71 fliHH.__________ I U*** i fMriMrt I iprib lili. KL teto. ^^^^■■^^^^^^^^^^fc ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ' ^^M ---------------------^ " ■ " '■ •Slovcasid N«od- vttfta P* P^tlx ogto leto skttpsj ntprej . K 40-— I cdo leto naprej . . . . K 45 - M mefcc . ..... 3 30 | ćelo teto naprej .... K 50- - Vpr*taJ«n glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znam ka. VprarmUtT« (tpodaj, dvortščc levo>. KaafUm mlica *t 5, ttUfoa it Si. lakog* fMk «m iN« I— •§■** acftsll« ta prualk«. {***** se računa jo po poraoljenem gj|>su>m in ticer t mm visok, ttt 54 mm Urok prostor:enkrat po 12 viii^dvakrat po 11 viti., trikrat po 10 v. fotlano (eaak prostor* 30 via., parto||n zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercffsf no dogovoru. MotI mročnJkl at| »osl|e}» »aroćiraj «gtfi» _0- JO aikmsatei. 1HB Ra sano pisneoe aartčfre &rex poslatve 4n*rU se ae norei« aiitakor ozirati „Harotaa ti titra«* Ultfoi ftt. SS. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali Če se hodi panj : cdo leto isprej . . . . K 36*— I četrt leta „ . • ; . . 91— pol leta ., ..... 18— I na mesec „ ..... 3*— P9sa*i3zna Stei/ilka valja 23 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Kokopisi se ne vračajo. ffrftdalttvo: Kamilo ta oUea §t. 3 V 1. nadstr. evo, telefon *t 34 Herazdružnl v žalosti in veselju. Grof Czerain je v svojem dunaj-skem govoru spekuliral tuđi na to, da se mu bo z obtožbo veleizdajstva, dvignje-no proti češkim voditeljem, posrećilo na eni strani razdvojiti češki narod, na drugi strani pa zabiti klin med Cehc in Jugoslovane, češ, prve obtožim veleizdajstva in drugi se bodo v strahu od njih umaknili. Zunanji minister se je hudo zrno-til. Kakor en mož je vstal češki narod in posvedoćil svojo popolno solidarnost. Se maloštevilni češki oportunisti so z ogorčenjem odklonili Czerninove obtož-be in iz najkonservativnejših vrst je pri-šel odgovor: Grof, če meniš, da naši voditelji hočejo nekaj, česar narod neje, razpusti zbornico in razpiši nove volit-ve. Pokliči narod k volitvam — vi dol bos, kakšen odgovor ti da naše ljudstvo! Ravnotako klavrno se je ponesreči-la Czerninova špekulacija tuđi glede odnošajev med Cehi in Jugoslovani. Pri nas ni nikdo niti trenotek mislil na to, da bi vsled Czerninovih nesramnosti mogla nastati le najmanjša sprememba v prisrčnem zavezništvu, ki nas Jugo-slovane druži s češkim narodom. Narobe, naše ljudstvo se je tak oj zaveđalo, da moramo sedaj se bolj trdno skupaj držatL Vesti, kako složno je odbi! češki narod grdo intrigo dunajskega ministra, so vzbudile v vsej naši javnosti odkrito zadoščenje. Take smo si predstavljali Čehe in takemu narodu smo zavezniki do zadnjega. Z veseljem bo zato narod pritrdil, da je načelnik Jugoslovanskega kluba poslal pariamentarnemu zastop-stvu češkega naroda izjavo, ki ne do-pušča nobenega dvoma, da češko - ju-goslovanskega bratskega zavezništva ne more razdružiti nobena sila, nobena laž, nobena intriga. Čehi in Jugoslovani smo e n o v boju za naše skupne pravice in v globokem Drepričanju o naši skupni končni zmagi! Brzojavka, ki jo je poslal poslanec dr. Korošec Ceskemu Svazu, sej «Iasi: # Češky Svaz naj sprejme zagoto-vilo, da bodo Jugoslovani v žalosti in veselju zvesto vztrajali ob strani češkega naroda v boju za njega čast in ' obstoj. Trdno sklenjem borno našo skupno pravično stvar dovedli do zmage, Dr. Korošec Po iMm taSaru. Iz Saviniske doline nam pišeio: Nedelja 17. susca 1^18 ostane Žalcu in ćeli naro-Jni Savinjski dolini v naj-Icpšem spominu. Ju^oslovanskemu na-vdušenju, ki je polnilo naša srca. slediti mora seda.j od občine do obćine d e 1 o v z m i s 1 u i d e j, kojim je na ti-soče zbran narod svečano priseKal pod milim nebom. * Ožive ti se mora vscpovsodi društveno življenje, delo za narodno obram-bo, delo za politično prerojenie. Ne mislim netiti strankar?kih strasti in sporov, ne smemo pa politično zasnati. Treba nam nanovo zbrati vse napredne sile naroda, da položimo zdrav. življenja po!n temelj naši snujoči se Jncoslovan-ski demokratfki stranki. V tem \idim dvojno našo dolžnost: narodno in politično. 2alski tabor, ta dan tople.^a po-mladan^kega solnea. bodi dan našega vstajcnia po skoraj štirilctnem zim ;kem spanju. Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kako je cvetela nekdai ta or-jranizacija. vse je pomagalo. vs.e tek-rnovalo. In danes, se še prispeva. na-bira in daruje nekaj, or^aniziraneq:a de-la za našo šolsko družbo pa ni več! Isto velja 5:!ede čitalnic. bralnih in iz-obraževalnih društev in ljudskih kniiž-nic. Vse je pobrala đolga zima. Vse mora zooet oživeti. Na>a rn!adirra trpi v tej vo.hii nai-več, vojska je mladino oropala nn»lcp-Šejra cvetia. vzela ie mladini nieno mladost. Kaj ;deda in posluša mladina že četrto leto, kaj čita. kai se seje v mlade duše, v nežna srca soli odrašča-joče mladine? Naši fantie. ki so ob iz-bruhu vojne zapuščali ijuJskošohke klopi, stoje danes n? bojnem polju, lo-čeni od doma. in njih vrstnice, nr.ša mlada dekleta. kn] prinaša njim na.ilep-ša doba njih živijenja: trdo delo brez lepega. mlađega ve?e!ia. ki bi vz?raialo in blažilo duše. In koliko jih za'nJe na pota, da prezgodnja slana zamori že pr\ro cvetje! Na desettisoče naših naj-boljših je padlo v tej vojni, doma pa nam mre na stotisoče naše mladine ob pomanjkanju kruha, ki era potrebuie telo in kruha one »besede božie«. po kateri zaman koprne mlade slovenske duše. Vsi izgovori in vse opravičevanje je prazno. Danes ni prav nič težje delati, ko nekdaj in tuđi nič boli ni nevarno. ko je bilo. Ze pred vojsko smo imeli ljudi, ki nišo imeli za javno življenje nikdar časa in vsikdar toHko ozirov na vse meproče zamere, da res nišo niče-sar storili. A bili so narodni veliaki. za-upnilri ali recimo narodni »velemo/ie*, vedno poklicani. da se jih za vse skrb-no vpraša in vsikdar v vsem posluga. ! ker to zahteva njiho^r u^led in njihovo soci.'alno stališče. Imamo po dolini tuđi takih ljudi, bojazljivc#v in političnih le-nuhov: te caka v Jufoslovanski demokratski stranki mesM. ki so si ga že davno pošteno zaslufili. pa ni šio po siarem receptu. > V trenutku, ko Ačenjate. somišlje-niki snovati krajevneTorganizacile Jus:o-slovanske demokratske stranke, ne prezrite temelja polittčnc&a dela — iz-obrazbe naroda, ne ^»ojdite dalje brez globoke zavesti, da pola^ate v zemljo kortninice, ki bodo jajale sok in življenje mo£očncmu dAlu-stranki jugo-s 1 o v a n s k i in de$n okratski. Cista naj bodo Vaša s&a, ko se oklem te iJc«e juj^oslovanske •emokratske in čistili src širite kot atisiionarji te ideje med slovenskim narodom. VVsr'iinKton, 6. aprila. (Kor. urad.) ReuLer. Pov< dom proslave prve oblet-ni_e vstopa Zedinjenih držav v vojno in povodom pričetka agitacije za tretje »noscjtlo svobode« je govoril predsed-nik Wilson v Baltimoru ter iziavilr Da-nes brlj kakor kdaj so lahko Zcuinjene države prepriCane, da so izgubile svojo pozicijo v svetu in svojo misijo kot ve-l'ki narod, če bi bila vojna izgubljena. Brez rriciržka in brez dvoumnosti sem razkril ideale in namene Amerike ter pozval sovra^nike, da naj povedo ena-ko odkrito, kaj oni nameravajo. So-vražniki so odgovorili z besedami, ki jih ni mogoče napaČno tolmačiti, da ne iščeio pravičnost!, mafveč gospodstvo 'in doseso S\^ojih sarTfrfpašnih ciljev. Nemci nišo odgovorili na usta svojih dr-žavnikov. marveč so odgovorili njih vojaški vodiaelji. ki Nemčijo v resnici obvladajo. Kar so storili Nemci v Rusiji, na Finskem. v Ukrajini in Romuniji. tesa si v AmcriVri ne moremo napačno razla.^ati ter smo upravičeni nisliti. da bi storili isto na zapadni fronti, če bi ne s.tr.li nasproti armadam, ki jih niti njih števfne divizije ne moreio premazati. Namen sovražnikov je brez dvoma, pod vreći svoji volji in ča.stihlepnosti vse slovenske narode, uničiti pivotne ci-lje narodov na balkanskom polotoku in v vsch deželah. kjer je vladala Turčiia, ustvariti svetovno državo nasilja. dobičkarije in komercijalne nadvlade. ki bi bila za Ameriko enako sovražna ka-l:or za Evropo in bi končno obvladala tuđi Perzijo, Indijo in narode daljne-j^a vzhoda Wilson je končal: Kaj ho-čemo torej storiti? Kar se tiče mene. sem pripravljen ćelo še sedaj govoriti o poštenem in pravičnern miru in vsak čas govoriti o miru, pri katerem bi dobili enako pravico moćni in slabotni. Ko pa sem predlagal tak mir, je pri^el odgovor nemških poveVnikov Rusiji in po-mena tecra odgovora ne morem napačno ražiimeti. Sprejemam to izzivanjc in vem, da je tuđi Vi sprejemate. Samo en odgovor je za nas mogoć in ta ie: sila do skrajnosti, sila brez meje in mere, zmaecoslavna sila, ki da zakonom sveta zopet njih pravice in bo strmoglavila vsako sebično nađviado. Đcrolin, 6. aprila. (Kor. ur.) vVolflov urad javiia h sovoru predsednika Wilsona to - ie pripombo: Govor postavlja zgodo-vinske dogodks na glavo. Ves svet vć, da je velikanski boj, ki se bejuje sedaj na zapadu, posledica vojne volje entente. Nemćija je popolnoma nedvoumno izjavila svojo pri-pravlj2!iost za mir. Ententa ga ni hotela. Cc bi hotel VVilson pošteno preprečiti krvopre-litje in doseči mir, bi bil rnosel prirnerno vplivati na svoje zaveznike. Toda on ni sta-ril nićesar, da bi bil preprečil versaillske sklepe. Iznova je kršil svoje stare izjave o pravici in pravičnosti s svojim nastooom proti Nizozemski. Med njegovirni besedami in njegovimi dejanji je velik prepad. Sedaj kliče neprikrito po skrajnf sili S tem pa ob-enem jasno pove, kaj pomeni ameriška pcli-tika in politika zaveznikov Zedinjenih držav: nasilje proti vsemu, kar se jim postavlja na svetu na pot. Nemčija si ne bo dala vsi-Iiti isa nasilnosti. Zato bojuje svojo heroično vojno. Wi!sonov govor je bil za ameriško posojilo, pa je najbolisa propaganda za naše nemško vojno posolilo, ker kaže, kaj bi pomen^a izgubljena vojna za Nemcijo. Pariz, 6 aprila. (Koresp. ur,) »Asence Ha vas« poroča: Predsednik Poincare je poslal včeraj pred^edniku Wilsonu brzojavko, v kateri pravi, da se čutijo rraneozi v teh resnih urah blizu Amerikancem. Obe veliki državi vesta, da se borila skupaj za pravičnost in svebedo proti ravnotako hinavske-mu kakor surovemu zavojevalnemu duhu. Ramo ob rami bosta obe državi neutrudno do zma^e nadaljevali osvobodilno vojno, ki bo odločala r usrdi Človeštva. Predsednik Wi!son ie nato odgovori? z zahvalno brzo^ javko, v kateri izraza upanje, da bo Anie-rika nadaljevala svoje napore takB dolgo, da bo triumfirala pravica in da bo razbita krivica. London. 