Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto LXVm., št. 54 LJubljana, sreda 6. marca 193$ Cena Din L- SLOVENSKI irnaja vsa* dan popoldne izvzemši aeoeije is praznike — inserau đo 3o petit rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrat * Din S.- već Ji mserati petit vrst« Din 4.- Popust po dogovoru tnseratm davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25-- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA. Knafljrva aliea Stev S Telefon: 8122. 8128. 8124. 8125 m 8128 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva So — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon SI 26 - CELJE celisko uredništvo- Strossmaverjeva ulica 1 telefon at 86, podružnica uprave K oceno va ulica 2 telefon št 190 — JESENICE Ob kolodvoru 10L Račun pn postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st 10.351. Nejasen položaj v Grčiji Vladne čete sicer vedno bol] pritiskajo na upornike, vendar pa položaj še ni razčiščen - Za danes pričakujejo odločilni* spopad Atene, 6. marca. AA. V zadnjih dveh dneh se splošni položaj ni mnogo izpre-menil. Upoštevati je treba, da se odločilne borbe v vzhodni Makedoniji dejansko še niso pričele. Vlada želi Izvršiti odločilni udarec sele po končanj koncentraciji 70.000 mož, da zdrobi prevratni poizkus z enim mahom. Pričakujejo, da bodo gibanja čet ob S trumi končana danes popoldne. Sele nato bo skupni napad, če dotlej uporniki ne polože orožja. Priprave za odločilen spopad Včerajšnje borbe so bile samo uvodnega in predhodnega pomena. Njihov izid je bil za vlado ugoden. General Kontii i K skuša s svojo taktiko prihraniti svoji državi prizore daljših in krvavih borb Grkov proti Grkom. Želi po možnosti s svojimi četami obkoliti upornike in jih prisiliti k predaji s čim manjšimi žrtvami. To je tudi glavni razlog, da za zdaj še ni tistih uspehov, ki jih tako nestrpno pričakujejo pristaši vlade. Uporniška mornarica blokirana Vse kaže, da bo vlada porazila upornike v vzhodni Makedoniji. Uporni del mornarice d<»zdaj še ni mogel nuditi stvarne pomoči upornikom na kopnem ali jim poslati hrane in municije. Upornim ladjam samim primanjkuje premoga, iako da ne morejo voziti z večjo hitrostjo kakor 7 milj na uro. Dozdaj se niti ena izmed njih ni mogla približati tistemu delu makedonske obale, ki so jo zasedli uporniki. Stara Grčija na strani vlade V Stari Grčiji, zlasti na Peioponezu, je ogromna večina prebivalstva oči vidno izrazito proti Verdzelosu. Poleg rezervistov, ki se prijavljajo svojim poveljstvom, se tudi mladina vpisuje v velikem številu med prostovoljce. V Atenah so pred posameznimi poveljstvi dolge vrste mladih ljudi, ki čakajo, da jih vpišejo med prostovoljce. Rezerviste in prostovoljce pošiljajo v Solun z avtomobili. Vsi pojejo in navdušeno vzklikajo Tsaldarisu in generalu Kondilisu. V Atenah pričakujejo, da bo v vzhodni Makedoniji v najkrajšem Času odločilna borba. Včeraj ve« dan so izhajale Izredne izdaje listov, ki so podrobno obveščale prebivalstvo o gibanju čet. Poročila so sestavljena v obliki pravih vojnih bul leti no v. Nepomirljivi vladni listi jih priobčil je jo pod naslovom: »Vojna med grštvom in venizelstvom.« Čeprav se je včeraj letalska eskadra, Id so jo poslali proti upornim ladjam, vrnila brez večjih uspehov, je bilo razpoloženje v Atenah dobro. Kompromis med obema taboroma izključen Vsi so prepričani, da bo Venizelos skušal uresničiti svoj podvig na koncu svoje politične kariere z vsemi sredstvi, da se s silo polasti oblasti. Smatrajo, da je pristop generala Metaxa okrepil položaj vlade. Sodelovanje med generalom Kondilisom in generalom Metaxasom daje po splošnem prepričanju v grški prestolnici sedanji grški vladi značaj železne vlade, ki bo vse poizkusila, da zatre prevrat Upoštevati je treba, da so na vodilnih mestih obeh taborov možje silneea temperamenta. Zato so kompromisi malone izključeni. Iz istega razloga ne moreta uspeti tudi posredovalna poizkusa Miha'akopulosa in pa Papana-stasia. Te poizkuse imenujejo otročje utopije. Sp'ošen vtis je, da želi Venizelos ponoviti 1917. leto. Njegovi pristaši izjavljajo, da kompromisa ne more biti. Na vsakem koraku je čutiti zgodovinski sponad med dvema Grči jama. PoliMčni krosi naerlašajo. da je konec političnega de'a Venizelosa v resnici tragičen, ker brez vsakega stvarnega raz'oea ali ideala poganja grški na rod v bratomorno državHanskn borbo Venizelos« obtožujejo veleizdaje •Estia« piše. da vžiga jo venizelisti v Makedoniii in Trakiji protierško bor b"4. ki "asnroMiie vsem traHiHiam er^kf zgodovine in ki naj bi se vršile na meji nekdanjega stoletnega sovražnika. Ta borba ne bo uničila grštva, utegne ga pa oslabiti za dolgo vrsto let. Nekdanji ustanovitelji ideje o vsegrškem edin-stvu tepta zdaj to svojo misel in proglaša neodvisno grško državo, oživljajoč s tem črne dobe iz stare grške zgodovine. To dela zdaj, ko je grški narod zedinjen. Na kraju pravi list, da Tsal-darisova vlada upravičeno poziva vse Grke na obrambo edinstva in grške skupnosti. Venizelos v zvezi z Rimom? Atene, 6. marca. č. Nekateri vladni isti trdijo, da so oblasti pri neki aretaciji izsledile prepis brzojavke, Id jo je Venizelos poslal s Krete v Rim. Vlada bo mobilizirala še loo«ooo mož Atene, 5. marca. c. Zaradi zelo nejasnega položaja v severni Grčiji so bila poslana nujno nova ojačenja v Severno in Vzhodno Grčijo. V službenih krogih iz.iavlia.io. da bo vlada mobilizirala še 100.000 mož. Vladne čete na obali Strume Solun, 6. marca, č. Vojni minister speneral KondPis, Id vodi boje proti upornikom, se je u taboril na obali Strume. Bitka z uporniki Atene, 6. marca. A A. Borba vladnih čet z upornimi oddelki se je začela. V borbo posega tudi topni carstvo. Pri otoku Amorgos »o videli uporno ladjo, Id plove s polno paro k otoku San tori nu. Uporne ladje vozijo v velikih razdalrah druga od druge. Sedanj položaj kri žarke »A ve rov« nI znan. Bivši zunanji minister in Venizelosov sotrudnik Mihalakopulos se je ločil od Venizelosa in zahteva, naj se upor konča, ker bo sicer zadal Grčiji udarce, ld bodo imeli desetletne posledice. Mihalakopulos pravi, da bo Grčija postala s tem uporom krpa Evrope, kar je treba z nacionalnega stališča preprečiti. Vodja opozicije Papanasta5iu se je postavil na stran vlade in obsoja upor. Opozicijski voditelji pobegnili Atene, 6. marca. Č, Ugotovljeno je, da se je opozicijskima voditeljema Pa-panastaziju in Rafandarisu posrečilo pobegniti. Panatastasiu se je javil oblastem Atene, 6. marca. AA. Bivši ministrski predsednik Papanastasiu se je prostovoljno prijavil notranjemu ministru. nakar so ga po sklepu vlade spravili v zapor. Papanastasiu je poslal predsedniku republike pismo, v katerem prosi državnega poglavarja, naj bi posredoval, da se sestavi vlada uglednih oseb, ki uživajo med prebivalstvom zaupanje, in ki bi mogla končati sedanji spopad in nato izvesti volitve. Bolgarija je ojačila posadke ob meji Sofija. 6. marca p. Ukrepi, ki Jih je izdala bolgarska vlada za zavarovanje bolgarske meje proti Grčiji, so izzvali v javnosti veliko pozornost. Meja je bila že poprej močno zastražena, sedaj pa so bile poslane na mejo nove vojaške čete. Zunanji minister g. Batolov je popoldne sprejel zastopnike inozemskega tiska i« jim dal o tem daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: »Dogodki, ki se odigravajo v Grčiji in konh središče je sedaj v grški Makedoniji in Trakiji, ki mejita na Bolgarijo, zanimajo bolgarsko vlado v toliko, v kolflcor gre ru za varnost bolgarske meje. Bolgarija hoče mir in dobre sosedne odnosaje In nima prav nobene želje, da bi izkoristila aK pa povečala težkoče, s katerimi se mora trenutno boriti grška vlada. To pa je ne neavezuje dolžnosti, da skrbi za varnost na mej;- Zato je b-Ja z vojaštvom ojačena obmejna srtraža. Ti ukrepi 90 č-is-to varnostnega in obrambnega značaja in nimajo nTcake druge zveze z dogodki v Grčiji. Ti ukrepi so v polnem soclaeiu z medna-rodnim pragom. 0 tem je boćarski poslanik v Atftnah obvestil grSko vlado, prav tako pa je dobil enaka pojasa 2a grški poslanik v Sofiji.c Prvi begunci v Bolgariji Sofija, 6. marca. č. Bolgarske vojaške oblasti so zaradi dogodkov v Grčiji izvedle večje ukrepe opreznosti Meja je strogo zaprta, da bi se preprečili neljubi incidenti. Ponoči in davi je prešlo preko meje iz Grčije «eč sto beguncev, ki se jfan bo nudil sicer azil, ki pa so MU ob prihodu na bolgarsko ozemlje strogo pregledani aH Imajo morda s seboj orožje. Francoske in angleške vojne ladje v grških vodah Pariz, 6. marca, A A. Mornariški minister Pietrl je poslal torpedovko »Ver-dun«, ki plove v vzhodnem Sredozemskem morju, v Pire j. V grške vode poj-deta tudi dve križarki. Francoske vojne ladje ima to nalogo, da po potrebi zaščitijo francoske državljane. Iz Istih razlogov je tudi Anglija poslala v grške vode križarko »Souveraigenc, ki je že prispela pred Atene. London. 6 marca AA. Nemška vlada je zaprosHa angleško vlado, oaj odgodi potovanje Simona v Berl-n. Angleško vlado je o tftm obvepit'1 britanski poslanik v Berimu sir Ere Phipps. Glade na prošnjo za odgo-dKev ob;ska SNra Johma Simona • Berlinu minil >Bv*ninc N*»ws<. da bo angleška vlada ugodno odgovorla >P-e«s A«soc:i*ion« pa nvali. da se Ap n<* ve. kakšo* posledic* utegne imc»t. odsod tev ob^a sira Johna Simona za nameravano potfvv^nie v Moskvo in Varšavo O rem bodo razpravljali jutri v sredo ne seji kabineta. Velike demonstracije na Dunaju Dunaj, 6. marca. AA. V predmestju Florisdorf so bile včeraj na več krajih demonstracije. Zaenkrat še ni znano, ali gre za demonstracije nacionalnih socialistov ali socialnih demokratov. Večja gruča ljudi in redar H so se med seno? obstrelievali Ove iavui telefonski eeHH sts zWeH v rrak. Na n^k^m feet-ietrt mestn So f»«*w |>< k! i 'nanj «rf**«l v SL*tiio< re ~igare. Stroj so pravočasno demontirafi. Razočarani Nemci Nemci so izrabili vse nađe na podporo Anglije — Zato tudi ne žele ve* Simonovega poseta Pariz, 6. marca. g. V pariških političnih krogih domnevajo, da je vzrok za odpoved berlinskega potovanja angleškega zunanjega ministra Simona v Nemčijo v objavi angleške bele knftge, ki je uničila Iluzije, ki so se jih v Berlinu mogoče še delali po angleškem stališču. Oči vidno nemtka vlada v teh okolnostih rajši vidi, da se začasne sploh odreče razgovorom z angleškim zunanjim ministrom, kakor da bi se izpostavita več aH manj očitnemu prelomu z Veliko Britanijo. Novi italijanski transporti v Afriko Rfan, 6. marca. AA. It Mesnine poročajo, da se bodo vkrcaH na parnih »Belvedere« divizijah! Štab »Petorftane« in prvi oddelki 29. pehotne brigade. Ic Slraknze je krenil v vzhodno Afriko »Cesare Battfsti«. Na ulem sta Štab In dva bataljona 75. pešnolka. Pariz, 