BUENOS AIRES 20. februarja 1969
ESLOVE NIA LIBRE)
Sfcrb za bodočnost
V današnji številki Svob. Slovenije objavljamo vabilo učiteljskega zbora za začetek šolskega leta po slovenskih čolah na področju Vel. Buenos Airesa dne 2. marca s skupno šolsko mašo ter s kulturnim sporedom, ki ga bodo izvajali otroci Slomškove šole v Ramos Mejii v Slovenski hiši v Bs. Airesu.
S tem dnem se bo znova obnovilo narodno vzgojno delo med slovensko mladino na slovenskih šolah. V Argentini jih bomo imeli v novem šolskem letu enajst. V Bariločah, Berazategui-ju, Buenos Airesu, Carapachayu, Ca-stelarju, Mehdozi, Miramarju, Ramos Mejii, San Justu, San Martinu in Slovenski vasi. šolska tečaja v Hurling-hamu in San Miguelu po sklepu učiteljic ter staršev ne bosta več delovala ter so ju priključili slovenski šoli v Castelarju. V enajst slovenskih šol v Argentini bo letos hodilo okoli 700 slovenskih otrok.
Slovenske šole pa delujejo tudi po drugih državah, v katerih žive slovenski izseljenci. Imamo jih v Clevelandu in po drugih mestih v ZDA. Slovenci v Kanadi so si jih ustanovili pri obeh slovenskih župnijah v Torontu. Delujejo pa tudi v Hamiltonu, Winnipegu in Windsor ju. Prav tako je narekovala potreba njihovo ustanovitev med Slovenci v Avstraliji. Tamošnje slovenske šole cdn. slovenski tečaji so poimenovani po škofu Slomšku ter zbirajo slovenske otroke v Sydneyu in okoliških mestih ter v Melbomu, kjer jih vodijo slovenske sestre. Pa tudi v ostalih državah za slovensko stvar zavzeti rojaki in dušni pastirji zbirajo mladino okoli sebe tor ji posredujejo poleg verouka v domačem jeziku tudi najosnovnejšo znanje o Slovencih.
Za vzdrževanje teh šol skrbe slovenski izseljenci sami: starši otrok, ki pošiljajo svoje otroke vanje ter razne ustanove slovenskih demokratskih izseljencev. Skoro povsod imajo lepe, Zdrave in sončne prostore. Zlasti ha področju Vel. Buenos Airesa v novih, modernih slovenskih domovih.
Število otrok, ki prihajajo redno v slovenske šole, govori o narodni zavednosti slovenskih staršev. Ta je ponekod večja, drugod manjša. Pošiljanje otrok v slovenske šole namreč za nikogar ni obvezno. Je povsem prostovoljno in je tudi združeno z izdatki. Vendar ti niso nikjer ovira, da slovenski otrok ne bi mogel obiskovati slovenskega pouka in da ne bi dobil potrebnih šolskih knjig in ostalih učil, če bi njegovi starši ne mogli kriti prispevkov za vzdrževanje šol.
Zdi se pa, da se slovenski starši še vedno premalo zavedajo izrednega pomena in važnosti slovenskih osnovnih šol za bodočo rast slovenske skupnosti v svetu. Od teh šol je namreč odvisen bodoči narodni in kulturni razvoj slovenskih izseljencev v svetu.
Res je, da slovenski otroci lahko dobe splošno izobrazbo v kateri koli drugi šoli, toda slovensko narodno izobrazbo, vzgojo ji lahko da samo slovenska šola. Samo v njej se bodo slovenski otroci naučili slovenskega jezika, samo v njej bodo mogli vzljubiti lepoto slovenske pesmi. Samo ona bo prednje razgrinjala lepoto domovine njihovih staršev, jim govorila o zgodovini Slovencev in o njihovih slavnih in zaslužnih možeh. Samo ona jih bo vzgajala tako, kot so jih vzgajale slovenske šole pred nastopom komunističnega režima v domovini, ko so jih učile, da je treba ljubiti Boga, vse ljudi, domovino, ne pa tako, kakor delajo sedanji komunistični oblastniki, ki mladino zastrupljajo z dialektičnim materializmom in ji vcepljajo sovraštvo do Boga in do vsega, kar je proti „socialistični družbi“ in kar govori o ljubezni do domovine.
Nič ne pretiravamo, če trdimo, da na slovenskih osnovnih šolah temelji narodna bodočnost slovenskega izseljenstva. Saj so samo te šole tista pre-važna ustanova med nami, ki nam lahko zagotavljajo naraščaj za slovenske srednje šole. (N. pr. za srednjo šolo ravn. Marka Bajuka v Bs. Airesu, ki v mladini vzbujajo smisel za branje Slovenskih listov, revij, slovenskih
NAPETOST ©KOEI BERLINA SE STOPNJUJE
Pedido del Papa
V	zvezi z grožnjo vzhodnonemške sovjetske satelitske komunistične vlade, da bo blokirala Zahodni Berlin, če bo zahodnonemška vlada tam izvedla predsedniške volitve 5. marca, so zahodni zavezniki ZDA, Anglija in Francija sporočili Moskvi, da ona odgovarja za dejanja vzhodnonemške vlade, ki morejo spraviti svetovni mir v nevarnost.
V	Vzhodni Berlin je priletel vrhovni šef Varšavskega pakta sovjetski maršal Ivan Jakibovsky, ki je obenem pomočnik sovjetskega obrambnega ministra. Tja so prileteli tudi vrhovni poveljniki ostalih satelitskih vojska, med njimi tudi češkoslovaški, češkoslovaška se je sedaj pridružila zboru ostalih komunističnih držav z grožnjami proti zahodnonemški vladi vsled priprav za predsedniške volitve v Zahodnem Berlinu 5. marca t. 1.
V	Zahodni Nemčiji so objavili, da bodo volitve kljub komunističnim grožnjam izpeljali — v Zahodnem Berlinu in 5. marca t. 1., kakor je bila predvideno. Doslej so bile take volitve v Zahodnem Berlinu že trikrat ter nikdar niti Moskva niti njen satelit Vzhodna Nemčija nista protestirala proti temu.
V	Zahodno Nemčijo je priletel na nekaj dnevni obisk britanski ministrski predsednik Wilson ter je imel v Bonnu razgovore s zahodnonemškim predsednikom Kiesingerjem o vprašanju britanskega včlanjenja v SET. Wilson se je prišel Kiesingerju tudi opraviči1; za britanski pritisk na Bonn ob priliki nedavne valutne krize Zahodnega sve ta, ko je London na vsak način hotel prisiliti Zahodno Nemčijo, naj razveljavi svojo marko, da Angliji ne bi bilo treba spreminjati vrednosti funta šterlinga. Zahodna Nemčija ni klonila,
Bližnji vzhod
Položaj na Bližnjem vzhodu se polagoma spreminja v vozel, nerazvoz-Ijiv na miren način. Obotavljanju Moskve, Londona, Washingtona in Pariza, da bi z močno roko vzpostavili red na tem strateško in gospodarsko važnem delu sveta, ni videti konca. Predno bodo veliki štirje, od katerih končno za-visi mir na Bližnjem vzhodu, sedli za zeleno mizo in pritegnili k razgovorom tudi Arabce in Jude, bo morda že prepozno. Do predhodnih razgovorov med velikimi štirimi v okviru ZN vsekakor ne bo prišlo prej, kakor prihodnji mesec.
Razvoj na Bližnjem vzhodu pa ne čaka. Nixonov novi delegat pri ZN Charles Yost se je že dvakrat sestal s sovjetskim delegatom pri ZN ter sta se oba razgovarjala o razmerah na Bližnjem vzhodu. Delegat ZN za Bližnji vzhod Jarring, ki je medtem dal ostavko na svoj položaj, je imel razgovore z delegati pri ZN vseh štirih velesil o Bližnjem vzhodu.
Toda odnosi med Arabci in Izraelom se hitro slabšajo.
Združeni narodi so pristali na francoski 'predlog o „načelnem“ sestanku med velikimi štirimi. Toda za ta sestanek še nimajo pripravljenega programa.
ZSSR je predlagala postopen umik judovskih okupacijskih sil z arabskega področja, zasedenega v nedavni šestdnevni vojni, Arabci pa naj opustijo svoje načrte za uničenje Izraela. Prav tako naj bi Arabci zagotovili Izraelu svobodo plovbe v arabskem zalivu.
Toda ti sovjetski predlogi za Izrael niso sprejemljivi.
ZDA se ne pustijo potegniti v vrtinec razgovorov, za katere nimajo zagotovila, da bodo pozitivno končali. Nasser je pripravljen na neke vrste
knjig ter jim tako zagotavljajo bodoče naročnike in s tem njihov nadaljnji obstoj.
V slovenskih šolah dobivajo otroci tudi veselje do nastopanja. Vzbujati se jim začenja smisel za organizirano skupnost, za organizacijo in delo v njej. Prevažen činitelj za vzgojo in pripravo novih delovnih moči, ki bodo morale prevzemati mesta najprej v dijaških, nato v mladinskih in končno v političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih ustanovah slovenske emigracije!
pač pa so se odnosi med Londonom in Bonnom znatno ohladili. Ker se Angii-ja naslanja predvsem na Zahodno Nemčijo v svojem boju s Francijo za pripustitev v članstvo v SET-u, Wilson zaenkrat nima druge izbire, kakor obnoviti prijateljske odnose med Londonom in Bonnom. To se mu ni posrečilo v celoti, ker je Kiesinger ostal neomajen glede pogojev, ki jih mora London izpolniti, predno bo mogoče govoriti o britanski vključitvi v SET.
Wilson je izkoristil priliko ter je obiskal tudi Zahodni Berlin, kjer je ponovil britansko odločenost braniti Zahodni Berlin pred vzhodnonemško in sovjetsko grabežljivostjo.
V Zahodnem Berlinu se pripravljajo na sprejem ameriškega predsednika Nixona, ki bo priletel tja ob koncu tega meseca. Ameriški in zahodnonemški policisti so že izdelali načrt o štiriurnem Nixonovem obisku v Zahodnem Berlinu, ki ga bo izvedel deloma s helikopterjem. Na ta način nameravajo zavarovati Nixona pred kc -munističnimi študentskimi demonstracijami, ki jih ti pripravljajo proti njegovemu obisku.
Vzhodnonemški vladi se je minulo soboto uradno pridružila še sovjetska vlada ter je poslala noto ameriški, francoski in britanski vladi, v kateri opozarja zahodne velesile na, „resne posledice, ki jih bo izzvala zahodnonemška vlada z izpeljavo predsedniških voli.ev v Zahodnem Berlinu 5. marca
t.	1.“ Sovjetska vlada zvrača krivdo za posledico te „kršitve zavezniških dogovorov o statusu Berlina“ na tri zahodne velesile ter jih poziva, naj „preprečijo zahodnonemški vladi izvedbo tega izzivalnega dejanja.“
v slepi ulici
sporazum z Izraelom, toda ne na takšnega, ki bi ga lahko stal oblast.
