U D K — U D C 05:624 G R A D B E N I VESTNIH LJU BLJAN A, JANUAR 1975 /I LETNIK 24, ŠT 1, STR. 1 -2 4 I i n 11 n mI TU l i n t i : E m II BI M 1 1 1 n H a f m n n M B" i ——i Objekt: Gradbišče S 21 v Mariboru izvajalec: SGP KONSTRUKTOR Maribor S G P » S L O V E N I J A C E S T E « S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E L J U B L J A N A , T I T O V A C E S T A 3 8 Program dejavnosti podjetja: Podjetje gradi vse vrste objektov s področja nizkih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu Specializacija podjetja je v gradnji in modernizaciji cest s težkim asfaltom ali betonskim voziščem Podjetje gradi mostove, predore in letališča Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin in komunikacije v naseljih, lit; asfalt za tlake in kritine v industriji itd. Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za objekte v indu­ striji in arhitekturi v vseh niansah — po postopku YUPOX« V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdeluje opremo za separacije kamnolomov in gradbeništvo Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agregate Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu pro­ jekte za objekte nizkih in visokih gradenj TELEFON: Centrala 314 466 — Poštni predal 469 TELEGRAM: SLOVCESTE LJUBLJANA • • • • m m * ■ Gradimo letališče Maribor, težka mehanizacija na izkopu za vzletno stezo. □ Gradnja avtoceste Hoče— Dramlje in Hudinje—Arja vas (41,5 km), jj) Asfaltiranje vozišča s finišerjem ABG Titan 410 S — delovna širina do 12 m. □ Gradnja skladiščnih hal v »JAVNIH SKLADIŠČIH« Ljubljana. V E S T N I H ŠT. 1 — LETNIK 24 — 1975 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings PETER FAJFAR: Račun konstrukcij pri seizmični obtežbi Seismic analysis of structures 2 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises AT . . . . . .Novice iz kolektivov: SGP Stavbenik, K o p er .................................................................................13 Cementarna Trbovlje..................................................................................... 13 Cementarna A n h o v o ..................................................................................... 13 GIP Gradis Ljubljana..................................................................................... 13 SGP Pionir Novo m esto .................................................................................14 Ingrad C e l j e ...................................................................................................15 SGP Projekt K ranj..........................................................................................15 GP Stavbar M arib or..................................................................................... 15 GP Tehnika L ju b lja n a .................................................................................16 SGP Slovenija c e s t e ..................................................................................... 16 GP Obnova Ljubljana..................................................................................... 16 IMP L ju b lja n a .............................................................................................. 17 Prikazi in ocene M. MARINČEK: New books Aluminium Taschenbuch 14. izd....................................................................17 Standardi, predpisi, zakonodaja B. F.: Prescriptions ju g standardi za gradbeništvo.......................................................................18 Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews Anotaclje iz jugoslovanskih r e v ij ..................................................................19 Razpis se m in a r ja ..........................................................................................20 Informacije Zavoda za raziskavo STANKO KOVAČEVIČ: materiala In konstrukcij Ljubljana .. Reports of Institute for material and Uvedba torkret po!?lopka za adaptacijo opekarskih peči (Se nadaljuje) 21 structures research in Ljubljana Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur Uredniški odbor: Janko B leiw eis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. M iloš Marinček, M aks M egušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. T ek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tom šič v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja, zavode in ustanove 300 din Račun konstrukcij pri seizmični obtežbi UDK. 624.074.7:624.042 1. UVOD Dinamika gradbenih konstrukcij je zelo po­ membno poglavje teorije konstrukcij, ki je bilo pri nas še v bližnji preteklosti povsem zanemarjeno. Šele katastrofalni potresi zadnjih let v svetu in pri nas so pripomogli k temu, da se je posvetilo več pozornosti vsaj najvažnejšem u področju aplikacije dinamične analize — računu konstrukcij p ri seiz­ mični obtežbi. Izdelani so bili predpisi o gradnji objektov na seizmičnih področjih, po m nenju mno­ gih priznanih strokovnjakov eni najboljših na svetu v tistem času. Ti predpisi so nedvomno pomenili velik napredek za varnost konstrukcij, obenem pa so podobno kot vse zbirke končnih obrazcev pred­ stavljali večini projektantov potuho, saj ob uporabi predpisov ni potrebno skoraj ničesar vedeti o de­ janskem obnašanju konstrukcij pri dinamični ob­ težbi. Namen tega članka je zelo na kratko prikazati m ajhen del dinamike konstrukcij ter na ta način vsaj deloma osvetliti ozadje veljavnih predpisov. Obdelana je metoda reševanja sistema enačb, ki opisuje obnašanje konstrukcije pri splošni dinam ič­ ni obtežbi te r aplikacija te metode pri seizmični obtežbi, pokazana je zveza med splošno teorijo in enačbami po predpisih, nazadnje pa je omenjenih nekaj problemov v zvezi z računom konstrukcij na seizmičnih področjih. 2. REŠEVANJE SISTEMA LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB P ri dinamični analizi je potrebno rešiti sistem linearnih diferencialnih enačb oblike [M] {Ü } + [C] {Ü } + [K] { U } = { P } . . . 1 P ri tem lahko [K] tolmačimo bodisi kot togostno m atriko po teoriji prvega reda, bodisi kot vsoto [K] + [G], torej kot togostno m atriko po teoriji drugega reda (glej [5]), kajti v obeh prim erih je postopek popolnoma isti. Za numerično rešitev sistema enačb se v glav­ nem uporabljajo tr i metode in sicer d irektna num e­ rična rešitev sistema enačb, transform acija desnih strani s pomočjo Fourierjeve ali Laplacove tran s­ formacije in nato d irektna rešitev sistema enačb ter transform acija celotnega sistema enačb v glav­ ne koordinate (modalna analiza). P ri tej zadnji m e­ todi postanejo posamezne enačbe med seboj neod­ visne, če je le m atrika dušenja proporcionalna bo­ disi togostni m atriki, bodisi masni m atriki, bodisi linearni kombinaciji obeh. Zaradi zelo pom anjklji­ vih podatkov o dejanskih vrednostih koeficientov dušenja ta predpostavka ne predstavlja bistvene omejitve in jo bomo upoštevali v nadaljn jih izva­ janjih. Neodvisne enačbe je možno reševati vsako zase in pri tem zanem ariti tiste enačbe, ki ustrezajo višjim nihajnim oblikam, ker nim ajo zaznavnega vpliva na obnašanje konstrukcije. Na ta način se bistveno zm anjša računsko delo, zato je metoda transform acije v glavne koordinate gotovo najpri­ m ernejša za elastično analizo konstrukcij. P ri po­ polnoma splošni m atriki dušenja ali p ri upoštevanju plastičnih deformacij ni mogoče več dobiti popol­ noma neodvisnih enačb, p ri plastifikaciji pa tudi ni več možno uporabiti principa superpozicije. Kljub temu je tud i v teh prim erih izbira omenjene metode v kom binaciji z direktnim num eričnim re­ ševanjem diferencialnih enačb verjetno najugod­ nejša rešitev. V takih prim erih je potrebno najprej izvesti transform acijo v glavne koordinate elastične nedušene konstrukcije, zanem ariti del enačb, ki ustrezajo višjim nihajnim oblikam in nato upora­ biti direktne num erične integracijske metode. 2.1. Metoda transformacije v glavne koordinate Osnovna ideja metode transform acije v glavne koordinate (modalne analize) je v prevedbi sistema odvisnih diferencialnih enačb (1) v sistem neod­ visnih diferencialnih enačb. To je možno doseči s transformacijo v nov koordinatni sistem, k jer po­ stanejo vse m atrike diagonalne. Izkaže se, da je tako transform acijo možno izvesti s pomočjo lastnih vektorjev, ki jih dobimo pri rešitvi homogenega sistema diferencialnih enačb za nedušeno nihanje ( M ] { Y } + [ K ] ( Y } = { 0} . . . 2 Rešitev iščemo v obliki {Yj } = { Vj } sin j t j = l . . . n . . . 3 Vektor { v j}, ki je neodvisen od časa t in do­ loča medsebojna razm erja med posameznimi pre­ miki, imenujemo nihajna oblika, coj pa je krožna frekvenca za j-to nihajno obliko. Absolutna vred­ nost am plitude je poljubna. Število diferencialnih enačb, ki je enako številu prostorskih stopenj kon­ strukcije je označeno z n. Če nastavek (3) dvakrat odvajamo in vstavimo v enačbo (2), dobimo sistem homogenih linearnih algebraičnih enačb (coj2 [M] — [K]) { Vj } = { 0 } . . . 4 ki ima netrivialno rešitev le, če je determ inanta enaka nič I « j2 M — [K] I = 0 . . . 5 Na ta način smo problem prevedli na posplošen problem lastn ih vrednosti. Z eno od m etod reševa­ nja, ki so obširno obdelane v lite ratu ri, določimo n lastnih vektorjev {vj}, ki predstavljajo lastne n i­ hajne oblike in n lastnih vrednosti coj2. Lastne vek­ torje lahko združimo v matriko [V], k je r vsak stol­ pec predstavlja en lastni vektor. Zdaj se vrnim o k zastavljeni nalogi, to je k transform aciji enačbe (1) v nov koordinatni sistem. Zvezo med prem iki {U } v osnovnem koordinatnem sistemu in prem iki { A } v novem koordinatnem si­ stemu napišemo v obliki { U } = [V] { A } . . . 6 Enačbo (6) je možno napisati tud i v obliki { U } = l { v j } a i . . . 7 i= i k jer so {Vj} stolpci m atrike [V] in a j koeficienti vektorja {A}. Iz enačbe (7) je razviden fizikalni po­ men transform acije: dejanske prem ike {U} izra­ zimo kot linearno kombinacijo posameznih nihajnih oblik {vj}. Amplitude, ki so odvisne od časa, so označene z aj. Na tem m estu je možno uvesti aproksimacijo m {U } = S {vj} aj m <}(n . . . 7a 1= i Na ta način upoštevamo le vpliv najpomemb­ nejših n ihajn ih oblik, to je osnovne in nekaj višjih, vpliv ostalih pa zanemarimo in tako bistveno zmanjšamo računsko delo. Izbira m je odvisna predvsem od vrste obtežbe in deloma tudi od vrste konstrukcije. Večkrat je dosežena zadostna natan­ čnost že, če upoštevamo samo osnovno nihajno obli­ ko, to je m = 1. P ri aproksimaciji (7 a) m atrika [V] ni več kvadratna, pač pa im a m stolpcev in n vrstic. Vektor premikov {A} in njegove odvode po času zdaj vstavimo v enačbo (1) te r vse sumande množimo z leve s transponirano m atriko [V]T- Do­ bimo [V]T [M] [V] { Ä) + [V]T [C] [V] {A } + + [ V F [ K ] [ V ] { A } = [ V H P } . . . 8 Če m atrike in vektor obtežbe v novem koordi- natnem sistemu označimo z [M] = [V ] T [M] (V] . . . 9 [C] = [VF [C] [V] . . . 10 [K] = [V]T [K] [V] . . . 11 {P} = [V F {P} . . . 12 je možno napisati sistem enačb (8) v obliki [M]{Ä} + [ C ] { Ä } + [K] {A} = { P } . . . 1 3 Lastni vektorji posplošenega problema last­ nih vrednosti (4) so ortogonalni, zato sta m atriki [M] in [K] diagonalni. Ob predpostavki, ki smo jo uvedli za m atriko dušenja [C] (m atrika je propor­ cionalna bodisi masni m atriki, bodisi togostni m a­ triki, bodisi linearni kombinaciji obeh), je tudi m a­ trika [C] diagonalna, s tem pa je sistem (13) sistem neodvisnih enačb, ki jih je možno reševati vsako za sebe. Neodvisne enačbe imajo obliko mj äj + Cj äj + kj aj = pj . . . 