štev. 264 TRST, v ponedeljek 20. septembra 2909. Tečaj XXXIV PScSSSJSSR ■ mi'ig a."; IZHAJA VSAKI DAN •b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. z]otriJ> Star. m prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih »tlMikarajih t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petrn, ?wtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-&liai, Dombergu itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.). 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 !%k«ne. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, «40&rtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« %rft rt. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka Ttt-i-'j— vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-jKarj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Sirmoeti*. — Plačnje se izključno le upravi -Edinosti". (Mašilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti Jo moč I o«™ MAROĆNINA ZNAŠA av*™ m vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»~ rečbe brez doposlane naročnine, se uprava re ozira, ■fcroemtai na ■•čeljan« lrdanj« „EDINOSTI" «t*n» : —— lata o K 5SO, pol leta 3 SO ■ ■ ■ ■■ ▼rt dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»- vana pisma so no sprejemajo in rokopisi se oe vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Last»lfc konsorcij lista nEdinosta. - Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti §t. 18. Peltno-hranHnifni račun ?t. 84V652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. >Veleizdajniški< proces. ZAGREB 18. Danes je branitelj dr. Nemec nadaljeval svoj govor. Za njim je govoril dr. Lukinić. Nemški državni kancelar na Dnnaju. DUNAJ 19. Nemški državni kancelar Bethmann-Holhveg jc zvečer dospel semkaj iz Monakovega. Komunike semikih poslancev v češkem deželnem zboru. PRAGA 19. O shodu zveze nemških čeških deželnih poslancev je bil izdan komunike, v katerem se povdarja, da se ni od zadnjega deželnozborskega zasedanja ničesar spremenilo v položaju, radi česar zveza enoglasno izjavlja, da ni nobenega povoda, da opusti obstrukcijo, za nadaljno vedenje bo merodajen vspeh konference načelnikov klubov. Kongres nemško-avstrijske socijalne demokracije. LIBERCE 19. Danes zvečer je bil otvorjen kongres nemško-avstrijske socijalne demokracije. Došlo je okolu 230 delegatov, med temi tudi italijanski socijalist Scabar. Za predsednike so bili izvoljeni Pernerstorfer, Schaefer in Tomschik. Razprave prično jutri. Zrakoplovstvo. DUSSELDORF 19. Zrakoplov »Zep-pelin III«, ki se je ob 6. uri zjutraj dvignil v zrak, je ob 6. uri zvečer preko Menske in Renske doline srečno dospel semkaj. BEROLIN 18. Orville \Vright je danes s svojim aeroplanom letel s korvetnim kapitanom Engelhardtom 1. uro 37 min. S tem je zopet dosegel nov svetovni rekord za letenje s pasežirji. Skupni ministerski svet. DUNAJ 18. Danes ob 10. uri pred-poludne je pod predsedstvom ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala vršil skupni ministerski svet. Razpravljalo se je o skupnem proračunu za 1910 in razpravo tudi dovršilo. Rok za sklicanje delegacij se določi na poz^eji konferenci. Ruska carska rodbina na Krimu. JALTA 18. Ruska carska rodbina je ob 4. uri popoludne dospela semkaj na jahti »Standard«. SLAUHOST 40-LETNICE „ČITALNICE" v Dekanih. Štirideseletni obstoj društva! Pač ma-lokatero društvo se more ponašati s toliko starostjo ! Zato je pa tudi ta redka slav-nost privabila v Dekani toliko priprostega PODLISTEK Gospod Peček v zdravilišču. Spisal: Ferdo Plemič. Gospod Peček je sedel v kavarni ter prebavljal svojo telečjo pečenko ob skle-dici dehteče „moke*4 dvomljivega izvora. To popoludnevno opravilo, kateremu se je drugače posvetil z vso vnemo svoje nedolžne duše, mu danes ni nič kaj ugajalo. Notranje nezadovoljstvo mu je odsevalo na tolstih licih, in izvil se mu je težek vzdih iz prsi. Dejal bi človek, da je gospod Peček zaljubljen, če ne bi bil predebel, in če bi se tako čuvstvo sploh spodobilo za večnastropnega hišnega posestnika, ki je položil „dni boljših polovico" že ad aeta, V tem pa sta vstopila Pečkova najboljša prijatelja, malobesedni kontrolor Piškur in jezični tajnik Dihur. Ko sta zagledala prijatelja Pečka v tako obžalovanja vrednem stanju, spogledala sta se kaj pomenljivo, in gospod Dihur je pričel skrbnim glasom : „Prijatelj Peček, kaj pa ti je ?" Prijatelj Peček pa je zamrmral nejevoljno nekaj v brado. ljudstva in inteligence, kakor ne bi bil nihče pričakoval. Samo z vlakom ob štirih popoludne je prišlo nad 500 oseb. Dasi je bil veselični prostor zelo razsežen, je vendar moralo mnogo njih oditi, ker ni bilo prostora. Slavnosti sta se udeležila državna in deželna poslanca Mandić in Spinčić ter deželni poslanci Pangerc, Valentič, Sancin in Miklavec. Slavnost je bila otvorjena z nastopom ustanovitelja Čitalnice gosp. Benka in starčkov-pevcev, ki so bili člani pevskega zbora Čitalnice v Dekanih. Gosp. Benko je kakor ustanovitelj Čitalnice pozdravil navzoče občinstvo, pozdravil ob odru stoječi društveni prapor, ki praznuje tudi svojo štiridesetletnico, ki je videl toliko bojev, toliko veselih, a tudi žalostnih dni. Obrnil se je potem na svoje nekdanje tovariše-pevce in učence, ki so se vdeležili kakor pevci tabora v Kubedu leta 1869 ter jih nagovoril v ganljivem govoru, spo-minjajoč se dogodkov pred 40 leti. Prizor, ki se je odigral pred našimi očmi na odru, se ne da popisati, treba ga videti. Dosti je, ako omenimo, da smo videli bliščati svetle bisere ne le v očeh slav-ljencev na odru, ampak tudi v marsikaterem očesu med občinstvom. Ti starčki, 10 po številu, so potem zapeli pod vodstvom gospoda Benkota tri pesmice in sicer: „Hej rojaki", „Lipa zelenela je" in „Vse drobno". Predsednik društva g. Avguštin Mah-nič se je v krasnem govoru spominjal pred vsem zaslug ustanovitelja društva g. Benkota, kateremu je bila poklonjena imenom Čitalnice dragocena igla. Na odru je nastopil tudi državni in deželni poslanec profesor Spinčić, ki je v uvodu svojega govora povdaijal, da je predsednik