena industrija itd. Nabiranje, sušenje in nadaljnja priprava zdravilnih zelišč zahteva posebnega znanja, ker le tako ohranimo v rastlini, ki se pri sušenju v precejšnji meri spremeni, tiste snovi, ki predstavljajo zdravilo. Tu je potrebno še nekaj več, kot samo znanje osnovne botanike ali praktičnega poznavanja rastlin, tu je treba vedeti tudi to, kaj zdravilne rastline vsebujejo. Brez osnovnega znanja o tem, kaj je v zdravilnih rastlinah, bomo le težko razumeli, kaj vse je treba storiti, da dobimo res kvalitetno blago. Poleg tega spadajo zdravilna zelišča v vseh kulturnih deželah v posebno vrsto predmetov, ki jim je vrednost toč- no določena v posebnih lekarniških knjigah. Morda bo kdo ugovarjal, da se trgovina pač ne drži teh strogih predpisov. Toda če pogledamo razvoj povojne trgovine z zdravilnimi zelišči pri nas, bomo prav lahko ugotovili, da je bilo le strokovno delo tisto, ki je dvignilo raven našega izvoza zdravilnih rastlin tako po količini, kot po izbiri na tako zavidljivo višino. Res je, da smo tudi že pred vojno izvažali iz naše republike precej zdravilnih zelišč. Toda tedaj ni bilo nobene izbire, vrsta zdravilnih zelišč, ki smo jih nabirali in prodajali je bila le majhna. Po vojni pa je začel naš izvoz neprestano naraščati tudi po izbiri, posebno pa še po številu držav, v katere smo izvažali. Če smo prej izvažali le v Nemčijo, od koder so šla potem naša zelišča preko Hamburga tudi drugam, smo po vojni začeli izvažati naravnost kupcem in to kar v 16 držav. V toliko držav ne izvažamo nobenega drugega našega blaga. V Sloveniji imamo skoro 400 vrst zdravilnih rastlin, izkoriščamo pa jih komaj četrtino. Temu je krivo največ pomanjkanje znanja. Odkup zdravilnih zelišč je pač nekaj drugega kot odkup jajc, perutnine, krompirja itd., kar vsakdo več ali manj pozna. Za odkup zdravilnih zelišč je potrebno zaradi tega posebno specializirano odkupno podjetje z u- r sr*'* irpcirr'm Prav je nedavno povedal tov. Golob v svojem članku: »O organizacijskih oblikah uvoza in izvoza« v Slov. poročevalcu, ko je dejal: »Največja napaka v poslovanju mnogih podjetij je, da se ne bavijo stalno z določeno stroko, torej tudi v dobi neugodne konjunkture, temveč se lotijo samo tistega predmeta, ki se jim zdi trenutno zanimiv; dalje pa se za stvar ne zanimajo«. Tako stanje v trgovini z zdravilnimi zelišči se je razpaslo posebno v zadnjem času prav v smislu gornjih vrstic, kar nam je že prineslo precejšnjo škodo. Ne samo da tako poslovanje ne more nuditi kvalitenega blaga, temveč ustvarja doma In v tujini ne-razpoloženje in nezaupanje do našega blaga. V zvezi s trgovino z zdravilnimi zelišči je treba opozoriti še na eno stvar. Odkupovanje zdravilnih zelišč po številnih odkupnih podjetjih bi nas dovedlo do uničevanja naše zdravilne flore. Če vodi odkup le eno podjetje, se tam lahko ustvari pregled nad dejanskimi potrebami pa tudi možnostmi nabiranja. Če temu ni tako, potem bodo razna podjetja nabirala zelišča tam, kjer bo zanje najbolj primerno, kar bo seveda šlo na škodo flore. O tem nas najlepše pouči primer encijana in tav-žentrož, ki uspevajo le še tu in tam. Dejstvo, da danes odkupujejo in izvažajo zdravilna zelišča številna podietja, ki jim je delo te vrste tuje, saj jim je glavni namen odkup in izvoz poljskih pridelkov, jajc itd., nikakor ni v prid trgovini z zdravilnimi zelišči. Vse to povzroča zmedo med nabiralci, inozemski kupci pa skušalo doseči znižanje cen na račun slabe kvalitete blaga, ki ga nudijo podietja, ki za svoje naloge nimajo ustrezne kvalifikacije. Mr. ph. Janez Kromar. gem vprašanju »njihovega« kolektiva. V tem stališču so se jasno pokazale lokalistične težnje. Dosedanji zbor proizvajalcev MLO v Celju je skđraj pozabil na družbene organizacije, zlasti pa na Obrtno ter Trgovinsko-gostin-sko zbornico. Zato naj velja bodočemu zboru predlog, da naj od časa do časa le pokliče odgovorne funkcionarje obeh zbornic, ki mu morajo tudi poročati o vseh problemih. Ne samo, da se bo na ta način marsikatero vprašanje bolje rešilo, ampak tudi družbene organizacije bodo dobile večjo veljavo. Poleg podrobnih analiz razvoja posameznih vej industrije ter perspektivnega razvoja vsakega industrijskega podjetja zase, naj bi imel bodoči mestni zbor proizvajalcev tudi točnejši pregled nad mestnimi sredstvi in nad njihovo uporabo. Ta pregled in kontrola nai bi zlasti venala za proračunska sredstva zdravstva ter sveta za kuituro in prosveto. Če bi takšno kontrolo izvajal že dose- danji zbor proizvajalcev MLO v Celju, potem bi se bržkone ne zgodilo, da bi celjska bolnišnica iz 6-milijonskih amortizacijskih sredstev kupila po mnenju nekaterih odbornikov zanjo trenutno nepotrebne reči, med drugim tudi aktovke! Pa tudi nabava osebnega avtomobila podjetja Apnenik-Pečovnik z amortizacijskimi sredstvi se verjetno ne bi izvršila in to še zlasti zaradi tega ne, ker ima to podjetje velike potrebe po obnovi osnovnih in obratnih sredstev! Kakšen bo torej novi mestni zbor proizvajalcev? Nedvomno bo tak, kakršnega bodo izvolili celjski proizvajalci sami. Če bodo oni od svojih odbornikov zahtevali, ter če se bodo le-ri sami zavedali, da mestni zbor proizvajalcev m predstavniško telo podjetij, marveč predstavniško telo vseh proizvajalcev skupaj, potem lahko pričakujemo, da bo novi zbor proizvajalcev sposoben uspešno reševati vse gospodarske naloge. M. B. mI. letu 1956-57 8 razredov s 307 učenci. Druga nova šola je kot osem. letka ali osnovna šo-la z nižjo gimnazijo v severnem delu mest. nega ozemlja z velikim delavsko, kmečkimi naselji na Spodnji Hudinji. Ker je v bližini komaj 2 — 3 km oddaljena osn^v. na šola Ljubečna, b« ta kot štL rJodde-čma osnovna šoli od«ia*a’a svoje učence ?z Četrtega razreda v višje razrede osemletke. Ako bi bila osemletka na Sp. HudVrH že letos odmrta. bi bil njen nadaljui razvoj sledeč: 1, leto. začetni letnik 1946 2. leto začetni letnik 1947 leto. začetni letnik 1949 7. leto. začetni letnik 1952 šolsko leto štev. učencev štev. oddelkov 1953/54 460 12 1954/3?» osn. Š. 420 11 višji razredi 173 4 1956/57 osa. š. višji razredi 1959/60 o«n. š. višji razredi 595 398 430 828 541 430 15 11 10 21 12 12 V tem letu bi torej dosegla osemletka na Sp. Hudinji blizu 1000 učencev od katerih približno polovica na nižjo lovica na višnjo stopnjo bi imela po 12 oddelkov.______ da takf> velike šole ne ustrezajo sodobnim pedagoškim načelom, vendar pa moramo upoštevati, da bo^ imela ta šola zeflo ugodno sre. diščno leg» ln bi bila razdeljena na dve stopnji., ki druga druge 991 24 odpade po-Vsaka Res je. POSEBNA ALI POMOŽNA SOLA Ze leta 1933 so morali na tedanji okoliški, sedanji I. osnovni šoli odpreti poseben oddelek za defektne, to je manj nadarjene, telesno in duševno slabo razvite učence, ki niso mogli slediti nor«. maViemu pouku. Po treh letih je bil ustanovljen še «u tak oddelek. Po osvoboditvi je bila ustanovljena trirazredna Pomožna šola. ki se je že leta 1947 razvila v petrazredno s 4 oddelki in 82 učenci. Sidaj ima 10 oddelkov in 127 učencev. Zanimivo je. da je največji odstotek teh učencev ravno iz tistih okolišev, za kate-rp j« rredvtdum» gradnja novih šol. VeCika oddaljenost kulturna zaostalost in deloma š:bkejši so- Gimn arija I. II. štev. učilnic 17 16 Skupaj 33 ne bi ovirali. To pa Je naloga arhitektov. Poglejmo sedaj Še šolo na Ostrožnem, v tretjem središču delavsko.kmečkega prebi, vals-tva. Ta šola b? štela že v šol. skem letu 193? 54 6 — 7 oddelkov z 202 učencema. Ako bi se razvila v osemletko bi se v šolskem letu 1959-60 štela popolnih 8 raz. redov z 205 učenci, če bi vsi osta. !• po dovršenpm četrtem razredu na domači šoli. cialmi položaj v teh predelih vplij va na neugoden razvoj te mladine. Nove šole bodo tudi v term pogledu ugodno vplivale na duševno «a telesno rast otrok. Odprto je še vprašanje, ali sc naj za t-o šolo postavi nova zgradba z internatom, ali se naj ti oddelki priključijo osnovnem šolam. I. IN II. GIMNAZIJA Ze s prihodnjim letom bosta obe celjski gimnaziji osemrazred-ni, kajti II. gimnazija Je letos odprla 7. razred. Tudi njune učilnice so zasedene ves da« deloma tudi zvečer no večerni gimnaz jii. V kolikor bi bile nekatere učilnice popoldne še proste, služijo te za zavet šče di Jakom. k! se vozijo z vlakom a!! pa se uporabljajo za pouk neobveznih predmetov. Slika je sledeča: štev. dijakov 990 1015 štev. oddelko 28 (12 pop.) 28 (12 pop.) 2005 58 (24 pop.) Z ugodno rešitvi5o prostorov za Pomožno Šolo bi ta nehala gostovati na I. osnovni šoli. s čimer bi pridobili prostore za njeno preureditev v osemletko in z namenom. da še bplj razbremenimo obe gimnaziji in Ju vrnemo v normalen dopoldanski pouk. Sele po ustanovitvi obeh osemletk (Sp. Hudinji. I. osn. šola) bi nastalo na obeh gimnazijah sledeče stanje: (upoštevana Je samo nižja gimnazija): Stanje I. gimnazija, odd. n. pimmarila. odd. Vseh oddelkoa Konec 1952/53 I. r. U. r. m. r IV. r. I. r. n. r. III. r IV. r. I. II. 5 43 48 5 44 16 21 Po štirih letih obeh osemletk 3 32133 31 99 Razvoja višjih razredov na gimnazijah ni mogoče predvidevati ker le odrisen od priteka učencev iz nižjih gimnazij iz savinjskega bazena. Vendar že ta nepopolna slika nazorno kaže «m jnp razbremenitev. Na razvoj ni) kakor višjih razredov gimn: ho vplivala tudi ureditev novi šolskega sistema, ki se že 1 pravlja. (Konec ]U1 Dnevne vesti I KOLEDAR greda, 4. novembra: Diralo. Četrtek. 