14 Vsaka taka enačba ustreza eni nihajni obliki, njihovo število pa je enako številu stolpcev v m a­ trik i [V]. Z mj, Cj, kj, pj in aj so označeni koeficienti m atrik in vektorjev v enačbi (13). Medtem ko dobimo vrednosti mj, kj in pj po transform acijah (9), (11) in (12), določimo koefici­ ente dušenja Cj največkrat kar neposredno z iz­ razom Cj = 2 vj «j mj . . . 15 k jer je «j frekvenca lastnega nihanja, Vj pa razm er­ je dejanskega in kritičnega dušenja za ustrezno n i­ hajno obliko. Konstrukcija s kritičnim dušenjem je ravno na meji, ko gibanje ni več oscilatorno in ko dejansko ne moremo več govoriti o nihanju. Ta na­ čin določanja koeficientov dušenja je daleč najbolj razširjen, ker je zelo enostaven in ker obstaja vsaj nekaj eksperimentalnih podatkov o num erični v red­ nosti v (glej poglavje 3.5). M atrike dušenja v osnovnih koordinatah [C] po tej metodi ni po treb­ no poznati, možno pa jo je izračunati ob upošte­ vanju enačbe (10). Reševanje diferencialne enačbe (14) je opisano v poglavju 2.2. Ko poznamo premike aj za vse ni­ hajne oblike, ki nas zanimajo, sestavimo vektor prem ikov {A} te r ga po izrazu (6) transform iram o v osnovni koordinatni sistem. Poudariti je treba, da so prem iki {A} in {U} funkcije časa, tako da je treb a ta postopek ponoviti za vse tiste vrednosti časa t, k jer želimo rezultate. Na podlagi znanih prem ikov je možno s pomočjo običajnih statičnih m etod določiti poljubne notranje sile. 2.2. Duhamelov integral Podobno kot pri sistemu enačb, je tud i za re ­ ševanje enačbe (14) znanih več vrst metod, npr. direktno numerično reševanje ali transform acija desne strani po Fourierju ali Laplacu, ki omogoča analitično rešitev. Klasičen način reševanja s pomočjo tako ime­ novanega Duhamelovega integrala je že malo po­ zabljen, čeprav omogoča eksaktne rešitve pri obtež­ bah, katerih časovni potek je odsekoma opisan z enostavnimi krivuljam i, npr. s premicami. To dej­ stvo je posebno važno p ri seizmični obtežbi, ki je posredno podana z akcelerogramom, to je s časovnim potekom pospeškov tem eljnih tal. Akcelerogrami so izredno komplicirane funkcije, ki so z num e­ ričnega stališča zaradi h itrih nihanj zelo neugodne. Njihov potek je običajno podan s koordinatam i di­ skretnih točk, med posameznimi točkami pa je predpostavljen linearni potek. P ri tej, za prakso edino sprejemljivi predpostavki, izračunamo z Du- hamelovim integralom točne rezultate, medtem ko se p ri ostalih m etodah napaki v podatkih, ki se ji praktično ni mogoče izogniti, lahko pridruži še na­ paka metode in poveča skupno napako. Vpliv raz­ nih napak na rezultate je bil raziskan v [9], Druga prednost Duhamelovega integrala je ta, da omogoča uporabo poljubno dolgih časovnih in­ tervalov, če je potek obtežbe na takem intervalu linearen. Iz navedenih razlogov smo se odločili za upo­ rabo metode z Duhamelovim integralom in računi so pokazali, da je m etoda ob uporabi prim erno na­ pisanega programa izredno h itra in s tem ekono­ mična. Vrednost prem ika a v poljubnem času t je možno izračunati z izrazom (16), k je r je predpo­ stavljeno, da ni nobenega začetnega prem ika in za­ četne hitrosti t a (t) = {j' sin [m (t—r)] p (r) d r} / (m o>,\) 0 . . . 16 Z oj d je označena frekvenca dušenega nihanja a>d = a> V 1 — v2 . . . 17 ki se zaradi m ajhnih vrednosti v p ri gradbenih kon­ strukcijah zelo malo razlikuje od frekvence nedu- šenega nihanja ca. Enačba (16) je imenovana Duhamelov integral in predstavlja rešitev enačbe (14) ob upoštevanju koeficienta dušenja po enačbi (15). Indeks j je pov­ sod spuščen. Če je potek dinamične obtežbe p (r) odsekoma linearen, je integral možno za vsak odsek posebej analitično rešiti in nato te delne rešitve sešteti. Točno rešitev, ki je v [5] izpeljana za ome­ njen prim er odsekoma linearnega poteka dinamične obtežbe, je aproksim ativno mogoče uporabiti za po­ ljubno dinamično obtežbo, saj je možno vsako zve­ zno krivuljo s poljubno natančnostjo sestaviti iz premic. 2.3. Spekter odziva P ri dimenzioniranju konstrukcij nas pravilom a zanimajo le najugodnejši prim eri. Za dinamično obteženo konstrukcijo z eno prostorsko stopnjo moramo npr. poznati maksimalni premik, le redko pa nas zanima tudi celoten časovni potek premika. V takem prim eru lahko uporabimo metodo s spek­ trom odziva. Spekter odziva (»response spectrum«) predstavlja maksimalni odziv idealizirane kon­ strukcije — sistema z eno prostostno stopnjo pri podani dinamični obtežbi. Točko v spektru dobimo tako, da kot absciso upoštevamo frekvenco ali nihajno dobo idealizirane konstrukcije, kot ordi­ nato pa maksimalni odziv. Če ta postopek ponav­ ljamo za različne lastne frekvence in različne ko­ eficiente dušenja, lahko konstruiram o serijo k ri­ vulj, ki jih imenujemo spekter odziva. Odziv lahko izrazimo v obliki maksimalne hi­ trosti Sv, maksimalnega pospeška Sa ali maksimal­ nega pomika Sj. Iz literature (npr. [7], [9]) je znana aproksim ativna zveza med temi vrednostmi Sa = ca Sv = —— Sv, . . . 19 T kjer je T nihajna doba lastnega nihanja. P riprava spektrov odziva je zamudna, saj je potrebno po eni od navedenih metod, npr. po enačbi (16), računati celoten časovni potek odziva za razne obtežbe p, za razne frekvence m in za raz­ ne koeficiente dušenja v. To delo je le enkratno, pri znanih spektrih pa je nadaljnji račun zelo enosta­ ven. Za analizo konstrukcije z eno prostostno stop­ njo je potrebno izračunati nihajno dobo lastnega nihanja in v spektru, ki ustreza dejanski dinamični obtežbi, odčitati eksaktno vrednost odziva v od­ visnosti od koeficienta dušenja. P ri konstrukcijah z več prostostnimi stopnjami je potrebno sistem odvisnih diferencialnih enačb najprej transform irati v glavne koordinate (po­ glavje 2.1) in ga s tem prevesti v sistem neodvisnih diferencialnih enačb. Vsaka od teh enačb ustreza neki fiktivni konstrukciji z eno prostostno stopnjo in z lastno frekvenco, ki je enaka eni od lastnih frekvenc dejanske konstrukcije. Ob predpostavki, da velja teorija elastičnosti, je možno zdaj za vsa­ ko od teh fiktivnih konstrukcij odčitati iz spektra maksimalno vrednost odziva te r nato s superpozi- cijo izračunati maksimalni odziv celotne konstruk­ cije, saj so po enačbi (6) dejanski prem iki izraženi kot linearna kombinacija premikov za posamezne nihajne oblike. P ri superpoziciji pride do izraza glavna po­ m anjkljivost metode računa s spektri odziva. Pri pripravi spektrov je bila izgubljena dimenzija, ki je značilna za dinamiko in to je čas. V spektrih so zbrani samo podatki o maksim alnih vrednostih od­ ziva, m anjkajo pa podatki o tem, kdaj časovno se te vrednosti pojavijo, zato točne vrednosti odziva konstrukcije z več prostostnimi stopnjam i ni mo­ goče izračunati. Zgornjo mejo odziva dejanske konstrukcije predstavlja aritm etična vsota vseh maksimalnih vrednosti za posamezne nihajne oblike (za posa­ mezne fiktivne konstrukcije) S = J |Sj| . . . 20 l=i kjer je s Sj označena maksimalna vrednost odziva za j-to nihajno obliko. Ta vsota bi ustrezala de­ janski vrednosti, če bi se vsi m aksim alni odzivi po­ javili v istem trenutku. Kot spodnja m eja se obi­ čajno upošteva kar maksimalna od vseh vrednosti za posamezne nihajne oblike, torej S = m ax (Sj) j = 1 . . . n . . . 21 Medtem ko predstavlja enačba (20) tudi teo­ retično zgornjo mejo, obstaja možnost, da im a de­ janska vrednost odziva še nižjo vrednost od vred­ nosti po enačbi (21), saj imajo odzivi za posamezne nihajne oblike lahko različne predznake. V erjetna vrednost S leži nekje m ed obema m e­ jam a in je odvisna od karakteristik dinamične ob­ težbe (glej poglavje 3.4). Cim se v konstrukciji pojavijo plastične defor­ macije, zakon o superpoziciji ne velja več in me­ toda s spektri odziva postane neuporabna. 3. SEIZMIČNA OBTEŽBA 3.1. Osnovni pojmi P ri potresih pride do prem ikanja tem eljnih tal, kar povzroči nihanje konstrukcije. To nihanje je v splošnem prostorsko, dominantni pa sta horizon­ taln i komponenti. Vertikalna kom ponenta nihanja je lahko le v izjem nih prim erih nevarna za stabil­ nost konstrukcije. K arakteristike gibanja tem eljnih tal (velikosti premikov, hitrosti in pospeškov p ri gibanju tal) so odvisne od energije potresa, od oddaljenosti od epi­ centra in od vrste tem eljnih tal. Odziv konstrukcije n a prem ikanje ta l je od­ visen od m ateriala, oblike, velikosti in vrste kon­ strukcije, od vrste tem eljnih tal te r od karakteristik gibanja tal. Naloga analize konstrukcij je določiti odziv konstrukcije p ri danih karak teristikah gibanja tal, medtem ko je določitev teh podatkov naloga seiz­ mologov. 3.2. Sistem linearnih diferencialnih enačb pri seizmični obtežbi Ker vemo, da so vztrajnostne sile odvisne od absolutnih, notran je sile pa od relativnih vrednosti premikov in ker predpostavimo, da so sile dušenja odvisne od re lativnih premikov, lahko napišemo sistem diferencialnih enačb p ri delovanju seizmič­ ne obtežbe v obliki [Ml{Üa}+ [C]}TJr> + [K] {Ur } = { 0 } . . . 22 k jer je {Ua } vektor absolutnih premikov, to je vso­ ta premikov tal in relativnih premikov konstruk­ cije, {Ur } pa vektor relativnih premikov konstruk­ cije. Togostno matriko [K] lahko tudi tu, podobno kot v enačbi (1), tolmačimo bodisi kot togostno m atriko po teoriji prvega reda, bodisi kot vsoto [K] + [G], torej kot togostno matriko po teoriji drugega reda. Z geometrijsko matriko [G] lahko na ta način zelo enostavno upoštevamo vpliv lastne teže na nihanje objektov v visokogradnji [5]. P ri seizmični obtežbi ni nobenih zunanjih sil, zato je v enačbi (22) vektor zunanje obtežbe enak nič, k ljub temu pa to ni homogen sistem, kot bi lahko na prvi pogled napačno sklepali. Velja nam reč {Ua } = {Ur} + {Ut} . . . 2 3 k jer so z {Ut } označeni prem iki tem eljnih tal. Z odvajanjem dobimo {Üa} = {Ür} + {üt} . . . 2 4 in {Ua} = {Ur} + {Ut } . . . 2 5 S tem i odnosi je možno enačbo (22) transfo r­ m irati na dva načina in sicer v obliko [M] {Ür} + [C]{TJr} + [K]{Ur} = — [M] {t i t} . . . 26 ali v obliko [M]{Üa} + [C]{Ua}+ [K]{Ua }= [C]{Ut }+ [K] { U t} . . . 27 O bakrat smo na desni stran i zbrali znane ko­ ličine — pospeške oziroma prem ike in h itrosti te ­ m eljnih tal. Desno stran si lahko predstavljam o kot fiktivno zunanjo obtežbo { P } in na ta način smo sistem diferencialnih enačb (22) prevedli na obi­ čajno obliko (1). Od obeh oblik enačbe n ihan ja se v praksi več uporablja enačba (26), k a jti podatki so največkrat podani v obliki akcelerogram a, ki predstavlja časovni potek pospeškov tem eljnih tal. Te pospeške je možno neposredno uporabiti v enač­ bi (26), medtem ko je potrebno hitrosti in prem ike tal, k i nastopajo v enačbi (27), izračunati z num erič­ no integracijo pospeškov. P ri taki integraciji se nujno pojavijo num erične napake, to pomeni, da se p ri že tako težavnem num eričnem problem u (gl. pogl. 2.2) pojavi še dodatna napaka v podatkih. 