Sirija in Irak se z Jarringom sploh nista hotela razgovarjati ter sta mu samo sporočila, da je nesaželjen v njunih prestolnicah.
Izrael in Arabci pa medtem zavzemajo položaje, s katerih postaja umik vedno težji.
Arabci so doslej razcepljeno gverilo povezali v enoto pod vodstvom divjega sovražnika judov Al Fataha. Njegova gverilska organizacija je doslej pobila skoro enako število judov in Arabcev, teh drugih osumljenih a-rabskemu nacionalizmu škodljivih dejanj.
Izrael pa je ne glede na posledice uradno priključil k svoji državi arab- • ski del Jeruzalema in sirijsko gorsko verigo Golan. Istočasno so Judje zgradili vrsto vojaških utrdb vzdolž zahodnega brega reke Jordan, ob ustju arabskega zaliva in v Sinajski puščavi.
KONGRES ITALIJANSKE KP V Bologni v Italiji se je v soboto,
15.	t. m., zaključil enotedenski kongres italijanske komunistične stranke. Sprejeta je bila resolucija z obsodbo sovjetske zasedbe češkoslovaške in z zatrdilom, da hoče italijanska kom. stranka ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost tako doma, kakor v zunanjem svetu. Pri vsem tem pa je za ohranitev mednarodnega komunističnega gibanja, od vlade pa zahteva izstop Italije iz zahodnoevropske obrambne skupnosti. Za glavnega tajnika je bil znova izvoljen Luigi Longo. Na kongresu je sovjetsko zasedbo češkoslovaške zagovarjal samo Ambrogio Donini, ki pa ni bil več izvoljen v vodstvo stranke.
Velika so bremena, ki jih nosi slovenska emigracija za ohranitev in vzdrževanje slovenskega narodnega šolstva. Pa se jih ne brani, ker se zaveda svoje odgovornosti pred zgodovino, pred narodom in njegovo skupnostjo v izseljenstvu. In ena največjih odgovornosti je prav ta, da slovenskemu narodu ohranja mladino narodno zavedno, vemo ter vzgojeno v demokratskem duhu.
Za dosego tega cilja pa ne sme biti nobena žrtev prevelika in pretežka!
»
Al conmemorarse los 1100 años de la muerte de San Cirilo, apóstol de los eslavos, escribió el papa Paulo VI. una carta, dirigida a los checoslovacos. Dijo el Papa, que no puede dejar de estar al tanto de que aquellos hombres, que quieren vivir devotamente en Cristo, se enfrentan siempre con la angustia de la insidia. Seguidamente- expresó:
“Actuad con hombría, sufrid como hombres fuertes, mantened la seguridad y la calma, aguardad tras el escudo de la conciencia pura, hasta que la tormenta desatada se convierta en soplo de brisa.
Predicad con la fuerza de la palabra y del ejemplo. Actuad valerosamente.
La dignidad de los pueblos libres no depende de los ejércitos o de las riquezas acumuladas sino de las virtudes familiares, de la integridad de las costumbres y de la observancia de la justicia.”
Papeževa prošnja
Ob priliki 1100 letnice smrti svetega Cirila, slovanskega apostola, je papež Pavel VI. naslovil pismo trpečim kristjanom v češkoslovaški. Dejal je, da ne more zapirati oči pred dejstvom, da ljudje, ki hočejo živeti v Kristusu,, vedno trpijo stisko zalezovanja. Nato je naglasil:
„Delujte moško, trpite kot močni možje, ohranite gotovost in mir, počakajte pod ščitom čiste vesti, da se razbesnelo neurje spremeni v lahen vetrič.
Učite s silo besede in zgleda. Delujte junaško.
Dostojanstvo svobodnih narodov ne zavisi od vojská ali od nakopičenega bogastva, ampak od družinskih kreposti, od popolnosti navad in izvrševanja pravice.“
Frank Borman pri Pavlu VI.
„Severnoameriški kozmonavt polkovnik Frank Borman, ki je lanski božič drugima dvema kozmonavtoma prvi v zgodovini človeštva letel v kabini Apolo 8 okoli Lune, potuje po Zahodni Evropi kot poslanec ameriškega predsednika Nixona za utrditev prijateljstva med Zahodno Evropo in ZDA.
Ob priliki obiska v Rimu in pred svojim razgovorom s papežem. Pavic m VI. je Borman med drugim tudi izjavil: .,Moi vesoljski polet okoli Lune mi je utrdil vero v Boga.“
Predno je bil v avdijenci pri papežu, je Borman imel predavanje o svojem vesoljskem poletu kardinalom in škofom, ki so se za to priliko zbrali v Vatikanu.
S papežem Pavlom VI. je imel Borman sam sedem minutni razgovor, nakar so se avdijenci pridružili še Bor-manova žena in njegova dva sinova.
Pavel VI. se je Bormanu zahvalil, da je pokazal svetu lepoto in veličino vesolja, ki ga je ustvaril Bog. „Danes človekovo občudovanje božjega stvarstva govori nov jezik,“ je dejal Pavel VI. „človek sega v vesolje, da bi odkril nove skrivnosti in odkriva nova in nova čuda božjega stvarstva ter s tem Njegovo slavo,“ je poudarjal papež. Pavel VI. je nato Bormanu izjavil:
„Veseli nas, da pozdravljamo enega od neustrašnih potnikov, ki so s svojim dejanjem doprinesli k človekovemu poznanju božjih stvaritev in s tem povečali slavo božjo, ki se javlja v stvarstvu.“
Borman je po avdijenci dejal časnikarjem o papežu: „Ne morem vam povedati, kako čudovito je bilo zame to, da sem mogel z njim govoriti. Je velik človek, čudovit mož in silno prijazen.“
IZ TEDNA V TEDEN
Pavel VI. je 14. februarja ob 1100-letnici smrti sv. Cirila somaševal v baziliki sv. Petra s slovanskimi škofi iz Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije, Bolgarije ter škofi iz Litve, ZDA in Kanade. Po maši je sprejel nad 1000 čeških in slovaških vernikov. V svojem nagovoru nanje je izrazil upanje, da bo sedanja češka vlada obnovila v državi versko svobodo. To upanje gradi na nedavni izjavi predsednika češke vlade Oldriha černika, da se češka vlada pripravlja na razgovore z Vatikanom glede obnovitve diplomatskih zvez med njim in češkoslovaško. Nato je pa papež izjavil dobesedno: „Vaša potrpežljivost (Nadaljevanje na 2. strani)
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Gospodarsko poročilo za leto 1968
Pred svojim odhodom v Washington v nedeljo 16. t. m., je argentinski gospodarski minster dr. Adalbert Krieger Vasena podal letno poročilo o razvoju argentinskega gospodarstva za 1968. Med najvažnejšimi podatki, ki jih to poročilo prinaša, je gotovo ugotovitev, da se je notranja bruto proizvodnja v preteklih 12 mesecih zvišala za 4,8%. Poročilo tudi ugotavlja, da se je življenjska draginja v istem roku zvišala za 9,6%; število brezposelnih se je zmanjšalo od 6,2% v oktobru 1967 na 5% v oktobru 1968, medtem pa se je argentinska mednarodna denarna rezerva zvišala za 57,3 milijone dolarjev. V napovedih za leto 1969 se predvideva še povečanje notranje proizvodnje in večji razmah v investicijah, tako na privatnem, kot na državnem področju.
Medtem pa je dr. Krieger Vasena že odpotoval v Washington, kjer se je sestal z najvidnejšimi predstavniki mednarodnih gospodarskih ustanov, da so skupaj pregledali argentinsko gospodarsko politiko in možnosti raznih kreditov. Po mnenju svetovnih gospodarskih strokovnjakov je argentinski gospodarski porast „eden najbolj hitrih in čudovitih iz povojnih časov“. Ta ugotovitev sloni predvsem na dejstvu, da se je inflacija praktično ustavila, ne da bi to povzročilo zastoj v gospodarskem razvoju.
Gverilska skupina.
Na meji med provincama Salta in .Tujuy so odkrili gverilsko skupino sestavljeno iz šestih članov. Imeli so svojo bazo v kraju Abra de Santa Laura, kjer so živeli' v neki naravni votlini. Ker jim je zmanjkalo hrane, so se pri-
kazali na bližnjem posestvu, nakar jih je odkrila policija in jih zajela. Imeli so pri sebi večje količine orožja in propagandnega materiala. Razen enega so bili vsi novinci. Najprej so sicer zatrjevali, da so lovci, a končno priznali, da so skušali vpostaviti „bazo za pe-ronistično gverilo“. Sedaj se skuša ugotoviti njihove zveze v Buenos Airesu, predvsem na podlagi naslovov, ki so jih našli v beležnici poveljnika skupine, učitelja Gerardo Burgosa. Skupina se je policiji predala brez odpora, ker so bili vsi gverilci zelo oslabljeni vsled lakote in mrčesa.
V Mendozi so ukinili varnostne u-krepe, ki so zaradi suše omejevali uporabo električnega toka. Po zadnji vročini se je namreč količina vode v embalse El Nihuil znatno dvignila.. Vendar so še vedno v veljavi ukrepi, ki omejujejo uporabo vode. Medtem pa se je poslabšal položaj v provinci San Juan, ki tudi zadnje čase trpi zaradi dolgotrajne suše. (Da bi našli kako rešitev temu problemu, je v načrtu sodelovanje med provincama Córdoba in San Juan.
Dr. Astigueta, drž. tajnik za šolstvo, je objavil, da je v študiju načrt za izredno povišanje plač učiteljem in raznim vzgojiteljem. Kot znano, se učitelji 'že več let potegujejo za boljše plače, ki naj bi odgovarjale važnosti njihovega opravila.
Narodna banka je objavila, da ima v načrtu posebne kreditne plane za manjše trgovinske obrate in za študente. Glede teh zadnjih, bi se dajale kreditne podpore najboljšim „predvsem v tehničnih strokah“, katere bi vrnili šele po končanih študijih, ko bi že dobili, stalno namestitev.
Huda kriza v ljubljanski Drami
Slovensko javnost je nanjo opozoril Stane Sever, največji in najpomembnejši sodobni slovenski igralec, s pismom, ki mu je dal naslov „Odpovedujem sodelovanje v Drami“. Objavljeno je bilo v ljubljanskem Delu 14. januarja pod zaglavjem „Prejeli smo“.
V pismu prvak slovenskih igralcev pravi takole: Podpisani Stane Sever, slovenski igralec, obveščam slovensko javnost, da po 35 letih dela v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani odpovedujem sodelovanje v tej ustanovi.“
Med razlogi za tako odločitev navaja, da je bilo na sestanku 21. novembra 1968 „ob navzočnosti rednega umetniškega zbora honorarnih in upokojenih članov ter direktorja soglavno SNG v Ljubljani tako porazne, da je ugotovljeno, da so razmere v Drami nemogoče sleherno umetniško delo in da je v nevarnosti morda celo njen obstoj. Do danes niso niti vodstvo, niti izvoljeni samoupravni organi storili ničesar za rešitev tega stanja, pač pa molče trpijo eni kot drugi nezakonitosti v osrednji slovenski gledališki hiši“.
