Poštnina plačana v gotovini
Leto LXXIII., št. 32 a
Ljubljana, pet«
SLOVENS
L
Izhaja vsak dan popoldne IzvzemSi nedelje In praznike. — Inseratl do SO petit vrst a Din 2 do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4. —. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej — »Slovenski Naroda velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IS UTRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.S51.
iovjetiki prit s k na Mannerheimovo črto
Kljub sovjetskemu vdoru do prvih utrdb je glavna linija še vedno nedotaknjena — Težke izgube sovjetskih napadalcev — Finci junaško odbijajo sovražno premoč — Angleška in druga letala ustavila sovjetsko bombardiranje
Stoekholm, 9. febr. s. (Havas). Posebni
poročevalec   lista     Stockholm Tidningen*
na finskem bojišču javlja, da je pritisk sovjetske vojske na Mannerheimovi obrambni liniji na Karelijski zemeljski ožini še vedno zelo močan.
Sovjetske čete dobivajo nova ojačenja in cenijo, da bodo v kratkem imele pri Summi zbrane štiri divizije. Včeraj sicer sovjetska ofenziva pri Summi ni bila tako močna kakor prejšnje dni. zopet pa so bili sovjetski napadi podpirani od topništva, tankov in letalstva. Trajalo je več ur, preden se je Fincem  posrečilo napade odbiti
Sovjetske čete so na nekem mestu dospele do prvib linij finskih utrdb in so po hudem boju prve utrdbe celo zavzele. Utrdbe pa so namenoma zgrajene tako, da se sovražnik v njih ne more dalje časa držati, temveč jih jo moral že po najkrajšem času zopet zapustiti.
London, 9. febr. e. Potrjuje se vest, da so finske čete Imele neuspehe na Karelijski ožini. Po mnenju vojaških strokovnjakov pa kljub temu ne bo še odločitve zaradi vdora sovjetskih čet v Mannerheimovo črto. Resna kriza za Finsko vojsko bi mogla  nastati  šele v nekaj mesecih.
Moskva, 9. febr. s. (Reuter). Po sovjetskem uradnem poročilu se je sovjetskim četam na Karelijski zemeljski ožini na dveh mestih posrečil vdor v Mannerheimovo obrambno liniio. Sovjetske Čete so zavzele več manjših utrdb obrambne linije in prodirajo sedaj v dveh kolonah proti Viboreru.
Helsinki, 9. febr. s. (Reuter). Kakor poročajo nevtralni poročevalci na fronti, se sovjetski napadi na Karelijski ožini nadaljujejo z vso ostrino. Sovjetske čete pa so imele tudi zelo težke izgube, samo v torek in sredo cenijo, da je padlo pri Summi 3000 do 4000 sovjetskih vojakov. Če je tudi res, da so sovjetske čete na enem mestu vdrle v pas Manm .heimove obrambne linije, ta vdor nima večjega pomena, ker so glavne obrambne linije finskih turdb še vedno nedotaknjene.
Zdi se, da je na severu pri Kuhmu zopet neka sovjetska divizija v težkem položaju. Samo na ta način si je mogoče razlagati, da so sovjetske čete s primeroma manjšimi oddelki v tem predelu poskusile dva riskantna napada, ki sta se z velikimi izgubami zanje ponesrečila.
Finsko vrhovno poveljstvo pričenja posvečati sovjetskim odelkom skakalcev s padali večjo pozornost. Zlasti na severu, kjer so naselbine zelo redke, bi utegnili taki oddelki povzročili resno škodo. Zaradi tega so bila sedaj prebivalstvu izdana posebna navodila, kako naj v primeru potrebe pomaga pri uničevanju takih oddelkov.
Nevtralni novinarji z zanimanjem beležijo, da so v zadnjih dneh sovjetski bombni napadi na finska mesta močno popustili. Mnogi pripisujejo to prihodu večjega števila tujih letal na Finsko In zlasti angleška letala se zelo uspešno udejstvujejo.
Finski demanti
Helsinki, 9. febr. s. (Reuters. V finskih uradnih krogih odločno zanikajo vesti inozemskega časopisja, da bi bili sovjeti predrli Mannerheimovo obrambno linijo pri Viborgu. Finci označujejo te vesti kot fantastične zlasti z ozirom na ponovne poraze sovjetske vojske in poudarjajo, da je obrambni pas Mannerheimove Unije širok nad 20 km, tako da na enostaven prodor »ploh  ni  mogoče misliti.
Sovjetsko poročilo
Moskva, 9. febr. AA. Poročilo glavnega poveljriištva leningrajskega vojnega okrožja pravi: 8. februarja je b;lo .'zvidniško udejstvovanje na raznih bojiščih. V teku borb pehotnih patrol. ki so bile v zadnjem času na Karelijski ožini, so sovjetske čete zasedle utrjeni kraj Hot nen z osmimi bc-toniranimi topniškimi utrdbami. Na odseku med jezerom Ladogo in Suvan to Jer-vdjem so zavzele sovjetske čete pet betoniranih utrdb s topovi. Sovražn k je imel v obeh primerih znatne izgube. Sovjetsko letalstvo je z uspehom bombardiralo vojaške c b jek te.
Poljska vojska za Finsko
Pariz, 9. febr. s. (Reuter) Potrjujejo, da so pripadniki poljske vojske v Franciji že na poti kot prostovoljci za finsko armado. Število prijavljenih prostovoljcev ni označeno. Kakor poročajo, so med niimi tudi Poljaki iz Amerike, ki so zlasti izvežbacii kot izvrstni mehaniki.
Danski prostovoljci
Koda al. 9. febr. s. (Reuter) Včeraj je zopet 17 danskih oficirjev odpotovalo na Finsko, da vstopijo kot prostovoljci v finsko vojsko Računajo, da se sedaj na Finskem bori že 500 danskih prostovoljcev Nadaljnjih 10.000 Dancev se je prijavilo za civilno pomožno službo v zaledju na Finskem.
Ameriški prostovoljci
Was>hington. y febr s (Havas). Re erv-ni oficir ameriške mornarice Robert Win-šton je odpotoval na Finsko. Kakor je izjavil ]e namen njegovega potovanja, da preizkusi letala, ki so bila iz Zedinjen-h držav poslana za finsko voisko. Na isti ladji je odpotovalo na Finsko 50 ameriških in kanadskih prostovoljcev za fin-ko vojsko
Helsinki, 9 febr. s. (Fin. tel. ag.) V sre-Jo je dospel v Helsinke princ Rene Bour-bon Parma ki se je prijavil kot prostovoljec za finsko vojsko Po svojem prihodu je izjavil, da ie prišel, da stavi Finski 'a razpolago svojo Domoč v njeni borbi za krščansko civilizacijo l7razil ie rudi svoje občudovanje za finsko armado. V kratkem odide princ v slavni stan marala Mannerheima.