5- novembra: Savina 4. XI. 1918. — Avstrija Je sorejela premirje. 4. XI. 1943. — Hude borbe na Ilovi gori. 5. XI. 1688. — Revolucija v Aa*- gl-di* 5. XI. 1893. — Ustanovljeno v Ljubljani delavsko poUtično cfcru&tvo »Bodočnost«. Šentjakobsko GLEDALIŠČE. LJUBLJANA Mestni dom Petek. 6. nov. ob 15.30: Tavčar-Marinc »Otok in Struga«. Romantična igra z godbo Zakilu-čena predstava. Sobota. 7 nov. ob 20: Tavčar-Marinc »Otok in. Struga«. Izven. Nedelja 8. nov. ob 20: Tavčar-Marinc »Otok in Struga«, laven. Prodaja vstopnic od petka dalje v Mestnem domu Rezerviranje tel. štev. 20-923. Skupščina ZSJ filozofske fakultete bo v petek. 6. XI. 1553 ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani doma smdikatov na Miklošičevi 20. Za člane udeležba obvezna! Odbor. _ 7199x1 Občni zbor Turističnega društva Ljubljana bo v p-poldan. Uprava za ceste LRS. Tehnična sekcija Maribor sporoča da bo cesta TI/342 Dravograd—Ravne zaradi popravila gornjega ustroja žrieznške proge dne 5 XI. 1953. zaprta za vsak promet — Opozarjamo. da vsi prizadeti tega dne usmerijo promet po železnici. Naročnikom »Rdeč? kapice« sporočamo. da bo kniiž;oa izšla v pon‘delj ek 7 nov. in prosxno. naj oproste zamudo ki je nestala zarad: tehničnih ovir. Založba Mladinske knjige. 7153-d Nov začetni plesni teča.1 »Centrale plesne šole« — Petkovško-vo nabrežje 37. se bo pričel jutri v četrtek ob 18. uri. Voisovanrie vsak dan oi 17 do 22. ure. Poučuje mojster Jenko. 7194-d GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 4. nov. ob 20: Moličre »Žlahtni meščan«. Abonma red D. Četrtek. 5 nov.: Zaprto. Petek. 6. nov. ob 20: Moličre »Žlahtni meščan*. Abonma red E. Sobota 7. nov. ob 20: Salacrou »Tek kakor vsi«. Abonma red F (Raoula igra Vladimir Skrbinšek.) OPERA Sreda. 4. nov. ob 19-30: Verdi »Rigoletto«. Abonma red H. Četrtek 5. nov. ob 19.30: Delibes »Coppelia«. Balet Abonma red C. Petek. 6. nov. ob 15.30: Verdi »Traviata«. Abonma red Petek (popoldanski). SoDota 7. nov. ob 19.30: Delibes »CoDpel:a«. Balet Abonma red A. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek. 6. nov. ob 17: Taufer-Novy »Mojca in živali«. Sobota 7. nov ob 17: Malik »Zo. gica Marogica«. ob 20.30: Pengov-Smiofičič »Zla. ta ribica«. Ze odrasle Nedelja. 8. nov.: Zaprto. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28. Sreda. 4. nov. ob 15.30: Gostovanje na Rakeku. ob 17-30: Gostovale v Cerknici Četrtek 5. nov. ob 13: Gostovanje v Ved. Laščah, ob 16: Gostovanje v Dobrepolju. Nedelja. 8. nov. ob 17: Stemmle »Čarovni klobuk«. Prodaja vstopnic na dan predstav© od H do 12.30 on oiagarm Mestnega gledališča v Gledališki pasaž', jti pol ure pred ore istavo pri gledaliških blagajnah. RADIO Dnevni spored za sredo dne 4. novembra 1953 Poročila: 5.45 6.30. 12.30. 15.00, 17.00, 19.00. 22.00. 7 00 do 7.05 Odgovori gospodinjam. — 12.00 Opoldanski koncert: 13.00 Z obiska pri pionirjih: 13.15 Pisan spored operetne, lahke, zabavne in plesne glasbe; 14.20 Kulturni pregled — dr. M Rupel. Pregled slovstvenega razvoja na Primorskem (II. del); 14.40 Poje mladinski ženski zbor učitelj šča v Tolminu p. v. Maksa Pimika; 15.30 Šolska ura za višjo stopnja — France Bevk; Tonček (ponovitev); 16.00 Naši solisti vam igrajo: 17.10 Vesele slovenske pesmi z« ples in razvedrilo; 15.50 Zdravstveni nasveti; 18.00 Odlomki iz Foersterjev e opere »Gorenjski s!ev_ ček«; 18.30 Zunanjepolitični feljton; 18.45 Stare in nove melodije igra na klavirju Borut Lesjak; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame: 20.00 Radijska igra — Ivan Cankar. Martin Kačur (ponovi, tev); 21.00 Večerni orkestralni spored; 22.15 Zabavala vas bosta plesn-i orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča in Fery Souvan s svojim plesnim kvinta, toro poje Ivo Robič; 23.00 do 24.00 Oddaja Ra-dia Jugoslavija za tujino na valu 327-1 m. (Prenos iz Zagreba). KOXCERTI Zagrebški komorni zfoOT koncer- tiTa v petek v Filharmoniji. Na sporedu prvega dela koncerta so skladbe Lassa. Pa les trtne. Gallusa in dniigih sklada tel jev renesanse. Dirigira Slavko Zlatič. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda 4. nov. ob 20: J. Zemljan: Odločitev. Red SREDA. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek 5 nov. ob 20: J. Zemljan: Odločitev. Red ČETRTEK. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek. 6 nov. ob 20: J. Zemljan: Odločitev. Red PETEK. Vstop-n ce so tudi v prodaji. Sobota. 7. nov. ob 20: Aristofanes: Lisistrata Izvem. Vse abonente obveščamo, da bodo dobili predstavo »Odločitev«, k. je bila naštudirana izven rednega repertoarja, kot dodatno (trinajsto predstavo). : Mesino gradbeno vodjet- ? : je »MEGRAD«, Maribor, ? : Vita Kraigherja ul. 8/L : • takoj zaposli gradbenega • INŽENIRJA I • z najmanj 7-letno prak- • • so v operativi visokih in • • nizkih gradenj. Plača po • • dogovoru ozir. tarifnem • • pravilniku podjetja. Na- • • stop službe s 1. XII. 1953 • • ali najpozneje 1. I. 1954. • ? - Ponudbe sprejema taj- • • ništvo podjetja. • PStEDAVAKJA V sredo zvečer ob 20. uri bo v predavalnici Kemičnega tnšituta SAZU. Hajdrihova 1. (nasproti kopališča Kolezije). predaval znani švicarski strokovnjak g ing. Cclomb Pierre, zastopnik fa Keller. tVaMiseJlen Zürich o temi »Sodobna zaščita proti koroziji pri konstrukcijali iz Jokla«. Predavanje br> v nemščini in spremljano z diapozitivi. Na zelo aktualno predavanje vljudno vabimo vse zainteresirane — Inštitut za jeklene konstrukcije TVS- V sredo. 4. novembra bo ob 17. uri v klubski sobi Trgovinske zbornice LRS. Beethovnova ulica 10. v I. nadstropju predavanje tovariša Martina Benčine, direktorja Družbene evidence pri Narodni banki Centrala za LRS: »O knjigovodstvu v letu 1954«. Vabljeni vsi. ki se zanimajo za knjigovodstvo. — Društvo ekonomistov v Ljubljani. Sekcija za računovodstvo. Stomatološka sekcija SZD vabi na strokovni sestanek v soboto 7. XI. ob 16. uri. Predavajo: dir. Kallay: »O razvoju čeljustne kirurgije« in prof. dr. Celesnk: »O čeljustno kirurškem kongresu in o dentalni razstav: v Düsseldor-fu«. Dopoldne na kliniki seminarji in demonstracije primerov. V četrtek 5. novembra bo ob 20. v Tivolskem gradu. I. nadstropje, predavanj f* s sk'oprtičnimi sikami direktorja Franca Pirnata: »Kaj smo videli na vrtnarski razstavi v Hamburgu?« Vabi Vrtnarski odsek zadruge »Sadjar in Vrtnar«. • • • Kupimo takoj i ' : t NOVI ALI STARI BLOK v dobrem stanju t ZA OSEBNI AVTO FIAT 1100. • ? i Ponudbe poslati na Tovarno trakov in sukanca, Maribor. « • • Tudi «si tisti, ki filma »PLESALA JE ENO SAMO POLETJE« še niste videli, boste z zanimanjem sledili mikavni, poetični zgodbi dveh mladih ljudi, ki jo je napisal švedski kmet — pisatelj Ekström. Rezervni oficirji »Oskar Kovačič« — (Stara Ljubljana. Prule Krim)! V četrtek 5. t. m. ob 17-uri sestanek v dvorani na Starem trgu 34. Aktualno poučno predavanje. razprava o bodočem delu in važne podrobnosti. Udeležba obvezna! Zveza rezervnih oficirjev — pododbor Rožna dolina, vabi svoje člane na predavanje tov kapetana Kožarja, ki bo v sredo 4. novembra ob 19 30 uri v prostorih Ljudske tehnike. Lepi pot št. 6. Po predavanju filmi. OBVESTILA Gozdarski lesnoindustrijski, lovski muzej Bistra pri Vrhniki je odprt ob nedeljah od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 14 do 18. ure Šole. ekskurzije in kolektivi si lahko muzej ogledalo tudi izven tega časa po predhodna prijavi najmanj en dan prej na naslov ali preko Gozdne uprave Bistra, tel. Vrhnka 28. — Odbor. 7202-d OBVESTILO O ŠTIPENDIJAH Glede na predvidene spremembe otroških doklad za študente im dijake bi radi ugotovili sporazumno s Svetom za prosveto in kulturo pri LOMO :m OLO Kranj potrebe po štipendijah in podporah za visokošolce in dijake višjih gimnazij ter strokovnih šol na področju LOMO in OLO Kranj. Reflektant: nai najkasneje do 25. novembra t. 1 vlože prošnje z natančnimi podatki in priloraml: — 1. Vprašalna pola za štipendije (obrazec DZS 1.74 a): — 2. Potrdilo o premoženjskem stanju (obrazec DZS 0.12): — 3. Potrdilo o opravljen h izpitih z oceno oz. šolski uspeh, potrjeno od dekanata ali ravnateljstva Sole: — 4. Prošnja s podatki in pripombami. Prošnja naj vsebuje še sledeče podatke: — a) Fakulteta, tekoči semester in čas vpisa: — b) Semestri, ki jih je ponavljal, prestop na drugo fakulteto tekoči semester in vzrok; pr°stopa oz. ponavljanja: — c) Absolventi naj navedejo rok. kdaj mislijo diplomirati 7200-O • Uprava cest OLO Gorica obvešča. da bo okrajna cesta št. 1072 med Batujami in Zalim hirbcm zaprta radi popravila mostu dna 4., 5. in 6. novembra 1953. UMRLI Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš ljublje. ni sin brat. svak in stric MIRO ILC. Žalujoči: mama Amalija sestre Amalija in Slavka, svaka Ivan in Tine. nečaka Tomaž in Bernardka ter ostalo sorodstvo. — Topolšica. Ljubljana. Kranj. Cerknica. Italija. Cadana in ZDA. Po dolgotrajni bolezni, posledice izgnanstva, nas je zapustil 2. novembra 1953 naš srčno ljubljeni mož. .atek. dedek in brat BOGOMIR ZDOLŠEK. šolski upravitelj v pokoju. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, 4. novembra ob 15.45 na Mestnem pokopališču v Celju. — Žalujoči: žena Meda. sin Marijan, brat Alfonz, snaha Majda, vnuk Marjan ček in ostalo sorodstvo. ZAHVALE Vsem. ki ste sočustvovali z menoj in spremili na zadnji poti mojega dragega brata STANKOTA KOSI. ter ga obsuli s cvetjrm in venci, se iskreno In toplo zahvaljujem. Posebno zahvalo naj sprejmejo okrajni ljudski odbor v Ljutomeru in njegovi funkcionarji za organizacijo in pripravo pogrebnega sprevoda Prav tako se iskreno zahvaljujem Občinskemu komiteju ZKS v Ivanikovcih ter osnovni organizaciji ZKS v Cerovcu za izraženo sočustvovanje in naklonjenost ki so jo pokazali prj spremstvu mojega brata na zadnji poti. Lepa hvala za tople poslovilne govore ob krsti in grobu. ter za pretresljive žalost'nke. s katerimi je spremljala vinogradniška godba v Ivanjkovc'h pogrebni spri vod. Enaka zahvala velja tudi pevskemu društvu v Ljutomeru za lene in tople poslovilne pesmi, še enkrat vsem prisrčna in iskrena hvala. Kosi Ivan. 7189-z Iskrena hvala vsem, ki so mojega moža FRANK OTA ERŽENA v tako lepem številu spremili dr> groba ga obsuli s cvetjem in venci. Posebna zahvala dr. Trtniku za zdravniško skrb dr. prof. Fajdgu Zo tolažilne besede, sestr Gen eri ji za skrbno nego v bolezni. Topla zahvala vsem za tolažilno lajšanje bol; v njegovi težki bolezni. — Žalujoča žen« Marija Eržen 7190-z Ob težki 1§i bridki izgubi naše nepozabne hčerke MARTIČE se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom za nühovo nepoplačljtvo požrtvovalnost, šolskemu osebju in šolski mladini ki je zagrnila s cvetjem njen prerani grob. Žalujoči starši Obermajer in ostalo sorodstvo Zavrstnik pri Litiji. 30. oktobra 1953. 7191-z Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta IVANA DRAKSLERJA, gostilničarja iz Dola pri Hrastniku. se zahvaljujemo vsem. k! so tako iskreno sočustvovali z nami. Predvsem pa darovalcem vencev in cveti a. pevskemu ziboiru lovcem, gasilcem, duhovščini in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. — Žalujoč; otroci: Ivanka. Ivan. Stanko Zofi ter ostalo sorodstvo. 7192-z POPRAVEK V zahvali, ki j« bila priobčena v »SP« dne 2. XI. 1953. je bilo pomot cena priobčeno ime ZOFKA STRMLJAN — pravilno Z ALKA STRMLJAN. MALI OGLASI POSLOVODJO sprejme trgovsko podjetje »Preskrba«. Domžale, za poslovalnico Train. Predstaviti se osebno. Prazna soba za samca na razpolago. 18535*1 RACUNOVOD JO — BILANCISTA z daljšo prakso sprejmemo takoj. Trgovsko podjetje Korotan, Dravograd. 18516-1 KVALIFICIRANO KUHARICO iščemo za rehabilitacijski center za predšolsko mladino v Stari gori. Ponudbe in dokumente o ustjosob-Ijenosti poslati na upravo bolnišnice za kostno tuberkulozo Šempeter pri Gorici. 18510-1 IŠČEMO SKLADIŠČNIKA za skladišče stekla s nepolno srednjo strokovno izobrazbo ali da je izučen v trgovski stroki. Prednost imajo tisti, Iti so že opravljali manipulacije s steklom. Plača je po Tarifnem pravilniku. Ponudbe na naslov Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina. Nastop službe takoj. 18560-1 KVALIFICIRANEGA KURJAČA v rangu specialista sprejmemo. Plača in nastop po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe poslati na »Tovarne Zlatorog«, Maribor. 18561-1 VEČJE PODJETJE sprejme strojnega inženirja z nekaj let prakse. Naslov in življenjepis poslati v ogl. odd. pod »InženiT«. 18562-1 FRIZERKA, samostojna, dobra moč, dobi stalno mesto. Kiral, frizer, Murska Sobota. 18579-1 POSTREŽNICO za vsak dan iščem. Naslov v ogl. odd. 18544-2 POSTREŽNICO za dopoldne iščem. Nado v v ogl. odd. 18574-2 VAJENCA, ki ima veselje do trgovine z radio aparati, sprejmemo takoj. Radio center Ljubljana, Cankar ieva 3. 19578-3 SEMENSKI KROMPIR »MERKUR« in večjo količino repe proda Jeraj, Vodice 59. 18576-4 O JAČEVALEC IN ZVOČNIK v najboljšem stanju ugodno proda Ho-Ivnski, Cankarjeva 8. 18571-4 RADIO APARAT »TELEFUNKEN« 4-fl prodam. Paljevec, Trubarjeva (Sv. Petra c.) 8. 18568-4 MEDENO DETELJO za čebelarje nudi, dokler je zaloga. Čebelarska družina Višnja Gora. 18526-4 NEMŠKI OVČAR, črn, 3 in pol mesece, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 18553-4 NOV ŠTEDILNIK, vzidljiv, prodam za 18.000. Naslov v ogl. oddelku. 18555-4 PRODAM lep siv moški zimski plašč za srednjo postavo. Inozemsko blago. Naslov v ogl. odd. 18551-4 RADIO APARAT »LORENZ«, odličen, 5-covni, 7. jeklenimi žarnicami, prodam. Ogled po 14. uri. — Stare. Novi trg 6. 18547-4 PISALNI STROJ, nov, nemške znamke, zelo ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku. 18545-4 SAMOTNA PEC, okrogla, visoka cca 1.30 ra naprodaj. Bethovmova 9, dvorišče. 18536-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Cena nizka. Rugelj, Knezova 11. 18541-4 CENTRALNA LJUDSKA UNI VERZA Iz cikla »O sodobnih tujiih lite ra turah«, bo v četrtek 5. novembra 1953 ob 19. uri 2. predava nje: »O sodobni ameriški prozi«. Predava redni profesor Akademi je za igralsko umetnost Kum batov .'č Filip v prirodoslovni dvora ni (bivša fizikalna) vhod iz Gosposke ulice. Odgovori na vprašanja I. A. Gošpdnov V Ortnek. VPRAŠANJE: Oče Je lastnik dveh posestev. Prvo meri 9 ha 20 a obd&Lovaine zemlje, drugo pa 7 ha, obe skupaj torej 16 ha 20 a obdelovalne zemlje. Posestvi sta oddaljeni drugo od drugega 3 km. Na prvem gospodari starejši sin s «.člansko družino, na drugem pa oče in mlajši sin s 3-člausko družino. Zemlja je hribovita, le. ga slaba, tako da ne zadošča za preživljanje družin. Ali se upošteva pri odločitvi zemlje nad 10 ha. ki pride v kmetijski zemljiški sklad, obdelovalna vsakega posestva samostojno, ali pa seštevek obdel. zemlje obeh posestev skupno? ODGOVOR: Po 21. čl. zakona o kmet. zemljiškem skladu se všteje v skupno obdelovalno zemljo kmečkega gospodarstva tako zemlja gospodarja, kakor tudi obdel. zemlja članov njegovega kmet. gospodarstva. Kmečko gospodarstvo sestavljajo osebe, ki skupno delajo na isti zemlji ali pa si delijo dohodke od nje. V danem primeru je oče gospodar obeh posestev, cn in njegova sinova oz. družina delajo na teh posestvih in dobivajo dohodke. Zato se štejeta posestvi v smislu navedenega člena kot eno samo gospodarstvo pa četudi se upravljata ločeno in po različnih rodbinskih članih. Za določitev maksima, ki ne pride v sklad sploš. ljud. premoženja, je torej merodajna skupna obdelovalna zemlja obeh posestev. Po navedenem zakonu pride na splošno v zemljiški sklad nad 10 ha. Izjemoma pa lahko republiški izvršni svet predpiše da ostane kmečkim gospodarstvom, kjer je zemlja slabe kakovosti, do 15 ha obdelv zemlje. Ker je Vaša zemlja slabo donosna bi utegnila priti ta izjema v poštev, v kolikor bo izvršni svet izdal tak predpis. VPRAŠANJE: Ste lastnik hiši. ce. ki stoji na stavbni parceli v izmeni 300 m*, od katerega prostora zavzema stavba 100 m*. 150 m2 je strmega brega. 50 m2 pa je slabega vrtiča. Davčni letni predpis od hišice in zemljišča znaša 212 din tako da odpade pri 3_čian_ ski družini na družinskega člana letno 70.66 din. Prejemali ste za otroka dodatelk v znesku 3.000 din mesečno, ki Vam je sedaj znižan na 2.550 din z utemeljitvijo, da gre za kmetijsko posest. Zanima Vas. ali je pravilno, da se je smatral Vaš vrtiček za kmetijsko posest in da se je v znesku davka. ki se je vzel za podlago odmeri otroškega dodatka upošteval tudi davek od zgradbe? ODGOVOR: Po navodilu k uredbi o dodatkih za otroke (Ur. 1. FLRJ Št. 60/52/ — tč. 17) se šte. jejo pri izračunavanju dohodka družine kot dohodki od kmetij, skega posestva tudi dohodki od vrtov v mestih in vrtov, dobljenih v obdelovanje na podlagi delovnega razmerja. Po navodilu za izdajanje potrdil o kmetijskem posestvu, dohodkih im dohodnini koristnikov otroškega dodatka (Ur. 1. FLRJ št. 60/52 — tč. IV, 2. b) Pa se v primeru, če ima koristnik dodatka poleg dohodkov od kmetijskega posestva ali član njegove družine še druge davku zavezane dohodke vzame kot davek tisti znesek, ki odpade po stopnjah, predpisanih za odmero davka kmetijskim gospodarstvom za leto 1951. na seštevek vseh takih dohodkov. Glede na navedene predpise se je davek od Vaše zemlje pravilno upošteval kot do. hodnima i® kmetijskega posestva in se je k tej dohodnini pravilno tudi prüfte! davek od zgradbe. Pri tem pa ta prištevek v Vašem primeru niti ni merodajen, ker znaša po spremenjeni določbi čl. 6. uredbe o dodatkih za o trnka Ur. 1. FLRJ št. 29/33) dodatek za enega otroka v vsakem primeru če znaša dohodek od kmetijskega posestva do 100 din Jetrno na družinskega člana. 