6 marca AA. Pri Chartresu sta trčili dve voiaftk* '»tati ko sta hoteli pristati. Bn letalec je ubit. Strah pred obračunom Lažne vesti o odgoditvi majskih volitev in uvedbi izjemnega režima — Te vesti Sirijo oni, ki jih je strah volitev in končnega razkrinkanja Beograd, 6. marca. r. V neprijateljskom inozemskem tisku in v gotovih krogih pri nas doma so se v zadnjem času začele širiti vesti. Češ, da bodo za 5- maj razpisane parlamentarne volitve odgođene hi uveden izjemen režim. Današnja »Politika« se v daljšem članku bavi s temi vestmi In piše med drugim: Vladni proglas je točno obeležil smernice volilne kampanje In jasno očrtal program vlade v pogledu nacionalne in politične konsolidacije Jugoslavije ter pomiril vse zavedne Jugoslovane v pogledu nacionalne in državne bodočnosti Bas to pa je razočaralo in vznemirilo vse separatistične, federalistične in prevratne elemente v naši državi TI elementi, sicer maloštevilni in brez vpliva, sedaj u videva jo, da jim volilna borba v duhu vladinoga proglasa in programa ne bo dala nikako prilike za nadaljevanje njihovega razdornega dela, marveč da bodo 5-majske volitve prinesle popoln poraz vseh njihovih kombinacij in načrtov. Povsem razumljivo je zato, da si ti elementi sedaj na vse mogoče načine prizadevajo, da bi zanesli v javnost zmedo. Iz njihovih vrst se zaradi tega širijo vesti, da je notranja nacionalna situacija nestalna ter da se zaradi tega volitve sploh ne bodo vršile, marveč da bo uveden nekak nov Izjemen režim. Te zlonamerne vesti, ld so brez ke realne podlage, se širijo oči vidno z one strani, ki se boji, da bodo volitve jasno pokazale njihovo slabost. Njihov strah Izvira iz prepričanja, da bo 5. maj nedvoumno pokazal, kako enodušen In odločen je ves narod v obrambi svojih nacionalnih pridobitev7. Izven vsakega dvoma je torej, da vse te vesti in kombinacije izvirajo samo iz strahu pred končnim obračunom z vsemi temi elementi ln strahu pred končno ureditvijo notranje političnih prilik. V se te zlobne kombinacije so skovane od zunanjih neprijateljev naše države. Narod bo dal na v se to 5. maja odločen odgovor. Med nami so lahko različna mnenja o reševanju dnevnih vprašanj, toda volilna borba ne sme v nobenem primeru iti izven nacionalnega okvira, obeleženega v proglasu vlade. Pri volitvah bodo sodelovale liste, kojih nosilec je g. Jevtič- dalje lista Narodne stranke, lista skupine Zbor, sodelujejo pa lahko tudi še druge skupine, ako za-doste zakonskim predpisom. Razumljivo je. da so verzije o odgoditvi volitev z naslado sprejeli gotovi inozemski listi, ki stalno rovarijo proti nam ln jim je vse dobro došlo, kar more škodovati ugledu Jugoslavije. S strahom spremljajo vse ono, kar pomeni konsolidacijo prilik pri nas. Ogoljufani Bethlen Razočaran nad rešitvijo vladne krize grozi z izstopom iz vladne stranke in z ustanovitvijo nove stranke Budimpešta, 6. marca. g. Po posvetovanjih, Id so jih imeli ožji pristaši bivšega predsednika vlade grofa Bet h lena, je grof Bethlen izjavil, da se smatra za ogoljufanega, ker so se dogovori, Id jih je sklenil pred približno 14 dnevi s Gombosem, enostransko Izvajali Poslanci, Id so se posvetovali z grofom Bethlenom, so mu zagotovili svojo brezpogojno naklonjenost ter so ga pozvali, naj ustanovi novo politično stranko. Grof Bethlen je Izjavil, da tega ne smatra za oportuno. On bo v bodoče začel boj kot poslanec brez stranke. Vsekakor bodo grof Bethlen, kakor tudi njegovi pristaši predsedstvu vladne stranke pismeno sporočili svoj izstop. Nocoj bo vladna stranka kakor obic%jno priredila svoj poslovilni dine, katerega pa se ne bodo udeležili pristaši grofa Beth-lena. Razburjenje v političnih krogih je zelo veliko. Jevtićeva čestitka Izmet-paši Beograd. 6. marca. AA. Predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič je poslal predsedniku turške vlade Izmet-pasi za desetletnico njegovega ministrskega predsedništva to-le čestitko: Z Iskrenim veseljem pošiljam Vaši ekace-lenci svoje najtoplejše čestitke za 10 letnico, odkar vam je predsednik republike poveril predaedništvo vlade. Sijajni uspehi, ki ste Jih dosegli pri uresničevanju vzvišenih idealov za blagostanje viteškega turškega naroda pod proavetljenim vodstvom njegove ekscelence Kemal Ataturka. dovoljujejo Vasi ekscelenci, da se lahko upravičeno ponaša z delom, s katerim je sodelovala pri nacionalnem preporodu in pri poglobitvi zveze in prijateljstva med našima dvema narodoma. Prepričan sem. da bo Turčija tudi v prihodnosti zavzemala slavno mesto, ki Ji pripada zaradi vrlin njenega naroda in njenih voditeljev. Izražam svoje tople želje tudi za osebno srečo Vase ekscelence. . Predsednik turške vlade Izmet-paia je odgovoril predsedniku jugoslovenske vlada g. Bogljubu Jevtiču to-le: Vaša ljubeznjiva brzojavka, a katero mi je vaša ekscelenca blagovolila izraziti svoje želje ob desetletnici mojega predsedništva, me Je iskreno razveselila. Prosim vas. da prejmete mojo najtoplejšo zahvalo. Izražena čuvstva a strani odličnega predsednika vlade prijateljske in zavezniške države napram meni in narodu, ki mu s ponosom pripadam, so dokaz za prijateljstvo, ki ga bodo po vsej Turčiji pozdravili. Zavedno v službi svoje države mi je posebno drago, da morem tudi danes ugotoviti krepko zvezo, ki druži Turčijo s plemenito in a slavo ovenčano Jugoslavijo. Stavka Šoferjev im Kubi Pariz, 6. marca. AA. Iz Havane na Kubi ooročajo da je 300o šoferjev stopilo v stavko. Ves promet po mestu je uklnien. V nekem avtomobilu so našli več b^mb. Vremensko poročilo JZSS in SPD Telefonično po stanju današnjega dne: Kranjska gora, Rateče-Planica: — 12, barometer stoji, mirno, jasno ,35 cm srenja, smuka dobra. Vršič, Krnica ln Tamar: 100 cm snega. Bistrica, Bohinjsko jezero: — 9. zelo oblačno, mirno, S cm srenja, smuka dobra. Bled: —8, jasno, 4 cm snega, na Jezeru led. Kofce: — 8. na 180 cm podlage 10 cm pršića, smuka odlična. Poročila po stanju včerajšnjega dne: Planica (dom Ilirije): —5, aolnčno, 60 cm snega, proti Tamarju 1 m 70 cm, smuka prav dobra. Pokljuka: — 6. jasno, mirno, 2 cm na 140 cm podlage, srež. smuka prav dobra, skakalnica ni uporabna. Planina Sv. Križ: —3. megleno, mirno, pri Sv. Križu 50. po planinah 75 cm snega, zjutraj srenj, čez dan moker srenj, amnira. dobra. Zelenica: — 6, jasno, mirno, 2.70 suhega snega, smuka prav dobra. Vremenska nanoved Dunajska opoldanska vremenska napoved: Brez bistvenih Lzprememb. tforzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 oda to t.). Amsterdam 2968.15 — 2982.75. Berlin 1760.05 — 1773.92. Bruselj 1024.03—1029.09. Curlh 1424.22 — 1421.29, Lon ion 205.84 — ^07 9C. Newyork 4" 9C J>4 — 43a3 S6 Pariz 289.47 — 290.91. Praga 183.2« — 184.37, Trst 362.5S — 385.82. Avstrijski Itliag v privatnem Icliringu 8.40 — 8.50. INOZEMSKE BORZE. Curlh. 4 marca Beograd 7.—, Pariz 20.826. London 14.49. Newy0rk 304 35. Brn-*elj 71.90. Milan 35.50. Madrid 42 05. Amsterdam 208 40. Berlin 123 80. Dunaj 67.10. Praga 12.876, Varšava 58.32*. PtrP.r 2 /8LOTIH8KI If A BOD«, dna & marca 1835 Stev. 54 Proslavimo jubilej prezidenta T. G. Masarvka Pred slavnostnim koncertom 8. t. fa. v Unloaa V LjsbtjaaL «. marca. 2e dokaj 6aaa, posebno pa te dni zasledujemo Slovenci z občudovanjem in vinjenostjo poročila češkoslovaških, slovanskih in uijdh časopisov. Vsi ti listi pripovedujejo, t kako krasno, menda nikjer se doživljeno euodu&nostjo se pripravljajo češkoslovaški državljani vseh jezikov, verskih in političnih prepričanj, da proslave &&Ietnioo prvega svojega prezidenta, T G. Masaryfca. Ker valja prisega Cehoslovakov in Slovencev »Zvestoba za zvestobo« v časih radosti in žalosti, nesreče in ponosa, je naravno, da bo češkoslovaški vsenarodni jubilej živo odjeknil tudi t srcih Jugoslo-venov. Saj proslava S51etnice T. G. Masa-ryka ne bo uradno ukazano in bu-okrat;č-no odrejeno »i« t ljenje, temveč bo is dna duš in src hvaležnega in ponosnega celokupnega naroda svobodno manifestirana ljubezen in otroška vdanost. V izrazih in dokazih, kakršnih v njih toplot: in Iskrenosti ne pozna nobena slovanska zgodovi na, hočejo Cehoslovaki te dn) vsemu sve tu pokazati v čudoviti enodusnosti prek.-pev&jočo vdanost svojemu voditelju in preroditelju, zmagoslavnemu borcu za Češkoslovaško narodno osvobojenje in ued:-njenje, očetu češkoslovaške obnovljene velike države, vse dolgo življenje modre mu, strogemu, a hkratu neskončno blagemu učitelju, globokoumuemu filozofu, modernemu sociologu, kristalno čistemu po U tiku in po vsem svetu prisnu ne mu, naj večjemu, ker najbolj uspešnemu, zato nesmrtnemu svojemu državniku in poveljniku Masarvku. Znanstveniki in lepoalovci, umetniki vseh vrst, gospodarstveniki in politik', seljaki, vojaki, bivši legionarji, Invalldn, mladina in češkoslovaško ženstvo, najvišji in najnižji, delavci in industrijalci, deca in starci, mogočniki pa tudi vrste večm ponižanih in razžaljenih: vsi, prav vsi se strnejo te dni na Češkoslovaškem v brez primemo harmoniju, da izrazijo, kako ljubijo in spoštujejo moža, ki v vsi preteklosti češkoslovaškega naroda ni bilo enako velikega. Zakaj, vse vrste tega vedno svežega in nadarjenega naroda se zavedajo, da se je boril in je trpel zanje vse enako s čisto, nesebično dušo, jim vsem vlival železa v kri, kuril nacionalni plamen v srcih, jim prekoval voljo, da je postala jeklo ter jim vdihnil duha husiteke ne-omajnosti, treznosti In mravljične delo-ljubnosti. Ogroinno knjižnico v veeh evropskih jezikih predstavljajo dela, ki govore o ciljih, načelnih, borbah in uspehih T. G. Masarvka za Češkoslovaško, za Slovanetvo, za Bvropo in ves svet. Velika skladovnica je knjig, ki jih je napisal sam. Bstet, historik, sociolog, filozof, politik, etik. pedagog in državnik najširšega dnevnega obzorja, Izviren, revolucionaren mis>lec, ki prevredmoča vse vrednote In postavlja nove, sodobnostt koristne ideale, govori Iz MasaJTfcovih knjig. Predvsem pa govori iz njih moderen človek najblažjega srca in najplemenitejse duše! 4z ljudstva je prteel ta izjemni možak, od kovaškega nakovala se je odtrgal in se Iz lastne energije povspel na stolaco vseučilištkega profesorja; na Eni naju in v Pragi je zbiral kot priznan izviren učenjak okoli sebe mladino ter jo pripravljal na novo dobo. Z govorniškega pulta v bivši avstrijski državni zbornici je grmel kot poslanec proti neumnosti, krlvtonoeti in ne vzdržnost i germanske in madžarska pre-potence ter stikal Habsbursanom ta njih zaslepljenim kreaturam vedno lanova na steno: »Mena, mene, tekal, nooarsla!