Štev. 4. Poiftnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 24. januarja 1924. Leto III, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: » en mesec...................Din. 4 četrt leta................... „12 » Pol leta........................24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: Mubljana, Kopitarjeva ul. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ra GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA inserati, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2, Inserati se računajo :: po dogovora. 21. januarja t. 1. je izdihnil v Moskvi svojo dušo 'Vladimir lljič Uljanov-Ljenin, eden največjih mož novodobnega človeštva, Človek z velikimi napakami in velikimi čednostmi, goreč bojevnik za pravice zatiranega ljudstva, velikan, kakoršnih stoletja zgodovine le redko rodijo. Krščanski socialci, ki odločno zametamo brezbožni duh boljševizma, kateremu je pokojnik bU voditelj, se ob njegovem mrtvaškem odru klanjamo njegovi osebni veličini, plemenitim namenom in ogromnemu delu, dasi spomin na brezštevilne žrtve ruske revolucije to sliko strašno kali in jo pusti odsvitati od Živordečega ozadja v demoničnem blesku. Ljenin. rojen leta 1870 v Simbirsku od malople-jnenitaške rodbine, je od mladih let stal v prvi vrsti bojne fronte proti krvavemu, zločinskemu in koruptne-carizmu, nadslabši vladi, kar jih pozna svetovna Rodovina preteklih 300 let. Skoro 20 let je bival v mozemstvu in pripravljal bodočo revolucijo, ne da bi eri sam trenotek omahoval, zdvajal ali izgubil vero v svetlejšo bodočnost ruskega naroda. Vsrkal je vase marksizem in z njim žalibog divje brezboštvo, ki se da deloma razumeti le vsled škandaloznih razmer v ruski cer-*v‘i> ki se je udinjala za hlapca v rokah carizma in sama v precejšnem delu ruskega naroda omajala zaupale v moralni pomen in moč onih idej, ki jih je ona °2nanjala. žalibog pa sama ni udejstvovala. Ljenin pa £* samo izpodkopaval s pomočjo ruske socialnodemokratske strančice, tiska in tajne agitacije med delavstvom carskega absolutizma, marveč se je z vso brezobzirnostjo fanatično v svojo idejo verujočega človeka boril tudi zoper drugačemisleče v lastnem taboru ter 8a ločil v menjševike in boljševike, v pristaše neko-fo umerjenega in v pristaše brezobzirnega marksizma d° konca. Iz vsake borbe je Ljenin izšel kot zmagovale, tako da ga je usoda, ki je hotela maščevati vse tristoletno gorje, krivice in žrtve carizma v enem tresku, izbrala za strašno orodje v bližnji bodočnosti, 0 ie nihče ni niti slutil. Kajti Ljenin je bil za to nalogo Predpoklican po svoji orjaški energiji, neuklonljivi volji ln neomajni veri v socializem, obenem pa po svoji nesebičnosti in udanosti stvari ter ideji, ne da bi iskal sebe in svoje koristi. , Veliki dan je prišel februarja 1917. leta, ne da bi ‘‘ Ljenin na njem neposredno udeležen. Revolucijo je ačelo in izvedlo liberalno meščanstvo, toda Ljenin je akoj tudi tej revoluciji napovedal borbo. Ljenin je bil e izpočetka proti svetovni vojni, katere je bilo ravno t° ^alo- in velikokapitalistično meščanstvo krivo. Zato di njegove revolucije ni priznaval, vedoč, da bo bur-az‘ia, čim pride do moči, sadove osvobojenja od ca-In2?13 Pobrala samo zase, ne da bi se ozrla na delavca kmeta, katera sta za vojno trpela največje žrtve, do-v.m te kapitalist v ozadju delal ogromne dobičke iz kr-,'in znoja proletarcev. Ljenin je s pomočjo svojih ma-številnih pristašev, vrnivši se v domovino, začel boj, t',8a je v par mesecih zmagoslavno končal in 10. ok-ora 1917 leta ustoličil republiko delavskih in kmetskih {QV]etov. Ves svet se je spraševal, kako se je moglo z8oditi, da peščica ljudi zavlada nad ogromno Ru- sijo 1° ii narekuje svojo voljo, podobno kakor se je tj ^ rvj-l **wj vnujv o v j\J v i J v/) jjuuuuhvj nunv/i ov jv 200 leti vpraševala Evropa, kako je mogel Peter Veliki izvesti svoje reforme ob pasivni rezistenci skoro cele Rusije ? Na to vprašanje ni drugega odgovora kakor odgovor, da genij dela čudeže, ki izvirajo iz globin njegove neizčrpne možnosti ustvarjanja, so mu od Boga dane in premagajo vse ovire kakor hudournik ali vihar ali ogenj, ki izbruhne iz vulkana. Bilo pa je v Ljeninu prav tako nekaj demonično-genijalnega kakor v Petru Velikem, čemur je preprosto ljudstvo dalo iz- t raza v tem, da je obema dalo ime »Antikrista«. Bila sta | pač oba tipična Slovana z dušo, v kateri se skrivajo \ neizglajeno največje strahote poleg največjih dobrot, j Vendar pa sta se visoko povzdignila nad slovansko mehkobno lenivost, brezbrižnost in črnogledost ter šla bodro na delo ; oba sta cenila metodično znanje, se nista brigala za ugovore, predsodke in pomisleke ter sta funkcionirala točno kakor ura. V to potrebno brezobzirnost in krutost jim je dala njihova narava, rojena ob mejah Azije. Dela Ljeninovega danes ne ocenjujemo. Gotovo ni pomedel samo smetišča ruskega imperatorskega absolutizma, ampak razdrl tudi veliko dobrega, vendar pa je tudi sproti gradil nanovo. Bil je ravnotako velik konstruktor kakor Peter, ki je sredi močvirja, žrtvujoč he-katomtoe ljudi, zgradil velemesto. Ljenin ni storil nikoli napake, katere ne bi bil skušal popraviti, kakor hitro je njene zle posledice s svojim bistrim in kritičnim razumom uvidel. Tako je zadnja leta po zmagi nad kontrarevolucijo kurs sovjetske ladje spretno preokrenil bolj na desno, ne da bi se odpovedal vrhovnim načelom socializma. Uvidel je, da Rusije ne more držati delavec, ampak kmet, in si je z novo politiko, katera daje nekoliko razmaha zasebni podjetnosti in zasebnim interesom, pridobil mužika. Sploh je Ljenin čezdaljebolj nacionalen, ruski, domač. Zdaj, ko leži na mrtvaškem odru, se Macdonald, zoper katerega je svojčas ljuto polemiziral, pripravlja, da prizna sovjetsko Rusijo v imenu velikega britanskega imperija, tega največjega tekmeca Rusije. To, da ta Rusija sredi požara največje revolucije, kar jih pozna naše Človeštvo, ni zgorela, da so njene izgube bile primeroma majhne, da je sovražniki niso razkosali, ampak da se čezdaljebolj dviga do prejšnje moči, to je vse zasluga tega izrednega moža. Niti ruska meščanska inteligenca, niti delavec ali muzik s svojimi običajnimi močmi te države ne bi bili rešili iz meteža revolucije, ampak jo le še bolj pogreznili v anarhijo. Anarhije jo je obvaroval samo ostri* hladni razum Ljenina, njega velikanska delavna sposobnost, osebna poštenost in jeklena volja, kateri se je moralo vse ukloniti bodisi v nasprotnem bodisi v lastnem taboru. Njegove napake in slabosti pa naj bodo ob njegovi smrti pozabljene. Kadar premine genij, nehote molči majhni svet okoli njega in mu odpušča vse gorje, ki ga je mimo blagoslova prizadja! v svojem velikem in tragičnem poletu. In Ljenin je bil Slovan in zato tembolj čutimo, da je z njim izgubila Rusija mogočnega duha, kakršnega dolgo, dolgo ne bo več imela, in z njo vse Slovanstvo. F. T. Politični pregled. Pri nas. Narodna