Šolski pouk po radiu
Helsinki, 9. rebr. s. i.Fiu. t*_i. ag.) iinska vlada je pod vzela posebne ukrepe, tla se bo nadaljevala nemoteno šolska vzgoja 600.(XH) evakuiranih finskih otrok. Večje število otrok je bilo poslanih na Švedsko m obiskujejo sedaj redne šve-dske šote Za one, ki so ostali na Finskem, pa je urejen poseben pouk po posti in radiu Učitelji, ki niso bili uvrščeni v voja:ko službu, bodo prevzeli kontrolo nad poukom, tako da bo vsak izmed njih nadzoroval potovo število otrok Radijski pouk je bil na Finskem deloma uveden 2e pred vojno, toda samo za pouk tujih jezikov Sedaj bo sistem radijskega pouka še razširjen m bo pomagal otrokom, da v sedanjih izrednih časih vsaj najnujnejših stvari nc pozabijo.
Angleška in francoska pomoč
Francija in Anglija pošiljata Finski vojni material in prostovoljce, redne vojske pa ne bosta poslali
London, 9. febr. e. Na službenih mestih so objavili, da se morejo vsi angleški državljani, ki niso bdi poklicani po doseda-
.1 zadevnih odredbah pod orožje, prija-
viti kot prostovoljci v pomoč Finski. Prva skupina angleških prostovoljcev bo odpotovala na Finsko že konec prihodnjega tedna.
Na sestanku vrhovnega zavezniškega svet-i v Pirizu je bilo na sporedu tudi VTr"?anie podpore Finski. Sklenjeno Je bilo, da bosta FVaneija in Anglija pošiljali Finski samo svoje prostovoljce. Iz včerajšnjega govora ministrskega predsednika Chamberlaina s«« vidi, da ima Anglija določen načrt za podporo Finski in sicer v obliki dobave vojnega materiala in kreditov, svoje redne vojske pa ne bo poslala na Finsko.
Amsterdam,  9   februarja    A A. (DNB).
>Daily Herald ^ izve da bodo angleški prostovoljci odpotovali te dni iz Anglije ter s.-pridružili finski vojski. Oni angleški državljani, ki bodo v toku t. 1 poklicani po^i orožje, ne bode imeli pravice odpotovati na Finsko. Organizacija prevoza prostovoljcev na Fin?ko bo pod nadzorstvom finskega poslaništva. Prostovoljcev ne bo pošiljala angleška vlada temveč bodo Doto-vali na lastne stroške ali pa na stroške finske vlade.
Ameriški vojni material
\Vashingtoii, 9. febr s. (Havas). Senat je sprejel s 65 proti 3 glasovom predlog, da naj borzni komite pospeši dovoljenje za finsko vlado, da bo smela vnovčevati svoje vrednostne papirje v Zedinjonih državah za nakup vojnega materiala.
Organizacija zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu
General Weygand nadzoruje zavezniške čete v Egiptu — Moralna akcija v ozadju rešuje glavno stvar
Kairo, 9. febr. s. (Havas) Vsi tukajšnji listi posvečajo veliko pozornost navzočnosti generala Weyganda v Egiptu. Egiptsko in arabsko časopisje poudaria izredne sposobnosti generala Weyganda. ki je pred 20 leti organiziral poljski odpor proti sovjetski invaziji, pozneje na se izkazal kot izreden vojaški in upravni strokovnjak kot guverner francoske Sirije.
Listi pravijo. da organizira general Weygand sedaj tako z vojaškimi kakor tudi z diplomatskimi sredstvi zavezniško armado na važnem križišču mednarodnega prometa na Bližnjem vzhodu. Pakt Anglije in Francije s Turčijo ie Weygando-vo osebno delo in ga je sam pripravil s svojim obiskom v Ankari. Kakor tvori Turčija severno postojanko zavezniškega obrambnega sistema na  vzhodu, tako je
, Egipt južna postojanka tega sistema. Za-i padne demokracije in Bližnji vzhod so . združeni v misli svojega skupnega poveljnika, VVevganda. Ze njegova pot v Kairo iz Ankare preko Damaska in Bevruta naznačuje zavezniško obrambno delo v tem predelu. Egipt stoji na strani Anglije in Francije v službi njunih idealov proti nemško-sovjetskemu sodelovanju.
Kairo, 9. febr AA (Havas) Snoči je bila v Francoskem domu v Kairu ganljiva slovesnost o priliki obiska generala Wey-aanda. V imenu bivših bojevnikov ie Weyganda pozdravil višji uradnik družbe Sueškeea prekopa baron de Bennoit.. ki ie naglasil. da Francozi v inozemstvu, ki nimajo možnosti aktivno poseči v borbo, soglasno želijo posvetiti vse svoje napore za dosego končne zmage.
Goreči obrambni zidovi
Kako se je Rumunija zavarovala pred eventualnim vdorom sovražne vojske
Bukarešta, 9. febr. e. šele včeraj je ru-munski tisk prvič objavil obširnejše Članke
0 gradbi utrjene Karolovc črte. i>TJniversiil« piše, da tvorijo del te ru-
munske utrjene črte prekopi, katere lahko takoj napolnijo z gorljivo tekočino. Ta sistem prekopov bo imel odločilno vlogo pri morebitnem vdoru sovražnikove vojske v Rumunijc.
Po mnenju  vojaških  strokovnjakov je
1 umunska  vojska s prekopi, ki se vsak
trenutek lahko pretvorijo v goreče obrambne zidove, tako močno zavarovana, da bi mogla rumunska vojska izvesti popolno mobilizacijo in vse potrebne priprave za obrambo, preden bi sovražnik prodrl preko gorečih prekopov.
Razen prekopov tvorijo del Karlove utrjene črte tudi ogromne pasti za tanke. Utrdbe je gradilo 20.000 delavcev in več tisoč strokovnjakov od leta 1938.
Zakaj noče Amerika prekiniti odnošajev s sovjeti
Pismo zunanjega ministra Hulla — Stališče Ze-dinjenih držav glede Moskve paralelno s sta llšjfem Francije in Anglije
Washington, 9. febr. s. (Reuter). Objavljeno je bilo pismeno pojasnilo, ki ga je poslal na neko vprašanje zunanjepolitičnemu odboru senata zunanji minister Hull o odnošajih Zedinjenih držav do sovjetske Rusije. Hull ugotavlja, da je imela ameriška vlada že večkrat razloge misliti, da je sovjetska vlada prekršila obveznosti, ki jih je prevzela leta 1933 kot pogoj obnovitve diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo. Hull smatra, da je nadaljevanje diplomatskih odnošajev med obema državama sedaj neodvisno od obveznosti, ki jih je tedaj sovjetska Rusija prevzela.
Washlngton, 9. febr. s. (Havas). Pismo zunanjega ministra Hulla zunanjepolitič-
nemu odboru senata, v katerem ugotavlja, da je sovjetska vlada kršila prevzete obveznosti do Zedinjenih držav, pa se kljub temu izraža proti prekinitvi diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, tolmačijo v ameriških političnih ~rogin iz sledečih treh vidikov:
1. Ameriška vlada hoče upoštevati oja-čeno protikomunistično razpoloženje ameriškega javnega mnenja. 2. želi odvzeti republikanski stranki možnost, da bi izkoristila javno mnenje za svoje strankarske svrhe, če bi zavzela vlada v tem vprašanju premalo energično stališče. 3 je želel Hull očividno se enkrat pred javnostjo poudariti točno stališče vlade v t^m vprašanju.