2.550 din. « Pripomba uredništva: Brulce opozarjamo, da je vprašanjem treflba priložiti KUPON, ker sicer ne bo odgovora. I KUPON • . : za pravno posvetovalni«» S. P. • • »Odgovori na vprašanja« • i • ... ........ ... ..... Brez besed PRVI IN POSLEDNJI Veliki francoski filozof in pisec Voltaire je nekoč s svojo duhovitostjo zabaval družbo, ko se naenkrat oglasi neki velikaš brez potomstva, ki je bil Voltairu nevoščljiv njegovega uspeha in mu reče: — Kdo pa ste vi, da si dovoljujete govoriti s take višine? — — Kdo sem jaz? Prvi iz slavne družine Voltairov, mu odvrne filozof, — a vi gospod, ste zadnji iz vaše. — Regulacijska dela na Tolminskem so spet oživela Pri Kobaridu, kjer se drzno sdoči preko Soče Napoleonov most, se svet med Krnom in Kolovratom razširi v eno najlepših dolin Soče. Tu je razmeroma največ plodne zemlje, s katero je obdarila narava te gorske kraje precej skopo, a še tisto malo zemlje odnašajo hudourniki z obeh strani, ki prinašajo v Sočo tudi obilo proda. Tako se tek Soče preklada v ostrih vijugah enkrat na desno drugič na levo, spodkopava bregove in vali v svojem toku prod in kamneje prav do pregrade velikega jeza elektrarne Doblar. Gospodarska škoda, ki jo povzroča voda je občutna. Najbolj neukrotljivega neugnan-ca, hudournik Drganšček, ki izvira sredi Matajurjevega pobočja in se pri Idrskem izliva v Sočo, so začeli regulirata že lani. Nad JEKLENA ŽIČNA VRV 14 in 22 mm, rabljena, naprodaj po ugodni ceni. Poizve se Planinsko društvo Kamnik—S utna 15. 18563-4 ČEBELE V AZ PANJIH kupimo. -Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Rogaška Slatina, poštni predal 18 18564-5 POSESTVO okoli 13 ha, poslopje novo, prodam. Pušnik Ivan, Ginsko 2, Škofja vas. Celje. 18557-7 OBRTNO DELAVNICO s stanovanjem vzamem v najem. Pismene ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 18505-8 DVA KABINETA blizu centra, 1 večji in 1 manjši, zamenjam za sobo. Ponudbe pod »November« v ogL oddelku. 18549-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Mostah zamenjani za kjer koli! Ponudbe v ogl. odd. pod »Bližina tramvaja« 18549-9 DVE SOLIDNI OSEBI iščeta sobico, posteljnino imata, dobro plačata in še pomagata pri gospodinjstvu. — Naslov v ogl. oddelku. 18558-9 GEOMETER IŠČE SOBO, eventualno za dva mirna tovariša, ki dobro plačata. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nutjno«. 18567-9 POZABLJENA DENARNICA z dokumenti v pekarni. Tržaška 24. —-Prosim najditelja, naj vrne vsaj dokumente. 18567-tO IZGUBLJENO CERADO (plahto) na cesti Škofja Loka—Gorenja vas, z vtisom R. Ziherl, Škofja Loka, vrniti za nagrado Mesarskemu podjetju Škofja Loka. 18559-10 OD 29. OKTOBRA POGREŠAMO ZAJCA JOŽETA, starega 57 let, Verje pri Medvodah. Kdor kaj ve o njem, naj javi na najbližjo postajo LM. 18569-11 vasjo so zgradili 3 kamnite pregrade. Nekaj časa je delo počivalo. Sedaj pa so z Jelom ponovno začeli in grade nove tri pregrade. Najtežje delo jih še čaka pri izlivu hudournika. Tu je namreč najbolj močan pritisk reke, ki spodjeda breg. Zato bo treba zgraditi močne valobrane in usmeriti tok reke v sredino struge in tako omogočiti hudourniku pro-stejši odtok po odtočnem kanalu, ki ga bo treba zgraditi. Zelo potrebna bi bila tudi regulacija hudournika Šijaka pri vasi Svino; ta hudournik zaliva glinokope Kobariške opekarne, sušilnice in ogroža ob nalivih celoten obrat. Ta hudournik se izliva v desni pritok Soče, v rečico Idrijco, ki se leno vije 7 km daleč mimo Kobariškega blata ali močvirja, ki se ob pomladnem in jesenskem dežju spremeni v pravcato jezero in se po njem spreletavajo divje gosi in race v celih jatah. To vodovje povzroča kmetovalcem celo ob poletnih nalivih občutno škodo, saj ogroža okrog 200 ha zemljišča. Poleg teh vsakoletnih nevšečnosti, je prav te kraje letos opustošila 19. avgusta še toča, ki je uničila večino pridelkov v teh krajih, ponekod razen živinske krme prav vse. Zato žele prebivalci, da bi se melioracijska dela v mejah možnosti še razširila in bi se dogradile ceste na naši zahodni meji, in sicer Logje—Ro-bedišče in Avsa—Jevšček, ki so jih prebivalci zgradili v glavnem s prostovoljnim delom, manjkajo pa še razni oporni zidovi, razširiti je treba nekatere ovinke in uredki obcestne jarke in odtočne kanale. Dokončati bo treba tudi manjkajoči 1 km ceste Vrsno— Krn, da se tako omogoči tamkajšnjim prebivalcem prevoz in stik s svetom. S temi deli bi zaposlili najbolj prizadete po toči. Nekateri namreč že sedaj kupujejo vsakodnevne potrebščine že na kredit za prihodnje pridelke. Zam jim je treba pomagati! Pripravljeni so tudi pomagati s prostovoljnim delom in dati pri tem velik delež, samo da se ta dela začno. »UNION«; švedski film »PLESALA JE ENO SAMO POLETJE«. Tednik. Filmske novosti št. 44. Predstave ob 16 18 :n 20. »KOMUNA«; francos.;; fite »GOSPOD HULOT NA POČITNICAH«. Tednik. Predstave ob IS 18 in 20. »SLOGA«; amenški f um »OH VELIKI LOČNICI»; - Tednlc. Predstave ob 16. 18 in 20. »SOČA«; »mer. tira »VRNITEV«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18. in 20. — Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje- »SISKA«; ameor. film »TAJNI TO. VOR«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalj a. »TRIGLAV«; amer. f:im »TAJNI TOVOR«. Tedn.k. Predstave ob 18 in 20. Predaja vstopnic od 17 dalje »LITOSTROJ«: amer. f lm »Krvna osveta« in tednik ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred piri-četkocn predstave. 5. XI. angl. film »Pravna ident teta« in tednik Oto 17.30 in 19.30. CELJE »UNION«; amer. barvna risanka »Durnbo«. CELJE »DOM«; amer. barvna risanka »Veselo in brez skrbi«. BLED: amer. film. »Fest.val Chair-lija Chaplina«. KAMNIK: amer. film »Afera na Trio idac.il«. VEVČE: ital. film »Srce«. ZADOBROVA: angl. film »Mala balerina«. DOMŽALE: ameir. film »Roseana Mac Coy«. NOVO MESTO »KRKA«; angleški film »Trio«. 5 XI. isti spored. ŽALEC: amer. film »Podvodna četa«. Tednik »Ficnske novosti štev 30«. 5 XI. isti stored. KRANJ »STORŽIČ«; amer. barvni film »Ljubezen je iepe«. ob 16. 18 in 20. KRANJ »SVOBODA«: slov. fLcn. »Se bo kdaj pomlad« (Trst). — Film bo predvajam v originalni verziji. 5. XI. isti spored.___ Pevci iz Polskave ponovno na odru V prihodnjih tednih bodo na odru zoegH v tako kratkem času, je res pomemben, zlasti še, če pomislimo, da je na deželi vedno dovolj dela. Sedaj se zbor pripravlja na bližnji koncert. V letošnjem letu ima kultu rno-umetniško društvo v načrtu še gostovanje zbora po okoliških krajih. Med drugim bodo obiskali še tovarno Impol v Slovenski Bistrici in delovni kolektiv v Kidričevem. /. B. UVLTVRNl RAZGLEDI Mlado francosko gledališče v Lpiklfaiii Prizor iz Mussetooe »Kaprice« ■Ljubezniva kritika beogcaj" ekih in zagrebških časopisov o mladih francoskih igralcih, ki &o prvič po vojski prinesli v Jugoslavijo dih francoske odrske umetnosti, nas ni razočarala, ko smo umetnike videli na ljubljanskem odru. Gostovanje bivših in sedanjih učencev pariškega Konservatorija za gledališko umetnost ni bilo samo mikavno, temveč predvsem poučno in važno. Spoznali smo tisti slog igranja, ki mu v njegovi vrsti na svetu ni primere. Iz. oblikoval se je v dolgem zaporedju francoskih stoletij in se strnil v lepoto, ki je kljub novim pojmovanjem gledališke umetnosti, ki so jo prinesli moderni časi, še zmeraj vredna vsa pozornosti. Primerjali smo njihov slog s slogom naših gledaliških ustanov, katerih rast se še zdaleka ne more primerjati z izročilom francoskih stoletij. Kaj smo slišali? Živo, iskro in plemenito besedo, ki teče iz grl ko potok, se spretno presuka preko ovinkov, zablešči v rimah in v hipu ugasne, tako da se raznolika lepota o*rese tiranije stihov ter uravna v ritem, ki mu kujeta mero smisel in slog. nato pa se spet razveže v smiselnih padcih in pretehtanih premorih, doklev ne obnemi pred ljubkostjo gibov. — Splošen vtis torej? Govorna umetnija praznične lepote, ki si je sicer pri ljudomrzniku izbrala nesvetle barve in se zakrinkala zavoljo mračnih Moličrovih čustev, zat0 pa si je v Mussetovi Kaprici poiskala rosn0 lepoto romantičnega besednega slavja in v Mavivauxovi Igri ljubezni in naključij sproščeno in od besednega razkošja slepečc govorico; prav isti jezik se je pri Molierovem Namišljen'em bolnu ku preoblekel v pavlihovsko razgrajanje in poudarjeno smeš-nost. Prva ugotovitev: izredno mojstrstvo besede, ki se je izkazovalo v izgovorjavi, besedni glasbi in prilagajanju govorice vsakemu slogu posebej. — Na. dalje: videli sm0 čudovit0 ritmiko teles, okretnost premika, milino kretenj, cvet