društva g. Avguštin Mahnič v pismu, s katerim ga je povabil na slav nost, omenil, da se ga ljudstvo spominja še kakor prof. na koperskem učiteljišču in šolskega nadzornika. G. Spinčić je odvrnil, da se tudi on z veseljem spominja na ono dobo, ko je deloval z drugimi sokoli. A takrat smo bili, je rekel g. poslanec, še črni sokoli, a sedaj smo postali vsi že sivi sokoli. Omenjal je, da so že leta 804, torej pred več ko tisoč leti, imeli Latini neko zborovanje v rižanski dolini in klicali : Vržimo jih ven! To se je potem ponavljalo skozi celi srednji vek. Povdar-jal je, da se je kljubu vsemu temu posrečilo še le avstrijski vladi, da je izstisnila slovansko božjo službo iz cerkev v Istri. No, kljubu vednemu preganjanju smo ipak „Nu, nu Peček", je povzel zopet tajnik Dihur, „tako se pa ne odgovarja prijatelju, kateri — ki — ki je takorekoč tudi tvoj sodržavljan. Ti si bolan Peček!" „Ne, nisem!" „Ne laži se, ne; dobro vidim, kako je s teboj. Vsaj melanholičen si, in melanholija v tvojih letih — hm ! Iz melanholije nastaja lahko . . . „Hipohondrija cerebralis s smrtnim izidom" je spopolnil stavek grobni glas kontrolorja Piškurja. Peček je pogledal svojega drugega prijatelja, in da«si je izsilil svojim ustnim gubam problematičen nasmeh, vendar je bilo čitati v njegovih očeh nekaj kakor strah. „Misliš?" je vprašal boječe. „Vem!" je odgovoril Piškur odločno. „Torej Peček", je pričel zopet Dihur blagoglasno, „jasno je, da moraš skrbeti za svoje zdravje, in to storiš v današnjem slučaju najbolje, ako odideš v najkrajšem času v kakšno zdravilišče. Denarja imaš, družine skoro nič; salabolt, gospod si, pa bi ob polnih vrečah umiral! To je samomor, ali ne ?" „V kakšno kopelj moraš, žvepleno kopelj. Sicer smrdi, ali želodcu de dobro. „In v želodcu ti tiči melanholija, pa amen", je dostavil Piškur. — „Ta pomenek je bil nekako predgo- napredovali. V prvem istrskem deželnem zboru ni bilo niti enega Slovana; danes jih je Že 18. Zato se nadeja, da se tudi v bodoče to ne zgodi, da nas sovražnik „vrže ven", ako bomo pametni, ako bomo skrbeli za napredek in dobro gospodarstvo pri občinah in drugje, ter za dobre zastopnike; pač pa se utegne dogoditi. da pride dan, ko potisnemo mi svoje tisočletne sovražniki — v morje ! Občinstvo je prirejalo gosp. poslancu navdušene ovacije. Ostali del slavnosti seje izvršil točno po programu. Na vsak način je Čitalnica lahko zadovoljna z uspehom svoje slavnosti. Želimo samo, da bi se videli čez deset let zopet v Dekanih, ko bo slavila Čitalnica 50-letnico svojega obstanka. „jjrossosferraherji" v dekadenci. Bilo je leta 1894. Sedanja narodno-napredna slovenska stranka je bila sklicala v Ljubljano shod zaupnikov, na katerem so bili zastopani tudi tržaški Slovenci. Shod je bil sklenil tedaj z vsemi, proti glasovom zaupnikov tržaških Slovencev, skupno taktično postopanje slovenske narodno-napredne stranke s tedaj še mlado ali vspenjajočo se stranko dunajskih krščanskih socijalcev. Dr. Lueger je tedaj ponosno dvignil v zrak zastavo veliko-avstrij-sko ter je proglašal enakost in bratstvo med narodi avstrijskimi. Vrste krščanskin socijalcev so konstantno naraščale, kakor povoden; ia ^ilo je tudi med Slovani ljudi, ki so se nadejali, da odnese krščansko-socijalna povodenj duva-listično monarhijo ter da se zgradi na ruševinah nova zgradba, pa naj si bila ta nova zgradba federalizem, trializem, ali kakor že bilo. Krščanski socijalci so se predstavljali kakor pravične in poštene; v njih se je zdela nekako personificirana ideja „Grossosterreicha",— Velike Avstrije — za katero bi bila prva etapa aneksija Bosne in Hercegovine. Stranka je danes na vrhuncu moči in slave. Oni so najmočnejša stranka v dunajskem parlamentu, imajo v rokah dunajski mestni svet, Doljne in Gornje-avstrijski deželni zbor; imajo, z eno besedo, odločilno besedo v vseh važnih državnih vprašanjih, sploh. K r-š č a n s k o-s o c i j a 1 n o je danes v Avstriji adut. Zato pa tudi stranka misli, da je prišel čas, ko jej je možno začeti z izvrševanjem svojih veliko avstrijskih načrtov. A prvi korak bi bil storjen vor k Pečkovemu potovanju v znano zdravilišče „Žveplenih Toplic". Sicer se je Peček še delj časa v več ali manje lite-ralnem samogovoru branil zapustiti svoje rojstno mesto, ali slednjič se je udal ter je obkrožen z vsemi možnimi in ne-možnimi kovčegi dospel v zdravilišče. — Bil je lep deževni dan, ko se je ugnezdil v dveh sobicah nekega dvorca, kjer je nameraval preživeti vsaj mesec dni ter posvečati ves ta čas le najnežnejši skrbi za svoje zdravje. Ce govorimo o skrbi za zdravje, moramo si jo seveda tako predstavljati, kakor si jo je slikal gospod Peček sam in sicer: tečen zajuterk, obilo južno, dobro večerjo, vmes dva okusna prigrizka, najboljo kavo in vino prve vrste, pečenko, pecivo i. t. d. Vse to v zvezi z dobrim planinskim zrakom in — naj bo tudi to z žvepleno kopeljo mora pregnati vsako melanholijo in njene zle posledice. Tako je sodil Peček; a prišlo je malce drugače. Najprej je plačal Peček zdraviliški donesek za ves mesec, potem se je vpisal v knjigo za ptujce r Pafnucij. Frumencij Peček. hišni posestnik iz T. To se je kaj lepo čitalo. Zato je na ta strah takoj malo pomalcal. Opoludne pa se je že javil v zdraviliškem hotelu. — Obed je bil imeniten! Osem glavnih jedil, nevštevši — kakor že omenjeno — z aneksijo Bosne in Hercegovine. In da aneksija ni bila proglašena brez predhodnega sporazumlje-nja z merodajnimi krščansko-socijalnimi krogi, to dokazuje najbolje govor, ki ga je imel tik po proglašenju aneksije na nekem shodu princ Liechtenstein, ki je rekel da je po proglašenju aneksije Bosne in Hercegovine le še vprašanje časa, kedaj monarhija okupira še Srbijo in Črnogoro! Sanje naših „Grossosterreicherjev" završujejo namreč še le tam doli nekje v Carigradu. In bili so časi, ko je bilo tudi med Slovenci ljudi, ki so pričakovali, da krščanski socijalci rešijo narode monarhije vseh nadlog, da nas konečno privedejo v veliko-avstrijski raj. In še danes je na slovanskem jugu