6. aprila. (Koresp. ur.) Reuter poroča: Pri proslavi obletnice vojne napo-vedi Zedinjenih držav je izvaial Balfiur v nekem sovoru: Državniki centralnih držav so cinično kršili Wilsonove temelje, ki jih v svojih besedah odobravajo ter so to pokazali Pnsiii in Romuniii nasprotL Ruski prijatelji entente pričenjajo spoznavati res-nico. On ima, da to spoznanje ne prihaja t prepozno. On veruje v ruski narod in vso pomoć, ki io morejo dati zavezniki Rusiji v njenih težkih osvobodilnih bojili, ji bodo nudi!?. ' ___________ Pichon o P^nežrsi Pariz. G. aprila. (Koresp. urad.) ^Aerence Havane poroča: Pariški ob-einski svet se ie sestal danes popoldne povodom obletnice vstopa ZJedinjenih držav v voino na slavnostno sejo. na katero ?o bili povablieni tuđi veleposlanik Zedinienih držav Sharp, angle-' ški vo.ini tainik Baker, elani francoske vlade, ententni velepo^laniki iz drusrih zaveznižkih držav. maršal Joffre ter elani ameriške koloniie. Po pozdravu ; predsednika obeinskega sveta in pre- i fekta departementa Seine je grovoril zu-nanji minister Pichon. Izvajal je: Zedi-njene države so vstopile brez proracu-nanja, samo da služijo stvari civilizira-nesra sveta, v borbo, v kateri se bo od-ločila u>oda in bodočnost vsega sveta. Naj boclo naše preiskušnie še tako bole-če, mi dvomimo mani kakor kdai. da se bo Horba končala s porazom naših sovražnikov. Nemosroče ie, da bi bili premazani. Naših voiakov ni mogoče pre- masati in Kemčiia in Avstro - Oerrska ne moreta zroajrati nad zavezniškimi armadami, sestavlienimi iz nevtrašenih cet, Ki iih vodiio voiskovodie, ki so se prostovoljno podvrgli vodstvu vrhov-nena povelinika, katoremu popolnoma zanpaio. Mi vemo in smo to vedno pravili, da homo dosegli mir samo potom zrnate. Mi vemo, da bo mir traien samo, če bo pravičen. Mi vemo, da moremo odvrniti obnovitev novih napadov, će iamrimo narodom obenem s pravico sa-modločbe. enaka iamstva za varnost potom organiziranesa prava, Vse to hoćemo doseči kot posroie našega življenja. Minister ie končal s pohvalo Zedinienih držav. ki so podvoiile svoie napore v uri, ko drusa kapituliraio in se umikaio pred silo. Zediniene države hocejo. da zavlada svoboda, v kateri žive oni tuđi med ostalim svetom. Veleposlanik Sharp ie izvajal: Dokler bo skusal sovražnik usilievati nam svoie po^oie, se moramo boievati. da zrna samo in se borno boievali. Za ta veliki čili bodo na razpolago vsa mo-štva Amerike in Francoske. Silni sovražni proti-sunki na zapadu. NEMSKO URADNO POROCILO. Berofin, 6. aprila. (Kor. nrad.) Zapadno bojjšče. Krajevna podjetia pri Bucquoyu in lažno ffebuterna so dala nekaj vjfetnikov s številninii strojnimi puškami. Ans:Ieški sunek pri Puisienxu se je izjalovi!. Na zapadnem bregu An-cre smo razširili z naoadom našo mosti-ško pozicijo na obeh stranefa Alberta. Južno Somnie živahni ognjeni boj in maniše uspešne infanteriiske praske. Obstreljevane so bile železniške naprave pri Amiensu. Francoski napadi na široki fronti med Moreuflom m Montdi-dierom so poskusili, da bi nam iztrgali pridobitev z dne 4, aprila, Zlomili so se z nnitežjimi izgubanii. Montdidier ie bil pod franeoskim ognjem. Pred Verdanom se je bojno delovanie artiljerije ojačilo. — Z drusih fcojišč nič novesa. — v. L. Berolin, 7. aprila. (Koresp. nrad.) Zapadno bojišče. Na bojni fronti so se popoldne razvili silni strelski boji, katerim so sledili močni angleški In i francoski napadi ob Ancri in Arvi. V go-i stih masah prodirajoči an^Ieški polki so I se zlomili severno od Beaumont - Ha-; mela in pred nasimi mostiškimi pozici-i jami na obeh straneh Alberta. Južno od Villersa - Bretonneuxa se pripravljene 1 sovražne napadalne čete v našem ognju LISTEK. Jugeslofanski m i Pragi. rp. V Pragi, 2. aprila. Dvodnevni zbor narodno-socijalne stranke je snoči zaključil j u g o s 1 o -v an s k i večer, ki ga je v poglobitev češko - jagoslovanskega bratstva in zavezništva priredila narodno-socialna mladina v sijajni Smetanovi dvorani Reprezentančnega doma. Ogromna dvorana ie bila razpro-dana, zvečer se pri blagajni ni dobilo nobenih vstopnic A navzlic temu je bilo opaziti mnogo sedežev — praznih, ker je tik pred začetkom došla prepo-ved, da se častniki ne smejo ndeležiti pTireditve. Kot prva točka sporeda je zadone-la v dvorani slovenska in hrvatska narodna himna »Lepa naša domovinac, ki jo je obuinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem ter jo stoje poslušato. Nato je sledila naša slovenska »Naprej zastava Slave«, ki je izzvala takšen vihar navdnšenja. da jo je pevski zbor moral ponoviti Hrvatski in slovenski hrmmse je pridružila češka »Kde domov muj*. Pel jih je mešani zbor smichovskega pevskega društva »Lukes« v pestnh in slikovitih narodnih nošah. Ko so izzve-neli mogočni akordi češke narodne himne, je stopit na octer državni poslanec Vaclav K 1 o f a č ter v kratkem, a plam-tećem govoru slavil češko-jugoslovan-sko bratstvo. Naglašal je med drugim, da so simpatije, ki družiio Jugoslovane in Cclie. prcizku.-ene v rignju zajedničke usoue, 7oiedniske£:a trpljenja in zlasti v zadnjem času zajedniških persekucij. kaic-rim so bili izpostavlieni tako Ce'ii. kakor Jugoslovani. Kalvarija Jugoslova-nov je bila ševe strasnejša. ker je bila zalita s potoki nedolžno prelite krvi. Simpatije, ki vežejo Ćehe z Jugoslovani, so že stare, skoro tako stare, ko-likor šteje vekov zgodovina obeh ua-rodov. To prijateljstvo, to bratstvo se ie v zadnjem ćasu še pog!obilo, ker je povsodi prodrlo uverenie, da smo navezani drug na drugoga in da ie samo v bratski ljubavi, slogi in pomoći dan predpogoj obojestranske lepše bodoč-nosti. V to je treba, da se medsebojno spoznamo in izponolnujemo. Jugoslovani že dokaj dobro poznajo Čehe. njihovo kulturno in politično delovanie. Na Cehih je sedaj, da tuđi oni temeljiteje spoznavajo in se nauče ceniti Jugoslo-vane. Temu smotru je v prvi vrsti posvećena ta prireditev. Ta večer bodi pozdrav češkega socializma — jugosk)-vanski demokraciji. Vihamo odobravanje je sankcijoniralo govornikova lzva-janja. Glavna točka sporeda je bilo predavanje znanega pisatelja, pesnika in po-znavalca slovanskih književnosti Adolfa Cernega o kulturnih strujali in književnosti Srbov, Hrvatov m Slovencev. Preda- vatelj je z velikim umevaniem in znanjem vsestransko osvetil vse zanimive pojave v jugoslovanskih književnostih, škoda je samo, da predavanje radi velike razsežnosti dvorane ni moglo priti do veljave in tuđi ni moglo vzbuditi ti-stega zanimanja, ki bi ga zaslužilo. Naša juirosiovanska roiakinia operna nevka Narodnoga Divadla gt'čna Oabricla Horvatova je ob sprerru 'jevaniu klavirja zapela s čustvom. ki pač izvira samo iz navdušenia za sveto narodno stvar, več Ružićevih in Miloje-vic'evih pesmi. katerim ?e konćno na-vrgla tuđi še neka i slovenskih, ako se ne motim. Adamičcvih skladb. Kita cvetia in ^r.pki s troboinimi trakovi so ji biii v n:irrrado in odlikovanje. Poznata češka recitatorka ga- Ana Brečkova - Riickova je dekla-movala Preradovićevega »Putnika«, Zmajeve »Tri hajduke«, B. Lovrićevo »Mater« in nekaj iz Gjure Jakšića. Z navdušenim aplavzom je bil spre-jet operni pevec Emil Burian, ki je z baritonsko arijo iz Zajčeve opere »Nikola Zrinjski« naravnost elektrizo-val občinstvo. Dvakrat, trikrat se je moral vrniti, dokler ni dodal Še dva češka komada. Publika je naravnost uživala njegovo pevsko umetnost. Večer je zakijučil bivši režiser slovenskega gledališča, sedanji šef »Zižkovske cino-hr^« g. Adolf Dobrovolnv, ki je z vervo, globokim umevanjem in finim poantiranjem recitoval več slovenskih pesmi — Župančičevih, Prešernovih, Aškerčevih in Gregorčičevih. Prireditev je brzojavno pozdravil državni po- slanec dr. Tresić - Pavičić. kar se je z glasnim ploskanjem vzelo na znanje. Zegrebško gledišče. Zagreb, 6. aprila. Kraljevo zemaljsko kazalište je sedaj prvo in največje na jugu. Vendar pa ne bi bilo najboljše, če bi se imelo me-riti z ljubljanskim, beogradskim ali kte-rim drugim. Publika ga sicer polni večer za večerom, toda publika polni tuđi kino, variete. kavarne, koncerte, raz-stave. Denarja je sedaj povsod dovolj in potreba po zabavi večja ko kedaj prej. Zagrebško kazalište daje kritikom polno snovi, vedno sveže. Oni si ne za-pirajo ust, ampak so počeli »u glavu«. Intendantu pl. Hreljanoviću očitajo ne-zmožnost, nesrečno roko. Zdi se. da se kritika ne moti Tuđi Doljše občinstvo se pričenja pritoževati. Repertoar je prav rnršav. Dve ne baš najboljši operi domačinki. nekaj slabejših dram, opereta Grof Luxemburg. Ko smo imeli mi svojo pozornico, bili smo daleko na viš-ji stopinji. Po štiriletnem premoru je intendanca izkopala staro Gounodovo »Margareto« in jo na novo inscenirala. Baš ta poizkus je mobiliziral ves Zagreb proti njej. Uspeha ni bilo, — raz-ven pri klaki. Zbori so packali, solisti so odpovedovali, vse skupaj je bilo prav četrte vrste. Sodba o tem je jedna. Tik po reprizi sta bila v korist Rde-čemu križu, torej z dvojno vstopnino, prirejena dva plesna večera dunajskih plesalk sester Wiesental. Tuđi tu je sodba jedna: Ta produkcija spada v | variete ali kabret, ne pa na resen oder, ine v hrvatsko zemaljsko kaza- i liste, v hram naše umetnosti. Včerai i zvečer so se pripetili mučni prizori. Stojališče je pri tem večeru Wiesental začeio z žvižgom in ropotom, ki se je j obrnil končno proti prireditvi na sploh. ; Policijski komisar dr. Bošnjak je na to dal stojališče izprazniti s silo. Toda protestu stojališča so se pridružile tuđi lože in velik del parketa, mnogi so se v znak protesta odstranili. — Morda bo to kaj pomagalo. Slovenci smo med umetniki Števil-no zastopani. Zlasti priljubljena sta tenor Rijavec in bas Križaj, slednji je favorit zagrebške publike. Na obžalovanje Zagrebčanov pojde baje v kratkem v Draždane. Kdo bo basist v Ljubljani? Zagreb se iz red no zanima za bodočo sezono v Ljubljani in je vesti o novem gJedališkem konsorciju vzel z zadošče-njem na znanje. Splošno ogorčenje pa vrlada nad dejstvom, da je odklonjeno gostovanje osejškega gledališča. Ker večina ne pozna razmer, obsojajo Slovence na sploh, češ, — »ej, ni vse tako lepo pri vas. kakor izgleda«. To se imamo zahvaliti kranjskemu deželnemu odboru, katerega odklonitev osješke ponudbe je mnogo škodila dobremu glasu slovenske prestolice. Listi so jo oštro kritizirali in »Glas S. H. S.« je imenoval gospode, ki so preprečili gostovanje osješke opere »nesrećo Slovenije«. Stran 2.______________________^________________________^__________.SLOVENSKI NAROD", dne 8. aprila 191«. 79 JHev »iso mogle razviti. Z drugih ffront pripe. yane francoske divizije so zaman napadale na zapadnem bresu Avre med Cat-»teiom in Maiiiyjexn, vzbodno od Iho-cyja pri Cantigiivju in pet k rat pri Mes-oilu. Njih napadi so se pod najte/iimi Szgubami, pokosio po Ijutera bližinskcm boju, zlomiti. Ćete armade generala v. Boehma so včeraj zjutraj napadle pozicije sovražnika na juznera bregu Oise pri Amignvju. Dočim so si deli izsilili prehod preko širokega, moćno moćvir-nega odseka ob Oisi, ter zavzeli pred-mesti a Chaunvja, $o druge čete v napadu z vzhoda zavzele moćne sovražne pozicije pri Amignyjti in v severo-vzhodnem deiu gozda pri Coucvju. Do-Speli smo do crte Bichancourt - Autre-ville - sevemi rob Rarizisa. Vsled uni-čevalnega ognja naše artiljerije in mi-nometov so imeli Francozi velike krvave izgube. Do sedaj smo vjeii nad 1400 mož. V maščevanje za trajno obstrelje-vanje naših stanovališč v Laonu. smo nadalje obstreljevali Reiras. Na vzhod-nem bregu Mase smo dobili pri izvid-nem šunku 70 vjetih in 10 strojnih pušk. V boju v zraka smo zbili včeraj 18 so-vražnih letal. Ritmojster baron Richt-hofeo je dos&gel svojo 7b„ porovnik Udet svojo 24. zmago v zraku. Makedonska fronta. V bojih v pred-polju ob Vardar ju in ob Dojranskem je« zeru smo vjeli nekaj Grkov. Francozov in Angležev. Z ostalih bojišč nicesar novega. — ▼, Ludendorff. Dunaj. 