skupščina se sestane v prihodnjih dnevih zopet k svojemu rednemu zasedanju. Vse pa kaže, da bi se je radikali radi izognili in da bodo čim najbolj preprečevali njeno delo, ker jim prede vedno bolj trda za večino. Proti sebi nimajo le precej krepke opozicije, temveč tudi del svojih lastnih pristašev, katerim se že gabi pogubonosna korupcija, ki edina še drži sedanjo vlado. V uniformiranih krogih se tudi šepeta, da postaja celo kroni sedanji režim že odvraten in da bi se ga rada čimprej iznebila. Opozicljonalni blok se snuje v belgrajski narodni skupščini med Jugoslovanskim klubom, bosenskimi muslimani in Davidoviče-vim delom demokratov. Obeta se temu bloku tudi pomoč Radičevcev, le Pribičevič-Žerjavov del, ki bi čimprej rad smuknil v senco Pašičeve brade ter Pucljevi zemljoradniki, ki bi tudi radi zobali iz bogato nasutih Pašičevih jasli, niso za ta blok preveč navdušeni. Radikalni uspehi v zunanji politiki so vedno večji. Vkljub temu da gre tri četrtine vseh državnih dohodkov za vojaštvo in da bo kmalu vsa Jugoslavija že ena sama velika kasarna, smo pogoreli in propadli doslej še prav v vsakem zu-nanje-političnem zapletljaju. Radikali so za te neuspehe dolžili doslej vedno Slovence in Hrvate, da, pred kratkim je neki belgrajski minister celo javno povedal, da morejo zastopati pri različnih razgovorih z inozemstvom našo državo le Srbi, češ da imajo le ti dovolj ugleda (to je res, vprašanje je pa — kakšnega). Sedanje razgovore z Italijani glede Reke so pa vodili izključno le radikalni Srbi in sicer tako tajno, da se nobenemu Slovencu in Hrvatu o njih še sanjalo ni — a poglejmo uspehe. Žrtvovali so Lahom še celo one drobtine, ki smo si jih rešili z nesrečno rapallsko pogodbo. To so Italijani enostavno prelomili, anektirajo sedaj Reko in dobijo sploh vse, kar so kedaj zahtevali. Pa naj še kdo reče, da niso samo Srbski radikali zmožni in poklicani voditi države. G. Anton Kristan se je baje sprl s svojimi dolgoletnimi kompanjoni Žer-javovci. Odletel je tu in tam, a vendar še ni zadovoljen s svojimi bogato založenimi in naloženimi malhami. Pojavil se je zopet med delavskimi vrstami ter baje že osnoval devetstodevetindevetdeseto socialistično frakcijo, ki ima glavno zaslombo pri konsumih in »Zadružni banki«. Ne vemo še, v koliko mu bo najnovejša akcija uspela, a poučeni krogi trdijo, da se bodo vrnili v njegovo naročje zlasti starejši sodrugi, ki sicer očitno priznavajo vse Tonetove grehe, ki jih je zakrivil nad delavstvom, a smatrajo ostale frakcije za še bolj neresne. Začel je že izdajati družinski list »Pod lipo« in po prvi številki sodeč, se je zatekel pod njegovo krilo že tudi njegov učenec Prepeluh — Abditus, ki je najbrže obupal nad Radičem. Dostojevskij : (Dalje.) Mlada žena. vezan Njegovo mišljenje ni bilo čisto duševna predstava in celih p°jmov’ temveč pravo ustvarjanje, ustvarjanje ga Vrst bitij — in on je videl, da je tudi njega same-j2 , grabilo v tem neskončnem, neizmernem vsemiru, “obe • fega n* nobenega izhoda, nobene rešitve, na t° £:nl.stran‘! In pregledal je vse in videl, kako ga vse prej, ,ei?je tišči s svojo tiranijo, tlačečo, zasužnjujočo in ko u n?aj0po gaj s svojo neizmerno ironijo. Čutil je, kara z.1Tllrav‘n Pada v prah in pepel, brez vstajenja, umi-nj večno ; hotel je pobegniti, toda v vsem vsemiru ga 0 nobenega kotička, kjer bi se mogel skriti. Tedaj Zakrilit obupna jeza, zbere vse svoje sile, naenkrat a> kakor se je zdelo ter se prebudi. sobi ^SC ite^° mu bilo Pobrito s hladnim znojem. V VendaG V .a*a mrtva tišina : bila je globoka noč. Pa Vanje ^ biI°’ kakor da še vedno sliši pripovedo- hr ov*te zgodbe, njemu nerazumljive, kakor da jasno .apaY g*a:s Pripoveduje nekaj, kar mu je oči vidno glavar- ° . gozdovih in drznih razbojnikih, o po- m^ga St [UŽDe’ zašel’ kakor da se gre za sa-Se)ih tnv ^L - Una’ kozaškega junaka, in potem o vedi lennti ar. *n brezskrbnih potepuhih in o neki mla- t(j _ . ® O majki Voljfi. Ali ip in hila vcrnrtha 9 Ali ni majki Volgi. Ali je to bila zgodba ? Ali ni u Poslu« 1 au je lu Ulici £&UU'UCI r m Drtimi nx •v ^ečem stanju ? Celo uro je ležal z od-benim uri mi xx mu^ni nepremičnosti in ni ganil z no-^ opa7i0m' ^a?osled je poskušal, da se oprezno dvigne v svoje veliko veselje, da strašna duševna muka vendar ni zlomila njegove moči. Mrzlica s svojimi prikaznimi je izginila in zopet se je zanj pričela prava stvarnost. Opazil je, da je ravno tako oblečen kakor pri razgovoru z Jekaterino : torej ni še minilo dolgo časa, kar je šla od njega proč. Hitra odločnost ga prešine in mu osokoli moč. Ko je tipal po tenki ograji, mu zadene roka na velik držaj, ki je bil tu bodisi v kakršenkoli namen. Prime zanj in se dvigne, pri čemer opazi ozko razpoko med tenkimi deskami pregraje, skozi katero je komaj opazno prodirala svetloba v njego- vo sobo. Pritisnil je oko na odprtino in zadržal sapo. V enem kotu druge sobe je stala postelja, pred njo miza, na kateri je bila bolgarska preproga in na kateri je bilo nagrmadenih nebroj velikih starih vezanih knjig, spominjajočih na stare cerkvene knjige ali na kakršnekoli svete spise. V kotu je visela ravno tako starinska svetniška podoba, kakor je bila ta v sobi Ordi-nova, in pred podobo je gorela ravnotako majhna svetilka. Na postelji je ležal Murin, pokrit s krzneno odejo, očividno slab, bolan in bled ko planto. Tu ob postelji je sedela Jekaterina na majhni klopi; z rokami je objemala starca in se privijala k njemu. Obdala ga je s pazljivimi, otroško začudenimi očmi, in videti je bilo, da posluša njegovo pripovedovanje z nenasitno radovednostjo in drhteč od pričakovanja. Od časa do časa se je dvignil glas pripovedovalčev in takrat je planilo življenje v njegovo bledo lice : oči so se mu zasvetile, obrvi se mu nabrale, ustnice stresle, in zdelo se je, kakor da Jekaterina bledi od strahu in razburjenosti. Nato pa je zopet kakor smehljaj spreletelo nekaj obraz starčev in Jekaterina se je pričela polagoma smehljati. Naenkrat pa se pojavijo solze v njenih očeh : tedaj pa jo starec nežno poboža po glavici, kakor se boža majhen otrok, ona pa ga objame tesneje s svojimi belimi rokami in se ga še fležneje oklene. Spočetka je Ordinov mislil, da so to sanje, da, on je bil prepričan o tem. Vseeno mu udari kri v glavo in tolklo mu je v sencah kakor da mu hoče razbiti žile. Spusti držaj, dvigne se s postelje in odide počasi, omahujoč in tipajoč kot mesečnik skozi svojo sobo, ne vidi niti sam, kaj dela, gnan od požara svoje krvi — in tako se približa vratom sosedne sobe in jih potrese z vso močjo in med pokom in ropotom stopi on za korak čez prag v spalno sobo svojih gospodarjev. Videl je, kako je Jekaterina strahovito zletela naprej in kako so se oči starčeve zabliskale po srdito nabranimi obrvmi in kako je strahoviti gnev spačil njegov obraz. Videl je, kako starec, ne umaknivši oči od njega, s tresočo roko sega po puški, viseči na zidu, kako se zabliska ogenj v