telesne lepote in ubranosti, ki jo gojijo ti ljudje. Eleganca je z njimi spojena tako, kot bi jo vsrkali že z materinim mlekom. In vendar so v prijateljskih pogovorih pripovedovali, koijko časa in truda so v svoji šoli posvetili prav telesni izobrazbi, ki je postavljena tako kakor pri nekdanjih Grkih v isto rav. nino z duhovno izobrazbo. To je bil svet odmaknjene klasike, ki so ga bivši in sedanji slušatelji pariškega Konservatorij 3 res klasično odigra. U. Zato ne moremo verjeti, da gre za nekakšen študentovski teater, temveč smo prepričani, da smo videli najboljše brstiče francoske komedije, ki so jih izbrali med kakimi pet tisoč študentov dramske umetnosti Nekak0 toliko jih je po raznih pariških dramskih šolah, med katerimi zavzema prvo mesto prav Konservatorij, uradna šola, iz katere prihajajo najboljše moči v Comedie Frangaise. Zato je prav, da dodobra premislimo vse stvari, ki so nam jih prinesli: kako nadaljevati splemenitim izpopolnjevanjem slovenske odrske govorice in kako razvijati njen0 tehnično veljavo. Drugič: opomnili so nas, da bi bilo treba kar največjo pozornost posvečati vsestranski telesni izobrazbi, ki je pri igralcu važn0 sredstvo umetniškega posredovanja. Sramežljivost ni umestna v priznanju: na naših odrskih deskah sta pristni predvsem okor. nost ln lesenost, a kjerkoli In kadarkoli se prikažeta milina kretenj in sproščenost telesnih gibov, sta le umetelni in prisiljeni tvorbi, v katere notranjo povezanost z igralcem malokdo verjame. Pa pojdim0 naprej! Z vsebinskim prednašanjem posameznih klasičnih odrskih stvaritev, ki so jih igrali francoski umetniki, se marsikdo ni strinjal. — Ljudomrznik je bil za prene" katerega scensko preumirjen in osredotočen na preskopo fizično akcijo. Eden izmed prvakov naše dTame je dejal, da se mu je zdelo, kot bi poslušal govorni koncert, ne pa upiral oči v gledališko predstavo. (Remi je bil kljub temu odličen in Describes kot Oronte pravo doživetje). — Tudi s pojmova« njem Namišljenega bolnika se marsikdo ni spoprijaznil, ker je bila splošna linija francoskega igranja v izrazitem podčrtavanju smešnosti. (Kaj se da v tej smeri napraviti, so nam pokazali igralci Marin, Girardot, Poirier in Vacchia). In poleg tega so nam mladi umetniki dokazovali, da gre pri Moliero-vih pavlihovskih komedijah predvsem za smeh in pavlihov, stvo, a da samo od časa do časa izza te osnovne lastnosti zasije tisto mil0 človeško čustvo, ki ga je Möllere tudi poln. — Pavlihovsko bičanje človeških napak, ki nas še v smehu zdravijo, pa mora biti podčrtano do skrajnosti. Molierova bur-kavost je pač dediščina Comme-die deli’ arte. — Naša dosedanja slovenska zasnova Moliero-vega pavlihovstva je bila drugačna: najbrže smo stali kot uročeni pred velikim klasikom in si nismo dovoljevali nobene vrste stilizacij. — Poleg vsega tega je zasluga mladih francoskih umetnikov, da so slovenskemu občinstvu obudili romantičnega klasika Musseta (1810—1857), ki bi zaslužil, da pride na slovenski oder tudi v slovenski besedi. (Imenitno sta Claude Mauduy in Ginette Faurč odigrali obe ženski vlogi). In prav tako so nam gostje odkril! pri nas še neodkritega klasika velike odrske veljave in izrednega jezikovnega bleska — Marivauxa (1688—1763), (v katerem je G. Brunet postavila nepozaben lik). Najbrž ne pretiravamo, če rečemo, da b0 mogoče tudi to uspeh francoskih komedijantov, da bo slovenski oder slej ali prej bogatejši za dva odlična klasika. Cela vrsta problemov se je tccej odprla v zvezi s tem gostovanjem, ki je bilo ljubo slovenskemu gledališkemu občinstvu in francoskim gostom samim. Kajti gostje so prišli v stik tudi z našo gledališč umetnostjo, ki je lahko ponosna, da se je brez dolgotrajnega zgodovinskega izročila in brušenja razvila d0 visoke stopnje in nosi v sebi predvsem elemente čiste človečnosti, pa tudi pretresljive nerodnosti in slogovne neenotnosti. Gledališče je pač odsvit družbe, kot se družba odsvita v gledališču. Lahko pa ugotovimo, da se ob primerjavi s tujo umetnostjo piše do našega odra prava cena in z njo želje za še večji vzpon. Zato je vsekakor pomembno, da se ustvarjajo stiki med umetnostjo posameznih narodov. Lepota je most med narodu V tem je vzrok, da so naši ljudje z navdušenostjo pozdravljali mlade francoske umetnike, ki so nam z umetniško besedo in igr0 prišli pomagat v kovanju bratstva med živimi ljudmi. Jože Javoršek j 6. str. f Slovenski poročevalec / ST- 261 / '*• novembra 1953 Tudi po končanih zborih volivcev je v okraju Maribor-okolica živahno Lahko trdimo, da je prvo obdobje predvolilnih priprav v okraju Maribor okolica močno razgibalo podeželje; tudi najbolj oddaljene vasi na Pohorju in Kozjaku so živo sodelovale pri izbiri kandidatov za bližnje volitve v republiško in zvezno skupščino. Po uspelih množičnih sestankih je bilo v okraju 52 zborov volivcev, ki so bili zelo dobro obiskani. _ V Rušah je bilo navzočih 600 volivcev, v Poljčanah 300, v Velki 340, v Crkvenjaku 250, v Oplotnici 300 — pa tudi v manjših volilnih enotah — v Remšniku, Svečini in drugod je bilo navzočih do 50 dstotkov volilnih upravičencev. Pri izbiri kandidatov so se volivci v polni meri posluževali široke demokracije, ki jo dopušča novi volilni zakon. Za zvezni zbor so predlagali 4 kandidate, za republiško skupščino pa je bilo celo 81 predlogov. Okraj bosta zastopala v zvezni skupščini dva poslanca in v republiški skupščini devet poslancev. Kljub vsej demokratičnosti pa so bili zaman vsi poskusi, da bi prišli na kandidacijsko listo socializmu nenaklonjeni ljudje. V zvezno skupščino so v 34 volilnih enotah predlagali sekretarja okrajnega odbora Socialistične zveze Franca Simoniča, v 18 volilnih enotah pa dr. Maksa Šnu-derla, ki sta si že kot dosedanja poslanca pridobila zaupanje ljudi. V Račah in okoliških enotah pa si je neka skupina ljudi zaman prizadevala, da po propadlem poskusu z mizarjem Glazerjem v Hočah dobi svojega kandidata nekoliko dalje. Nekdanji tovarnar in še trije njegovi somišljeniki so Pred dnevi je bilo na pobudo Socialistične zveze občine Dravograd sklicano predvolilno posvetovanje, ki so se ga udeležili tud; člani občinskega komiteja Zveze komunistov in predstavniki krajevnega sindikalnega sveta. Namen sestanka je bil ta, da občinska organizacija Socialistične zveze pregleda dosedanje uspehe pred volitvami in tudi napake. Predvsem bo moral občinski odbor nuditi pred volitvami pomoč šibkejšim vaškim odborom Socialistične zveze v Trbon'ah in na Ojstrici. V prvi polovici tega meseca bodo po vaseh predvolilni sestanki, kamor bodo prišli tudi kandidati, da se bodo pomenili o raznih problemih volivcev. * Tudi v Ravnah na Koroškem so se zbrali člani Zveze komunistov in Socialistične zveze na skupnem sestanku. Sklenili so, da bodo obiskali volivce iz Selovca, Zelen-brega, Kotelj in Tolstega vrha. Na območju občine Ravne na Koroškem čakajo mestni ljudski odbor in kmetijsko zadrugo v Tolstem vrhu še velike naloge. Za zboljšanje kmetijstva v teh predelih bi bilo potrebno pozimi organizirati predavanja iz kmetijstva, živinoreje in sadjarstva. Tu so hriboviti predeli, kjer bi se uspešno razvijalo sadjarstvo m živinoreja. Temu bodo morali posvetiti v bodoče več skrbi. NOVICE IZ MARIBORA IN OKOLICE Število registriranih, začasno nezaposlenih je v zadnjih mesecih pri mariborski posredovalnici za deio poraslo od okoli 1690 v poletnih mesecih ca sedanjih 21S8. Zlasti velik porast so zabeležili prav v zadnjem mesecu, ko so prenehala vrtna *ka dela in delno rudi sezonska gradbena dela. Tudi mnoge čevljarske obrtne delavnice prenehale obratovati, ker je v prodaji že dovolj kakovostnih tovarniških izdelkov, kar je občutno vplivalo na porast moške nezaposlene delovne sile. Vendar je ta v razmerju z žensko nizka, saj je med nezaposlenimi le 45" moških, žen«k pa 1755. Posredovalnica je zato prisiljena odklanjati vse. ki iščejo delo v Mariboru iz drugih okrajev. se zaman vozili po vaseh in zbirali podpise. Skoraj, da bi uspeli, ker so izbrali kot kandidata naprednega kmeta, za katerega so bili mnogi pripravljeni dati svoj podpis. Toda sam kandidat je kmalu spregledal, čigavo orodje bi nehote postal, in je odklonil kandidaturo. Prav zanimivo je, kaj pravijo o svojih kandidatih ljudje. Tov. dr. Maksa Žnuderla so na sestanku v Podvelki vprašali, čemu jih je tako malokdaj obiskal. Ko pa jim je obrazloži! svojo preobremenjenost, so bili pomirjeni in Izbiranje kandidatov za bližnje volitve je v ptujskem okraju že končano. Za kandidate so izbrali naslednje tovariše: dr. Jožeta Potrča, ki je ptujski rojak in dosedanji zvezni poslanec, so izbrali za zvezno ljudsko skupščino, za republiški zbor pa so v vseh volilnih enotah sprejeli po dva kandidata. Ti so: Jože Tramšek, Maksimiljan Sardinšek, Vladimir Bračič in Jožef Križančič, Milko Goršič in Miha Kojc, Ivan Bratko, Janko Vogrinc, Lojzka Stropnik, Anica