6. aprila. Prerlvčera^nic nem^ko podvzeije v prostoru Amiens-3iontdidier se dosed&i ni moslo nada* Ijevati. Z&to ni smatra i i tesa, pouv zelja za, zacetek nove bitke. Upanje en-tente. da so .^ Nmci prepričali, da mo-rajo biti zadovoljni s tem, kar so dosegli in da več ni mosoče doseći, sma-trajo Nemci za prezsrodnie. Nika-kor pa ni izkijučeno, da bodo Nemci preložili težišee bojev na kak drusri del fronte. Zavezniki so z^rali seđaj grlavno maso »vojih boinih sil v odjeku Arras - Coinpiesrne. Danes sličimo o velikanski artiljerijski bitki pri Ver-eka! Časa živeli od njih dve dfviziji. V Royeju so vplem'H zalo^o kož. v Montd'die-rn tuđi mnogo vina. V Hamu so se Nemci ■preskrbeli z vinnm fn so na5Ii tam tuđi 50 ton kromplrja. V Neslu so vplenili zalo^o materitala za barake, stanovanjske opreme in voiaškejra materijala. Velike so vplenje-ne založe plaščev. odej, gumijevih plaSčev in šotorov. ^tetje plena se ni kor^ar-. London, fi. aprila. General Fnch i*» irjavil v nekem nas'ovorti dn** 4. t. m.~. Vse sre dn>>ro. \eraoe amo popolnoniA usta^li. Od 30. marca sem ni^o vefi | erodirali. Žadnip uspehe so do«e£rli i Nemci 29 marca. Po t^m dnevn Nemci : nišo več napredovali, ker so bili zaclr- i žani. Xem?ko prodiranie .«e fp i^du^ilo. j Dane« «e se ne more reci, kak£nf* u«=pe- \ he bomo dosegli, v kratkem pa bo javnost ^li Sala več. Ženeva. 6. aprila. V T.ionu =»o vpe «ole in drucra javna poslopja priprav-ljena za ^prejem r«anjenrev. Vlakov Rdečegra križa sedaj ne puščajo več i preko Pariza, kjer se boie. da bi to pre- j več razbnrilo prebivalce. Ženeva. 6. aprila. >Journal de Ge-neve< citira tele be«ede vrho\*r»ejra po-veljnika Focha: Sedai mnoso mani ob-ondnjern /enii Napoleona. Danei? poznam težkoče vodstva koalicijske vojake, ki podpira.io nam nasproti uspehe sovražnika. Benu 0. aprila. Crnogorski kralj s»e je vrnil iz Paua v Pariz. Izjavil je, da z nestrpnostjo zasleduje dosrodke na bojišoih in da trdno upa na zmaso fran-cosko - an^le^kih čet v f=edanii veliki bitki. Berlin, 6. aprila, \oini poroeevalec >Lokalanzei^eria<: poroča: Međ Sommo in Avro ter na vit i n ah zapadno od odseka pri Amipn?u srno vrsrli^ sovražnika nazaj. Povscd smo vdrli veo kilometrov srloboko v njegove crte. Pri Arraensu smo izvršili v širini kf».1'ih 10 km in y srlobini 4 kip močne šunke v sovražni-kove obrambne napade. Zavzeli smo ?opet vrsto vaši. Cesar. ki se mudi d»-nes zopet na boiiščo« zasleduie potek bitke skupno s Hindenburgom in Lu-dendorffom. Bern. 6. aprila. Popisu >Petit Pa-risienac o bojih v okolici Peronna se vidi, da eo imeli Anzleži izredno težke izčmbe. Vračaioči Fe Ansleži. ki iih nadome? ^aio nove čete, so skoraj vsi ranjeni in duševno popolnoma zdelani. Boi ie bil tako »tražen, da ie preostale mo^oce sešteti na prste. Beroiin. 6. aprila. (Kor. nrad.) Wolffov urad poroča: Prva poročila o velikanskih aneleških izsrubab so do-apela preko Hulla na Nizozemsko. Med ; nemško ofenzivo ▼ času od 21. do 29. I JB^H^m^^^ ^^ ^^^W^**^*^* "^%^*^^^ ^^B^^^^l^^ ^^^K^^r^ so prvo vrstne ga voiaštva. kakor ob 8ommi leta 191t>. Takrat so znašale iz-srube 412.000 mož. Če racrinamo k temu še število po srezanih in vjetih angle-ških voi ikov v čaf u od 29. marca do 5. aprila, smemo reći. d«* ie anrleška vojska i^ubila več ko* pol milijona mož. Bern. b. a pri U. (Kor. urad.) >Ti-me&c poročajo iz Newyorka 29. marca: Bivši predsednik Taft piše: Živeli smo v raju norcev. Mnoi?o od na* iih ie bilo, ki smo pričaleovali. ^ bo ijjra no-traniih sil y Nemciji in Avstro - Ogrski končaia voiaske operacije na Franco-skem. Zanašali rimo se na debate in na inožnost. s sladkimi besedami zabiti kol med cesarja in narod. Velika ofenziva nas ie nemilo zdramila. Sedaj si manemo oči in vprasuierao, kai bi bil naš odgovor, če bi bili Nemci predrli nai^e crte. V resnici bi bili izroceni so-vražnikom na^i. Taft sahleva od naroda, da nai podvoji svoie vojaske žrtve. Roosewelt zahleva 5 milijonsko armado in pravi, da je treba Nemeera pokazati, da znaio Amerikanci se bolje streljati kakor vpiti. Berlin 6. aprila. >Lokalanzeieer< poroča iz Rotterdama: Ameriska iav-nost^zahteva od oblasti ver odkritosti, ker je porocanie o velikih boiih na zapadu zelo nejasno in dela v Zedinjenih državah vtisk, da so Nemci dosegli mnogo vecje uspehe, kakor se pri-znava. Rotterdam. 6. aprila,. Američki generalni major Wood je izjavil predsed-niku Wilsonu, da mora .Ainerika v nai-kraišem <"?su postaviti najmanj 5 mili-jonov mož in poslati od teh polovico na Francoskn. Ženeva. 6. aprila. >Secolo« poroci s franco>k*» fronte: 12 ur že Nemci silno obstreljuiejo novo crto. V Compie-smu in Amiensu je neraška artiljerija povzrociia velike požare, ^e se posreći Nemcem zamesti Amiens. pomeni to toliko, kakor da je padel Pariz. Rotterdara, 6. aprila. >Temps< po-roca iz Zeneve: Resna porocila pravilu, da bo Avstro - Ogrska tekom 2 me-^ecev v takih notranjih stiskah, da bo nemogoc-e nadaljevati vojno. Zato sku-ba Nemcija z vso silo doseći se prei odločitev na zapadu. Nei% York. t> aprila. (Kor. urad.) Tekom prihodnjeera leta ne bo vr>okli-canih 800.000 mož. marveč nekako 1 njiiijon 000.000 mož tako. da bo v službi približno 3 milijone mož. Za trans-porie I)odo porabili tuđi zaplenjene inozeni>ke ladje. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 5. aprila. Danes zjuiraj se je oja-čilo delovanje sovraine artiijerije in mož-narjev severno od Somme. Nato je »ledila ćela vrsia moćnih infanterijskih napadov nb ceh tamošnji bojni ironti med Sommo in Bucquoycm. Zadnja poročila pravijj, da napadi nikjer nišo imeli mnogo uspeha ter so prinesli sovrainim četam le naUaljne teike izgube. Na isti ironti so izvršile naše čete u^pešen napad v blizini liebuterna ter vjele 200 mož in vplenile nekaj strojnih pušk. Južno o4 Somme sovražnik danes ar.gleške fronte ni nadalje napadal. VčerajSnji boji so bili trajno trdovratni ter je izvršil sovraž-r.% opetovane naskoke na naše pozicije vzhodno od crte Villers - Bretoneux. Od ra-nega jutra so izvršili Nemci silne napade severno in južno od Demacourta, juco-za-padno od Alberta in pri Movennevillu. Pri Dernacourtu in jugo - zapadno od Alberta se jim je posrećilo vdreti v našo obrambno crto. Pri Albertu smo s protisunkom obnovili svojo obrambno crto. Pri Mesnillu in na crti Beaumont - Hamel so našo crto silno obstreJjevali ter izvršili tuđi nekaj infanterijskih napadov pri Mesnilu. ki pa so ostali brez nspeha za sovražnika. Sovražni napad pri V.ovennevillu smo zavrnili. Na§e čete so viele pri napadu jugo - vzhodno od Gommecourta 120 raož. Na angleski fronti južno od Somme le vladal mir. 5. aprila zvečer. Nemci svojih napadov na fronti severno od Montdidiera čez dan nišo obnovili. Naše Čete so izvršile silne prorinapade ter izboljšale svoje pozicije na več točkah. zlasti v okolici Mail-lya. Rcine\vala in Safiti?TTtya. Pobove teh krajev smo na severn in zapadu zasedli. Med Lasignyjem in Noyonom Je trajalo ar-tiljcriJF>o delovanje ra obeh straneh z nai-večlo :>:!o. Se popoldnc 5mo na neveru hri-ba Penant pridobili tal. Na ostali fronti je potekel dan precej mirno. *l. aprila zvečer. Tnfamerijsko delovanie na bojni fronti se ie omejilo na kralevrre bo'e v okolici gorda Avennv se-verpo od Alberta ter se po]o2ai ni spretne-nil. Vršili so se nadalje tuđi manjši bc-H međ oddelVi na raznih točkah fronte. So-vra^na artiljerua }e zopet živahno delova-1a. K?Vnr se je dotrnalo. se ie udele^Ho vče-»•aišniih brezuspe^nfh napadov severno od Somme ter težkfh boicv na mnogih ćeV.h te fronte do severno od Bucquoya najmanj 10 nemških divizij.__________ Ob^trellevsiDie Pariza. Žf-neva. 6. aprila. Sele pedaj priha-^a.io franeoski li^ti. ki prinasajo podrobnosti o velikonočnih praznikih v Parizu. Prebivalstvo je opazovalo 3 holmov v okolici, kako po zadevale erranate srlavno mepto. Mnocro tovnrnr.r-iev in trvcev je zadrlo ^voia nodjet-ja ter zapuščn Pariz. k?»r ima za posl«-dico hudo motenje preskrbe in prometa. Bati ?e je. da ho na tisoc© in Msoče delavcev brez kruha. Milan. 6. anrila. >Corriere della ,«era< poroča: Top, ki sedai obatreljuje Pariz, Ptoii na dnisri točki kakor top. ki je strelial t>ret**kli teden. Novi toD stpii v rnzdalji 118 km ter era le težko naiiti, ker je dobro maskiran. Tuđi ie težavno videti. od kod prihpjaio tor>ovske kro^-le. ker strelja top šarao po dnevn. Fran-fopki tonovi rkn^ajo zaman zadeti ta top, ki Ftoii 12 km za nemško crto, tore] kak ih 30 km oddalien od njih. BoH na Finskem. Stockholm 5. aprila. Iz Vaze porođaj o. da se je boino delovanje na finski fronti zadnje dni precej ojaČUo. B«la garda ie izvršila ofenzivo proti Bjor-nebonro in KareliH. Povsod pn^aktiie-jo nemekeca napada na Helpinprfors in Abo. Pe4rocra4. 5. aprila. Tekom noći ni doepelo nobeno porodilo o prodira- ; nj a Nemoev na Helsinsrfora. Vsled nem-ških operacii na Finskem ie sklenilo zborovanje kapitasov in pooblaš^en- sinirforsu takoj prodati rse rusk« tr-goveke ladje nevtralnim podjetnikom. Sovjet ljudskih pooblaSčencev je spo-rocil petrojrrad*kemu okraju, da ie skleniL niće^ar podvzeti proti izkrca-nju Nemoer na Finekem, 6e bodo Nemci natopili samo v iej neodvisni deže-li. Obencm ie dal sovjet ukaz. da se moraj o vse ruske ladje v finskih pristani* šcih unićiti, če bi Nemci poskusili iih zapleniti. BerolijL 6. aprila. >Lokalanzeiffer< poroOa iz 8tockholma: Nemške čete pripravljajo sedaj akcijo na otoku Abo. Vrše se že trdi bofi nemških oddelkov z rdečo srardo. Petrotrad. 6. aprila. Glasom došlih poroci 1 so zarole nemške ladije, med nj im i dva dreadffnoutha, ko ro dospele pred Hango obstreljevati ruske lađi je. Poveljniku ruskih ladii se ie zdelo potrebno razstreliti 3 velike ladije. Nem-ske izgube pri izkrcanju eo bile ma-lenkostne vsled sodclovanja ru.-kega iedolomca Voljinac, ki 1e peljal sovražne transport© skozi dobro mu znana niska minska r»olia. Danes zjutraj so iz-krcali 12.00(1 mož, ki so priceli z ofenzivo proti Helsinffforsu. Finska rdeča erarda se ie sLušala ustavi jati. morala se je pa umakniti pred številno nemško premocio. Domneva se. da je izkrcanje Nemcev posledica posodhe med staro finsko vlado in nemško vlado, da se konca državljanska vojna na Finskem. Stockholm. rt. anrila. (Kor. urad.) Finski plavni stan poroča 6. aprila. Ob H3. zjutraj je bila končana prva velika operacija finske armade. Rdeča gami-ziia v Tamerforsu se ie udala. Pred ofenzivo na laški fronti? NAŠE LRADNO POROČILO. Duna], 6. aprila. (Kor. urad.) V Italiji je bojno delovanje zopet ponvhalo. — ^ef gen. štaba. Dunaj, 7. aprila. (Koresp. nrad.) Na i talijanski fronti nicesar posebnega. — Sef generalnega štaba. Pred avstro-ogrsko ofenzivo na i talijanski f ron ti? ^>DaiIy Telegraph« poroča iz Milana: Ni dvumiti več o namenu Avstro - Ogrske, da prične na italijanski fronti z obsežno ofenzivo. Vprašanie je le, kdaj izbruhne ofenziva. Gotovo je, da se vrše neprestano velikopctez-ne priprave. Vreme, ki vlada sedaj v ko-rovju, je vzrok, da se ofenziva še ni prićela. Zadnje informacije potrjujcjo, da je avstro-ogrska napadalna armada pripravljena. Pred tremi meseci Že se je pričelo koncentrirati čete in materijal. Zdi se, da so vsi pre'iazi polni topov. Avstrijci so gotovo pripeljili semkaj materijal z ruske fronte. Vse kaže, da se avstro - ogTska ofenziva v kratkem gotovo izvrši. Italijanska meja zopet za-prta. Iz Lugana 6. aprila: Italijanska rceja je bila zopet zaprta. Italijanski ministrski pred-sednik v glavnem stanu. Iz Lu-cana, dne 6. apri)a: Ministrski predsednik Orlando je dospel ▼ italijanski slavni stan. FTALIJANSKO URADNO POROČILO. 