« In strasno se je izpolnilo Maeaevkovo prorosko svarilo, če kateri narod, je bil češkoslovaški duševno pripravljen na vojno in prvi je sačel izvajati po programu, vklesanem po Masarvku v dušo inteligence in ljudstva, svojo borbo proti stoletja trajajočemu tiraaatvu. A aa cehoslovaki so šli drugi Slovani, tuda mnogi Slovenci. Masarvk pa ni samo govoril in pisal, nego je kot prvi vodja odboja in revolucije tudi sam največ storil. Kot organizator češkoslovaških legij na Ruskem, Francoskem. Angleškem, v Italiji in Zedi-njenih državah, m kot diplomat. Kdor je poslušal krasno predavanje našega češkoslovaškega konzula, gosp. inž. ševčika, ki ga je imel pred kratkim v nabito polni dvorani pod okriljem ljubljanske Jugoslovensko-cežkoslovaske lige o gigantskem organizatornem in o ž njim zvezanem diplomatskem delovanju T. G. Masarvka, kdor je videl stotero diapozi-tivnih slik iz življenja, bor jenja, trpljenja in zmagovanja češkoslovaških prostovoljnih legij križem sveta, a zmerom pod duševnim ali osebnim vodstvom T. G. Masarvka, ta je moral vzklikati: »Kako velik je ta mož! Kako diven je ta narod! Kakšna disciplina, kolika samopožrtvoval-nost, kakšna volja in premočrtnost v ciljih, kolika ljubezen do domovine!« — Ce-hosiovaki so točno vedeli, kaj hočejo in Icako dosežejo svoj cilj. Zaupali SO duhu in srcu T. G. Masarvka. ki jih je — kakor Mozes preko morja in puščav Izraelce — privedel domov v svobodno češkoslovaško državo. Odtlej je njihov prezident Stostolpa zlata Praga je postala eno najlepših, naj« živahnejših modernih mest Evrope, a češkoslovaška država po svoji kulturi, industriji, obrti, poljedelstvu, a tudi po svoji upravi in vojski ena najbolj naprednih in uglednih držav na svetu. Masarvk s svojimi sodelavci je dvignil čast tn vpliv češkoslovaške republike v mednarodnem političnem, gospodarskem in prosvetnem življenju na najvišjo stopnjo. Zato so upravičeno ponosni Cehoslovaki na svojega prvega prezidenta in polni vroče hvaležnosti. V tej hvaležnosti pa se jim pridružujejo tudi Jugosloveni. ki se vedno spominjajo, da Masarvk med vojno nikdar ni pozabil Srbov. Hrvatov in Slovencev ter je povsod zastavljal svojo močno besedo tudi za našo svobodo in nase uedinjenje. Tako se pridružimo proslavi 85-letnice T. G. Masarvka bratom čehoslovakom tudi Jugosloveni po vsi naši kraljevini in posebej seveda Slovenci. Tudi vsa slovenska prosvetna društva, zlasti Sokolstvo in Jugoslovensko-česko-slovaške lige, se že tedne pripravljajo na proslavo Masarykovega jubileja. Ljubljanska Glasbena Matica priredi v petek 8. t. m. zvečer pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem ljubljanske Jugosiov.-čefikoslovaSke lige v veliki dvorani hotela Union velik slavnostni koncert z sporedom ki naj z najvišjo in najlepšo pevsko, glasbeno in besedno umetnostjo izrazi naša čustva do prezidenta Masarvka in njegove domovine. Kdor si zaveden in mislec Slovan tn Slovenec, te gotovo ne bomo pogrešali ns proslavi T. G. Masarvka in zemlje, ki ga je rodila. Zvestobo za zvestobo! n. r. ELITNI KINO MATICA reieton ^1-24 SAMO SB DANES OB 4, 7.15 in 0.15 URI ZVEČER PREMIERA operete po JOHANN STRAUSSOV1 glasbi Rože z I u g* si Pesem, zabava, smeh, valček in ples ira it<- vstopnice! I Jesenic Glavna skupščina podružnice Jadranske straže. V petek je bila v narodnd šoli glavna skupščina podružnice JS. Iz poročil odbornikov je razvidno, da je podružnica lani precej uspešno delovala. Dohodkov je imela 12.000 Oin, izdatkov pa 11.480 Din, tako da znaša preostanek 520 Din. Podružnica je poslala lani 9 revnih in boleh-nih otrok v Kraljevico za mesec dni v dom Franje Tavčarjeve ter dala 300 Din podpore za izlet mladine na Sušak in okolico. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Vovk Janko, podpredsednik Majer Franjo, tajnik Dobovišek Ciril, blagajnik Pintar Pavel, odborniki: Mežlk Ri-hard, Mešiček Hugo, Pibrovec Leo, Smre-kar, inž. Saplja Riko, Wohinz Milan; nadzorni odbor: Ulčar Janko, inž. Bartenjev Dimitrij, Budev Julijua; v odsek za prireditev potovanja na Oplenac pa: Mežlk Riko. Mešiček Hugo. Pibrovec Leo in inž. Šaplja Riko. Za spomenik kralju Aleksandru L Uedinitelju je nabrala narodna šola (uči-terjstvo in otroci) doslej 1104 Din. Zbirka se bo še nadaljevala. — Občni zbor podružnice Jug. Matice bo v petek ob 19.30 v pisarni narodne šole, — Občni zbor podružnice CM družbe bo v petek ob 20. uri v risalnioi narodne šole. Turistovsld klub »Skala« obvešča, da se bo vršil na Voglu od 10. do 23. t. m. smučarski tečaj pod vodstvom nastavnika kluba. Pred dnevi objavljeni članek, da ae tečaj na Voglu ne bo vršil, je bil brez vednosti kluba objavljen, vsled česar tudi ne odgovarja resnici. Trbovlje. \ nedeljo popoldne sta bili v Trbovljah dve prijateljski nogometni tekmi, in sicer ob 15. med SK Ilirijo n in SK Trbovlje, ki se je končala z rezultatom 8:6 za Ilirijo, ob. pol 16. pa med SK Jugoslovanom iz Celja in domačim SK Amaterjem ki se Je končala z 2:1 v prilog j Amaterja. — Klubi naj bi se v bodoče » prej sporazumeli, da bi se tekme ne pri- 1 rejale ob istem času, kar ni v korist raz- I mahu sporta, I Iz Trbovelj — Gradnja restavracija na Sv. planin L Zadnja leta se je planinarstvo tudi v Zasavju močno razmahnilo. Armada ljubiteljev prelepe planinske narave se vztrajno množi ln vsako leto obiskujejo naše piani ne nove množice izletnikov od blizu in daleč. Zlasti ob solnčnih poletnih in jesenskih nedeljah kar mrgoli izletnikov na Mrzlici in Sv. planini, ki sta najbolj pr:-Ijubljeni izletni točki prebivalstva rudarskih revirjev. Preko poletja sta domova na Sv. piani ni in Mrzlici skoro stalno zasedena po letoviščarjih, ki v zdravem planinskem zatišju iščejo odmora. Ni čudno, da se je spričo naraščajočega planinskega tujskega prometa pri naših pla-ninarjih pričela porajati misel, da bi se sedanji domovi razširili ali pa zgradili novi. Med onimi, ki so se bavili s to idejo, je tudi podjetni tukajšnji gostilničar g. G vido Počivavsek, ki bo to posrečeno zamisel tudi uresničil. Nedavno je kupil od gostilničarja g. Murna na Sv. planini sedanjo staro gostilno pod cerkvijo. Obstoječe poslopje bo porušil, namestil njega pa zgradil enonadstropno ras ta vračilo, ki bo ustrezala vsem zahtevam tujskega prometa. Poleg večjega števila restavracijskih prostorov s verando v pritličju bo v prvem nadstropju 10 do lž tujskih sob. Ne vrhu bo solnčna terasa, na hribu pod cerkvijo pa zgrajena hladilnica. G Počivavšek bo začel t gradnjo v najkrajšem času. tako da bo restavracija Že v jeseni gotova. Ker je gradnja moderne restavracije na Sv. planini za dvig pro meta v naši dolini največjega pomen?, javnost to akcijo hvaležno pozdravlja. — Gradnja ceste na Sv. planino- V zvezi z akcijo sa povzdigo tujskega prometa v naših krajih je tudi načrt občine Trbovlje, da zgradi novo cesto na Sv planino. V kratkem se bo proučevala trasa nove ceste Obstoji ta namreč dve varianti, in sicer naj bi bila nova cestp speljana na podlagi prve variante preko Kleka in Planinske vasi, od tam pa v serpentinah po vzhodnih obronkih Sv p!a nina, po drugi varianti pa naj bi šla nova ossta od vile Ličar ka v Rovte in Knezdoi in od tam po ovinkih na planine. PrlloiJsJi dni so po tsroasasa ogledih udsnfltlsn kjer bo takla nova cesta, ki bo tadi sa avtomobilski promet uporabna. Gosto bodo začeli graditi s ev. planine navado! za sicer Jo bodo gradili doznaci brezposelni Pred velikim zborom učiteljstva v Ljubljani o. marca. Kar osam učiteljskih društev bomo imeli v soboto Zbranih ▼ Ljubljani. Na pobudo okrajnega društva is Litije je vznlknila misel, naj bi nase u&teljetvo na posebno manifestan ten način poudarilo svoj vse-alovanski polet, ki mu je duša sivolasi prezident Češkoslovaške države Tomaž Masarvk, 85 - letni jubilant. Zamislek je naletel povsod na najlepši odmev in tako bodo prihiteli ns sokolski Tabor, kjer se bo zborovanje vršilo, učitelji in učiteljice iz okrajev Litija, Ljubljana, vzhodni in zahodni del ljubljanske okolice, Kranj, Kamnik, škof j a Loka in Logatec. Zborovanje se bo pričelo ob 9. dopoldne z otvoritvijo ta pozdravom, nakar bo sledila proslava poglavarja bratske države, predsednika Masarvka, s slavnostnimi besedami g. Vojteha Debeljaka, predsednika okrajnega društva is Škofje Loke. Posebno globok kulturni poudarek zborovanju bo dalo zatem predavanje profesorja Masarvkove univerze iz Brna dr. Mihajla Rostoharja, ki bo razpravljal o sodobnem čitalnem pouku, ki naj da našim pedagoškim krogom izsledke za postavitev čitanja na najprikladnejše osnove. Odlični znanstvenik si je ustvaril na podlagi raziskovanj posebno čitalno metodo. Bo tedaj govoril o zanimivi stvari, ki posega na široko v delo naših vzgojiteljev mladine. Pred zaključkom zborovanja bo govor o notranjih Šolskih zadevah in bo predlagal g. Vekoslav Mlekuž, predsednik ljubljanskega društva, primerne resolucije. Uvod v veliko učiteljsko zborovanje bo sestanek predsednikov društev v petek ob 16. v prostorih sekcije. ZVOČNI KfNO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87 Harry Piel v lepem pustolovskem filmu BROD BREZ LUKE Napeta vsebina in lepe slike Predstave v sredo in četrtek ob 7. in 9. uri zvečer V dopolnilo nov Fozov tednik PRIDE: NJEGOVA PRIJATELJICA Iz Maribora — Zborovanje vojnih invalidov, v nedeljo bo ob 9. dopoldne v kazinski dvorani v prostorih bivšega kina Apolo v Mariboru rodna letna skupščina krajevnega odbora UdruAenja vojnih invalidov v Mariboru, — 83.000 Din Izgubljenih tn 17.000 ukradenih. Policiji je včeraj prijavil mesar Krajne od št Uja, da je na poti domov izgubil denarnico, v kateri je imel 36.000 Din. Kljub vsestranskim poizvedbam se denar doslej se ni naše L — Slična nesreča je doletela tudi posestnico Alojzijo Lor-bekovo od Pesnice, ki ji je bilo iz omare ukradenih 17.000 Din. Sumijo, da je tisočake ukradla Služkinja, ki je Istega dne izginila — Streli Iz zasede. Ko sta se preteklo nedeljo zvečer vračala v Prage rak o posestniška sinova 26-letni Leopold Dobršek in Maks Grmek. se neznani napadalci nenadoma oddali na nju iz zasede več strelov iz samokresov. Oba mladeniča sta se nevarno ranjena zgrudila na tla in so ju morali prepeljati v mariborsko bolnico. Napadalce zasledujejo orožniki. — Obrtno gibanje. Meseca februarja so dobili pravico za izvrševanje obrti: La-dinek Pankracij, čevljar, Koroška c. 34; FrangeŠ Alojzij, čevljar, Vrbanova ul. 10; Tvrdka >Ledl St Fabrici <, graditeljski obrt. Smetanova ul. 33; Jesih Milko, agentura za nakup m prodajo poljedelskih, kmetijskih in vinogradniških pridelkov, vina ter splošnih gospodarskih potrebščin, Rotovaki trg 8; Kristian Hinko, kopališče za solnčne in prane kopeli, Loška ul. 14; Quandest Erna. prosto ažuriranje m robijanje perila. Gosposka uL 4; Bračko Frančiška, trg. z mešanim blagom. Slovenska uL 20; Rapoc Ana, prosto ažuriranje ta entlanje oblačil, Tržaška c. 6; Kokalj Franc, brivec in frizer, Meljska c. 66; Zi-dansefc Antonija, trg. s