Holubar, Franc Belšak-Simon, Franc Primc, Janez Petrovič, Lojze Frangeš, Stane Benčič, Stane Markežič, Stane Bizjak, Franc Kolenko, Milan Lacko in Martin Gobec. Postavljeni kandidati že nekaj dni pridno obiskujejo svoje volivce in z njimi razpravljajo o vprašanju Trsta, naših dosedanjih uspehih in bodočih nalogah. Se- V Črni pri Prevaljah je bil pretekle dni dobro obiskan predvolilni sestanek, katerega so se udeležili rudarji iz rudnika Mežice, kmetje iz okolice in gozdni delavci izpod Smrekovca. Zbranim je govoril Jože Jurač, član glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije. F. S. Trst, 2. nov. (r). Angleška in ameriške radijske postaje poročajo, da je general Winterton z odredbo omejil obešanje italijanskih zastav za praznik 4. novembra. Nadalje je bil odpovedan radijski govor, ki bi ga moral imeti 3. novembra zvečer tržaški župan Bartoli. Iz Rima poročajo, da je nameraval 4. novembra ministrski predsednik Pella govoritj v Sredipolju, vendar je bil tudi ta govor odpovedan. Seznam nezaželenih oseb Trst, 2. nov. (Tanjug). Po informacijah iz vodstva fašističnega italijanskega socialnega gibanja (MSI) je angloamerička vojaška uprava sestavila seznam nad 135 oseb, katerim se do nadaljnjega ne bo dovolilo, da bi prišle iz Italije v cono »A«. Kakor trdijo, so na tem seznamu med drugimi generalni sekretar fašistične stranke De Marsanich, predsednik italijanske nacionalne monarhistične stranke Achille Lauro, nadalje informbirojski funkcionarji Togliatti, Pongo, Sechia, Dti Vittorio in določeno število fašističnih in drugih poslancev ter nekateri novinarji. Ta seznam je, kakor trdijo, prejel obmejni blok med Itali- B M «M» danes po razgovora, ki je bil nadvse prisrčen, nihče ne dvomi, da so izbrali pravega. Volivci na Kozjaku in Pohorju so si edini v tem, da boljšega, kot je tov. Leon Zalaznik, tudi ne bi mogli izbrati, saj jim je bil ves ta čas svetovalec in pomočnik. Četudi je veliko delo v zvezi z volitvami deloma že opravljeno, je v mariborskem okoliškem okraju še vedno zelo živahno. Predlagani kandidati obiskujejo svoje volivce in se seznanjajo z njihovimi problemi. Dr. Maks Žnuderl je imel že vrsto uspelih sestankov v Tinju, Zgornji Bistrici, Črešnjevcu, Ložnici, Poljčanah, Oplotnici, Framu in drugod. -jp- stanki so na splošno zelo dobro obiskani. Marsikje so volivci že opomnili kandidate na razne ne-rednosti in napake ter na več sestankih izrazili nerazumevanje nekaterih ukrepov. Tako so se kmetje pritoževali nad uredbo o plačevanju gozdne takse, ki jo morajo plačati tudi, ako sekajo za svojo lastno uporabo. Res je to mnogim nerazumljivo, zlasti v Halozah, kjer imajo posamezni gospodarji po nekaj arov gozda. IZ VRTOJBE Vrtojba je znana primorska vasica iz narodnoosvobodilne borbe. Tedaj so vaščani mnogo pomagali partizanskim enotam, in sicer z živežem, ki so ga sami prinašali na ■ partizanske postojanke. Po vojni so se Vrtojbčani z vsemi silami oprijeli kmetovanja ter na pobudo splošne kmetijske zadruge in živinorejskega odseka dosegli velik napredek. Tako imajo danes v tej vasi naj lepšo živino v vsej goriški okolici, kar je nedavno .pokazala živinorejska razstava. Domačini se neprestano borijo za to, da bi dosegli čim lepše uspehe pri živinoreji, na njivah in vrtovih, ki jim donašajo lepe dohodke. —jp jo in cono »A« in tržaška civilna policija ne sme nikogar od navedenih oseb pustiti v Trst. Obstoj tega seznama je potrdila tudi sama policija na bloku, ki včeraj ni dovolila prehoda v cono »A« članu fašističnega vodstva iz Rima Carajon-ni, izjavljajoč, da ima »točno navodilo« glede oseb, ki so na seznamu. Poplava iredentističnih plakatov Trst, 2. nov. (Tanjug). Za bližnjo proslavo italijanskega NOVICE IZ POSTOJNSKEGA OKRAJA Na kandidatni listi za okrajni zbor proizvajalcev so tudi taki, ki niso aktivni člani Socialistične zveze. Razumljivo pa je, da bodo morali naši ljudje na dan volitev v industrijsko skupino 4. t. m., kakor tudi pri volitvah v kmetijsko skaoi-no 8. t. m., dobro pregledati, da bodo prišli v okrajni zbor proizvajalcev v glavnem ljudje iz industrijske in kmetijske proizvodnje, in to predvsem taki, ki ne bodo videli samo svoje tovarne, temveč da bodo imeli odnos in razumevanje za vse gospođa rsko-politične naloge. Pretekle dni so se na sestanku članov Zveze komunistov, kakor tudi na e-stanlcu Socialistične zveze, pogovorili, da se bodo na terenu zavzemali predvsem za take ljudi, ki razumejo današnjo stvarnost in ki so se že doslej pokazali s svojim delom. V okrajni zbor proizvajalcev bo izvoljenih 55 odbornikov. Delavci se zavzemajo na terenu za 11 delavcev in 9 kmetov iz proizvodnje ter nekaj tehnikov in ODratovodij. Od vseh kandidatov se imenuje ime samo enega direktorja. O. L. Tega za lastne potrebe bolj čistijo, kot pa sekajo, saj često v njem ni drevesa, ki bi imelo več kot 15 cm premera. V Halozah mnogi vprašujejo o pogojih za najemanje kreditov, namenjenih za obnovo vinogradov, a tudi o elektrifikaciji precej razpravljajo. V Podlehniku so pa s tem že tako daleč, da bo na Dan republike že zasvetila električna luč. Tudi v Slatini, Pristavi in na mejah imajo že postavljene drogove. Pri dosedanjem delu pa se je pokazala tudi pomanjkljivost. Preveč so se usmerili na volitve poslancev za republiško in zvezno skupščino, premalo pa so pojasnjevali pomen volitev v zbore proizvajalcev, ki bodo 5. in 8. tega meseca. Mnogim volivcem zato še ni povsem jasna vloga zborov proizvajalcev in zato za te volitve tudi ne kažejo toliko zanimanja. Pri tem delu so doslej premalo ali pa nič sodelovali postavljeni kandidati, tako za okrajni zbor, kakor tudi za republiški in zvezni. Nekaj dobro obiskanih sestankov je imel tudi naš zvezni kandidat dr. Jože Potrč. Tako je govoril zbranim delavcem obeh tovarn v Majšperku, na velikem Volilnem zborvanju v Ptuju, ki mu je prisostvoval nad 4000 ljudi. To zborovanje se je spontano spremenilo v manifestacijo za Trst. Mnogo volivcev se je zbralo tudi na zborovanjih v Markovcih in Podgorcih. ir nacionalnega praznika 3. in 4. novembra, ki simbolizira prodiranje Italije na Balkan, so se pojavili v Trstu plakati, na katerih piše; da »gledata Trst in Istra te dni z resnim prepričanjem na domovino in njeno armado.« Plakati agitirajo za to, da manifestirajo meščani »italijaust vo« mesta z izobešanjem italijanskih zastav. Na plakatih je podpisan fašistično-demokrščan-ski »komite za obrambo itali-janstva Trsta in Istre«. Predsednik tega italijanskega »komiteja« je tržaški župan demokristjan Bartoli. Tržaška občina bo dala {talijanske zastave brezplačno vsem, ki to želijo. Protijugoslovanska »Lega Nazionale« pa je te dni dala v prodajo dopisnice z iredentističnim motivom in besedilom, po katerem sta »Trst in Istra — italijanska domovina«. Razprava o tržaškem vprašanja preložena New York, 2. nov. (AFP). Varnostni svet Je danes sprejel grški predlog, da se razprava o tržaškem vprašanju odloži do 23. novembra. Predlog Je bil sprejet z 9 glasovi proti enemu (SZ), medtem ko se je libanonski delegat glasovanja vzdržal. Sovjetski delegat Višinski je zaradi odložitve razprave ostro protestiral. Po njegovih besedah predstavlja odložitev razprave »imperialistično prizadevanje, da se tržaško vprašanje spremeni v odskočno desko za napad na Sovjetsko zvezo.« Ob koncu je Višinski ponovil, da se da po mnenju sovjetske vlade tržaško vprašanje najbolje rešiti s uresničenjem mirovne pogodbe. Množične organizacije pred volitvami Kandidati že pridno obiskujejo svoje volivce 9Z V€£RAJŠKJ£ DRCUE IZDAJE Winterton omejil Izobešanje Italijanskih zastav Celjski sindikalni prvaki v nogometu in namiznem tenisu Razpis ZSS in TVD Partizana za množična športna tekmovanja v najrazličnejših panogah v Celju ni naletel na gluha ušesa. Na pobudo OSS se je sestala komisija, ki je organizirala tekmovanja sindikalnih podružnic v streljanju, odbojki, kegljanju, plavanju, nogometu ter namiznem tenisu Doslej so v glavnem končana tekmovanja na področju mesta samega. O poteku tekmovanj na področju ostalih krajevnih sindikalnih odborov (Konjice, Rog. Slatina, Laško in Žalec) ni preveč poročil. Zaradi tega lahko trdimo, da so na območju OSS dosegli lepe uspehe samo Celjani. Nedvomno največje zanimanje za rezultate je vladalo med ljubitelji nogometa ter namiznega tenisa. Enajst nogometnih enajstoric je tekmovalo po sistemu vsak z vsakim v dveh skupinah. V vseh moštvih pa so nastopali samo neregistrirani igralci! Na obeh nogometnih igriščih v Celju se je tako naenkrat pojavilo kar nad 120 igralcev. Čeprav tekme niso bile na veliki tehnični ravni, so vendarle dosegle svoj namen. Mnogi mladi ljudje so se po prvih uspehih tako navdušili za to igro, da so se odločili stalno sodelovati v njej Vsem skupaj pa so ta tekmovanja vlila toliko dobre volje in zanimanja za športno udejstvovanje, da so se nogometaši odločili