3.3. Račun dinamičnega odziva Z rešitvijo sistema diferencialnih enačb (1) oziroma (26) ali (27) je možno določiti celoten ča­ sovni potek odziva konstrukcije p ri poljubni dina­ mični obtežbi. Ena od možnih metod za račun di­ nam ičnega odziva je opisana v pogl. 2.1 in 2.2, p ri čemer je pri potresnih obremenitvah treba upošte­ vati fiktivno zunanjo obtežbo, definirano v pogl. 3.2. P ri določanju odziva konstrukcije je potrebno poznati celoten časovni potek obtežbe, v našem p ri­ m eru torej akcelerogram potresa. Za potres, ki naj bi ga konstrukcija enkrat v prihodnosti vzdržala, lahko karakteristike samo predvidevamo. Lahko predpostavimo, da bo bodoči potres podoben m inu­ lim potresom na tem področju, računamo odziv z akcelerogrami teh m inulih potresov in gradimo ta ­ ko, da bi konstrukcija vzdržala te potrese. P ri nas ta možnost odpade, saj celotno sredozemsko pod­ ročje, kolikor nam je znano, nima na žalost regi­ striranega niti enega močnejšega potresa, uporaba akcelerogramov am eriških in japonskih potresov pa je vprašljiva, saj je npr. znano, da je imel skopski potres popolnoma drugačne karakteristike, kot jih imajo tipični ameriški potresi. Druga možnost je določitev nekega »reprezen­ tativnega« akcelerograma za področje, kjer bo stal projektirani objekt. V literaturi so objavljene me­ tode za konstrukcijo takega akcelerograma v od­ visnosti od geoloških karakteristik terena. V splošnem velja, da je zaradi nezanesljivih podatkov zaenkrat račun časovnega poteka odziva um esten za komplicirane konstrukcije (npr. z zelo nesimetričnimi tlorisi ali z velikimi spremembami togosti ali mas po višini), k jer dajo lahko razne približne metode popolnoma napačne rezultate, medtem ko nima smisla računati celotnega časov­ nega poteka odziva p ri seizmični analizi enostavnih objektov, saj kljub zelo obsežnemu računskem u delu ne dobimo bistveno natančnejših rezultatov kot npr. p ri enostavnejši metodi s spektrom odziva. 3.4. Metoda s spektrom odziva Metoda s spektrom odziva (imenovana tudi metoda z ekvivalentno statično obtežbo) je zaradi enostavnosti podlaga večine predpisov o gradnji na seizmičnih področjih. Osnovni principi metode so pojasnjeni v poglavju 2.3, specifično za uporabo pri seizmični obtežbi je le to, da vsak spekter ved­ no ustreza ovojnici spektrov za posamezne akcele- rogram e in predstavlja tako dejansko spekter za več različnih potresov. Upoštevano je zm anjšanje odziva zaradi plastičnih deformacij m ateriala, poleg tega pa je spekter zaradi večje enostavnosti in več­ je varnosti še idealiziran. Kot prim er metode s spektrom odziva si oglej­ mo metodo računa po veljavnih jugoslovanskih predpisih [1], ki jo je mogoče izpeljati iz splošnih enačb. Iz enačbe (9) sledi izraz za račun posameznih koeficientov diagonalne masne m atrike v glavnih koordinatah (indeks j se povsod nanaša na nihajno obliko) mj = { Vj }T [M] { vj } . . . 28 iz enačbe (12) pa izraz za koeficiente vektorja zu­ nanje obtežbe v glavnih koordinatah Pi = {vj}T {P } . . . 2 9 S prim erjavo enačb (26) in (1) dobimo { P } = - [ M ] { U t} . . . 3 0 tako da lahko pišemo namesto (29) Pj = — { Vj }T [M] {iit} . . . 31 Iz enačb (25) in (30) je razvidno, da je red vek­ torja pospeškov temeljnih tal {Ut} enak številu prostostnih stopenj konstrukcije. P ri računski she­ mi, ki jo uporabljamo za ravninske konstrukcije v visokogradnji, so prostostne stopnje horizontalni etažni pomiki, zato so vsi koeficienti vektorja {Ut} enaki komponenti pospeška tal v sm eri ravninske konstrukcije. P ri prostorskih konstrukcijah so pro­ stostne stopnje po dva etažna pomika in zasuk okoli horizontalne osi, zato je vektor {Ut} sestavljen iz treh podvektorjev. Koeficienti teh treh podvektor- jev so enaki trem komponentam pospeška tal (dve translaciji in rotacija, glej enačbo (45)). Če se zdaj omejimo na prim er ravninskih kon­ strukcij s koncentriranim i masami, postane masna m atrika [M] diagonalna, namesto vektorja {Ut} lahko uporabljamo skalarno vrednost in izraza (28) in (31) se poenostavita n mj = Z M; Vjj2 . . . 32 i=l . . n Pi = — Ut Mi Vjj . . . 33 i=l M; je koeficient diagonalne masne m atrike v osnov­ nem koordinatnem sistemu, Vjj pa koeficient vek­ torja {Vj}. Fizikalno n predstavlja število etaž, M; koncentrirano maso v etaži i, vjj pa relativni pomik etaže i pri j- ti n ihajni obliki. Če vstavimo zvezi (32) in (33) v izraz za račun premikov a (enačba [16]) in pospešek tem eljnih tal izrazimo kot produkt Üt = kc g ü t . . . 34 kjer je g pospešek prostega pada, iit od časa odvisna normirana, kcg pa od časa neodvisna maksimalna vrednost pospeška tal, dobimo Z Mi Vij 1 Z Mi Vjj2 Wdj . sin [«Mj (t — r)] ke g u t (r) d r . . . 35 Prem ik aj je največji, ko ima integral maksi­ malno vrednost. Iz enačbe je razvidno, da predstav­ lja integral hitrost, maksimalna vrednost integrala pa je po definiciji ordinata v spektru Sv pri abscisi ft)j. Spekter Sv m ora ustrezati poteku dinamične ob­ težbe iit te r koeficientu dušenja v\. Če upoštevamo enačbo (19) in dejstvo, da ni velike razlike med frekvencama dušenega in nedušenega nihanja, lah­ ko pišemo Z Mi Vij2 ft>dj o _ Z Mi Vij 1 0 öv ___ 7 7 Z Mi Vij2 o>j2 . . . 3 6 Spekter pospeškov Sa normiramo, tako da velja Sa = k0 g ß, . . . 37 kjer je Tj definiran z izrazom r . _ { vj}T [M] {s} {vj}T [M] {vj} Iz zveze . . .44 kjer je ß vrednost v norm iranem spektru pospe­ škov. Prem ike transform iram o v osnovni koordinatni sistem s transform acijo (6), torej velja za doprinos j-te nihajne oblike { U j} = { Vj } aj = — kc g /? { m )lco? . . . 3 8 k jer je uporabljena okrajšava { m > = { Vj} Z M; vjj Z M; vjj2 . . . 3 9 Z enačbo (38) so definirani prem iki konstruk­ cije zaradi seizmične obtežbe. Če te premike po­ množimo s togostno matriko, dobimo ekvivalentno statično obtežbo { P e}. Iz enačbe {Pej} = [K] { Uj } . . . 4 0 je razvidno, da so premiki zaradi obtežbe {Pej}, iz­ računani po statični teoriji prvega reda, ravno ena­ ki dejanskim premikom za j-to nihajno obliko, to pa pomeni, da je možno po določitvi ekvivalentne statične obtežbe uporabiti v nadaljnjem računu vse običajne statične metode. V praksi se uporablja največkrat drug način določevanja ekvivalentne obtežbe. Masna m atrika je v splošnem enostavnejša kot togostna, zato upo­ števamo zvezi (4) in (38) te r transform iram o enačbo (40) v obliko (Pej} = i = 1.499, 0)2 = 10.331, o>;[ 31.159 Ti = 4.192, T2 = 0.608, T3 = 0.202 in ustrezne lastne vektorje { Vj}, ki predstavljajo nihajne oblike. Te vektorje združimo v m atriko M = '0.164 0.543 1.000 — 0.655 — 0.962' — 0.527 1.000 1.000 — 0.859 kjer predstavlja prvi stolpec prvo nihajno obliko {vi}, drugi drugo itd. Če bi se npr. zadovoljili samo z upoštevanjem prve nihajne oblike, bi se m atrika skrčila na en sam (prvi) stolpec. P ri računu odziva je potrebno poznati točen časovni potek pospeškov tem eljnih tal. F iktivna zunanja obtežba, izračunana po enačbi (30), je od­ visna od časa. Ob upoštevanju maksimalne vred« nosti vektorja pospeškov ta l (slika 3) 1 {Üt)T = { l 1 1} izračunamo maksimalno vrednost obtežbe { P }T = - { 0.834 1.000 0.500} . 102 4. RAČUNSKI PRIMER Za ilustracijo metod je prikazana dinamična analiza zelo enostavne konstrukcije — konzole s porazdeljeno maso, ki je uporabljena kot računski prim er tudi v članku [6]. Osnovni podatki so: m = 10 Mps2/m 2 E = 3,000.000 Mp/m2, J = 0.5 m 4, H = 30 m, Povsod je uporabljen isti sistem enot kot p ri podatkih. Sl. 3. Časovni potek pospeškov tal za računski prim er ■_ + 4.0 0 + 2.0 0 0.0 0 - 2.0 0 - 4.0 0 Zdaj je potrebno izvršiti transform acijo v glavne koordinate in sicer dobimo po enačbi (9) diagonalno masno m atriko '0.759 0 0 [M] = 0 0.744 0 . 102 .0 0 0.922 po enačbi (12) pa vektor { P }T = {— 1.180 0.573 0.232} . 102 P ri enostavnem poteku zunanje obtežbe je možno Duhamelov in tegral (enačba [16]) izračunati analitično in sicer dobimo za obtežbo po sliki 3 in za konstrukcijo brez dušenja izraz Pomike v osnovnem koordinatnem sistemu iz­ računamo s transform acijo (6) in dobimo za posa­ mezne nihajne oblike { Ui )T = { — 0.038 — 0.126 — 0.232} (U2}t = {— 0.005 — 0.004 0.008} {U3}t = {— 0.0003 0.0003 — 0.0002} Celotni pomiki so vsota pomikov pri posamez­ nih nihajnih oblikah { U } = { — 0.043 — 0.130 — 0.224} P ri znanih pomikih je možno direktno izraču­ nati notranje sile ali pa po enačbi a( t ) = — — f t - m a)2to { sin cot O) t ^ to ki ga je treba uporabiti za vsako nihajno obliko posebej z ustreznim i koeficienti. Z oznakama m in p so označeni koeficienti masne m atrike [M] oziroma vektorja obtežbe {P}. Na tem mestu ne bomo računali celotnega ča­ sovnega poteka odziva, pač pa samo odziv v času t = t<) = ls. Za posamezne nihajne oblike dobimo pomike ai = — 0.232, a2 = 0.00777, a3 = 0.00026 ki jih združimo v vektor {A}T = { — 0.232 0.00777 0.00026} {P e} = [K] { U določiti ekvivalentno statično obtežbo in nato upo­ rabiti običajne statične metode. Prikazan postopek računa je treba ponoviti za več vrednosti časa t, poiskati m aksim alne vrednosti vseh količin, ki nas zanimajo, te r dimenzionirati konstrukcijo tako, da prevzame te m aksim alne ob­ remenitve. Jasno je, da je tak postopek zelo zamu­ den in ga lahko ekonomično opravijo samo raču­ nalniki. Kot drugi prim er obtežbe je vzet akcelerogram potresa El Centro (slika 4), na sliki 5 pa je prika­ zan odziv konstrukcije ob upoštevanju 5 °/o kritič­ nega dušenja za vse nihajne oblike. P ri metodi s spektrom odziva je v našem p ri­ m eru potrebno uporabiti enačbo (43), saj masna ma- CO<0*r Sl. 5. Odziv konstrukcije pri dinam ični obtežbi po sl. 4 trika ni diagonalna. Enačbo (42) bi lahko uporabili v prim eru, ko bi porazdeljeno maso nadom estili s koncentriranim i masami. Vrednost kc je funkcija seizmične cone in kvalitete tal, ßj je vrednost v spektru, odvisna od nihajne dobe, Tj pa izračunamo po enačbi (44) kot kvocient ustreznih koeficientov vektorja obtežbe) P} in masne m atrike [M] Pi = — 1.555, r2 = 0.770, T3 = 0.251 Ekvivalentna statična obtežba za posamezne nihajne oblike, imenovana tudi potresne sile, ima ob upoštevanju spektra po predpisih [1] in koefi­ cienta kc = 0.10 vrednost {S1}T = { — 15.2 — 42.4 — 32.3 } {S2)t = { — 48.9 — 27.4 22.9 } {S3}T = { — 17.5 13.4 — 4.4} Popolnoma isti postopek, ki je bil na tem m e­ stu uporabljen za dinamično analizo enostavnega nosilca, je v celoti uporaben za poljubno konstruk­ cijo, za katero je možno določiti togostno in masno matriko. 5. ZAKLJUČEK Za analizo konstrukcij p ri seizmični obtežbi je možno izbrati dvoje v rst metod. Določanje celot­ nega časovnega poteka odziva je priporočljivo za pomembne in komplicirane objekte in nujno za ra ­ ziskovalno delo. Metoda s spektri odziva, ki omo­ goča samo približno določitev m aksim alnega od­ ziva, je enostavna in dovolj natančna za običajne objekte v visokogradnji. Predpise, ki tem eljijo na tej metodi, bi bilo potrebno dopolniti in prilagoditi novim spoznanjem in novim računskim možnostim. U D K 624.074.7:624.042 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) S T . 1, ST R. 2—12 Peter Fajfar: RAČUN KONSTRUKCIJ PRI SEIZMIČNI OBTEŽBI V članku je prikazan račun dinamičnega odziva konstrukcije z metodo transformacije v glavne koordi­ nate ter reševanjem diferencialne enačbe s pomočjo Duhamelovega integrala in razložena metoda s spek­ trom odziva. Opisana je aplikacija teh metod pri seiz­ mični obtežbi in omenjeni so nekateri problemi v zvezi z računom konstrukcij na seizmičnih področjih. Poglavitni problem pri dinamični analizi v da­ našnjem času ne predstavlja več sam računski po­ stopek, pač pa podatki (značilnosti pričakovanih potresov, koeficienti dušenja), upoštevanje neela­ stičnega obnašanja m ateriala te r sodelovanje te­ m eljnih tal in konstrukcije. L i t e r a t u r a [1] Privremeni tehnički propisi za građenje u se­ izmičkim područjima. Službeni list SFRJ, št. 39 z dne 30. 