General Weygand je odgovoril, da je dolžnost Francozov v inozemstvu, da ostanejo na svojih mestih. V tej vojni morajo tudi doma v ozadju služiti vsi in ne samo oni, ki so v bojnih črtah. Moralna akeija v ozadju rešuje glavno stvar. Francija se drži dobro in Francija bo vojno nadaljevala do popolne zmage za francoski mir, ki bo popoln in ki bo zagotovil Francozom dobo mirnega življenja.
Po svečanostih v francoskem poslaništvu je Weygand obiskal francosko poslaništvo, kjer je prisostvoval kosilu, ki je bilo prirejeno njemu na čast. Kosilu so Drisostvovali predsednik egiptske vlade, oredsednik senata, predsednik parlamenta, angleški veleposlanik, turški veleposlanik ter več višjih francoskih in angleških častnikov.
Vlada ie proti prekinitvi diplomatskih odnosaje\ s sovjetsko Rusijo ne samo zato, ker lahko dobiva preko svojega poslaništva v Moskvi važne informacije, temveč tudi ker lahko izvaja gotov političen vpliv na sovjetsko Rusijo. Pri vsem tem pa vlada pazljivo spremlja, kakšno stališče zavzemata do sovjetske Rusije Anglija in Francija in se hoče držati v svojih akcijah gotovega paralelizma do angleškega in francoskega stališča.
V krogih ameriške vlade tudi poudarjajo, da  bi  prekinitev  diplomatskih odnošajev
med Zed i njenimi državami in sovjetsko Rusijo mogla izzvati sovjetsko vlado, da hi napovedala Finski vojno, nakar bi moral predsednik Roosevelt proglasiti veljavnost nevtralnega zakona tako za sovjetsko Rusijo kakor tudi za Finsko. S tem pa bi bili onemogočeni vsi napori ameriške vlade, da nudi Finski na indirekten način čim večjo pomoč.
Nova napetost med Japonsko in sovjeti
Moskva, 9. febr. s. (Fin. tel. ag.) General Štern, ki je nekaj časa poveljeval sovjetskim četam na Karelijski ožini, sc je po zadnjih vesteh zopet vrnil v svoj prejšnji glavni stan v Habarovsku v Sibiriji. Njegov nenadni odhod na vzhodno mejo tolmačijo z novo napetostje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo.
Vojvoda Windsorski na fronti
Pariz, 9. febr. s. (Reuter) Včeraj je pregledal postojanke angleške ekspedicijske vojske v Franciji vojvoda Windsorsld. Istočasno je posetil vrhovni poveljnik angleške ekspedicijske vojske lord Gort angleške čete na fronti ter se je podal celo v nekatere skrajne postojanke pred sovražnimi linijami, kjer je potem osebno dal navodila posameznim poveljnikom odsekov.
Iz notranje politike
BOLGARI ZA JlGOSLOVKNSi.O AKADEMIJO
Zadeva gle<le spremembe imena Jugoslo-\fnskt» akademije v Za grelni jo nasiu značilen odmev tudi v bolgarski prestolnici. Sofijski dnevnik »Mire, ki je vedno zastopal slovansko vzajemnost in branil skup
»ost interesov Južnih Slovanov, je pr!ol>eil c-lanek nestorja bolgarskih učenjakov Štefana S. Fo*»čcva »Jugosfovenska akademija ne bo spremenila imena«. S, S. Robcev piše:
V bolgarskem tisku so se pred nekaj dnevi pojavilo vesti, da bo zagrebška akademiji spremenila svoj jugoslovenski atribut \ hrvatski. Sedaj javljajo brzojavno iz Zagreba, glavnega mesta banovino Hrvatske, da je ban dr. Ivan subašić odklonil izvršitev tega sklepa in da je prepustil zadevo hrvatskemu saboru. Ct prav se to vprašanje ne zdi važno, vendar je posebne važnosti v podroeju hrvatski" in sploh ju-goslovenske kulture.
Nam Bolgarom je Jugoslovensk:* akademija pri srcu in mi ne želimo, da bi se
prekrstila in omejila z. imenom »hrvatska«. Ni treba, da bi se hrvatski patriotizem čutil prizadet zaradi prvotnega imena. »lu-goslovensko ime ji je dal njen slavni ustanovitelj Strossmaver. Ni ga treba odstraniti med drugim niti zaradi blagohotnega spoštovanja, ki smo ga dolžni spominu velikega Slovana. Strossmaver je jasno označil, kakšni morajo biti odnosi med Hrvati in Srbi. Z drugimi besedami: Strt^>.-mayer je 1. 18fi7 povzdignil zastavo te Jugoslavije, ki s«' danes jača in ujedinjuje v državno celoto, v kateri je prostor m kulturno, gospodarsko in politieno življenje in v kateri se bo popolnoma ohranila narodna individualnost Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Štefan S. Robcev je najstarejši član filozofsko - pravnega razreda Jufro-loven^ke • i. i.l.»nai je znanosti in umetnosti v Zagrebu.
TIHA LIKVIDACIJA JRZ
Beograjski tednik »NaprecU objavljti članek dr. Mihajla Ilica o krizi v JRZ, kjer eitamo:
Kriza v JRZ se je začela takoj po padeu dr. Stojadinoviča. JRZ kljub zunanjemu videzu v strankarskem oziru nikoli ni bila enotna. Radikali v njej so ostali radikali, muslimani so ostali člani muslimanske organizarije, Slovenei (!?) pa so oftali člani Korošceve stranke. Taka Lombfna-eija je mogla trajati, dokler so bile izjemne razmere in dokler je bila nemogoča obnova radikalne stranke, katere predstavništvu je še nadalje obdržal glavni odbor.
Podpredsednik JRZ dr. Rulenovič se ne strinja z nedavnim sklepom glavnega odbora te stranke glede državne preureditve. Zadevno je podal odločno izjavo. Dr. Kule-novič zbira muslimane izven strankarskega okvira JRZ. On tudi ne soglaša s predlogi glede ostvarjenja Jugoslovcnske radikalne zajednice. Tiha likvidaeija JRZ ustvarja novo politieno situaeijo. Ako se je doslej smatralo, da srbski narod v vladi ni zastopan tako, kakor je zastopan hrvatski narod, potem situaelja, v kateri je danes JRZ, še bolj poudarja ta očitek.
Prof. dr. Iliču je odgovoril v beograjskih dnevnikih tajnik glavnega odbora JRZ senator V. Cvrklč, ki trdi, da v stranki sploh ni krize. Istočasno ko se v tej zadevi mudi v Ljubljani senator tir. Korošec, pa je predsednik JRZ Dragi ša Cvetkovič dal beograjskemu »Vremenu« izjavo, v kateri odgovarja dr. Iliču in zatrjuje, da so vesti o kakršnikoli krizi v JRZ tendenciozne. Kljub vsem zadevnim demantijem pa poročajo iz Beograda, da delo za obnovitev Narodno radikalne stranke hitro napreduje in da bo sedanja JRZ morala likvidirati.
V zvezi s pokretom muslimanov v JRZ piše »Hrvatski dnevnik«:
V krogih muslimanskega dela JRZ sc opaža še nadalje živahnost Behinena. V Beograd prihajajo prvaki obeh glavnih frakcij muslimanskega dela »IRZ, ki sta se še doslej razlikovali v taktiki. Skupina dr. Behmena je bila za brezpogojno sodelovanje z Beogradom ter je svoječasno popolnoma soglašala z avtoritativnimi težnjami dr. Milana Stojadinoviča. V Beograd je dospel Uzeiraga Hasanovič, s katerim se je stalno posvetoval dr. Mehmed Spaho.