cevi, nemerjeni od nesigume roke ravno na njegove prsi — odjekne pok, toda takoj nato divji, nepričakovani krik... Ko se je dim razkadil, se je Ordinovu nudil grozen prizor. Drhteč se nagne on nad starca. Murin je ležal v krčnih napadih na tleh. Na ustih mu je bila pena, in njegov krčeviti obraz, na katerem je bilo mogoče videti samo belino oči, je bil popolnoma izpreme-njen. Ordinov je spoznal, da je nesrečnika prevzel težek napad. Skupaj z Jekaterino je pokleknil k njemu, da mu pomaga. (Dalje prihodnjič.) Najbolj tragikomičen pojav v slovenskem javnem življenju je nedvomno naše »naprednjaštvo«, ki se deli v stare (Ravnihar) in mlade (Žerjav). Sicer ni obojih toliko, da bi napolnili večjo zborovalno dvorano, toda s pomočjo bogatih bank, terorizmom, korupcijo in podobnimi umazanimi metodami so pridobili pri zadnjih volitvah vendarle toliko »inteligence«, da so si združeni priborili v potu svojega obraza glasove pičle četrtine ljubljanskih »naprednih« volivcev in s tem tudi edini mandat v Sloveniji. Bili so dogovorjeni^ tako, da bodo uživali sadove mandata do 1. 1. 1924. Žerjavovci, po tem terminu pa starini. A kaj se je zgodilo ? Žerjavovci so si mislili : »Bolje drži ga, kot lovi ga«, in sedaj nočejo izročiti mandata sta-rinom. Nam je sicer prav vseeno, sedi li v Belgradu Reisner ali Ravnihar, ker sta oba do kosti zvesta hlapca belgrajskega centralizma in je torej navzočnost obojih v Belgradu za Slovenski narod enako škodljiva, vendar smo tudi mi mnenja, da je po besedilu in smislu njihove pogodbe g. Reisner prelomil in požrl besedo, kar v očeh dostojnih ljudi njegovega ugleda ne bo ravno povzdigovalo. NSS je izvršila sicer že pri zadnjih volitvah v ljubljanski občinski svet harakiri, a vendarle še noče likvidirati. Ker pri kakih prihodnjih volitvah menda ne bo mogla postaviti iz lastnih pristašev niti kandidatne liste več. sta jo zajadrala Deržič in Brandtner sedaj k radikalom. Pri borzi dela v Ljubljani je reduciran g. Štefan Lehpamer. Najprej so demokratje predlanskim izrinili g. F. Erjavca, ki je, kakor znano, oče delavskih posredovalnic v Jugoslaviji, sedaj so pa pognali radikali še njegovega naslednika Lehpamerja. Menda bo prišla tudi za to institucijo rešitev šele v svobodni in avtonomni Sloveniji. Ljubljanski občinski svet bo razpravljal v svojih prihodnjih sejah o proračunu za 1. 1924. in uradniški pragmatiki. V Inozemstvu. V Angliji se buržuazija kar ne more odločiti in izročiti vlade delavski stranki. Ze skoro dva meseca piše vse svetovno čsaopsje le o tem, premotriva posledice in napoveduje program Macdonalda, konservativci, ki so imeli vlado .v rokah doslej, se pa kar ne morejo odločiti, da bi izročili državno krmilo delavcem. Kapital se najbolj boji oddaje premoženja, ki ga ima delavska stranka v programu, zato so prenesli po volitvah neizmerne milijone v Švico, vse pa kaže, da tudi Macdonald ne misli izvesti te točke svojega programa tako hitro. Najbolj se boji delavske vlade Francija. Francija se očividno bliža polomu svoje militaristične, kapitalistične n imperialistične politike, ki jo je v polni meri prevzela od nekdanje Viljemove Nemčije. Vsi razsodni državniki so jo svarili pred zasedbo Porurja, s katero so hoteli zadati Nemcem smrtni udarec ter končnove-Ijavno naprtiti Evropi svojo absolutno hegemonijo, toda kdor drugim jamo koplje, pade sam vanjo. To nam najjasnejše dokazuje rapidno padanje franka in če se voz enkrat zažene, se ga ne ustavi tako lahko. To nam najlepše dokazuje slučaj avstrijske krone, ruskega rublja in nemške marke, če se francoski vlastodržci ne iz-pametujejo, jo čaka neizbežna usoda Viljemove Nemčije. Italija se nahaja še vedno v fašistični pijanosti. Z brezobzirnim terorjem je Mussolini uklonil milijone, tako da leži danes na videz vsa Italija pred njim na kolenih, a ni izključeno, da je to res samo videz. To nam bodo pokazale prihodnje volitve, kajti sedanji parlament bo baje razpuščen še ta mesec in na pomlad bodo nove volitve. Če se opozicijonalne stranke združijo, lahko vržejo Mussolinija. A. K. : Žalostna zgodba. Kdor je poznal družino delavca Andreja Končana, vsak si je na dnu svojega srca utrnil željo : da bi tudi jaz imel tako lepo družinsko življenje. Vso skromno delavsko stanovanje v rudniških hišah je napolnjevalo tisto neskaljeno veselje, ki prekipeva samo v srcih poštenih ljudi, tisti smeh zadovoljnih, ki najdejo srečo tudi v trpljenju in končno: brezskrbne igre otrok od ranega jutra do večera, ki so bili eno : oče, mati, hčerka in sinček. Težko so živeli eden brez drugega; že sta stekla proti poldnevu Anka in Danček na cesto, da sta pospremila atka, ki se je vračal iz službe. Med durmi jih je pričakovala skrbna mati in se jim ljubeče nasmejala. Življenje jim ni bilo pretrdo, ker je bila ona gospodinja in ni razsipala. Danes je mir in molk v tem stanovanju. Žena delavca Andreja leži že dva meseca na postelji, kakor da je ostala le še senca nekdaj cvetoče delavske deklice. Bila je sama v sobi. Lepe zavese so zastirale okna, da bo branile večernim solnčnim žarkom vstop v sobo smrtne sence. Temno je postajalo, oddaleč je zazvonilo. Za Marijin pozdrav se ji je zdelo prezgodaj, in kakor da ji je za hip zastalo srce, misel ji je prehitela k Andreju v rov pod skalo. Uprla je svoje oči v Madono na steni. Še je razločila prijazen obraz Matere, ki s svojim dihom skuša ogreti svoje novorojeno dete v jaslicah. Kakor da ji je postala misel težka, saj je tudi ona pred kratkem povila dete in mu dala življenje, zato, da... Avstrija že par let zdihuje v absolutnem klerikalnem jarmu, ki je po nauku slovenskega »naprednjaštva« smrt za vsako državo. Da je to res, nam ravno Avstrija najlepše dokazuje, kajti izmed vseh srednjeevropskih držav ima Avstrija najbolj ustaljeno valuto, brezposelnost je skoraj že izginila, javni nameščenci imajo v našem denarju trikrat boljšo plačo itd. itd. Res grozno je to. Vse kaže, da bo šla kmalu »napredna« Jugoslavija v klerikalno Avstrijo iskat Š9 posojila. V Rusiji se nekaj kuha. Meščanski listi so poročali že o aretaciji generalisima Trockega ter o medsebojnih bojih boljševi-kov. Sicer so to le pobožne želje carističnih emigrantov, vendar je očividno, da prilvajo boljševiki svojemu komunizmu vsak dan več meščanske vode in da ni več daleč čas, ko se ne bodo prav nič več razločevali od najbolj desnih socialpatriotov po ostalih državah. Na Grškem se je baje sedaj tudi Venizelos izrekel za republiko. Končnoveljavno bo pa o tem odločil plebiscit, za katerega je Venizelos, ki je postal sedaj predsednik vlade, jamči, in se bo vršil povsem svobodno. Politika ru-munske kraljice Marije, ki je hotela vpreči prav vse balkahske države v svoj dinastični voziček, vendarle ne bo uspela povsod. Ramsay Macdonald. Govorili smo o političnem zastopstvu ameriških delavcev in smo imenovali njih zveze »trade unions«. Slonijo popolnoma na staroangleškem konservatizmu in