6. aprila. Delovanje sovražnih ba-terij je ostalo na vsej fronti v zmernih me-jah: stopnjevalo se je samo na asiaški visoki planoti. Naša artiljerija se je borila s sovražnikorr in je porušila okopne naprave na otoku Volini iji Ponte di Piave. Med Adi-žo in Piavo je trajalo delovanje naših iz-vidnlh oddelkov in nam dalo v asiaški kotlini nekaj vjetnikov. V pokrajini Tonala ie prejmal ne:enj naši strojnih pušk in infan-terijskfh pu5k avstro - ogrrski oddelek, ki se je skušal približati našim crtam. NemSffa prodiranje v Ukraiini. Moskva, 4. aprila. (Kor. tirad.) Nemške čete prođi raio proti Harkovu in JekaterinoslavTK V obeh mestih pe orsranizira obramba. skorai srotovo pa je, da iih bo sovražnik zasedel. Nemci in Ukraiinci so za^edli postalo Glutali, 70 vrst od Harkova. Intervencija Jat»onsfee. Washin«rtoii, 6. aprila. CKor. urad.) Znnanii nrad le dobil pgročilo. da ro rc v Vladivostoku izkrcale iaponske čete v varetvo iivlienia in posesti ja-ponskih državlianov. Zgodilo se ie to vpled nasilnosti 5 oboroženih Rufnv napram neki Japonki. Neka iaponeka križarka ie na to izkrcala maiihen oddelek mornaričkih čet. London. 5. aprila. >Tiraes< poroča-jlo iz Pekinjgra 2. t. m.: Vsled zadnieera uspeha boliševikov pri Blagoveščen-fiku se je uptavilo gibanie kozakov v Vzhodnii Sibiriii. Mno^o kozakov, ki so se hoteli pridružiti Setnenovu. ie opustilo svo' namen. Pozicija boliftevi-kov se ie zlasti v Vlndivostoku oiacila. Deiansko ie vsa dežela v niih oblasti. Semenov ima dobro oboroženo voisko. vendar na ie preslab, da bi raojzol prodirati. Razraere ?o se vsled imenovania frenerala PleSkova za povelinika ruskih železniških oddelkov v Mandžuri-ii izbolišale. Zdi se, da ie Pleškov obljubi) Semenovn svoio pomoč. Gospod-gtvo boliSevikov v vzhodni Sibiriii ie iTnelo za poeledico hude zmede. Boliše-viki rekviriraj© privatno last.za živlie-nje ni nobene varnosti in trgovina in induRtriia T>očivata. Bern. 5. aprila. (Kor. urad.) >Ma-tin< poroča iz Newyorka: Neki vplivnt laponski državnik ie iziavil, da se brani Japonska vsake udeležbe na vojni v Evropi. Tak nacrt je vsled wlike razdalje neizvodljiv. Moskva, 6 aprila. (Kor. urad.) K izkrcaniu iaponskib čet v Vladivostoku se poroča poluradno, da ie storil sovjet ljudskih pooblaSčencev politične korake ter obenem ukaza 1 veem sovjetom, da nai se upro napadu na rusko ozem-lie. PetrocradL 6. aprila. Manifest sovjeta ruskih pooblaičencer dolži Ja-ponffko, dm hode strmoglaviti ropubliko in se polastiti Sibiriie. Manifest Dravi. da je Japonska smrtni sovražnik republike. Sovieti zahtevaio izjavo z*> veznikov in iih stvare. češ. da bo imel njih odgovor velik vpliv na zunanjo j politiko sovjeta^ ' HoeJrva. 6. aprila. (Kor. urad.) Poluradno se poroča, da so se takoj po izkrcanju japonskih čet v Vladivostoku iskrcale tuđi angle&ke čete. Turifco prodiranje proti Batunu. CarimuL 6. aprila. Kavkaska fronta. V nada 1 inem prodiranju so naše čete na obeh straneh iezera Van po trdem boju zavrele Vapta in Arnis. V ; Arnisu so vplenile 4 motorne čolne, ! mnogo druerih čolnov. več topov in j strojnih pušk z municiio. Sovražn© čete j so pustile na bojišču mnofijo mrtvih ter i KO zbežale proti vzhodu. Sarikamiš smo ' zavzeli V nočnem napadu nmo vrgli nasprotnika iz nieffovih zapdno od me-sta ležec'ih moonih pozirij. Zasleduiemo ca v smeri na Kar?. Prodiranie proti . Batumu dobro napreduje. Važno posvafovanje pc?!o-valnlcs sloi'. spjdnještaier-skih poslantGV v Mariboru. V Mariboru, 5. aprila. V četrtek. dne 4. t. m. se ie vršilo v prostorih >Siovenekesra Gospodarja< | važno posvetovanie poslovalnice 6lo- i venskih ep )dnješiajerskih poslancev v Mariboru. Posvetovanie ie obravnavalo vprašanja neprestanih in vedno hujših rekvizicij živine in krme. Zborovanja, ki ie je voiil poslanec dr. Verstov-f e 1:, so se udoležili: zastopnik na-mestnije namestniški svetnik dr. Kraue iz Gradca, zastopnik srraškega deželneera prehranievalneera urada dr. Ilrbanek, zastopnik dezolne oblaci lnioe v Gradcu dr. Fidiia. vodja okrainega glavarstva mariborskegra dr. Kramer in okraini žetveni komi-sar Petrovan, nadalje namestnik prehranievalne^a nadzornika v Celju nadporočnik S a n c i n . vodia mariborskoga prehranjevalnesra urada dr. L a-j u š i č , vodia ptuiskeera prehranieval-nega urada okraini komisar Pirkma« jer, ravnate li slovenske deželne kme-tiiske sole v Št. Juriiu Bele. poslanci flr. Verstovšek. dr. Korošec. Roškar. Pišek, večie število ž u-panov iz vpeh krajev Spod. ^tajerja, zastopniki duhovšeine in dni^ri. PofI. dr. Verstovšek je poro-čal o dosedaniem delu >posloyalniee< in poudarjal. da ie rekviriranje v do-sliesnii obliki y bodoče nemogoče. Namestniški svetnik dr. K r a u s je raz-pravlial o že znanem načrtu.T>o katerem nai bi se vršil nov način rekviriran ja, ki pa no sa na Duna ju odklonili. Pri-znal je. da je sedanii način rekviriranja nemosroč, toda prehranievalni urad je na Btališču >nic izpreminiati«. Nadalje ie razvil svoi nacrt kontingrentiranju. Po statisti ki bi bila morala 1. 1917. Šta-ierska dati čez 6300 vasronov, v resnici pa ie dala 2500 vaeronov sena in slame. — Dr. Pickmaier misli izdati brošuro, v kateri razvija svoj nacrt o bo-dočem načinu rekvirirani a. Pondaria. da (jovori le privatno in ne v uradni lasrnosti. Nasrlaša. da ie njesrovo načelo predvsem, da treba pospeševati produkcijo. Za to nai bi se uvedlo pri oproščenjih erotov sistem, da se oprosti vsakecra kmetovalca, ki se obveze, da bo oddal jrotovo množino zivil. Urediti bi se moralo tildi sistematično dodelje-vanje delavcev (voi. vjetnikov in voja-žkih delavskib krdel). Doslej se ni vpra^evalo. zakaj kedo rabi delavce. V bodoče nai bi se dajalo delavce le po-sestnikom, ki bi producirali za sploš-nost. One posestnike. ki bi oddali gotovo množino živi i, naj bi se podpiralo z dodeljevaniem prospof1r>r?l-tK potreb-ščin. Istočasno z ureditvijo oziroma preosnovo -produkcije bi se moralo pre-osnovati tuđi preskrbovanie. — Posl. Rosker poudaria. da tako ne sre več dalje. Dan na dan pribajaio Ijudje s pritožbami. da so iim pobrali ćelo se-mensko žito in krmo za živino. Mnoj^i posestniki imajo samo še tretjino, mnogi komaj polovico živine kot pred vojno, dočim je imaio erraščaki toliko kot pred vojno če ne se več. Ze danes kop-ljejo mnogri kmeti .svoie njive z motiko; ako pa poide tako naprej. moremo že danes izračunati mesec. ko ne bode pploh nobene živine več. Zahteva ure-ditev konzuma mesa in stavi razne dru-£e tozade\"ne predlože. — Posl. Pišek pravi, da je ljudstvo obupano; osobito se čuje mnosro pritožb proti po-stopanju nakupovalcev živine. Iz nada linesra izvaiania posl. Roškerja ie posneti se eklatanten slučaj izpred mariborske^a okraineera rrlavarstva: radi rekvizicij je bila zaslišana vrsta kmetov. Oni ki so se slovensko zaso-varjali so bili brez izieme obsoieni, tišti pa, ki so se zacrovarjali nemški. pa so bili vsi — oproščeni. Dr. Korošec omeni. da je vsako korenito zboljšanje sedaniih razmer nemogoče, ker je vojna. Glavna zahtera. ki jo moremo in moramo staviti ie, da nam naj dado mir. ki sa zahteva liudstvo. Vendar se ne srne prezreti vojaske uprave, ki dela nai več ie ovire. V vseh državah je že uvedeno centralno klanie. le pri nas se vozi živino na fronto, pri čemur zjm-bi tekom transporta tretjino svoje teže. Očita firofu C 1 a r y j u , da ne stori svoje dolžnosti. Staierska bi morala po računih poliedelskeera ministrstva dobavljati mesečno 8230 srlav živine, a ta mesec jih mora n. pr. oddati 27.000 srlav. Zakaj? Ker nas nikdo ne brani. Mi moramo daiati več kot drusri, ker smo ubogi Slovenci in sicer več tako v zaledju. kakor na fronti. V zaledju v bla&u, na fronti v krvi . . . Kavnatelj erraške nakupovalnice živine S c h n e i-t e r poudarja^ da je oddala Srednje Štajerska lani 7000 srlav živine premalo. Za to je morala dati Spod. Štajerska 3000 in Z*or. Štajerska 4000 crlav več. Izvzemši eneira okraja so imeli sploh vsi okraji zastanke. Danes sploh v ćeli deželi ni nikake kiavne živine več, am-pak le še plemenska živina. Pritožuje se. da ima boj z grarniziiami, eospodar-skimi sveti in producenti. Naše sedanje gospodarstvo je zrelo, da se temeljito preuredi. Na Ofcrskem le dovolj živine, a ie ne dobimo. ker ni nikakesa sredstva, da prisilimo Madžare v oddaio. Na Hrvatekem je bilo za februar predpisa-nih 26.000 elav živine, ođdanih pa je bilo le 6000 elav živine. Precita neki odk>k vojne^a ministrstva, ki zahteva neizprosno . izpolnitev predpieanesa kontingenta in grozi sicer z vojaškimi rekvizicijami. Doslei so biU le okr; glavarji osebno odgovorni sa dobavo predpisanih kontingentov. Sedai pa so pokliča li na Dunai namestnikA grofa Clarvja ter naložili njemu lo osebno odgovornost Glasom računa poljedel-skega ministrstva bi morala Štajerska dajati mesečno 8200 glav živine, a vojno ministrstvo zahteva — 27.000 glav živine. Po nje^ovem računu se skrči število živine na Štajerskem vsak dan za 400 glav. Priznava opravieenost Tl&-vajanj posl drja Korošca elede central-nega klanja. Pri transportu zgubi živina do 10%: poleg tega oa morajo voia-ki uživati še meso bolnih živali. — Dr. Kramer. voditelj okrajnoga glavar-stva Maribor, omenja, da na vsa poročila okrajnecra elavarstva, da ni mogo-če spraviti vkup določene množine, dobiva ukaz: >Morate!