Na tem sestanku je bila direktorju Drame Bojanu Štihu „soglasno izražena nezaupnica, podvzeta pravica veta in samostojnost vodenja ustanove“. Dne 1 . januarja t. 1. je dramski svet na predlog direktorja „skušal ponovno izsiliti glasovanje o zaupnici direktorju“. članstvo je bilo mnenja, „da je enkrat izražena nezaupnica dovolj“.
Igralec Sever dalje ugotavlja, da je v ljubljanski Drami „uveljavljena kitajska uravnilovka kot plod javno razglašenih načel in vodstvenih smernic, ‘da lahko igrajo v Drami SNG vsi vse’ in da je ‘interpretativna sposobnost v ansamblu izenačena’. Odstranjeno je načelo ‘kvalitete’ in ‘največje zmogljivosti’, ki mora biti edino merilo pri vsakem delu, zlasti umetniškem“.
Navaja dalje škodljive ideje, ki jih razširja režiser Korun, da je namreč po njegovem mnenju vsak dober igralec ‘prvak’. Privilegirani položaj tega režiserja in njegovih skupin se kaže tudi v boljših delovnih pogojih.
Sever obsoja tudi zapostavljanje domačih del v Drami. Za predstave del tujih avtorjev je bilo v Drami dosti več vaj, kakor za dela slovenskih avtorjev ter ugotavlja, da gledališče, ki se ne bori za svoje občinstvo s kvalitetnim
IZ TEDNA (Nadaljevanje s 1.
V TEDEN
strani)
in vztrajnost naj prepričata vaše rojake in oblastnike, da imate neodtujljivo pravico do svobodnega izpovedovanja svojega prepričanja. Nihče ni svoboden, če nima tudi svobode za izpovedovanje svoje vere. Kultura ni popolna, če se zanikajo bistvene vrednote, in pravičnost ni pravičnost, če ni enakosti za vse.“
V	Čilu bodo 2. marca parlamentarne volitve. Volili bodo 150 poslancev, delno pa obnovili senat. Za volitve je predloženih okoli 800 kandidatov krščansko-demokratske, komunistične, čilske socialistične, ljudske socialistične, socialdemokratske, narodne demokratske, radikalne ter narodne stranke. Po obstoječih zakonskih predpisih je za parlamentarne volitve dovoljena volivna propaganda samo 15 dni pred volitvami, zn volitve predsednika rapublike pa lahko traja 45 dni.
Dr. Rafael Caldera, novi krščansko-demokratski predsednik Venezuele, ki bo marca meseca prevzel predsedniške posle, bo obnovil diplomatske zveze med Venezuelo in Argentino. Je mnenja, da Betancourtovo načelo, da mora Venezuela takoj prekiniti redne diplomatske zveze z vsako državo, v kateri ni ustavnega demokratskega režima, Venezueli več škodi kakor koristi.
V	Indiji je sedanja predsednica vlade Indira Gandhi pri zadnjih parlamentarnih volitvah doživela hude poraze. V Zahodni Bengaliji so npr. z veliko večino zmagali prosovjetski in proki-tajski komunisti ter ostale levičarske skupine, v državah Pundžab ter Bihar pa ostale opozicionalne skupine z levičarji. Hud poraz je Indira Gandhi doživela tudi v rojstni državi Utar Pradeš. Po volitvah je spremenila vlado ter je za zunanjega ministra imenovala Di-nesa Singha, komunista, ki pripada levemu krilu kongresne stranke. Novi indijski zunanji minister Sing je nečak .-Brahesta Singha, ki se je kot indijski veleposlanik v Moskvi poročil s Stalinovo hčerko Svetlano Aliliijevno. Po njegovi smrti je ta leta 1967 prenesla njegov pepel , v Indijo, kjer je nat® ameriško veleposlaništvo zaprosila
za~ ¿politični azil.	'
v;>::
delom slehernega člana, zboli. Za tako hudo boleznijo boleha tudi Drama SNG.
Dalje Stane Sever naglaša, da „ve in tudi javnosti je že delno znano» da hoče vodstvo Drame svoje neuspehe zabrisati z gostovanji v tujini. Mnenja pa sem, da je treba ta gostovanja s posebno pazljivostjo analizirati. Nerazumljivo je, da je vodstvo Drame kljub odsvetu sekretarja partijske organizacije in predsednika stanovske organizacijo tor mnogih članov ansambla izvedlo gostovanje Pinterjeve Vrnitve, ki jo doma igramo za ekskluzivno publiko, na odru Male drame v Celovcu v velikem gledališču pred preprosto publiko koroških Slovencev, nad katerimi je bil storjen s to predstavo nacionalni zločin (ne moralna vsebina igre, op. ur.). Rezultat tega gostovanja je bil bojkot koroških Slovencev naslednjega gostovanja ljubljanske Drame s „Primorskimi zdrahami“. Z isto igro je Drama gostovala tudi na Madžarskem, čeprav je imela Drama tedaj na sporedu tudi Cankarjeve Hlapce in Kozakov Kongres.
Končno igralec Stane Sever ugotavlja:
„Večini članstva Drame SNG v Ljubljani je lahko zaradi osebnih koristi zastrto obzorje kvalitetne rasti matične slovenske gledališke hiše, lahko izreče nezaupnico dosedanjemu vodstvu Drame soglasno, lahko jo tudi manj soglasno prekliče, toda za-
vedati se mora, da dokler ne bodo odstranjene, dosedanje, od vsega članstva ugotovljene napake vodstva Drame, bo nezadržno drvelo to gledališče v svoj umetniški zaton!“
Svoje pismo zaključuje takole:
„Odhajam iz Drame SNG v Ljubljani, ker s svojo prisotnostjo ne morem več podpirati nihilizma ne na odru niti za odrom, nihilizma, porojenega iz pomanjkanja strokovnosti, umetniške impotence in duševne jalovosti. Pridružujem svojo usodo tragični usodi najstarsjše slovenske gledališke generacije, zlasti usodi velikega slovenskega igralca Janeza Cesarja.
Verujem, da bom še delal v tem gledališču, ko bo neizprosno in dokončno izgubilo značaj privatnega gledališča peščice neuravnovešenih ljudi in se znova vrnilo k poslanstvu SNG.
Z gnusom se odvračam od vseh tistih, ki so povzročili tako stanje v Drami SNG v Ljubljani, zlasti pa še od tistih kolegov in kolekic, ki za ceno kakršnih koli osebnih koristi poskušajo ohranjati sedanje razpadajoče stanje v matični slovenski gledališki hiši.“
Pismo prvaka slovenskih igralcev Staneta Severja je na slovensko kulturno javnost napravilo silen vtis ter jo opozorilo na nezdrave razmere v osrednji slovenski dramski hiši v Ljubljani.
Ravnatelju Drame Bojanu Štihu spričo argumentov, ki jih je proti nje-
Prizadevajmo si, vsak po svojem stanu, pošteno in prav po krščansko živeti, kakor so naši predniki, stari Slovenci, živeli. Slovenci so bili od nekdaj dobrega in usmiljenega srca; radi so potrebnim pomagali in sosedom dobro storili. Slovenci so bili od nekdaj pridni delavci, ki so polje marljivo obdelovali in živino lepo redili. Krivico komu storiti, jih je bilo strah. Pokažimo tudi mi, da smo poštenih očetov pošteni sinovi!
Anton Martin Slomšek
mu iznesel Stane Sever, ni preostalo drugega, kakor da je odstopil.
Krizi v ljubljanski Drami je posvetilo uvodnik tudi ljubljanski Delo „Gledališka kriza“ dne 22. januarja. V njem med drugim ugotavlja, „da z odstopom ravnatelja ljubljanske Drame stopa kriza našega gledališča v novo obdobje. Iskanje rešitev za vrsto problemov, ki tarejo naša gledališča v celoti, se s tem prenaša iz kolektivov gledališč na širšo družbeno skupnost“.
Med najvažnejše probleme, ki jih bo ob tej krizi v ljubljanski Drami treba rešiti pa uvodničar našteva naslednje: „nezadovoljiv gmotni položaj, ki ne dopušča niti enakovrednega vrednotenja gledaliških umetnikov z drugimi delavci niti nagrajevanje po delu; nedovolj razčiščena funkcija naše o-srednje gledališke hiše; neizoblikovana vloga samoupravljanja pri vodenju gledališča; neusklajenost med vzgajanjem novih gledaliških umetnikov in možnostmi za njihovo zaposlitev; veljavnost zakona o delovnih razmerjih z njegovimi socialnimi motivi, kar zapira pot novi ustvarjalni kvaliteti“.
Partija se pripravlja na volitve
Glavna skrb komunističnih oblastnikov v domovini je od lanskega leta usmerjena v to, kako bi spremenili partijsko organizacijo, da bi bila privlačna tudi za mladino. V ta namen so izvršili razne spremembe, v vodi tsva republiških partijskih forumov so pa imenovali mlajše moči. Doslej so bili kongresi že vseh republiških partij, preosnovo celotne partije bo pa izvršil marčni kongres ZKJ.
V zvezi s preosnovo partije so komunisti izvršili nekaj sprememb tudi v zvezni ustavi. Te spremembe se zlasti nanašajo na sestavo zveznega parlamenta ter sprememb volivne zakonodaje.
Novi volivni zakon
Novi volivni zakon so sprejeli dne
15.	januarja. O njem sta razpravljala zvezni zbor in organizacijsko politični zbor. Debata o njem v zveznem zboru je bila zelo živahna. Komunistični parlamentarni kronist je o njej zapisal, da se je na seji „vnela polemična razprava med nekaterimi poslanci v zvezi s prejšnjimi razpravami o sprejetju ustavnih amandmajev“.
Poročilo o zakonskem osnutku o vo-litvi poslancev ter njegovih spremembah je podal poročevalec pristojnega odbora za njegovo preučevanje dr. Nikola Jončič. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da bodo po novem vodilnem zakonu volili neposredno samo poslance v družbeno-politični zbor. Poslance v gospodarski, socialno-zdravstveni in prosvetno kulturni zbor bodo pa volili samo odborniki občinskih skupščin in delegati delovnih skupnosti. Poslance za zbor narodov bodo tudi v bodoče določale samo republiške in pokrajinske Skupščine. Mandat poslancev bo trajal štiri leta. Zakon dopušča za poslance samo dvakratno zapovrstno mandatno dobo.
Poročevalec odbora je tudi podrobno pojasnjeval kandidacijsko proceduro, ki je še bolj povezana kot poprej s Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Govornik vidi v tem nadaljno „demokratizacijo“, v resnici je pa samo še povečana možnost za vplivanje izbire kandidatov in kontrolo nad njihovim izborom.