se v Ameriki naprimer prav nič ne vmešavajo v politični boj. Da so se pa na Angleškem v novejšem času strnile v politično enoto in se spremenile v stanovsko-zavedno delavsko stranko, to je v prvi vrsti zasluga organizacijskega delovanja njih voditelja Macdonalda — pravilno se piše sicer Mac Donald, a smo se na gornjo pisavo že kar navadiji. — Ta mož, ki so mu volitve odprle pot do vodilnega ministrstva, je po rojstvu Škot, rojen leta 1866 v grofiji Lossienmouth. Obiskoval je doma ljudsko in srednjo šolo in je šel nato v London. Tam je bil najprvo trgovski pomočnik, nato privatni tajnik liberalnega poslanca Thomasa Lough, potem se je pa popolnoma posvetil žumalistiki. V prostih urah je hodil poslušat predavanja na prosti univerzi v Londonu ; tam si je pridobil tudi akademski čin. Kot čas-niški poročevalec in pozneje kot politik je zelo veliko potoval, v prvi vrsti seveda v učne svrhe. Bil je doli v Avstraliji in na Novi Zelandiji, dvakrat v Kanadi in v Zedinjenih državah, prav pogosto pa v Indiji, tako v privatnih zadevah kakor v uradni službi angleške vlade. Leta 1895 se je poročil 2 gospico Ni. Gladstone, ki mu je postala v njegovem političnem delovanju zelo pridna sodelavka. Ustanovila je tudi »VVomens Unions«, ženske zveze; borijo se za boljše plače angleških delavk in pa, da^ se z njimi bolj človeško dela. Smrt jo je ugrabila že leta 1910, in mož ji je napisal lep življenjepis ter v toplih besedah očrtal njeno osebno in socialno delo. Politična pot Macdonaldova gre naravnost navzgor, nikdar ni krenil z nje v stran. Njegovo delovanje je bilo smotreno in je šlo neomajno za socialnim združenjem delavskih zvez. Za to je delal proti koncu preteklega stoletja in v prvem desetletju sedanjega. Pomagali so mu pri tem možje različne narave in različnega značaja, tako Lausbury, Thomas, Henderson in drugi. Postal je generalni tajnik delavske stranke in je opravljal to odgovorno službo do leta 1912. Tedaj je bil pa imenovan za predsednika in voditelja delavske stranke. V začetku so mu vsi voljno sledili in vsi so priznali njegove zasluge. Šele v vojski in po vojski so se stvorile v stranki razne okrajne skupine, ki so mu dale dosti dela. A do danes mu njegovega vodstva niso mogle vzeti in trdno drži krmilo delavskega gibanja v rokah. V parlamentu je postal leta 1922 oficielni voditelj opozicije ; saj je bila njegova stranka druga po moči, Misel ji je pohitela k možu. Zunaj je zvonilo, tožno, kakor da je kdo umrl. Nabreknile so se ji ustnice, lica so se zvila kakor velo listje na jesen in suhi jok ji je šel preko usten in čez obraz. Sklenila je roke in molila. Kakor da je zasanjala : V sobo je stopil njen mož. ki ga je razločila. Začutila je njegov dih, njegove roke in obraz. Oko mu je bilo rosno in ko se ga je doteknila, so ji spolzele solze po oveli roki, da je vztrepetala. Bridko ga je karala : »Ako ti jokaš, zakaj pa jaz ne smem ? Jaz bi jokala, da bi si vso bolezen izjokala.« On je molče se vsedel k njej na posteljo in ji je kakor navadno popravil lase raz čelo in jo poljubil. Ona se mu je nasmehnila, kot že dolgo ne in mu pravila, da gre bolezen na bolje in da, ko bo vse ozelenelo, ko pride Velika noč, tedaj bo ona vstala in zopet bo smeh in veselje v srcih in v stanovanju. »Jaz ne občutim nobenih bolečin. Kakor da je to zame samo drugi način življenja, saj vršim samo voljo božjo, brez Njega nočem živeti ni trenutek«. Možu so se stisnile ustnice, gledal je njene prazne oči in molčal. »Zakaj si danes tako zgodaj iz službe ?, ga vpraša po dolgem molku. »Saj poznaš naše razmere. Danes si, jutri, te ni. Vedno moraš biti pripravljen, da te odslove. Jaz sem brez službe.« Bolnica je ostala mirna. Sopla je počasi in se zamislila v bodočnos.t Pod oknom je nastal hrup. Soba se je hitro razsvetlila in zopet je bila tema, kakor da je hodil nekdo z lučjo mimo okna. — ker so bili liberalci razdeljeni v dva tabora. Sedaj je delavska stranka, kakor vemo, druga in ima več poslancev kakor združeni liberalci. Kot voditelj opozicije je bil večkrat pri kralju in na dvoru sploh. Je za monarhijo ; za tako namreč, kakor je angleška, ki je prav za prav republika. Lansko poletje je potoval po Južni Rusiji, po Balkanu in po Italiji. Spisal je o tem knjigo. Ostro graja fašiste ; priznava sicer Mussolinijevi vladi velike zasluge za Italijo, tem strupenejše se pa norčMi® iz lašistovskih polbogov, z ironičnim smehom jih primerja prav tako smešnim in malenkostnim moskovskim sovjetskim bogovom. Pravi, da tako v Italiji kakor v Rusiji ti ljudje prav po otročje precenjujejo svojo osebo in svoje zmožnosti in se krčevito trudijo, da bi bili originalni in bi tako obrnili 'pozornost sveta nase in mu imponirali. A Zelo veliko je Macdonald pisal ; vendar pa tii njegova moč v teoriji, on je mož prakse in mu je le na* tem, da svoje nazore praktično udejstvi. Njegov način socializma je čisto anglosaški ; glavni del njegovega programa so številke in računi zadružnih koristi. Vemo že, kaj njegov program hoče : davek na kapital, socializacijo železnic in rudnikov in pa tako zunanjo p^ litiko, ki zmanjša brezposelnost ria Angleškem ; torej tudi priznanje sovjetske Rusije in pa zbrisanje fran-cosko-nemškega spora.V notranji politiki bo naletel na odpor združenih konservativcev in liberalcev, v zunanji politiki bo pa iinel vso Anglijo za seboj. Saj se je že v volivnern boju izrazil, da čas za uresničenje notranjepolitičnega programa še ni prišel. Seveda je pa ta program zvezda vodnica njegove stranke tudi še nadalje. Osebno ima vse lastnosti, ki jih mora imeti vodilni politik ; zatajevati se zna, prožen je in ljubeznjiv, pozna svet, je veliko skusil, gre za programom in je vendar pripravljen za koncesije, ki naj bi temu programu pozneje pomagale do uresničenja. Je skozinskoz Anglež in ima oni zdravi politični čut. ki ga bo odvračal od nevarnih poskusov. Ves svet gleda nanj in na njegovo stranko, kako bosta skušala razmotati sedanji notranji in zunanji položaj. Macdonald sestavil vlado. Po najnovejših vesteh iz Londona je Baldvvinov kabinet odstopil in Ramsa? Macdonald je prevzel ministrsko predsedstvo ter sestavil ministrstvo iz pristašev delavske stranke. Sam bo vodil tudi zunanje ministrstvo. Delu priznanje! Gospod dr. Lemež je v nedeljo dne 13. januarja t. 1. pozival socialiste vseh strank, da pridejo v Union protestirat proti vladi, ker hoče kršiti autonomne pra-vice mestne občine ljubljanske, ter proti onim strankam in časnikom, ki nočejo delovati iproti koristim zveze delovnega ljudstva in proti onemu občinskemu svetnik11 (socialistu op. dop.), ki je bil (iz finančnih ozirov m obč.) proti zadostnemu kreditu za brezposelne v Ljubljani ter proti vsakemu delovanju ostalega obč. sveta, ki g. dr. Lemežu ni všeč. Prav tako. Volivci zveze delovnega ljudstva naj dobro pazijo, kedo se cele večere in dneve trudi zanie in kdo jih hoče samo politično voditi za nos... Na