monarhije naivnih duš, ki pričakujejo od nemških krščanskih socijalcev vresničenje naših narodnih aspiracij. Krščanski socijalci imajo v svojem programu Veliko Avstrijo. A kako bi izgledala ta „Velika Avstrija", se daje nekoliko soditi iz nagovora, ki ga je imel dr. Lueger na poklonstveno deputacijo bosanskih Hrvatov, ko so prišli lanjsko jesen na Dunaj, da se zahvalijo vladarju za aneksijo. Takrat je namreč dr. Lueger proslavljal Hrvate, ki da so bili vedno verni sluge Avstrije. Od moža kakoršen je dr. Lueger, bi se moglo zahtevati že po zakonu najprimitivnejega takta, da ne bo rabil napram gostom izrazov, ki so naravnost žaljivi. A iz onoga pozdrava, se daja prav lepo sklepati, kako bi izgledala krščansko-socijalna Velika Avstrija! Kjer so sluge, morajo biti tudi gospodarji. In ker so po dr. Luegerju Hrvatje — torej Slovani — sluge, sledi iz tega, da bi bili Nemci gospodarji! Dr. Lueger vtegne imeti najbolje namene. Mož je to velikega obzorja in gotovo vse drugo preje nego naroden šovenist. Ali njemu so ljudje v lastni stranki zrasli preko glave. Dolgo časa je uplival s svojo močno individualnostjo na vso svojo okolico, dajal smer stranki in jo vodil. V njem je bila takorekoč poosebljena krščansko-socijalna stranka. Stranka je bil on, dr. Lueger. A čim je začel on bolehati in fizično propadati, ni mogel več nadvlado vati, svoje okolice. Dočim je preje plesalo vse tako, kakor je sviral on, se mora sedaj on vrteti kakor mu svirajo drugi. In da je temu res tako, je najbolji dokaz njegov nastop v stvari lex Kolisko—Axmann v Nižje avstrijskem deželnem zboru, Mož, ki je vse svoje življenje oznanjeval mir med avstrijskim narodi, je moraj slednjič na- razne prikuhe, vina izborna! Pečku so kar blestele oči in lica. Sicer tudi ni bilo vse to bogve kako ceno. Ali Peček si je bil pred odhodom dobro napolnil listnico z raznobojnimi bankovci. In potem se je dalo marsikaj prihraniti. Ce je človek n. pr. plačal več obedov in večerji skupaj vnaprej, vdobil jih je lahko za 20 stotink dnevno ceneje. Za ves mesec bi to iznašalo prihranek šestih kron. To je Peček takoj izračunal in zato je tudi v zgoraj omenjenem smislu plačal takoj prvi dan, abonma za ves mesec vnaprej, Popoludne se je Peček malce izpre-hodil, zvečer je zopet izborno večerjal, na to spal kakor polh, a zjutraj se je spomnil, da mora po naročilu svojih prijateljev k zdraviliškemu zdravniku. To je bilo PeČku nevsečno. Peček je bil namreč mnenja, da se oni, ki je šel k zdravniku z eno boleznijo, vrača vsaj s tremi; drugo mu namreč najde zdravnik, tretjo prov-zroči strah prežit pri konsultaciji. Slednjič pa se je Peček vendar tolikanj obrabril, da je stopil v sobo k zdravniku. Nekaj ga je že poznal; bil je to oni rumenobradi gospod, ki je včeraj tudi sedel pri dolgi mizi v hotelu, in ki se kar ni mogel nagledati Pečka ter njegovega zdravega teka. Zdravnik je kaj dobrohotno vsprejel Stran II „EDINOST" St. 264 V Trsta, dne .20 septembra lSOS* Stopiti žalostno pot, da je zahteval potr- Arsenala, tehničnega zavoda in delavnice ditev zakona, ki bi prinesel avstrijskim Sv. Marka na važen sestanek, ki se bo narodom le novih bojev, novih prepirov vršil v prostorih »Konsumnega društva« in novih zmešnjav. Žalostna in težka je pri Sv. Jakobu. Ker je sestanek zelo va- : bila naloga, ki jo je dala krščansko-soci- i žen, naj nihče ne manjka, jalna stranka svojemu nekdanjemu vodite- ! Odbor pevskega društva »Kolo« ima Atu EU Gtm ELEKTR. DRUŽBA. lju. Gotovo je, da se je mož, ki je danes | sejo v torek dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer, že skoro popolnoma oslepel, le težko odlo- j Češki dijaki V Trstu. Kakor smo Že včeraj j čil za tak korak. Bržkone se je možu' javili, pridejo danes ob 5*35 p. češki dijaki j zdelo, da moli za svojo lastno stranko moli- j in dijakinje v Trst, in sicer jih pride, kakor ] tev za — umirajoče. Gotovo je, da je edino j nam brzojavljajo iz Ljubljane, okrog 120. le še oseba dr. Luegerja, ki drži stranko' Akad. fer. društvo »Balkan« in zastopniki I vkup ; in verojetno je da se je mož odloČil drugih slovanskih društev in tržaških Čehov za težko žrtev, da je na svoje stare dni' jih vspremejo na kolodvoru južne železnice, nastopil proti načelom, ki jih je vedno odkoder bo skupen odkod do »Narodnega zastopal v javnosti — le zato, da bi vršil j doma«, preteči razkol v stranki. A to bo prav j Ob 8. uri zvečer bo na čast gostom malo koristilo stranki. Ta se nahaj aikomers v veliki dvorani »Nar. doma«. Iz v očitni dekadenci. Voditelji mislijo, j posebne prijaznosti nastopi pevski zbor da si pridobe na popularnosti, ako bodo j »Trž. Sokola«. trobili v šovenističen rog. Toda motijo sej Pričakujemo, da tudi drugi, posebno j ----t_ -3-1— naše cenjene dame pripomorejo s svojo; prisotnostjo, da bo vsprejem in komers vendar-le zelo, Zato jim je čisto dobro povedal socijalno demokratični poslanec Seitz, rekši, da oni, kar se tiče narodnega Šovenizma, ne morejo konkurirati z Wol-fom in Malikom, ker ta dva pač najbolje razumeta to kupčijo ! Nekdaj toli proslayljena zastopnica rGrossosterreicha" je danes vprežena pred voz, na katerem je koČijaž gospod Wolf! Postala je enostavno priganjač za Wclfa in Malika. A to mora stranko privesti do konečne propasti. Stranka bi imela svojo ^raison d'etre" edino-le kakor narodno-zmerna stranka. Njena glavna moč je bila in je še danes na Dunaju in Nižje-avstrijskem. Ravno pravi Dunajčan pa je vse drugo preje nego narodni šovenist ; moglo bi se mirno trditi, da je narodno indiferenten. Na Dunaju so zato najbolja tla za stranko, ki bi propovedovala mir med narodi. A ker je začela krščansko-socijalna stranka zapuščati stališče narodne strpljivosti, ki jo je povdarjala poprej — vsaj v teoriji — je izgubila vsako daljno „raison d' etre" — pravico do obstanka. Stranka je, — kakor že rečeno — v popolni dekadenci, v znamenju razsula, njena propast je neizgobna, ko — dra. Luegerja ne bo več. Vprašanje je samo, kdo prevzame dedščino ? Ali nastopi nova stranka, ki si zapiše na svoj prapor Veliko Avstrijo, pravično vsem narodom. Ali hočete Veliko, Malo, ali Najmanjo Avstrijo ? — Tako je vpračal socijalno-demokratični poslanec Renner v Nižje-avstrijskem deželnem zboru. Zmešnjava je brezmejna! Tako je pisala te dni „Neue Frei Presse", A rešitev? Trebalo bi Aleksandra Velikega, da da preseče ta gordijski vozel! . TRST Ulica Lazzaretto vecchio štv. 57. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 14-90. Električne napeljave vsake vrste. Velika zaloga električnega materijala Ulica Lazzaretto vecchio 41. Tržaški grafični zavod Trst, Plazza della Borsa 13. — Telef. 742 Najnatančneje izdelovanje H^F* pečatov iz kautchouha. ^BB ZALOGA Idešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --Lastna mehanična dnlalnica.-- CENE JAKO ZMERNE. ■■■ Dela Izvršena tehnično natanjko. kar najsijajneje vspel, i Poziv I Jutri pride v Trst iz Ljubljane -115 čeških dijakov, ki ostanejo v Trstu eno noč, to je od pondeljka do torka. Preskrbljenih je dosedaj okoli 70 postelj, a manjka jih še 45. Apelujemo torej na rodoljubne slo- | venske družine da blago vole dati na razpolago morebitne proste postelje in da to« prijavijo v kavarni »Balkan«. Za akad, fer. dr. »Balkan« Podpredsednik.; Glazbeno društvo »Trst«, Jutri, v torek I bo važna seja odbornikov. Shod delavcev javnih skladišč. Včeraj i predpoludne se je vršil v gledališču Fenice j shod delavcev javnih skladišč, ki je bil | sklican v namen, da bi se dogovorili de- j lavci vseh strank in organizacij glede ' skupnega postopanja v svrho zboljšanja žalostnih razmer, ki vladajo v omenjenih skladiščih. Shod, katerega se je udeležilo okoli} 200 delavcev vseh strank, je otvori 1 g. Kranjc, ki je povdaijal, da bi moralo prenehati vsako strankarstvo o vprašanjih, ki so življenskega pomena za delavstvo. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Jedrejčič, ki je slikal žalostne razmere v javnih skladiščih, obžaloval je, da se posl. Perez ni odzval povabilu, da bi se ^ udeležil shoda, ter povdarjal, da se raz-: mere nikđar ne zboljšajo, ako se delavci j sami za to ne zavzamejo. Socijalist g. Stoka je izjavil, da se ! TRST, Corso 4 GOBICA, Corso Verdi 11 JgčŽT* Specijelna tvrdka za gumijev, predmete S Gumijeve cevi, gum- posteljnine, gum. podvzglavniki itd. POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM. RANO OE LNIŠKO ORODJE. IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. I Kilni pasi, opasnice, nogo vica in obveze za krtice, ravno držaj i, ortopedični opledki itd. itd. Snspenzorji, iriptorji, sMice, iialatorji in mrzlični termometri. Mila, dišave, toiletne potrebščine in ščetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠČI. «■■««-■■■ RUSKE GALOŠE. Sar HIG JENIČNI PREDM ti "VK V mirodilnici Mario Ferlin flRTčJRO RfiCK Trst - lil. Gaspare Gozzl 3 - Trst it. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 vogal ulica deli' Istria, blizo šol njegova stranka ni udeležila shoda, ker ni j ** « BABV' bila oficiielno povabljena. Govori le v ; MgMgjg^.* »^^j^-J^^J** bila oficijelno povablj svojem imenu in misli, da bi bilo najbolje, j ako bi N. D. O. izvolila tri Člene, ki naj j bi se sestali v Delavskem domu z zastop- Dnevne vesti. „Nar. delavska organizacija" sklicuje shod delavcev c. kr. javnih skladišč za torek, dne 21. semtembra t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O. N, D. 0. Za torek, dne 21. septembra t. 1. vabljeni so vsi tovariši iz Lloydovega -Ml ulica Massimo d Azeglio 3, Telef, 15-96 TOVARNA APARATOV ZA ACETIL PLIN Napeljava plina, vode in acetilenskega plina. Prodaja t seli potrebščin za plin in vodo ter beložarno luč. Zastopnik podjetja za napeljavo plina in vodovodov Kari Franke na Dunaju. našega junaka. Niti govoriti ga ni pustil.! samih prikuhah, ob sami vodi, da se je Takoj ga je potolkel po hrbtu, po prsih j že samemu sebi smilil. Ob polnih loncih in tudi po obilnem trebuhu ter je dejal: I grozil je njegov sestradan trebušček, da »Vi trpite na želodčnih težkočah. Podvrženi ste melanholiji in melanholija vaših letih — hm U Človek bi dejal, da sliši tajnika Di- j večerje domislil, da je hurja, toli slično je zdravnik govoril. V!gosiovj ki so gSL raZni ' se spremeni v mahadravo kožno gubo. To je trajalo teden dni. Po preteku I tega časa pa se je Peček koncem neke ves oni božji bla-postreščeki nosili nil dvom, ko mu je zdravnik resno zabi-Če val najstrožjo dijeto. »Vzdržite se vsakega mesa, vsake al-koholične pijače, kolikor možno tudi to- možganih rodila imenitna misel: »Kdo pa je moje pečenke; to sem radoveden ?« In istega večera še je slučaj zavedel baka. Mnogo izprehodov, dnevno eno ko- ub°&Cga trpi°a mim° gostilniške kuhinje, j. € j In kaj je videl gospod Peček ? V kuhinji ' Cisto' pobit je zapustil gospod Peček > Sedel V°jak' Postaven dragonec, M je zdravnika. Zdaj so pričele za našegaZ očevidnim veseljem rezal lep kos pe- 111 1 7J . . čenke, ki jo je Peček Že plačal. Pečka prav peklenske muke. Zdaj mu je postalo jasno, na kak način se streže TedaJ Pa zavrela v Pečku zdravju. ; »Nak, to pa ne! Jaz da bi s svojim Sedel vam je odzdaj naprej Peček dragim denarjem redil kar celo armado ? pri polno obloženi mizi ter umiral gladu. Ne> takošen Pafnucij Frumencij pa dolgo Nosili so mimo njega najslastnejše pe- nisem!« Čenke, a njemu niso bile določene. In če Štiriindvajset ur kasneje je sedel goje v hipni pozabljivosti stegnil roko, da spod Peček zopet v svoji t.—ški kavarni, bi se postregel s kakšno, že je ob drugem Melanholičen ni bil več, a strašno grdo koncu mize dvignil zdravnik svoj svarilni je gledal, da se bratca Piškur in Dihur prst. Tako je Peček živel teden dni ob ves teden nista upala blizu. Nova prodajal, obuvala ^ REMIGIO BOMO Trst, ulica Madonnina I Velika izbera in Bpecijaliteta vsakovrstnega obuvala za možke, za ženske in za otroke po Jako zmernih cenah. Vsaki kupec dobi poseben blok s številko. DotiČai, fca-m teremu naleti št. 50, dobi v dar V? en par čevljev. oŠ Zaloga oija, vina in testenin L. Fragiacomo Trst, ulica Giov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanje na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazah od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in burgundec v steklenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 3C litrov naprej. NapoJjske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča koasamentom Kovaška in mehanična dčlalnica ter stavbinska kovačnica. Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje, železna vrata, dela za stavbe i. t. d. Največja natančnost ter zmerne cene. - NAČRTI ZASTONJ.- Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cene ===== zmerne. ----- ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgalnica kave W TELEFON 1743. Zfojboljll vir za dobivanjo pačeno kave. Cement - Portlancl H „SAZaONA* H Družbe „SPALATO" Anonimno deln. društTo eementa Portland SALONA. Letni prolzoodi: 10.000 snžon, IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumuia 2 Telefon 23-30 V Trstu, cLie 20. septembra 1909 »EDINOST^ St 264 Stran III B Zaloga cementa Tovarne Portland - Cementa ••> Z«« druStvo z om. Jam. v Spljetu — Ui CCmeiltlllJi plOSC DSILTIO MALOSS1 Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89. niki socijalno-demokratične stranke glede, na svetu, Popel se je 7500 metrov nad skupnega postopanja. 1 morsko gladino, kamor ni dosedaj stopila Predsednik g. Jedrejčič je odvrnil g. j še nobena Človeška noga. — Ekspedicija Stoki, da sta bila oficijelno povabljena je trajala 65 dni. Dne 6. marca t. 1. kre-samo poslanec Perez in dr. Mandić. Drugi • nil je vojvoda s svojim spremstvom iz so bili vabljeni le po lepakih. I Marsilje na parniku »Oceana", 9. aprila G. dr. Mandić je povdaijal pred vsem, je prišel v Bombaj ter se je potem z že-da je po njegovem mnenju vdeležba pre- leznico odpeljal do Skrinagara, kamor je majhna, da bi se moglo napraviti kake dospel dne 17. aprila. — Dne 24. aprila obvezne sklepe. Izjavil je, da skliče N. je ekspedicija z 250 Indijci in množico D. O. shod svojih članov v javnih skla- konj krenila na pot. Najprej so začeli diščih, na katerem izvoli zastopnike, da preiskovati dolino Sind, ki je izgledala še stopijo v dogovor z drugimi strankami, i popolnoma zimsko. Napredovati je bilo Izjavil je, da je N. D. O. vedno priprav- težavno radi na novo padlega snega in Ijena sodelovati z drugimi delavskimi radi nevarnosti snežnih plazov. Dne 14. | « •• • strankami in organizacijami takrat, ko se maja se je ekspedicija popela na Askole, 5Kl3yiSCC SlVZuJUlt SlFOlCV gre za interese, ki so skupni vsemu de- kjer se na višavi 3000 metrov nahaja naj-: _ . • lavstvu. Glede predloga g. Stoke je izjavil, viša vas na sveto. Težko je bilo hoditi ■■» *«»3i5, da je N. D. O. pripravljena stopiti v do- radi velikih razpok po tleh in so potniki : TRST, ulica Barrlera vecchia št. 19. ar- Plačilo m oMe. govor s socijalno-demokratično stranko, a morali dalje plezati. Zelo nevarna je bila ' JJgjg OVOFIIB ne v Delavskem domu v ulici Boschetto, pot preko izvirov rek Hinda in Braldoka. j S(jrejme 8e popravljanja š|vaInih 8{rojey ampak na nevtralnih tleh. Dr. Mandić je. Dne 18. maja so se utaborili v Rdokasu, | YSa|(ega zj8tama .Prodaja inel, olja in aparatov, govoril s takim ognjem, navajal je take v višini 4000 m. Ta kraj je imel služiti | J^upuj^ jn prOCiaja Že rabljene argumente, da so mu celo navzoči Itali- za oporišče delu ekspedicije, ki je ime j jani burno aplavdirali. prodirati naprej. Del ekspedicije je dosegel Italijanski socijalist g. Fornazari je višino 5200 m, kjer je bila temperatura očital N. D. O. krumirstvo in omenjal 10 stopinj pod ničlo. j postopanje o priliki Štrajka težakov leta Vojvoda Abruški se je popel na dva druga vrha, ki sta visoka nad 6200 metrov 5 bivalne stroje. Naznanja se sla te emu občinstvu, da se Je preselila dcbroznana prodsjalnica Kolonij, blaga GODftiiG iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv. 8. Omenjena prodajalrica je bogato založena a kavo, rižem, testeninami, sladkorjem in suhim sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo pc-seti z obilnim obiskom, Be najtopleje zahva-= ljujem ter beležim udani = ANTON GODNIG vulgo KOMENC. KROJAČNICA d&d&sBt Andrej Lazz^r Trst, Piazza C. Goldoni 10,1, n. je preskrbljena s pristnim angleškim blagom zadnje mode v veliki izberi in izdeluje vsakovrstno obleke po naj LOTejSem kroja. JAKO ZMERNE CENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- i I9O7. Italijan g. Giurco se je izjavil odločno in potem na vrh Peak, visok 7500 metrov.! proti vsaki akciji, ki bi se vodila z De- S tem je vojvoda dosegel svetovni rekord. ' lavskim domom. Na to se je ekspedicija začela vračati. 1 Dr. Mandić je zavrnil očitanja soci- Zanimivo je, da je imel vojvoda seboj \ jalista g. Fornazarija glede krumirstva. alpske vodnike, ki so vrlo dobro služili. } Iz „Lavoratora" od dne 18. t. m. je na- — Ekspedicija je prinesla seboj veliko vedel citat, da je dokazal Silvio Pagnini botaniško sbirko in drugih predmetov. — \ o priliki štrajka težakov in o priliki štrajka Vojvoda predloži poročilo o svoji ekspe-j v Lloydovem arzenalu svoj organizatoričen diciji italijanski sfeografičai družbi. ; talent. Pripravljeni smo vedno se boriti Jubilej češke lin ne „Kde domov mujy.j za skupne interese, a dani morajo biti Letos bo 75 let, odkar se je prvikrat pelo poboji, ki dajejo neko zagotovilo vspeha. današnjo črško himno „Kde domov muj" Socijalisti sami nimajo večine, mi tudi ni- od Frana Škroupi. Prvikrat je pel to pe- mamo večine. Mi sami ne moremo ničesar, sem, ki je tudi pri nas popularna, basist socijalisti sami tudi ne. Ako hočejo soci- Karol Strakaty dne 21. decembra 1834.; jalisti sami diktirati, jim dokažemo, da Dve hčeri skladatelja živite še danes, afi ; smo tudi mi tu, a če bodo "strajali pri v slabem gmotnem stanju, zato češki listi j svoji politiški negaciji, teda: .0 politika, poživljajo češka gledališča, naj omenje- j m ora dovesti do polo i nega spominskega dve store kaj za njiju. •__ Sklenjena je bila .