žolčna polemika o izjavah Bena Zupančiča
Debata o novem Volilnem zakonu se je sprevrgla v žolčno polemiko med skupino hrvatskih poslancev in glavnim tajnikom Socialistične zveze delovnega ljudstva Benom Zupančičem. Sprožil jo je hrvatski poslanec Zdenko Has, ki je prijel Bena Zupančiča, ker je na seji Centralnega odbora Soc. zveze del. ljudstva zatrjeval, da poslanci pri decembrskih amandmajih za sprememb® ustave niso zadosti upoštevali „bistvenih interesov svojih volilcev in Šimih interesov“. Zamerjal mu je zlasti, da Ben® Zupančič ni prišel v parlament in tam povedal svojih očitkov, ampak, da Se je za to poslužil „pozicij Svoje politične funkcije“. Poslancu Ha-su se je' pridružila tudi poslanka Zora Smoljanbvič iz Zagreba ter zatrjevala,
da sta Beno Zupančič, glavni tajnik Soc. zveze del. ljudstva in Predrag Aj-tič, član CK Zveze komunistov Srbije trdila, da so tisti poslanci, ki so zagovarjali neposredne volitve „nacionalisti in. šovinisti“.
V debato je posegalo še več poslancev, ki so se vmešavali v ta spor.
Predsednik zbora Vidoje Smilevski jim je odvzemal besede z utemeljitvijo, da ne govorijo o vprašanju, ki je na dnevnem redu. V tem pogledu tudi ni dovolil odgovora Benu Zupančiču na napade skupine hrvatskih poslancev. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo o sporu omenjenih poslancev z Benom Zupančičem razpravljali na seji v posla-niškem klubu.
Po teh besednih spopadih v zveznem zboru je bil zakon o volitvi poslancev sprejet. Prav tako v organizacijsko političnem zboru.
Priprave na aprilske volitve
Mandat sedanji zvezni skupščini poteče 15. maja. Zato bodo morale biti volitve za obnovo zveznega parlamenta že v aprilu.
S pripravami za volitve so začele že vse partijske organizacije, zlasti Socialistična zveza delovnega ljudstva. V Ljubljani so o novih volitvah govorili tudi poslanci istega dne, ko so v Beogradu sprejeli zvezni volilni zakon. Ugotavljali so, da bo s pripravami za volitve letos „taka časovna stiska kot najbrž še nikoli doslej“.
Sekretariat CK ZKS je pa že v začetku januarja v presoji političnega položaja v Sloveniji ugotavljal, „da je politična situacija relativno ugodna“. Pristavil pa je takoj, da stoje „pred gospodarstvom neodložljive potrebe po hitrejši modernizaciji. Stanje v Sloveniji je zaskrbljujoče, saj je več kot polovica proizvodnih zmogljivosti v industriji iztrošenih“.
Beseda o Slovencih na kongresu Krščanske demokracije v Gorici
V	soboto, 1. februarja, je goriška Krščanska demokracija začela svoje dvodnevno kongresno zborovanje za obnovitev provincialnega vodstva stranke. V imenu goriške Slovenske demokratske zveze je po naročilu predsednika dr. Kacina zborovalce pozdravil dr. Sfiligoj, ki je tudi podčrtal pomen in uspehe dolgoletnega sodelovanja ter izrazil upanje, da se sodelovanje ne ustavi pri lem, kajti slovenska nacionalna manjšina postavlja več važnih in do tu še nerešenih zahtev. Odtvoritve kongresa se je udeležil tudi župan iz števerjana g. Klanjšček.
V	zvezi z vestjo, da so nekateri demokrščanski poslanci predlagali, naj se vlada pobriga, da bi tudi Italijani v Jugoslaviji uživali iste pogoje svobode, samovladanja (autogovemo), kulturnega in socialnega združevanja, ki jih je deležna slovenska manjšina v Italiji, je dr. Sfiligoj dejal, da ponavlja to, kar je že leta 1957 predlagal kot provincialni svetovalec in sicer enak statu za obe manjšini, ki naj ga vladi sporazumno sestavita in objavita.
Predlog italjanskih poslancev govori samo o zadevi svobodnega združevanja, ki ga spričo komunističnega režima niti drugi jugoslovanski državljani ne uživajo. Italijani v Jugoslaviji se smejo posluževati svojega jezika v vseh iavnih uradih, medtem ko te pravice Slovenci v Italiji nimajo in minister Restivo ni govoril resnice, ko je pred senatno komisijo rekel, da uživajo Slovenci v Italiji tudi jezikovne pravice.
„Vi ste demokrati in kristjani — je 'dejal dr. Sfiligoj — zato vas prosim, da v polni zavesti odgovornosti, ki jo nolitični voditelji imajo, demokratično ;n krščansko upoštevate vse posebne zahteve slovenskega ljudstva, ne samo v goriški pokrajini, ampak v vsej deželi. Posoška Krščanska demokracija je polna dobre volje in nima nobenega predsodka do slovenske manjšine, zato nadaljujte to pot z, vedrim duhom, kakršna je vedros.t pravičnega človeka, ki ve, da mora načeti in premostiti velike
ovire, pa je kljub temu voljan odzvati se klicu svoje vesti, da se doseže svoj cilj.“
Za dr. Sfiligojem je zborovalce pozdravil tajnik tržaške Krščanske demokracije Coloni, ki se je skliceval na svoje izjave o naklonjenosti tudi tržaške Krščanske demokracije vprašanjem, ki se tičejo slovenske manjšine. Poudarjal je obveznost goriških in tržaških demokristjanov za reševanje slovenskih
Ea| pišejo
Iz pisma prijatelja Svobodne Slovenije iz domovine:
Pisati o Sloveniji je težko, ker pač to zavisi od zornega kota, s katerega opazuješ sedanje dogajanje in razvoj doma,- Socialno so ljudje zaščiteni in ni skoro starega človeka, ki ne bi imel iz enega ali drugega naslova pokojnino. Gospodarsko ljudje stoje na splošno dobro. Razmeroma zelo hitro se ljudje motorizirajo. Že na kmetih dobiš družine s tremi avtomobili. Ljudje zelo radi potujejo, zlasti sedaj, ko sta meji proti Italiji in Avstriji odprti. V verskem pogledu navadno ljudje nimajo ovir, za državne uslužbence je seveda drugače. Jasno pa je, ta verska svoboda kot je doma, še zdaleč ni taka verska svoboda, kakor jo pozna demokratski svet. Toda ljudje doma so iznajdljivi in znajo obiti ovire. Res pa je tudi to, da doma ljudje nimajo občutka, da ima svoboda v Jugoslaviji prirezane peruti. Mladina dela, kar hoče; svoboda gibanja je dejansko neomejena. Sedanji rod doma sploh ne čuti potrebe po političnem pluralizmu. Ljudje na splošno zabavljajo čez način sedanjega gospodarstva, čez sistem direktorske samovolje, zlasti pa čez izkoriščanje iz Beograda. V tem je največ negodovanja. Toda jasno moram povedati, da Slovenci ne želijo proč od Jugoslavije, ker imajo dosti koristi od nje. Jezi jih samo to, da Beograd blokira vsako slovensko pobudo.
Če ljudje doma dobe v roke emigrantsko literaturo z opisovanjem dogodkov med revolucijo ali osebnimi napadi v iskanju krivcev za razne dogodke, takega pisanja ne berejo. Jim ni všeč. Pravijo, da ljudje v emigraciji ne poznajo utripa sedanje Slovenije in da stoje na preživelih okopih. Ljudje nehote mislijo „socialistično“, zlasti glede politike im gospodarstva. Kultura je še vedno prežeta s stalinističnim duhom in njeni predstavniki odklanjajo vsak dialog ali ga pojmujejo kot podreditev njihovemu stališču. Težko je upati na kakšno zbližanje med ideološko emigracijo in nosilci komunistične oblasti, dokler bodo imeli vso oblast v rokah še nosilci komunistične revolucije iz gozdov. Vsi ti so še vedno strupeno napadalni zoper vse, kar se jim je v letih 19Ul do 1945 postavilo po robu. širše poglede bo imel mlajši rod. Ta bo tudi bolj strpen.
problemov. „Zavračamo vsak načrt asimilacije — je dejal — hkrati pa tudi vsak poskus izolacije od strani Slovencev.“
Železniška proga Koper-Prešnlca v
neprestanih težavah
Poročali smo o težavah, s katerimi j vanje železniško progo Koper—Preš-
je bila združena vzpostavitev železniške povezave Slovenije s pomorsko luko v Kopru. Zvezna državna uprava za zgraditev nekaj kilometrov te proge ni marala prispevati niti enega dinarja. Zgraditi jo je moralo zato slovensko gospodarstvo samo. Največ bremen je seveda padlo na občino Koper.
Občina Koper je sama v težavah, ker je vse polno potreb. Največ izdatkov seveda zahteva razširitev in modernizacija pomorskega pristanišča. Vzdrževanje železnice, ki povezuje to luko s slovenskim zaledjem, pa tudi neprestano zahteva izdatke. Zato je stalno aktualno vprašanje vzdržavanje železnice Koper—Prešnica.
Izvršni svet Slovenije je pripravil vrsto zakonskih osnutkov, s katerimi naj bi republika zagotovila finančna sredstva za modernizacijo železniškega omrežja v Sloveniji. Železniška uprava namreč neprestano zatrjuje, da z modernizacijo železniške proge Zidani most —Maribor ne more več odlašati. O teh zakonskih osnutkih je nedavno razpravljal odbor za gospodarstvo republiškega izvršnega sveta.. Na to sejo so bili povabljeni tudi predstavniki Združenega železniško - transportnega podjetja v Ljubljani. Predstavniki gospodarskega odbora so, jim vsiljevali predlog, da morajo sprejeti v svojo upravo in vzdrže-
mca.
Zastopniki Združenega železniško-prevazniškega podjetja so temu ugovarjali. Zatrjevali so, da to prav radi store, če temu podjetju republika, kakor tudi koperska luka zagotove potrebna finančna sredstva za modernizacijo in vzdrževanje omenjene proge. Samo železniško podjetje proge Koper—Prešnica ne more vzdrževati, ker mora n. pr. železniško podjetje v Postojni že pokrivati izgubo na dosedanjih goriških in istrskih progah z dvema in pol milijarde dinarjev.
Predstavnik luke Koper je zatrjeval, da razume stališče predstavnikov železniške uprave, da pa ne upoštevajo razvojnih možnosti koprske luke, ki bodo prinesle nove vire dohodkov.
Tako je vprašanje železniške proge Koper—Prešnica še vedno v razpravi in čaka na tako rešitev, ki bo to železnico ne samo ohranjala pri sedanjem stanju, ampak jo izboljšala in modernizirala tako, kakor to zahtevajo gospodarske in politične koristi vse Slovenije in njene povezave z morjem in svetom.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
Stran 8

Slovenska delovna sila iz Pomurja
na tujem
Na soboškem komunalnem zavodu za zaposlovanje so objavili podatke o delovni sili, ki je bila s področja te občino lani zaposlena na tujem. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je lani odšlo iz Pomurja na delo v tujino 5.424 ljudi. Od tega števila jih je odšlo v Zahodno Nemčijo 1.360; v letu 1967 sta bila na delu v tej državi iz te občine samo dve osebi. 'V' letu 1968 se je za delo v inozemstvu odločilo 43% Pomurcev več kot v letu 1967.