pr°' testno zborovanje naj bi šlo vse delavstvo ter obenem protestiralo tudi proti g. dr. Lemežu in njegovim ’z mest. obč. sveta izstopivšim tovarišem, ki se hočejo na lep način izviti odgovornosti za ureditev službene pragmatike magistratnih uslužbencev ter rovariti proti ostalemu obč. svetu, ki tvori še večino, ter deluje za zveZO delovnega ljudstva. Najlažje je, delu se odtegniti ter težko breme delovnega obč. sveta izrabljati v strankarsko korist. Ali morda obč. svenikom SLS ni dovoljeno izstopiti ter uganjati demagoško politiko. Vprašanje je le, ali bo to zvezi del. ljudstva ter magistratni® uslužbencem v korist?! Ako je g. dr. Lemežu ter njegovim tovarišem / resnici na tem. da se pragmatika magistratnih uslužbencev pošteno uredi, bodo pri delu pomogli dokler Je še čas. Potem protestirati, ko je že delo izvršeno, i® neumnost. Od takega »dela« ne bode imel nihče drUŽ* kot morda g. dr. Lemež svojo korist. V sobo je stopila njena sestra. Bolnica je ni ^ spoznala. Hudi telesni napori in duševne boli so ji trudn0 nagnili glavo, da se ni več premaknila. Sopla je težk0 in včasi dvignila odejo, kakor da jo zmaguje vročim?' Sestra jo je gledala. Vedela je, da ji je zdravm11 vzel zadnje upanje in čakali so samo tistega slednje#3 trenutka : ali bo pri zavesti ali ne ? Na hodniku je nastal ropot. Težki, neznani ko^' ki so se približali. V sobo je stopil rudniški delavec 5 svojo svetilko v roki in voščil dober večer. Sestra je pohitela v kuhinjo, da vidi kdo je. P strašila se je nenavadnega obiska in zastala ji je po žilah. Nista še spregovorila besedice, ko se odP^ vrata in na nosilnicah prineso delavca Andreja, v ka*a' rem ni bilo skoro več življenja. »Prinesli smo ga domov, da umrje pH ženi, ^ kor je sam prosil. V rovu se je utrgal plaz premogovi!., plasti in je podsul 10 rudarjev, ki so vsi mrtvi, re®;‘ smo samo Andreja. Zdravnik je izjavil, da bo živel s. nekaj minut«. Tako je govoril došli prvi delavec in s utrl solzni obraz. Vedel je, kako bo težko prenesla ^' rec žena, ki je tudi že pri koncu. , Tiho je zaječal Andrej na nosilnici in pokazal očmi proti spalni sobi. Vsi so odreveneli, nihče se ® upal naprej. Iz sobe se je čulo kašlanje bolnice, ki ‘ zazvonila z zvončkom. ([1 : Tedaj pritečeta iz sosednega Stanovanja Anka , Danček, ki sta spala za časa materine bolezni pri uraje nikovi vdovi in sta planila k očetu in zavpila, da sje tudi našlo : V po-T^ijkljivosti dosedanjih železničarskih strokovnih ordinacijah naj baje tiče ti škodljivci. In iz te miselnosti ? železničarji začeli iskati za svoj stan novega zdrav-”ls*ega izvedenca : Hodijo okrog in propagirajo misel, ai, bi se dosedanje organizacije ipreosnovale v tem *»slu, da bi se železničarji strokovno organizirali po r^meznih kategorijah, kot jih je poklical v življenje kon o drž. prometnem osobju od 1. okt. 1923. .. načrt sicer ni tako popolnoma brez nič. Je pa plln« opasen, ker bi utegnil vzeti železničarjem tisto ■"balistično enotnost, ki jo morajo delavske strokov-bojne organizacije nujno imeti ; na drugi strani pa j ta sistem ustvaril možnost, da bodo vlastodržci iz-‘Sravali kategorijo proti kategoriji. : £e sistem današnjih strokovnih organizacij šepa, ^morda potrebna taka ali druga operacija, vsekakor moramo vzdržati novih organizacij toliko časa, s, ler ne dobimo absolutnega Jamstva, da bo nov sl-t tn boljši od dosedanjega. Iz teh razlogov bi veljalo : 'antie, premislimo do dna, kaj hočemo! V ,,Prometno zvezo“5 j Železničarji! Časi se spreminjajo in za nas že-r 'J1Carie so se že pošteno spreobrnili. Lačni, bosi in Jih d a-n* smo‘ Obljubljeni predujmi so zmanjšam, kdaj Spl ^ ’mo’ ne vemo- Na račun naših predujmov, kakor tiar -na ra^un železničarjev so trgovci poskočili s ce-niev in talt0 stojimo tu najbednejši med reveži. In na-tan't0’ -a ^ se vS* železničarji strnili v eno močno or- i 'Zacii°> in če ipod nobenim pogojem res ni mogoče AjL °’ naj bi se vsaj posamezne organizacije v razit! vZa<^evah združile. Tako pa se trgajo organizacije terih6 ^ v kategorijske skupine in društva, ka- velik Uspe^ gotovo ne bo tak, kot bi ga imele močne sVq. e organizacije. Prometni uradniki so si ustanovili je ^ “^druženje prometnikov«, strojevodje imajo svo-^edai V°’ katero vodi znani strojevodja Dežman in je bod Cxtav^a pravila še vlakospremno osobje za svo-(jVe ve »Društvo vlakospremnega osobja. Poslednji ^stvj sta se ločili od velikih organizacij in se iz postelje k vratom, noge je niso več Prost,*' *mela je še nekaj moči v rokah in je odprla pri-l^ duri in omahnila. dvigni].0 s*<0^i*a k niei sestra, a ona se je naglo (tledal a ln Pa^la na nosilnice k možu, ki je že motno živ|jePr-e^.se- 1'a sunek ga je pa zopet kakor zbudil >ii uioKe^n11 *Z stisn^en‘b prsi se je izvil jok, govoriti bolestn a se 2a je oklenila, dasi ni vedela ničesar, • ^dstave so jo oživele, videla je, da je konec nju, nien. Anka in Danček sta pokleknila poleg st°TJ‘ma ie rekla teta, gledala sta in — razumu Danx ^rsa Anka je ovila svojo rokco okrog mamice okrog atka, zajokala sta in onemela. Celo in ; dvignila roko in napravila obema križ na ^ niemii ;• tK>^ubila. Prekrižala je tudi moža, se nagnila ^ m se ni več premaknila. jiec. i2es‘ra je prižgala svečo in začela moliti rožni vernih v Se stanovanj so prihajali ljudje in so po-*ako ijuhil s°b° in molili za mlada prijatelja, ki sta se moUa v življenju. >^0 svntiJn Pan^e^ sta med molitvijo zaspala v ob- adnji ono-i .. aršev> ki sta mirno zrla eden druzega. ^benee-a na *em svetu so zastali, v njiju ni bilo j^a življenja več. — S° hodih 11 ^e. po^vai° v rudniku delo in delavci royov n HV) ovariša. do tovariša, ki so jih izkopali iz Pri ™ Položili na mrtvaški oder. se ni fmJi011 An^reju pa so obstajali cele ure, ni-r°k: i ?apustiti sobe. Slišali so se samo klici : Mamica!« osamosvojili le v namenu, da pridejo s tem pri razvr-ščavanju v uradniški III. status. Ali mislite, tovariši, da so v Belgradu tako neumni, da vas res vse potisnejo v uradniško kategorijo ? Čemu je tu novi zakon, ki natančno določa predizobrazbo za to kategorijo. Vsem gre le za čast, samo da bodo potem male pritiskali. Človek obrača — Bog bo pa obrnil. — Ostanejo torej progovno osobje, postajno osobje, skladiščni delavci in pisarniško osobje. Ali ti niso ljudje ? Zato spreglejte vendar enkrat železničarji in ne dajte se voditi za nos od ljudi, ki gledajo le nase, vas pa puste le v vednem pričakovanju na boljše čase. Organizirajte se vsi do zadnjega v naši »Prometni zvezi«, ki edino zasleduje dobrobit železničarjev. Bodite uverjeni, da lepši časi za nas železničarje morajo priti prej ali slej in prišli bodo kmalu, če bomo složni v močni organizaciji. Vsem tistim pa, ki udrihajo po Prometni zvezi in jo skušajo ubiti, obenem pa hodijo okrog poslancev SLS prosjačit intervencij pa povemo, da tako početje ni moralno ! Na eni strani hodite okrog poslancev, na drugi strani pa pobijate organizacijo, ki je tem poslancem poverila zaščito svojih interesov, to ni lepo in ne moško 1 Prometna zveza že itak sama skrbi, da so poslanci obveščeni o potrebah železničarjev. Zato spreglejte tovariši in vpišite se vsi do zadnjega v »Prometno zvezo«, ker le ta vam more kaj pomagati do boljšega koščka kruha. — Železničar. Prometne nezgode. O tem predmetu so pred kratkim prinesli časopisi statistiko nezgod, ki so se pripetile v železniškem omrežju bivšega državnega inšpektorata preteklo leto. Da bo statistika nezgod v prometni službi za oba bivša dela železničarjev v Sioveniji p-opolna, naj navedemo nekoliko številk nezgod, ki so se pripetile zadnje leto v območju bivše južne železnice. Številke bodo pokazale, katere železničarske kategorije so bile, in so izpostavljene večji opasnosti. Neglede na to,^da so še nekatere prijave, ki bi utegnile še povečati število nezgod zastale, lahko podamo približno točno sliko. Vseh nezgod v letu 1923, ki so se pripetile pod južno železnico je bilo 831. Med njimi 12 smrtnih. 