>ečno resolucija, Grški fleneralisimU8 — Slovan. Povodom : rM gjk 1 tfTTO ki povdarja, da priznava shod za vodstvo imenovanja generala Konstantina Smolen- ; CL fi \/ d \/ tf ud akcije le odbor, v katerem so zastopane skega vrhnim poveljnikom grške vojske, j ^ _ v vse prizadete organizacije. so poljski listi priobčili njegovo genealo- j klaje, detelje in korobacev Proti resoluciji so glasovali trije gijo, iz katere se vidi, da je on poljskega ! pQ zmernih Cenah socijalisti. pokoljenja. General Smolenski je star se- - . „ Dplnprfprp CfPD 1Q Ifl ,.Učiteljsko društvo za Trst in okolico" daj 67 let, rodil se je v Atenah kakor sin j lfJt» UMU DUVtUClCMeV, J3 III vabi "svoje člane, da se udeleže sprejema generala v grški vojski Leonida Smolen- . ||]|[{| j|gJ JOSCO StM. 14. čeških dijakov, ki se vračajo z narodno- skega. Rodbina Smolenskih se je po Kos-j-- radikalnega shoda v Ljubljani in pridejo czyuskovem ustanku izselila iz Poljske in| danes, 20. t. m., ob 5. in pol z južno že- se nastanila v Atenah, kjer si je prido-; leznico v Trst. — Udeležite se polnošte- bila ugleda, njeni členi pa važne državne j vilno tudi komerza. Odbor. i službe. Sedanji generalisimus Slovenski učni jezik na kranjskih gim- je postal leta ^ ^ ^^ ___ jiazijah Toliko dijaki, kolikor profesorji 1897 v grško-turški vojni poveljeval tretji , g^podr^gosp^ na kranjskih gimnazijah so briiradi. V tei voini ie bil on edini srene- S cenah in sicer: ANTON SKE mehanik, sap ris s i eni IsvadetiAO TRST, Carb Gcidcnijev trg štev. f1 Zastopali: tovarne bilesjnjoioiolss N*.p®ijava la caloga elektriSnih iTončkov. in pn>lt «■ raofoccv, Eono'onoT, ia fonografov. Z »loga priprav k* toSit! 7* Latina dnlavnica ca popravljanja tiv. cfojer, kole«, motofc > V8lika zaloga pripadkov po tovar. cenah- TELEFON štev. 1734 L. SLOVENCI! SLOVANI v Trstu ! Do žnost ja Vaša, da :: se poslužujete edino le v :: slouansin briunlt! r v ulici Saverio Mercadente št. 1 :: (blizu Slovanske knjigarne :: V. GJURIN ::: BRIVEC. i 0 odlik, prodcilal. obuvala „Caizoleria Triestina" 1895 polkovnik, in je ietaiTrst' u,ica Giosue Carducci 21 .. : (prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za Kdor hoče biti dobro poatrežen, naj pride v GOSTILNO Antona lvančič-a, Trst ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi po zmernih cenah razne gorke in mrzle jedi kakor tudi izborna vina in vedno sveže ——: Dreherjevo pivo. —— mm Smolenski bili mnenja, brigadi. V tej vojni je bil on edini gene- { da začne s tekočim šolskim letom tudi v ral, ki je spretnimi operacijami obdržal1 čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 Boxcalf (z elastiko) Boxcalf Derbey Boxcalf zap. Triumph 9.60 10.— 10 — vižjih razredih pouk v slovenskem jeziku, svoje pozicije in se posebno odlikoval z \ V zadnjem hipu pa je deželni šolski svet junaško obrambo sedla Raveni in utrjene , J * " .. ... « TT i t i Ravno taki čevlji za dečke 1 krono manj. v saki par prepovedal rabo slovenskih učnih knjig, pozicije pod Velestinom. Za te zasluge j -e iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO. ker jih ministvo še ni odobrilo. Deželni pridobil si je na dvoru in pri vojski velik j-— odbor ie vložil proti prepovedi energičen ugled. Pozneje je bil Smolenski umirov- ftaioga tu- in lnozem. vin, Špirita., likezj«? protest. ^jen. Zadnji upor častnikov ga je zopet j ™ razprodaja na debelo in drobno Bilo bi škoda zgubljati besede o spravil na površje. To je poleg Enver-i Jakob Fo^ha^c, Trst škandaloznem postopanju vlade z nami bega drugi Poljak ki igra v osodepolnih j Via delle Acquo 6, nasproti Caffe Central« Slovenci Najprvo se je vlada izgovarjala, balkanskih dogodkih najnovejšega časa i Velik izbor francoskega šampanjca, penečih de- . , ~ ; , , , . . !___» ^ j zertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeanx da ni slovenskih učnih knjig, a sedaj, ko važno uiogo.__{ Bur^under, renskih vin, Mosella in Ohianti. Rum, smo trudom slovenskih profesorjev,: L, , m l|w—b^S i konjak, razna žganja ter nosebni pristni tropino^«« , v , ,,____j iHHMriHtaBaBStflBBMaBHBBV ahvovec in brinjevsc. Izdelki L vrste, dosli iz do- z žrtvami Kranjskega deželnega vendar ie dobili potrebnih učnih slovenskem jeziku, jih vlada ne potrdi ! Pa naj potem še kdo reče, da se nam ne ; v godi dobro v tej ljubi Avstriji ! V morje 80 spustili predvčeraj ob uri in pol v Lloydovem arzenalu parnik »Karlsbad« brez vsake posebne slavnosti Novi parnik, ki je nS. ladija zgrajena v t? Lloydovem arzenalu, je namenjen za blago. . Dolg je 335 čevljev in njegova tonelaža 5 . , . p^H^^BM^MBBBHR m—r lUfUTCb U« UllUjC««V. /iUCi«! M.. »IJU®, »» oaDora, ' ^ A •• t • J - krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ra»- v [ Veliki obrtnijski zavod j pi KS^a-a0^ " Cosovel [g giovanni illlllG Mtem + TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 s u TELEFON Stev. 813 :: :: Kimrgično orodje, ortopedični »parati, Modercl, umetne roke in noge, berglje, kilui pasi, elastični pa^S in nog'^c^, elehtroterapevtifne priprava, r,a Inhalaclj o. • v / /////a BKLAB180E potrsbšoSo za Urnrglona zdravljenja. 7otrebo51ne ls gnmi'ft ln n»prodlrn«ff» ;::::::: blaga. :::::::: Umetni 20oje I OfJOV o m \Z v zobozdravniakcm Ka^ioss« Dr. 3. Čermik in g. Čusck T R.9 T Catsrsia *t«v. 13, ii, »«1«^ Novo odpretje! znaša 4550. Vozil bo po Levantu. k! K »toledar in vreme. — Danes: Erst&hij muc. — Jutri : Matej apcst. in evang. Temperatura včeraj ob 2. uri popclndne 4- 24.