mešanim blagom, Koroška c 3; Komnenič Gabro, postavljanje strelovodov, Vojasniška ul. 18; Cerno-ga Anton, slikar, Vinarska ul. 33; Rozman Dragutina, branj arija, Taborska ulica 2. — Izbrisani so bili: fierak Al* trg. z mešanim blagom, WUdenrajnerjeva ulica 17; Jeglič Ljudmila trg. s papirjem to galanterijo. Kralja Petra trg; Lobnik Alojzij, trg. z mešanim blagom, Fran k o-panova c. 10; Drčar Marija, restavracija, Kadjanarjeva ul. 17; Ogrinc Ferdinand, restavracija, Aleksandrova c. 45; Pipuš Boris, carinski posrednik, Aleksandrova c. 55; Dolozcek Kari, trg. s predmeti, ki so dovoljeni v prostem prometu hi ki glede prodaje niso vezani na posebno dovoljenje, Korosčeva ul. 8; VVinder Alojz in Adolf, trg. z lesom in Izdelovanje zabojev, Meljska c 87; Schvrab Josip, trg. s mešanim blagom. Gregorčičeva ul 14. — Glasbena Matica bo priredila 13. t m. v unionski dvorani velik simfonični koncert, na katerem bo proslavila stoletnico rojstva velikega ruskega skladatelja Modesta Musorgskega z izvedbo njegove skladbe >Poraz Senaheriba« za zbor in orkester. Na sporedu so še Cajkovskega V. simfonija, Cerepninova »Stara pesem« in Griegov klavirski koncert a spremljeva-njem orkestra, ki ga bo igrala slovita umetnica Magda Rusy, članica zasega Brandl-tria — Kantini ta dramska premiera se obeta z uprizoritvijo sorlijeve drame »Blodni ognji«. Avtor je posegel v tem delu krepko v razne sodobne probleme ter je nanizal mnogo aktualnih misli. Snov obravnava drame v rodbinskem krogu. Med slovenskimi novitetami poslednjega časa je to delo doseglo v ljubljanskem gledališču največji uspeh ter pričakujejo zato mariborsko premie-o z upravičenim zanimanjem. Po začrtani poti k napredku Nsrtaljeranje velikih prenreditvenih del ljubljanskega mesta — Regulacija Novega trga in Brega Ljubljana, 6. marca. Zadnja leta se je začela očitovati v Ljubljani na vseh področjih razgibanost, ki je dotlej nismo poznali; Ljubljana se je prerodila skoraj čez noč iz provincijalnoga mesta v naprednejše mesto z lepo bodočnostjo. Lotili smo se velikih preureditvenih del, ki so bila aktualna že desetletja, a prej je živela Ljubljana počasi. Baročna Ljubljana ni prišla prej do izraza v vsej svoji lepoti. Stare ulice so bile blatne ter neurejene, na tlakovanje cest in regulacije nismo mislili, saj nismo imeli niti primernega mestnega regulacijskega načrta. Ljubljanica je bila le v pravem pomenu besede odprt kanal sredi mesta, na njenih nabrežjih so pa bile velikanska smetišča. Vsak mora priznati, četudi je pristranski, da zadnja leta razvoja mesta pomenijo v primeri s prejšnjim životar-jenjem v pravem pomenu besede napredek. Pričakujemo in vemo, da se ne motimo, da se bo Ljubljana razvijala na zunaj tudi pod novim županom po že začrtani poti k pravemu napredku. Na magistratu se že resno pripravljajo na nadaljevanje regulacij ulic in trgov. Vse kaže, da bo letos regulirana Zvezda, kjer bo tudi stal spomenik blagopokoj-nega kralja in da se bodo kmalu tudi lotili regulacije Novega trga in pripadajočega dela Brega ter okolice Čevljarskega mostu. Novi trg je eden najstarejših trgov stare Ljubljane, v nekdanji gosposki aH plemenitaški četrti. Sijaj preteklih dni še ni ugasnil, še stoje tu stare palače — a najlepše, knežjega dvorca, ni več — toda trg ni več zaključen ter ne tvori popolne arhitektonske celote. Hodniki so izhojeni, tla zelo vise, kar je neugodno za vozni promet, in zlasti moti, ker trg nima nobenega zaključka ob LjubijanicL Na zgornji strani bo na kraju, kjer je stal knežji dvorec, upajmo, prej ali slej zgrajena univerzitetna knjižnica m s celotno regulacijo Novega trga bo mnogo pridobila vsa stara Ljubljana na levem bregu Ljubljanice, Pri regulaciji gre predvsem za to, da — Pri boleznih srca in poapnjenjti žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefcva« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Pepelnica • • • Ljubljana, o. marca. Žalosten dan je danes po pral .tki in nekateri trdijo, da je tudi v resnici. .Vkirsiko-mu se zdi dvakrat zadosten, ker včeraj ni praznoval odnosno obhajal tako »poinenibue-ga» dne. Da, časi so se izpranieniii — to pesmico po jo ljudje najrajši zadnje čase, toda med nami rečeno, ljudje se tudi niso prav nič uopremenili. Morda obhajajo bolj »intimno« tradicionalne dneve, ko ni treba nikomur polagati računov za to, če medo ponori*, obhajajo jih pa le. V splošnem vlada danes prepričanje, da smo Pusta pokopali zelo dostojno m tiho m da nihče posebno ne žahtje za njim. In v resnic; se ne pozna nikjer na prvi pogled, da je danes pepelmi-ea, če pa nekoliko proučiš meščanski jedilni Ust, se vendar prapj-učaš, da pepehiica ni le v praiiki. Posebno se je poznalo na živilskem trgu, da se ljudje danes postijo. Precej so ]hn zlasti dišale ribe, se skoraj bolj kakor razne kislice, vendar pa je bila huda gneča tudi okoli kislega zelja in repe. Zelenjedni trg je bil davi slabše zaseden, predvsem zaradi občutnega mraza. Ob so In enem vzhodu je bilo ceio —6 mraza na trgu, vendar pa ni več nevarnosti za zelenjavo, da bi ozebla, in je bo zaradi tega vedno dovolj na trgu. Zelo so Sle v denar zlasti cenejše morske ribe, sardoni, ki so bili celo po 10 Din k«. Precej je bilo tudi g-iric, ki so po 16 Din. Druge morske ribe so prodajali v splošnem po neizpremenjenih cenah, a zaradi konjunkture se je kazala tendenca navzgor. Tako so bile ciplje po 32 Din, m-ben in trilje (bradač) po 40 in jegulja po 28 Din. Gospodinje so precej segale tudi po rečnih ribah. Zadnje čase so postrvi nekoliko cenejše, danes so jih proda j sli po 35 Din. Ščuke so po 25 Din, karpi pa malo cenejši, po 20 Din. Prodajali so tudi seka-nega soma, ki je po 36 Din. Mrtvilo je pa vladalo pri mesarjih, čeprav so bile stojnice dokaj dobro založene z mesom. Tudi na stojnicah ob perutninskem trgu je bilo precej zaklane perutnine, ki pa očitno danes ne diši meščanom, odnosno si je tisti, ki bi jim dišala, ne morejo privoščiti, čeprav so sekane gosi po 14 Din kg. Gospodinje so danes tudi precej kupovale slanike po trgovinah, čeprav so ljudje dovolj žejni. In baje je samo zaradi žeje tudi letošnje pspelnica tako žalostna, zato — pika. Dva vloma Ljubljana, 6. marca. V noči od 1. na 2. marca so neznanci s ponarejenimi ključi odprli stanovanje Ivana Zalaznikm na Starem trgu št. 21, nato pa s silo odprli predal, na katerem so pokvarili VVertneimovo ključavnico ter pobrali iz miznice 3000 Din, 23 ur in 7 zavojev cigaret »Morava« v vrednosti 120 Din, na predalu samem pa napravili okrog 200 Din škode. Zalaznik je prijavil tatvino policiji, ki je prijela starega znanca Matka Razber-gerja. rojenega 1 1906 v Ljubljani in pristojnega v skocijan na Dolenjsko, ter njegovega pri 1 a tel j r Ivana Nahtigala. rojenega leta 1896. Oba sta se namreč istega večera ko je Wo vlomljeno, nahajala v hifii pri neki stranki, jo za kratek čas za- zmanjšajo padec tal Ln da primerno zaključijo spodnji del trga pri Ljubljanici. Po načrtu bo trg obkrožal v četvero-kotu hodnik kot pas, ki bo tako na tleh označeval zaključenost trga. Na spodnji strani pri vodi bo trg zaključevala vrsta dreves kot zelena stena. Drevesa bodo nasajena tudi v vrstah paralelno z daljšimi stranicami trga, da bo poudarjen zaključek trga tudi od strani. Najbrž bosta namestu odbijačev tudi vzdolž hiš drevoreda nizkih dreves. Vozišče je namreč preširoko, a ga s samimi hodniki ne morejo zožiti. Trg bo tlakovan s kockami tako, da bodo v tlaku lepi geometrični liki. Asfaltirati bi vozišča ne mogli zaradi prehude strmine. Hkrati z regulacijo Novega trga se pokaže potreba se po ureditvi levega nabrežja do izliva Gradaščice. Okolica Gradaščioe je povsem urejena, zato kliče še tem bolj po ureditvi Krakovski nasip, ki se stika r urejenim pasom ob Gradaščid, in vse nabrežje na Bregu, kjer itak ni več ovir zaradi regulacije Ljubljanice. Drevesa v drevoredu na Bregu in na Krakovskem nasipu so že shirana in jih bo treba itak prej aH slej podreti Na obrežnem nasipu zdaj bujno uspeva plevel in v njem se nabira nesnaga, kar je očitno zlasti pri šentjakobskem mostu. Po regulaciji Ljubljanice so se razširili bregovi, ki jih je treba vsekakor urediti. Zato je nujno, da regulirajo razen Novega trga še vse nabrežje do Gradaščice. Ob tej priliki pa tudi ne moremo prezreti, da sicer tako lep Čevljarski most, še vedno ni dobil primernejšega zgornjega zaključka. Sklenjeno je bilo, da bodo krogle na visokih stebrih samo začasno, dokler ne bodo namestili per-gole, L j. lesenih latnflcov. Te »brajde* posebne vrste pa bi prav učinkovito krasile most, ker bi jih lahko preprezsie plezalke. Sicer so visoki, masivni stebri peto kolo pri mostu iz arhitektonskega vidika. Upamo, da se bo tudi ta stvar spravila z dnevnega reda, ko bo storjen zopet velik korak v razvoju mestne regulacije ter ko bo urejena okolica Čevljarskega mosta. pustila, kmalu nato pa se vrnila. Bila zelo radodarna s dgaretanaL Seveda sta na policiji delala nedolžne obraze, toda imela sta pri sebi se polne žepe cigaret. Policija je poleg tega Rasbergerju zaplenila dozo iz alpaka, v katero je dal nedavno vdelati svoj monogram; imel pa je tn-di nlkljasto uro znamke »Mephisto« z medeninasto verižico, kar je oboje bilo nedvomno ukradeno. Lastnik naj se javi na policiji Razberger in Jlabtigal sta bila izročena sodišču Razberger je tam že star znanec in bo že desetič v gostih. Anton Srčni k, rojen L 1906 in doma ns Mengša, brezposelni ključavničar, je prišel šele 18. februarja iz zapora, pet dni pozneje pa je že zopet vlomil, in sicer v Pajkovo gostilno na Linhartovi cesti. Z njim v družbi sta bila tudi Ivan Babnfk tn Leopold Podobnik, ki ju je policija že Izsledila in izročila sodišču, Srčni k a je pa prijela v nedeljo. Prt njem so natll buda-ko, manjšo steklenico konjaka, 3 mape pisemskega papirja 6 znamk po 1JS0 Dta in popolnoma novo denarnico s podkvo. Vse te stvari je Srčnik nedvomno kje ukradel. Lastnik naj se javi policijL 25 KOLEDAR. Danes: Sreda, 6. marca katoličani: Pepelnica, Danica. DANAŠNJE PRIREOITVE. Kmo Matica: Rose z juga. Kino Ideal: Samo enkrat ljubezen cvete. Kino Dvor: Buster dobrotnik naroda. Kino Slika: Brod brez tuka Društvo »Pravnik«, predavanje untv. prof. dr. Metoda Dolenca »V pričakovanju zo petne novel iza ci je kazenskega po« topnika« ob IS. v jestični palači, štev. 79. Masarykova proslava eofcotatre Ljubljana ob 20. na Taboru. Občni zbor Slovenskega fllateliatlčnega društva ob 20. v društvenih prostorih restavracije »Zvezde«. Ljudska univerza, predavanje prof. Gnjezde o filozofskih vprašanjih 'ob 190» na državni trgovski akademiji. DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Mr. Sušnik, Marijin trs; f, K u ral t, Gosposvetska cesta 10, Bohinee ded., Rimska cesta ti. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda 6. marca: »Praznik cvetočih češenj«. Red Sreda. Četrtek, 7. marca: >Sluga dveh gospodove. Red A. Potek, 8. marca: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. url Sreda, 6. marca: >Netopir«. Red B. Četrtek, 7. marca: »Mignon«. Gostuje ga Erika DruzoviČ iz Zagreba. Red Četrtek Petek, 7. marca: Zaprto. SOKOL Načelni*tvo Ljubljanskega Sokola sporoča vsem bratom in sestram, ki so se pri javili za društveni prednjaiki tečaj, da tx prvo predavanje jutri ob 20-30 uri v telo vadnici. Pri rtottaft* „Vodnikovi dražbi«' tCV -4 »SLOVENSKI NA ft O D«, dne 6. marca 1635 dir en S. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Jutri velika premiera velefilma Casanova XX. veka MAX BAER, slavni šampijon v borbi za ljubezen lepe tene Sodelujejo: Myrna Loy Jnck Dempsey Primo Carnera Rezervirajte vstopnice! DNEVNE VESTI — Iz ^Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banov.ne« št. 19. z dne ti. t. m. objavlja nav«>dila za izvrševanje uredbe o olajšavi glede zemljanne, odJodbo «leue pravic predsednikov volilnih odborov za volitve narodnih poslancev, iz-preuieuibe un dopolnitve v pravilniku o znižanju voz.n:me nezaposlenih delavcev, pravilnik o dolojanju in vračanju varščin, predpis m navod lo la Njihovo potovanje bo organiziral »Putnfk- v sporazumu z odsekom za tujski promet pri trgovinskem ministrstvu in v soglasju s Centralnim presbirojem pri predsedni-Stvn ministrskega sveta. Cena je merodajna za kakovost Zlasti vidimo to pri testeninah. JAJNINTE na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. — Konec novosadskega »Jugoslaven- skega Mata«. Včeraj je prenehal izhajati v Novem Sadu »Jugoslovenski list*, ki ga je pričel 1. 1^29 izdajati v Subotici bivši narodni poslanec dr. Fedor Nikič. List se je že od početka boril s finančnimi težko-čami Lani 8e je preselil v Novi Sad, vendar pa se razmere niso »boljšale. 1 Ni isključeno, da bo v Novem Sadu pričel prihodnje dni izhajati nov dnevnik. — Vinarska podružnica v Ljutomeru je isposlovala pri generalni direkciji državnih železnic polovično vozni-no za posestnike vinske razstave in sejma v Ljutomeru, ki bo 12. marca t. 1. Potniki naj na vstopni postaji ali v pisarni društva >Putnik* kupijo cel vozni listek do Lju-tomera in železniško legttimacijo obr. K—12. Dovoljenje velja za prihod od 10. do 12, za povratek pa od 12. do 14. marca L 1. '— Na Glincah pri Ljubljani je snočl po kratki bolezni umrl trgovec in posestnik ter bivši župan in občinski svetnik g. Franc Javornik. Pokojnik se je posvečal v mlajših letih pa tudi v zreli moški dobi zlasti gospodarskim vprašanjem ter je kot tak sodeloval v raznih društvih in organizacijah. Dosegel je starost 69 let. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne z Gline na Tržaški cesti 50 na župno pokopališče, pokojnik zapušča soprogo Angelo, dva sinova, hčerko ter več ostalega sorodstva. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim pa veljaj naše iskreno sočustvovanje! — Prva jugoslovenska razstava obutve v Beogradu. Zveza obutvenih in usnjarskih zadrug Jugoslavije v Beogradu bo priredila 11. in 12. marca v prostorih Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Poincarejevi ulici 21, prvo jugoslovensko razstavo obutve ročnega dela. Razstave so bodo udeležile čevljarske zadruge, čevljarski mojstri in pomočniki is vse države. Razstava bo prirejena z odobrenjem ministra za trgovino in Industrijo in je ministrstvo za promet že odobrilo ugodnost polovične cene za vožnjo po železnicah Dovoljenje velja od 9. do 13 marca za prihod in od 11. do 16. marca za povratek Za to prvo razstavo obutve pri nas se opaža veliko zanimanje med vsemi čevljarji in se je že doslej prijavilo zelo veliko število razstavljal cev. Najboljši razstavljale: bodo odlikovani s posebnimi diplomami. Na dan pre" otvoritvijo razstave, in sicer 10. marca, bo v prostorih Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu tuli pnr državni kongres čevljarskih zadrug m sa drugar je v, Čevljarskih mojstrov Id pomočnikov, sa katerega vlada prav tako veliko zanimanje. Na razstavo in kongrei so vabljen' vsi čevljarji. Informacije so na razpolago pr: vseh čevljarskih zadrugah in vseh obrtniških združenjih v držav*. — »Evgenika« je naslov novi prUogi »Zdravniškega vestnfka«, ki bo izhajala v vsaki drugi številki tega strokovnega glasila v obsegu 16 strani. Med letom bo torej pet takšnih prilog »Evgenika«, katere uredništvo je prevzel priv. doc. B škerlj, bo prinašala razen večjih člankov o posedovanju, rasni higieni, evgeniških sredstv:h, populacijski statistiki, rodbin' itd., vedno tudi poročilo o naši .n med narodni ev^oniski zakonodaji, o novfh pu blikacijah. razne drobne vesti itd. Razeti tega bo po možnosti imela tudi pOsebec seminar Iz genetike, odprta bo za etro kovna vprašanja itd Kot bistven sestav ni del »Zdravniškega vestnika« dobijo »Evgeniko« vsi njegov 9taln prejemniki. Da pa bodo evgeniška vprašanja, ki so za bodočnost države in vsega človeštva tako izredno važna, čim lažje je dostopna tudi nezdravnikom. se je uprava »Zdravniškega vestnika« odločila. «la more »Ev-genlko* vsakdo naročit« za malo letno naročnino 20 Din. »Evgenika« se naroča pri upravi »Zdravniškega veetnika« na Golniku. Vsi dopisi, ki ee tičejo uredni štva, naj se naslovijo na naslov; Priv doc. dr. B. SkerJJ, Ljubljana. Gsjeva 8-V»I vEvgenika« bo prva priloga odnosno prvi list v naši državi, ki je posvečen izključ no le evgeniškim vprašanjem Zato upra va »Zdravniškega vestnika« pričakuje čim številnejši odziv med našim narodom, ki je evgeniškega pouka potreben, da si za gotovi v svojem zdravem potomstvu lep šo bodočnost. Zato se javite Čim prej kot naročniki »Evgenike« pri uprav: »Zdravn škega veetnika«! Prva številka »Evgeni ke* izide v nekaj dneh z 2. številko »Zdravniškega vestntka«. — Erika Druzovtfi zapušča Zagreb Zagrebški listi poročajo, da je popularna subreta in operna pevka Erika Druzoviče-va podpisala pogodbo, ki jo za prihodnjo sezono obvezuje za angažma na državn-operi v Odansku. — 54 nemških zdravnikov v Osijeku. Včeraj se je z avtobusom pripeljalo v Osijek 54 nemških "Zdravnikov, k! so na poti na Grško, kjer hočejo proučevati razne tamošnje zdravstvene naprave. — Zdravniki so šele v Osijeku zvedel! za revolucijo na Grškem in so zaradi tega potovanje začasno prekinili. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo, precej mrzlo vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Rogaški Slatini, Beogradu, Sarajeva, deževalo pa v Skopi ju Včeraj je znašala najvišja temperatura v Rogaški Slatini 6, v Ljubljani 3.9, v Spli tu 3, v Skoplju 2. v Zagrebu in Sarajevu —1.0. v Beogradu —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.4. temperatura je znašala —6.4. — Velik požar v Zagrebu. Včeraj opoi-dttie je nastal v skladišču Brusine, naslednika Viljema Steinerja, na llici 17 velik požar. Ko so prispeli gasilci, je bilo skladišče, kjer so bile nakopičene velike zaloge papirja, raznih sorskih potrebščin, gob itd., že v plamenih Gašenje je bilo 7nk> naporno, ker so tleče gobe razvijale dušeče pline in so gasilci morali natakniti plinske maske. Po dveh urah gašenja se j'm je končno posrečilo ogenj zadušiti Skoda znaša milijon dinarjev. — Kako je ogenj nastal, ni znano. — Huda zima v Bosanski krajini. V Boeni in Hercegovini je ponovno nastala huda lima. V planinah je zapadio meter ali pa se več snega, temperatura je pa pa dla na 22 stopinj pod ničlo, tako da so v enem delu Banjaluke zamrznile vodovodne cevi. Ponekod 6o nastali veliki snežn: zameti, da je prekinjen ves promet. Zaradi hudega mraza so se zopet pojavile tolpe volkov, ki vdirajo v vasi. V neki vasi včeraj volkovi raztrgali 25 ovac. — Žalosten konec pustne zabave. V neki gostilni v Tomišlju so precej radostno slavili Kurentov praznik, proti jutru pa je nastal med fanti prepir in Je nekdo oplazil 23letnega sina posestnice Ivana Sušteršiča tako močno po glavi, da se Je zgrudil 6 prebito lobanjo. Ob 4. t jutra j so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer leži še sedaj v nezavesti. — Oče naročil uboj lastnega sina. Pred senatom okrožnega sodišča v Petrinji se je te dni zagovarjal Milan Arbutlna iz Korduna, ker je najel Gjura Bogdanlča in mu dal 100 Din, če ubije njegovega ■!• na. Bogdanič je denar vzel in ga nato v družbi a sinom sapil. Stari Arbutlna pa nI odnehal in mu je še dvakrat dal po 100 Din, če spravi sina s sveta. Bogdanič je denar vzel, naposled pa sinu povedal, kaj hoče oče od njega. Sin je zaradi tega očeta prijavil oblastem Pri raspravi je stari Arbutina trdovratno vse tajil, tods Bogdanič je pod prisego izpovedal, da mu je celo obljubil 3000 Din nagrade, če ubije sina. Milan Arbutina je bfl obsojen na leto dni zapora — Senzacijonalna tožba zagrebškega zdravnika. Zdravnik dr. Branko Bresan. ki je bil internist na rentgenološkem oddelku okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, je sedaj vložil tožb« proti uradu fn zahteval 1.200.000 Din od škodnine. češ, da si je zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav inficiral levo roko, ki so mu jo morali amputirati. — Strašen samomor. V Vlasenld blizu Sarajeva si je včeraj os strašen način končal življenje 301etni mizarski mojster Veljko Gavrič Dal je v usta dlnam'tn'-patrono ln jo zaigal. Dinamit je eksplodiral in mu raznese! vso slavo. Iz LJubljane —lj Opozarjamo na alavnoatnl koncert v proslave 85letnice prezldenta T. G. Ma-saryka, ki bo v petek ob 30. v veliki unl-onskl dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. —lj Prihodnji koncert Glasbene Matice v proslavo BOletalce Ciril Metodove družbe bo praznik slovenske narodne pesmi, ker bo ves spored sestavljen iz samih slovenskih narodnih pesmi za godalni orkester, solista, moški kvintet in mešan' zbor. Za jubilejni koncert CMD vlada ve liko zanimanje. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. —lj Sokolska Masarvkova proslava bo drevi ob 20. v veliki dvorani Sokolskege doma na Taboru z iz Hran itn sporedom Vse članstvo in naraščaj ljubljanskih in okoliških društev naj se udeleži proslave velikega Slovana br. Masaryka v čim večjem številu, prav tako naj pridejo vsJ praporščaki v kroju s prapori. Tudi ostala javnost je k proslavi vljudno vabljena Drevi vsi na sokolski Tabor. Senzaeijonalne produkcije TELEPATA TARARANA gostuje vsak večer v OOEON" BASU —lj Filmsko predavanje o avtogenem varjenju. Opozarjamo, da se prične filmski preda valni tečaj o avtogenem varjenju, k ga priredi zavod za pospeševanje obrta zbornice za TOI na tehniški srednji soJ' v Ljubljani drevi ob 20 Predaval bo znan strokovnjak g. inž. Leo Knes. Tečaj bo trajal štiri dni Predavanje s filmom in diapozitivi bo vsak večer od 20. do 22. — Vstop prost —lj »Gospod iz Knafljeve gase ne dovoli!