STOJADLNOVIĆEV ZEM<;
»REVIZlONl-
Beograjski »Političko-ekoiiomski Vesidk« poroča, da je imelo vodstvo skupine dr. Milana Stojadinoviča več sej, na katerih so razpravljali o programu nove stranke. Ena glavnih točk novega programa je »čuvanje srbstva v interesu jugoslovenstva«. Dr. Stojadinovič ne odobrava sporazuma, vendar ga je sprejel kot izvršeno dejstvo. Zato bo njegov novi politični program vseboval tudi zahtevo po reviziji kompe-tenc in meja banovine Hrvatske.
SRBSKI SOCIALISTI PROTI SEPARATIZMTJ
V Beogradu je bilo te dni zborovanje srbskih socialistov dr. Topalovičeve skupine. Glavni govornik Milorad Belič je med drugim rekel, da so socialisti odločni nasprotniki separatizma in šovinizma. Nadalje je zahteval čimprejšnje sprejetje demokratskih zakonov, da se morejo v mirnem ozračju obravnavati državna ln politična vprašanja. Končno je zahteval, naj vlada razpise volitve v delavskih vah.
laserirajte v „SL Narodu1
itev. 32
8traB > »SLOVENSKI NAROD« petek, 9. februarja 1940.
Maribor na križišča važnih prometnih žil
Občuten zastoj domačega la popoln zastoj mednarodnega turističnega prometa — Ugo
tovitve na občnem zboru mariborske podružnice JKT
Maribor, 9. februarja Bodočnust Maribora ni samo v industriji, ampak tudi v razvoju tujskega prometa To je mana stvar, ki vzpodbuja k razmišljanju o tem. kako ustvariti čim zdrave j->e in oČinkovitejse tujsk«vpromctnc pogoje. Med važnimi činitelji tujskoprometne propagande je nedvomno tudi mariborska podružnica Jugoslov. Touring kluba. Njeno aapefoo delo se ic pokazalo tudi o priliki anočnjegi rednega občnega zbora pri »Orlu«, si ga je otvonl in vodil podružnični predsednik Tutnikov ravnatelj g Loos. Izčrpno in temeljito poročilo predsednika g. Loosa *ta izdatno dopolnili poročili tajnika g. VVeiso *n blagajnika g. A. Kralja.
Iz poteka občnega zbora ic razbrati, da je bi in izvršena v pretekli poslovni dobi važna notranja reorganizacija, ki sicer na zunaj ni tako vidna, ki pa je bila zvezana z obsežnim in dolgotrajnim podrobnim delom. Podružnica bi nedvomno izvršila ie veći He! svojec« programa, če ne bi bil nastal v tujskoprometnem valovanju zastoj, ki je bi! naravna posledica dogodkov proti koncu turistične sezone v preteklem letu. Ti dogodki so prinesti občuten zasto.i deosačega in popoln zastoj mednarodnega turi? r:čne^.i in zlasti motorističnega prometa To je podružnica čutila zlasti pri izdajanju mednarodnih dokumentov. Notranji dogodki pa so sprožili nova vprašanja v organizaciji Touring k'uba. predvsem ker ie zagrebška podružnica izrazila zahtevo po ustanovitvi hrvatskega Touring kluba. Vprašanje ustanovitve srbskega, hrvatskega in slovenskega Touring kluha ter s tem v zvezi ustanovitve zveze Touring klunov kraljevinc Jugoslavije še ni rečeno in je podoba, da bo padla odlcčite,v šele na letošnjem občnem ^boru centrale dne 18. t. m. Glede zunanjega delovanja mariborske podružnice je omeniti predvsem organizacijO ter izvedbo olimpijske vožnje na Prek-murski teden v Murski Soboti. Ta propagandna vožnja je bila kljub ugodnemu vre
menu izvedena z največjim uspehom. Udeležilo se je je 56 motociklistov in 17 avto-mobilistov. V zvezi s to vožnjo je bil zamišljen tudi obisk ljubljanske podružnice JTK mariborski podružnici, vendar pa ni bil zaradi slabega vremena izveden v prvotno projektiranem obsegu. Nadalje jc omeniti tudi razne športne prireditve v okviru lanskega   Mariborskega   tedna,  pri katerih
• je  vsestransko  sodelovala  tudi mariborska
I podružnica JTK.
V prizadevanjih centrale .1TK glede iz-I bolj sanja sp!ošn;h pogojev za razvoj naše-I gta turizma je mariborska podružnica tudi j v preteklem    letu    tesno    sodelovala. V i ospredju je bilo slej ko prej vprašanje na-! sih cest. Podružnica  je tudi v preteklem letu 7. vlogami  in  poročili opozarjala mc-rodajne činitelje na življenjsko važnost tega  vprašanja  7a bodoči razvoj turinga in našega turizma sploh. Tudi je mariborska podružnica   TTK  med glavnimi iniciatorji za ustanovitev mariborske sekcije Društva j za ceste v Ljubljani. Nadalje je posvečala ! vso potrebno pozornost vprašanju brezhib-! ne poročevalske službe o stanju cest v naši    državi,   nadalje   vprašanju krajevnih označb na nawb cestah, vprašanju prometne discipline na cestah in slednjič tudi sedaj aktualnemu vprašanju posledic nedavnih omejitev motornega prometa v naši državi. Nedvnmno je sedanji mednarodni položaj hudo prizadel tudi JTK  Dokler traja sedanje stanje, tudi mariborski podružnici JTK ne bo dana možnost večjega razmaha oa zunaj. Pač pa ji bo nudi! sedanji položaj  priložnost,  da   nadaljuje  z izvršitvijo programa, ki si ga je začrtala in da ustvari močno podlago za bodoče delo, tako da bo mariborska podružnica JTK pripravljena na čas, ko se bodo mednarodne prilike zopet normalizirale in ko bodo zo-I pet  nastopile  povsem  urejene  prilike, ki j bodo nedvomno prinesle s seboj vsestran-1 ski  razmah  mednarodnega turinga
V mariborski podružnici JTK je organiziranih 144 članov, afiliranih pa 7 športnih klubov in sicer 3 motocikiistični (Perun, Pohorje. Maribor) in 4 kolesarski klubi (Perun, £delweiss. Maraton. Železničar) s skupno 428 člani. Delovodnik izkazuje 312 številk. Tako je v začetku preteklega poslovnega leta pričela mariborska podružnica JTK z izdajanjem mednarodnih dokumentov. Izdala jih je 108. V predsezoni in v glavni sezoni je bila prav živahna turistična in predvsem mototuristična informativna služba mariborske podružnice, ki je priporočala interesentom najboljše rute, sestavljala itinererje, dajala podatke o stanju cest, prometnih predpisih, hotelih, garažah, mehaničnih delavnicah, turističnih znamenitostih itd. V tem pogledu je napravila inozemskim mototuristom ob prihodu v na so državo velike usluge Putnikova obmejna poslovalnica v Št. Uju. V nekaterih primerih je mariborska podružnica JTK v korist svojim članom, pa tudi v korist inozemskim mototuristom uspešno intervenirala glede ureditve obmejnih formalnosti. Čisti dobiček poslovanja mariborske podružnice JTK znaša v preteklem letu 3J>58.06 din in se je s tem podružnično premoženje zvišalo na din 9.095.34 din Celotni promet je znašal 118.055.02 din. sam denarni promet pa 53.054.68 din.