63 težkih in 764 lahkih. Od vseh slučajev pripade 144 ali 18 % na progovne sekcije, med njimi 5 smrtnih, 297, ali 35 % na delavnico Maribor, med njimi eden smrten ; dalje 83 ali 10%, med njimi 2 smrtna na kurilnice, 241, ali 29%, med njimi 4 smrtni na promet. Ostalih 66 ali 8 %, pa na uslužbenstvo, ki se je ponesrečilo po poti v- ali iz službe domov. Odstotno obremenjuje statistika najtežje delavnico v Mariboru, ki prekaša z ozirom na število nezgod vsa druga službena mesta. Ako odbijemo nedelje in praznike, vidimo, da ni bilo enega dneva v preteklem letu, v katerem bi se ne pripetila ta ali ona nezgoda. In če primerjamo število delavstva s številom nezgod, ugotovimo, da je v delavnici Maribor utrpel pretečeno leto vsaki peti delavec kako nezgodo. Na drugem mestu stoji prometno osobje. Z ozirom na opasni značaj prometne službe moremo priznati, neglede na obžalovanjavredne smrtne in druge žrtve, da se je zahvaliti izredni previdnosti? kakor tudi treznosti, da se v danih razmerah število fleSžgOtl nJ Povečalo, marveč ustalilo. Ker je zadeva nezgod in ž njimi spojenih rent enako važna za železničarje, ki so izpostavljeni raznim nesrečam, ne bo odveč, ako spregovorimo predmetno par stavkov. Glede rent, ki se določajo bodisi zaostalim svojcem, ali težje poškodovanim, katerim se izplačajo predujmi na trajne rente do končne odločitve Središnjega ureda v Zagrebu, ali drugim, kateri so v gotovi dobi bolevanja ozdravili brez posledic, bi bilo vsled raznih ne-sporazumljenj treba dati razjasnila. Izkušnje so pokazale, da nastane pri vsaki še tako navidez malenkostni stvari, ki tiče žepov prizadetih, nesporazum, vsled nepoznavanja zakona in izdanega pravilnika Središnjega ureda. Zato tov. železničarjem nekoliko pojasnila. Finančni zakon iz leta 1922 n. pr. daje delodajalcu pravico, da si sme vsote, ki jih je izplačal ponesrečencem za časa nezgode, oziroma bolevanja refundirati '*) (odtrgati), ker dobiva ponesrečenec prve 4 tedne hra-narino na račun bolniške blagajne, nadaljnih 6 tednov zopet hranarino na račun nezgodnega zavarovanja ; po končanem 10. tednu pa se mu začne izplačevati začasna renta v enakem znesku kot prej do končanega lečenja oziroma do zdravniške ugotovitve delanezmožnosti, nakar se ponesrečencu fiksira trajna renta, oziroma v slučaju popolne ozdravitve obračuna njegove zneske z upravo, izplača diference ali pa utrga preveč plačane denarje. Podlago, katero. se vzame pri odmerjanju rent, določuje okrožnica Sred. ureda št. 11673/1923 z dne 15. 6. 1923. Pred tem časom je bil merodajen letni zaslužek poškodovancev, ali event. drugih delavcev njegove kategorije, ako ponesrečenec še ni bil celo leto pred nezgodo v službi. Po novih predpisih se določi zavarovani letni zaslužek na osnovi podatkov mezdnih razredov, ki so na razpolago umesnim uradom Središnjega ureda v Zagrebu, v katerih je bil zavarovanec v letu pred nezgodo prijavljen. Ako je bil n. pr. ponesrečenec 3 mesece v XIV. mezdnem razredu, 2 meseca v XVI. mezdnem razre- *) Ta pravica se razlaga na ta način, ker je hotel postavo-dajalec preperčiti izkoriščanje, oz. onemogočiti, da bi ponesrečenci za časa bolezni ne dobivali dvojnih prejemkov. du, 7 mesecev v XVII. mezdnem razredu se izračuni njegova 100 % renta na sledeči način : *) ad a) mezdni razred XIV. 3 mesece (mesec po 25 dni) — 75 dni X 24.— Din. = 18«0. ad b) mezdni razred XVI. 2 meseca (mesec po 25 dni) — 50 dni X 34.— Din. = 1700. ad c) mezdni razred XVII. 7 mesecev (mesec po 25 dni) — 175 dni X 40.— Din. = 7000. 12 mesecev 300 dni Din. 10.500. Letni zavarovani zaslužek znaša torej Din. 10.500 Mesečni zavarovani zaslužek znaša Din. 875.—. Dnevni zavarovani zaslužek znaša Din. 35.—. Na ta način si lahko vsak sam izračuni vnaprei svoje prejemke, ki bi jih po zakonu dobival v slučaj« nezgode po % izgube delazmožnosti. Toliko v pojasnilo glede rent in zaračunavanja. Vzrokov nezgod ne nameravamo raziskovati. Pribijemo le to, da je pretežni večini bil vzrok nezgod nesrečni slučaj. Vendar bi se dalo glede ostalih marsikaj obrniti na bolje. Marsikje, da marsikje bi se dalo z povečano opreznostjo, tako s strani delavcev samih kot strani podjetja priti do zboljšanja. Protekdia. Škandal! Velike davke, patriotizem, zvestobo in poštenost v službi, strokovno izobrzabo in sploh vse zahteva država od nas. Sedaj pa, ko smo že od vsega tega postali nagi in bosi, po vrhu še vrže na cesto, kjer naj poginemo od hudega železničarji in naše sestradane družine samo, da dobi prostor kak privandranec, ki živi od naših žuljev. Za nas državljane - železničarje pa država nima para. Početje, kakršno uganja vlada, je izzivalno. Redukcija se bode kakor drugod, izvršila tudi pri direkciji drž, žel. v Ljubljani, Seveda to že vsak razume, da na najbolj »pošten« način. Lepo število uradništva naj se odpusti, da bode prostor za ruskega generala, ki je dodeljen k odd. II./2. kjer za tako službo, ki jo opravlja g. general za slovenskega uradnika ni prostora. 