« se je snoči v opernem gledališču opravičeval Melhijor Menarostl. ko je op*? retna publika zantevala dodatkov izvrstne prednašanega kupleta. Tudi to opmviee vanje Je — »prima«! Zakaj, naš poročevalec je baš nasprotno obžaloval Melh'-jorjevo uboštvo glede norih, vedno aktu-alnejšib kitic in želeč več —- takih dodatkov. Tako delajo vsi pevci kupletov. in le pri nas — ponavlja Melhijor vedno iste tr! kitlčke. Torej da bo jasno: le še par prima-dodatkov, pa bo publika še bolj zadovoljena! — Gospod iz Knafljeve ulice. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajati jo žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Fran« Josefova grenčlcn« in zmanjša tudi naval krvi na možgane in oči. Zdravniška mnenja navajajo vprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo vodo«. »Frani Josefova grenčica* se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —i j Premijera zabavne In duhovite veseloigre »Vzroki in učinki« (Kozarec vode), ki je bila preteklo nedeljo odpovedana zaradi nenad«n*» obolelosti gdč. Ba-ranove, bo v soboto ob 20.15 v Šentjakobskem gledališču. Veseloigra je izvrstno na-študirana in so zanjo napravljene nove dekoracije !n popolnoma novi kostumi. Vstopnice, kupljene za nedeljsko predstavo, veljajo za sobotno oziroma nedeljsko predstavo. Občinstvo naj kupi vstopnice že v predprodaji od sobote dalje. V nedeljo dne 10. t. m. ob 20.15 se igra ponovi. —lj E spe ran tisti V četrtek dne 7. t. m bo zelo zanimivo skioptično predavanje v lokalu Esperantskega kluba (Delavska zbornica), člani kluba in krožka, pridite! —lj Res je, da se dobi v podružnic: Lowy 36 garantirano svežih štajerskih jajc za 14 Din. —lj Kdo izmed nas si ne želi preživet nekaj dni na solncnem jugu! To so sanje vsakega in vsake. Mnogi se zadovolje, če so tako srečni, da tisti čarobni jug gle dajo samo na platnu. To se bo zgodilo v petek ob 14.16, ko bo ZKD predvajala lepo in veselo opereto »Dvorec na jugu«. V tem filmu nastopajo samo znani in priznani igralci. Za smeb in zabavo bo skrbel znani komik Pavel Kemp. V filmu sodelujeta tudi Lillana Haidova ln Viktor de Kowa. Film je bii v pretežni večini posnet na našem jugu. Vstopnina 3.50, 4.50. 5.5C. in 6.50 Din. —lj Orala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Pr. P. Zajcu, izprašanemn optika. Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačne. 3/L Zvočni kino Dvor Tet 27-80 Danes smeh v filmu Bnster dobrotnik naroda Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Iz Celja —c Prav poeeben glasben dogodek bo koncert, ki ga bo priredil sloviti violinski virtnoz Zlatim Baloković t soboto 9. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Umetnika bo spremljal znani pianist prof. H. Baerwald. Vtopnice so v pred prodaji v knjigarni K. Ooricarja vdove —c Andrino Kopinsek bo predaval. V okviru SPD v Celju bo predaval znan celjski planinec c Andrino Kopiašek t petek 8. t. m. ob 20. v riealnlci deške meščanske šole o centralnih Pirenejih, k. so jih Celjani lani v avgusta preplezal kot prvi Jttgoeloveni Predavanje . bo spremljalo okrog 60 lepih skfoptičmb slik. G. Kopinšek bo nekaj dni pozneje p'> novil predavanje, poleg tega pa bo predaval tudi v Ljubljani. Zagrebu. Maribor-, in Kranja. —c Umrla je v ponedeljek v ceijsk bolnici 89letna vdova po mestnem slug Marija Topolevakova iz Celja. Sprehod po modernem premogovniku Zanimivo predavanje univ. prof* inž« CostiSe na Ljudski univerzi o delu pod zemljo Ljubljana, 6. marca. V ponedeljek se je zopet izkazalo, da je Ljudska univerza v Ljubljani potrebna in da se ljudje zanimajo zelo tudi za predavanja o takozvanih suhoparnih stvareh. Kaze, da bo postala dvorana Delavske zbornice pretesna, ako bo Še vnaprej tako naraščalo zanimanje. Razen stalnih obiskovalcev je še vedno več novih. Predaval je univ. profesor inž. V. Gostiša o modernem premogovniku. Predavatelj nas je še posebno presenetil s poučnim filmom, ki nam je pokazal življenje v premogovniku izredno nazorno; presenečenje je bilo tem večje, ker smo pričakovali le skioptične slike. Predavatelj nam je podal v uvodu kratek obris najbolj razvitega industrijskega centra v Evropi in na svetu sploh. Poruhrja. Na majhnem ozemlju 3000 km2 živi 5.000.000 prebivalcev ali približno 1700 na km2. Silen industrijski razvoj Poruhrja je treba prip:scvati predvsem premogovnemu bogastvu, ki se zdi skoraj neizčrpno, saj ga cenijo na okrog 250 milijard ton in ga še zadostuje za najmanj 2500 let. Ko nam je predavatelj predočil nazorno s Števi nami življenje mogočnega industrijske pa središča, nam je stopila \Vestfalija pred oči na platnu. Poleteli smo z letalom nad industrijskimi mesti, ki niso sicer nič kaj prijetna na pogled, vendar diha iz njih mogočna simfonija dela ln proza Kruppovih tovarn se te nedvomno dojmi mnogo bolj kakor pogled na idilično vas. Poruhrski rudniki so daleč od vsake idiličnosti, a priznati je treba, da so v resnici moderni in da je racijonalizacija v njih dosegla zdaj dosegljivo zadnjo stopnjo razvoja. Kako se počutijo v njih rudarji, je težko reči, kar pa menda ni sedaj važno v nobenem premogovniku. Delo jim je zelo olajšano, saj je povsod pomočnik in zaveznik rudarjevim rokam električna sila. Vse naprave so moderne ter je tudi zračenje dobro in nevarnost eksplozij je zmanjšana na minimum Kljub vsemu se pa človek ne more otresti vtisa, da ne gre predvsem za varnost in udobnost ljudi, ampak za povečanje produkcije. Okrog pol milijo- na rudarjev je zagrizenih v zemljo in med njimi je tudi mnogo naših rojakov. Predavatelj je dejal, da bi se radi vrnili v domovino, Če bi jim to dopuščale razmere, čeprav vedo tudi v tujini ceniti njihove posebne sposobnosti. Film nam je pokazal vse, kar mora lajik videti, da si lahko predoči obratovanje v velikem rudniku in nad njim. Marsikdo, ki še ni bil v rudniku in je kvečjemu že nekajkrat slišal o težkem življenju rudarjev, je lahko že tako, čeprav po slikah najmodernejšega rudnika, spoznal, da je borba za kruh tn življenje pod zemljo še posebno trda in da preži na rudarja neprestano nešteto nevarnosti, ki jih pogosto niti ne sluti. Videli smo vrstitev dela, načine pridobivanja premoga, prevažanje ter izvažanje po izredno dolgih rovih in globokih jaških, najrazličnejše podrobnosti iz življenia v rudniku in celo, kako rudarji južinajo po napornem delu. Povsod se je pa očitoval tempo, posebno značilen za moderen rudnik, kar Je sicer treba v neki meri pripisovati filmu samemu na sebi, a vendar se ne da utajiti, da je utrip življenja modernega rudnika nagel in da produkcija rase iz dneva v dan. Tu in tam smo lahko tudi opazili med rudarji prave askete. Seveda pa film pokaže še, da je dobro preskrbljeno za rudarje v higijenskem po gledu. Velike kopalnice napravijo prav tako vtis velikopot ozn osti, kakor vse druge naprave. Posebno nazorno nam je film pokazal obratovanje čistilnice, kjer tako skrbno čistijo in sortirajo premog, da se ne izgubi skoraj niti prašek; poseb. sortirani imajo celo premog od 0 10 milimetrov debeline zrna. Povsod se k;t že dosledna raeijonalizacijo, kar je tre ba res občudovati. In ko spoznaš t<< smotrenost dela, šele lahko pronikne" nekoliko globlje v ritera življenj« najbolj industrijsko razvite pokrajine nn svetu; sprevidis pa tudi, dn je v tete. silnem ustroju proizvajanja Tlovek U sestavni del neizprosnega, krutega mehanizma, vklenjen vanj in brezoseben. Predavanje je napravilo globok vtis na občinstvo, ki je predavatelja nnprra 1 dilo z glasnim priznanjem. Rubežni na kmetih V uvaževanje kmetu in meščanu Prav aktualna zadeva na pepelnico za marsikoga px/ mestih, zares, popolnoma vsakdanja pa na kmetih, kjer pa ta stvar tudi ni več »mesna, ker kmet pač rubežni ni več sam kriv. zaradi težkih razmer, ki tarejo kmeta po vsem svetu V prav mnogi, nekdaj trdni ji zadovoljni hiši zaradi gospodarske kriae ni več drobiža niti za sol in aibice. žalostno je, da ta trditev ni več pretiravanje in fraza, temveč povsod na deželi prav trpka in že daleč preveč razfiirjena resnica. Sicer je kmet zaščiten proti terjatvam v gotovih primerih, vendar je pa ta zakon rubežni na deželi, pred vsem pa med podeželskimi obrtniki, še pomnožil, ker obrtnik tn trgovec pač ne moreta priti do svojega zaslužka. Ker je pa upnikom prilično nejasno, kakane pravice imajo, ko iščejo pomoči sodišča za dosego svojih terjatev, in ker prav tako dolžniki ne vedo, kateri predmeti niso podvrženi rubežni in prodaji, zato • je dr. Srečko G o 1 j a r v zadnjem »Kmetovalcu« objavil o tem vprašanju prav umesten članek, ki ga objavljamo v izvlečku, da Čim več upnikov in dolžnikov spozna svoje pravice. članek obravnava le vprašanje o omejitvah v isvribi zaradi denarnih zahtevkov, ki jih imajo zasebniki napram kakemu drugemu zasebniku, ki je kmet. Dandanes nima nikdo več pravice, da bi svojemu dolžniku pobral prav vse in zato po sedanjih zakonih ni mogoče vzeti dolžniku vsaj nekaterih stvari. Pri premičninah so v prvi vrati proati živež m kurivo, ki so za štiri tedne potrebni dolžniku ter članom njegove rodbine in sluiabnistva, ki žive v skupnem hišnem goapodaratvu; popolnoma ln neomejeno proete so pa podpore v gotovini, živežu, obleki ali drugih stvareh, ki jih dobi dolžnik za omiljenje bede, zlasti po požarih, povodnji ali drugih nezgodah. V drugi vrsti so varni pred rubežem predmeti trajne osebne rabe, ki so nujno potrebni dolžniku, članom družine in alu-tobnistva, živečim v ekupnosti ž njim. To so obleka, perilo, posteljnina, pohištvo, peči in Štedilniki pa le tedaj, če niso vzidani in tvorijo del nepremičnine, ki jih je mogoče rubiti le z njo vred. Tretjič je varna tudi živina, namreč dva vola. dva vprežna konja, dva osla, ena krava s teletom do enega leta starosti, 10 ovc ali 5 svinj ali 5 koz in krma ter stelja zanje sa toliko časa, da pride v shrambe nov pridelek Četrtič je prosto orodje za obdelovanje posestva: 1 voz, 1 plug, 1 brana, 1 kosa 1 sekira, 1 rovnica in seme za prihodnjo setev. Petič pa razne stvari, ki imajo ali za promet majhno vrednost ali pa so takega značaja, da bi bilo z odvzemom pregloboko poseženo v dolžnikovo življenje ali čast. TO so umetni udje, naočniki ali drugi pripomočki, ki blažijo telesne hibe, predmeti, ki služijo opravljanju verskih obredov pri-poznanib ver. kakor križi, molki, molitvenik!, poročni prstani, pisma spisi, rod* bineke slike (rasen okvirov), predmeti, namenjen« 9* pogreb dolžnika to njegovih rodbinskih članov, končno pa redovi ln druga odlikovanja Oprostitve v prvem drugem in tem odstavku veljajo tudi ca druge ljudi Pri neprendenhaah za denarne terjatve zasebnikov zaenkrat ni omejitev. Kmotu je torej v načelu mogoče prodati vbo zemljo. Ce terjatev ne znaAa nad 10^0 Um, jo dražba dopustna sele tedaj, čl* se izkazi-da ni mogoče priti do kritja z rubežem premičnin ali drugače. Pri nepremičninah imamo opravka še s pojmom pritiklin. Ce bi kmetu pobrali vso živino, krmo in steljo, bi na posestvu ne mogel već obratovati že tedaj, preden bi prešlo v druge roke. Zato zakon poleg izjem v 1. in 3. odstavku še pravi, da se smejo pritiklin.