Občni zbor je z odobravanjem vzel na znanje klena poročila požrtvovalnih in marljivih podružničnih funkcionarjev, ki se v polni meri zavedajo važnih nalog, ki pripadajo Mariboru glede turinga in mototu-rizma. Agilna delavnost podružnične uprave jamči za to, da bo Maribor spričo svojega položaja ob vstopu v državo in v raz-križju važnih prometnih žil svojo nalogo tudi v polni meri izpolnil.
Volitev celotne uprave letos ni bilo. ampak je bil izžreban na novo del odbora. Z vzpodbudnimi besedami je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor mariborske podružnice JTK.
čiflfca Skotnlk, Služkinja. Pobrežje; Franc Gol, zavtrač državnih železnic, Mejna 43, in Marija J on te z, gostUnicarka. Pobrežje; Herman Casar, trgovski pomočnik, Vojaš-nlška ulica 7, in Katarina Skaza, tkalka, Taborska ulica 8; Leopold Goričan. krojaški pomočnik, in Bernardina DrosK. kuharica, Studenci; Frajic Gangi, sodaraiii pomočnik, in Terezija Zelenko, tovarniška delavka. Zgornje Radvanje: Malo Weber. tkalec, in Alojzija Koletnik, tkalka, Pobrežje; Konrad Haunik, izdelovalec klavirjev, Strossanajerjeva 5 in Danica Bacinik, zasebna uradnica, Stritarjeva 7. Bilo srečno!
— Nočau lekarniško službo imata Se danes Albanežejeva lekarna, pri sv. Antonu. Fran kopan ovi 18, tel. 72-01. in tConigova lekarna, pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel 21-79.
— SoKoIsko društvo Maribor I. ima v soboto ob pol 20. uri redni letni občni zbor, na katerega pozivamo vse članstvo k čim večji udeležbi. Uprava.
— Turistični vizum za nemške turiste. Na intervencijo ^Putnika« je ministrstvo za zunanje zadeve pojasnilo, da imajo vsi turisti iz Nemčije, ki nameravajo obiskati našo državo (zdravilišča, kopališča, letovišča itd.) zaradi zdravljenja ali odmora, pravico do turističnega vizuma za dopoto-vanje in odpotovanje. Ta turistični vizum stane le 10 din in ima veljavnost 3 mescev ter ga izdajajo vsa konzularna zastopstva naše države v Nemčiji. Pod istimi pogoji se izdaja turistični vizum tudi vsem državljanom češkega protektorata.
— ženi je prerezal vrat. V Košakih sta se sporekla zakonca Kmetičeva. Beseda je dala besedo in je naposled mož potegnil nož ter z njim poSkodoval SSletno ženo Ano na vratu. Kmetičevo so takoj odpremill v splošno bolnico, kjer so ji zdravniki s takojšnjo operacijo rešili življenje.
_ Brata Je lažno ovadil orožnikom 34-
letni Štefan Žuran lz Sv. Barbare v Slovenskih goricah. Orožnikom je namreč dejal, da Je brat zadavil lastnega šest mescev starega otroka. Preiskava pa je dognala, da je otrok umrl naravne smrti In da je Žuran svojega brata ovadil zaradi tega, da bi se maščeval. Zaradi tega je državno tožilstvo Štefana Zurana obtožilo. 2uran je bil pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na 4 mesce strogega zapora.
— Leto dni ne bo smel v gostilno 281etni Janez Zunko iz Studencev pri Mariboru. Tako je namreč razsodil mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča, pred katerim se je moral Zunko zagovarjati, ker je 17. novembra 1939 v vinjenosti v Lim-bušu zabodel Jakoba Dajnka v hrbet. Razen tega pa se bo Janez žunko 3 mesce pokoril v jetnišnici.
_ Nepošten inkasant.  Mehanik Karel
Flfolt je imel nastavljenega Friderika Va-lenčaka iz Studencev pri Mariboru kot in-kasanta, V začetku je Valenčak svoje posle v redu opravljal, lani v novembru pa si je pridržal od 23 strank skupno 2825 din, ki jih ni izročil gospodarju. Zadeva je prišla pred sodnike, ki so Valenčaka zaradi poneverbe obsodili na 4 mesce zapora, pogojno za dobo 4 let.
— Poledica še zmerom terja žrtve. Na državni cesti v Košakih je na poledenelih tleh padel 721etni Martin Hrušelj, ki je obležal z zlomljeno desnico. Hrušlja so od-premili v splošno bolnico, kjer se zdravi tudi 251etni viničar Ivan T>ajnko iz Kamilice, ki si je pri padcu zlomil levo nogo.
_ Vojni obvezniki od 22. do 50. leta
starati, ki se čutijo za vojno službo nesposobni In želijo biti pregledani po vojaški zdravniški komisiji ob priliki rednega glavnega nabora, naj se takoj, najkasneje pa do 1. marca 1940 javijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, soba št. 3. Kasnejše prijave se ne bodo vzele na znanje.
— Ipavčeva lopa vabi pevce mariborskega okrožja, da se danes ob 15. udeleže pogreba pokojnega dirigenta Josipa Hladka.
Iz Ptuja
— Kaj napravi alkohOL V nnifiu kraju se popije vedno več alkohofa in pijančevanje se je preneslo celo na mladi no. Tak žalosten primer se je pripetil te dni v Apačah pri Sv. L*ovrencu na Dravskem polju-   V neki  gostilni   se  je   zbralo več
lnJadenicev, med njimi še cele mladojLetnj
Ko so ga imel': ze vsi precej pod kapo, so se po stari navadi april in s tepli. Med pretepom je nekdo udaril s topim predmetom po glavi mladoletnega Franca Kajna, Udarec je bil tako močan, da je mlad*ni£ obležal mrtev in je bila vsaka pomoč zaman kljub temu. da so mu priskočili takoj na pomoč. Truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer se je vršila sodna komisija. Orožniki zasledujejo krivce.
— Cigani *o se *tepU. V občini Cirkovcl je tudi naselbina ciganov, kjer so si postavili na odprtem polju kolibe. Te dni pa so se naseljenci med seboj sprli zaradi gosi, in cigan Jožef Baranja je odnesel iz boja več ran, prizadejanih z nožem v hrbet m nogo. Baranja je bil prepeljan v ptujsko bolnico.
— Strel lz zasede. Ko se je 181etni posestnikov' sin Franc Slana iz Prvenc ponoči vračal domov, je na cesti nekdo la njegovim hrbtom ustrelU iz lovske puške in ga zadel v levo nogo. Zaradi težke poškodbe je moral Slana v bolnico.
— Veliki snežni plaz°vi. Zaradi južnega vremena je začel sneg- kopneti, in drsi v velikih plazov* h raz streh. Ker !»o v Ptuju ulice zelo ozke, opozarjamo pešce na to nevarnost.