Iz Zahodne Nemčije iščejo slovensko delovno silo zlasti z Bavarske, Baden-Wiirtenberške in industrijskega bazena v Porenju. Samo v tovarni Auto-union je zaposlenih okoli 400 Slovencev s Pomurja. Zaslužek je dober. Tri do sedem mark na uro.
V Zahodno Nemčijo odhaja vedno več mladih kmečkih ljudi ter delavcev iz mest v starosti od 19 do 35. Vsi ti ne ostajajo več samo sezonski delavci, ampak se odločujejo za stalno zaposlitev v Zahodni Nemčiji. Tam se tudi spopolnjujejo v raznih strokovnih tečajih ter specializirajo v raznih strokah. Tako je vedno manj ljudi, ki bi bili „z eno nogo doma, z drugo pa v tujini“.
Na delu v Zahodni Nemčiji se pa tudi čisti slovenska delavna sila. Delo-mrzneži se težko navadijo na delovno disciplino. Natančnost, ki jo zahtevajo po podjetjih, je za marsikoga preizkušnja, ki je ne prestane. Zlasti tisti ne, ki so bili poprej v Avstriji in so bili navajeni na popuščanje. Za alkoholike in ljudi, ki so navajeni na pogosto menjavanje delodajalcev, pa po sporočilu soboškega komunalnega zavoda za zaposlovanje sploh ni kruha v nemških podjetjih.
Na skupščini Zveze študentov ljubljanske univerze dne 24. decembra so Bklenili ustanoviti Zvezo študentov Slovenije. Na občnem zboru so študentje naglašali, naj se skupnost ljubljanskih visokošolskih zavodov poveže s skupnostjo mariborskih visokošolskih zavodov in s študenti višje pomorske šole v Portorožu v stanovsko in politično organizacijo študentov, ki študirajo v Sloveniji. V utemeljitvi ustanovitelji nove študentovske predstavniške organizacije navajajo, da so se odločili za drugačno osnovo združevanja kot jo pozna Zveza študentov Jugoslavije, ki kot sedanja družbenopolitična organizacija zajema le malo študentov, študentje iz Slovenije bodo v bodoče sodelovali z drugimi študenti Jugoslavije le pri reševanju skupnih in enakih interesov.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov za letošnjo 100 letnico rojstva slikarja Riharda Jakopiča pripravlja veliko retrospektivno razstavo njegovih slik. V zvezi s to razstavo so naglašali, da je treba takoj ustanoviti akcijski odbor, ki naj pospeši začetek
gradnje novega Jakopičevega paviljona.
Slovenski dirigent Anton Nanut,
i	umetniški vodja mestnega orkestra v Dubrovniku, je dosegel velik uspeh z dirigiranjem zbora in orkestra varšavske filharmonije, ki sta na koncertu v Varšavi dne 7. decembra izvajala Beethovnovo Missa solemnis. Izreden uspeh tega koncerta je Nanutu zagotovil nova vabila za koncertno sezono 1969/70. Med temi je znova vabilo varšavske filharmonije za dirigiranje koncerta, na katerem bodo izvajali Verdijev Requiem.
Finžgarjevo rojstno hišo bodo spremenili v muzej. Spodnje prostore bodo uredili v sodobnem stilu v galerijo, v kateri bo prikazano Finžgarjevo pisateljsko delo. V zgornjih prostorih bo etnografski muzej, v katerem bodo skušali čim vemeje podati pisateljevo ožje življensko okolje. V ta namen Etnografski muzej v Ljubljani že ureja pisateljevo zapuščnino ter pripravlja zbirke. Za vsa ta preureditvena dela bo treba zbrati še blizu 100.000 din.
Mariborska založba OBZORJA tudi v programu za leto 1969 napoveduje, da bo dajala prednost izvirnim slovenskim delom pred prevodi. Napoveduje kar 48 izvirnih slovensidh del in samo 29 prevodov. Poezija je v knjižnem programu zastopana z imeni: Edvard Kocbek, Andrej Brvar, Marko Kravos, Neža Maurer, Veno Taufer in France Vurnik. Med pripovedniki so Nada Gabrovič, Brak Hofman, Dušan Jovanovič, Kajetan Kovič, Nada Kraigher, Vlado Petrišič, Miha Remec, Jože Snoj in Pavle Zidar. Med štirimi dramatiki so: Franček Rudolf (Celjski grof na žrecu), Miloš Mikel (Administrativna balada), Dominik Smole (Krst pri Savici) in Gregor Strniša (Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju).
Več del bo izšlo v zbirki Razpotja. Obširen je tudi program izvirne publicistike, strokovne in znanstvene literature.
V	Celju je bila pred božičem premiera novega slovenskega filma Kekčeve ukane.
Petdesetletnico izdanja prvih znamk v Sloveniji bodo proslavili z veliko filatelistično razstavo Skupnost jugoslovanskih PTT, Združeno podjetje PTT v Ljubljani ter Slovenska filatelistična zveza. Ob spominski razstavi bo jugoslovanska poštna skupnost izdala tudi posebni priložnostni znamki.
Pred Božičem so imeli cariniki na mednarodnem prehodu v št. Iliju veliko dela zaradi vračanja sezonskih delavcev iz Avstrije in Zahodne (Nemčije na božične počitnice. Samo 22. decembra je bilo okoli 65.000 prehodov. Kolona čakajočih avtomobilov je bila na avstrijski strani dolga 10 km.
V	murskosoboški občini imajo zasebni kmetje nad 50 traktorjev ter šte-
Hazprava o enakopravnosti jezikov v Jugoslaviji
Bila je v odboru zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva za medrepubliško sodelovanje v Beogradu. Več govornikov je zatrjevalo, da se mnenja o enakopravnosti ne razlikujejo v tem ali imajo pripadniki različnih narodnosti pravico uporabljati svojo materinščino, ampak razlike nastajajo tedaj, ko začno razpravljati o tem, kako je treba in po kakšnih kriterijih priznati popolno enakopravnost jezikov V javnem življenju.
V	glavnem so govorniki navajali tri zadevne poglede. Nizaz Recica iz Prištine je menil, da je treba enakopravnost jezikov natančneje določiti z zvezno ustavo ter z republiškimi ustavami. Samo tako, da bodo Albanci v Jugoslaviji dosegli, da enakopravnost albanskega jezika ne bo odvisna od dobre volje javnega funkcionarja.
Dr. Svetozar Polič je dopuščal možnost, da' sedanje ustavne formulacije o enakopravnosti jezikov niso popolnoma ustrezne, meni pa, da tudi ni ustrezna rešitev, ki jo je predlagal Albanec.
V	pojasnjevanju svojega stališča je Polič dalje navajal, da bo neizogibno prišlo do razlik med narodnostmi glede na njihovo številnost, če bodo o tem razpravljali v federaciji, število 'pripadnikov neke narodnosti pa ne more biti merilo, po katerem bi lahko določali ali bo njihov jezik sprejet kot popolnoma enakopraven. Zato je pri tako številnih narodnostih, ki žive v Jugoslaviji, v zvezni ustavi' mogoče priznati le popolno enakopravnost jezikov jugoslovanskih narodov.
Dr. Polič je vztrajal pri stališču, da številnost narodnosti ne more odločati o tem, ali bodo na nekem področju priznali večjezičnost ali ne. Zatrjeval je, da so popolno enakopravnost narodnostnih jezikov priznali v tistih občinah, ki so od nekdaj znane po mešani narodnostni sestavi.
Dr. Koča Jončič se ni strinjal z dr. Poličevim stališčem, da številnost pripadnikov različnih narodnosti ni pomembna pri odločanju ali bo njihov jezik popolnoma enakopraven ali ne. Menil je, da izkušenj iz Slovenije ni mogoče uporabljati v Srbiji, ker gre v Sloveniji za primer, za republiko, v kateri živi 97% slovenskega naroda, v ¡Srbiji pa živi tudi 1,400.000 pripadnikov drugih narodnosti, če številnosti narodnosti ne bi upoštevali, bo po Jončiču težko zagotoviti narodnostnim jezikom širšo enakopravnost.
Med debato se je tudi pokazalo, da otroci v šolah na dvojezičnih območjih nimajo v vseh krajih v državi enakih obveznosti glede učenja jezikov. N. pr. v dvojezičnih šolah na Kosovem in v Metohiji se otrokom ni treba učiti srbohrvaščine in albanščine, v Sloveniji se pa morajo učiti obeh jezikov.
Profesor dr. Mihajlo Stevanovič iz Beograda in dr. Djordje Markovič iz Titograda sta pa na sestanku načela vprašanje uporabe termina „narodnost“. Zatrjevala sta, da označuje pojem narodnost lastnost, ne pa pripadnost in da zaradi tega nastaja zmeda. Oba sta bila mnenja, da izraz „narodna ■ manjšina“ ni žaljiv in da se ga zaradi tega ni treba izogibati.
vilnc druge poljedelsko stroje. Zato je med kmečkim ljudstvom zadobilo izobraževanje v strojništvu močan razmah.
Stanovanjsko podjetje v Ptuju u-
pravlja v občini 331 hiš, v katerih je 2190 stanovanj in 225 lokalov. Nekaj več kot polovica hiš, ki so zgodovinski spomeniki, je starih cd 200 do 300 let. Za njihovo vzdrževanje ni kreditov. Ena četrtina navedenih hiš je še starejša. Med njimi jih jc nekaj, ki so stare že 800 let. V teh hišah ustreza sodobnim zahtevam samo 8% stanovanj.
Kmetijska zadruga v Svečini je do lanskega leta dobro gospodarila. V letu 1968 je pa doživela finančni brodolom po zaslugi novega upravnika. Da bi dosegel čim večji blagovni in denarni promet, je blago prodajal na upanje brez zadostnega jamstva in je tako napravil do 400.000 dinarjev neizterljivih terjatev. Mariborska občinska skupščina je zadrugi imenovala prisilno upravo.