< Okrajno erlavar-stvo ie v nevarnosti. da je >obešenoc od namestništva. ali pa — ubito od okraja . . . P03I. Pišek je poročal o rekviziciji sena in slame. Tu je mariborski okraj največ trpel. Zahteva, naj se do-ločijo cene že maja meseca. — Dr. Lainšič pri znana, da je mariborski okraj to leto največ trpel. Priznava opravičenopt pritožb. toda erraški urad za krmila na pritožbe niti ne odgovar-ja. Ljudie so pobrali že slamo s streh, da so tako obvarovali živino pred polinom. Potem ko ie še okrajni koinisar Urbanek v imenu graškega prelira-njevalne°:a urada govoril, je posl. dr. Verstovžek zaključi! zborovanje. H koncu še par opazk k vprašaniu rekvizicije živine. Splošna zahteva je, da se varuje plemenske krave, vprežne vole in naraščaj in da se vse rekvizicije z ozirom na to nemudoma prekinejo. Zgor. Štajerska, pa tuđi Spod. Stajer ima številne izborne planinske pase. Troje zvez živinorejcev Murodoljske pasme je n. pr. lani doseglo pri 130 dnevih paše in 260 glav živine težno pomnožitev za 31.000 kg. Želja je, da se živino za armado v zaledju kolje in meso spravlja v vagonih s hladi Ino napravo fkot za transport piva) v fronto. Ta sistem je v veljavi že n. pr. v Nem-čiji. S transporti v fronto gre silno mnogo živinske teže v izgubo. Dejmo, da je bila Štajerska 1917 poslala arma-di 118.171 glav govedine in če je bilo pri živini le 40% izgube vsled transportnih težav, znaša ta izguba 4,726.840 kilogramov ali 31.512 glav govedine (vsako po 150 kg računieno). Se bi bila cena za 1 kg samo 8 K bi to tvorilo skupaj vrednost 37.814.720 K. Vse to pa gre v izgubo hidi splosnemu konzu-mu. Politične oblasti bi morale nadalje tuđi kontrolirati porabo mesa potom garnizij. Potrebnoet tega dokazuje na-slednji pozitivni elučai: "'iri^'na ne- kega štajerskega mesta šteje 3000 mož vojaštva^ ki dobi na mesec 95 glav go-veie živine. Civilnega mestnega prebt-valstva pa ie okroglo 30.000 duš in dobi na mesec komaj 200 glav goveje živin©. Nujna potreba bi torei bila vpeliana splošne mesne karte po vsej državi za vse brez izjeme ali vojak ali ci vi list in omejitev vporabe mesa po velikih krč-,; mah in restavracijah veV:r m^t fkots n. pr. v Gradcu, v katerih izkazujeio' jedilni listi po petero mesnih jedil. ne-oziraje se na knretino, tuđi navadni de-lavnik. Poroč.). Istočasno bi bilo treba zahtevati enakost cene živine iz Ogrske ki znaša za dobavo armadi 3 K 90 v do 4 K 30 v. Da bi se pod nobenim pogo-jem ne zvišalo mesnih cen za civilne potrebe, bi bilo treba v izjednačbo tega razmerja cen vzeti znesek iz >ogrsk«» diferencee. Protestno gibanje proti nesnosnim rekvizicijam je danes po vsej deželi splošno. Ne le naž Spodnji Stajer se od-Iočno upira uničenju svoje živinoreje po popolnoma. neveščih Ijudeh. ki samo iz svojih vzvišenih krajev >ukazujejo<:, pridruži 1 se je tuđi ves zgornji Štajer. V Velikonoenih praznikih so se vršila na Zgor. Štajerskem protestna zborovanja na ver kot 20 kraiih. Teh zborovani se ie udeležilo do 15.000 ljudi in udele-ženci vsakega zborovanja so se s protesti brzojavno obrnili do poljedelske-ga, zlasti do vojneera ministrstva. Le to je zahtevalo v zadnjih 5 mesecih nič mani kot 121.270 glav živine, kar bi znašalo na leto 291.000 glav živine. Po sedanii cenitri ie stanie živine ćele de-žele. kakor ie dejal ravnatelj Schnei-t e r, nekai preko 450.000 glav. Ce bi se po sedanjem načinu naprej gospodarilo, bi v komaj dveh letih šel >zadnji rep iz hleva< ... Na teh zborovanjih je po-gre?ati samo nekoga, namreč: vse tište vojne hujskace (z grofom Oerninom vred) ki vsled vojne nič ne trpijlo in ki se osrrevajo >za nemški mir«, dočim V6e na okoli rapidno propada. PolitKne vesti. = Vesti o predstojeći demisiji grofa Czemina se š« vedno širijo. Zelo interesantno je, da jih g. grot dementira potom dunajske zloglasne »Deutsch-nationale-Korrespondenz«! = Czernin |e hotel udariti tud! Seidlerja? »Narodni Politika« pripomi-uja h govoru grofa Czernina: »Ves govor dela vtisk, kakor da so bila očita-nja grofa Czernina namenjena še na drugo adreso, kakor samo na čc-sko. Kaj pravi ministrski predsednik vitez v. Seidler k temu? Gotovo izvaja-uja grofa Czernina nišo utrdila njego-vega stališča. Kar se tiče obdolžitve neznanih čeških voditeljev. mora tuđi odgovorni državnik, kakor vsak javni obtožitelj, podrobno utemeljiti in doka~ zati svoje obdolžitve. Zato bo treba, da predloži češka delegacija tole dvoje vprašanj: 1.) Kdo so oni voditelji, ki — kakor Masarvk — zahrbtno agitiralo proti državi ter podaljsujejo vojno? Kateri parlamentarični govori zasledu-jejo iste cilje? = Tud! na Kranjskem presanjajo dcktarac2}o orožniki! Z Doleniskega nam pigejo: Zdi se. da bodo tudl pri nas priceli preganjati deklaracijo z oboroženo silo. V kočevski deželi se to že vrsi. Te dni je patruliral orožnik iz Drage po okolici ter zasliševal ljudi, kdo je podpisal deklaracijo in kdo je zanjo ac:i-Ural. Orožnik ie pri tem ljudi strašiL da -r*. *tev._____________________________________________*____________»SLOVENSKI NAROD«, dne 8, aprila 1915. ___________otran o. bodo vsi, ki so deklaracijo podpi&ali, prijavljeni deželni vladi in razven tega izklj učeni od apro-v i z a c i j e ! Predstoće poročilo ie tako gorostasno, da bi mu nikakor ne mogli verjeti, da ga nismo prejeli od povsem verodostojne strani. Tu je treba takoj-šnjega pojasnila. Postopanje orožnika kaže, da ima pri tej naravno$t ^ločinski akciji svoje prste vmes deželna vlada. Mnenje deželnega predsednika fcrota Attemsa o našem narodu in njega pravičnih stremijenjih poznamo; njegovi in njegovih aristokratskih tovarišev naivni osebni nazori nas pustijo seveda povsem hladne. Kakor hitro pa se bo pre-drznii gospod grof zlorabliati svojo oblast proti narodnim težnjam našega ljudstva na tak način kakor nam poro-čaio iz kočevske pokrajine, bo spoznat, da kdor seje veter, žanje vihar. Mf za-htevamo pojasnila, kako je mogoče. da se dogajajo v srcu našega naroda slu-čaii kakor je zgoraj opisani. Proti orož-niku se mora uvesti takojšnja kazenska preiskava radi zlorabe urađne oblasti. = Kako so nas presamaii. Gospoa Lovro P e t o v a r. c. kr. poštar In vele-posestnik v Ivanikovcih. bi! ie v letu 1916 od graških voiaSkih sodišč obso-jen na 18 mesecev tezke ječe ter je bila od tega sodišča preganjan.i tuđi njegova soproga. Na njegovo pritožbo ga je višje dežeino sodišče v Gradcu z rszsodbo 13. marca 1918 št. Wa 1/18/3 popolnoma oprokinu politiki. kako bi se mogel na Hr-vatskem vpeljati novi kurz. Gospod Shek je nastonal po nalogu gotovih du-naiskih krogov. ki bi radi strmoglavili koaliciio in njsno vlado ter pod veliko-hrvasko devizo spravili frankovce na krmilo. Kakor se zatrjujc, je ostala She-kova misija brez rezultata. Odšel je na Dunaj z informacijami, ki potrjuiejo. da na Hrvatskem široki narodni krogi in pošteni politiki nočejo nič slikati o novih velikohrvatskili naćrtih in da so frankovci danes ona skupina ljudi, ki jo hrvatsko ljudstvo naibolj zanićuje. Pol-oficiiozno se tuđi iz Zagreba zatrjuie, da so vesti o predstojećem odstopu redanje hrvatske vlade, ki so se pojavile v zvezi s Shekovo navzočnostio v Zagrebu neutemeljene. Dunajski eksponent se je vrnil torej iz hrvatske prestolice *rebus imeetis«. = Puli ?n Wi»helmshaven. Tz Pulja poročajo nemški listi: Na inicijativo kupana v VVilhelmshavnu je bilo v seji puljskega občinskega sosveta 2. maja 1917 sklenjeno, da se na primeren način izrazi jo čustva. ki vežejo obe Dri-sranišči. Mesto Wilhelmshaven je skle-nilo, da podari puliskemu mestu v spo-min na svetovno vojno sliko, ^upan iz Wilhelmshavna ie naznanil, da se v kratkem izroči slika, ki je namenjena sejni dvorani v občinskem poslopiii. Predno se odpošlie kot protidar s strani puljsekga mesta darovana slika, ki ima obliko triptihona in katere izvršitev ie bila poverfera mornaričkima slikane-ma baronu Bamberipa in Konradn pl. Supanchichu. bo nekaj časa razstavlje-na v Pul;hi = Kdo ie grof Armand? O jrrofu Arrnandu. ki se je v Svici pogajal z grofom Revertero. poročajo dunajski listi, da je sin neke?:a umrlega franeoskega diplomata- V 90. letih je bil pridelien franeoskemu veleposlaništvu na Duna-ju kot vojak. Leta 1806 pa je bil od'iko-van z redom Zelezne krone 3. razreda. Sedai je grof Armand podpolkovnik in prideljen franeoskemu voinemu mini-strstvu. — Berolinski »Vorw§rtST piše: Clemenceau mora sedai dokazati. da grofa Armanda sploh ni ali pa da ie ta grof pus-tolovec. ki nima opraviti niČe-sar s franco?ko vlado. Najbrž pa ere samo za neokreten poskus. zvahiti Av-stro-Ogrsko iz centralne zveze. = Vzrok odstopa itaffianskega voj-ne^a ministra. Pred kratkim ie od^topil kakor znano, italijanski vojni minister Alfieri in je bil nato za voineea ministra zopet imenovan ZuDPelli. Slednii ima pri intervenciionistih velik ugled in uživa njihove simpati. Alfieri pa ne. zlasti ker se je protivil formaciji zbora gari-baldinskih prostovolicev in vnorabi češko - slovačkih legij na fronti. = Biv^i itallianski zakladni minister Carcano ie dne 6. t. m. v Rim« nmrl. = Besarabsko vprašanje. Wolffov u rad poroća 6. t. m. Nckaj nemških in inozemskih listov je prineslo poročila. da se je končal rusko-rom-mski vninški konflikt na ta način, da bi morah Po-munija tekom dveh mesecev zapustiti Besarabijo. Kakor izvemo. te to poročilo neresnično. Do pogodbe med nisko in romnnsko vlado ni prišlo. Tuđi se zdi. da nameni rorr^inske vlade glede Besnrabije ne odcrovariao prvotno nre-vzetim obveznostim. — Nasproti tej ucrotcvir\i objavliajo pariški listi besc-dilo rusko-romunske pogodbe o opustitvi Besarabije. Glasom te pogodbe bodo romunske čete tekom ćveh mesecev od 9. marca nanref zapustile Bes^rabiin. Po poteku dveh mesecev bo ostalo v Besarabiji samo še kakih 10.000 mož. da stražijo zaloge in želez-niške proj^e. = Revolucija ▼ Costancn. V mzn! Costarici ie prišlo do revolucije Vstaši korakajo proti Panami. Vlada ie pre-povedala vsako Nemcem priiazno nro-pagando in zaprla na crni listi stoječim firmam brzojavljanje in telefoniranic. Dopis iz Celja. {Od našega poroč«valca.> V CeHu. 5. aurila. ViPDPmški strahovi. Nnš krali Matiaž — zavest nnše«fa naroda vstaja. Ne več tla^aniti. ne ver euzen? biti — ampak Kam svoi *osT>odar na svoji zemlii! Tako hoće na* luroslo-vanski narod — in tako bo. Nemcem pa pri tem vstaiajo las^e po koncu; *o pe pravi: ne pravim- poštenim Nem-rem, ki vgakemn svole nriToMfio. am-pak peSčici onih hajskacev, ki i© veđ-no živ« ▼ sredniem vek« in pravijo: • Nemeem ▼»«. SloTmnom ni*. In ker ri- i diio, d» na£e?a vstalenia «i^ ▼•* »• 1 flMfil, aapMiiaio obapno iitnir »*• w* * prepreče&je naših sahiev: mobiliziralo nemdke občine za proteste proti jujro-diovanskim zahtf^vam. Sklicujejo >volkstage< y Gradec, Celje. Št. Ili in in druge kraje, >voiketage<. na kat eri h imajo fflavno beaedo renegati Mravlaff. Ami>ro.->chitsch i. dr. V«*« nir ne pomaka. Xase zahteve 6i pridobivalo većino vpč tal. Zdai hočeio še iti hujjskat v ohraeine kraje na Pesnici, v ftpielfeldu, v Svecini in Cmureku. Prazne ma roje! Na naših alovenbkih tahorih irovore ti-ooH in tieoči — na nemških volketapih l>ar stotin dečadi in zapeljanih žen.