v prihodujem letu organizirati stalno ligo sindikalnih nogometnih enajstoric. V prvi skupini je tekmovalo Šest sindikalnih enajstoric. Med njimi se je najbolj uveljavilo moštvo Tovarne emajlirane posode, ki je zmagalo v vseh petih tekmah. Za njim so se razvrstili: Cinkarna z 8 točkami, železarne Store s 6, Celjska tiskarna s Vci.ki možje v teku na 5000 m Letošnja atletska sezona je mimo mnogih presenetljivih uspehov prinesla tudi eno precej negativno presenečenje. Letos namreč ni bil izmed svetovnih rekordov v sedmih tekalnih disciplinah niti prekošen ali vsaj izravnan nobeden. Eden izmed teh rekordov, in sicer tisti, ki ga v teku 5000 m od leta 1942 brani Šved Gundar Hägg, je bil izpo-stayljen silovitim napadom od junija pa do oktobra. Ce se pomisli, da je nič manj kakor pet atletov preteklo letos to razdaljo v času pod 14:05, je pravzaprav čudno, da se je Häggov rekord obdržal. V tej zvezi sta bila posebno značilna dva poskusa, ki pa sta tudi šla po vodi. ker so tekači začeli prehitro in so potem pred ci-Lem opešali Dne 6 pinija je v Moskvi 27-letni Rus Aleksander Anufri-jev pokazal vse vrline, da bi lahko podrl ta rekord. Dosegel je čas 13:58.8, kar pomeni, da ie bil samo za 6 desetink slabši od Hägga. Toda ta dan je Anufrijev tekel od starta proti cilju v vedno slabšem tempu, medtem ko so vsi veliki tekači od Nurmi ja preko Makija in Hägga fcr Zatopita prišli do svojih svetovnih znamk samo tako, da so v prvem kilometru tempo zadrževali, ga nato izravnali ter ga šele v zadnjem kilometru pognali z vsemi močmi. Naslednja priložnost za porušitev tega rekorda je bila 20. septembra v Budimpešti, ko je za eno leto mlajši rojak Anufrijeva Rus Kuc tekmoval s silno nevarnim madžarskim tekačem Kovacsom. Nasprotnika sta se dobesedno zagrizla drug v dm gega in dosegla skoraj peklenski tempo. Ko vacs je prišel v vodstvo in se skoraj ni več zmenil za svojega nasprotnika. Toda pri četrtem kilometru se je sra-mežljvi Kuc ojunačil in začel prodirati v o-spredje. Ko je že vse kazalo, da bo Kuc le zmagal, se je Kovasc ponovno vrgel nanj in je navsezadnje tudi zmagal v odličnem času 14:01.2, medtem ko fe Kuc zaostal za 3 sekunde in 2 desetinki. Tudi v Budimpešti je bila storjena enaka napaka, da je najmočnejši tekač začel zelo hitro, vendar tega tempa ni zdržal do konca. Poskus za zrušitev rekorda je spet propadel. Vsekakor pa ni treba dvomiti, da imata ta dva Rusa vse pogoje, da bi lahko opravila z več kot 10 let starim Häggorim rekordom. Kakšen borec je Anufrijev, kaže samo ta podrobnost, da je naslednji dan po tem divjem teku na 5000 metrov postavil na razdaljo 10.000 m fenomenalni čas 29:23.2. Tretji kandidat, ki bi se lahko lotil Haeggove najboljše znamke na svetu, je svetovni rekorder Zatopek >am, ki pa letos ni najbolj zdrav. V letošnji sezoni je dosegel nekaj zavidljivih zmag in je še vedno naj-iiitrejši med vsemi v zadnjem kilometru. Res pa je, da je letos že 31 let star in ne bo dolgo, ko bodo njegovi mlajši nasprotniki lahko uspešno zastavili svoje sile, da mu bodo zagrenili življenje na prvih mestih v tej zahtevni disciplini. To se bo bržkone pokazalo že prihodnje leto na veliki evropski preskušnji v Švici. V zahodni Evropi je bil nedvomno najbolj opažen dolgoprogaš letošnje sezone Anglež Gordon Pirie. Ta atlet, ki je star 22 let, je letos pospravil dolgo vrsto zelo vzpodbudnih uspehov, predvsem, kar se tiče kakovosti. Pri tem pa je navadno tekel na angleško razdaljo 3 milje, medtem ko je enkrat startal tudi v Berlinu in se s 5000 m in časom 14:06 plasiral na eno najvidnejših mest. Mož je pravilno začel precej zmerno, je pa vendarle končal s premalo napetim finišem. Po kronometru se zdijo sposobnosti Pirieja skoraj neizčrpne. Atlet je tekel eno miljo daleč v času 4:06.8 (kar je enakovredno času 3:48 na 1500 m) in 10 ti- 4, Tovarna tehtnic z 2 ter Graditelj brez točke. V drugi skupini so v štirih dvobojih zbrali 7 točk nogometaši mehanične tkalnice »Metke«, nadaljnja mesta pa so osvojili: Tovarna sadnih sokov s 5, Okrajna zadružna zveza s 4, Beton z 2 ter Kovinsko podjetje prav tako z dvema točkama, toda s slabšim količnikom. Doslej je bila odigrana le finalna tekma, v kateri je moštvo Tovarne emajlirane po-»ode premagalo enaj-storico »Metke« s 4:1. Tekma za tretje in četrto mesto med Cinkarno ter Tovarno sadnih sokov bo te dni. Kakor za nogomet, tako je bilo mnogo zanimanja tudi za tekmovanje v namiznem tenisu. Tudi za to Eanogo so tekmovali po sistemu vsa-ega z vsakim. Tako so dvoboji 14 moških moštev ter 4 ženskih ekip trajali skoraj dva meseca! Medtem ko so moški odigrali 91 dvobojev, so jih tekmovalke dovršile le šest. Vsega skupaj pa je v tem času tekmovalo za zeleno mizo nad 80 igralčevi Tekmovanje v namiznem tenisu je uspelo ne samo . organizatorično, marveč je odkrilo tudi celo vrsto nadarjenih igralcev. In koliko je bilo resnih presenečenj pri tem! Ta turnir je potrdil dovolj jasno, da je v Celju dovolj zanimanja za namizni tenis in so zanj dani tudi vsi materialni pogoji. Vse ekipe so si za igranje preskrbele brezhibne mize; če. ni bilo večjih sindikalnih dvoran, so požrtvovalni igralci izpraznjevali za igro kar pisarne ter skladišča! Zaradi izrednega zanimanja in želje vseh, da ta igra med člani celjskih delovnih kolektivov ne bi zamrla, so se moštva odločila še o tem mesecu začeti s prvim delom namiznoteniške lige. Po končanem tekmovanju so se na vrhu tablice razvrstila tri moštva z 11 dobljenimi dvoboji ter dvema izgubljenima. Zaradi boljšega količnika pa je prvo mesto zasedlo moštvo Betona, 2. Narodna banka .ter 3. novinarji. Zanimivo, da so novinarji premagali obe moštvi ki sta se zaradi boljšega količnika uvrstili pred njimi. Na nadaljnja .mesta so prišli: 4. Tovarna emajlirane posode, ki je zmagala v 10 dvobojih, 5. Ljudski magazin z 8, 6. Celjska . tiskarna z 8, 7. Graditelj s 6, 8. Železarna Store s 5, 9. Tehnometal s 5, 10. Beton-Store s 5, 11. »Metka« s 4, 12. Cinkarna s 4, 13. Špecerija z 2 ter 14. mesto Tovarna tehtnic z 1 dobljenim dvobojem. Finale tekmovanja moških moštev bo prihodnjo soboto ob 15. uri v mali dvorani Doma OF. V zaključnem delu bodo sodelovala štiri najboljša moštva Celja ter zmagovalci ostalih krajevnih sindikalnih odborov. Med ženskimi ekipami (4) pa so zmagale igralke Tovarne emajlirane posode, ki so tudi premagale vse svoje nasprotnice. Za njimi so udeleženke iz Narodne banke, »Metke« ter Celjske tiskarne. M. B. ’Äli ne bo več hokeja na ledu v Brež call? Lani so brežiški športniki ob is-datiu pomoči športnih forumov is l^jubljame, pa tudi domačih podjetij in krajevnega društva Partizana, zgradili drsališče. Na ta novi športni prostor, ki j« bil še pred zimo dograjen pravočasno, so že ob otvoritvi prišle velike množice meščanov, delavcev in celo kmetov iz okolice. Prav gotovo v Brežicah še nikomur ni uspelo, da bi bil v mrzlem zimskem večeru zbral na prostem toliko ljudi. Vsi so se čudili, kako je bilo mogoče v tako kratkem času urediti tako igrišče. Gledalci so navdušeno spodbujali domače igralce hokeja, ki so takrat nastopili proti Mariborčanom in jih celo premagali, še bolj navdušeni pa so bili potem, ko so na ledu zaplesali slovenski državni reprezentanti in znani mojstri v umetnem drsanju. Pozneje smo imeli v Brežicah še nekaj hokejskih tekem, na pomlad pa so hokejisti s pomočjo nekaterih teniških igralcev uredili tamkaj igrišče za tenis in odbojko. Zdaj se zopet bliža zima. Treba bo pripraviti in urediti igrišče za tekmovanja, treninge itd. Nad brežiške pristaše drsalnega športa so legle hude skrbi. Neznani ljudje so vdrli v barako na igrišču, čeprav je bila zaklenjena, in uničili električno napeljavo. Temu so se pridružile še druge težave. Igrišče se je posedlo in treba ga bo nasipati. Sobe in shrambe društvo ni dobilo. Podjetje »Vino« iz Brežic je lani za vso sezono posodilo hokejistom gumijasto cev za polivanje prostora, letos pa je vprašanje cevi še odprto. Razen tega nimamo palic, kajti deset jih je premalo za vso zimo; kar pa je najvažnejše, je to, da je blagajna prazna in za vse te potrebe nimamo nobenih materialnih sredstev. Hokejisti smo o tem že mnogokrat razpravljali Prostovoljna delovna sila je dragocena v vsakem primeru, vendar pa ne more pomagati iz vseh zadreg. Domače društvo Partizan tudi nima sredstev. S krediti je komaj uredilo telovadnico, ki je sedaj lahko za' vzor, a je žal premajhna. Kaj bodo dejala razna podjetja, če bi s« obrnili nanje po podpore, ne vemo, vendar si ne obetamo kdove koliko. SZDL v Brežicah ni ves čas po vojni niti enkrat razpravljala o resnih vprašanjih • glede telesne vzgoje, pač pa so nekateri njeni predstavniki celo ovirali gradnjo drsališča. Na koga in kam naj se torej obrnemo? Radi bi samo eno: da bi skuoaj z vsemi Brežičani čim prej uredili drsališče, na katerem bi se lahko drsali tudi v letošnji sezoni, in