Mariborsko gledališče
Petek, 9. febr. Zaprto.
Sobota, 10. febr. ob 20.: >Cigan baron«.
Premiera. Red C. Nedelja, 11. febr. ob   15.: »Neopravičena ura.- Znižane cene. ob 20.: >Cigan baron.«
Konec tedna v mariborskem gledališču.
V soboto in nedeljo zvečer se uprizori priljubljena in melodiozna klasična opereta -Cigan barona, v nedeljo popoldne pa zelo uspela zabavna komedija iz šolskega življenja vNeopravičena ura<:, za katero veljajo znižane cene.
S   Smučarske tekme gornferadgonskega Sokola
Gornja Radgona, 5. februarja Obmejno Sokolsko društvo Gornja Radgona jc na praznik 2. t. m. popoldne priredilo prvo tekmo mladih smučar jev-Sokoli-ćcv. Ker je bHa to prva prireditev te vrste, ie vladalo zadnjo izredno veliko zanimanje. Lepo sončne: vreme je privabilo ob popoldanskih urah na grajski grič, kjer je bilo ob spomeniku zbirališče tekmovalcev za start, precej občinstva, ki jc z zanimanjem sledilo startu in tekmam. Tekmovala sta dva oddelka m sicer moški naraščaj in moška deca, prvi na progi 2 km. deca pa 1 km.
Proga 7C vodila po valovitem in razgibanem terenu z grajskega griča nad trgom na tako zvan Zorzii.ijev breg. nato po vrhu na Hojsov breg in odtod po strmini v dolino mimo Marijanisča. Dokaj težavno progo za to prvo tekmovanje so obvladali tekmovalci popolnoma, kar je dokaz, da so ves čas pridno vežbali in bili za prireditev pripravljeni. Med tekmovale5 po številu 17. so bili zmagovalci iz narasčajske vrste: Za-dravec Joško. ki je prevozil progo v 8.54 min., za njim Kotnik Rudolf z 8.59 ter Za-dravec Ivan 9.26. ;z vrste moške dece pa kot prvi Klemenčič Milan 6.34, Frank Milan 8.05 in Puhlin Ivo 8.45. Po ugotovitvi in razglasitvi uspeha sta bila iz obeh vrst zmagovalca obdarovana z darilom s. Mavric Ane, vsi tekmovalci pa s čajem. Prireditvi jc prisostvovalo precej občinstva, kar dokazuje, da vlada za ta sport tudi v tukajšnjih obmejnih krajih, kjer je teren za slične zimskosportne prireditve silno ugoden, precejšnje zanimanje. Prednjaški zbor Sokolskcga društva Gornja Radgona priredi v drugi polovici februarja t 1. tekmo ostalih oddelkov na daljši progi za katero so priprave že v teku. Dan tekem bo pravočasno objavljen ter se bo istih lahko udeležil tudi vsak športnik, čeprav ni član društva.
Poziv za odmero družbenega davka
Maribor, 8. februarja
Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: poziv inozemskih pravnih oseb, ki imajo v kraljevini poslovne naprave, da vložijo prijave o početku poslovanja s podatki za provizorno odmero minimalnega družbenega davka za 1.1940. Po določilih točke 3 spremenjenega 61.74 zak. o nep. davkih v stilizaciji točke 3. §-a 17 uredbe o spremembah in dopolnitvah zak. o n. d. od 22. decembra 1939, ki so stopile v veljavo s 1. januarjam 1940 so postale zavezane družb, davku v kraljevini tudi vse one inozemske pravne osebe:
a) ki so imele dne 1. januarja 1940 na teritoriju kraljevine poslovne naprave take vrste, ki do sedaj niso bile predmet družb, davka In sicer: odcepke, filijale, tovarne, delavnice, kraj kupovanja in prodaje, skladišča ali kako drugo poslovalnico ali zastopstvo, v kolikor taka poslovna naprava kot registrirano zastopstvo nI bila zavezana družbenemu davku že po prejšnjih . zakonskih predpisih; b) ki so bile udeležene v kakem domačem podjetju z vsaj 50% na razdelitvi dobička, glavnici ali na kak drugi način; c) ki so dobavljale domačim podjetjem vsaj 50% blaga.
Za take Inozemske pravne osebe veljajo vsi predpisi zak. o n. d., ki veljajo glede podjetij zavezanih družbenemu davku, slasti pa določila čl. 77 in 80 dt. zakona, po katerih so taka podjetja dolžna voditi poslovne knjige in sestavljati bilanco ter prijaviti začetek poslovanja v 14 dneh, raču-naje od začetka davčne obveznosti.
Glede na gori dt. zakonske predpise se s tem javno pozivajo vrne gori navedene inozemske pravne osebe, da nemudoma prijavijo začetek svojega poslovanja, v kolikor še tega niso storile, finančni direkciji na katere področju imajo svojo poslovno napravo. Inozemske pravne osebe, ki imajo take poslovne naprave na področju več fin. direkcij, morajo prijaviti začetek tega poslovanja oni fin. direkciji, v območju katere imajo svojo največjo poslovno napravo, ostale v poStev prihajajoče fin. direkcije pa morajo obvestiti, pri kateri fin. direkciji so vložile v čl. 77 zak. o n. d. predpisano prijavo o začetku poslovanja. Inozemske pravne osebe, ki se jim je za poslovanje v kraljevini že do sedaj odmerjal družbeni davek, a se jim je za poslovne naprave gornje vrste odmerjala poleg tega
še pridobnina, niso dolžne vlagati takih
prijav nego so to dolžne storiti le ona
inozemske pravne osebe, ki se jim je do sedaj od takih poslovnih naprav odmerjala pridobnlna a niso bile istočasno zavezane tudi družbenemu davku.
Ker je takim inozemskim pravnim osebam, katerih poslovanje v kraljevini še nI bilo po dosedanjih zakonskih predpisih predmet družb, davka, odmeriti za 1.1940 po predložitvi prve bilance minimalni družbeni davek provizorno, morajo take inozemske pravne osebe v prijavi o početku poslovanja navesti tudi podatke za tako provizorno odmero davka to je višino vložene glavnice odnosno — ako nimajo vložene glavnice, višino čiste imovine na osnovi imovuiskega stanja na dan 1. januarja 1940. Take pravne osebe, ki ne bi postopale v prednjem smislu, bi morale nositi vse zakonske posledice zlasti pa bi odgovarjale tudi za zatajbo davka po čl. 142 in 142a zak. o n. d.
Iz Celja
—c Sadjarji bodo zborovali. Opozarjamo sadjarje in vrtnarje, oa bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici n. drž. deške (okoliške) narodne šole v Celju okrajno zborovanje sadjarjev pod vodstvom zastopnika Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane. Obravnavali bodo važne sadjarske zadeve.
—c Xa ljubkem vseuclUVu bo predaval v ponedeljek 12. t. m. ob 20. g. prof. Val-ter Bohinec iz Ljubljane o »Svetih gorah in svetih jezerih« ter predvajal zanimive skloptične slike.