-k! To je razlika med navdušenjem za pravilno zahtevo — in med umetno fabriciranim protestiranjem kupljenih duš! Rdečica je nas Slovane baJ8 oblivala ob >udarcih< govora grota. Czernina. Tako pravi jrraška tetka >Ta?espošta<. ki se je ie opriiel >ma-rasmus praecox< ravnotako kot crofa Czernina. Rdečica na«* ie ree nblivala, rdecira rarau nad dejstvom, da ima naša država tako klavernesra zunanje-era ministra, ki si ne upa stoniti pred Ziistopnike narodov v deles^a* ijah in se vedno izsrovaria na nuine po^le, pač pa madžarskim in dunaiskim snwmirgrar-jpin rarl'iira svoin državničko modropt, ki »e nic ne razlo^uje od one eeljskegra Ambroachitscha. Meni li smo prvotno, da ie Czernin dunajske epi^arie za 1. april potpjrnil. Ko pa smo viđeli, da je >re?no< erovoril. nas je re sbilo sram. ne zaradi na**, ki nas neumna očitanja errofa Czernina niti najmanj ne dirne-jo. amuak zaradi usleda države, katere oficijelni zastopnik na zunai ie hlebe-tavi plemio z malenkoptno ozkim obzorjem. Graski verband in semen-8 k i k r o m p i r. Kakor za vse drugo, je vsleđ protekcije srofira Clarvja erra-Ški verbnnd dobil tuđi pravico za raz-deljevanje semenskega krompirja. Čas za sajanie krompiria ie In — a ^emen* skeera krompirja od nikoder. Krompir, ki ie bil v te svrhe rekviriran pri krae-tih. srni je po raznih fikladiščih. prebi-valstvo nestrpno taka, kedni era dobi. pri eraškera verbruidu na držijo roke križem in se smejiio. Mar ^e niim mu-di?! Po leti enkrnt sra bodo že dali ven in v iesen si ea lahko kmetie nasadi jo! Res sijaino. kako pri nas v?e funkcijo-nirn. kakor nnmazano. Pa sai zdaj ni treba- zdaj bo začela padati mana iz Ukrajine in Romunije. Tako pravi crof Czernin! Železnioa Velenie - Celje. Lice te železni^ke prosre. ki teče po izkliučno slovenski zemlji, je popoI-nonja nernpko. Imena postai: Pletro-■vvitPch. Saehsenfeld. Heilenstein-Frass-lau itd ir V.i -*r»r»l in hotel govoriti. Ni še dolgo tena. ko je službujoči uradnik v Velenju (neki Hufstein) nahrulil domaće dekle. ki je prosilo listek v Soštajn: >Du Riridvich. auch zurtlck«. Seveda ni dobil odeovo-ra. ker ga dekle sploh ni razumelo. Kdo bi veriel. da ie to še pri nas mo-*oČe! Razpušcen občinski za-s to p. Namestniia je razpustila občin-eki zastop v Radi^Iavcih pri Ljatomeru zaradi neeklep^nosti ter poverila za-časno vodstvo občinskih poslov posest-niku Antonu Božiću. V Št. Petru pod Sv. Gorami pe i*» na velikonočni ponedeliek Doročil g. Maks Hoće var, strokovni učitelj, se-daf v vojaški službi, z srde. Ljudmilo Moric. nad\u'itelj|ivo hčerko. Gostilne smejo v smislu odred-he Štai«r3ke namestniie od 1. aprila do 4. oktobra biti zvečer odnrte do 11. ure, kavarne in klubovi ozfroma družabni loknli pa do 12. ure. Iz Pil^tanja ee nam piše: Se- dem sinov na voiski imata Martin in Juli ja na Kolar v Drenskem rebru. Oče, star 65 let. leži na smrt bolan in nima no bene pomoći. V Ljutomer u ie umrla na Veliki t'etrtek po triletni bolezni cosna Čila Dijakova, soprotfa g. Frica Dijaka. ?k!I i? BFiercffli i&. Cesar ▼ Istri. Pazin, 5. aprila. (Kor. urad.) Cesar je došel danes zjutraj z dvor-nim vlakom Iz Sežane v Pazin In ie nadalje-val v spremstvu ministrskega predscdnika dr. vit. Scidlerja v avtomobilu svoje peto-vanje, ki s:a je privcdlo skozi zapadno Istro. Pazin je priredil vladarju na bogato okraše-nem fclavnem trgu navdu^en sprejem, kate-rega ^e je udcležilo na tisoče ljudstva. Župan dr. Kurelić je imel kratek jrovor, v Ka-terem ie imenom patrifočno mlslečesja prebivalstva mesta izrazil veliko veselje nad cesarjevim obiskom. Cesar cc je zahvalil v naklonienib besedah in se ie potem v dalj-šem pogovoru informiral o prehran?evaln!h rnzmerah in o potreban prebivalstva. Iz Pazina se ie poda! cesar v Motovun, kjer je bil vladar navduSeno sprefet od župana in od prebivalstva. T'!d? v Piranu je prebivalstvo priredilo cesariu zelo prjsrčen sprejem. Ob obali je potem cesar nadaljeval pot do Poreča. Cesar se je povsod razgovarja! 7, do-Jlimi in se posebno zanimal za apmviT.icif-ske razmere Istre ter obljubi? svojo posebno podporo za debelo, ki ie bila tako tezko prizađeta vo vojni, posebno v gosmdar-$kem ozirn Tz Poreča se je cesar podal čer Ka^firtar v Povini ter se potem vrnil nazal v Pazfn. — Opatih 6. aprila. (Kor. nrad.) Ceffar ie danes naialieval svoje potovanie vn Istri. Posetil je LaWni. kjer so mu rbrat-ni vrd^e in zastopniH deTavstva in bliJniesa premocovnika pnmCali o Drodukciiskih raz-merah in prehrani dMavr.tva. Nato te r^car odnotnval v O^atifn. Lt"d^tvo se fe zValo povsodi rib cesteh in Živahno nr.?4*avlinTo cesar;a V O^atiii sr> se z^rale tr-li dewtra-cije s Krka. Cresa in Lošinja. Z »»T>atiir.Vim 'znanom J« fl^""ori! cesar o kroali^^nfn H t'nskcpmmetnih raz^n^rah na avstrij^.kf Rf-^ici-i. \n^n ]r rnvr"*I cestr d*lie Jasa s *»orlanrr*n S^'^ntfeii In n^^zoritrti ftiDanl. Ohiskal te trdf vnin^ bn!ni?n!ce. Vato f^ M-?H na no^t^io MaM*e In se vrril na PiTra?. Pred nd^r^fo^i ir Primorfa !e cesar ooohli-*stt1 nan»wH^-a. da *-"*e£e nrehival^tiT! nfe-«rovo na^^-^e^o rahvilo za Batrftofifna ču-ntY9 fn vdanost katero mu te Izkazalo po-vsodf tekmn ntao^roga trljaimga bivaaU v&tUŠL Kraševd manifesti rajo pred cesariem za Jugoclavljo. Iz Sežane: Cesar Karei je dospel sem v petek ob 7. zvečer. Sežana je bila v zastavah, samih trobojnicah, na urad-nih posiopjih so visele crno - rumene zastave. Cesarja je prebivalstvo živahno pozdravilo, učenka Štrekljeva mu je poklonila šopek cvetia. Cesar se ie zahvalil s trikratnim * Hvala IepaU Voditelj okrajne-ga glavarstva 2niderSič ie prcdstavil navzoče funkcijonarje. Cesar je 2 njimi Iju-beznjivo govoril. Župnik Schiffrer Je na vprašanje, kako je s prehrano, povedal odkrito, da je jako slabo, da primanjkuje vsega. Županu je obliubil odpomoč, zatrdiv-ši, da }e o bedi dobro informiran. Mnoiica je priredila nato cesariu burne ovacije in je vzklikala: 2ivela Jugoslavija! 2i-vel naš j u ko s 1 o va n s ki kralj Karei! Navdušeno so vzklikale tuđi vile naše Žene in dekleta. Na cesarja, katerega so obsipali s cvetiem, so te ovacije napravile očividno prijeten vtisk. Iz Gorice. Kakor je poročal korespon-1 denčni urad. je cesar Karei dne A. aprila ! obiskal GoriSko in se mudil tuđi v Gorici. Okoli poldne so se zbrali zastopniki raznih 1 oblasti pred slavarstvenim poslopjem na Travniku in župani okoliških občin. Cesarja je na Travniku zbrano občinstvo pozdravilo z viharnimi Živio - klici. Deželni glavar dr. F a i d u 11 i *a je najscvoril v italiimskcm in sloven^kem jeziku in mu prcdstavil deželnega inženirja Podgorntka. s katerim je cesar govoril o delovanju poljcdelskes:a obnovilnega urada. Cesar je govoril nato dalje časa z nadškofom dr. S e d e j e m, ka-teri mu ie razložil obupno stanje prebivalstva. Okrajni glavar baron B a u m je pred-stavil cesarju župane okoliških občin, k?te-re }e cesar posamezno najjovoril in se informiral glede aprovizacije in obnovitve po-sameznih občin. Župani so vsi poudarjali obupni položaj ljudstva, prosili so, da se do-voli takojšnja vrnitev beguncev v vse občine, da se prepuste vračajočim se besun-cem voiafike barake ter da se poskrbi za redno in izdatno aprovizacijo dežele. Govorili so slovensko. Cesar je obljubil vsestran-sko pomoč. — Na velikonočni ponedeljek ie priredil »k. u. k. Feldkino« dobrodelno predstavo s pevskimi in koncertnimi vložkami. Sodelovali sta gospodični operna in kon-certna pevka Cirila Medvedova in kla-virska virtuozinja Dana Koblerjeva. Slovenske točke na sporedu, bogatem pev-ske in Klasbene vsebine. so bile: Pavčičeva »Pesem«, Adamičeva »OtroŠke pesmi* in Ipavčeva »Ciganska Marija«. Obe umetnici sta dosegli velik uspeh. — O usodi TrcGv-skega doma se je začelo živahno razprav-Ijati. Prav je tako. Iz tega razpravljanja naj vzrastejo dobri sadovi. Dopisnik v > Narrdu« dne 4. aprila meni po moji sodbi prav, da ne kaže, da bi se postavil na to mesto Iictel. ker v Trg. domu Je poškodovana močno Ie velika dvorana, sprednji del pa je v dobrem stanju m kakor je sedai zidan, je za hotelsko podietje popolnoma neporaben. Nadalje je res, da smo imsli že v mirnih časih dovolj svojih hoteljskih in gostilniških podietij. danes jih imamo večir.o. Kar se tiče dvorane, treba pribit'. da ie bila za večje priredirve in gledališke Dredstave premajhrsa in nepraktična. Sezida naj* se večja dvorana z večjo galerijo in mnogo večjim odrom. Postavila pa naj bi se tako. da bi bila pod njo ?e drn^a dvorana primemo visoka, kakor v ljubljanskem Narodnem domu. Na?e kulturno zavetišče ostane v Trgovskeiri domu in prav nujno ga borno potrebovati takoj po vojni. Iz dalmatinske sanltetne službe. VlšJI okrajni zdravnik dr. Hmil P e t z je imeno-\*an za deželnega samtetnegra nadzornika v Dalmaciji. Goriškl nadSkof okraden. Poročajo nam: Pred kratkim ie odšel soriški nad-škof dr. Scdej iz Zatične v Gorico. Za njim so poslali razno prtliaso in druge reci iz knezoškofiiske oisarne. Zraven je bila rudi prtliasra semeni^kesa urofesorja dr. Lična. Do Gorice fe prišlo blaco v redu, tam pa tc ostalo več zabniev čez noČ na kolodvoru in !z teli ie izginiln mnosn blaga, obleke, srebrnega ramiznesra orodja itd. Škoda ie znatna. — Postaienacelnfk Studira nemško politiko na sorišVem kolodvoru in nima časa. paziti na blago slovenskih držav-Ijnnov. Dnevne vesti. — Odlikovani«. Craovojniškemn nađporoćnilat Ivanu GoriČniku pri nemškpm armsdnein vrhovnem poveli-**vu. inžni del. ie bilo ztiova spororeno Naivi.=ie pohvalno priznanle ob isto-časni por^elHvi mprev. — I>iud«»ko§olske vesti. Za ?uplen-tinio v Štndenem ie nameščena Jo^ipi-na Blumauer. Ana Dovgan v Trnovem. zncasno polsko vodstvo tam-kai ie poverjeno nciteljn Fortrmatu LaniTjretu. za suplenta v Tržičn je nameščen Tvart G o 1 m a i p t. — Seia relotnesra kniižne^a odseka -S1over.«k#* Matice : se vrši v torek. dne 9. t. m. ob šesti nri popoldne v društvenih proptorih. Dne\iii reci: Razerovor ceTorneera kniižnes*?* odseka o matičnih publikaHjah za 1918. leto. — Damski odbor, ki si ie nadel na-loffo. da po možnojsti laiša sorje našim ubosrim voiakom Invalidom, ie pričel svoje delovanie s tem. da ie preskrhel tem trpinom Velikonoćne piruhe. Na Veliko nedeljo obdarovani so bili v nrvi vrsti med revnimi nairevpeiši, to so naši oslpneli voiaki. ki bivalo v Gradcu. — Vsak ie dobil lep maslen, orehov kolač, kranisko klnbaso. i^ica. iaholka. ćaj. pecivo, honboneke ter cisra-rete in tobak. — .Tuđi naši invalidi na-hajaiioči se o Veliki noči na obrtni soli in v Marjanišču r>reieli ^=o razne iestvi-ne. cigarete, tobak in čašico vina. — Sedai v TJnbliflni ne noznaio ve^ »lov«ii»«kih kraiev! Z dežele nam mseio: V četrtek gem poslala brzojavko v Brezice na Staierskem. Liublian-plca brzojavna centrala io ie ođdala v >B r e « n i t 7< na Čečkem HV odkoder so mi io \-rni1i z or>owho >adresat nepo-znan*. Tako sem še Ie peti dan dobila iz Br^zič odffo^or. ki bi bil moral hiti že r četrtek v Pt. Jerneiu. Čudne, povsem čudne razmere vlada io nri nošrni upravi. Ali morda tro ravni faktori i res mfolijo da emo STove^ci primorani vse volino prenasati?! Zdi se. da se ie že tuđi na liublian-ki r>ošti venezdil tišti dah. ki nalašč Liubliano zameniuje z ne pozna. Skrajni čas ie. da se takim razmeram korenito napravi konec! — Meatna zastavlialnica naznanjla vedana dražba na nedoločen 6as pre-stavljena. — Odpast letnika 1899. v Nem-čiji. Nemški armadni naredbeni list ob^ javlja odlok vojne^a ministrstva, Klasom kateresca se moraio vsi najkasneie do 30. aprila 1. 