sicer ne samo »stari«, temveč predvsem aaj-mlajši, skratka vsi, tisti iz lanskega leta in novi, saj je bilo že lani dnevno na drsališču nad 60 mladincev Ln pionirjev, da starejših pristašev tega zdravega športa niii ne omenjamo. Ali se bomo letos drsali v Breži- cah Jn bomo spet igrali in gledali hokej,^ to je vprašanje, ki nas tare te dni, vendar ne vemo, kam bi se zatekli, da bi se začelo reševati, tako da bi bilo ustreženo mnogim, ki bi si radi tudi letos z veseljem krepili duha in telo. Ig SREDNJEŠOLCI TEKMUJEJO V ATLETIKI Preteklo soboto je bilo na telovadišču v Tivoliju tekmovanje za atletsko prvenstvo VI. gimnazije, na katerem je nastopilo nad 65 dijakov, med katerimi pa je bilo samo 5 dijakinj. Srednješolci so tekmovali v tehle disciplinah: v tekih na 100 m in 1000 m, v metih krogle in kopja ter v skokih v višino in daljino. Dijakinje so se pomerile samo v skoku v daljino, metu krogle in teku na 100 m. Zaradi starostnih razlik so prireditelji razdelili tekmujoče v mlajše in starejše mladince in mladinke. Tekmovanje je poteklo v splošno zadovoljstvo. Posebno razveseljivo je, da je izvedbo mitinga zgledno podprl sodniški zbor atletskega društva Odreda, ki je prevzel vso tehnično izvedbo, tako da so se posamezne točke vrstile hitro in tudi v skladu t pravili. Tehnični rezultati so bili naslednji: Krogla: mladinci A (5 kg): 1. Gam-berger 8.53, 2 Gornik 7.57, 3. Podgoršek 7.27; mladinci B '5 kg): 1. Klemenc 11.27, 2. Žužek 10.99, 3. Ve-nišnik 10.98; kopje: mladinci B: 1. Kunaver 32.12, 2. Škofič 29.32, 3. Subarevič .28 74; višina: mladinci A: 1. Kačič 1.35. 2. Kozina 1.35, 3. Kozjek 1.30: mladinci B: 1. Gašperin Najboljša desetorica atletov L I9J3 Skok d višino: Soetooni rekord: Davis (ZDA) 2.13. Evropski rekord: Kotkas (Finska) 2.04. Jugoslovanski rekord: Dimitrijevič 1.97 (1932). 1. Soeter (Romunija) 2.02, 2.—3. Lansky (CSR) ra Nilsson (Švedska) 2.01, 4.—6. Svensson (Švedska), Dä-mitio in Tbiam (Francija) 2.00, 7. llerssens (Belgija) 1.96, 8.—12. Roques 'Framcija), Anman (Švedska), Halme (Finska), Lewandowski (Poljska), ilijašev im Stepamov (SZ) 1.95. (Naš pregled v tej desetorici je treba v disciplini 800 m popraviti glede podatka o jugoslovanskem rekordu, ki ga brani Mugoša (in ne Ottenheimer) s časom 1:50-.4:) 'Drugi naslednjič) soČ m v 29:17.2. Ostala dva zahodnoevropska kandidata za naskok na Haeggov rekord Francoz Mimoun in Nemec Schade sta letos ostala precej v senci. Zelo mnogo pa obetajo poznavalci mlademu Belgijcu Fransu Hermanu, ki dosega na 5000 m čase okrog 14:22, pravijo pa, da ga odlikuje izreden finiš, s katerim bo lahko še marsikomu prekrižal račune. Nad vsemi temi slavnimi dolgoprogaši pa je še vedno na prestolu lik švedskega atleta -Gundarja Haeg-pa 1.50, 2. Klemenc 1.50, 3. Poljanšek 1-45; 100 m: mladinci A: 1. Polutnik 13.7, 2. Kozina 14.1, 3. Svetina 14.1; mladinci B: 1. Erceg 12.7, 2. Klemenc 12.8, 3. Dekleva 15.6; mladinke: 1. Križaj 15.9. 2. Bergant 15.9, 3. Avšič 16.1: daljina: mladinci A: 1. Kozina 4.22. 2. Udovč 4.09, 5. Tasič 5.67; mladinci B: 1. Pirc 4.72, 2. Rot 4.71, 3. Koprol 4.56: mladin- ke: 1 Bergamt 3.45, 2. Avšič 5.28, 5. Juhart 5.26: 1000 m: mladinci A: 1. Korina 3:29.2, 2. Polutnik 3:52.6. 5. Povž 3.55.5: mladinci B: 1. Pirc 3:09.2, 2. Aljančič 5:14.2, 3. Slawen 3:14.4. P* M. Kako bo s tekmo Dinamo : BSK? O neregularno končani polfinalni tekmi med Dinamom in BSiv, ki se je v nedeljo v Zagreba končala 1:1, ne da bi bilo prišlo do odločitve, kdo bo drugi finalist v zaključni tekmi za jugoslovanski pokal, so vsi naši listi polni komentarjev in ugibanj. To je razumljivo, saj je to edinstveni primer, da je sodnik na tekmi pokazal toliko neznanja pravil, da je zaradi rega postala brezpredmetna taka težka in dramatična borba. Sodnik Markovič iz Beograda je 6toril grobo napako in je to napako tudi priznal Prav tako ni tajil, da ni poznal razpisa in ga tudi nihče ni opozoril na določbe v razpisu, da je treba drugo serijo enajsimeirovk streljati drugače kakor prvo. Posvetoval se je baje s stranskim sodnikom Epertom, ki se je menda prav tako strinjal z njegovo odločitvijo. Iz krogov pri NZJ se sliši, da še niso prejeli potrebnih službenih dokazil, da bi mogli izdati dokončno odločitev. Gotovo je, da bo sodnik kaznovan, prav tako pa je treba razčistiti tudi, zakaj na tej tekmi ni bilo službenega delegata zveze. Ker gre za zelo važno vprašanje, se ves postopek opravlja zelo naglo, tako da ni izključeno, da bo spor rešen že na prvi redni seji. Upravi Dinama in BSK zagovarjata vsaka zase različni .stališči, in sicer je BSK mnenja, da je njegovo moštvo tekmo že dobilo, ker je Dinamo v prvi seriji prvo enajstmetrovko zastreljal, BSK ?a je to enajstmetrovko izkoristiL gralci BSK v nobenem primeru niso pripravljeni igrati drugo tekmo, temveč pristanejo samo na to, da bi streljali še eno enajstmetrovko, ker je igralec Dinama Benko že streljal prvo enajstmetrovko iz tretje serije in je šla ta žoga mimo gola, BSK pa te priložnosti ni več imel zaradi mraka. V Zagrebu se večji del odločajočih nogometnih krogov zavzema za to, da bi se med obema nasprotnikoma odigrala nova tekma. „SLAVOLOK j 1^6 Ob eni je telefoniral na Durantovo kliniko. Telefoniral je iz Šeherezade. Nočna sestra je povedala, da gospa spi. Pred dvema urama da je bila nemirna. Veber je bil tam in ji je dal lahno pomirjevalno sredstvo. Videti je vse v redu. Ra vic je odprl telefonsko celico. Močan val parfuma mn je udaril nasproti. Ženska z blondiranimi, rumenimi lasmi je ponosno in izzivajoče šumela na damsko toaleto. Lasje ženske na kliniki so bili naravne plave barve. Rdečkasti, sijoči plavi lasjel Prižgal si je cigareto in se vrnil v Šeherezado. Večni ruski zbor je pel tam večne »Črne oči«; pel jih je že dvajset let preko sveta. V tragiki, v dvajsetletni tragiki je nevarnost smešnosti, je pomislil Ravic. Tragika mora biti kratka. »Oprostite,« je rekel Kati Hegströmovi. »A moral sem telefonirati.« »Je »se v redu?« »Doslej je.« Čemu vprašuje to? je razdraženo pomislil. Pri nji, bogme, ni yse v redu. »Ste dobili, kar ste želeli?« Pokazal je na vrč z vodko. »Ne.« »Ne?« Kate Hegström je zmajala z glavo. »To je poletje. Poleti bi ne smeli čepeti v nočnih lokalih. Poleti bi morali sedeti na terasah. V bližini kakšnega še tako eušičnega drevesa in če zaradi mene z železno ograjo naokrog.« Ozrl se je kvišku in pogledal naravnost Joani v oči. Morala je priti, ko je telefoniral. Prej je ni bilo tu. Sedela mu je v kotu nasproti. »Hočete iti kam drugam?« je vprašal Kate Hegström. Zmajala je z glavo. »Ne. Vi? H kakšnemu sušičnemu drevesu?« »Tam je tudi vodka večidel sušična. Ta tukaj je dobra.« Zbor je nehal peti in muzika se je spremenila. Orkester je zaigral blues. Joan se je dvignila in odšla proti plešišču. Ravic je ni mogel natančno videti. Tudi ne, s kom je bila. Samo če je reflektor z modrobledo lučjo oplazil plesišče, se je vsakič prikazala v luči in nato spet izginila v polmrak. »Ste danes operirali?« je vprašala Kate Hegström. »Sem.« »Kako je, ko pridete potem zvečer v nočni lokal? Je tako, kakor bi prišli iz bitke v kakšno mesto? Ali iz bolezni v življenje?« »Ne vedno. Včasih je tudi čisto enostavno prazno.« Joanine oči so bile prozorne v bledi progi luči. Gledala je sem k njemu. To ni srce, ki se je zganilo, je pomislil Ravic. To je želodec. Sunek v solarni pleksus. O tem je bilo napisanih na tisoče pesmi. In ta sunek ne prihaja od tebe tam, ti rahlo polni, prikupni, plešoči kos mesa — iz temnih čumnat mojih možganov prihaja; samo slučajen, ohlapen stik je, da prihaja močneje, ko drsiš tam v progi luči. »Ni to ženska, ki je nekoč pela tukaj?« je vprašala Kate Hegström. »Da.« »Ne poje več tu?« »Mislim, da ne.« »Lepa je.« »Tako?« »Da. Celo več kakor lepa. To je obraz, s katerega odkrito sije življenje.« »Mogoče.« Kate Hegström je iz ozkih kotičkov oči pogledala Ravica. Nasmehnila se je. Bil je to smehljaj, ki bi se lahko končal v solzah. »Dajte mi še eno vodko in potem pojdiva,« je rekla. Ravic je začutil Joanine oči, ko je vstal. Vzel je Kate pod pazduho. To ni bilo potrebno, lahko je šla sama, a zdelo se mu je, da Joani ne utegne škodovati, če vidi. »Mi hočete napraviti veselje?« je vprašala Kate Hegström, ko sta bila v njeni sobi v hotelu Lancaster. »Gotovo. Če morem.« »Bi šli z menoj na Montfortov ples?« »Kaj pa je to, Kate? Živ dan še nisem slišal o tem.« Usedla se je v naslanjač. Naslanjač je bil prevelik zanjo. Bila je vsa krhka v njem — kakor kakšna kitajska plešoča figurica. Koža nad očmi ji je bila bolj napeta kakor prej. »Montfortov ples je poletni družabni dogodek v Parizu,« je rekla. »Prihodnji petek bo v hiši in na vrtu Louisa Montforta. To vam ne pove nič, je-li?« »Nič!« i »Bi šli z menoj tja?« »Pa mar morem?« »Preskrbim vam vabilo.« Ravic se je ozrl vanjo. »Zakaj, Kate?« ERICH MARIA REMARQUB ZMAGE“’