—c PoKojni Franjo Piš^k, ravnatelj mariborske podružnice Celjske posojilnice d. d., ki je umrl v sredo v Mariboru, je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 5000 din, Sokolskemu društvu ila-riboru-matici 5000 din. Dijaški kuhinji v Mariboru 5000 din in Dijaški kuhinji v Celju 5000 din, skupaj 20.000 din.
—c Pogreb ravnatelja Fr«nja P*šKa bo v soboto po vlaku, ki prispe v Laško ob 16.0S, s kolodvora v Laškem na tamkajšnje pokopališče.
—c Umrl Je v sredo na Cesti na gra>l 9 v 87. letu starosti g. Andrej Pere, o*e trgovca in posestnika g. Martina Pevca v Celju. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
—c Napad in nesreča. Ko se je 25letnt posestnikov sin Ivan Grosek od Sv. FIo-rijana. pri Rogatcu vračal na pustni torek domov, sta ga napadla dva moška in ga hudo poškodovala po vsem telesu. V ponedeljek je padel pri delu težek kamen na 43letnega delavca Jurija Motoha z. Z-Hudinje pri Celju in mu močno poškodoval levo nogo v gležnju. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico.
—c Slovanski večer v Celju. Socialni odsek celjske sokolske župe bo priredil 6. aprila v Narodnem domu v Celju slovanski večer. Ves spored bo izveden tako, da ho vsakega udeleženca uavdal s ponosom, da je pripadnik slovanske zajednice, in ga napojil z vero v lepšo bodočnost slovan-stva. Že pred vhodom v dvorano bodo dekoracije in naprave slehernega opozorile, da je prišel na domovanje Slovanov, prav posebno naj mislijo na ta večer sestre In bratje. ki imajo kakršnokoli slovansko narodno nošo. 6. aprila naj bo zbor naroi-nih nož v celjskem Narodnem domu. Prireditveni odbor bo uvedel za ta večer posebne vaje za slovanske plese in kola.
Iz Krškega
— Sreča v nesreči. Zadnja od juga. bi kmalu zahtevala te dni v samem mestu mlado smrtno Žrtev. Sneg, ki je začel drseti s streh, je v torek popoldne pokopal pod seboj 6letnega sina krškega kroječa. Koprivnika Izidorja. Sneg je popolnoma prekril otroka, tako da so ga komaj skopali. Družba, v kateri se je igral mali Božo, se je razbežala videč nesrečo, ne da bi pri tem koga opozorila. K sreči so videli nesrečo tudi drug- ter takoj priskočili in rešili otroka smrti. Otrok nima nikalvlh poškodb. Starši, pazite na svoje otroke v teh dneh, ko grmi z vseh streh sneg, da se ne zgodi nesreča. Svetujte otrc«kom. na.j hodijo po sredi ceste ali pa tik ob zidu.
— Osebna vest. Iz Krškega je premeščen k davčni upravi v Karlovac pripravnik Albert Pohl. G. Pohla. ki se nam je močno priljubil, bomo težko pogrešali. 2<>-limo mu mnogo uspehov na novem službenem mestu,
— Sl°vo od karne\ala. Slovo od karnevala je bilo letos v znamenju propadanja starih pustnih zabav. D očim smo prejšnja leta videli zadnje dni pred pustom vse polno mask po cestah in gostilnah, jih letos ni bilo. De sem tn tja si opazil kr^ega otroka. Edina zabava je bila v Sokolskem domu, kjer je Sokol pKredil odlično uspelo maska rado. Obisk je bil rekorden. Tud* število mask je bilo letos zelo v*soko. kar gre pred vsem na račun štev'.Inih gostov Iz Novega mesta in Brežic. Pa tudi domačih mask je bilo precej. Pri tekmovanju je dobila prvo nagrado ga. 2abkarjeva, drugo ga. Kclškova, nagrado skupine so pa dobili naSi vrli kuharji. Društvo je poskrbelo tudi za par -prijetnih zabav, tako da smo se počutili v Sokolskom domu prav prijetno. Mladina je letos prišla prav tako na svoj račun, saj je diuštveni orkester neprehorna igral same poskočn?. Zabava, ki je trajala do ranih jutmjih ur, je zadovoljila prav vse brez izjeme.
— Davkoplačevalce opozarjamo, da zapade plačilo davkov za prvo četrtletje že 15. t m. in da se bodo od tega dne dalje zaračunavali opaminski stiski. Vse male Obrtnike opozarjamo, da je podaljšan do 15. t. m. rok za prijavo, kol ko pomočnikov kdo zaposluje odnosno jačino stroja. Opozarjamo, da so predpisane stroge kazni, ako kdo ne bi pravočasno od ion o bi neresTPč-no prijajvil.
Iz Trbovelj
— Predavanje o obrambi proti letalskim napadom. s-Odbor za obrambo mesta pred napadi iz zraka v Trbovljah« priredi v srn tal u okrožnice kraljevske banske uprave v Ljubljani v soboto 10. t. m. ob sedmih zvečer v Sokolakem domu predavanje pešadijskega kapetana L razreda g. Pranje Toda o temi: >Kako zavarujemo sebe in svoje domove pred napadi iz zraka? Ker je obisk predavanja obvezen in bo pod kontrolo priSlecev, poziva odbor vse gg. hišne posestnike« trgovce, obrtnike, vse učitellstvo ter državno in privatno name*
Sčenstvo, da se predavanja zanesljivo ude-ležei
Pustolovščine železniškega uradnika
Nepojasnjena skrivnost železniške legitimacije — Zloglasni Flepar Vuks^n pred sodiščem
.Maribor, 9. februarja B;lo je 21. julija 1939, ko se je v dopoldanskih urah pojavil v Pibierjevj agenturi v Ptuju mlajši moški v uniformi železniškega uradnika, ki je hotci kupiti pisaini stroj v vrednosti 3500 din. Možakar je dejal, da je železniški uradnik v Osijeku, da se službeno nahaja v Ptuju in da bi rad kupil {-»isalni stroj, ki bi ga odplačeval na
obroke, dočim bi prvi obrek 400 din takoj plačal. G. Pichler. ki mu je bilo znano, da je pred dnevi nek: neznanec opeharil mariborskega trgovca Karbcutza za pisalni stroj, je postal pozoren in je dal neznanca v uniformi železniškega uradnika kratkomaio aretirat:. O svojem doživljaju je g. Pichler obvestil g. Karbcutza v Mariboru, ki je v aretirancu takoj spoznal mo-rakarja. ki ga je opehari! za pisalni stroj. Možakar je imel pri sebi številne železniške legitimacije, glaseče sc na razna imena, vse pa so bile opremljene z njegovo sliko. Tudi je imel neznanec pri sebi brezplačno železniško vozovnico II. razreda, izdano od železniške direkcije v Zagrebu. Neznanca, katerega pravega imena policija dolgo ni mogla ugotoviti, so prepeljali v Maribor, ker je bilo mariborski policiji prijavljenih več primerov prevar, ki jih je izvršil lažni železniški uradnik.