9. 1964. [2] Skupina avtorjev. Earthquake Engineering. Prentice-Hall, 1970. [3] P. Fajfar, Analiza horizontalno obteženih nesi­ metričnih večnadstropnih konstrukcij. Publikacija RC FAGG št. 1, Univerza v Ljubljani, 1972, [4] P. Fajfar, Analiza nesimetričnih višespratnih konstrukcija kod horizontalnog opterećenja. Naše gra­ đevinarstvo 26, 250'—256, 12/1972. [5] P. Fajfar, Numerična obdelava statičnih, dina­ mičnih in stabilnostnih problemov za večetažne ob­ jekte. Disertacija, FAGG, Univerza v Ljubljani, 1973. [6] P. Fajfar, Numerična analiza večetažnih ob­ jektov. Gradbeni vestnik 23, 212—220, 8-9/1974. [7] E. Giangreco, Tendances actuelles dans le calcul antisismique des constructions metalliques. Con­ struction Metallique, 11—22, 3/1971. [8] G. W. Housner, Behaviour of Structures During Earthquakes, J. Mechanics Division, ASCE 85, EM 4, 1959. [9] D. E. Hudson, Some Problems in the Application of Spectrum Techniques of Strong-Motion Earthquake Analysis. Bull. Seism. Soc. Am. 52, 417—430, 2/1962. [10] P. C. Jennings, R. B. Matthiesen, J. B. Hoer- ner, Forced Vibration of a Tall Steel-Frame Building. Int. J. Earthquake Engng. Struct. Dyn. 1, 107—132, 1972. [11] G. König, Gutachten Biblis B, 1972. (neobjav­ ljena ekspertiza) [12] N. M. Newmark. E. Rosenblueth, Fundamen­ tals of Earthquake Engineering. Prentice-Hall, 1971. U D C 624.074.7:624.042 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 1, P P . 2—12 Peter Fajfar: SEISMIC ANALYSIS OF STRUCTURES The time-history method with the use of modal analysis and of the Duhamel integral is presented and the response spectrum method is explained. The appli­ cation of these methods in earthquake engineering is described and some problems of seismic analysis are mentioned. iz naših kolektivov IZ GLASILA SGP STAVBENIK, KOPER 0 Delež v akciji 26.000 stanovanj Naša celotna obveza v tej akciji predstavlja 1.467 stanovanj, dokončanih v letih 1974 in 1975. Od tega: Š te v ilo Š te v ilo Š te v ilo s ta n o v a n j s ta n o v a n j s ta n o v a n j v 1974 v 1975 s k u p a j v Ljubljani 478 396 874 v obalnem področju 276 317 593 Skupaj 754 713 1467 Brez dvoma je naloga obsežna, saj predstavlja 5,7 %> celotne akcije in nas zato toliko bolj zavezuje, da jo v celoti in pravočasno izpolnimo. ^ Kulturno zabavna prireditev za gradbince Na pobudo medobčinskega odbora sindikata grad­ benih delavcev Koper je 14. 12. 1974 v avditoriju v Portorožu, 36-članska skupina delavskega KUD MI TAP TRIFUNOVIĆ-UČO iz Tuzle izvedla svoj izbrani pro­ gram za vse gradbene delavce južnoprimorske regije. Skupina je dobitnik mnogih priznanj v domovini in na tujem. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega ko­ tička, prireditev sama pa je izredno uspela. Začeto pot je treba nadaljevati in gradbincem poleg strokovnega izobraževanja nuditi tudi čimveč kulturnega življenja. ^ Iz kamnoloma Rižana Naš novi kamnolom v Griži pod Kubedom ima nad 6 mili j. m3 zaloge kvalitetnega apnenca. Torej bo­ mo brez skrbi lahko proizvajali po 100.000 m® letno za beton, pesek in tampone. 19. XI. 1974 je Geološki za­ vod Ljubljana izvršil prvo poskusno miniranje z me­ ritvami potresnih sunkov. Pri porabi 3,5 tone eksplo­ ziva so instrumenti zaznamovali minimalne potresne sunke. H Pomagali smo Kozjancem Sektor dela primorskih podjetij na potresnem pod­ ročju je Pristava in okoliške vasi. Do sedaj smo uspeli zgraditi 8 trietažnih stanovanjskih hiš, sanirali smo nad 30 stanovanjskih objektov IV. kategorije in posta­ vili 13 do 15 predvidenih provizorijev. Po pripravi so­ lidnega programa obnove bo treba v prihodnjem letu še uspešnejše nadaljevati z odpravo posledic potresa na Kozjanskem. TRBOVELJSKI CEMENTAR ST. 12/74 • Predlog plana proizvodnje cementa v Trbovljah leta 1975 1. Proizvodnja za celo leto 1975 je predvidena za vse kvalitete cementa skupaj 540.000 ton in sicer: ton a) M 50 z 350 30.000 b) P 150 p 450 470.000 c) PC 550 40.000 Skupaj 540.000 2. Proizvodnja klinkerja je predvidena 427.400 a) Proizvodnja apnenčeve moke v Zidanem mostu 16.000 b) Razen proizvodnje metalurškega cementa in ap­ nenčeve moke, bo Zidani most še nadalje oprav­ ljal usluge mletja raznih proizvodov. NOVA CEMENTARNA ANHOVO 1. Kaj izvemo o tem gradbišču iz št. 5/74 lista de­ lovne skupnosti SGP Primorje, Ajdovščina? S prvimi deli, ki so povezana z novo cementarno v Anhovem, smo pričeli že V začetku 1974. leta. Naj navedemo le nekaj številk, ki kažejo velikost zastav­ ljenega projekta: Skupna investicija bo po dosedanjih podatkih znašala ca. 1.000,000.000 din od tega gradbena dela ca. 300,000.000 din Nova rotacijska peč bo proizvajala dnevno okrog 2.000 ton klinkerja, kar znaša skupaj s kapaciteto stare cementarne milijon ton cementa na leto. \isa dela do torja zaključena do sredine leta 1976, vsa še preostala torja zaključena do sredine leta 1976, vas še preostala dela pa do konca leta 1976. Gradbena dela izvajata 2 izvajalca in sicer Gradis in Primorje. Gradis bo gradil objekte le na desnem bregu Soče, od kateri hso glavni naslednji: milnica su­ rovin, silosa za homogenizacijo laporne moke, skla­ diščni silosi cementa, pakiranje cementa, odprema itd. Primorje pa bo izvajalo vsa zemeljska dela, objekte nizkih gradenj (cestišča, viadukt itd.), vse objekte na levem bregu Soče (drobilnico, halo predhomogeniza- cije, presipne postaje), temelje za objekte na desnem bregu, ki imajo sicer jekleno konstrukcijo (temelje peči, temelje silosov, klinkerja, žlindre in gipsa), transportne in druge povezave (stebri transportnega mostu, instalacijski kanali itd.) ter ostale pomožne objekte (vzdrževalne delavnice, upravno stavbo s cen­ tralnim upravljanjem itd.). Naj navedemo v kratkem še podatke o obsegu del, ki bodo izvršena v letošnjem letu. Pripravlja se naselje in urejuje gradbišče, od ob­ jektov pa naj bi v decembru pričeli z objektom G7. Končan je most preko Soče s cestnim priključkom na glavno cesto. Konec februarja naj bi bila končana dela na hali predhomogenizacije, nakar bo sledila montaža jeklene konstrukcije, izvršena so obsežna ze­ meljska dela na levem bregu, ki so vezana tudi na novo cesto v kamnolom, ki naj bi bila v grobem iz­ vršena že v tem letu. Na desnem bregu so bila izvr­ šena razna rušitvena dela, izravnava zemljišča na pri­ bližno polovici površine, objekta hudournika I. in II., v teku pa je gradnja transportnih mostov, instalacij­ skega kanala ter viadukta. Iz skupnega obsega del je razvidno, da bo prav v letu 1975 potrebno narediti največ, da bomo opravili tisto kar smo prevzeli na tem velikem objektu. IZ GRADISOVEGA VESTNIKA £ Gradis je drugo največje gradbeno podjetje v državi Revija Ekonomska politika je v letošnji septem­ brski številki objavila vrstno listo 200 naj večjih delov­ nih organizacij v Jugoslaviji. (po podatkih ZR za leto 1973) Največja gradbena podjetja Jugoslavije so: 1971 V rs tn i re d 1972 1973 Im e p o d je t j a , k r a j C e lo tn i d o h o d e k v 000 d in P o v p re č n o p o ra b l je n a o sn o v n a s re d s tv a d in P o v p re č n o š te v i lo z a p o s le n ih 45 53 58 Komgrap Beograd 1512.921 461.918 6539 59 92 78 Gradiis Ljubljana 1129.755 411.499 5208 74 76 — Rad Beograd 974.318 48.281 4869 79 — — Industrogradnja, Zagreb 921.259 389.721 4313 80 90 86 Trudbenik, Beograd 911.544 305.820 4189 106 79 — Pelagonija, Skopje 748.496 206.381 5963 113 104 96 Hidroelektro, Zagreb 708.517 446.617 4158 124 — — Vranica, Sarajevo 660.705 191.783 3487 Q 20 let Gradisovega biroja za projektiranje Po dolgoletnih zahtevah gradbenih podjetij je v Uradnem listu FLRJ, št. 12/51 in 6/54 izšla dopolnitev Odloka o gradnji in projektiranju, s katero so grad­ bena podjetja dobila pravico ustanavljati svoje pro­ jektivne biroje, ki pa morajo biti organizirani kot po­ sebni obrati. 8. september 1954 lahko smatramo kot rojstni dan našega biroja. Biro, čeprav mala enota, je s svojo solidarnostjo tako po kvaliteti izdelka, kot tudi glede rokov kmalu zavzel mesto med najboljšimi projektivnimi organizacijami v Sloveniji. Ko človek brska skozi dvajsetletni šifrant projek­ tov, v trde platnice vezani veliki zvezek ugotovi, da se bo kmalu zapisala tekoča številka 1000. To pomeni naročilo za tisočo projektno nalogo večjega obsega, saj manjše projektne usluge registriramo ̂ posebej v obliki delovnih nalogov. Tu je razviden tudi ves vse­ binski opus ustvarjalnih naroorov in doprinosov tega projektantskega kolektiva tako pri razvoju našega pod­ jetja, kot pri vsej povojni izgradnji naše ožje in širše domovine. Danes je naš Biro s 50 člani največja pro­ jektantska organizacija v sklopu gradbenega podjetia v Sloveniji. Realizacija v letu 1974 bo dosegla 6,600.000 dinarjev. £ Jedrska elektrarna V Krškem smo začeli graditi jedrsko elektrarno, ki bo eden največjih elektroenergetskih objektov pri nas, proizvajala pa bo dve tretjini današnje porabe električne energije v Sloveniji. Že konec desetletja bo nova elektrarna z močjo 632 megavatov dajala 4,4 milijarde kilovatnih ur električne energije na leto. Celotna gradnja, ki jo financirata Slovenija in Hrvat­ ska, bo veljala predvidoma 7 milijard dinarjev. Opre­ mo zanjo bo dobavila ameriška firma Westinghouse. Centrala bo na leto porabila 16 ton obogatenega urana, ki bo prihajal iz rudnika na Žirovskem vrhu. £ Dimnik v TE Trbovlje že leze iz tal Pričetek pripravljalnih del za veliki dimnik v Termoelektrarni v Trbovljah je bil 29. VIII. 1974. Dimnik bo visok 360 m. Strupeni dim iz elektrarne bodo prav zaradi te višine, zračne struje razredčile in ga odnašale. ti piloti najmanj 3 metre v dolomitu. Takoj za tem so pričeli tudi z injiciranjem pete pilotov. Za pilote je predvideno okoli 1200 m3 MB 300 in 70 ton rebraste armature 0 32. V temelj dimnika bo vgrajeno ̂približno 1300 m3 betona . £ Dvestoti obisk prijatelja Naj povem, da je to naš »Gradisov vestnik«, ki z današnjo izdajo prihaja dvestotič med nas. Prav go­ tovo je to za mesečno glasilo številka, ki sama govori o prehojeni poti našega časopisa. Ko danes listam po že porumenelih prvih izvodih glasila, sicer manj uglednih po zunanjosti, in jih pri­ merjam z novejšimi, brez posebnega truda odkrivam neverjetno podobnost. Predvsem vsebinsko. Kako do­ sledno je glasilo ves čas, ob prikazu vseh aktualnih dogodkov v kolektivu, ob številnih strogo strokovnih sestavkih, uspevalo doseči veliko mero preprostosti, za mnoge izmed nas tako zelo pomembne domačnosti. Številni prispevki iz življenja in dela gradbenega de­ lavca so mnogo pripomogli k odkrivanju; včasih tudi slabosti in oblik reševanja vprašanj povezanih z delom. Vseskozi je z ubranimi izraznimi besedami gojil razvijanje pravilnih odnosov znotraj kolektiva, moral­ nih vrednosti, skrbel za popularizacijo Gradisa v širšem smislu. Kot pomemben člen v sistemu informiranja je prav gotovo prispeval levji delež, da je obveščanje postalo sestavni del samoupravnih odnosov. Da bi ostal tak tudi v bodoče, je naša velika