Umrli so. V Ljubljani: Vekoslav Sladin, Franc Freisegger, klepar v p., Bogdan Dominko, Izidor Podbršček, žel. uslužbenec, Rudi Jager, Marija Muhovič . roj. Gričar, Anica Pogačnik roj. Zorman Ana Mrzlikar roj. Čepon, Marija Žigon roj. Bernik, Kristina Blaško roj. Sever, Ana Laznik, Anton Gostič, v. inšpektor drž. žel. v p., Rihard Batistič, žel. ur. v p., Božena Gorazd, Peter Meše, upok., Olga Jezerčič-Vrbnjak, Heda Habbč roj. Lončar, Rudolf Skarza, mizar v p., Marija Sojar roj. Suhadolc, Marija Povhe, Boris Juran, arhitekt, Frici Božnar, učitelj v p. in Franc Grašič v Sp. Dupljah, Minka Rejc roj. Hrastar v Kamniku, Martin Kodričč, kliničar v Kidričevem, Janez Česnik v Dolgi Poljani, Anton Goričan, žel. skladiščnik na Jesenicah, Marija Mozetič roj Švare v Šmartnem pod šmarno goro, Martina Korošec roj. Kollan v Kamniku, Ivan Mlekuž v Solkanu, Anica Brinovec roj. Bevc v Celju, Milan ščurk v Novi gorici, Alojzija Smolej roj. Špendal v št. Vidu pri Stični, Štefan Domadenik, upok. v Dolskem, Jože Vidmar, upok. v kotu pri Semiču, Avgust Kuštrin, upok. v Celju, Frančiška Čepon roj. Logar v Horjulu, Ladi Logar v Ilirski Bistrici, Marija Dobrovoljc na Verdu, Nežika Veble v Mariboru, Jože Peterlin, kletar v Kranju, Marija Gril, upok. v Kranju in Marija Katem, upok. v Žireh.
Slovenci v Agentmt
BUENOS AIRES
Osebne novice.
Poroki. Dne 6. februarja sta se poročila v cerkvi (Nuestra Sra. de la Paz v Bemalu Stanislav Fajfar in gdč. Nancy Jakob. Pri poroki sta bila za priči ženinov brat Franc Fajfar in nevestina mati ga. Marianne Jakob. —-V farni cerkvi Nuestra Señora de la Carrodilla v Mendozi sta pa 8. februarja stopila pred oltar Janez Mežnar in gdč. Marija Hirschegger. Poročil ju je rev. Jurij Rode iz Buenos Airesa. Priči sta bila ženinu niegova sestra ga. Marinka Rezelj roj. Mežnar in nevesti njen brat g. Davorin Hirschegger. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in želimo vso srečo ter obilje božjega blagoslova.
SLOVENSKA VAS
Društvo Slovenska vas vabi svoje člane na 15. redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 9. marca t. 1. v Hladnikovem domu s pričetkom ob 15. uri. Ako ob napovedani uri ne bo navzoča večina članstva, se občni zbor vrši eno uro kasneje ob vsaki udeležbi.
JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA MORNARICA
Po zadnjih podatkih iz londonskega Lloydovega registra šteje jugoslovanska trgovska mornarica trenutno 337 ladij s tonažo 1,266.592 ton. V gradnji je nadaljnjih 17 tovornih ladij, od 2 majhnih 1000-tonskih do velikih 15.000-tonskih linijskih ladij. Razen omenjenih dveh majhnih ladij, ki jih gradijo v Titovem Brodogradilištu, ostalih 13 gradijo v španskih, francoskih, italijanskih in belgijskih ladjedelnicah. V la-, djedelnici Uljanik pa gradijo 14.000 tonsko ladjo za izključni prevoz žitaric.
Ladijska družba Jugolinija s sedežem na Reki vzdržuje prekomorski promet na 7 linijah: Jadran/Sev. Evropa — 1 ladja tedensko; Jadran/Sev. Amerika — 1 ladja vsakih 10 dni; Jadran/ Juž. Amerika — 1 ladja vsakih 10 dni; Jadran/Bližnji vzhod — 1 ladja tedensko; Jadran/Iran, Irak — 1 ladja vsakih 15 dni; Jadran/Indija, Pakistan/ Burma — 1 ladja mesečno; Jadran/ Daljni vzhod — 1 ladja mesečno; Ja-dran/Mehiški zaliv — 1 ladja vsakih 20 dni.
Na teh linijah ima 52 tovornih in potniških ladij (378.372 ton), na katerih je prostora za 200 potnikov. Na liniji Jadran/Južna Amerika ima Jugolinija v najemu trenutno 4 ladje slovenske Splošne plovbe iz Pirana.
Začetek šolskega leta
na slovenskih osnovnih šolah
® SVETA MAŠA ® LETNI ČASI
Nastopijo otroci iz Ramos Mejie
2.	marca ob 16 Slovenska hiša
Prosimo, da pridejo vse šole s svojimi zastavami
Učiteljstvo
Vsak teden ena
ŽENITOVANJSKA PESEM Josip Murn-Aleksandrov
Jate splašenih golobov čez ravno polje letijo, hitri svatovski vozovi mimo polja pa drčijo.
V	soncu bliskajo peroti mi golobov, golobic se, oj, kako blešči s komatov svetli, medeni nakit se!
V	soncu bliskajo peroti mi golobov, golobic se,
oj, kako blešče tam v grivi traki mi izpod cvetlic se!
Lepi, lepi so drugovi, lepše mi družice ali ženin in nevesta sta najlepša v pas in lice!
Goriška in Primorska
Zapostavljanje slovenskih šolnikov
Svet slovenske skupnosti je razpravljal o stanju v repentabrskem šolskem patronatu. Z ogorčenjem je ugotovil, da je šolski skrbnik samovoljno in protizakonito vsilil šolskemu patronatu za tajnico prav isto osebo, ki je v lanskem šolskem letu vpeljala na Re-pentabru utrakvistični šolski pouk in ki tudi ne pozna jezika občanov. Svet slovenske skupnosti zahteva od šolskega skrbnika, naj pove, zakaj ni potrdil za tajnika zakonito izvoljenega učitelja slovenske narodnosti Lava Bitežnika. Poslanec dr. Štoka o tragičnih do dkih na češkem
Na seji deželnega sveta v Trsta dne 1, februarja so govorili tudi o zadnjih tragičnih dogodkih na češkem in Slovaškem v zvezi s sovjetsko zasedbo. V debato je posegel in sovjetsko zasedbo Češke in Slovaške obsodil tudi slovenski poslanec dr. Štoka. Dejal je, da Slovenska skupnost nikdar ni imela in tudi nima ambicije, „da bi se posvečala zunanjepolitičnim dogodkom“, ker njen program zadeva „izključno uresničitev in obrambo narodno-družabnih pravic slovenskega občestva v Italiji“.
Zatem pa je sovjete zaradi zatiranja svobode in teptanja osnovnih človeških pravic na češkem obsodil takole: „Težko je v nekaterih okoliščinah in ob nekaterih dogodkih molčati in ne izraziti svoje utemeljene bojazni ter zaskrbljenosti, zlasti kadar gre za obsodbo krivic, nasilja in zatiranja šibkejših narodov. Tako so nas globoko pretresli dogodki, o katerih je danes tu govor. Z žalostjo v srcu smo nemočni prisostvovali prizorom, ki so ganili ves svet. S tesnobo v duši smo zrli na tanke, ki so poteptali dih nove pomladi in vzhajajoče svobode; s solzami v očeh smo občudovali žrtev mladega Jana Palacha.
Egoistični naklepi brezvestnih ljudi in sistemov težijo za tem, da bi uničili to, kar si je človeštvo težko priborilo. Nasilje, oprto na tanke, pa naj bo te ali druge barve, ogroža mirno sožitje in medsebojno spoštovanje med narodi ter grozi uničiti to, kar je v človeku plemenitega.
Zato moramo po svojih skromnih močeh vsi delati na to, da se zaustavi sovraštvo in nasilje, ker bo moral drugače svet doživeti novo gorje. Samo, če nam bo uspelo premagati zlo, ki ;ie v nas zakoreninjeno, smemo upati, da bo prišlo do mirnega sožitje med narodi, ki živijo na naši zemlji.“
Ponovna obsodba narodne diskriminacije
Svet slovenske skupnosti je 27. ja-
nuarja znova razpravljal o primeru protizakonitega odpusta farmacevtke dr. Metke Kacinove, ker je Slovencem v lekarni postregla v slovenskem jeziku. Na seji so ugotovili, da slovenska javnost na Tržaškem pričakuje, da se bodo Vse tiste stranke, „ki imajo v svojih programih krščanska in socialna izročila, izrekle o problemu kot takem in pripomogle, da se storjena krivica popravi“.
Istočasno je Svet Slovenske skupnosti pozval vse Slovence, „naj vztrajajo v svoji narodni samozavesti povsod in naj jo povsod izpričajo“, odgovorne oblasti pa „naj že nehajo z diskriminacijo do Slovenev, ker je samo tako možno iskreno ter mimo sožitje med obema tu živečima narodoma“. Baragova proslava v Gorici
Spominska proslava za 100-letnico Baragove smrti je bila na sporedu že za jesenske mesece, pa je bila iz tehničnih vzrokov preložena na prvo nedeljo v februarju.
Slavnostni govor o Baragovem življenju, delu in o njegovem pomenu za slovenski narod in kat. Cerkev je imel g. urednik Jože Jurak. Pri izvajanju oratorija so sodelovali otroci s svojim zborom, moški zbor Mirko Filej in mešani zbor Lojze Bratuž. Na klavirju je sodelujoče spremljala prof. Lojzka Bra-tuževa. Dramska šola je preskrbela recitatorje, originalno sceno je pripravil Demetrij Cej. Oratorij se je naslanjal na besedilo dr. Tineta Debeljaka in na glasbo prof. Alojzija Geržiniča, kar pa je bilo le glavno ogrodje, v katerega je režiser A. Pregare vpletel odlomke iz Baragovih pisem, razna poročila ter življenjske podatke velikega škofa.
IZ KOROŠKE
V celovški bolnišnici je bil operiran dr. Jakob Kolarič C. M., prvi župnik slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu. Prvi operaciji se je moral podvreči še drugi. Zdravstveno stanje se mu izboljšuje. Dr. Kolarič upa; da si bo zdravje toliko izboljšal, da bo mogel še to leto dokončati drugi del življenjepisa škofa dr. Gregorija Rožmana, da bo izšel lahko za 10-letnico njegove smrti. To mu iskreno želimo tudi pri Svobodni Sloveniji.
Dr. Kolarič pa letos praznuje tudi dve pomembni obletnici. 15-letnico prve slovenske cerkve Marije Pomagaj v Kanadi, v kateri je bil prvi župnik in 20-letnico Ustanovitve izhajanja verske revije Božja Beseda, katere ustanovitelj in prvi urednik je bil tudi dr. Jakob Kolarič.
Boj informativraiSa slažb sta Jugoslovanskem
prostora
Slovenska izdaja partijskega glasila „Komunist“ objavlja razgovor časnikarja Matije Murka z Lojzetom Skokom, pomočnikom sekretarja za informacije v zveznem izvršnem svetu. Funkcionar zveznega izvršnega sveta je o oblikah in poteh „tuje propagande“ povedal, da je zahodna propaganda pretežno “posredna”. Zahodne države skušajo vplivati predvsem na zavest le nekaterih družbenih slojev, n. pr. na inteligenco in na mladino. Ta propaganda si po Skoku izbira za obravnavo navidez „obrobna družbena področja“, n. • pr. kulturna vprašanja, umetnost, zabave, potrošnjo, promet in podobno. Prek le-teh skušajo propagirati Svoj način življenja, pogleda na družbeno ureditev, politična in druga vprašanja“.