Intenzivna preiskava mariborske policije pa je dognala, da je slepar identičen z 321etn;m zidarjem Stevanonl Vuksanom \z Bjelovara. Vuksan je bil namreč leta 193S uslurben kot železnic zidar, pa je bil pozneje odpuSčen. Kakor *am pravi, se je v
Zagrebu seznanil z dvema neznancema, ki
sta mu preskrbela lažne železniške legitimacije, katerih imena pa policija ni mogla dognati, pa tudi ne izslediti. Tudi je preiskava dognala, da. je Vuksan prevari! številne tvrdke po vsej naši državi, predvsem v Zagrebu Beogradu. Varaždinu in Mariboru. Ugotovljeno je, da je prevaril 14 tvrdk. pri katerih je »kupil« na obroke razne predmete, kakor radijske aparate, pisalne stroje, harmonike in drugo trgovsko blago. Povsod sc je posluževal istih trikov. Predstavil sc jc kot železniški uradnik 8 tem ali onim lažnim imenom, predložil zadevno železniško legitimacijo, plačal akontacijo ter nato izginil, ne da bi bilo pozneje o njem kaj slišati. V več primerih je podpisai tudi menice za nabavljeno blago, ki ga je ali zastavil a'i pa prodal. Na ta način sc je Vuksan skoraj pol leta preživljal, saj jc imel od svojih goljufivih akcij precej dobička. Doslej ugotovljena škoda znaša namreč okoli 60.000 din. Vuksan pa s: je znal pridobiti tudi razna posojila in jc na spreten način ofrnažil denarne zavode za večje vsote denarja.
V preiskavi je Stevo Vuksan skoraj vse očitane mu grehe priznal, izgovarjal pa se je da je bil brezposeln, da ni mogel dobiti službe in jc zaradi tega zabredel v kriminal. Danes dopoldne pa je Stevo Vuksan sedel na zatožni klopi v razpravni dvorani št 53 tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer se je zaradi svojih podvigov moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom. Razprava ob času poročila Še traja.
M?r!fesrske in okoliške novice
— Studenške novice. Z velikim zanimanjem smo poslušali Studenčani, ki redno obiskujemo predavanja naše studenške Ljudske univerze, izvajanja urednika »To-teg-a lista c gr. Boža Podkrajžka. S seboj ye prinesel poln jerbas veselih in zabavnih drobcev iz vsakdanjega življenja, ki so vzbudile dobro voljo in ki so nam nudile v danešnjih težkih časih vsaj nekoliko potrebnega razvedrila. Ob predavanju g. B. Podkrajska se je spet pokaralo, da so takšni večeri v naših delavskih Stuooncih zelo potrebni in primerni. Humorist G. B. Podkrajšek je žel za svoja izvajanja toplo zahvalo vseh navzočih.
— Složno delo ob meji. Podružnica CMD v Zgornji Kungoti je uprizorila z lepim uspehom igro r-ženska volilna pravica-, ki jo ie spisal domači šolski upravitelj g. Horvat. Obisk je bil tak, da niso dobili več vstopnic. Igralci so rešili svojo nalogo v popolno zadovoljstvo, o čemer je pričala dobra volja vseh navzočih. Najl:olj razveseljiva okolnost pri tej prireditvi jc složno, vzajecTiCo delovanje gornjekungoskih obmejnih Slovencev brez ozira na njihovo politično usmerjenost. To je posebej poudaril tudi zastopnik glavnega odbora CMD šolski n-To-ornik g- Ivan Tomažič, ki se je v odboru zahvalil vsem igralcem, zlasti požrtvovalnim gospem. vzpodbujajoč jih k nadaljnjemu sležnemu celovanju ob severni meji.
— V I,judski univerzi predava drevi prof. Viktor Petkovšek o naših planinah. Lepe slike v naravnih barvah!
— Vesel dogodek v avtobusu. Viničar-ka Alojzija škof iz Zamarkove pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je bila po opravkih v Mariboru. Domov se je vračala z avtobusom svetolenarške avtobusne družbe. Nenadoma je začutila porodne krče, povila je zdravega fanta. Krepka žena je domala opravila vse delo sama, nato pa so jo s sanmi prepeljali na njen dom.
— Zaradi zastrupi jenja poginilo 12 »vinj. Lesnega trgovca Maksa Sumana iz Sv. Lenarta v Slov. goricah Je doletela težka nesreča. Kakor vsako leto tako so redili tuli letos pri Sumanovth okoli 20 svinj plemen k, ki so nepričakovano kar popadale. Poklicani Živinozdravnik je ugotovil, da je vseh 12 svinj plemenk poginilo zaradi strihnina. Ostale svinje so zdrave. Domnevajo, da je zlobna roka položila v
korito strup, ki je povzročil šuman ovim tako veliko nesrečo.
— Paberkl. >Delavska politika« poroča v Stev. 16: -Ambulante okrožnega urada za zavarovanje delavcev so zadnji čas tudi v Mariboru od zgodnjega jutra do poznega večera nabito polne ljudit da zdravniki že kar omagujejo. Ljudje, ki se samo za-
j radi kake brezpomembne malenkosti dre-njajo v ambulante in odrivajo druge, gre-
! šijo nad onimi, ki so pomoči rem potrebni.
j čim več ljudi se gnete k zdravniku, tem težje mu je temeljito jih preiskati. Pri 70 do 80 pacientih v dveh urah je to skoraj nemogoče. Opaža se tudi. da pravi bolniki ne sitnarijo. Tudi u radništvo nima pri takem položaju lahkega stališča, pri delu, ki mu že narašča preko glave, mora preslišali še mnogo neupravičenih kritik in tudi psovk. č*e bi urad vsaj to upošteval: Zasebna podjetja u vide vajo nove razmere, ki jih povzroča naraščajoča draginja, v javnih ustanovah pa se nič ne gane.«
— Vreme. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska vremenska postaja pretežno oblačno in nekoliko toplejše vreme. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila 2. današnja jutrnja minimalna temperatura pa —2.1. Sneg je v ravnini samo še 35 cm visok.
— poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: dr. Karei Koiarič, odvetniški konclpient, in Jelca. TuSak; Jožef Krabonja, krojač, in Kristina luatnlk; Jožef Arbeiter tm^rniški delavec in Neža Glavica; Franc Šafran, rnitorski pomoč* rdk, in Marija Mezgec; Janez Dajčar, mizarski pomočnik in Roza Robušak; Ivan Plucher, delavec, in Rozalija Murko; Jožef Prelog, mesarski pomočnik, in Ida Malner; Rudolf Kobolt, učttelj, in Marija Merhar, dnevnlčarka iz Preval j; Jožef Ha-binc, šofer, In Zofija VJrvod^ učiteljica od Sv. Jurija v Prekmurju; Venčefilav Gm-benšek, uradnik, in Gizela Obran, uradnica iz Ljubljane; Avgust Winkl, rudniški ključavničar, in Nežka Jug, zasebni-ca iz Mežice; Anton Koaer, delavec, in Jožefa Fifnja, služkinja, Aleksandrova 47; Anton Rozman, ključavničar, in Ivana Kolar, krojači ca, Meljska cesta 93; Ivan Osredkar, urada k, in Rosa Degen, sasšti nfca iz Gornje Radgone; Srečko IvajnšfcS, kmečki sin, in Frančiška Babic, kmečka hči od Sv. Jurija ob Sčavnici; Fran Oek> &ga, kovač državnih železnic, Rogoza, in Angela   fieveder,   posestniška   hči,   Težavo ;
Jožef Perger, kotlarski pomočnik^ in Fran