15.000 državnega uradništva se vrže na cesto, da bode lažje živela cela armada pritepencev. Zaslužek zadrževati ali utrgovati Je v nebo v pijoči greh. Ta v nebovpijoči greh velja tudi za onega podjetnika, ki uslužbenca že pri sprejemu v službo primora, da podpiše pogoje, s katerimi ej uslužbenec prisiljen trpeti izkoriščanje in izmozgavanje od strani podjetnika ako noče, da umrje od hudega na cesti. Zaslužek zadrževati ali utrgovati ter uslužbenca in njegovo družino pustiti stradati, na dTUgi strani pa deliti miloščino je enako ravnanju roparjem, ki so ropali pri bogatinih ter pomagali revežem. Razloček med prvimi in drugimi je le ta, da so ropali roparji pri bogatinih, krivični podjetnik pa jemlje pravico in utrguje plačo svojemu revnemu uslužbencu. Krekova mladina. KREKOVA MLADINA V LJUBLJANI. Sestanki se vrše redno vsak četrtek ob osmi uri zvečer v društvenih prostorih. Za slavnostno predstavo ob priliki 30-letnice našega delavskega gibanja se pripravlja priljubljena igra »Divji lovec«. »Krekova mladina« bo pri slavju aktivno sodelovala in pomagala našim delavskim organizacijam. Podružnicam naznanjamo, da naj nam naznanijo celotni odbor in imena odbornikov in kake funkcije imajo ter nam redno sporočajo o svojem delovanju in da, so v vednem stiku s svojo centralo. Tu v Ljubljani se bo začel zoi>et redni diskusijski večer skupno s tov. akademiki. »Prosvetna zveza« v Ljubljani je osnovala socialno politični tečaj. Tečaj je namenjen predvsem mlajšim in agilnejšim in požrtvovalnim delavcem vseh slojev krščansko-socialnih organizacij. Člane »Krekove mladine« tem potom opozarjamo, da naj se v kolikor mogoče velikem številu udeleže tega tečaja. Dan, ura in kraj se pravočasno objavi. Odbor. Delavska zveza. D. M. v Polju. Tukajšnja okrajna Delavska zveza priredi tekom letošnje zimske sezone ciklus predavanj iz sociologije in sicer počenši z 25. I. v petek ob 8. uri zvečer v prostorih našega doma. Vsebina predavanj je zelo zanimiva za vsakega, posebno v današnjih težkih socialnih razmerah. Zato je dolžnost vseh, posebno pa odbornikov in zaupnikov, da se predavanja gotovo udeleže. Po predavanju prosta diskusija o tvarini. Tovariši. vzgojimo si dobrih voditeljev, kajti časi so vedno težji in dela bo treba veliko. Odbor. Iz Hrastnika. »Pravica« se pri nas hitro širi ter je jako veliko zanimanje za njo. Komaj jo prvi prečita, že trije drugi čakajo nanjo. To je dobro znamenje. Le tako naprej. Delavski večeri v Tržiču. Izobraževalno društvo sv. Jožefa je začelo prirejati takozvane čitalne večere. pri katerih se razpravlja o vseh tekočih vprašanjih. Želeti bi bilo, da bi večere posečali delavci v obilnem številu. Vrše se vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer ob osmih na galeriji »Našega doma«. ZVEZA PAPIRNIŠKEGA DELAVSTVA. Vabilo k seji načelstva Zveze papirniškega delavstva, ki se vrši v Preski pri Medvodah v nedeljo, dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldan v ondotnih društvenih prostorih. Seja važna, zato obvezna. Predsednik, *) Zakon za zavarovanje delavcev § 21, str. 16 : Fiksirani za varovani dnevni zaslužek za dotični razred. Strokovna zveza. Kriza v usnjarski industriji v Tržiču. Usnjarstvo v Tržiču preživlja zopet krizo. To pa vsled tega, ker imajo usnjarska podjetja taki ljudje v rokah, ki nimajo znanstvene podlage za to stroko in imajo pred očmi samo dobiček ne oziraje se na pametno gospodarstvo in potrebe delavstva. Izmed delavcev nekateri gledajo to stvar precej skeptično, velika večina pe se udaja v brezbrižnost in čaka nemile usode, kadar popolnoma zastane ta nekdaj tako cvetoča industrija in obrt v Tržiču vsled zanikernosti in neumevanja nekaterih. To bo pa tudi škoda za naše slovensko narodno gospodarstvo. Iz odbora S. Z. T. D. na Jesenicah. Odbor SZTD opozarja vse člane-ice na sklep glede plačevanja članarine, ki mora biti plačana vsaj do 10. vsakega meseca, ker mora blagajnik vsaj do 13. narediti obračun ter poslati na centralo. Tovariši in tovarišice, zavedajmo se, da je red in točnost v organizaciji prvo. Zatorej upoštevajte klic odbora, da ne bo neprilik, zlasti radi časopisa. Le v redu in točnosti bo naše delo napredovalo in pokazalo ob koncu leta uspeh. Za tiskovni sklad »Pravice« je poslal tovariš Šuštar Franc iz Zagorja Din. 200.— Drugi posnemajte ! VINIČARJI IN KMETSKI DELAVCI. Ljutomer. Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru naroča vsem članom, ki dolgujejo še na članarini, da isto v najkrajšem času poravnajo, ker se drugače ne bodemo mogli več ozirati na nje. Le tam kjer vlada red in sloga, se da kaj doseči. Skupina sv. Anton v slov. Goricah se je zopet oživela. Po smrti svojega prerano umrlega predsednika Antona Fabjančiča si je skupina na občnem zboru izvolila novi odbor : Predsednik : Mlinarič Anton, viničar, podpredsednik Bračič Jakob, za tajnika in blagajnika Juršič Franca, viničarka. Odbornika : Kovačič Matija in Kvas Alojz, zaupnik Vrbjak Franc. Upamo, da bo novoizvoljeni odbor krepko prijel za delo in sčasoma razširil organizacijo po celih lepih Slovenskih Goricah. Želimo novemu odboru veliko sreče. Obenem se moramo iskreno zahvaliti tov. J. Trstenjaku, ki nas je na občnem zboru vnovič navdušil in nam natančno razložil pomen zveze. Bog živi! Sv. Miklavž pri Ormožu. Tukajšnja skupina SZVKD ima svoj redni občni zbor dne 10. februarja, po rani sv. maši v Društvenem domu. Ljutomer. Strokovna zveza in Delavska zveza sta se začeli krepko razvijati. Tudi ubogemu viničarju in kmečkemu delavcu se začenjajo odpirati oči in spoznanje, da brez organizacije ni upati boljših čsaov za ubogo paro. Krepko naprej! Skrbno berimo »Pravico«. Dopisi. ložili program radikalije. Dalje povejte, koliko so že radikalci izželi iz slovenskega trpina in poučite poslušalce, kaj bi še radi izsesali. Treba je vedeti, če so rudarji še pripravljeni dopustiti, da se jih izmozgava. Tako storite gospodje. Mnogo nas je v Zagorju, ki si radikalije prav vneto želimo, pa nam ni mogoče poizvedeti, kje ta firma prodaja svojo pamet. Le pokažite se vi osrečevalci slovenskega rudarja, vi samogoltneži, ki bi tudi lastnega brata prodali za pest starih šinnegelnov ! Mi pa pravimo, kar Marksizem rodi,, se rado prelevi ! Pes, ki laja ne grize ! Živeli zavedni Marksisti, v radi-kaliji ! Živel Pašič, živel Ljenin ! Tedenske novice. Iz Hrastnika. Društvo stanovanjskih najemnikov podružnica Hrastnik-Dol je imela v nedeljo 20. t. m. v gostilni Bantan svoj II. redni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Za centralo je poročal g. Vencajz iz Ljubljane. Za novega predsednika je bil enoglasno izvoljen g. Janko Arnšek, krojaški mojster. V ostali odbor so izvoljeni: Gg. A. Strehar (tajnik), Krajnčan, Poboljšaj, Simonišek, Trbovc. Na novo je pristopilo več članov. Hrastnik. Pri nas dela pri rudniku več delavcev na takozvanem »Fohrwurts-u« tu pa ni nobenega stranišča. Prisiljeni smo javno opozoriti g. ravnatelja, naj napravi tozadeven red, saj menda ravnateljstvo pozna tozadevne higijenske predpise. Gospod Križaj jih menda poznati noče. Dol pri Ljubljani. Dne 4. I. 1924 je umrl tukaj č. g. katehet Anton Urh. Bil je vnet organizator in je s svojim delovanjem veliko pripomogel za napredek tovarniškega delavstva v Dolu. Skupina Dol se je v znak hvaležnosti za njegovo delovanje korporativno udeležila njegovega pogreba, ki se je vršil dne 6. I. 1924. Bog mu plačaj! Trbovlje. Podpisani brezposelni rudarji, kateri so bili pri zadnji stavki odpuščeni, se tem potom najtopleje zahvaljujejo rudarjem, ki so imeli dobro srce, in so nam pomagali z darili. Prosimo, da bi našim bednim družinam tudi v prihodnje kak dober človek kaj pomagal. Hvaležni Klemenc Ivan, Fajfer Jože, Babič Jože. Zabukovca pri Celju. »Delavec« z dne 10. I. 1924 se šopiri in baha z nečedno nasilno agitacijo svojih