° C. — Vreme včerbj : lep:. Vremenska napoved za P n-m o r a k o: atmtertja oblačno. Zmerci vetrovi. Temper&tara mila. { TRST ulica Chiozza št. 32 j Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna! dela v železu in kovini' po cenah, da se ni bati' konkurence. Objava. Vsled stalne preselitve na jug lepa enonadstropna mr vila Jutri se odpre nova prodajalnica blaga v Trsta, ul. Nuova 36 kjer se bo prodajalo blago kakor n. pr. : fuštanj, satin, prti, nogovice, MP kakor tudi čevlji pod tovarniškimi cenami. mb proda m Pogled po svetu. v prijamem zdraviliškem kraju spodnje Štajerske 2 minute od kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji- Ekspedicija vojvode Abružkega na Hi- 2 Zl^oZo) malajci. Vojvoda Abruški, člen italijanske dalje lep lepotični, Benćni, sadni in zelenjadni vrt, . , . ... , . __izvirna voda na dveh fersiih — Vsako nsrarčneile kraljevske rodbine se je te dni povrnil s pojagnilo pri la8tniku Al^JUJ Kranj o, ViU Oa- svoje ekspedicije na Himalajo, najvišo goro rola, T.atlrl trg. Spodaj« Štajersko. Rodolphe Nons, Crst, m. fmossi ^ Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. jjjj g. posebno za žage na paro in mline. ^ g Bombaž za čiščenje strojev. ® T£LEFOS 11-45. Str*n IV „EDINOST*1 St. 264 V Trstu, dne 20 septembra 1209 Odhajanj? U prihajanje vlakov C. k. državne železnice. Izvleček iz voznega reda, veljaven od I. maja 1909. (Časi za prihod, oziroma odhod bo zaznanjed v arednjeevropejskem času.) Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Tr«t— Rovinj—Pula (Dunaj) 5 55 0 Herpelje—(Kflnfanar-Bo\inj)—Pula (Direkt* voz I. in II. razreda) 7.08 0 Herpelje—IMvača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) 8.52 0 Herpelje—Pula (Direktni voz I. in II. rat 4.20 0 Heipelje—(Kanfanar-Bovinj)—Pula (Divača Gorica-Ducsj i. ž ). (Direktni voz I. in H. raz. 8-10 0 Herpelje (potem brzovlak) Pnla (Direktni vo ~~ I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.15 0 Ricmanje—Borčt—Draga—Herpelje. Trat—Buje—Pared. 6.10 M Koper—Buje—Poreč in medpoataj. 9.20 M le do Buj. 3.10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in medpostaje (le do Buj). Tr8t— S o rl ca—Jesanice—Celovec —Dun aj— Draždaaa Berlin—Monako vs S 50 0 do Gorice (Prvafina—Ajdovščina). 7.48 B Gorica 'PrvaČina—Ajdovščina) Jesenice, Beljak (Direktni voz L in H. raz.) Oelovec, Dunaj j. ž. (Dirk. voz L in H. raz.) Linec: Praga (Direktni voz L, H. in UL razreda) Draždane, Berolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zenafeste—Bolcan—Griea—In o most — Monako vo—Celovec—Solnograd—Dona j (zahodni kol.) Gorica—Jesenice—Celovec. Gorica (Prvačina — AjdovSČina) Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Celovec. _ Gorica—Jesenice -Ljubljana—Beljak—Fran- zensfeste—Bolcan —Gries—Inomost—Mona-kovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljnbno; 5.— B. Gorica—Trbiž—Dunaj. 7.20 0 Gorica in (medpostaje). 8.45 B Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljak, Celovec) Linec, Praga (dirk. voz I in II. razr.) Du-^^^ naj—Monaiovo—Draždane—Berolin. ♦0 35 0 Gorica—Jesenice (Čez Podrožnico v Beljak. (Dirk. voz L in IL raz.) Inomost—Monakovo) Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.35 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst Pda—(Rovin})—Trst. 7.59 0 Iz Herpelj (in medpostajj. 9.42 0 iz Pule (direktni voz Lin II. razr.) Rovicj», —Herpelje (Jesenic in Gcricejs 3.33 0 Iz Pule (k. g.) Dunaj a—Ljubljane. Divače— Herpelj in medpo&taj. 7.00 0 iz Pule (k. g.) (Kovinja) iz Dunaja—Luih- Ijant'—Divače—Herpelj in medpostaj. *0.26 B iz PuIp, (osebni vlak* " (Rovinja) z zvenom brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Divafa — lie; pelj. I>aba*na vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.27 O iz Herpelj in medpcstaj. 1.00 2.55 3.37 Prihod iz Trsta. Iz Italije preko Červinjana in Kormina. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Kormina preko Nabrežine. 0.40 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 1.26 O iz Kormina preko Nabrežine. 2.40 O iz Italije preko Červinjana. 4.30 O iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. O iz Červinjana. O iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na-brežino. B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na-brežine. O iz Kormina in B iz Červinjana. .07 .46 8.35 .00 Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6.15 O z Dunaja, Bndimpešte 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 9.25 B z Dunaja, Ljubljene, Zagreba, Budimpešte in Beke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Beke. 2.05 O iz Celja, Ljubljane (in Zagreb-Reka). 5.35 O z Dunaja (iz Zagreba). 9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in brežine ; 11.50 iz Kormina. 10.35 \l Na Opazke: Debele številke značijo popoludne O = Osebni vlak m B = Brzovlak. Gostilna „Al Gir.nasio" u,D*r" ima pijače in jedila prve vrete. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i Č. 1237 Ur :E m pisalni stroj s takoj vidno pisavo in decimalnim tabnlatorjem Josip Stolfa vsakovrstna mizarska mizarski mojster, Trst, ulica Beivedere štev. 8, izvrfiui? dela. FSLBP iVAKSSEVIĆ taloga dalmatinskega Vina lastni pridelek v Jescnicah pri Oaiilu v Ulioi Valdirlvo fit. 17 (Talefon 1403) * kateri prcdr.ja na malo in veliko. — Nad jO j« priporoča slav. občinstvu svoje gostilua ^AlPAdrls sitem >HOTa fit. 11 in „Ai fratelll dal*n%t|M silos Cndeeobe it. S. ▼ katerih toči svoia vi u* I. vrnte 0806060030603000 je znamka, katero rabijo poznavatelji. • GLAVNI ZASTOPNIK A. E. ROEPER - Trst ulica Ististuto 10, n r l£J m J! Sod 280 1 in štedilnik (spargberdtt sta na pro-daj. Naslov pove lnser. odd. Edinosti (1632 Prodajo se vrsta, okna, doge, tramovje i. Tesa 31, Cailardi. stopnice, parketi, t. d. Ulica delle 1591 Moja pred štiridesatimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov , zvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino , Cnhn meblirana za dve osebi se odda v najen: Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. ■ ^UiJCi v bližini Narodnega doma. Naslov pove Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne ' Inseratni oddelek Edinosti._1011 ooiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenise j I-..I___S__se nonnia h kaki do- Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44' Dobra kuharica gostilno. Naslov pove se ponuja bri družini ali pa za Inseratni oddelek Edinosti. 