želja! £ Zelena luč za Bernardin Zasadili smo prve lopate na gradbišču velikega hotelskega kompleksa Bernardin. Kompleks Bernardin bo imel 1616 postelj, po en notranji bazen v obeh ho­ telih, dva zunanja bazena, bazen za otroke, tri ureje­ na kopališča, pristanišče za čolne, številne restavracije, prodajalnice in vrsto drugih pomožnih objektov. Z gradnjo hotela A kategorije »Pečina« se bo pričelo ta­ koj, saj mora biti gotov že septembra 1975. Hotel visoke B kategorije »Pristan«, ter tretjina vasi pa mora biti gotova do konca leta 1975. Torej so roki za tako velik kompleks gradnje izredno kratki in bo potrebno pošteno pljuniti v roke. Pri gradnji tega giganta sodeluje poleg Gradisa tudi Vatrostalna iz Bosne in Carrena iz Diisseldorfa. Gradiis je v bližini elektrarne postavil lastno betonar­ no SB 500, ki ima zmogljivost 23—25 m® zmešanega betona na uro. Pred koncem pripravljalnih del so pričeli že z izdelavo pilotov. Pilotažo opravlja Geološki zavod iz Ljubljane. Po pro jetku je za dimnik pred­ videnih 62 benoto pilotov s premerom 1,5 metra. Pilote vrtajo od kote 13 do 14 pod terenom. Tako so NOVA DELA SGP PIONIR, NOVO MESTO V času od 17. V. 1974 pa do izida št. 11-12/74 BIL­ TENA so bile z investitorji dokončno podpisane po­ godbe za naslednje pomembne objekte v vrednosti nad 4 milijone dinarjev: — s podjetjem »Novoteks«, Novo mesto za skla­ dišče konfekcije v Novem mestu — investicijska vred­ nost 4,060.000 din, — s podjetjem »-Ljubljanske opekarne«, Ljubljana za gradnjo tovarne keramičnih ploščic v Trebnjem — investicijska vrednost 9,802.132 din, — s podjetjem »Žito«, Ljubljana za gradnjo pe­ karne v Črnomlju — investicijska vrednost 4,159.623 dinarjev, — s Tovarno celuloze in papirja »Đuro Salaj«, Krško za gradnjo objektov: Trafopostaja v Krškem, Kondenzatorska postaja in Papirni stroj III — inve­ sticijska vrednost 23,262.980 din, — z Zdraviliščem Rogaška Slatina za dodatna dela pri gradnji hotela — investicijska vrednost 22,203.859 dinarjev, — s Skupščino občine Krško za gradnjoi viadukta in nadvoza v Krškem — investicjska vrednost 13,670.000 dinarjev, — z Domom počitka Impol j ca za gradnjo depan­ danse v Krškem — investicijska vrednost 11,576.677 din, — s podjetjem »Žito«, Ljubljana za gradnjo pe­ karne na Vrhniki — investicijska vrednost 4,335.618 dinarjev, — s podjetjem »Savske elektrarne«, Ljubljana za gradnjo razdelilne transformatorske postaje Ljubljana II — investicijska vrednost 39,729.263 din, — s podjetjem »Jedinstvo«, Zagreb-Jankomir za gradnjo montažne hale — investicijska vrednost 6,212.094 din, — s podjetjem PLIVA, Zagreb za gradnjo objekta Kemofarmacija v Kalinovici — investicijska vrednost 10,806.036 din, — z GP »Izgradnja«, Bihač za montažno konstruk- cjo — investicijska vrednost 4,934.080 din, — s podjetjem »Novomontaža«, Novo mesto za gradnjo proizvodne skladiščne hale — investicijska vrednost 4,271.773 din, — s Tovarno kondenzatorjev »Iskra«, Semič za objekt Proizvodna hala v Semiču — investicijska vred­ nost 9,660.000 din, — s podjetjem SIK »Gornji Ibar«, Rožaj za mon­ tažno konstrukcijo — investicijska vrednost 6,655.720 dinarjev. Poleg gornjih je bilo sklenjenih v istem času še 34 pogodb za objekte v vrednosti manj kot 4 milijone din, katerih skupna vrednost znaša 61,634.000 din. POGODBE SGP PROJEKT KRANJ Iz OBVESTILA, št. 4/74 SGP PROJEKT, Kranj izvemo da imajo za leto 1974 z investitorji sklenjenih pogodb v skupni vrednosti 222,356.218 dinarjev. Delež posameznih TOZD v prevzemu pogodbenih obveznosti znaša: TOZD Kranj TOZD Javornik TOZD Kamnik TOZD Tržič 123,693.887,— din 36,070.676.— din 26,236.014.— din 25,297.051.— din GRADNJA 26.000 STANOVANJ IN STAVBAR (povzeto po glasilu GP Stavbar, Maribor, št. l/V) GP Stavbar se vključuje v program »Akcija 26.000 stanovanj« v okviru sporazuma o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj v Mariboru. Ta zajema gradnjo sta­ novanj v delih petih sosesk. V Mariboru je v letih 1974 in 1975 predvidena izgradnja 2.600 stanovanj, tj. 10% obsega celotne republiške akcije. Stavbar bo v letu 1974 predal 203 stanovanja, v letu 1975 pa 736 stano­ vanj, torej v obeh letih skupaj 939. Vsa stanovanja, katera nameravamo predati v letu 1975 so v gradnji in to nam daje jamstvo, da bomo načrt izpolnili. Zadovoljstvo ob predvidenem obsegu stanovanjske gradnje pa nam kvari dejstvo, da smo prvič v zadnjih 10 leth brez zemljišča, na katerem bi lahko priprav­ ljali nadaljnjo gradnjo stanovanj. Danes je že dejstvo, da v prvem polletju 1975 ne bomo pričeli pomembnej­ ših stanovanjskih novogradenj, ker niso pripravljena gradbena zemljišča. Pripravljeno zemljišče namreč ni tisto, za katero se je nekje porodila določena ideja o zazidavi, ampak le ono, za katerega je sprejet zazidal­ ni načrt, izdelana lokacijska dokumentacija in je pre­ dano graditelju v uporabo za gradnjo, nakar šele lahko pričnemo z izdelavo projektov. V takem stanju pa ni­ mamo danes žal nobenega zemljišča. Pričakujemo, da bo stanje kot ga imamo danes pripomoglo, da bodo vsi dejavniki pospešili svoje napore zato, da odpravimo to ozko grlo pri graditvi stanovanj. Stanovanjska grad­ nja je zahtevna, obvladali jo bomo lažje, če bomo go­ vorili isti jezik vsi in stalno, v vseh fazah — od pri­ prave, same gradnje pa do predaje stanovanj tistim, ki jih težko pričakujejo. PETNAJST LET INGRADA Pred petnajstimi leti je pet celjskih gradbenih ko­ lektivov: Beton, Graditelj Stavbenik, Savin j grad in Cementnine skenilo, da se združijo. Tako je nastalo novo, veliko gradbeno-industrijsko podjetje Ingrad, Celje. V teh petnajstih letih se je Ingrad uveljavil kot izvajalec vseh, pa tudi najzahtevnejših gradbenih del, zlasti na področju SR Slovenije. Izvajal pa je tudi in­ vesticijska dela v sosednji Hrvatski in v inozemstvu, v ZR Nemčiji. Delavci Ingrada so v tem času zgradili in izročili v uporabo: — 177 stanovanjskih objektov s 4.322 stanovanji, — 141 industrijskih objektov, — 64 objektov javne gradnje, — 39 objektov za trgovino, gostinstvo in kmetij­ stvo, — 22 objektov nizkih gradenj. Kolektiv Ingrada je ponosen na svoje petnajstletne delovne uspehe in obogaten z izkušnjami, z izpopol­ njeno tehnologijo in bolje opremljeno mehanizacijo prevzema nove naloge. KAJ ŠE GRADI STAVBAR? Poleg graditve stanovanj gradimo tudi druge in­ vesticijske objekte, med katerimi so najpomembnejši: — OBJEKT VEKŠ: pravočasno smo končali grad­ njo »B« objekta VEKŠ v Mariboru. Z novim objektom sta pridobljeni dve veliki predavalnici (1 s 300 in 1 s 140 sedeži), čitalnica, knjižnica, 10 seminarskih sob, 65 kabinetov in računski center, — DOM UPOKOJENCEV: v 368 delovnih dneh sm opredali v upravljanje dom upokojencev. Trije trakti s 6 etažami nudijo preskrbo 240 upokojencem. Dom ima posebno bolniško etažo, kuhinjo, restavracijo, pralnico, hobi sobo, telovadnico, frizerski salon in za- klonišče — PROIZVODNA HALA PLANIKE v Turnišču: 7000 m2 proizvodnih prostorov predstavlja do danes največjo proizvodno halo, zgrajeno pri Stavbarju. Hala je ločnega sistema »Gorica«, — PROIZVODNA HALA MARIBORSKI TISK: tri ladje razpona 16 m so dolge 130 m, ena pa 100 m. Hala je v celoti 2-etažna z vmesno ploščo nosilnosti 2500 kg na m2. Priključen je še trietažni aneks s površino 1200 m2. Ves objekt je klimatiziran. Celotna gradnja bo trajala 18 mesecev. — SKLADIŠČNA HALA SLOVENIJALES: Objekt ima 4 ladje dolžine 81 m, razpona 17,5 m s površino 6570 m2. Dvoetažni aneks s 560 m2 bo obsegal razstavne in pisarniške prostore, — PROIZVODNA HALA »DELTE« v PTUJU: zelo zanimiv objekt je v celoti montažen. Podporna kon­ strukcija je betonska, strešna pa jeklena, pokrita s ploščami iz glinopor betona. Tudi fasada je iz lahkih glinopor-betonskih plošč. Hala meri 220 m2 in je go­ tova, — PROIZVODNA HALA »OPTYL« v ORMOŽU: pričeli smo z izgradnjo novih proizvodnih prostorov tovarne Jože Kerenčič v Ormožu. Po konstruktivni za­ snovi je hala podobna hali »DELTE« v Ptuju. Meri 2100 m2 in bo gotova do 1. maja 1975. Pričakujemo še gradnjo aneksa kakih 1000 m2 površine, — UMETNO DRSALIŠČE: gradnja drsališča v Ma­ riboru spada med zelo zahtevne in redke objekte. Olimpijska plošča dimenzij 30 X 60 m je debela 2 X 14 centimetrov v prednapeti izvedbi in smo vanjo v manj kot v 24 urah vgradili 520 m3 betona. V plošči je vgrajenih kakih 21 km hladilnih cevi. — SKLADIŠČNI PROSTORI STTC: v oktobru smo sklenili pogodbo za izgradnjo Skladiščno trans­ portnega in trgovskega centra v Mariboru. Hala bo velika 16.541 m2 v dvoločni izvedbi, razpetine 2 X 24 m. Ob hali bo tudi aneks s 1800 m2. Objekt mora biti do­ končan do 29. XI. 1975, — OSTALI OBJEKTI: proizvodne hale Cevovoda, Atmosa, Avtoobnove, Talisa, Primata, Sloge-Djurdje- vac, Podravke-Koprivnica, Avtobusnega prometa, Elek- trokovine, Elrada iz Radgone, Studentski paviljon z ambulanto ter osnovna šola v Radvanju. IZ GLASNIKA DELOVNE SKUPNOSTI GP TEHNIKA 0 V marcu bomo predali preko 100 stanovanj: v aprilu letos je Tehnika prevzela na Koleziji v Ljubljani gradnjo prek 100 stanovanj, ki se gradijo iz solidarnostnega sklada naročnika občine Vič-Rudnik. Stanovanja bomo predali predvidoma v marcu. V ob­ jektu A 2 bo 53 stanovanj, od teh 14 enosobnih, 4 eno­ inpolsobnih, 20 dvosobnih, 10 dvoinpolsobnih ter 5 gar­ sonjer. Objekt A 1 bo večji še za eno stopnišče. Tloris­ na razporeditev je ugodna in sama stanovanja so do­ volj velika. Gradnja poteka brez zastojev. KAJ GRADI DELOVNA SKUPNOST SGP SLOVENIJA CESTE? (iz št. 72—73 glasila KOLEKTIV) TOZD Nizke gradnje nismo mogli izkoristiti ugodne zimske sezone. Kljub navedenim zakasnitvam pričakujemo, da bomo plani­ rano proizvodnjo le dosegli. Za naslednje leto imamo prevzeta naslednja dela: — dokončanje del na Avtocesti v vrednosti — dokončanje del na aerodromu Maribor — odsek avtoceste Hudinja—Arja vas — komunalna ureditev Bernardina — dokončanje del za Biro 71 v Trzinu 180 milij. din 27 milij. din 65 milij. din 18 milij. din 9 milij. din skupaj 299 milij. din Ce se bodo pričela še gradbena dela na hidroelek­ trarni Drava II, potem nas tu čakajo še dela v vred­ nosti 80 milijonov din. Ti podatki nam kažejo, da se bomo morali pozimi temeljito pripraviti, da bomo kos prevzetim nalogam. ^ TOZD Visoke gradnje Pregled realizacije na visokih gradnjah za prvih deset letošnjih mesecev nam pokaže, da smo izvršili za 151,541.006 din skupne realizacije ,od tega 101,545.255 dinarjev neto gradbenih del, kar pomeni 106,9 °/o iz- vrštve plana. Za nami so uspešno zaključena dela na več objektih, od katerih naj naštejemo najpomembnej­ še: — skladišče STOL, Duplica, — most čez Kamniško Bistrico v Domžalah, — obrat Žarnice v Stegnah, — rezervoar PETROL v Zalogu, — avtobusna postaja v Kočevju, — hala XVI v Javnih skladiščih, — razna dela v Mineralu, — novi proizvodni prostori Ljubljanskih mlekarn, — silosi za krmo za Ljubljanske mlekarne, — oporni zidovi na nadomestni cesti Portorož— Piran, — razni mostovi, nadvozi in oporni zidovi na AC Hoče—Dramlje, — podhod za pešce, propusti, galerije in most čez Rižano na ankaranskem križišču. Dejavnost TOZD Visoke gradnje je, kot je vi­ deti iz pregleda, v letu 1974 organizirana v treh regi­ jah: štajerski predel, kjer gradimo objekte na avto­ cesti, primorski bazen, kjer delujemo na hotelskem kompleksu Bernardin, ankaranskem križišču, v Luciji in v Lomu pri Logatcuter ljubljanski bazen, kjer de­ lamo na področju Most, Domžal, Medvod, Brnika in drugod. Na avtocesti kaže, da plana ne bomo dosegli. Glav­ ni vzrok je izredno deževno leto, spremembe projektov na deviacijah in delno na trasi. Tehnična dokumenta­ cija je kasnila za vse tri priključke v Framu, Sloven­ ski Bistrici in Konjicah. Zemeljska dela so na prvem sektorju v glavnem končana, na drugem in tretjem pa so nad planom. Kasnimo v glavnem pri delih na zgornjem ustroju. Poudariti moramo, da nam tu ne grozi časovna stiska, ker razpolagamo z zadostnimi zmogljivostmi. Vprašljiva pa bi bila kvaliteta, če bi asfaltbeton polagali v takem vremenu, kot je bila le­ tošnja jesen. Na gradbšču Portorož je investitor za dela na Bernardinu zakasnil s tehnično dokumentacijo in z zagotovitvijo finančnih sredstev. Podobno je bilo tudi pri ankaranskem križišču. Zakasnitev dokumentacije je pričetek del pomaknila v drugo trimesečje in zato »OBVESTILA« DELOVNEGA KOLEKTIVA GP OBNOVA, LJUBLJANA £ Kaj gradimo — TOZD Splošnih gradenj ima nekaj precej veli­ kih del. V Goričanah pri Medvodah gradi glavni proiz­ vodni jarek novega papirnega stroja v Tovarni celu­ loze in papirja. — Za Autocommerce gradi skladišče rezervnih de­ lov in nekaj objektov v kafileriji Koteks-Tobus v Za­ logu. — Od stanovanjske gradnje je treba omeniti sta­ novanjski blok B-2 v Dravljah, ki je grajen v sistemu zidakov PRSF, stolpnico B-l v Šiški in skupino treh stolpnic v Domžalah. Za papirnico na Količevem pa gradijo v Radomljah stanovanjski stolpič. — Hotel Argonavti v Novi Gorici bo končan do novega leta, če ne bo prevelikih zamud z obrtniškimi deli. — Pričeli smo z gradnjo dveh osnovnih šol, in sicer v Novem Polju ter v Sostrem. V Domžalah prič­ nemo z gradnjo velike blagovne hiše »Napredek« s pribl. 6.000 m2 površine. Dovršitveni rok je februar 1976. — TOZD Splošnih gradenj se je vključil tudi v obnovo porušenega Kozjanskega v krajevnih skupno­ stih Loka pri Zusmu in Prevorje. Kaže, da bomo pre­ vzeli tudi gradnjo nove šole v Ponikvi. — TOZD Montažne gradnje se je preselil iz Šiške za Bežigrad na sosesko BS-3. Tu bo v naslednjih letih zraslo stanovanjsko naselje z 2.700 stanovanji. Polovico jih bo zgradila OBNOVA, drugo polovico pa PIONIR in TEHNIKA. — V Slapah se nadaljuje z gradnjo stanovanj še po sistemu lahke montaže. — Poleg stanovanj gradi TOZD Montažne gradnje tudi industrijske objekte. Tako gre delo na proizvodni hali Black-Decker v Grosupljem h koncu, pričnejo pa z gradnjo enakega objekta iz madžarskih montažnih elementov v Ivančni Gorici za Agrostroj iz Ljubljane. Do konca leta bo gotova tudi nadzidava poslovne stav­ be Metalka. Projekti za novo skladišče Metalke v Viž- marjih bodo gotovi še letos. Objekt bo velika armira­ nobetonska montažna hala s površino prek 16.000 m2. Iz navedenega sledi, da so prevzete obveznosti velike. Potruditi se bo treba, da jih bomo pravočasno in kvalitetno izpolnili. 0 Kako gradijo stanovanja v Budimpešti Pod tem naslovom je objavljen zelo zanimiv in izčrpen sestavek v decembrski številki OBVESTILA. Najbrž pa bi bila zanimiva tudi primerjava nekaterih prikazanih pomembnih podatkov z ustreznimi našimi podatkt, ki vplivajo na obseg, hitrost, ceno in kakovost graditve stanovanj v obeh državah. TUDI IMP MED 200 NAJVEČJIMI V JUGOSLAVIJI Revija Ekonomska politika je tudi letos objavila seznam 200 največjih podjetij v lanskem letu v Ju­ goslaviji. V letu 1973 je naše podjetje zavzelo 110. me­ prihazi in ocene ALUMINIUM — TASCHENBUCH, 13. izd. Aluminium — Verlag, Düsseldorf, 1974 (1055 strani) Priročnik je namenjen za potrošnike in za pre­ delovalce aluminija. Glede na prejšnjo izdajo je tekst povsem predelan in bistveno razširjen. O pridobivanju aluminija in o osnovah materiala je podana bolj splošna informacija. Zato pa je večji poudarek na ostalih poglavjih: lastnosti aluminija, polproizvodi in gotovi deli (dobljeni z valjanjem, iz- tiskavanjem, vlečenjem in kovanjem ter odlitki), to­ plotna obdelava pri predelovalcu, mehanska prede­ lava, spajanje (varjenje, lepljenje, kovičenje, vijače­ nje), površinska obdelava (mehanska, kemijska, anod­ na, premazi), konstruiranje z aluminijem, področja uporabe aluminija ter končno oznake za material. Knjiga podaja stanje znanja s področja uporabe aluminija na izredno temeljit in pregleden način, ta­ ko kot smo tega vajeni le pri najboljših nemških pri­ sto. Za primerjavo naj povemo, da smo bili leta 1972 še na 126. mestu. Ob tem pa je treba povedati, da je bilo naše podjetje leta 1972 po stopnji rasti 14. pod­ jetje v državi, lani pa že 7. po vrsti v Jugoslaviji. IMP OPREMILO NOVO ISKRO NA TRGU REVOLUCIJE V LJUBLJANI (Iz IMP GLASNIKA) Kaj pravi investitor? »Na začetku moram poudariti, da ISKRA ie naše podjetje pri izvajanju investicij že vrsto let zelo uspeš­ no sodelujeta in da je bilo prav to odločilno, da smo IMP zaupali izvajanje del na projekti vno-poslovnem centru na Trgu revolucije. Mi se dobro zavedamo, da lahko praktično le IMP kompleksno prevzame vsa takšna dela. Pri Vašem podjetju je združeno tako pro­ jektiranje, se pravi načrtovanje in izvajanje. Glede poteka dela nimam nobenih pripomb. To je bilo eno redkih gradbišč pri nas, ki je bilo predano predčasno, saj smo dobili uporabno dovoljenje mesec dni pred rokom in mislim, da je to kakovost več.« In kaj pravi predstavnik našega podjetja? »Iskrino poslovno stavbo smo začeli projektirati leta 1971, dela pa izvajati leta 1972. V kurilni sezoni 1972/73 je bil objekt že zasteklen in ogrevan. Stavba je konstrukcijsko enaka stavbi Ljubljanske banke, za­ to smo vse izkušnje, ki smo jih pridobili pri montaži instalacij stolpnice Ljubljanske banke s pridom upo­ rabili pri Iskra-commercu. Klimatsko je stolpnica raz­ deljena v tri različna območja, oziroma ima tri različ­ ne naprave: 1. Kapa: sejna dvorana, pisarne, strojnice — to so nizkotlačne klimatske naprave. 2. Od 1. do 12. nadstropja je visokotlačna klimati­ zacija z indukcijskimi konvektorji. 3. Prva in druga klet, v katerih so, računski cen­ ter, telefonska centrala, menza, arhiv, kompaktus pa so klimatizirane z nizkotlačnimi napravami. Del stroj­ nice je skupen tako za Ljubljansko banko kot za Iskra- commerce, poleg tega so skupne še trafo postaje, agre- gati;,ggregatski prostor, hladilne naprave in centralni kontrolni prostor — selectacot. Na montaži je delalo povprečno po 12 elektrikar­ jev, 6 vodovodnih inštalaterjev, 8 monterjev centralne kurjave, 12 kleparjev, v konicah pa seveda več, zlasti elektrikarjev. Pri delu niti ni bilo posebnih težav. B ogdan M ellhar ročnikih. Zelo ugodno je tudi to, da so na koncu po­ glavij dodani zelo obsežni seznami sodobne literature, iz katere lahko koristnik priročnika poišče snov za poglobljen študij. Poleg običajnih so uporabljene tudi SI-enote za mere. Za konstruktorja nosilnih konstrukcij sta posebno zanimiva nov pristop za določanje uklonskih koefi­ cientov v odvisnosti od trdostne stopnje aluminijeve zlitine in uvajanje sodobne mehanike loma v zvezi z obnašanjem raznih zlitin pri lomu. Tako kot pri uklo­ nu tlačenih delov pa bo slej ko prej potrebno upo­ števati vpliv zakrivljenosti pri delovnem diagramu materiala tudi pri določanju dopustnih napetosti dru­ gih nosilnih elementov. Ta res odličen priročnik je skoraj nepogrešljiv za vsakogar, ki mora uporabljati znanje o uporabi alu­ minija in njegovih zlitin bodisi kot konstruktor ter izvajalec ali kot raziskovalec in učitelj. M. Marinček standardi, predpisi, zakonodaja PREGLED STANDARDOV JUS S PODROČJA GRADBENIŠTVA* PANOGA U GRADBENIŠTVO Glavna skupina U.A Osnovni in splošni standardi za gradbeništvo JUS U.A2.020 1963 Določanje koeficienta toplotne prevodnosti z grelno ploščo 29,— U.A9.001 1957 Enotna modularna koordinaci­ ja v stavbarstvu 10,— U.A9.004 1967 Nadstropna višina stanovanj­ skih zgradb 17 — Glavna skupina U.B JUS Gradbena tla Cena din U.B1.010 1968 Geomehanične raziskave: Vzet je vzorcev 19.— U.B1.012 1968 Določanje vlažnosti zemljin 10,— U.B1.014 1968 Določanje specifične teže zemljin 10,— U.B1.016 1968 Določanje prostorninske teže zemljin 13,— U.B1.018 1968 Določanje zrnavosti 17,— U.B1.020 1968 Določanje konsistence zem­ ljin 14.— U.B1.022 1968 Določanje spremembe pro­ stornine zemljin 14,— U.B1.024 1968 Določanje vsebine organskih primesi v zemljinah 10.— U.B1.026 1968 Določanje sestave karbon­ skih tal 14,— U.B1.028 1968 Neposredni strig (neposred­ na preiskava trdnosti) 20,— U.B1.029 1970 Preiskava trdnosti v trios- nem aparatu 23.— U.B 1.030 1968 Določanje trdnosti zemljin pri enoosnem tlaku 10,— U.B1.032 1969 Določanje stisljivosti zemljin 17,— U.B1.034 1969 Določanje koeficienta 14.— U.B1.036 1968 Določanje kapilarnega dviž- ka vode v zemljini 14,— U.B1.038 1968 Določanje optimalne vsebine vode 14,— U.B1.040 1968 Določanje ekvivalenta pe­ ščenih zemljin 10,— U.B1.042 1969 Določanje kalifornijskega indeksa stabilnosti 20,— U.B1.044 1969 Določanje produkta koefici­ enta kapilarne propustnosti in maksimalnega kapilarne­ ga dvižka vode v zemljini 17.— U.B1.046 1968 Določanje deformacijskega modula s krožno ploščo 17.— * Uredništvo GV je sklenilo, da bo v glasilu redno spremljalo izhajanje standardov in drugih predpisov na področju gradbeništva. V dveh ali treh nadaljeva­ njih bomo najprej podali pregled vseh obstoječih, sedaj veljavnih predpisov JUS te panoge. U.B1.048 1968 Določanje optimalne količi­ ne vode v zemljinah stabi­ liziranih s cementom za 10,— U.B1.050 1969 Raziskava odpornosti proti mrazu za zemljine stabilizi­ rane s cementom 14.— Glavna skupina Gradbeno projektiranje U.C JUS U.C2.100 1966 Površina in volumen stavb. Pogoji izračunavanja 14.— U.C2.200 1971 Naravno prezračevanje pro­ storov brez zunanjih oken skozi pokončne in vodoravne kanale. Sistemi kanalov 14.— U.C2.201 1971 Naravno prezračevanje pro­ storov brez zunanjih oken skozi pokončne in vodoravne kanale. Sistem zbirnih kanalov 14.— U.C2.202 1971 Prezračevanje prostorov brez zunanjih oken z ventilatorjem 17.— U.C9.100 1962 Naravna in električna osvetli­ tev prostorov v stavbah 41,— Glavna skupina U.E Čista gradbeniška dela v gradbeništvu JUS U.E3.020 1964 Tehnični pogoji za izdelavo betonskega vozišča 56.— U.E4.010 1964 Tehnični pogoji za izdelavo površinskih obdelav 32,— U.E4.012 1964 Tehnični pogoji za izdelavo bitumenskih in katranskih makadamov 56.— U.E4.014 1964 Tehnični pogoji za izdelavo asfaltnih betonov 56,— U.E4.016 1965 Tehnični pogoji za izdelavo katranskih betonov 44,— U.E4.018 1965 Tehnični pogoji za izdelavo asfaltnih in katranskih beto­ nov po hladnem postopku 41,— U.E4.020 1970 Tehnični pogoji za izdelavo litih asfaltov 38.— U.E9.020 1966 Klasične in sodobne podlage za ceste. Tehnični pogoji za izdelavo 59.— U.E9.022 1970 Nosilni sloji zgornjega ustro­ ja. Mehansko stabilizirani no­ silni sloji zgornjega ustroja cest. Tehnični pogoji za izde­ lavo 29.— U.E9.024 1970 S cementom stabilizirani no­ silni sloji zgornjega ustroja cest. Tehnični pogoji za izde­ lavo 23.— U.E9.026 1970 Z apnom stabilizirani nosilni sloji zgornjega ustroja cest. Tehnični pogoji za izdelavo 23,— Glavna skupina Gradbeništvo U.F JUS U.F3.010 1960 Podi iz ksilolita Definicija, vrste in kvaliteta 10,— U.F3.020 1960 Podlaga 17,— U.F7.010 1966 Naravni kamen. Tehnični po­ U.F3.030 1960 Ksilolit za podlago (blindit) 17,— goji za polaganje kamnitih U.F3.040 1961 Enoslojni in dvoslojni 17,— plošč U.F3.050 1966 Tehnični pogoji za polaganje teraca 20,— Glavna skupina Instalacijska dela v gradbe­ U.F3.052 1966 Teraco plošče. Tehnični pogo­ U.G ništvu ji za izdelavo in polaganje JUSteraco plošč 20.