Vzhodna propaganda uporablja navadno povsem druge metode. Obračati se poskuša bolj neposredno „k najširšim delovnim slojem tako s propagandnim gradivom, kakor tudi z navezovanjem neposrednih osebnih stikov, dalje z organiziranjem množičnih obis-
kov šolske in druge mladine, njihovih prireditev in predstav v Jugoslaviji“, Tudi tematika, ki jo poskušajo plasirati „je bistveno drugačna kot tista z Zahoda“, ker obravnava „predvsem politična, partijska, pa tudi sociološka vprašanja“.
Po Skoku „vplivanje vzhodne in zahodne propagande neredko poteka tudi prek ogromnih informacijskih agencij, ki lahko ceneno preskrbujejo tudi naše časopise in druga sredstva obveščanja tudi z gradivom“. Zlasti vzhodne , agencije so po zatrjevanju Lojzeta Skoka razvile „izredno aktivnost z preskrbovanjem redakcij listov z najrazličnejšim gradivom“.
Pomočnik tajnika za informacije pri zveznem izvršnem svetu, je končno dejal, da sedanja jugoslovanska zakonodaja dopušča delovanje raznim in- t formativnim, kulturnim, in drugim centrom po načelu 'reciprocitete. Takih ustanov je v Jugoslaviji fI3% . Jugosla- ,^ vija sama pa~ nima toliko' sredstev,, 'da '7^ bi mogla taka središča vzdrževati v svetu.
SLOVENCI
BOLIVIJA
V novembru 1968 je 5. g. Jane" Zupan SDB prejel imenovanje od državnega ministrstva v Boliviji za veroučnega inšpektorja v provinci Cochabamba in v januarju je že začel z novim zaupanim mu delom. Skrbel bo za nastavljanje veroučnih učiteljev na osnovnih šolah in gimnazijah, ker tam niso povsem enakopravni z ostalimi nčnimi močmi. Moral bo skrbeti za njih tehnično in doktrinarno usposobljenost; nadzirati njih učenje, skrbeti za njih plače itd. Z ozirom na zadnje vzgojne reforme v Boliviji bo imel verouk nek poseben položaj med ostalimi učnimi predmeti: ne bo več izpitov ne redov. Nekoč bi moglo biti to nekaj zelo ugodnega za verouk, toda za začetek bo za učitelje stvar precej huda. G. Janezu Zupanu čestitamo k zaupani mu nalogi in mu želimo trdnega zdravja in božjega blagoslova, da bo mogel delati čast slovenskemu imenu tudi v tej službi.
KANADA
Sprememba v cerkvenem odboru. Župnik župnije Marije Pomagal v Torontu je izvršil nekatere spremembe v sestavi cerkvenega odbora. Dosedanjega predsednika Kavčiča, tajnika Resnika in odbornike Cvetka, Hočevarja, Kastelica in Šuligoja, ki so bili v cerkvenem odboru že od prihoda prvega slovenskega župnika v to faro dr. Jakoba Kolariča, je sedanji župnik g. Andrej Prebil zamenjal z novimi. Predsedstvo cerkvenega odbora je prevzel Viktor Trček, podpredsed. Jože ščrbič, tajništvo Tino Franceschi, blagajniško mesto pa Ivan Prezelj.
Slovenci v Winnipegu se marljivo udejstvujejo tudi v cerkvenem življenju. Tako so ob koncu lanskega leta že poravnali ves cerkveni dolg. Sredstva, ki jih imajo na razpolago, so se odločili porabiti za nabavo elektronskih orgeij. ki jih je župnik že blagoslovil pred božičnimi prazniki. Za petje v cerkvi skrbi pevovodja Slavko Reja, pevce pa sedaj spremlja na orgijah njegova hčerka Marjetka.
Verska revija Božja Beseda, ki jo v Torontu izdajajo slovenski lazaristi, ima letos na naslovni strani sliko škofa Antona Martina Slomška. G to sliko hoče revija že na zunaj opozoriti bralce na izredno pomembno dejanje iz delovanja škofa Martina Slomška za razvoj slovenske verske in narodne zavesti Slovencev na štajarskem, t. j. na 110 letnico preselitve lavantinske škofije od sv. Andraža v Labodski dolini v Maribor. Revija objavlja tud! zadevno temeljito študijo Franca Hrastelja.
Lep razvoj Hranilnice in posojilnice
Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij v Torontu deluje med slovenskimi rojaki v Torontu že polnih 12 let. Od začetnih težav se je ustanova razvila v močan denarni zavod. Novo poslovno leto je hranilnica začela v oktobru 1968. Že prvi trije meseci r tem poslovnem letu, t. j. oktober, november in december pokazujejo naraš-
P O SVETU
Čanje denarnega prometa. V teh mesecih ga jo bilo za 2,700.000 dolarjev. Pa ti meseci navadno glede denarnega obtoka niso najboljši, ampak se ta znatno poveča v pomladanskih mesecih. Pa so kljub temu letošnji prvi trije meseci hranilnici prinesui povečan denarni obtok v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1967. N. pr. hra-v nilne vloge so se v primerjavi z decembrom v letu 1967 dvignile za 111 tisoč dolarjev, računi za osebne čeke so poskočili za 30.000 dolarjev, osebnih posojil je bilo več za 115.000 dolarjev, posojil na premičnine pa za 150.000 dolarjev.
DOBROTNIKI ŠKOFOVEGA ZAVODA V LETU 1968
Pri rednem vzdrževanju zavoda je v preteklem letu 1968 polovico stroškov kril mesečni prispevek gojencev, polovico pa so spet nosili dobrotniki, zlasti iz Severne Amerike in Argentine.
V	dušnopastirski pisarni v Buenos Airesu se je nabralo 174.000.— pesov. To so bili zlasti darovi v spomin naših pokojnih, kot je sproti javljalo Oznanilo, obenem z zahvalo dobrotnikom.
Mnogi so poslali svoj dar naravnost v zavod. Glavni so bili tile: dek. C. Milavec 25.000 in 30.000 za potrebnega gojenca, slov. industrijalec 50.000, Zed. Slovenija 25.000; po 10.000: N. N. iz Lujana, dr. Hanželič, dr. Gogala, St. Novak; A. Škulj 9.150, F. Grom 9.000,
J.	škerbec 7.000; po 5.000; St. Malovrh,
B.	Stariha, druž. Žgajnar, šol. tečaj Marko Bajuk; po 3.000: družini Grbec in šurman; R. Drnovšek 2.000, F. Martinčič 1.500; po 1.000: družine Dobovšek, Bezlaj, Mehle, štrubelj, Zakrajšek. — Poleg teh je dolga vrsta manjših darov, ki so tudi odločilno pripomogli pri vzdrževanju ustanove.
Prireditev za rojake 10. novembra je prinesla 69.507.— pesov čistega dohodka. Uspela je po požrtvovalnem prizadevanju Odbora staršev in mnogih sodelavcev pri pripravi in na prireditvi sami; posebej moramo omeniti gospe, ki so darovale pecivo, in podjetje (predstavnik M. Kopač), ki je ljubeznjivo dalo na razpolago potrebno pohištvo.
Zavodska loterija o božiču je dala 194.500.— pesov, kar je uspelo zlasti po prizadevanju cdbora staršev in vseh staršev naših gojencev.
Prof. F. Novak (Rio Negro) je poslal izdatno podporo v blagu, tj. veliko zalogo jabolk.
O severnoameriških dobrotnikih poročamo v tamkajšnjem tisku.
Vsem plemenitim dobrotnikom Bog plačaj! Ostanite tei Rožmanovi ustanovi še naprej zvesti! S tem vršite važno dobrodelno in socialno poslanstvo med našo mladino, ko omogočate študij in dobro vzgojo tudi revnim dijakom v naši skupnosti. S tem pripravljate našo bodočnost, ki jo ta mladina predstavlja.
Za dobrotnike se v ustanovi veliko moli in se redno darujejo sv. maše, kot je bil določil že pok. ustanovitelj škof Rožman.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	Celovcu je bil namiznoteniški troboj med Avstrijo, Italijo in Slovenijo. Slovenijo so zastopali klubi Olimpija iz Ljubljane, Ljubljana, Triglav iz Kranja, Jesenice in Fužinar iz Raven. Vsa prva mesta je zasedla Olimpija, ki je premagala v moški konkurenci v finalu Triglav s 6:2 in z enakim rezultatom še celovški klub (Neuner. Ženska ekipa je v finalu premagala grško ekipo ATUS s 3:2, pri mladincih pa je postal prvak Rak, ki je v finalu premagal svojega klubskega tovariša šimonko.
s
Gosnosvetska hvalnica
Ko sem zadnjič za prihod predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka med nas pripravljal audiovizualno predstavo (govoreči film) o razvoju slovenske državniško politične misli od začetka do zadnjih dni, sem takoj v začetku poudaril neko novost, kateri bi želel, da bi vzbudila zanimanje in morda najširšo razprostranost. Takoj po omembi karantanske države sem dal peti staro obredno pesem, ki jo je pelo slovensko ljudstvo ob izvolitvi in umestitvi svojega kneza na knežjem kamnu in v Gosposvetski cerkvi. Dr. Ivan Grafenauer jo je rekonstruiral takole (prevedeno v sodobno slovenščino):
Čast in hvala Vsemogočnemu, ki je ustvaril nebo in zemljo, da je dal nam in naši deželi kneza in gospoda po naši volji!
Hotel bi namreč ob 50-letnici o-svobojenja izpod nemškega jarma poudariti dobo karantanske slovenske državniške svobode in demokracije, ko so Slovenci sami volili in potrjevali kneza po „svoji volji“. Dr. Felicijan je lani poudaril v amerikanski javnosti to staroslovensko demokracijo, ko knez knez sprejema oblast direktno iz rok ljudstva samega, ter dokazal, da se je prav ob njej tisočletje pozneje navdušil sam predsednik USA Jefferson. Slovensko pravni obred je segel tako s svojim vplivom v sodobno severnoameriško ustavno deklaracijo! Popularizirati to hvalnico izpred tisočletja se
mi zdi za današnji čas naravnost narodno politično vzgojno delo prve vrste. Zato tak poudarek takoj v začetku “filma”.
Kako je prišel dr. Grafenauer do tega besedila?
O tem piše npr. v članku Narodno pesništvo (Narodopisje Slovencev II, 1952 na str. 23/33). Opiral se je na naslednja dejstva: nemški Giessen-ski rokopis Schwabenspiegla iz XIV
stol., onisuje gosposvetski obred, kjer so veliki in majhni, možje in žene pele svoj slovenski „kirie elejson“, to je slovensko pesem in so hvalili z njo Boga, svojega Stvarnika, da je Gospod njim in njihovi deželi dal gospodarja po njihovi volji. Tako nemški rokopis.
Grafenauer najde nekaj sorodnega takim “kirjeelejsonom” v III. Brižin-skem spomeniku, ki izpoveduje vero: Tudi verujejo v Boga
vsemogočnega, in v njegovega sina in v svetega duha,
da so ta tri imena en edini Bog, Gospod sveti,
ki je ustvaril nebo in zemljo.
V Štrekljevih Narodnih pesmih je našel dve stari pesmi, prva v prosilni obliki duše, ki gre v raj:
Odpri ga (tudi) meni Bog Oča, Bog Sin in Bog Sveti Duh, te tri “mile” ves edini Bog. ter v slavilni obliki:
Zahvaljen bodi večni Bog,
Bog Oče, Sin in sveti Duh, so tri peršone, en sam Bog.
V	jugoslovanski košarkarski ligi sta edina tekmeca za prvo mesto Crvena zvezda iz Beograda in ljubljanska O-limpija, ki imata po 10 kolih po 18 točk. Lanski prvak Zadar je precej zaostal in je na 5. mestu z 10 točkami. Drugi slovenski zastopnik Slovan iz Ljubljane se bo skoraj gotovo moral ponovno posloviti iz prve lige, saj mu še ni uspelo doseči niti ene zmage.
V	Novi Gorici so 26. januarja zaključili prvi zimski tečaj za tekače lahkoatletske zveze Slovenije. Vodil ga je Janez Gabršek, razen tega pa še Marko Račič, Adolf Urbančič, Janez Kra-varič, Milan Lorenci in Alojz Opter-šek. Tečaja se je udeležilo 66 mladih slovenskih tekačev.
Merjenje sposobnosti. Na Olimpiadi j v Tokio 1964 so ustanovili mednarodni odbor za standardiziranje testov telesne sposobnosti. Poverili so mu nalogo, naj izdela preprosto, a uporabno in zanesljivo metodo za merjenje elementov telesne sposobnosti. K sodelovanju so pritegnili 70 fiziologov, kardiologov, izvedencev za antropometrijo in učiteljev telesne vzgoje iz 35 držav.
Na sejah tega odbora za časa Olim-piade v Mehiku so se ti izvedenci zedinili na naslednji program merjenja:
a)	motorična hitrost (tek 50 ml. b) skočna moč (skok z mesta v daljino), c) vzdržljivost (tek — hoja 1000 m), č) moč pesti (stisk dinamometra, d) moč upogiba rok (pritegovanje na rokah visečega telesa do višine brade — takoimenovana zgiba), e) okretnost (štirikratni tek na 10 m tja in nazaj s pobiranjem in postavljanjem predmetov), f) moč trebušnih mišic (prehodi iz ležanja na hrbtu v sedenje), in g) gibljivost Iv globokem predklonu s prsti rok čim niže).
Te gibalne naloge za merjenje veljajo za moške od 12. do 32. leta, za ženske so naloge iste, le tek je ome'en na 800 m in mesto zgib ocenjujejo vztrajanje v visenju no, skrčenih rokah. Odbor bo sedaj nadaljeval s svojim delom in bo izdelal ustrezno metedo točkovanja dosežkov pri pesame-nih gibalnih nalogah in tako omogočil številčno izražanje raven sposobnosti športnikov.
OBVESTILA
Nedelja, 23. februarja 1969:
Na Pristavi ob 9.30 zaključek počitniških dni s skupno sv. mašo, razstavo in nastopom.
Nedelja, 2. marca 1969:
Sv. maša ob začetku šolskega leta bo za vse slovenske osnovne šole prvo nedeljo v marcu ob 16 v Slovenski hiši. )Nato nastopijo otroci slov. šole iz Ramos Mejie s prizori „Letni časi“.
V Slovenski hiši no mladinski maši sestanek SDO in SFZ s predavanjem Francita Markeža o potovanju v Evropo in skioptičnimi slikami iz Slovenije.
Sobota, 8. marca 1969:
Pričetek šolskega pouka v slovenskih šolah: V Castelarju ob 8.30; v Buenos Airesu ob 9. uri.
Nedelja, 9. marca 1969:
Na Pristavi velika tombola.
Vestnik SFZ
Bližnje prireditve Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze. 2. marca: zvezni sestanek; 19. aprila: zahvalna maša in večerja ob 20-letnici; 20, aprila: slavnostna proslava 20-letnice SDO in SFZ; 27. aprila: zvezna občna zbora; 4. maja zvezni sestanek.
Krajevni občni zbori obeh organizacij naj bodo zaključeni do Velike noči.
SDO in SFZ lepo vabita svoje članice in člane na duhovne vaje, ki bodo v februarju in mesecu marcu.
Iz teh treh starih slovenskih pesmi v obliki kirjeelejsonov, ki v ve-roizpovedni obliki, prosilni in zahvalni časte Boga, ter iz nemške kronike, da je bil tak kirjeelejson pet v slovenščini ter hvalil Boga za dodelitev gospodarja po njihovi volji, je napravil Gr. svojo rekonstrukcijo, ki se v tedanji staroslovenščini glasi:
čest i hvala Bogu vsemogontjemu iže stvori nebo i zemljon, da dal jest nam i našej držele knenz i gospod po našej volji. Kirieelejson.
Tako je Grafenauer iz slovenskega teksta v Brižinskih spomenikih iz 1. 1000 (ter še par stoletno tradicijo, v kateri so bili napisani), ter iz narodnih pesmi, verjetno (po formi), da so stare že dolga stoletja in na podlagi nemškega poročila, kaj so peli Slovenci ob ustoličenju, sestavil ta kirieelejson, ki je — če že ne tisto resnično besedilo, pa vsaj podobno. Z gotovostjo že tisočletje staro ter zato za nas gotovo zelo častitljivo.
Ko sem se ustavil ob tej ustoličen-ski hvalnici, sem si mislil tole:
Slovenci smo imeli “kirieelejsone”, kakor so znani med vsemi Slovani iz tradicije rimske Cerkve. Pri nas je izraz ohranjen v pojmu “kerlejš”, ki v loški okolici pomeni znamenje, do kamor so hribovci spremljali mrliča s hribov in počakali na gospoda, da ga odtod pospremi na farno pokopališče. Od tu je hrvatska beseda in priimek "Krleža”. Čehi imajo tak krlejž —
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aire*
T. S. 35-8827
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 T. E- 735 ali 516
V petek in soboto od 9.—13. ura.
POIZVEDBA
Gospod širola Ivan, Viškovo 61, Kotar, poizveduje za svojima bratoma Marcelom in Antonom, ki sta se oglasila zadnjikrat leta 1934; prvi iz Cho-sica, Lima, Perú, in drugi iz via Chimbóte, estación Huallanca, cañón de Pato, Perú. Kakršnekoli novice o njih, prosim, sporočite na Juan Corio, Las Heras 1284, Ituzaingó, Pcia. Buenos Aires. Stroške povrnem.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intlectual No. 955.451	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19*69: za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionsk« pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
IŠČEM UČENKO
za pletilstvo (remallado)
Informacije: T. E. 658-8967
Izredno veliko zanimanje je za
PRVO TOMBOLO	|
na Pristavi dne 9. mai-ca t. I., ki je po številu dobitkov že presegla
naš prvotni namen.	•
glavni dobitek: srn» d e rmi orehova spalnica
Pa še nekaj! Pri vhodu bo vsak udeleženec tombole dobil posebno številko za izreden dobitek, tako da bo imel možnost zadeti lep dobitek!
Vsi prisrčno vabljeni! •
Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar?
Predno se odločite, vprašajte v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.
Dotrpel je in dobil dne 6. februarja na pokopališču Monte Grande svoje zadnje zemsko bivališče naš zvesti član, gospod
Luka Milharčič
Ohranili bomo našega dragega pokojnika v hvaležnem spominu.
Ramos Mejia. 16. februarja 1969.
Slomškov dom
svetovaclavsko pesem: „Svaty Vaclave, ne dej pohinout ni nam ni bodou-cym!“ To je njihova cerkveno narodna himna, ki jo pojo v cerkvah, kot da je državna z religiozno patriotično vsebino. Poljaki pojo „Bogorodzico“, podobni „kerlejš“. Ta je navduševala Poljake v bitki pri Grunwaldu in je podobna religiozno patriotična himna, ki se poje v cerkvah ob narodnih slovesnostih.
Slovenci nimamo podobne religiozno patriotične staroslovenske himne, ki bi zajela tudi današnjega človeka kot cerkvena narodna himna. Ali pa jo je
še mogoče ustvariti? Ali bi ne mogla postati to ta Gosposvetska hvalnica, kakor sem je naslovil?! Izraža vero v Boga Troedinega Stvarnika, ter se ljudstvo zahvaljuje za narodne vladarje. Istočasno lahko tudi prosi zanje! Kaj lepšega za cerkev na naše narodne praznike, uzakonjene in neuzako-njene, (če hočemo misliti v “pravnih pojmih”) ?!
Prav ta misel me je obsedla ob sestavljanju onega "filma” ter sem zato prosil prof. Joža Osana, našega zgodovinsko izobraženega glasbenika, naj mi uglasbi v duhu IX. do XI. stol. ta Grafenauerjev “kirieelejson” v novo-slovenski obliki, da bi bila primerna za petje v današnjem času. G. profe-ši>r mi je ugodil in poslal Gosposvetsko hvalnico, uglasbeno v dveh oblikah: 1) kot več ali manj enoglasno ljudsko petje v slogu srednjeveške hvalnice, ter 2) isto melodijo, pripravljeno za slavnostno zborovsko petje.
V prvi — ljudski — obliki je to Gosposvetsko hvalnico zapel moški zbor Mendoškega zbora pod vodstvom prof. Boža Bajuka in, posneta na trak, je bila izvajana prvič ob prihodu dr. Kreka v Buenos Aires v omenjeni audio-vizualni priredbi. Imela je velik uspeh. Tako prof. Osani kakor prof. Bajuku se na tem mestu najlepše zahvaljujem, da sta ustregla moji prošnji. V slavnostni obliki gosposvetska hvalnica še ni bila zapeta. In prav zato, ker bi rad opozoril naše zbore v zamejstvu in zdomstvu na ti uglasbitvi in na pomen, ki ga jima pripisujem, sem napisal ta podlistek.
Gosposvetska hvalnica naj postane naša religiozna narodna himna. Uvajati naj se začne po naših cerkvah in pri naših prireditvah, postane naj naša svetovaclavska pesem in naša Bogoro-dica! “Naprej zastava slave!” ne sodi v cerkev (mimogrede: tudi sicer po obliki in vsebini ne ustreza narodni himni, opravičuje jo samo njen zgodovinski postanek, ter vloga, ki jo je t narodnem preporodu opravila v preteklosti!), Gosposvetska hvalnica pa s* je pela ob zgodovinsko religioznem državniškem dejanju. Pa tudi je namenjena za slavnostni cerkveni dogodek v zvezi z narodno državniško religiozno cerkveno zahvalo ali prošnjo za kneza in gospodarja iz naše volje!
Tu je pesem.
Kako jo razmnožiti in kako popularizirati? Kako ji odpreti srca, grla in — cerkve?
Tine Debeljak