1625 j^P B Točna in aolldna postrežba.. ; ^ | Prvo mmu Mitji za wMm DoMštva in špedicij, pfljetje Rudolf Exner, Trst = Vaa DEXXA STAZIONE Štev. 17 == Filijalke: v PULI, GORICI, REKI In CRADEŽU Prevažanje pohištva vso kraje tu- in inozemstva v zaprtih patsctiiiti vozoviii za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, k; ee jemljejo na potovnnje in prevaženje blaga na vse svetovne proge. sprejema se tuži polu$t?o ia drcie mMHz ? f.nraniDO ? Mia za to uripnvijena suha silaMa. EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE VAOIIM P| FASJFP" TS SHRANJEVANJE PBEPROir V Hl/Ulfl ULLM^tn . P. T. Motoeiklisti in kolesarji! V ulici Chlozra štev. 18 odprla bc je NOVA MEHANIČNA DELALNICA za popravljanje motoci-klov in koles s zalogo raznovrstnih koles in potrebščin. Pohrana koies in motociklov proti jako nizki odškodnini. V nadi, da me počaste eg. kolesaiji in moto-ciklisti v obilnem številu, beležim udani F. TORTELLO. Poreč—Boje—Trst. 8.10 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12.40 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpoetaj 5.10 M iz Buj in medpostaj. 9.45 M iz Poreča, Euj, Kopra in medpoetaj sr sfccvfi—Fra — Ceiovso— Js3eaioe—fiorfoa—Tr>t Točna inrioltdnn postrežba. PRODflJflliNICA PL»ETENIN Simon Jssmann 4b 7.30 8.-'4 1010 ».07 2.10 6.50 -.56 K.10 iz L'uraia —Solnogriida — Celovca — JIods-kova direk. voz I. in H. razr.) Inomosia, Bolcana. Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jesenic— Gorice. 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj. S iz lierolica— Draždau—Prage—JLinea—Dunaja—Celovca—Beljaka—Jesenic—Gorice 0* Ajdovščine). 0 iz Jeeeuic in medpcstaj. B iz Dunaja - Ljub jane ia medp staj 0 iz Celovca — Trbiža — Liubljane — Gonce— (Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja. 0 iz Celovca—Mc-nakova—Inomoeta—Bo!cac» — GrieBa—Beljaka — Ljubljan« — Jesenic— Gorice. B iz Berolina, Draždcn, Pra^e, (direktni vo* L, II. in III. ra^r.) Liuca, Dunaja j. i, (dirk; voz I. in II. razr.) Celovca, Inomosta. Be ljaka, Jesenic, Gorice dri. žel. Ajdovščina 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. NOVO POGREBMO C09*50 z bogato opremo za vsakovrstni pogreb. in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd, : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. STIBIEL in je preselilo na Goldoni) Zabavna vlaka ob cedei]p-h in pravnikih: 9.16 0 iz Gorice in mej postaj. Južrsa železnica. Odhod iz Trsta (Piazza deila Stazione) V Italijo preko Červinjana in Benetk. 5.48 B preko Ćervinjaca v Benetke, Rim, Milana Videm, Pontebo, Ćedad in B do Kormina (CormoDs) preko Nabrežine. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje. 12.10 O preko ĆerviDjaca y Benetke—Mdan (se zvezo na Vidt-m in Čedad;. 6 50 B preko Cer\injaua v Benetke, Milan Rim (se zvezo ca Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. 6 23 B preko Jsabrež. v Kormin, Videm, Milan Kim. 9.00 O v Kormin (ee zvezo na Červicjan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.07 O v Kormiu (se zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9.15 O v Kormin (se zvezo Oervinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 O do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 4X0 O do Kormina preko Bivia. 605 B do Kormina (se zvezo na ĆerviDjanj. Trst_Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpeštr Ostende). 7.55 B t Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 1.24 O v Ljubljauo, Celje, (Zagreb). tt.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko »S.30 B v Ljubljano, Duuaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. nedeljah in prazniikh : do 2.45 Kormina: 3.55 Nabrežine. Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" (Filijalka Banke Onion) u Trsfa se bavi z vsemi bančnimi »n menjičnimi opera Tekoči računi in računi na bančni žiro ▼ kronan ali v inozemskih vrednostih po jako ugodnimi pogoji po dogovoru, ijaml. Uložne knjižiee fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo Inkasi efektov, dokumentov, odrezkov b izžrebanih srečk. ter 0 Kupo - prodaj« ta- in inozemskih vrednot, valut in diviz. obrestuje vloge po Izdaja hranita« knjižica SHI 3 % io Kentni davek od hranilnik vlog plačuje zavod sani. Daje predujme || Prejema, in hrani depoaite na vrednote in karate parnikov L i. d. ]| ter jih točno upravna. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakorinih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Baneo di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite V r.ozenristvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Oaje predujme \\ Odpira earinake kredite. blago, police, warrants i. i d. (j Knpnje in prodaja blago v komisij L ODDELEK ZA SLADKOR. z lastno tovarno metel in krtač nudi največjo in bogato izbero obloženih in neoblo-ženih popotnih kovčegov, ročnih kovčegov, navadnih košev, stojal, košev za perilo in papir, kakor tudi vsakovrstnih otročkih vozičkov najfinejšega izdelka. Zaloga vsakovrstnih krtač metel, omel in Sto rej po najzmernejših ceciah, Prodajalnica na drobno TRST, ulica Poste 2. Zaloga ulica Macchiavelli 28 in Tovarna v ■ i — ulici Commerciale. j____—— Alojz Povh urar s prideljeno delavnico Trst Vža del Rivo št. 26 Trss IzvrSuje v;>ako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vaako zlatarsko in draguljarsko deio po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje Slovensko podjetje ! - DAiiELE PILUH TBST - u(io& Aoqacdotto 84 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in živega apna Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. I Poskusite Fl- 3S*»l«2tSn" kl i8 GOVO KAVO »^calMll« ffnejil 1» aajzdravejž! kavni pridatsk. Dobiva 88 v vsob boljših prodajalnicah. ■ ■ C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta klavnica in rezervni zakladi druStva glaaom biJKnrv ascccc^oc^cccc 31. decembra 1908 Zadružna glavnica fod kojih vplačano K a,200.000)....... Rezervni zakladi dobičkov .... „ naklad proti vpadanju vrednoBtij javnih efektov ... rleservni zakUd premij m zavarovanja ............ Zavarovnja na Življenje v veljavi 31. decembri 190S...... Neplačane škode v vseh oddelkih o00 1.49S.547' . 114,263.49' 410,343.550 . 640.371.650» ugodnih pogoj) o