1869. rojeni, na podlagi Črnovoiniškega poziva pod^ orožje po-klicani črnovojniki odpustiti, v kolikor ne žele sami ostati v službi. V smislu teera odloka mora tuđi prenehati vpo-klicavanie takih liudii. Umri ie 11. avgusta 1916. v ruskem vjetništvu v Orenbursru trgovec v Trebnjem sr. Mihael P 1 e v n i k. Nai ▼ miru počivr v daljini ruski zemlii. Zagorski in trboveliski rndaril pišeio grofu Czerninu in drugim dunavskim gospodom, ki so zadnje dni govorili, da priđe lepo število prašiČev in koštrunov iz Romuniie: Mi željno pri-čakujemo teh pošiljatev in sr ■-> prepričani, da dunajska gospoda na is ne bo pozabila. Sedaj štejemo r" 'i. ko borno dobili toli za želi ono romuneko zabelo. Luka Sohlenpanzer«. Z dežele nam pišejo: Z Dnnaja delajo sedai veliko reklamo za neko posebno obramb-no sredstvo za podplate. ki ua imenuie-jq >Sohlenpanzer<:. Ta Sohlenzanzer ni nič drugega nego železna pločevina, ki si jo more dati vsakdo nabiti na pođ-plate tuđi pri domačem kovaču. Naj to-rej ne gre nikdo na lim dunajski reklami! Verižna trgovina. V Gradcu je pri-jela sodniia deset bogatih tržaških trgovce v. ki so se pecali z verižno trgovino. Stanovali bo v nekem hotelu ▼ prvem okra.iu. Prazno ie lepo mesto za poštarja rS/ITI.). Interesenti nai se nam javijo. Izgubila ie neka gospodična ▼ «o-boto zvečer od *A8. do 9. ure od Dunavske ceste do trnovske cerkve dve modri kuverti. V eni je bilo 21 K, v drugi z napisom >Ernac pa dve nakaznici za sladkor. Pošten najditelj ee prosi, da odda proti nagradi upravništvu >Slov. Nar oda <. Izgubila se Ie sinoči. ko ie nastala tema v dvorani Union, ženska denarni-ca.z malo vsoto denarja. zelena izkazni-ca B ter nideča izkaznica za matere. Ker ie nove izkaznice nemoeroče dobiti, se prosi, da iih pošteni najditeli prinese upravi lista. Prosi se. da dotična oseba, ki Je1 pred kratkim našla mote pod naslovom >O mraku* (Volčka). Zložil V. P. takoi vme, in aicer na upravništvo lista. Oseba je znana. '+ Meso na rumene Izkaznice D, Stranke z rumenimi izkaznicami D dobe meso po normalni ceni v torek dne 9. t. m od 3. do 5. ure popoldne v sv. Jožefa cerkvi na Poljanski cesti. Določen je tale red: od 3. do 4. št. 1 do 225y od 4. do 5. št. 220 do konca. — Meso za HL in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine dobe meso pri normalnih cenah v torek dne 9. t. m. v cerkvi sv. Jožefa in sicer od 1. do 3. ure. Določen je tale red: III. urad-niška skupina od 1. do 2., IV. uradniška skupina od 2. do 3. Prosveta. — Kulturni skandal v Ljubljani. Pod tem in podobnimi nadpisi hrvatski Us« oštro žigosajo, da je kranjski deželni odbor odklonil ponudbo osjeSkega gledišča. ki je hotelo v maju in juniju prirediti v dežel-nem gledišču vrsto opernih !n operetnfht predstav. Osješki »Jug« piše, da je pravi razlog tej odklonitvi »Kino«, ki ga je etabll-ral neki g. §tefe pod Susteršičevo protekcijo v deželnem gledišču ter ne verjame, da bi bilo gostovanje odklonjeno radi telmič-nih razlogov, ki jih navaja deželni odbor. »Jug« zaključuje: Ljubljana in ljubljanski Slovenci nišo prepreČili gostovanja, toda mi jim očitamo, da pripuščajo, da Ijudje, k! odločujejo v takih vprašanjih, delajo tako protinarodno in protikulturno. Na koncu vprašuje »Jug naprednejra deželnega odbornika in našo redakcijo, kaj pravimo k temu sklepu deželnega odbora, ki je prava pljuska v obraz naš? kulturni vzajemnostf in našemu narodnemu edinstvu. Za sebe naj odgovorimo za danes na kratko to - Ie: Tud! naša javnost je prvi hip z nami vred čutila sklep deželnega odbora kot udarec v obraz naši kulturni vzaiemnosti. Ko smo se pa Informirali, kako utemeljuje deželni odbor svoje odklonilno stališče, se nam Je z venv dostojne strani zatrdilo, da je tvorilo pod-lago dotičnega sklepa deželnega odbora podrobno razloženo uradno mnenje veščaka, ki utemeljuje, da Je razna neobhodna popravila v gledišču nemogoče izvršiti v takem Času, da bi bilo gostovanje osješke opere onemogočeno. Mi smo se morali za enkrat s to informacijo zadovoljiti, nismo pa pustili stvari iz vidika. Pokazalo se bo, ali Je dotično uradno mnenje. na katero se sklicuje deželni odbor, res utemeljeno, ali je bilo Ie izgovor, katerega je potrebovala većina deželnega odbora, da prepreci gostovanje uglednega osješkega kazališta. O stvari še ni izgovorjena zadnja beseda. — Muzejsko društvo za Kranjsko. Pi-šejo nam: Dne 29. marca se Je oglasil že v drugič dopisnik, ki ne soglaSn s smerjo glasila *Muzejskega društva za Kranjsko«, češ, da je d vo j e zi čn o ln da tega ne opra-viči noben oporrunističcn izgovor. Dotični gospod domneva. da je ta smer v zvezl % materijalnimi podporami. Temu ni tako. V pojasnilo nastopne vrstice. Leta 1910. Je sklenil občni zbor, da opusti dosedanje iz-daianje »Carniole« v dveh oddelkih, slovenskih »Tzvestij* in nemške »Carniole«. Do tega sklepa Je priše! občni zbor po vsestran-skem prei'darku Hotel Je ust\Tariti enotnd glasilo, odprto vsakemu znanstveniku, kf ima kai povedaH o naši zemlji. Zato je sklenil tuđi, da bodi »Carniola« polijrlotnai nrMIkacija. To je izrađeno 2e v nasiovnem ]Htu. posebno pa v kazalu. O tem stališču poroča oklic v prvem zvezku »Caroiole« nove vrste. Odbor je hotel na ta način raz-širiti rezultate domačega znanstveneara dela tuđi med dn:sre narode. Jih poučiti, da Imamo tndi mi svojo kulturo in svoje znatistvo ter dokazati, da umevamo moderni tok Časa. Na ooortnriiRtiČne razloce ali na odvis-nost rnat^rijelnih nodnor takrat prav nilic> ni mlslil, dasi je bila »Carniola« težko obrr meniena. Tn tudt danes smo na istem stal1 šču. Da smo imeli prav, kaže sedanie Ito vilo udov. Na$e nameni so GUti, oaie Selo Sfr"* *»_______________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 8. aprila 1918.______________________ rt>. stev. fesno to ni proračuni eno na kak efemerni eklat, ampak hoće s solldnostjo doseći, da daj nišo še poznali. OCitki oportunizma in trivijalnosti ne drže. Poglejmo drugarru kjer ni treba ni enega ni drugega. Vzcmite Madžarsko. Publikacije tamošnjih znanstvenih zavodov sp v preceišnji meri dvo- ali večjezične. »Muzeumi Fiizete*c (I2-yestja mineraloško - geoloških zbirk seđ-mograikega narodnega muzeja) prinašajo ćelo iste razprave v madiarščini in v uem-gčini. — V Zagrebu izdaja Jugoslavenska akademija svoja »Izvješća«, v katerih naha-jamo ponekod ćelo pretežno većino nemSkih sestavkov (n- pr. leta 1916/17 zv. 6—7, kj Je izključno nemski pisan. — »Glasnik hrvat-skega prirodoslovnega društvac prinaša mnogo, da ćelo večinoma nemške razorave .000 dojenčkov vsled nezadostne prehrane. Novi minister za ljudsko zdravje poda v parlamentu radite^a ćelo vrsto zakonskih odredb v prilog dojen^kov. # Nad 300.000 kron Je Izgubfl v Igri 211etni praktikant ogr^ke agrarne in rentne banke Bela Sinser. Dognalo se je, da ie Singer ta denar ukradel pri neki banki. Ta je zahtevala od teralske^a kluba povrnitev aiaarfa, Kfab H dal tato* UM» kra ta obUubil da povrne ostsajk v kratkem. * Preli ▼taStttčaalieeai esksakaeaa Wa« sa ta tevlftBT ■■ Osjiae Dunajsko policijsko ravnateljstvo je uvedto kontrolno slui-bo na vlaldh» odhaiaietth am Ocrsko, da se prepreci vtthotapljanfe teksttlnegA blaga in čevljev na Ogrsko. V trek dneh so zaple-nili ukega blaga za 250400 kron. * Ukrajtesfco Mace ta Svico. Iz Berna poročajo, da je okraiinakl delegat Oasenko naznanil zveznemu svetu, da se je ustanovila ukrajinsko - švicarska trgovska pisar-na za posredovanje gospodarske izmenjave obeb dežel. Ukrajinsko žito in drugo blago bodo uživali Nemci, Ogri, Svicarji, morda priđe kaj na Dunaj in v Gradec, južni del države pa se bo moral najbrže zadovoljiti z zdihovanjem po Ukrajini. * KooJ zapustil ćelo premoieoje nladl delavkL V nekem pariskem hlevu je pogi-nil te dni konj, ki je zapustil 2400 frankov, katere je dobila neka mlada delavka k po-roki. Konj je svojemu gospodarju tako izborno služil, da mu je zapustil rento 2400 frankov. Bil je to baron Adolf Rotšild. Opo-roka pa doloća tuđi, da ko pogine konj, dobi dotično rento ubožna uprava, ki jo ima prisoditi redni, neomadeževani nevesti. To se je zgodilo. * Šest bolnlkov zastrupijenih. V novi bolniisnici Sv. Ivana je bilo na velikonočnl ponedeljek zastrupijenih 6 bolnikov in je eden izmed teh umri. Na velikonočno so-boto je dal primarij bolniškerru stre^niku 1000 gramov kloralhidrata z navodiloin, da ga raztopi v vodi in bolnikom, ki ne morejo spati, da po eno žlico. Pet bolnikov, ki so užili to vspavalno sredstvo, Je trpelo strašne bolečine, eden izmed njih, 21Ietni to-vaiaiški delavec. Je pa umri. * Moka Iz aeroplana. Iz Budimpešte pornčajo. da je padta blizu neke pnstaje iz rraka precejSnja vreča na tla. Vreča se je pri padcu razpočila in vsula se je iz nje bela moka. Neki pilot je hotel vtihotapiti malo dobre ogrske moke v Avstrijo, ali Osri imajo srečn itidi v zraku; ne !e na tleh, tuđi po zraku ni mogoče spraviti preko ogrske meje bele moke. Ako bi bila padla vreča na avstrijsko stran, to bi se bili veselili v dotičnem kraju nebeske rr^ne. * Obtožba radi dveh Jabolk. Pred okraino sodnijo v Josefstadtu na Dunaju ie bil neki tapetnik obtožen tatvine dveh jabolk. Branjevka Marija Nebel z Otakrin- ške«a trga sa Je tožila. Žena Ima 72 let, pa je ie prav živahna. Obtoženec Je p ove dal, da jo je vprasal, koliko sta Jabolki težki. Ker mu ni dala odgovora, je šel sam k tehtnicl, branjevka pa je začela kričati, da Jo boČe okrasti. Sodnik jo je vprašal, po čem je sodila, da Jo hoće okrasti. Rekla je, da je ona že 60 let na trgu in da dobro ve, kdo hoče kaj ukrasti. Njeno sklicevanje na 60letne izkuSnJe pa ni držalo, zato je bil ta-petnik oproščen. Gospodnje, — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu marcu vložilo se je na knjižice in na tekoći račun K 6,710.556*86, dvis-nilo pa K 8.920.611 24. Stanje vlog koncem marca 1917 K 4J,400.00052. Dariia. V znak hvaležnosti trnovsklm župlja- nom in ondotni ženski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, ki so zložili za tri obrambne kamne, je daroval preč. gospod župnik Ivan V rLo vnik 200 K za kamen. Za CIril - Metodovo družbo sta na-brali po žalskem taboru v narodni družbi fjdč. Angela Hodnikova in gdč. Zora Rebe-kova v Žalcu 529 kron. 2ivele narodne de-kleta? Za goriške begunce: Ignacij Oberstar, ekspozit, Zdihovo, p. Mozelj na Dolenjskem, je poslal znesek 35 K, to je zbirka ondotne-ga prebivalstva za piruhe ubogim pre?nan-cem - sosedom. To je že dru^i znesek v le-tošnjem letu. Posredovalnica se najsrčneje zahvaljuje. Splošnl dan za vojaške grobove dne 1. In 2. novembra 1917. Prečastiti gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jedič je c. kr. dezelnemu predsedništvu izro^il zrte-ska po 10.74« K 44 vin. in 969 K 92 vin^ skupaj 11.71« K 36 vin. kot donesek po pre-častit. župnih uradih izvršenejra nabiranja darov v korist vzdrževanja vojaških gro-bov. • • • Upravni^tvu na?ih listov so poklali: Za dr. Krekov dom: M. in C. Ouštin Iz Metlike 20 K, mesto venca na krsto stari materi Josipinl TomšiČ v Trebnjem in EIza Zorčič Iz Kapel 124 K, darovali v Kapelab pri Brežicah v gostilni Zorčič zbrani Slovenci in Hrvatje na godovanju gosp. J. Šrl-barja v proslavo Preradovićeve stoletnice. Skupaj 144 K. Za Ciril - Metodovo družbo: dr. L, Stiker, odvetnik v Brežicah, 33 K, nabrano na velikonočnem plesu pri rodoljubni Klau-žerjevi družini v Brežicah; Rudolf Rakuša, učitelj iz St. Lenarta pri Vel. Nedelii, 22 K, nabraia vesela družba pri »Altu« v Vel. Ne-delji; 1. Poč v mornar, bolnici v Pulju, 6 K, prispevek za mare, april in maj; ob priliki vrnitve v domače kraje nabral na predlog g. Sladica oddelek rekonvalescentov 2. sor. pešpolka sedaj v Kamniku, 100 K; Janko Testen iz Crmošnjic 2 K; veselo omizje Klu-nove hiše v Postojni zbralo 17 K in uradni-ki južne železnice v Ljubljani, zbrani pri »Urbančkuc na Savi zložili ob prepevanju kvarteta dr. Kozine, 81 K. Skupaj 261 K. Za dr. Krekov spomenik: Anton Eržen iz Podgorja pri Sevnici 12 K (darovala J. Božič 6 K in A. Eržen 5 K); Ciril - Metodo-va podružnica za Savo, Javornik in Koro-ško Belo 60 K, nabrano na veselici podružnice dne 1. aprila pri g. Werglesu na Savi; Matilda Arko iz Ribnice 64 K, nabrano na godovanju g. Fr. Krizmana v Ribnici, ob priliki vrnirve v domače kraje nabral na predlog g. Sladiča oddelek rekonvalescentov 2. Ror. pešp., sedaj v Kamniku, 50 K; Hrvati in Slovenci v Dobovi nabrali 70 K in moštvo nadomestne baterije Ijublj. top. polka zbralo 223 K 80 vin. z geslom: Kvišku glave, kvišku srca, za našo staro pravdo v boj. Skupaj 479 K 80 vin. Za »Slovensko Matico«: ob priliki vrnitve v domače kraje nabral na predlog g. Sladiča oddelek rekonvalescentov 2. gor. pešp., sedaj v Kamniku, 100 K. Za oslepele slovenske vojake ▼ Odl-Henheimu v Gradcu: oddelek 2. gor. pešp. v Kamniku (kakor zgoraj) 50 K in vesela družba nabraia ob priliki bodovanja Fran-ceta Pustoslemška 143 K. Skupaj 193 K. Za slovenske Invalide: oddelek ?. gor. pešpolka v Kamniku (kakor zgoraj) 50 K. Srčna hvala! Izdajatel? !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. I,astnlna In tlsk »Narodne tfskame«. Bpreime se aoiro lsuriraa KUHARICA ~*m proti dobri plači pri trgovcu A« ftora* bon ▼ LfvblfasL 1531 Mesečna soba z uporabo kuhinje »• l*čc za dve osebi tako| ali s 15. aprilom. — Ponudbe Da upravo »SJovenskeea Naroda« pod m m • |i s rrvovrstnimi Maiia ^^3 • vino z zlatnino za tako|inj) ali poznej&i nastop. Predstaviti se je med 1. i i 2. uro na Fraaca Jotmfm €•«- ŠL 10, O nadstr. levo. •}.• - za valenje. čistokrvnih, I dl Cd pTihastih Plymuth Roks J J koko§i, najboTj?e rimske jajčarice po K 1.60 po§:'i? rrot: ~ov-zetiu aif rlačilu narrpj Mllka Mata-ćlć, Lfnbllan^ Stara ot stav. 3. Pomožno moć %9 pitamo lide 1545 Notar Baš v Celin. Vuni rn m^B h'^a ImlJDI JC v Ljubljani ali ■m*"f*" "^^*1 okolici do 15000 kron. — Cenjenje ponudbe na upiav- niStvo »Slovenskega Naroda« pod a^aF •§■» M9*9 ■ ^sjaa^ Teh ni k in praporščak v res. Ivan Plavalk naznania vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da fe brat, oziroma sin, stric in svak, gospod Mihael Plevnik traovec v Tr«bfi|«iii dn« 11. avgusta 1916, v Orenburgu v ruskem vjctniStvu* mirno v Gospodu zaspal. V daljni ruski zemlji počivajočega, nepozabnega pokojnika pri poročamo v blag spomin. Pišeče-Trebnje, dne 6. aprila 1918. l«Uf«tt MteH. BBBBl ZAHVALU. BBBBi Za dokaze i skrene ga sočutja ob prerani izgubi naSe nepozabne soproge, oziroma dobre mamice, stare mamice, sestre, tete in taSče, gospe RoznlUe Bnldo m. llrtanflč isrekamo tem potom presrčno zahvalo vsemki so nam stali v teh huđlh urah ob strani. Posebno se zahvaljujemo darovateljem krasnih cvetk, ter sploh vsem, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku. UUBUANA, dne 6. aprila 1918. 1577 talujoil ostali. Vila na Bledu . v lepi le^i in razgledu, vse sobe meblo-vane, se pođ ftorodaloil pog«fl proda. — Nsslov pove upravniSivo - .Slovenskega NarodaV 1490 : "ttontj att" . đeatflfraa lx *1aa laalaita pri- '■> (laika. Pri oslabelosti od starosti in že odčnih težkočah je iz vina destili- 1 ran star konjak že stotetia znano pre- - izkušeno krerčilo 10 let ataraaja 4 , poilitrske staklenice pošliem franko ' po posti za 88 kron, triletnega, čudo-| vito učinkujočegra; bolečine tolaicče > vdreavalno sredstvo zoper tr^anfs V uđlh 4 poliiterske steklenice 60 kran Beli burgrundec K 560, rdeči burgundec K 6—, or. U stari konjak 4 poilitrske steklenice franko K 88*—. Beaedikt Bertl, +%\%pmnmmL orašdna 6o!lče pri Krnjio*, Staiirto. I Semena. Koren!e, velikansko, belo K 190—, rumeno K 230 —. rdeCe K 400*—, ka-rote K 5C0*-. CaH^l«, rumena cvi-tavska orjaSka K 90 —. lelfe belo glavnato K 365'—, sel|e brunSviSko orjaško K 480—. Kaaaare dolge ze-Iene K 90 -. aTalraoslabafca »M- 1 ^B^BFai flBaaj a) ^a'sa'aBi 1^ 1 % sj wa^^^^a^aB* ^^^B^a^^a^B)^B*^^^B K 26—. KoJerafea nožna, modrn, or-ja5ka K 650*-. Slatki taatt (feakel) K 25 —. Fetorinf eve aadika, *•*•-na repa, stndsema (posna) res»sv kaava, elliorljake saaVke, salata, kmrftfola, s«le«a Ltl vse najce-neje za 1 kg;, zavojnlno zaraConano pobija fmjmti ttcMsjr ■eramamv saftstsc, Ćeake. lfeisnist f sefietjs. ! G. Flux •r Oosposka allca 4, I. nadstropje, levo. OratM d^raljMa, U 20 let atoto1«)te ufsteMfia lfsiM|. OTilBialiia1 đainaii ii slia v udobnost cenj. obCtnstva zopet v 1 •r^^lftč« m«sta. :-: Priporofa in nameS^a Ie boljSe :-: stntek) telui|e)4e) vsake vrst« privatno trgovsko in gostilniško osobje. Izbira različnih sluieb, zlasti za ženske Vestna in kolikor možno hitra postrežba i zagotovljena. I • ■' •aaa^aaaaapi aven w%aisss Aavs^BBBBj0 ^jsj vS^saaaBBBS^, Zahvala. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom iskreno zahvaljuje vsem cenj. gg. hotelirjem, kavarnarjem, gostilničar-jem i. t. d., katerih zaupanje je vžival dolgo vrsto let kot zalagatelj sodavice. Opuščam z današnjim dnevom samo-stojno sodavičarsko obrt ter se pridružim z njo k I. kranj. tovarni miw#rai> voda iti t>raxalkoH. ptjai r. X. s o* p, v MafMiastl. Kot član imenovanega zadruinega pod-jetja se tuđi v bodoče priporočam za bla-gohotno naklonjenost vseh dosedanjih odje-malcev. Z odličnim spoštovanjem Matko Zalar. Priporočilo. Načelstvo podpisane zadruge se tem potom vsem bivšim p. n. odjemalcem sodavice tvrdke Malko Itfor w MaHHIanl, kateri se je kot član pridružil k spodaj ozna-čenemu zadružnemu podjelu, priporoča zm blagohotno vpoštevanje pri dobavi sodavi-čarskih proizvodov. Zagotavljajoč današnjim razmeram pti-merno kar najboljšo postrežbo, beieži z odličnim spoštovanjem L kranj. tovanta mmnL voda m brezalkolL pijaf w IMM Vm&m* at 27. w^ m sjgm# % foajBodarsklai II * ^ ^ pWiosjlem In po MMiaiam llesa na iako lecem ■ ■■^sa.sl I uffodnem prostoru ■ IUU Savinske doline - ■ ■■■ar^PT prodass-— Naslov prodajalca se zve ph u pravni štvu »Slovenskega Naroda c. 1378 == Klf plfM ===== hišo v lioifli za 1OO do 3OO.OOO ksHin. Ponudbe pod „Kiša", L\uh^ llaaau pmštmi araaal ttw. 74, Knpnlem nmetno zobovfe in splošno vse, kar je starlaiske). P»»realwi»Wi pri prodati posestev. ALBERT DER8ANC, Frafičlskansk« »Iloa IO. 1458 m Večio množino zmletega I žvepla 70°/, ■ Mi. MU. — Vpraša se ■ IM*M, JMM vnU 163." Priprave ni za raziranje •rgIHce, en gras: svinl-nike, notese, {epoflake, maže za fariie h vrste, , Rudolf Bodenmuller, I Ljubljana, Stari trg ft. 8. 1574 VABILO redni občni zbor lietske ii Idifsle wam f Mi Hriii /ffaefsiR. zaBaHaa z aaasL zaaazai U se vrH * —t*1*!*— **• ******191S Jata Paiaaala m amZeMai DNEVNIM REDOM i 1. Foro&lo meelstva. 2. Potočik) nadzorstva. a. Potr)cnjc fatensken itključka m leto 1917. 4. Volltev nafebtva. 5. Vottlev aadsofstva. e. Shrfajnosti. ¥laaa.laf«A 7.aprila 1918. OOBfJPL Zafiekk občnefi zbora ob L vri po-aoidiae. Ako bi ne bflo ob teg ori nav-10ČU1 deseti dd člaoovt se mi ▼ tetem afostaru hi s istim dacvniai redom £ez ■si are dragi obM zbor, kttcrt sae Kupi se flORPO onranfeno žensko KOLO s stare vrste pnevmatiko in prostim tekom. Ponudbe na: Kandlfa p. Kovo- aaesto *ter. 72. 1572 STANOVANJE. Mirna stranka brez otrok išče meblo- vano stanovanje, eno ali dve sobi in kuhinjo. Ponudbe na »Sloven. Narod« pod Šifro: „Stanovaste 15S8". ■#" Sprejme se ~3NF praktikant s primemo šolsko izobrazbo v zobo-tehnični atelje. — Naslov pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda« 1522 Sprelaieai takol sanesljivega "ajfl kl|n6avnl carskoga iarpomočnlka, lahko je tuđi invalid z zdravim! rokami. rraac imalđek, ključavničar, Jeae-nlce, Soreafsko. 1546 Sprejmem ▼ sto]o pišamo koncipijenta, s prakso oziroma tuđi začetnika. Vstop in plača po dogovoru. Ponudbe osebno ali pismeno. Dr. IYan MoraJii advokat, L|nbIJamav Dalaaatlaova vL 3. Hr Eopt se dobro ohranfen otroški vozičeke Miklosfčeva cesta 4. (gost Šteian) EoTaclć. 1551 Kupim 3 prešicke, stare 8—12 tednov, tud! v zameno 2a obleko ali usnje. Kolodvorska ulica 31, g. Lamport. 1566 ^ ▲**_■*%»% kristalizirana se mfjllil dobi po zmernih ■B7 ^a^ ajBF a^aj cenahvvečji množini. Kje, pove iz prijaznosti upravn. tega lista. — Znamka za odgovor se zahteva. 1576 Stanovanje v prltličju vile na ErJavCevi cesti 24 sestoječe iz sobe In kuhinje, se Odđa takoi rodbini brez otrok. Natančnejše, pri hišnem lastniku ravnotam. 1556 sVež stotin sveiih s I i ee je na prodaj ea hMAMI gros.~Cenaza Ull&Wl II f. B.SAI8B1, ■——SU Selenburgovaul.6 Trgovski učenet Iz poštene hiSe, s primemo Solsko izobrazbo in krepke rasti, se spre|me takof v večjo trgovino s papirjem in galanterijskim blagom na Spodnjem Stajerskem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe 50 poslati na upravn, »Slov. Naroda« v Liubliani nodnAenao flB4t. r=S Srbeiico, hraste, lišaje C=" I odstrani prav naglo dr. Fleš eh-a izvir. postav, varovano nSKABA-I FORU*' rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni I lonček K 230, veliki K 4*—, porcija za rodbino K 11*—. I = Dr. L Flesdis* Kronen-Apotheke (6y5r)> Raab Ogrsko. =S I Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekaraa „pri slatem leleas'S I Mvbliana, Marijin trg. 880 I MP* Pozor na varstveno znamko „SHABAJORM" ^a] BaassaMsaaaaaaaaaajBaaaajBaaaaaaaaaaaaaaBBssssaBBaBs^H^^ Restavracija „pri MaliJu" Ljubljana, Selenburgova ulica St 7 ■V pod Jadransko banke. ~WU Totijo se primano DOBRA VINA. MT Za sbarevanja, taja, shoda na raspolago vaHka ••paralna teba. "tPB Za mnogobrojen obisk se slavn. obfln-stvo priporoia velespoštovanjem I "04 STANKO JESENKO. J ,Neue Siidslavische Rundschau* Edina v nemškem jeziku izhajajoča jugoslovanska revija, edinl tuđi Eunaniemu svetu dostopni jugoslovanski organ, poklican, na zunaj zastopati nterese Srbov Slovcncev in Hrvatov in našellovanske brate zunaj slovan-tkega juga informirati o kulturnih, gospodarskih, političnih in socijalnih azmerah troedmega naroda, vvSfttelit«JaGke Bsmdscam" je bila oblastveno istavl^ena.-^ £LS;* !z?°.lni._Yrzel> se je ustanovila „M««e Sftdslavla^ke inaaeaiaa" kot DOjm in informacijski organ za Interese Srbov, Hrvatov n Siovencev. — Pozivljamo torej vse one, ki žele zmage jugoslovanski, ore, tuđi občeslovanski stvail, da se naroče na »Neue SQdslavische Rund-*2" Z" Obc"em opozarjamo slovanske firme, da je »Neue Sddslavische Rundschau« že ker je prevzela naročnike »Siidslavische Rundschau«, nai-igodnejSi posredovalec za nakup in prodajo blaga na slovanskem jugu da la se torej v listu „Mome SAdsUrts^ke tuMn" lasertra natmspe-«'?! ^ N^rocnina na »Neue Sddslavische Rundschau« stane vse leto K 30 »olletno K 15—, četrlctno K 8—. Inserati: Ćela stran K 150—, polovica \ 75~» cetrtma K 40-—. — Tuđi prosimo slovanske politike in naciion&lat :konome sotrudniStva. Vprašanja in naroCila je nastavljati na: »Neue Siidslavische Rundschau', Zmgrm>, nlwd«piKW trg X