-posestva vnovčiti le obenem s posestvom vred, a ne same zase. Obseg pritiklin je pa lahko še večji, kakor so pravkar omenjene oprostitve 1. in 3. odstavka. Čeprav so pritikline premične stvari, vendar pomagajo vzdrževati reden tok g" spodarjenja. Ce bi jih vzeli, bi bilo gospo darjenje moteno ali bi pa sploh izgubil«' zmisel. Prirastek je v zvezi z zemljo ln ni posebej rubljiv. Nepožeta pšenita, neizko-pan krompir, drevje to vse drugo, kar je v zemlji, more biti prodano te z zemljo vred Hiše, hlevi to druga poslopja so trdno si zana z zemljo Prav tako so tudi vrat:r okna, električne napelja/e, late v kozolcu le deli nepremičnin. Ce posestvo živi od mlečnega gospodarstva mora imeti več krav in jih zato zakon smatra za pritikline ter jih prepoveduje rubiti posebej. Nasprotno je pa s primeroma pitano živino, namenjeno za prodajo. Les za popravilo podrtega kozolca ln opeka za obnovo hiše sta tudi posebej nerubljlva. Skratka, vse za redno gospodarstva potrebne premične stvari smejo biti zasežene le obenem z glavno, nepremično stvarjo. I Zvočni kino Ideal Samo še danes ob t., 7. in V.' , češki velefilm SAMO ENKRAT LJUBEZEN CVETE L*. Baarova in N. Nedosinska Čeprav imajo sodni izvrševalci nalog, naj pazijo, da ne zarubijo kake od rubeža izvzete stvari, vendar je mogoča tudi kaka pogreška Kdor pozna zakon, lahko pogreško dožene sam to se takoj, ko ni kaj prav obrne na sodišče, ki vodi izvršbo, ln napove okolnosti, ki pokažejo ne-dopustnost zasege. Že na zapisnik sodnega odposlanca je mogoče dati pripombe. Sod: šče nato stvar po zakonu uredi ali pa lahko ugovore sporoči tudi upniku, naj v določenem času nanje odgovori. Ce ni v določenem roku odgovora, sodišče izloči ne dopustno zamoljene predmete iz izvršbe Po prodaji pa ugovori seveda ne pomagajo nič več, zato jih je treba uveljaviti pred dražbenim narokom. Tudi ostala vsebina »Kmetovalca« je prav pestra ln bogata, sa meščane so pa zelo poučni praktični članki nadzornika Josipa Streklja o vrtnarstvu, pred vsem pa o topli gredi, vzgoji sadik pod oknom, o sgodnji čebuli in grahu, se prav posebno pa vse čitatelje opoaarjamo na dr. Pod-gornikovo i«vrstno raspravo o zdravilnosti medu, ki naj jo preči ta jo vse nase matere in gospodinje. Strma 4. SLOVENSKI It A ROD«, dne 6. mara 1985 tev. 4 Seorgij Silln: t Počasna smrt Roman. Nič ni nesmiselne jšega od te zagonetne bolezni, je pisal P ro t asov v svojih beležkah. Zdravi možje, živeči z gobavimi ženami, ostanejo zdravi, nasprotno so pa znani primeri, da so možje, ki so jih okužile z gobavostjo njihove žene, prenesli gobavost na ljubčke svojih žen, dočim so ostale žene same zdrave. Leta 1884 je cepil dr. Danielson gobavost sebi in trem bolniškim strežnikom. Cepljenje ni imelo nobenih posledic, gobavost se ni prijela Leta 1888 je cepil sebe in dvajset bolniških strežnikov in zopet brez najmanjšega uspeha. V začetku devetdesetih let preteklega stoletja je začel doktor Arming po naročilu havajske vlade delati poskuse s zločincem Keanom, ki je bil zaradi tenkega zločina obsojen na smrt. Ukvarjal se je z njim celi dve leti, toda vsaka dva meseca mu je vbrizgal pod kožo nove in nove milijone Hansenovih bakterij in vendar je ostal Kean zdrav. Razočaral je havajsko vlado Ln učenjake. Arming je moral svoje poskuse z njin: opustiti. Obenem pa pozna zgodovina primere, ko je dobil gobavost človek, ki se je mudil samo nekaj ur z gobavcem v isti sobi. Skrivnost te bolezni je oči-vidno v stopnji nagnjenosti organizma k boleznim, okolju in pogojih življenja ter delovanju dotičnega človeškega organizma. Na otoku Molokajiv, kjer prebivajo sami gobavci, je zbolelo izmed strežniškega osobja sedem zdravnikov. Toda zakaj se najbolj redko okužijo žene, otroci in drugi bližnji sorodniki gobavcev? To razmišljanje je baš privedlo Pro-tasova do zaključka, da je treba za zmago nad gobavostjo skrbno proučiti pogoje, ki v njih gobavec živi. Protasov je porinil zvezek od sebe in se vprašujoče ozrl na Kravcova, toda Kravcov je molčal. — In veš kaj, Vasilij Ivanovič, — je dejal Protasov, — pravim ti, da bo ta bolezen premagana... Da.... In premagali jo bomo mi. — Potrkal se je na prsi. — Mi, ne pa tisti, ki žive tam na dvoru zdravih. Kravcov se je samo nasmehnil. Vasilij Petrovič pa ni mogel razumeti, ali se prijatelj strinja z njim ali ne. V. KRAVCOVE SLIKE V nasprotju s Protasovim, ki je rad občeval z ljudmi in je bil vedno pripravljen posetiti človeka, ne da bi se napovedal, je bil Kravcov mrk in molčeč. Pogled je imel mračen in smehljaj nenaraven, kakor da se ne zna smejati. Če je zavzela pri Protasovu bolezen obliko, ki so jo nazivali bolniki lahka, je bil prestal Kravcov dva silna napada gobavosti, ki sta mu vzela eno roko ter mu raz jedla hrbet in obraz tako, da ga ni bilo mogoče spoznati. Nikdar ni nihče prišel k njemu in Kravcov je bil s tem zadovoljen. Kazalo je, da je vesel, da se mu je posrečilo definitivno pretrgati vse sveze s onim svetom. Nikoli ni nikomur pripovedoval o svoji preteklosti. Takih pogovorov se je skrbno ogibal. Med gobavci je krožila govorica, da ima Kravcov ženo in hčerko, ki sta ga pa zapustili, še predno je obolel. V mestu je imel nekoč slikarsko delavnico. Slikal je napisne table in veljal je za dobrega mojstra. V neki cerkvi je še sedaj njegova slika, predstavljajoča Kristusa v različnih dobah. To je bilo vse, kar so vedeli o Kravcovu v naselbini gobavcev. Protasovu se je včasih posrečilo pripraviti Kravcova do tega, da je začel govoriti odkrito. V takih trenutkih je govoril Kravcov razburjeno. Zatrjeval je, da ga gobavost ne težL Nasprotno, počuti se zelo srečnega. Zdaj je zadovoljen. Obrti je konec, začela se je resnična umetnost. Dovolj je že mazaštva na napisnih tablah in cerkvenih stenah. Zdaj se lahko posveti resničnemu ustvarjanju in slika po svojem okusu, ne pa po naročilu. Zdaj ga ne vznemirjajo več »življenjski škorpijoni«, zdaj ne potrebuje več postranskega zaslužka za vsakdanji kruh. Svoboden je. In to mu zadostuje. Gobavost mu je prinesla veliko korist in zdaj lahko pošlje k vragu vsakogar, kdor bi mu delal ovire. Noče se več vrniti tja. Odslej ne bo več delal za želodec, temveč v imenu umetnosti. Kravcov je res slikal. Prebivalci naselbine gobavcev so videli njegove slike, ki so vzbujale občudovanje po svojih jasno modrih barvah in bogastvu svetlobe. Bile so krajine, otroške glavice, nebo brez oblakov, polje, polno cvetja. Čeprav je pa skušal Kravcov na svojih slikah pokazati čim več solnca, je bil na vsaki pečat nekakšnega mrtvega miru. Jasne barve jih niso oživljale. Manjkalo jim je utripanje življenja. Svojih del Kravcov ni kazal rad, čeprav so vsi, ki so videli njegove slike, zatrjevali, da so lepe. Samo Protasov ni hvalil del svojega prijatelja. Dosledno je molčal o njih in se izogibal vsake prilike, ko bi bilo treba spregovoriti o njih. Sicer se pa Kravcov ni zmenil za kritiko nobene sodbe ga niso zanimale, bilo je, kakor da se govori o tujih delih, ki nimajo z njim nič skupnega. • — Vse to je presvetlo. Naslikati bi moral kaj iz naselbine gobavcev... Iz življenja gobavcev, — mu je dejal nekoč Protasov. Kravcov ga je pa topo gledal in mol-čaL Le-ta je bil sklenil, da ne bo nikoli več govoril z njim o tem. In res je bilo čudno: odkar je prebival v naselbini gobavcev, je bil naslikal mnogo manjših in večjih slik, toda med njimi ni bilo niti ene, ki bi se vsaj malo nanašala na gobavce. Bilo je, kakor da se namenoma iz-ogiblje teh' prizorov iz življenja gobavcev, da presega to njegove moči, ali ds se boji takih slik. V svojih jasnih soinč-nih barvah je skušal utopiti temo, ki je tako težko visela nad naselbino. Sicer pa ni nihče vedel, da ima Kravcov tudi čisto drugačne slike. ze več let je delal noč za nočjo in vedno jasneje so se prikazovali na teh samo njemu znanih platnih mračni obrazi. Obdani s temnim, nekam skrivnostnim ozadjem, so delali ti obrazi čuden, težak vtis. Dočim na svetlih Kravcovih slikah ni bilo življenja in so se zdeli zlati žarki mrtvi, je tu na teh temnih, v senco zavitih platnih valovilo življenje, na njih se je vse gibale. Te slike so pričale o veKki sili roke, ki jih je ustvarila. Tam daleč na obzorju se svetnica medel žarek svetloba, ki izpodriva nenaravno temne oblake, tako nepremične, kakor da so nastali iz strnjenega dima. Naokrog je temno. Medel žarek svetlobe komaj razsvetljuje obraz človeka. Njegove oči so globoke in strasne. V njih gori hrepenenje po življenju in strah, to so kličoče, nekam v praznino uprte očL Zdi se, da so skrile te oči v sebi usodo vsega človeškega življenja. ------- Na drugi sliki je bil naslikan mož, stopajoč po blatni cesti Za njim množica ljudstva. V njenih pozah, v izrazu njenih obrazov je odpor in grožnja. Takoj pri prvem pogledu na sliko lahko mirno rečeš, da množica podi tega moža. Boji se ga, izogiblje se ga in rada bi se ga iznebila. Roka se je dvignila nad množico in stiska kamen, oči vidno odhajajočemu namenjeni kamen. Zdaj zdaj se bo izprosila, kamen odleti in ga zadene v hrbet. Ta hrbet je zelo izrazit, tako potrt, tako ponižan. Odhajajoči drži v roki culico. Spredaj, kamor vodi blatna cesta, je tema. Ti dve sliki sta bili malone že dovršeni, toda umetniku se je zdelo, da imata še mnogo nedostatkov. Kravcov je slikal dalje, da bi bili sliki še popolnejši. Barv m platna ni pogrešal. Denarja je imel dovolj. Navzlic svoji invalidnosti je delal na polju in Pvhačev mu je dobro plačeval. V blagajni naselbine gobavcev je bilo na račun Kravcova naloženega nekaj denarja, ki se ga Kravcov sploh ni dotaknil. Trdil je, da denarja ne potrebuje, da ga lahko Pyha-čev porabi po svoji uvidevnosti za gospodarske potrebe naselbine, ker on sam razen potrebščin za slikanje nima za kaj porabiti svojega zaslužka. • Prva skrb. — Torej vi ste potegnili našega fanta iz vode? — Da, skočil sem za njim v zadnjem hipu. — No, kje je pa čepica? NajodUčnejša toaletna mila, kar najbolj Ijiva zlasti za damo wo RIVIERA — SAPOLTV RIVIERA — PERLE RIVIERA — FLORIDA — ftPECUAL RIVIERA — MLEČNO MILO Iz lllijinega Bliska in mlečne RIVIERA MILA SO IZDELANA PO KEMIČNIH STROKOVNJAKIH IZ NAJPLEMENITEJ« SIH SUROVIN IN PO NAJBOLJŠI FRANCOSKI METODI. Zahtevajte povsod samo RIVIERA TOALETNA IN MEDICINALNA MILA MALI OGLASI V vseft malin ogiasin velja oeseda 50 para. davek Din Najmanjši znesek za mali >glas Din 5.—. davek Otn 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pn oaročllu, lahko tudi v znam* kun - Zs pismene odgovore glode malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov zs male oglase ne priznamo Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din SENO (20 vagonov) takoj proda Žito k. d., Zagreb. Varšavska 2 a FORD AUTO dobro ohranjen, taksa plačana, poceni prodam. — Ogleda se: Gostilna Habjan, Celovška cesta, 909 KOKOŠJA JAJCA prodajam v vsaki količini. Interesenti naj se obrnejo na naslov: M. Delač, Karlovac S. B. 911 NlPttMlt«, Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Lun GOSTILNO s posestvom vzamem v najem, kjer bi bila možnost otvoriti mehanično delavnico. — Ponudbe: Zelinka, Jurkloster-Laako. STAVBNE PARCELE naprodaj. — Poizve se: VTž-marje SL 21. DOBICKANOSNO HIŠO v neposredni bližini Ljubljane prodam. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Prijeten dom 908«. Makulatura! papif proda uprava »Slovenskega Naroda*4, Liablfana, Knafl|eva ulica Stev. $ KUPIM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din MOTORNO KOLO kupim. — Baje, št. Jernej. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ZA TRGOVSKEGA VAJENCA bi rad vstopil mladenič, star 15 let, ki je s prav dobrim uspehom dovršil 8 razredov ljudske dole. Cenjene ponudbe na: Ivan Cernič, Metlika. 912 MLINAR išče službo v mlinu. — Rihelj. Dvor pri 2užemberku. Beseda 50 par. davek 2 Dtn Najmanjši znesek 7 Din SVEZE DAIMATLNSKO OLIVNO OLJE Liter Din 16.-. — Viktor Bober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 4 NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki irbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER* Ljubljana. Marijin trg štev. 2* kjer vam jih tudi atrokovnjaško izvrši. 26/L 50 PAR ENTLANJE, ažuriranje, pasiranje, vezanje zaves, monogramov, izdelovs'.-nica perila. — »JTULJANA«. Ljubljana, Gosposvetska cesta (v bližini Slamica). 21/L KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 27/L SADIKE za vrtove in parke, ciprese za vrtne ograje v posebno lepi kvaliteti, krasne rastline v loncih itd. — nudi najceneje Anton Lap, Kamnik. Zahtevajte cenik! 80« ZA MAJL' DENARJA DOST MUZKE! Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo. — ELEK-TROTON d. s o. s-, nebotičnika. Prepričajte se DA IMAJO MALI OGLASI V »SLOV. NARODU" SIGUREN USPEH! Prima športne suknjiče a Din 98.—, pum parice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pn PRES&ERJU, LJUBLJANA Sv Petra a 14 Tihotapstvo mamil Zaplemba 150 kg opija v sumljivem avtomobilu tacije ve* sto tihotapcev v Franciji — Are« Tihotapstvo raznih mamil in opojnih sredstev po vseh državah cvete bujno, kljub budni čuječnosti nadzornih orga-" nov. Te dni so na poti v Pariz ustavili avtomobil, ki se jim je zdel sumljiv. Pri preiskavi voza so odkrili, da je v njem 150 kg opija, vrednega najmanj 25.000 frankov. Poleg tega so zaplenili večje Število avtomatskih pištol, samokresov in tri bodala. Z vso to zaplenjeno robo pa so morali oditi na policijo tudi trije tihotapci s ponarejenimi potnimi lis t L Bili so to trije Korzičani, Člani podzemnega Pariza. Zatrjevali so, da so jim blago izročili Kitajci, v Parizu pa ga morajo oddati dvema drugima Kitajce- Vest o aretaciji tihotapcev mamil je povzročila med tihotapskimi krogi v Parizu veliko paniko. Policija je namreč takoj napravila temeljito racijo in je ob tej priliki aretirala več sto oseb, ki so trgovale z mamili Kako je razvita kupčija z mamili, dokazuje pač najbolj statistika zaplenjene robe v preteklih letih. V tem času so namreč v Franciji in drugod zaplenili 72 ton heroina in 6 ton kokaina. Leta 1931. so v Ameriki zaplenili 258 kg morfija in 232 kg heroina, istega leta na Kitajskem 405 kg raznih mamil, leta 1932. v Franciji 56 kg kokaina, 1500 kg opija in 300 kg heroina in morfija. Seveda je to samo neznaten del mamil, ki pridejo oblastem v roke, vendar pa v povojnih letih ni več mogoče tako na debelo razpečavati teh omamnih sredstev kakor pred vojno, ko so kar cele ladje prevažale mamila. Tihotapci se poslužujejo raznih trikov, da spravijo dragoceno blago v promet. V Carigradu je dolga leta spretno tihotapil mamila mož, ki si je pridobil ime »Prebrisana lisica«. Eden izmed njegovih trikov je bil posebno zanimiv. Majhne nepremočljive zavitke kokaina je vtaknil v mlade glavice ohrovta na polju. Ohrovt je prerastel zavojčke, ki so bili v tem naravnem skrivališču res popolnoma varni. Ohrovt so izvažali v razne kraje in tako spretno tihotaoill kokain. Slučajno je nekoč eden potnikov na ladji ukradel glavo ohrovta in tako so prišli tihotapstvu na sled. Tihotapci so tudi člani tajne mednarodne organizacije, ki sicer nima nobenih pravil in tudi ne stalnega sedeža, vendar pa z veliko spretnostjo vodi mednarodno kupčijo z mamili. Govori se, da so člani teh organizacij tudi razni odličnjaki in baje je bil tudi pokojni Tvar Kreu-ger član tega tajnega trusta. Tudi Sta-viski je bil član tihotapske organizacije, 1 saj je bil sam morfinisL Dvojnika Je hotel imeti Pravijo, da ima vsak človek svojega dvojnika. Pojavljajo se celo gotovi tipi, ki se stalno ponavljajo, tako da bi imel vsak človek ne samo dvojnika, temveč tudi trojnika in peternika. Tega se je oprijel neki medicinec v Cambridgeu, ki si je mislil, da nima pomena študirati, če mu je nekdo tako podoben, da bi študiral obenem zase in zanj. Menda je či-tal o dvojčkih ameriške univerze, ki sta si tako podobna, da ne morejo nobenega kaznovati, če ta ali oni kaj zakrivi, ker si niso nikoli na jasnem, s katerim imajo opraviti. Kaj ko bi našel jaz človeka, ki bi mi bil tako podoben, da bi naju ne mogli razločevati? — je pomislil angleški Študent. Objavil je torej primeren oglas in vzbudil z njim tudi pozornost policije. Kmalu se je izkazalo, da gre za študenta iz bogate rodbine, ki išče učenega dvojnika, da bi namestu njega stopil pred izpraševalno komisijo na univerzi in napravil namestu njega izpit. Seveda so mu to nakano preprečili in če stopi študent pred izpraševalno komisijo, ga bodo pač temeljito izprašali, pa tudi ogledali si ga bodo, da se prepričajo, da je res on, ne pa njegov dvojnik. Američan o Rusiji Ameriški poslanik Cudaly, ki si je temeljito ogledal Moskvo, Petrograd in druga sovjetska mesta, opisuje v »Ku-ryeru Warszawskem< svoje vtise. Najbolj preseneti tujca v Rusiji ostra kritika dragih sistemov vladanja. Toda pri vsem svojem fanatizmu so se ruski komunisti sprijaznili z mislijo, da bo treba zaenkrat še počakati in potrpeti. Življenje je v Rusiji nedvomno težje kakor v drugih državah. Že na zunaj se ljudem pozna, da morajo trda delati in trpeti pomanjkanje. Pozornost vzbuja pri vsakem koraku veliko Število beračev na eni strani in lepo oblečenih vojakov na drugi. Vojakov je povsod polno. Načrt petletke se je do 70 odstotkov posrečil. Zlasti ogromen je napredek industrializacije. Razlika med višjimi uradniki in vojaki ter preprostim ljudstvom je precejšnja Prvi imajo na razpolago z vsemi potrebščinami bogato založene trgovine in takozvane valutne trgovine, kjer se trguje samo z inozemskimi valutami. Preprosto ljudstvo pa dobiva življenjske potrebščine v navadnih trgovinah, kjer se kupuje na listke. Veliki hoteli in restavracije za višje uredništvo in tujce so kakor v zapadni Evropi. Glavne Železniške proge so dobro urejene in snažne. Moskva je razsvetljena kakor poljubno ameriško mesto, promet v nji pa ni posebno živahen. Prebivalci so nekam zamišljeni, človek bi mislil, da se sploh ne znajo smejati. * Strašna usoda avtomobilskih tatov Na cesti med Guntramsdorfom in Laxenburgom so našli včeraj zjutraj popolnoma razbit osebni avtomobil z Dunaja, v njem pa dve zogleneli trupli, dočim je poleg avtomobila ležal tretji mrlič. Po vseh znakih sodeč se je avtomobil z vso silo zaletel v drevo ob cesti, se razbil in nato vnel. Nesreča se je zgodila tako naglo, da se potniki niso mogli rešiti. Kdo so nesrečne žrtve, se niso mogli ugotoviti, pač pa so zvedeli, da je bil avtomobil ukraden inženjerju Avgustu Braunu z Dunaja. Oblasti so v teku dneva ugotovile nekatere podrobnosti strašne nesreče. Trije tatovi, ki so inženjerju Braunu na cesti Bellaria odpeljali avtomobil, so jo v naglem diru ubrali proti Guntrams-dorfu, kjer je avtomobil oplazil drevo ob cesti, drvel naprej in 20 m daleč od njega treščil v drugo drevo. Zaradi sile sunka se je avtomobil popolnoma razbil ter se postavil počez. Pri karambolu se je vžgal bencin. Zgorel je ves avtomobil in gorelo je celo tako močno, da so se stopili kovinski deli in tudi volan. Vse kaže, da je moral biti šofer, oziroma mož, ki je sedel za volanom, pijan, mogoče je pa tudi, da ni bil dovolj vešč šofiranja. Na kraj nesreče je takoj odšla sodna komisija, danes pa bodo ob-ducirali trupla vseh treh žrtev, ki so svojo drznost plačale s strašno smrtjo. Zagonetna smrt starke Ljutomer, 5. marca. Komaj je minil mesec dni, odkar je bil v Nuneki grabi umorjen posestnik Jakob Vrhovnik, njegova žena pa smrtno poškodovana in niso še krivci tega zločina pred sodiščem, že se je razširila vest o novem zahrbtnem umoru. V vasi Kamenščaku je bila baje zastrupljena posestnica Mama Krajnčevs. 731etna Marije K raj rs če va je i i vela na svojem dobro uvejevanem posestvu. Pri njej je stanoval samo neki podnajemnik. 27. februarja je Krajnčcva nenadno omrla. Se dan poprej jc bila popolnoma zdrava in so jo videli sosedje delati na polju. Takoi po njeni smrti so se pojavile vesti, da starka ni umrl« naravne smrti in da je bila najbrž zastrupljena Te vesti so prišlr na ušesa tudi orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Prijavili so zadevo sodišču v Ljutomeru^ ki je odredilo obdukcijo trupla. V soboto je sodna komisija — sodnik Gorenje in zdravnik dr. H« ring — truplo raztelesila Rezultat Še ni znan, drobovje bodo najbrž morali poslati anato-mičnemu 'institutu v Liubha.no Moj ljubi soprog, oče, stari oče, svak, stric, gospod FRANC JAV0RNIK trgovec in posestnik je po kratkem trpljenju danes, v torek. s. marca 1935 ob 22.30 uri, previden e svetimi zakramenti, v 69. letu starosti, v Gospodu zaspaL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 4. uri popoldne iz hise žalosti, Vič-Glince, Tržaška cesta St 50, na župno pokopališče na Viču. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Viču. Vič-Giince, dne 5. marca 1935. ANGELA, soproga TONE, RADO, sinova — MIC1 por. RERGANT, hči BERGANT BENJAMIN, zet — BENJAMINA« vnukinja in ostalo sorodstvo Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno dakarno« Fran J — Za upravo u> insarauu det usta uton Chnstot. — Vsi v Ljubljani.