— U.G1.500 1964 Cevi in oblikovni (fazonski) U.F3.060 1966 Vinil azbestne plošče za pode. kosi iz trdega polivinilhlorida Tehnični pogoji za polaganje za kanalizacijo. Tehnični po­ podov 14,— goji za uporabo (naprodaj v U.F3.070 1968 Tla iz litega asfalta. Tehnični kompletu s skupino standar­ pogoji za izdelavo 29,— dov od JUS G.C6.511 dalje) (Se nadaljuje) Zbral B. F. iz strokovnih revij in časopisov IZGRADNJA — Beograd, 1974. St. 10 Mgr. ing. Ž. P r a š č e v i ć : Prilog rešenju statički ne- odredjenih armiranobetonskih sistema. Str. 1—9, 5 sl. Ing. M. M i l i v o j e v i č : Rekonstrukcija postojeće poletno-sletne staze na aerodromu »Skopje« s po­ sebnim ozirom na kvalitet izvodjenja radova. Str. 10—17, 7 sl. Ing. V. Du č i č : Mineralna ulja kao primese u vodi za spravljanje betona i kao agresivni agensi na očvrsli beton. Str. 18—20. Ing. B. R o g i ć : Novi pravci razvoja konstruktivnih sistema u oblasti industrijske izgradnje visokih stanbenih zgrada panelnog sistema u Moskvi. Str. 21—25, 6 sl. Ing. J. M l a d j e n o v i č : Od ideje do racionalnog sta­ na (IX). Str. 26—31, 7 sl. Ing. M. S t o j i č : Organizovanje poslova od zajednič­ kog interesa u gradjevinarstvu. Str. 32—35. Projektovanje — Gradjenje — Objekti. Str. 36—38, 3 sl. Iz inostranih časopisa. Str. 39, 2 sl. Vesti i saopštenja. Str. 40. Pregled periodike i knjiga. Str. 41—42. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1974. Št. 255 ILB-573. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja apri­ la 1974. godine. 6 str. ILG-574. Proizvodnja u industriji grajevinskog mate­ rijala do kraja aprila 1974. godine. 4 str. ILG-575. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim ob­ lastima privrede u aprilu 1974. godine. 2 str. ILG-576. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja maja 1974. godine. 4 str. ILG-577. Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja maja 1974. godine. 4 str. SGA-1297. Toplotna obrada betona (Prikaz nekih ino­ stranih izračunavanja, autor: Č. Rajič). 58 str. KIG-160. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo (od r. br. 403 do r. br. 456 — prikaz članka iz ju- goslov. i stranih stručnih časopisa). 16 str. TKD-250. Prosečna prodajna cena proizvodjača gradje­ vinskog materijala za teritoriju SFRJ u junu 1972, 1973 i 1974. godine. 10 str. TKD-251. Prosečna prodajna cena proizvodjača gradje­ vinskog materijala u julu 1972, 1973 i 1974. godine. 10 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1974. Št. 256 ILG-578. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja juna 1974. godine. 6 str. ILG-579. Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja juna 1974. godine. 4 str. ILG-580. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim ob­ lastima privrede u maju 1974. godine. 2 str. ILG-581. Stanbena izgradnja u društvenom sektoru u prvom polugodištu 1974. godine. 2 str. DGA-1298. Snegobran (Autor: M. Krstić). 6 str. DGA-1299. Nomenklatura zanimanja u gradjevinarstvu. 6 str. DGA-1300. Standardizacija elemenata za otvoreni si­ stem gradjenja (Prikaz). 2 str. DGA-1301. Programiranje, planiranje, projektovanje i ustupanje na izvodjenje objekata hidrogradnje i niskogradnje (Prikaz). 4 str. DGA-1302. Metoda izrade koordinacionih projekata ko­ munalnog uredjenja u stanbenim naseljima (Pri­ kaz). 4 str. KIG-161. Klasdfkovani indikatori za gradjevinarstvo (od r. br. 457 do r. br. 544 -r- Prikaz članka iz ju- goslov. i stranih stručnih časopisa). 26 str. TKD-252. Prosečna prodajna cena proizvodjača gradje­ vinskog materijala za teritoriju SFRJ u avgustu 1972, 1973 i 1974. godine. 10 str. TKD-253. Cene gradjevinskog materijala od 1. I. do 31. V. 1974. godine. 34 str. TKD-254. Analiza kretanja cena po nekim karakteri­ stičnim pozicijama gradjevinskih radova u 1973. godini. 28 str. TKD-255. Cena gradjevinskih radova u prvom trome­ sečju 1974 godine. 10 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1974. Št. 257 ILG-582. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja jula 1974. godine. 6 str. ILG-583. Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja jula 1974. godine. 4 str. ILG-584. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim ob­ lastima privrede u junu 1974 godine. 2 str. DGA-1303. Ustupanje izgradnje investicijskih objekata (Autor: J. Vojinović: Pregled i analiza propisa ovog područja). 24 str. DGA-1304. Bušenje i sečenje betona i armiranog be­ tona termičkim postupkom. 14 str. DGA-1305. Standardizacija dimenzija sanitarne i ku­ hinjske opreme u stanu. 2 str. DGA-1306. Problemi prefabrikacije mostova manjih raspona, podužne i poprečne veze i roštilj nog dej­ stva (Prikaz). 2 str. DGA-1307. Uticaj viskoznosti zemljanih materijala u temeljnom tlu na sleganje visokih objekata (Pri­ kaz). 2 str. KIG-162. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo (od r. br. 545 do r. br. 614 — prikazi članka iz ju- goslov. i stranih stručnih časopisa). 22 str. TKD-256. Prosečna prodajna cena proizvodjača gradje- vinskog materijala za teritoriju SFRJ u septembru 1972, 1973 i 1974. godine. 10 str. TKD-257. Cene gradjevinskog materijala u junu 1974. godine. 20 str. TKD-258. Cene gr ad je vinskih radova u drugom tro­ mesečju 1974. godine. 10 str. MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1974. St. 2 Mgr. Ing. N. R e d ž e p a g i ć : Stabilnost visokih ob- lagališta na površinskim kopovima kao problem konsolidacionih pornih pritisaka. Str. 3—23, 18 si. Ing. N. E X e 1 : Statističke metode u kontroli kvaliteta armature za prednapregnuti beton. Str. 24—37, 4 si., 7 tab. Ing. F. V e r i ć : Proračun temeljne ploče na usolje­ nom tlu. Str. 38—48, 10 sl. Ing. B. K u j u n d ž i č , prof. univ. direktor: Institut za vodoprivredu »Jaroslav Čemi«. Str. 49—50. Bibliografija. Str. 51—53. Kongresi — Savetovanja — Simpozijumi — Kolokvi- jumi. Str. 54—59. Iz jugoslovenskih društava za mehaniku stena i pod­ zemne radove. Str. 60. Ing. A. S. Zaradi prevelikega števila prispelih prijav za informativno-pripravljalni seminar za strokovne izpite in z namenom, da bi omogočili udeležbo vsem kan­ didatom, objavljamo RAZPIS še enega INFORMATIVNO-PRIPRAVLJALNEGA SEMINARJA ZA STROKOVNE IZPITE v pomladanskem terminu. SEMINAR BO 12. MAJA 1975 v učilnici hotela »BOR« v Preddvoru. Program bo enak seminarjem 3. marca in 7. aprila 1975, ki sta povsem zasedena. Ker je za majski seminar le malo prostih mest, priporočamo, da kandidati oziroma podjetja prijave takoj odpošljejo. Tovrstni seminarji se bodo potem nadaljevali v jesenskem času od septem­ bra dalje. Prosimo, da na seminarje ne prihajajo kandidati, ki niso pravočasno pri­ javljeni in izrecno pozvani, ker ne bodo mogli biti sprejeti. ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVI 1 Serija: NOVI POSTOPKI JANUAR 1975 Uvedba torkret postopka za adaptacijo opekarskih peči 1.0 UVOD V zadnjem času velikih tehniških dosežkov so razvite države v svetu zaradi pom anjkanja delovne sile in predolgih zastojev v proizvodnji te r zaradi dolgotrajnih adapacij toplotnih agregatov upora­ bile nov postopek san iran ja notranjih oblog peči. Ta postopek se im enuje to rkretiran je in so ga grad­ beniki uporabljali že pred drugo svetovno vojno. Kaj je torkretiranje To je postopek nanašanja sveže betonske zmesi s pomočjo kom prim iranega zraka kot transportne­ ga sredstva na poškodovane površine sten. S to r­ k re t postopkom izravnavam o grobe površine sten na eni strani, na drugi stran i pa naneseni sloj be­ tona služi v statične nam ene (ojačenje sten, obokov in podobno). V prim eru statičnega ojačevanja kon­ strukcije namestimo po potrebi arm aturo, debelino ojačitve pa nanesemo v več slojih. P ri repraturn ih delih s to rkret postopkom je potrebno predhodno očistiti površine, ki jih sani­ ramo, kajti samo čiste površine so prvi izključni pogoj za dobro sprijem ljivost med steno in sveže nanesenim slojem. Znano je, da so izgube m ateriala pri torkreti- ran ju zelo velike, posebno pa pri to rkretiran ju gradbenih objektov. Te izgube se lahko gibljejo do 25% in udi več, kar je odvisno predvsem od se­ stave granulacije mase, maksimalnega zrna v agre­ gatu, usm erjenosti šobe p ri torkretiranju , vlažnosti mase te r kota med steno in šobo. K ljub visokemu odstotku izgube m ateriala pri to rk re t postopku, je končna poraba m ateriala m anjša od porabe m ateriala p ri klasičnih izvedbah adaptacij, saj ni potrebno odstranjevati poškodova­ nih konstrukcijskih elementov. Uporaba to rk re t postopka za adaptacijo poško­ dovanih površin peči je danes v industrijsko razvi­ tih državah tako močno razvita, da sanirajo hladne, tople in celo razžarjene stene peči, k i so segrete na 1200° C in tudi več. P ri saniranju notranjih po­ škodovanih površin peči uporabljamo namesto sve­ že betonske zmesi ognjestalne mase na osnovi ke- ramično-kemičnih veziv. 2.0 TOPLOTNI OBJEKTI, KI JIH JE MOŽNO SANIRATI S POSTOPKOM TORKRETIRANJA Danes se praktično lahko in tudi se sanirajo s postopkom torkretiran ja skoraj vse vrste peči, bo­ disi v toplem ali hladnem stanju. Pogoj je le ta, da ima peč dober dostop do površin, ki jih nam e­ ravamo sanirati. \ Kemična sestava mase za to rk re tiran je naj bi imela podobno sestavo kot osnovna podloga, ki jo saniramo. P ri vpeljavi postopka to rk re tiran ja za sanacije toplotnih agregatov smo se v prvi fazi omejili le na dotrajane krožne peči za žganje opečnih izdel­ kov. Znano je, da so toplotne dilatacije p ri obrato­ vanju peči zelo velike in da so peči izpostavljene zelo močnim tem peraturnim spremembam. Ti tem ­ peraturni šoki pa lahko povzročajo poleg ostalih vplivov tudi porušitev peči oziroma dela peči (ste­ ne, stropovi, kurilne odprtine, odprtine za odsesa- vanje toplega zraka in odprtine za odvod dimnih plinov). Sanacija peči s postopkom to rk re tiran ja ima naslednji namen: — da poveže razrahljano konstrukcijo v mo­ nolitno celoto, — da prepreči vstop sekundarnega hladnega zraka skozi razpoke sten peči in — da izravna grobo hrapavost notran jih po­ vršin peči. Sanacija peči s postopkom torkretiran ja ni dol­ goletna rešitev, temveč jo je potrebno vsakoletno obnavljati. Za to obnovitev so dani zelo ugodni po­ goji, kot so: — m ajhna poraba materiala, — sanacija med obratovanjem peči, in — sorazmerno nizki stroški sanacije. 3.0 MASE ZA TORKRETIRANJE Vse starejše peči za žganje opečnih proizvodov (krožne peči) so grajene z dobro žgano opeko, ki pod vplivom tem peraturnih sprememb, velikih to­ plotnih dilatacij in ostalih vplivov začne razpadati. Razpadati pa začne tudi ognjestalna malta, katero uporabljajo pri gradnji. Za čim boljšo prilagoditev kvalitete to rkret mase tako na kemične kot tudi na fizikalno m e­ hanske lastnosti osnovnega m ateriala v peči upo­ rabljam o p ri izdelavi torkret mas naslednje kom­ ponente: — agregat iz dobro žgane in zdrobljene opeke (po možnosti je uporabljati agregat opekarne, ki jo saniramo), — visoko ognjestalno glino, — nizko ognjestalno glino in — kemično vezivo. 3.1 Agregat Agregat za torkretiran je m ora b iti vsaj 50 do 100° C višje žgan, kot je maksim alna tem peratura v peči med obratovanjem . Dobro žgano opeko zdro­ bimo in presejem o na ustreznem situ. Velikost od­ prtine sita (maksimalno zrnov agregatu) je odvisna od debeline sloja, ki ga bomo nanesli oziroma od velikosti poškodb površin peči. Za močno poškodo­ vane površine uporabljamo agregat z maksimalnim zrnom 8 mm, za manj poškodovane površine pa agregat z maksim alnim zrnom 4 mm. P ri droblje­ n ju opeke je treba paziti tudi na granulacijsko se­ stavo agregata. Granulacija agregata naj se po možnosti približuje Fuller j evi krivu lji zrnavosti. Če imamo v agregatu preveč drobnih frakcij, pride pri obratovanju peči do prevelikih skrčkov in tcrk retn i sloj preveč razpoka. Če pa imamo preveč grobih frakcij, potem so izgube m ateriala pri tor- kre tiran ju prevelike. K valiteta mase p ri slabi granulacijski krivulji močno pade. N adalje se moramo izogibati uporabi agregatov z visokim odstotkom kremena. 3.2 Visoko ognjestalna glina Surovo glino najprej posušimo, nato zmeljemo in presejemo na sito 0,5 mm. Visoko ognjestalno glino uporabljam o zato, da bi nekoliko zvišali ta ­ lišče mase oziroma zato, da ne pride do čezmerne tvorbe tekoče faze, zlasti pri kurilnih odprtinah in njihovi okolici. Poleg tega pa je ta glina močno plastična in ima zelo dobre vezivne sposobnosti. 3.3 Nizko ognjestalna glina Nizko ognjestalno glino dodajamo iz dveh vzro­ kov in sicer: — da nadomestimo m ikrofrakcije v agregatu in — da pride do delnega sin tranja pri obrato­ valni tem peraturi peči. Postopek priprave nizko ognjestalne gline je isti kot pri pripravi visoko ognjestalne gline. Tudi sejanje poteka na istem situ (0,5 mm). Tako pri nizko, kot pri visoko ognjestalni glini je bistveno to, da ne sme biti preveč vlažna, ker sicer pride pri daljšem času skladiščenja do tvorbe grud. 3.4 Kemijska veziva Kemijska veziva, alkalijske in zem ljo-alkalij- ske soli dodajamo zato, da bi dobili prim erne trd ­ nosti to rk re t mase tako v posušenem stanju, kot tud i po žganju oziroma za delno zasintranje mase p ri obratovanju peči. Poleg tega pa delujejo neka­ teri dodatki soli kot elektroliti, ki znižujejo dodatek vode in povečujejo plastičnost in tud i sprijem lji- vost. 3.5 Postopek izdelave mas za torkretiranje P ri izdelavi mase za to rkretiran je je potrebno sestaviti vse komponente v utežnem ali pa volu­ menskem razm erju. P ri doziranju posameznih kom­ ponent je upoštevati tudi vlago za vsako kompo­ nento posebej. Zlasti je to važno za agregat, za katerega je zaželeno, da vsebuje vlago med 10 in 15 «/o, računano na suho težo. Celotno mešanico je treba tem eljito homogeni­ zirati. Če imamo opraviti z vlažnim agregatom, pride do oblepljen j a zrn agregata s keramičnim oziroma s kem ijskim vezivom že p ri suhi p ripravi mešanice. S tem dobimo enakomerno porazdelitev keram ično- kem ijskega veziva in tud i homogenost kvalitete. Poleg tega pa je čas, ki je potreben za navlaženje delno vlažne zmesi, neprim erno krajši; tudi spri- jem ljivost je zaradi bolj enakomerno razporejene vlage boljša. 4.0 POSTOPEK TORKRETIRANJA 4.1 Splošni oris torkretnega stroja »Aliva 400« Za izvajanje sanacijskih del s postopkom to r­ kretiran ja , obstajajo danes mnogoštevilni tipi to r- k re tn ih strojev. Razlika med njim i je le v kon­ strukciji, teži stroja in kapaciteti, medtem ko je princip nanašanja mase ostal isti. ZRMPt im a torkretn i stroj Znamke »ALIVA 400« švicarske proizvodnje. Ta stroj se odlikuje predvsem po svoji univerzalnosti. Im a m ajhne di­ menzije in težo ter je zelo enostaven za obratova­ nje. »Aliva 400« se lahko v nekaj m inutah p re­ dela iz naprave za grobo nanašanje betonov in m alt v napravo za fino brizganje m alt ali pa v napravo za peskanje. Pogon je možen z elektromotorjem ali pa mo­ torjem na kom prim irani zrak. Za specialne nam ene se lahko uporabi tudi m otor na tekoče gorivo. Za­ m enjava pogonskega m otorja je h itra in se lahko opravi na delovišču samem. Suho mešanico to rkretne zmesi (z naravno vla­ go surovin ca. 10 fl/o) potiska kom prim irani zrak po gum ijasti cevi do šobe, k jer dodajamo potrebno količino vode. Velikost maksimalnega zrna v agre­ gatu je lahko do 15 mm. 4.2 Učinek »Alive 400« pri posameznih delih Brizganje grobe malte: — učinek (suha mešanica) 2 m3/h — potrošnja zraka 4—5 m3/m in (pri 4—6 atm) — transportna cev 0 38/58 mm — maksimalno zrno 12—15 mm — šoba 0 30 mm Brizganje fine malte: — učinek (suha mešanica) 11—14 m3/h — potrošnja zraka 3—4,5 m3/m in (pri 4—6 atm) — transportna cev 0 38/58 mm — maksimalno zrno 8 mm — šoba 0 25—30 mm Peskanje: — učinek 0,6—1,4 m3/h — potrošnja zraka 3—4 m3/min (pri 4—6 atm) — transportna cev 0 32/52 mm (38/58 mm) — zrno pesek, opilki in podobno — šoba 0 7—15 mm Brizganje betona: — učinek (suha mešanica) 3—5 m3/h — poraba zraka 4—6 m3/h (pri 4—6 atm) — transportna cev za zrno 15—20 mm 0 50/70 mm — šoba 0 35 mm — transportna cev za zrno do 10 mm 0 38—58 mm — šoba 0 30 mm Suha mešanica za brizgani beton, ki jo doda­ jamo v lijak torkretne naprave, bi načelno lahko bila zemeljsko vlažna, vendar je treba vedeti, da vlažna mešanica poveča porabo zraka in lahko po­ vzroča zastoje p ri obratovanju. Aliva 400 ima naslednje dimenzije: dolžina 1100 mm širina 650 mm polnilna višina 900 mm maksimalna višina 1200 mm teža 280 kg PRIPOMBA: Podatki za učinek torkreitnega stro­ ja Alive 400, ki so podani v tej točki, so povzeti iz prospektov. Praktični učinek stroja pa je neprimerno manjši. 4.3 Opis postopka za torkretiranje Gotovo mešanico, ki ne sme biti preveč vlažna, enakomerno dodajamo v lijak torkretnega stroja. Dozirni boben enakomerno odvaja sipko maso v transportno cev, po kateri jo transportira kom pri­ m irani zrak. Preden zapusti m aterial transportno cev, m u dodamo potrebno količino vode, ki je po­ trebna za dobro sprijem ljivost z adaptirano površi­ no. P ri doziranju vode na ustju transportne cevi je treba dodati optimalno količino vode. Nepravilno doziranje vode na ustju transport­ ne cevi ima za posledico naslednje pom anjkljivosti: Dodana količina vode je prem ajhna: — izguba m ateriala previsoka, ■— slaba sprijem ljivost med maso in steno, — neenakomerno ovlaženje mase, — slabo zapolnjevanje razpok in fug, — močno zapraševanje prostora in — slabše fizikalno-mehanske lastnosti vgraje­ ne mase, predvsem po žganju. Dodana količina vode je prevelika: — lezenje to rkretne mase po površini stene, — previsoka odpadek predvsem grobih zrn in — previsoki skrčki pri žganju, ki povzročijo močno razpokanje površin nanesenega torkretnega sloja. Poleg zgoraj omenjenih pom anjkljivosti, ki so posledica nepravilnega doziranja vode, vplivajo na vzdržljivost nanesenega torkretnega sloja še na­ slednji faktorji: — pritisk kom prim iranega zraka, — razdalja šobe od površine, ki jo saniramo, — smer šobe pri to rk retiran ju (vodoravna, po­ ševna, navpična), — usm erjenost šobe pri to rk re tiran ju (ta naj bo vedno pravokotna na sanirano steno) in — tehnika nanašanja torkretnega sloja. Močan vpliv na kvaliteto nanesenega to rk re t­ nega sloja im a tudi višina tem perature stene, ki jo torkretiram o. Iz praktičnih izkušenj smo ugotovili, da dobimo dobro sprijem ljivost torkretnega sloja z adaptirano steno takrat, ko je stena segreta nad 80° C. To velja seveda za našo sestavo torkretne mase, ki bazira na keramično kemični vezi. In ne nazadnje je odvisna sprijem ljivost (in tudi vzdržlji­ vost) torkretnega sloja od debeline nanesenega to r­ kretnega sloja. 5.0 SANACIJA KROŽNE PECI ZA ŽGANJE OPEKE 5.1 Stanje peči pred adaptacijo V dosedanjem uvajanju to rkret postopka za sa­ nacijo peči smo se omejili in tudi izvršili več sa­ nacij le na oblogah krožnih peči za žganje opečnih proizvodov. Med drugim i smo sanirali tudi krožno peč za žganje opečnih izdelkov, ki je bila zgrajena pred ca. 65 leti. Peč je ves čas obratovala. Večja sanacija peči je bila izvršena pred 12 leti. P red ca. dvema letoma je bila peč podaljšana za nekaj metrov na vsak strani. N otranje stene po­ daljškov peči so izdelane v nizko ognjestalnem be­ tonu. Dolžina žgalnega kanala je 110 m. Peč je po letu 1961 bila le zasilno vzdrževana. »Krožna peč« je dobila ime po kroženju ognja med obratovanjem. M aksimalna tem peratura v žgalni coni (žgalna cona potuje) med obratovanjem znaša 900—1000° C. V času, ko je bila ta peč pro­ jek tirana in zgrajena, je tra ja l enkratni obhod og­ n ja 10 do 14 dni, medtem ko danes tra ja obhod le štiri dni. Poleg tega pa uporabljajo za tekoče ob­ navljanje notranjih sten peči lastno, navadno, ne­ koliko bolj žgano polno opeko. Po kemični sestavi pa vsebuje ta opeka veliko kremena, ta pa je zelo občutljiv na tem peraturne šoke. Vsi ti vplivi (ter­ mo šoki, velike dimenzije peči), zamenjava trdega goriva (premoga) s tekočim gorivom (mazutom), krem en pa tudi mehanske poškodbe (z viličarji), povzročijo močne poškodbe sten, pomike opornih sten, posedanje stranskih sten in oboka kot tudi približno vporedne lome vgrajenih opek z notranjo površino sten. Iz priloženih fotografij je razvidno, da je peč v resnici bila le zasilno vzdrževana in da je bil že zadnji čas za resnejšo sanacijo. Stanko Kovačevič (Nadaljevanje prihodnjič) T O Z D M E H A N I Č N I O B R A T I Ljubljana, Kavčičeva 66, tel.: 44 704, 44 816 ■n □□ □□ □□ □□ □□ □□ Filter za odpraševanje v asfaltnih bazah — eden od novih proizvodov MO. Separacije eruptivnih agregatov — Izdelano v letu 1974 za GP Rogaška Slatina. Čeljustni drobilec ČD 900/710 kapacitete 80 do 150 m3/h — novi proizvod MO. Uporaben je kot primarni drobilec za drobljenje sedimentnih in eruptivnih kamenin. Proizvodni program: kladivni mlfni / udarni drobilniki / vibracijska sita / vibra­ cijske rešetke / elektromagnetna sita / dozirne naprave / vibracijski dodajalci, elektromagnetni dodajalci in druge naprave / transporterji / odpraševalne naprave za dro- bilnice in asfaltne baze / elektro oprema / separacije in naprave za kamnolome SPLOŠNO O SEPARACIJAH Dosedanjo razvojno stopnjo v mehanizaciji priprave grad­ benega materiala je TOZD »Mehanični obrati« dosegel na osnovi bogatih izkušenj, ki jih je pridobil pri izdelavi sepa­ racij in naprav za kamnolome. S tega področja imamo veliko izbiro strojev in naprav, s katerimi rešujemo najza­ htevnejše tehnologije. Naši strokovnjaki vam svetujejo pri izbiri strojev in naprav. Glede na to, da so vsi stroji v ozki medsebojni odvisnosti, smo vam pripravljeni svetovati najprimernejšo kombinacijo z upoštevanjem vrste materiala in podatkov oziroma za­ htev, ki nam jih boste posredovali. Prevzamemo kompletna dela: projektiranje strojno tehno­ loškega dela, projektiranje odpraševanja, projektiranje elektroinstalacijskih del in izdelavo ter dobavo celotne opreme. Nadziramo in montiramo strojno opremo. Nad­ ziramo tudi poskusno obratovanje zaradi morebitnih iz­ popolnitev tehnoloških jamstev. Za vse informacije vam je na voljo naša strokovna služba. MONTAŽNA HALA Objekt: »NOVOTEKS« Konfekcija v Vinici Projektant: SGP »PIONIR« Novo mesto TOZD Projektivni biro Izvajalec: SGP »PIONIR« TOZD Gradbeni sektor Novo mesto S P L O S N O G R A D B E N O P O D J E T J E NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kette jev drevored 37, te le fon : (068) 21826 te le x : 33 710