pristašev ob priliki volitev v II. rudarsko skupino. Laži in obrekovanj so bili g. socialisti res polni in bogati. »Delavec« tudi grozi. Toda minuli so časi, ko so socialisti metali tovariše iz podjetij samo radi tega, ker niso hoteli biti pri njih včlanjeni'. Iz Tržiča nam je poslal g. Sitar, mizar v Križah dopis, v katerem ugotavlja : 1. V naši obrtni zadrugi, ki bo imela ta mesec občni zbor, ne sme biti nobenih prepirov in nobenega strankarstva in ga tudi ni. 2. Zastopniki D. Z. in O. Z. se res nekaj pričkajo, načelnih nasprotstev pa ni. Zagorje ob Savi. Bivši komunistični revolucijonarci, vneti zagovorniki razrednega boja so postali pohlevni kužki, ki so srečni, ako jih ne brca gospod. Vrgli so raz sebe še ono malo poštenosti in se udinjali, Pašičevemu režimu. Preje so se rotili in klicali vse vrage na pomoč, da napravijo konec neznosnim razmeram v revirjih, ki so zavladale vsled intimnega prijateljstva trboveljske z vlado, danes pa se valjajo pred belgrajsko porodico in ji vpijejo, slava — lačni! Nečuvena izprememba ! Pa ni nič čudnega. Vsak se na solncu greje ! Po prazni slami se zastonj mlati! Iz polne mošnje pa prileti kak cvenk. Taka je najbrž logika par ljudi, ki so pri nas za-počeli radikalijo. Pa naj jo le ! Samo to je smešno, da se ti nepoznani, ustijo po časopisju in besedičijo o moči, 'katero baje imajo v revirju. Saj jih nikdo ne poena, niti ne ve, koliko jih je in kakšni so ! Le to se sliši, da so sami nekdanji sodrugi. Gospodje, pametno besedo ! Če resno mislite na razmah v Zagorju, dajte, pokažite vaše brihtne glave na kakšnem shodu. Tam naj bi raz- br. Avguštin Juretič : Potreba in meja socialne politike. (Dalie.) Liberalni »laisser faire, laisser passer« je povzročil v socialno-gospodarskem življenju držav pravo pravcato anarhijo. Vsled pasivnosti države je nastala gospodarska borba, v kateri nasprotniki niso bili niti razmeroma enako močni, niti niso razlikovali v tej borbi dopustnega orožja od nedopustnega. Posledica te gospodarske borbe je bila škodljiva, neenaka in nepravična razdelitev zemeljskih dobrin. Eni imajo preveč, drugi pa premalo. Nastala so velika nasprotja med premožnimi in močnimi in slabimi in reveži, iz česar je nastalo nezadovoljstvo zatiranih (tlačenih); s tem pa je postal tudi družabni red nesiguren. Države same uvidevajo, da je v interesu miru in reda, pogosto pa tudi v interesu samega obstanka teh držav, da s svojo intervencijo (posredovanjem) izgladijo socialno-ekonomska nasprotja. Danes torej ni države, katera ne bi uvidela potrebe socialnega zakonodajstva. Vprašanje je samo, doklej segajo meje državne intervencije ? Ali naj je država samo urejevalec vseh socialno-gospodarskih odnošajev, predpisujoč jih v potankosti, ali pa ima samo dolžnost, da prihiti na pomoč tam, kjer nedostaje iniciativa (pobuda) in delo posameznikov in organiziranih edinic ? Pod socialno politiko v najširšem pomenu razumevamo vse ono, kar podvzame država ali njene pokrajinske in občinske oblasti (z namenom), da dvignejo gospodarski, nravni in družabni položaj državljanov. V ožjem pomenu razumevamo pod socialno politiko mere (ukrepe), katere podvzame država, da v socialno-eko-nomski borbi zaščiti šibkejše, da jim omogoči socialni in gospodarski razvoj ter da tako zmanjšuje družabne in gospodarske razlike med državljani. Semintja je pojem socialne politike istoveten s pojmom delavskega obrambnega zakonodajstva in sicer zato, ker je liberalni ekonomizem povzročil najneznosnejše razmere v industrijskem delu narodnega gospodarstva. Po naziranju krščanskih sociologov ima država torej nalogo, da pospešuje splošno blaginjo, da ustvarja takšne razmere, na podlagi katerih zamore poedinec v skladu s celoto doseči stopnjo zemskega blagostanja, katera mu olajšuje skrb za dosego končnega cilja. Država ima dolžnost, da s svojimi socialnimi zakoni omogoči vsakemu poedincu, da zamore lažje živeti »po večnih božjih zakonih« pravi Leon XIII. v eni svo$ okrožnic. Karkoli tedaj država podvzame, mora P03 vzeti z namero, da pospešuje občo socialno blaginj Potrebno je tedaj, da se država poslužuje sredstev, v vodijo v to socialno blagostanje. Država mora odsb3' njevati vse, kar zanaša disharmonijo (nesoglasje) v so; cialno-ekonomskih odnošajih in da s pozitivnimi zako® zdravi socialna zla in odstranjuje nova. Vendar pa mora biti državna intervencija urfleI' jena. Moderni svobodni duh ne prenese prevelikega vir kanja države v odnošaje državljanov. Socialno zakon13' dajstvo ne sme biti takšno, da ne bi puščalo niti m3'11 priložnosti za svobodno delovanje poedincev in org*1' ndziranih skupin. Država ne sme biti univerzalni P$ kurator državljanov. • (Dalje prihodnji' __==sr*- Moški in ženska. Moški — bodisi mož, bodisi fant — je povstj sličen davkariji. Čim bolj odkritosrčno fatira davčni ^ vezanec svoje dohodke, tem manje mu verjame davk3" rija ; čim več ji priznaš, tem več hoče še izvedeti- tc‘ sumljivejši postajaš. Križ ! Ženska — bodisi žena, bodisi dekle — je povs^ slična davkoplačevalcu. Čim odkritejša je, tem m3”1 ji mož ali fant zaupa in verjame ; čim bolje se i" izdaja, tem več še hoče izvedeti. Dvakrat križ ! ^ A zakaj ? Ženske pravijo : — Pač zato, ker mo™ žensko odkritosrčnost zanikuje. A čemu jo zanikuj3' Zato, ker sam ni odkrit. Moški pa trdijo, da je naf0" be res. Zato je prav in na vse plati koristno, da moški1-ženska ostaneta kakršna sta : on sličen davkariji ? 0,1 davkoplačevalcu. Mar ne ? IZ UREDNIŠTVA. Dopisnike prosim, da napišejo dopise s črniHf in samo na eno stran papirja, sicer moram prepisov3 Vsaka skupina naj stalno za vsako številko pošilja ^ pise. Jos. H. vse bo prav prišlo. Hvala vam ! Trebnje. Prav zelo bi mi ustregli, če dobim vsaktedenkakdopKkvašihkrajev^^^^^^^^^ Vrednost denarja na zagrebški bofz*' Dne 17. t m. si dal oz. dobil na zagrebški borJ' Za 1 italj. liro Din. 3.81 K—3.84 ^ ; za 1 funt šterjing Din. 370—373.— ; za 1 amer. dolar Din. 86.75—87.75 ; za 1 frnacoski frank Din. 4.10—4.15 ; za 1 češko krono Din. 2.52 M—2.55 V* ; za 10.000 nem. avstr, kron Din. 12.20—12.40; za 1 švicarski frank Din. 15.08—15.18 ; dne 21. t a pa: za 10.000 ogr. kron Din. 30 M—33 ; za 1 italj. liro Din. 3.79 7*—3.82 7«; za 1 funt šterling Din. 368.25—371.25 ; za 1 dolar v čeku Din. 86.75—87.75 ; za 1 dolar v gotovini Din. 85.75—86.75 ; za 1 francoski frank Din. 3.87 bi—3.92 K- ; za 1 češko krono Din. 2.53—2.56 ; za 10.000 nem. avstr, kron Din. 12.20—12.40; za 1 švicarski frank Din. 15.10—15.20. I Zahtevajte »PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih, posebno še v Industrijskih krajih 1 OD HIŠE DO HIŠE gre glas o izvrstni kakovosti MILA „GAZELA“ ki se odlikuje po svoji izdatnosti in obilnih penah. Al L I K' u Pl UJI EŠI se svoje potrebščine v posloval-licah 1.delavskega kons. društva? Al J Sl v Cl LAI M T E ZADRUGE? Izdaja Tisk Zadružne tiskane v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej