WVt The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki volume xix. — leto xix. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JANUARY 28, 1936 ŠTEVILKA (NUMBER) 23 GOVOR JE RAZBURIL VLADNE KROGE ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI »j t , |ki operaciji. Bil je motornik pri Notranji tajnik Ickes je vr- cestni železnici V San Franciscu, Cal., je umrl the Civilized Indian Girl", katero John Guštin, star 56 let, doma'I je napisal Frank Sodnikar, ured-iz Gornje Lokavice pri Metliki v ^nik angleške sekcije "Enako-Beli krajini. Podlegel je po tež- pravnosti". Iz Calumeta, Mich., poročajo: gel proti Smithu besede, s katerimi se je sam branil* ko ga je leta Hoover dolžil, da hoče u-vesti "socializem" v A-meriki. n Washington, 26. jan.—vi- trijolični napad na Rooseveltovo administracijo od strani Alfreda k. Smitha preteklo soboto zvečer "a banketu American Liberty jI§f- sicer ni bil nepričakovan, v«idar pa je administracijske !5r°ge razburil kot še malokateri Političen incident. Brez ozira, kaj c Smith storil v letošnji predsedniški kampanji, bodisi da bo na sprehod", kakor se je izrazil v soboto, ali pa morda poskusil z akcijo za organiziranje' ustavne demokratske stranke", Pa ni nobenega dvoma, da so demokratski krogi strahovito raz-Jat>jenj nad svojim nekdanjim VorJiteljem. Najbolj jih je razto-ptilo primerjanje Washington^ >; Moskvo ter očitek, da je Roo-seveit za praktične svrhe demo-• no in hčerko. Slike iz Evrope Sinoči so se kazale v Board of Education dvorani za povabljene goste filmske slike, katere je povzel po Evropi zadnjo poletje Mr. Theodore Andrica, poročevalec za. "Cleveland Press". Slike so izvrstno izdelane in kažejo mesta in dežele 14 evropskih držav. Mnogo gradiva je v barvah. Med slikami je tudi vključena Jugoslavija, oziroma Ljubljana. Belgrad in Zagreb dobijo največ pozornosti. Slike so na razpolago vsakovrstnim skupinam, katere bi jih želele predvajati v svojih lastnih prostorih. So brezplačne, samo Mr. Andrica priporoča, da kjer bi se kazale, da se ne računa vstopnine. Pišite na Mr. Andrica, pri "The Cleveland Press" glede nadaljnih informacij. Zakaj se učiti angle- vv< n seme: Veliko vzrokov podajo starejši, .kadar so vprašani zakaj ne obiskujejo popoldanskih ali večernih razredov za angleščino, kateri se vrše v naših Domovih ali kje drugje. Da navedem par teh vzrokov, nekateri pa niso nikakor opravičljivi. Namreč: 1. Nekateri pravijo, da bi se lAt AN.IE NACMSKE KONTROLE NAD MLADINO BERLIN, 27. jan. — V svrho ojačene kontrole nad dejanjem in nehanjem mladih moških, kij so spolnih šolo, ki pa še niso zreli za vojaško službo, bo vladi znižala delovni čas za mlade moške, ki bodo prosti čas morali porabiti za "telesno vežbo in izobrazbo značaja". 2500 NEMCEV ŠTUDIRA V I-NOZEMSTVU BERLIN, 27. jan. — Na podlagi posebnih dogovorov glede valute je lani 2,500 Nemcev študiralo v inozemstvu, dočim jih je leta 1934 samo 1,500. Največ jih je pohajalo v šole v Angliji, namreč 666, dočim jih je v Zed. države prišlo 114. SND v Lorainu Slovenski Narodni Dom v Lo-am, o. ima za, leto 1936 sledeči lr&k torij: John Piškur, prednik; Frank Ravnikar, pod-Jredsednik; John Bruce, tajnik; voh« Kumse, blagajnik; John I-_ancic, zapisnikar; Mike Osta-e«> Jos. Skapin, Louis Balant, aasorni odbor; Frances Brešak, • ohn Svet, Anna Urbas in John ne gkelj' Pr°svetni odbor. Tted-tr f6?6 direktorija se vrše vsaki ^ Pondeljek v mesecu. ..Čitalnica v Lorainu v ^ talnica v Lorain, O. je iz-p a sledeči odbor za 1936: Fr. osavec, predsednik; John Bru- Podpredsednik; F- Brešak taj- bia m knjižničar; Fr. Ravnikar, j tajnik; Stanko Rus, zapisni-r; Matilda Ostanek, Frank zo7Tek'in Frank Ivančič>nad- ter A 'Max KraSe]y- igrovodjai 12. OBLETNICA SMRTI NIKOLAJA LENINA MOSKVA, Sovjetska Unija.— Pretekli četrtek se je širom Sovjetske unije slovesno obhajalo 12. obletnico smrti Nikolaja Lenina. Tukaj je 40 tisoč ljudi korakalo na Rdeči trg h grobnici, kjer počiva truplo očeta sovjetske revolucije. Spominska zborovanja so se vršila širom dežele. V Moskvi so vsepovsod visele črno obrabljene zastave. Na Trgu revolucije je bil otvor- POLICAJ USTRELIL ŽENSKO "PO POMOTI" DETROIT, 27. jan. — Danes je bil tu suspendiran patrolman Frank Farkas, ki je "po pomoti" ustrelil 34-letno Dorothy Martin, katero je v temi vzel za roparja. Dva policaja sta raziskovala okolico, ko je prišlo poročilo, da se v okolici potika neki sumljiv moški. ZA RUSKE TURISTE MOSKVA — Sovjetska vlada bo prvič, odkar obstoji, odprla pot v deželo avt6mobilistom iz inozemstva. Vstop v deželo bo dovoljen po treh mednarodnih cestah, ena skozi Finsko, druga skozi Estonijo, tretja pa skozi Poljsko. * * ♦ SEDEŽI ZA POGREB LONDON — Sedeži pri oknih hif: ob cestah, skop katere se bo daes vil žalni sprevod ob pogrebu kralja Jurija, se sijajno prodajajo. Cene znašajo do $20. Londonski listi so polni oglasov od lastnikov hiš, ki "ooco na račun pogreba napravili dober business. * * * ZARADI PRILEŽNICE LONDON — Romunski kralj Karol je dospel sem na pogreb kralja Jurija, toda kraljica Marija ga ni povabila kot gosta v kraljevsko rezidenco, kjer ko nastanjeni zastopniki drugih kraljevskih hiš. To pa vsled Karlovega razmerja z rdečelaso Magdo Lupescu. j Pokojni kralj je leta 1928 Karlu, ki je takrat živel v mOzemstA', vsled istega vzroka ukazal, da zapusti Anglijo- • * • VSI SO ENAKI DETROIT. — Rev Coughlin je v nedeljskem radio govoru z o-zirom na Al Smithov napad na New Deal izjavil, da se gre za laži-boj med onimi, ki so "znotraj" in tistimi, ki so "zunaj". Na eni kot na drugi strani so bankirji, monopolisti in municij-ski tovarnarji, velike ljudske mase kot navadno pa vmes, je rekel Coughlin. Razkosana ženska moglo poročat v naših slovenskih časopisih. Drugi zopet pravijo, da nimajo nobenega časopisa, ker jih depresija tare, ter so bili prisiljeni, da so odpovedali naročnino. .2. "Čemu mi pa bo angleščina, ako se jo učim?" Saj lahko kupim v domačem jeziku vse, kar potrebujem, druge trgovce Vlada na delu za izplačitev veteranskega bonusa Predsednik je odredil, da se gre s polno paro na delo, potem ko je senat s 78 glasovi proti 19 šel preko njegove glave. V Cuyahoga okraju bodo bivši vojaki dobili nad 19 milijonov dolarjev bonusa. WASHINGTON, 27. jan. — Senat je danes s 76 glasovi proti 19 glasoval za takojšnjo izplačitev veteranskega bonusa, ter s tem porazil predsednika Roose-se pa že pripravi, da razumejo, velta, ki je tozadevno predlogo Smrtna kosa Snoči je preminul Frank Pe-trich, star 52 let, stanujoč na jen Leninov muzej, kjer so raz-|447 E 15g st Doma je bil iz sestavljeni spominki iz Leninovega ja jazbinje na Hrvaškem, odko- življenja. Predavanja za starše Health and Parent Education Association obdržava ta teden predavanje v Higbee auditorium. Znane avtoritete na zdravstvenem polju bodo predavale o zdravju in vzgoji otrok. Predavanje se vrši v četrtek in petek mesecu. te*-Anth ____ 530 Vsako prvo nedeljo v Po operaciji Je sr2 Nachtigal- 705 E- 91 St bolnih? ?restala operacijo v sedaj nahaja na potu okrevanja Tl5!VAC\arhivar- Seje ob* 10:30 zjutraj in ob 2. uri po poldne. Doma iz bolnice Mrs. Wess, E. Miller Ave., se der je prišel v Ameriko leta 1911. Pokojni zapušča tukaj ženo, 2 sinova in 4 hčere. Bil je član društva "Sloboda," št. 235, HBZ in Samostojnega Radnič-kega Podpornega društva. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetka, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ter na Calvary pokopališče. Zgubljene očala Očala dobi nazaj tisti, ki je po- V nedeljo zjutraj so bili v ozadju Hart Manufacturing tovarniškega poslopja na 2315 E. 20 St. najdeni zaviti v žaklje in v košari kosi ženskega trupla, ki je morala biti umorjena pred štirimi ali petimi dnevi. Našlo se je eno roko in noge in kose trupla, toda ne glave. S primerjavo prstnih odtisov umorjene ženske s kriminalnimi rekordi na policiji se je dognalo, da je umorjena ženska 42-letna Florence Martin Po-lilla, ki je bil že večkrat aretirana radi vodstva zloglasnih javnih hiš. Sinoči je policija a-retirala kot osumljenca nekega moškega, ki je zaposlen kot voznik trucka pri neki firmi, ki se nahaja samo dva bloka od kraja, kjer so bili najdeni kosi umorjene ženske. DOORN, Holandija, 27. jan — Bivši nemški cesar Viljem je danes obhajal svoj 77. rojstni dan. Viljem je navzlic visoki starosti še vedno krepak in njegov hrbet ni niti najmanj upogel. Mnogo časa porabi za sprehode, sekanje drv, avtomobilske vožnje in znanstveno delo. Ker je tresal pepel na Hale Ave., proti bil pokojni angleški kralj Jurij lš . . . --„- -----„------.... .. „ Sylvia Ave., ako se zglasi pri V. 1 v. njegov bratranec, se je for- U0m; 101 ter se seda3 nahaja na svojem domu. Prijateljice jo Turk, 21232 Nauman Ave., Eu-jmalno proslavo rojstnega dneva I lahko obiščejo. clid, Ohio. odložilo na petek. BIVŠI KAJZER JE 77 LET STAR kadar jim pokažeš denar." o. "Moj mož se krega z menoj, kadar grem v šolo. Radi miru v hiši ostanem doma." Je pa zopet obraten slučaj, ko mož prigovarja svoji ženi, toda ona nima veselja. 4. "Se mi sosedje smejejo, ker hodim v šolo," Po opazovanju se je pokazalo, da so sosedje razumeli in govorili manj in slabšo angleščino kot oseba, katera je želela izpopolniti znanje svoje angleščine. Potem zopet: "Sem prestar, prestara, da bi se naučil, naučila." Dokazano pa je, da je odrastki oseba ravno tako sprejemljiva za učenje v starejših letih, kakor je bila v otroških. Kdor se je v otroških letih mogoče hitro naučil, je mogoče tudi hitro pozabil, dočito se je primeroma počasi učil, toda si vse zapomnil i. t. d., tako gre tudi v poznejših letih, razen ako se pripeti kaj izvanrednega, kar spremeni delovanje človeškega uma. Ako se je 90-letna črna ženska naučila pisati' in brati, zakaj se ne bi mogli drugi? Veliko 60—70 let starih črncev pohaja danes v šolo, da se učijo pisanja in čita-nja angleškega jezika. (Ako se hočete prepričat, kar pojdite v Woodland Ave. Center). Ako i-majo ti upanje, da se bodo naučili, potem bi ga morali naši priseljenci med 30 in 45 letom imeti še več. Vsem tistim, kateri namera-* vajo napraviti prošnjo za državljanstvo, je potrebno, da imajo vsaj nekaj znanja v izgovarjavi in čitanju angleščine, kar bo veliko pomagalo pri učenju za državljanstvo. Vsak, kdor ima veselje do u-čenja., si bo gotovo tudi dobil čas za isto. Velikokrat nam naša malomarnost škoduje s tem, da nas postavlja v vrste neizobra žencev, kar ni priporočljivo. Za slovenske žene in može je prilika v S. N. Domu na St. Clair Ave. podnevi in ob večerih. S. N. D. je dal na razpolago dvorane brezplačno, in tudi učitelji podu čujejo brezplačno. Popoldanski razred se vrši vsako sredo in petek od 1:30 do 3:30. Ker je ta razred bolj majhen, in ker ako se ne bodo udeleževali pouka vsaj, tisti, kateri so prijavljeni, bo šolska uprava morala prekiniti ta razred, se apelira v vašo lastno korist, da se prijavite, ter po-sečate razred, ter si izpopolnite znanje angleščine. Apelira se na vse, kateri čitate ta dopis, da o pozorite vaše prijatelje, kateri nimajo nobenih slovenskih časo pisov. — Josephine Terbižan vetiral, kakor je poslanska zbor niča storila že v petek, ko je s 324 glasovi proti 61 šla preko predsednikove glave. To pomeni, da je vprašanje veteranskega bonusa, ki je bilo ti, dokler ne dospejo zormularji za prošnje. V Ohio živi 182,692 Vojnih veteranov, katerim se bo izplačalo $106,061,314 bonusa v obliki 50-dolarskih bondov. Od teh jih je v Clevelandu oziroma Cuyahoga okraju okrog 35 tisoč, ki bodo dobili $19,171,617 bonusa. Bonu sili bondi se bodo lahko izmenjali za gotovino edino v poštnih uradih. Banke jih ne bo- trn v peti vsem administracijam > ^ izPlače;ale- kef bon- in predsednikom od Hardinga d°,V f Tg proda^atl na končno likvidirano. I Spl°Snem b°ndnem trgU" Zak°n naprej, Predsednik Roosevelt ] tudi določa, da bonusni bondi ni-kongresa, katerega je ^ričako i80 podvrženi sodni zapIembi za val, sprejel filozofično ter odre dil, da se brez odlašanja prične z akcijo za pospešitev izplači-tve. Vlada bo morala v ta namen najeti več tisoč izrednih pisarniških uslužbencev, ter se upa, da bo vladni ustroj do 15. junija že v stanu začeti z izplačevanjem. Bivši vojaki, ki prejmejo bonus za izgubo časa in zaslužka med svetovno vojno, bodo deležni odškodnine na podlagi dolgosti svoje službe v armadi. Toda vlada bonusa ne bo izplačala v dolgove, ki jih ima vojni veteran, torej jih upniki veteranov ne morejo dobiti v posest. Prošnje za bonde se lahko vloži kdajkoli pred letom 1945, ko bonusni cer-tilikati dozorijo. V slučaju, da bi veteran, ki je upravičen do bo-| nusa, med vložitvijo prošnje za bonde in pa med sprejemom istih umrl, bo bonde dobil upravitelj ter postanejo del pokojnikove zapuščine. MEZDNA ZVIŠANJA SO KONČALA STAVKO , . , y . PITTSBURGH, 27. jan. — gotovim, temveč v bondih po|Stavka v neodvisnih steklarnah, ki sc je začela 1. januarja, se je končala danes s kompromisnim sporazumom, glasom katerega $50, katere se bo lahko takoj izmenjalo. Vlada pa apelira na ^ivše vojake, da naj izmenjajo e toliko teh bondov, kolikor ra- ^doTelavci' dob¥ '7-procentno ^ijo za svoje potrebe, ostale pa naj pridržijo in vlečejo 3-pro-centne obresti. Po prvotnem zsi-ionu sc je imelo bonus izplačati sele leta 1945. Bondi, katere se 30 sedaj izdalo, bodo dozoreli istega leta, in bodo torej posamezniki, ki jih ne bodo izmenjali, lahko do, tedaj vlekli obresl i. Celotna svota bonusa bo znašala preko dveh milijard dolarjev. Nobenega dvoma pa ni, da bo najmanj polovica izdanih bondov v najkrajšem času izmenja- mezdno zvišanje oziroma najmanj 50 centov na uro. Na stavki je bilo 500 delavcev po steklarnah širom dežele. Unijo je v pogajanjih zastopal Glenn W. McCabe, predsednik Federation of Flat Glass Workers. SMITH OBTOŽEN LAŽI IN POTVAR.JANJA MEMPHIS, Tenn., 27. jan. — Andrew Jackson zgodovinsko društvo je poslalo Al Smithu 1700 besed obsegajoče pismo, v na, vsled: česar bo vlada stala j katerem se ga dolži, da je po-pred vprašanjem, kje vzeti de-^varjal in lagal zgodovino in res- Umor v nižinah V nedeljo popoldne je bil najden ustreljen v predmestni občini Pepper Pike 24-letni William Wiggins, ki je bil znan kot eden izmed vodilnih 'policy' raketerjev v mestu. nar za financiranje teh izplačil. Dočim se je prvotno v kongresu predlagalo, da se bonus izplača z natiskanjem denarja v tej svoti, torej potom inflacije, pa post iva, ki je bila sedaj končno sprejeta, prepušča vladi, da sama najde pot za financiranje izplačil. Za enkrat bo vlada najbržs dobila posojilo od bankirjev, po • zneje pa se bo seveda moralo naložiti kake vrste nove davke, ker iz rednih vladnih dohodkov t? ogromne svote ne bo mogoče pokriti, kajti vladni proračun je že itak leto za letom v deficitu. Vladne tiskarne v Washingto-nu so sinoči že s polno paro tiskale uradne formularje, katere bodo morali veterani izpolniti, predno se bo priznalo njih prošnjo. Natančne podrobnosti glede postopanja za izplačilo pa bodo objavljene v teku nekaj dni. United States Veterans Bureau, ki ima svoje podružnice v večjih mestih, bo imel v rokah vso proceduro. Clevelandska podružnica se nahaja na glavni pošti, toda polk. William L. Martin, ki je ravnatelj podružnice, je sinoči izjavil, da ne more ničesar ukreni- nico, ko je očital Rooseveltu, da je zapustil nauke Jacksona in Jeffersona. Zanimiva debata Že sedaj vas opozarjamo, da. rezervirate nedeljo 9. februarju zvečer za poset zanimive razprave ali debate — Stare in nove i-deje o vzgoji mladine, ali — Kdo ima prav. starši ali mladina? -— katero priredi krožek "Progresivnih Slovenk" št. 2 v S. N, Domu na St. Clair Ave., novo poslopje, dvorana št. 1. Stare ideje bo zastopala Mrs. Frances Can-don, nove pa Miss Olga Marn. Po razpravi se bo vdeležencem postreglo z večerjo in vršila, se bo domača zabava s plesom. Žalostna vest Mrs. Karolina Hiti iz 4475 W. 130 St. je prejela iz starega kraja žalostno vest, da je v Belgiji, preminul njen polbrat Franc Gornik, ki je podlegel težkim poškodbam, katere je dobil pri delu v rudniku pred 26 meseci. Bil ,i« samec, star okrog 35 let in doma iz Nove vasi, fara Bloke, kjer zapušča starše in veliko sorodnikov. Bodi mu ohranjen blag spomin! / STRAN 2. ENAKOPRAVNOST dne 28. januarja, 1936 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by C11B AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ■a 8 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pofiti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Zedinjene države ln Kanado za celo leto ......$4.50 na 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države u 6 mesecev ........f4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26'.h, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, ur.der the Act of Congress of March 3rd, 18 j9 KAKO A. D. "REŠUJE" DOMOVINO Potem ko je urednik A. D. zagotovil Msgi'. Domladovaca, da mu verjame, cla nima niti "najmanjšega stika s komunisti in socialisti," piše dalje: "Monsignor Domladovac v svojem odgovoru na naš uredniški članek našteva dejanja sedaj pokojnega, ubitega jugoslovanskega kralja Aleksandra. Kje je dobil Monsignor te podatke, ne vemo. Vemo samo to, da v jugoslovanskih časopisih jih ni čital, prvič, ker jugoslovansko časopisje enakih podatkov ni prineslo, in drugič, tudi če bi vedelo za nje, bi jih ne smelo prinesti." Izvrstno povedano! Z drugimi besedami rečeno: Režim v Beogradu ne dovoli v javnost ničesar, kar bi vlado utegnilo postaviti v slabo luč, in ker imajo listi v Jugoslaviji nagobčnike, mora ves zunanji svet — tudi v Ameriki živeči Jugoslovani — glumiti, kot da se tam nikomur niti lasu po nedolžnem ne skrivi. To se pravi, igrati moramo vlogo bebcev. Lahko sicer izvemo resnico, ampak ker listi v Jugoslaviji o nji ne pišejo, kajti pod strogo kaznijo jim je zabičano, da molčijo, zato se moramo delati, kakor da ničesar ne vemo. Nesmiselnost takega argumentiranja, ki se zamore roditi le v možganih največjega morona, postane takoj očitna, če ga poskusimo na splošno aplicirati. Kot znano, so časopisi v Italiji in Nemčiji strogo cenzurirani, dočim jih v Sovjetski uniji vlada sama lastuje. Vprašali bi torej modrega urednika A. D., ali tudi glede dogodkov v teh deželah verjame oziroma poroča samo to, kar pustijo v svet Mussolini, Hitler in Stalin? Po tem argumentu bi bilo v dotičnih deželah vse v najlepšem redu. Navzlic temu pa je celemu svetu znano, da se ljudstvu v Italiji in Nemčiji godijo velike krivice, in kar se tiče Sovjetske Rusije pa zlasti A. D. še posebno skrbi, da jo ob vsaki priliki predstavi v čim bolj črni luči (tako pač menda zahteva bratska ljubezen in slovanska vzajemnost!), čeprav takih poročil prav gotovo niso objavili sovjetski časopisi. Hie Rhodus, hic salte! Najbolj "uničujoči" dokaz, da Msgr. Domladovac in ostali "neodgovorni in nepoklicani elementi" ki so se podpisali na apel za pomoč političnim jetnikom v Jugoslaviji, sploh ne vedo, o čem govorijo, pa je urednik A. D. seveda prihranil za nazadnje. V ta namen se je zatekel k izjavi, o kateri piše, da jo je podal nekje v Minnesoti ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rozman. To je nekak namig s kolom, češ: Zdaj pa odgovori, če moreš! Kdo je več, monsignor ali škof? Izjava ljubljanskega nadškofa je sama na sebi primerna, upoštevajoč vse okolščine. Z njo je dr. Rožman pokazal, da je izvrsten diplomat, kar pač pojasnjuje, zakaj je, dasiravno še primeroma mlad mož, že dosegel nadškofovsko čast. Nadškof je po zatrdilu med drugim tudi rekel: "Vas, Amerikance, je vzelo sto let, potem ko ste se oprostili tujezemskega jarma, da ste si ustvarili končno svojo državo sami, ne da bi kdo posegal v tujini v vaše razmere!" Tu trditev ni povsem pravilna. Zgo- dovina nam pove, da je za časa Civilne vojne v Zed. državah evropska reakcija kar tulila od veselja, ker je videla v bratomorni vojni med severom in jugom smrt za ameriško ljudovlado. Angleška aristokracija je odprto stala na strani južnjakov, angleška vlada pa je upornim južnim državam celo pustila, da so v Angliji gradili bojne ladje za napad na mornarico federalne vlade, kateri je stal na čelu Lincoln. In ne samo to. Kronana gospoda v Evropi je v tistih težkih dneh na inicijativo Napoleona III. poslala v Ameriko avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana, ki je kot mehikanski cesar imel začeti z delom, da se ubije ljudsko vlado v Novem svetu in da ves ameriški kontinent napravi varen za kronane vladarje. To so zgodovinski fakti, preko katerih ni mogoče iti. "Sledimo besedam Lincolna in dr. Rožmana:" zaključuje A. D. svoj hromi zagovor v prilog beograjskemu režimu, " 'Z zlohotnostjo napram nikomur, z ljubeznijo napram vsem!' " Da, to so Lincolnove besede, ampak izrekel jih je šele potem, ko je bila južna reakcija že uničena in zbita na tla. Prej pa je veliki Lincoln rekel: "Unija ne more živeti pol svobodna in pol suženjska!" ter je potegnil celo meč ter se boril toliko časa, dokler ni pravica zmagala nad krivico. Svetovali bi uredniku A. D., če misli še kdaj takšne figure, ki so danes na krmilu v Beogradu, primerjati z nesmrtnim Lincolnom, da se poprej malo bolje pouči o ameriški zgodovini. Potem je upati, da ne bo več uganjal takih neslanosti. Iz Jutrovegcs Cleveltind-Newburgh, O. Slovenskem Sokolu, ki je vodil sokolske povorke v štadionu; še več: Slovenski Sokol je dal iz- republikanec iz Nebraske, ki jei leta 3928 podpiral Smitha, štiri leta kasneje pa Roosevelta, je med svojih vrst ameriškemu' danes izjavil, da je Smith govo- škrat V tej hudi zimi je res dolgčas, človek ne ve kam bi se obrnil. Od zunaj je mraz, da ne moreš prestati dolgo tako, da jo hitro odkuriš pod streho h kakšni gorici peči. Pa da se ne bomo samo doma ogrevali bomo šli rajši pogledat lepo igro v Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave., katero priredi pevski zbor "Cvet" dne 8. februarja ob' 7. uri zvečer. Vstopnice dobite pri pevcih in pevkah društva "Cvet." Cenjeno občinstvo prosim, da bi nam šlo na roke in ši nakupilo vstopnice še vnaprej in nam s tem pomagalo, da bo rao gel "Cvet" eveteti s svojimi slovanskemu Sokolstvu drugega najboljšega telovadca—Sokola Frank Jereba, ki danes nače-ljuje našemu Sokolu. Ob takih kulturnih zmagah se porodi lahko v duši slehernega Slovenca ali Slovenke tiho zadovoljstvo in ponos, ki hrani in napaja naše duševno življenje do zaželjenega užitka. V nedeljo 2. februarja, ob tretji uri popoldan nastopi Slovenski Sokol v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Ako ste željni duševnega užitka, če živite tudi duševno življenje, ki je potrebno vašemu življenju, potem je vaša narodna dolžnost, , da pridete pogledat narodovo malimi slovenskimi pesmicami.j najstarejše in napredno kultur-Pevski pozdrav vsem čitateljem 110 drustvo v Clevelandu. Enakopravnosti. Mrs. Rose Vatovec Motorizirani, angeli Kaj taksnega je bilo mojv>če samo v hitler,jevaki do zob oboroženi Nemčiji« upali pa je, da ji bodo tudi drugi utilitaristični narodi kmalu sledili to pot, Na božični večer so bili zbrani rekruti in častniki "J. oddelka 5. oklepnega polka v Wunsdori'n pri Zussenn v Veliki kavarniški dvorani okrog božičnega drevesa, ko so se odprla vrata in je pridrvela v dvorano na ropotajočih motorjih četa belo oblečenih angelov, z dolgimi perutnicami in - jeklenimi čeladami na glavah. Četa je parkrat obšla božično drevo, nato pa se je ustavila. V tem se je oglasilo zunaj poleg si rasnega Topotanja besno streljanje iz strojnic in v dvorano se je prerinil velik tank. Med cevmi strojnic je bilo opaziti .obraz Božička z dolgo belo brado, ki je stopil nato iz vozila in začel deliti med častnike darove. Ti darovi so bili izključno 15 cm dolgi posnetki tankov z vsem orožjem. Bojevite igračke so. se začele pre mikati in vrteti po mizi, med tem je eden izmed očeladenih angelov zagrabil Božička, g-a položil na drugi sedež svojega motornega kolesa in oddrdral ž njim v noč. llitlerjevski tisk z navdušenjem piše o tej "uspeli pro-lavi*' praznika miru. 230 TISOČ RUSOV OB SIBIRSKI ŽELEZNICI V japonskih vojaških krogih zasledujejo z vso pozornostjo gradbeno delo, ki ga vršijo sovjeti ob trati,$birski železniški progi. Tu gradijo namreč sporedno progo, ki bo dolga KIOO milj in bo velikega sirategičnega pomena. Tudi drugače se Rusi pripravljajo na vse eventua'nosli, ki jih morejo povzročiti .japonske skomine po ruskem ozemlju. Vzhodno od Bajkatskega jezera so vzdolž p]' kesibirske proge namestili 11 pehotnih in .'! konjeniške divizije v skupili moči 000 mož. SPALNA BOLEZEN NA JAPONSKEM Na Japonskem se je pojavila nenadoma te'/.ka epidemija spalne bolezni, ki napada ljudi in živali. l'o uradnih poročilih je umrlo za njo doslej že preko .'»00 žrtev, preko tisoč oseb pa umira. Ker ila Japonskem ni zakonitih odredit glede prijave bolezenskih primerov, menijo, da je število obolenj in smrti še veliko večje. Vojaške oblasti so se potrudile na vse načine, da bi zabrauile razširjenje bolezni na vojsko, navzlic temu pa poročajo iz Nagasakija, da jo tam za njo poginilo že preko 300 vojaških konj. Koncert Slavčkov S sokolskim pozdravom: — Zdravo! Janko N. Rogelj, tajnik ril kot demagog, Prineslo se je tudi na dan, da je Smith, ki sedaj grmi proti "brezbožnim Sovjetom", pred leti izjavil, da nima nič proti temu če Amerika prizna sovjetsko vlado, kajti nobenemu narodu ni mogoče narokovati, kakšno vlado naj ima. Opozarja se tudi, da je Smith leta 1933 pred senatnim odsekom izpričeval, da bi se moralo imenovati "diktatorja za j Mati nekega malega dečka je javna dela", ustavo pa da bi se učitelju, ki je bil znan radi svoje moralo za dobo krize "položiti na J surovosti, poslala pikro notico polico". To je v popolnem na-[sledeče vsebine: spretju z njegovim sedanjim ve- j "Oprostite, da vas opozorim hementnim napadom na Roose- J »a dejstvo, da ste Žanija že toli-velta, češ, da hoče pogaziti u- ko vlekli za desno uho, da je postavo ter postati ameriški dikta- atalo daljše od levega. Prosim tor. torej, da ga za nekaj časa vleče- __te za levo uho, za kar vam bom hvaležna." IZ PRIMORJA (Dalje iz 1. str.) SMITHOV GOVOR JE RAZBURIL VLADNE K K AGE Z veseljem opazujem kako se mladina skrbno pripravlja za koncert ki se vrši dne 16. feb- "in -po čudnem naključju imam ruarja v Slovenskem Narodnem seboj izrezke časopisov glede do-Domu na St. Clair Ave. Zato tične debate." ste prošeni vsi starši in ljubite-! Ickes je potegnil iz žepa izre-lji mladinskega pevskega zbora, zek ter citiral Hooverja, ki je "Slavčki" da pomagate pri raz- 22. oktobra 1928 v govoru prodaji vstopnic. 'je "zapustil načela svoje lastne Največje veselje pripravite "strauke", in da "hoče uvesti dr-pevcem ako vam ponudijo žavni SOcijahzem" v Ameriki, vstopnico, da ne odrečete proš- Nato je ]ckes citiral odgovor, nji in kupite od njih, ker svota katerega je Smith dal Hooverju je prav nizka v primeri s pro- dva dni kasneje na shodu v Bo-gramom, in sicer samo 35 cen- stonu. tov. | "Krik o socijalizmu je patenti- Program bo zelo lep kakor- rano strašilo velikih interesov," šen še ni bil podan po mladini je rekel Smith na dotičnem sho-na nobenem odru v Ameriki, du, "ki hočejo zadušiti progre-Vabljeni ste torej vsi, da napol- sivno zakonodajo. Ker ne morejo nite dvorano dne 16. februarja odgovoriti na argumente druga-in "Slavčki" vam zagotavljajo če, se vselej zatečejo k stari da vam ne bo žal. trazi o socijalizmu. Označevati Nasnanjem vsem ki imate vstop- zdravila za obstoječa zla s so-nice v prciiprodaji, da se bo po- cijalizmom pa ni konstruktivno biralo denar ali neprodane državništvo, to ni nikako vod-vstopnico najkasneje pri zad-.stvo, kakršnega danes potrebu-njih vajah. Kdor želi še vstop- je dežela." nice jih dobi na spodaj nave-' "Well, in zdaj smo tukaj," je Anti-salonska liga pravi, da bo do leta 1940 Amerika že zopet suha. Kaj to? Samo, da pijače ne bo manjkalo! Pogodbo med pekovskimi pomočniki in mojstri oziroma lastniki pekarn so sklenili pred dnevi za vse Primorje. Pogodba določa med drugim rfier na svojem zborovanju no minimalno mezdo, ki ni odvisna I vembra meseca konstatirala, da od tega, ali delavec doseže mi- j daje stalno podporo 85 osebam, nimum storitve ali ne. Delavec! skupno 1078 lir na mesec, izred-dobi odpravnino tudi, če ne do-, ne podpore 123 osebam, 2184 lir služi enega leta. Za počitnice'na mesec, 2400 porcij juhe ia v dobi plačano šest dnevnih mezd.; kruha za 1666 lir na me'.c, 10$) NewUYorku obtožil Smithafda: j S**oh ka?e ff izfm zad^e ««* bonov živil za 690 lir, drugih vedno večjo tendenco, da zaščiti delavca, oziroma nižje sloje datkov za 190 lir, 4 bone lap »ble obleke za 170 lir na mesec, z J kar je brez dvoma v zvezi s po-1165 lir obutve, za 269 lir mleka iožajem, ki je nastal vsled voj- in druge manjše izdatke. Vrh ne v Afriki. Med darovalci zlata, ki doprinašajo na oltar domovine dragocenosti, beremo tudi ime profesorja Maksimilijana Gortana v Trstu, ki je žrtvoval zlato medaljo, katero je dobil od radiologov ob priliki 25 letnice svojega delovanja na radiološkem polju. Gortani so doma, kakor^vemo, iz Pazinščine. V seznamih darovalcev, ki izhajajo v primorskih listih, najdemo sploh veliko slovenskih imen iz vseh krajev Primorja. Ka iitativne organizacije imajo tudi na Primorskem veli- denem naslovu. ; dostavil Ickes z nosljajočim gla- Prošeni ste tudi starši kateri som, oponašajoč način Smithove' ko dela, ker je ljudska beda ve-imate še vstopnice od Miklavže- govorice, in -poslušalci so se na j lika. Caritas v Pulju, tem biv-vega večera, da iste vrnete ali glas zasmejali. V avdijenc: je bi- j šem avstrijskem vojnem pri- la tudi Mrs. Roosevelt. jstanišču, kjer je nekoč vladalo Senator Norris, progresivni j tolik9 blagostanje, je na pri- za. prodane placate gotovino. Julia Peternel. 1383 E. 55th St. tega Caritas vzdržuje 5192 oseb v hiralnici in sirotišnici. Seveda Caritas ni edina dobrodelna organizacija v Pulju, ki skrbi z* reveže, vrh tega pa trosijo ve-liko zanje tudi občina in posamezniki. Jeklene prstane bodo kmalu dobili vsi tisti, ki so darovali svoje zlate poročne p'' stane. Razdelitev jeklen.-. pt*i stanov se začne • kmalu in bo občinstvo o tem obveščeno p° tistih. Družine brezposelnih mornarje0 so dobile te praznike zastonj nekaj živil. V Trstu je bilo de' ležnih te dobrote 440 družil1' 26$ brezposelnih pomorščakov pa je na Silvestrovo bilo povabljenih na večerjo. Duševno življenje Živimo dvojno življenje. Podvrženi smo temu po naravi; telo zahteva vsakdanjo hrano, duh si poželi svojega razvedrilo. Vse je v nekaki tesni zvezi, in če človek dobiva telesnega in duševnega razvedrila v pravem' sorazmerju, da s tem balancira' svoje življenje, potem živi po| pregovoru starih grških pripo-j vednikov, ki so naglašali: V: zdravem telesu je zdrava duš To je naš motto tudi dan dnevno čitamo v našem časopis-! ju, ko nas vabijo na zabave lil razvedrila. Pravi duševni užitek, katerega nam V prvi vrsti nudijo nana ! domača kulturna društva, in po-j samezniki, je tisti vrednostni in j pristopni užitek, ki nas najbolj srčno poživi in dela ponosne in ; velike pred drugimi narodi, ki! imajo mogoče več kulturnega I udejstvovanja, kakor ga pre-j saj Obsegala bo veC obal' "Ceste Sveta" se bo imeno-j nih mednarodnih razstav, jetClevelanda. more mi Slovenci v Clevelandu.) vala posebna razstava ki bo j vodja tega projekta. Nad 1001 kot 3 2.5 ak rov zemlje na Toda nič zato. Naš narod v| spojena z Great Lakes razstavo;poslopij bo zgrajenih v tem j jezera Lake Erie v "downtoW1 Clevelandu rte zaostaja v kul-1 ki se otvofri v Clevelandu junija j prostoru. Prodajalo se bo raz-! Clevelandu. Govori se, da turi, ako se primerjamo z dru-'in se nadaljuje -skozi julij, av- ne novosti in spominke, in ser-; razstava ena največjih, kar ^ gimi slovanskimi narodi. Go-'gust in september. Obris raz-1 viralo se bodo pristne jedila; jih je še kedaj obdržalo v tovo se spohinitc, ko se je vrSil stavnega prostora vidite.na sli- vseh narodnosti. Med prigla-l riki. Vključena bo industrij3' v Clevelandu preteklo leto vse ki. j šenimi so tudi Hrvati in Srbi, in promet, mestna in družabO3 sokolski slovanski izlet v mest-1 "Ceste Svete" bodo obsegale upati je, cla bodo tudi Slovenci stran življenja. Pričakuje S® nem stadionu, ko so prihiteli rta 1.0 akrov zemlje in bodo Vklji-j zastopahi. izlet najboljši slovanski Sokoli čevale vse narodosti Evrope. m Sokolice, da je bil zastopan1 Azije in Afrike. John H. Gour-lia tem izletu tudi naš narod po j ley, poznan kot direktor prejš- Great Lakes razstava se vrši do 40,000 gostov dnevno tek01* časa razstave. Okrog 4 »lilij0 ne ljudi se pričakuje iz drug''' v proslavo 100-letnice mesta mest. le! 28. januarja, 1936 enakopravnost STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA l'J08 INKORPORIKANA 1909 GLAVNI URAD; 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO. ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR; Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. "udolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland O. William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. *rank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. ®ceve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK: Dr- P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. "lTMA^ URADNO GLASILO: 6«AKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Jlka rfSa P'sma ln stvari, tičoče se organizacije, se naj požilja na naslov taj-'»nia i nar za Zvezo Pa na ime ln naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-Drit Ji?vneBa oaseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-(o6e op be sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tint n.f, Urednižtva in upravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ua°lov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. K volitvam predsednika čehoslovaške republike Narod VS; bil ]e demokratičnega duha."rdeče." Iz podobnih razlogov dustrijskim vojvodom" mistične lastnosti, ki so jih prej pripisovali dinastijam. Da so bili uspešni gospodarski voditelji večinoma prav tisti politični pe-stovanci kakor njih častilci, ni nihče opazil. Tako je bil kak Cuno kot kancelar mogoč, ki je porursko vojno pričel in izgubil. Pozneje, ko je kupčija šla sla-beje, se je obrnila zveličavna vera zopet k vojakom. Strese-mann si je vil roke zaradi Hin-derburgove kandidature. Preprečiti je ni mogel in s tem je — pravzaprav že 1925 — nastala nesreča. Prijatelji in sovražniki so pričakovali od te volitve odločilne dogodke: da jih več let ni bilo, je bilo za vse presenečenje. Vzrok je bil v tem, da se je Nemčija zunanjepolitično in gospodarsko dvigala. Tako ni bilo ■ pravega povoda za aktivnost komodnega starega moža, ki se je zavedel svoje politične nezmožnosti. Prišla pa je gospodarska in politična kriza. Spomladi 1930! se je skrhala zadnja parlamentarna vladna večina, velika ko-; alicija Hermana Mullerja. Dogodek take vrste je za državo s parlamentarno demokracijo, zlasti mlado, življenjske nevar- 1 Prijatelji svobode v Ev- mnogo čestitajo, da je dl'- Edvard •Beneš izvoljen tednika čehoslovaške reje ' 'f' Negotovost in skrb se javila tupatam. S tem opaž"^ za(^ovo^s^vom smo Pa '' a i. da češki narod trdno (pri demokraciji dalje. ,., ,ilf bi bila zavist nekaj ne- ;'Uaetnega, bi kot Nemci mogli 1 Zavistni. - ebi i.5o z zavestnim instink- L česar mnogi Nemci ^anesne umejo: namreč, da čelo republike le za-rao _v Republikanec ter da sme- i^tla a Ha 'ot i r'3višjim političnim ura- • _ • ••overili le moža, ki'ima " tt, !j9 . w znanje, politične izkuš-bili v ^^^eni značaj. Če bi rt,f. . v'!iiCi vobče to enostavno -imeli, bi bili še danes "obodni mogU ske ljudje, ker tega niso 0 sedaj ujetniki roparje iz brez obrambe. strahu proti protestantom so se nosth Ce Preneha Parlament ogibali volitev katoliški cen. I biti sposoben za vladanje, tedaj trumaši. Za odkritega republi-l se prenese na dru^a S^ega ljudski volitvi faktorja ustave, predsednika, vse breme odgovornosti. Republikanski politik na Hinden- kanca bi bilo v malo upanja. Ce je bila kljub temu sklenje na in sprejeta v ustavo ljudstva' burgovem mestu, bi bil še uteg-volitev, je bilo to posledica, dok-,nil rešitl demokracijo. Hinden-trinarne vneme, s katero je de-' burS ni moge1' tudi ne' če bi mokratični notranji minister j hotel- Hugon Preuss branil to svojo Tako Je nastala dve leti po-najljubšo idejo, v kateri ga je zneJe prava divjaška situacija, tudi desnica podpirala, čeprav Nepolitične množice, ki so pr-je bila že takrat jako protiži-j votno volile Hindenburga, so.se dovska, se ni sramovala, spre-1 pogreznile zaradi svojega obu-jeti vbogajme plebiscita iz rok Pa na najnižjo stopinjo politič-Žida. Weimarska koalicija je1 ne8a praznoverja in so izvolile hotela napako popraviti. Desnica je o tem predčasho izvedela, ter je — ali nje radikalno kri- preroka stupiclnega fanatizma za svojega izveličarja in rešitelja. Da ne bi Hitler postal lo — vprizorila akcijo. Kakor predsednik so morali republi-žalostno je propadel Kappovj kanci nastopiti za Hindenburga. puč, je vendar imel dve politic-j V varstvu te monarhistične runi posledici, ki sta bili usodni ine so branili republiko. za Nemčijo: Bavarska je posta-, la reakcionarno leglo hitlerjan- ^Preizkušnji "Mitične na>tva' in ° kaki odPravi nevarne dokf<*ti, ki so jQ Cchi doslej %if C smeli tudi za- ljUrj ' da bi tudi v direktnem w <"rn glasovanju našli pra-U^vmoža- Vendar je bolje, da tajj^9, eehoslovaške republike Y e^sPerimentov ne pozna, emčiji se je vršila samo volitve državnega predsednika Da je prišlo do tega, ni bil samo zli slučaj, marveč je bila to posledica vpliva sistema. Republikanci so imeli seveda prav ; ral pred njim. Po njegovi smrti je priredil Hitler plebiscitno komedijo; dal se je potrditi na svojem mestu, ki si ga je prav ; za prav že osvojil. S tem se je zgodilo do pičice isto, kar so napovedovali nasprotniki ljudskih volitev: iz "popolne demokraci-! je" je po dialektični poti nastala najpopolnejša despotija sveta. Od takrat so besedo kakor "svoboda," "pravica," "člove-čanstvo" — besede, ki smo jih na Češkoslovaškem v zvezi z volitvi jo predsednika Masary-ka in sedaj Beneša vedno slišali, za Nemčijo besede brez smisla in vsebine ali kvečjemu odmevi iz davno minulih časov. Tako globoko pade ljudstvo v nesrečo, ki si ne zna izbrati vrednega poglavarja. Tem bolj moramo zaradi tega čestitati češkemu narodu, da je umel, da je demokracija dejansko najboljša izbera in je tako ravnal. Za nas pa je vendarle tolažba in zadoščenje, da so Nemci, kakor nemški socialni demokrati te dežele, pri tem pomagali. Ni nam torej treba privilegija pametne politike popolnoma prepuščati Čehom; košček pripada tudi nam. Nekega dne se bo tudi Nemčija naučila, kar Češkoslovaška že zna." (Po "Neucr Vorwarts".) NB. Člankar je urednik bivšega in sedanjega "Vorwartsa," ki izhaja na Češkoslovaškem. Članek pojasnjuje razvoj politike v Nemčiji. Iz stare domovine Pamet: ena ka. ga-i " .— — na ]narodna skupšči- To na volitev predsedni-je bila volitev Eberta. bil Ebe V ljudski volitvi bi po ljudstvu ni moglo biti več go- mnogo mož, ki so imeli za pred vora. Kmalu se je izkavalo, da nemško meščanstvo in njega tra-banti, ne vedo z ljudsko volitvi-jo storiti nič pametnega. Na- sednika boljše sposobnosti, ka kor oba kandidata, toda niti enega, ki bi se mogel lc približno meriti po popularnosti z o-nima. Idolu nemških množic ni odgovarjala demokracija, še Ljubljana, 30. dec. — Zapišemo zgodbo o kmečkem dekletu iz obmejnih krajev. Odšla je Micika z domače grude in služila v Kranju. Seznanila se je z graničarjem Simo iz Niša. Pravil ji je, da je sin bogatih staršev. Oče ima veleposestvo in je on edineč. Zasluži pri granicarjih 1700 Din mesečno. V hranilnici ima že naloženih 100,000 Din. Dobra Micika mu je verjela. Razvilo se je razmerje, katerega posledica je bila, da je Micika porodila nezakonskega otroka. Že poprej je zviti Sima izginil iz Kranja. Micika ga je iskala okrog. Naposled je s pomočjo občine in kranjskih orožnikov dobila informacijo, da se Sima nahaja v ljubljanski bolnišnici. Šla je tja. Vojak, ki ga je povprašala, če je res v bolnišnici ta in ta graničar, jo je na kratko odpravil. — Junija dobi Micika črno obrobljeno pismo, podpisano od kaplara Kosanoviča, naznanil ji je, da je Sima umrl in da se je je na smrtni postelji spominjal in je težko umiral. Priložena je bila fotografija, kako Sima leži v krsti na mrtvaškem odru, obdan s cvetjem in venci. Poleg odra je stal vojak s povešeno glavo. Sprva je bila Micika presunjena. Ko pa je začela sliko natančneje motriti, je spoznala v vojaku onega, ki jo je zapodil iz bolnišnice. Kratek sklep. Micika se je odpeljala v Ljubljano, odšla je v vojaško bolnišnico, da povpraša, kdaj je graničar Sima umrl. Vojaki in bolničarji ji niso hoteli dati točnega pojasnila. Nastal je majhen kravel. Mimo je prišel vojaški zdravnik. -Začel se je zanimati za stvar. Povabil je dekle, naj mu sledi v I. nadstropje. Tam sta našla graničarja Sima, kako je naslonjen na okno kadil cigareto. Ko sta stopila k njemu, je kar okamenel. Pokleknil je na kolena in začel prositi: "Zlata Marica! Oprosti." Vpričo zdravnika je priznal, da je oče nezakonskemu otroku. Pomirjena je Micika odšla. Sima je kmalu zapustil bolnišnico. Sled za njim pa je bila izbrisana. Naposled so dognali, da se nahaja pri obmejni cesti v Slovenjgrad-cu. Micika je vložila pri ljubljanskem okrajnem sodišču, ki je po čl. 65. c. p. p. pristojno za to pravdo, tožbo na odškodnino 12,000 Din. Izvod tožbe z naznanilom, da se bo vršila I. razprava te dni decembra, je bil poslan Simi v Slovenjgradec. Toda Sime ni bilo k razpravi. Prišla pa je tožba vrnjena na sodišče s pristavkom, da je Sima odpuščen iz graničarske službe in da je odpotoval na svoj rojstni dom v bližini Niša. mesto, da bi se ogledali po poli- . . , . , v, ... ■ ... v , , • , . najmanj pa bistvo nemškega ticno zrelih možeh, ki bi znali! , , , . ... ... delavskega gibanja. Protihitler, državno ladjo voditi v viharju, so si iskali voditelja in rešitelja, ki bi imel nadčloveška svoj- Ko je dr- vfiči komaj izvoljen, ker; stva in delal čudeže Ua ljudstva še ni bila socia- j žava v prvih letih miru propa listj meščanskih volilcev pa! dala, je "gospodarstvo1 mi lo mogoče niti z deseti-: od inflacije ogromne mi kon7!n0g10^ T t ucavvir, Jllilclv"J\ r8fcvrr rej pridružili Ilindenburgu in z unJi privleči, da bi volili Tako so se jele pripisovati "m- r nflacije ogromne dobičke. ki bi bil s svojim kričanjem prekosil nesmisel Hitlerjevega kričanja in bi bil zaradi tega ča-ščen kot polbog, ni bil mogoč, imelo'stari maršal še vedno j boljši. Republikanci so se to- njih pomočjo je Hindcnburg zmagal nad Hitlerjem — da je nekaj mesecev potem kapituli- LIFE'S BYWAYS Rabite vaše dolarje razumno! Kupite bišo sedaj! 909-11 Alhambra Rd.. blizu I.oudon lt'i. od ki. ci»ir. Zlflana hiš.t m i družini; r. so)> In kopalnica vnuku M umiva nje : 2 1'oriieza, 'j Kara- mn^Lj™!™.."; $4000 i 4305-7 Bardwell Ave., od Hay-don ; idša /.a dvo družini: r> sol) in banja v vsakem stanovanju; dva forneza; laldii davki. jPpgvJl: lian-ejia ftnancu__,_______u \ $3700 991 E. 131 St. 2 družinska hlSa, 5 soil spodaj, 4 sobe na drugem nadstropju, stanovanjske flobe na tretjem nadstropju. Pogoji: Bančna tinanea __ $3900 i 100 E. 71 St., južno od St. Clair Ave.: za 2 družini, D soli lu ko-liaintca vsako stanovanje; lot ifft 120; davki $50.21 letno. Pogoji: liailčna fluanca__________ JjJ^ygQ ' IG 18 PoDp jr Ave. hiša za dve družine: r, „-ob: lot Uxi-Ui.- I'oicoji: liane na Hnanea .. $365() 4311- Prasso Ave.. Iiilzu (ireen Itd. severno od Ma.vfield. South Euclid; li sob; velika klet; gorkota na vroe zrak; garaža; posebni davki nliieanl. PohoJ'-': ilanena ilnanra . $3500 Kako se bo končala ta žalostna pravda, še ni znano. Najprej pil bratovščino, potem ga zaklal. Na božični dan se je pripetilo pri Sv. Trojici v Slov. goricah grdo krvoprelitje. Med mesarskim pomočnikom Petrom čuč-kom in posestniškim sinom Lovrencom Kukovcem je bilo staro sovraštvo zaradi dekleta. Na božični praznik dopoldne sta se pa spravila in šla pit bratovščino. Vinjena pa sta se zopet sporekla, prišlo je do pretepa, v katerem je čuček zabodel Ku-kovca v prsi ter ga smrtno ranil. Kukovec je umrl nekaj minut za tem, čuček pa je pobegnil, pa so ga še istega dne prijeli orožniki in ga zaprli v zapor okrajnega sodišča v Št. Lenartu. Otročiček v snegu V Lancavasi je odpustil posestnik Josip Turk svojo služkinjo, ki ima 6 mesecev starega nezakonskega otročička. Služkinja je odšla, otroka pa je položila enostavno v sneg pred gospodarjevo hišo. Šele potem, ko je bil otrok že ves trd od mraza, so ljudje v hiši začuli stokanje malega revčka ter ga rešili gotove smrti. Mater so orožniki prijavili sodišču. Puška ni igrača V Fokovcih sta ostala v hiši sama 13 letni Jožef Zrinjski in njegov prijatelj 16 letni Jožef Milner. Slednji je pregovoril Zrinjskega, naj pokaže, kako lovsko puško imajo. Zrinjski je prinesel puško, o kateri je mislil, da ni nabasana. Nameril je z njo proti Milnerju ter sprožil. Puška pa je bila nabita, strel je zagrmel in nekaj šiber? je zadelo Milnerja ter ga tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott 0718 HEnderson 1218 O, Gee/— Grandma's f\ Walking Downstairs- COULD NOT R® HER HOUSEWORK W7IIEN every-thing you attempt is a burden —when you are nervous and irritable—at your wit's end—try this medicine. It uiuy uc just what you need for extra energy. -Mrs. Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, a.ijS, "After doing just a little work 1 hud to He down. My mother-in-law recommended the Vegetable Compound. 1 can see a wonderful change cow." ..VEG If ABIE. COM P Oil NO •■ •:;': " ®l§ PEOPLE find THE CITY & SUBURBAN CO. 308-318 Anisfiekl Building, vagal E. D t h in Huron.—MAin 1645 Amvbopv eyj:^ pi.-.ctvr;n:rp Wiv OK \ -WHY CWlUMi-H VMtkt< ; -A HSpJCCfALLV o IP TOYii-r PuMti 1 NTI;T< Ti hl A 1-1AM Tori. TEM YEAIZS vvmo Triet» 5O7 Kir-iPS1 of Tonics VJiLLTK^ Jt/sr{//'/£ MOK£ JH-L Ir. tyu. Vou-f^22 MAP VIHH YoutJC. MEN! NVINJE:, PINE., PAMcr., Them Taxi thi Youwc J-APV HOMC-ANP C-Err JSlappj;^ yorz rteV IMC To ICUT.T H1IR C>OOP NlCI-tT • VIW- GIRI.S .Vtn'H B'lC-ICAF-I.WILL- W 1.^1--"PAMC1-IMC. EATS "Rl KCS -/-MvlP COMT3 iliat^. UAl't- 1.IKC THIS Halitosis (h:J breatii) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either ln-rauBo of »tomneh disturbances, lood fermentation, nr tile Weurins of fnissu teeth, old pooplu Ircquently have liHlitosi« (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the resrnltir uso of listerine will often overcome offensive mouth odors duo to tho lermUktatlon of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plate surfaces. This safe snttaptic and quid; deodorant •wofto quickly. It cleanoes mouth, teeth, and «am surfaces. Halts fermentation ami patro-factinn, a major causo ot odor:;, uad then -counteracts the odors thafasfiiv^s. Try using I.isterine every two or thres days. Seo how much more v/holesomn it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend oiSiers • Check halitosis mt\i LISTE8IHE Bold by Druggists j XJse VKIJJONA Tablets _ Write for FREE, fully illustrated 24-tmga book. "History of RHTitTMATISM," with cbaptcr dlscusslne germs of rheumatism, to Vn;i.BONA CORPORATION a Dosk 7, Atlantic City, N. J. B P1?SCB SSMT Uses only one Iivcl tsa-syioonfirf to a cap o? sittad f)eu; ter west recipes. Hm w rOWPII Sssie^fc® today as 45 years ago 25 ounces for 25^- M&nufaetutptt by halting pewatr sp -:<- inlisfs vvHn mnrtf, nc'.Wns l>t)t I balfnrj potw f A" \ beater that's r:.cl: ^^tesrsy m '.'itu Ktaft. _ ■-. i i 'teajrryyiy V J-T11-I; -r,-,-ri ■ ■•.,-■■ - •;»-,■„, 7 . » $THAN i. n^AKOPRAVNOST >1ne 28. januarja, 1936 i •|a I i I I g H I VEUKI i 1 MM TRGOVECI POVEST Spisal ENGELBERT GANGL 1 Gospodje v pisarni so stikali glave in si šepetali: "Pri nas ne gre več tako, kakor je šlo." In kako bi tudi šlo! Janez, ki je prej sam največ in najbolj delal, je sedaj zanemarjal delo in ga prepuščal drugim. Prej je bil vedno sam v pisarniei, zdaj ga ni bilo skoro nikoli. Pa kadar je tudi prišel, ni se poprijel dela, nego zapalil si je smotko, se naslonil na stolu ter puhal oblage dima v zrak, ali pa je vzel kvečjemu, časopis v roko ter ga površno in naglo prelistal. O vsaki količkaj važni kupčiji je hotel biti prej vedno natančno poučen. Prav nič se ni smelo zgoditi brez njegove vednosti. Sedaj je bilo tudi to drugače. Gospodje so dohajali k njemu, mu kazali došla naročila ali nakazane pošiljatve ter ga prosili pojasnil, kako jim je to in ono stvar izvršiti, kako jim je na to in ono pismo odgovoriti. Ali Zalokar je v naglici pregledal pisanje in ga vrnil tistemu, ki ga je prinesel, rekoč: "Storite, kakor se vam zdi!" Nič ni bilo torej čudnega., da je začelo vse poslovanje zaostajati, in da so prihajala naročila redkejša in skromnejša. ma?" ga vpraša pred hišo stoječi stražnik. "Da, gospod je doma in še po koncu," odgovori sluga. Stražnik stopi v vežo in naglo zbeži po stopnicah. Ne da bi potrkal, odpre vrata, za katerimi je čul Zalokarjev govor. Stražnik obstane na pragu in reče ves zasopel: "Gospod Zalo-ka, strašna nesreča!" Zalokar stopi par korakov proti njemu in vpraša: "Pa kaj je 9" zatrosijo ognja, ki bi lahko uničil vso zalogo, vredno po več ti soč goldinarjev. Ali kdo bi upošteval to prepoved, ker ni nikogar, da bi se bilo treba bati pred njim? Tako je šlo vse nekam nazaj, mesto da bi šlo naprej, in nič ni, čudnega, da so stikali gospodje v pisarni, kolikor jih je še ostalo v Zalokarjevi službi, glave in si šepetali: "Pri nas ne gre več tako, kakor je šlo!" Janeza se je polastila malo-važnost, nebrižnost in brezčut-nost. Sam v sebi je že čvrsto sklenil, da bo popustil trgovino ter se preselil ali k sestri Nani ali k svaku na Dunaj ali v Prago — pa tudi na to je že mislil, da bi šel k bratu Francetu v A-meriko. V njem ni bilo torej še vse urejeno in dozorelo, zatorej je še čakal in odlagal. Nestrpno je pričakoval pravega trenutka, ki bo odločilen. Kar I zdelo se mu je, da ta trenutek gotovo pride. Pričakoval je še nekega velikega dogodka, ki bo odločilen. Slutil je, da ta kmalu pride. In to pričakovanje, ta negotovost, to sanjanje o odločilnem trenutku in o velikem dogodku ga je vznemirjalo, delalo sitnega, nadležnega njemu same- Tudi njegovi uslužbenci, ki so I mu, bolnega in nestrpnega, videli, da je gospodu malo ali Mislil je in mislil, kaj bi se mu. nič do napredka v trgovini, so postajali v delu površnejši, ne: točnejši. Ta in oni izmed njih je vendar moralo pripetiti, da bi dospel tisti odločilni trenutek, tisti veliki dogodek. Ali ničesar "Vaši skladišči sta v plamenih," odgovori stražnik. Zalokar omahne nazaj in se nasloni ob mizo. Ali hipoma se zravna, prime Janka tesno in krčevito z obema rokama za desnico ter reče: To je tisti odločilni trenutek, tisti veliki dogodek!" Stražnik odide, a Janez seže po klobuku in palici in se od pravi z Jankom za njim. Molče sta korakala, in to počasi, kakor bi šla na izprehod, zakaj Janez je zadrževal korake. Stopala sta tja proti luki, odkoder je prihajala rdeča svetloba. že od daleč sta čula gasilcev rog, ki je budil ljudi iz prvega spanja. In tam od gorečih poslo-nij jima je prihajalo na Sluh šumenje in govorjenje, beganje in ropotanje, pokanje in rušenje. Janez in Janko sta prišla ta-vO blizu, da sta vse natanko razločevala. Janez se je z desnico naslonil ob palico, a levico si je uprl v bok. Kobuk si je potisnil na oči, da ga ni slepila ogromna luč in z levico si je vsak hip pomladil brado, pa je zopet u,prl v bok. A drugače je stal mirno in tiho, kakor bi gledal kak navaden, vsakdanji prizor na ulici. A ta prizor je bil strašen in grozen. Prvo skladišče je pogorelo že do prvega nadstropja, pri drugem se je lovil plamen okoli strehe in prvega nadstropja. Od razpaljenega zidovja in kamenja je odsevala strašna vro- tesno in gosto naloženo blago, s|terimi bi mogel natančno preu- dariti, kako in kaj se mu je prav za prav zgodilo. Janezu je plavalo na sluh šumenje morskih valov. In kakor bi ga pretresel mraz, in kakor bi se mu nova, rešilna misel zasvetila v glavi, tako se je ves zravnal ter pospešil korake, kakor da se mu mudi k zaželjenemu smotru. In morje je šumelo kraj poznih izprehajalcev, in Janezovi pogledi so se včasi obrnili tja k šumečemu morju . . . Janez se je tesneje in tesneje oprijemal prijateljeve roke. Janko je slutil, o čem razmišlja sedaj Janez. Oklenil se je tudi on njegove desnice tako čvrsto, kolikor so mu dopuščale moči. Po Janezovi glavi so se podile obupne misli. Oči so mu kar katerim je tržil Zalokar. Ti velikanski plameni so se vzpenjali proti nočnemu nebu, kakor ogromni, ognjeni stebri, katerih blesteča svetloba se je razgrinjala po nebu, da je bilo kmalu podobno veliki, razžarjeni železni krogli. Od sten bližnjih hiš se je odbijala živordeča luč, kakor bi jih oblival kdo z rdečo tekočino, šipe v visokih oknih so se svetlikale, kakor bi bile napravljene iz rdečega, brušenega stekla, v katerem se lomijo žarki vzhajajočega solnca. Ljudi v soseščini je navdajala groza in strah. Menili so, da mora zdaj pa zdaj objeti požar poslopja v o-krožju, tako huda vročina se je širila na vse strani. se mu je zazdelo, da mu govore ] diščih, pa nihče ni vedel niče-morski valovi . . . sar povedati, nikogar niso mogli Janez se je odkril, dvignil po- j kaznovati, ker niso mogli niko-gled proti jasnemu, z zvezdami mur ničesar dokazati, posutemu nebu in vzkliknil z Mogoče je, da je "kak delavec mehkim glasom: "Ah ti moj Bog i kadil in vrgel ogorek po nepre-saj si mi dal samo to, česar sem j vidnosti ali. iz hudobije v stran; Te prosil!" mogoče, da niso pogasili vseh Prijatelja sta se izprehajala jlučij. da se je katera prevrnila do jutra, potem sta odšla do-j ali razpocila; mogoče, da je kdo mov. namenoma podtaknil žveplenko Janez je ostal doma do devete ure. Urnil se je in oblekel ter - vse mogoče, ali nič gotovega. In tako je ostal izvirek velike- premislil, kaj vse bo storil še ta ga požara •— tajnost. dan. V par tednih je bilo, kar je i- Ob devetih je prišel v pisar-'mel Janez svojega, vse popro- nico. dano in dejano v red. Njegovi .ljudje so ga ostavili, in Zal oka i* Gospodje so ga Obstopili, ho- je ogtal gam z Jankom. teč ga pomilovati. Med prasketanje ognja, med brizganje m cvrčanje vodenih I nehotoma uha jale tja k valovom curkov, med ropot podirajočega šumečega morja, in v prsih se se zidovja skladišč se je mešalo poveljevanje, kričanje, vekanje in vzdihovanje, zakaj po ulicah se je nabralo vse polno ljudij, ki so prišli gledat, kako uničuje požar Zalokarja. začel tudi misliti, da bi bilo do-jge ni mogd domisliti, nič takega bro, si poiskati kje drugod služ-.1 bo; zakaj lahko se zgodi, da propade Zalokarjevo veletrštvo . . . Saj že propada — in od propadanja do propada ni dolga pot! In začeli so se pri njem oglašati uslužbenci, proseč ga, naj jih odpusti iz službe. "Prosim, kadar izvolite," _ je J ti! Daj mi brž, kar še manjka, odgovarjal Janez mirno, malo-1 da vzraste moje trnje do vrha! marno. j Ne morem več čakati. Imej u ni mogel odkriti njegov duh, kar bi bilo za bodoči razvitek njegovih razmer odločilno in veliko. In v tej nestrpnosti, v tem strašnem duševnem nepokoju se j je zatekel k molitvi in k Bogu. In kadar je legel spat, takrat je sklenil roke in prosil Boga: "Po šlji mi vendar to, kar mora pri- Prej ga ni bilo dneva, da bi ne bil Zalokar vsaj po enkrat na dan v vso jih skladiščih, kjer je moralo iti vse v najlepšem redu — vse kakor stroj. Sedaj je minil teden, dva, trije — minil je mesec, in gospodarja ni bilo od nobene strani. Delavci so seveda, začeli to izkoriščati v svojo ha-sen. Posedali so po tleh, polega-!i so po balah in zabojih ter pu-šili smodke in pipe, kar jim je bilo strogo prepovedano, da ne siniljenje z menoj!" Janezovi prijatelji so se bali, da bi se mu ne zmešalo . . . Nekega večera sta zopet sedela Janez in Janko doma pri večerji. Pila sta močno vino in se razgovarjala pozno v noč. Že sta hotela raziti, kar zapoje hišni zvonec. Sluga hiti odpirat vežna vrata. "Ali je gospod Zalokar do- LIFE'S*BYWAYS So T srZ. t' HIM, C us— Say, IF I Hap Youk pouch PoM'T THINK I'P BE A Nur £HV stick AKouNP > hbzesvery Wibmnz AHV Tisebzje: (jp be Pov/h in the c.oou oly WARM .SCUTHIANP — čina, da so si morali gasilci in vojaki, ki so jim prihiteli na pomoč, močiti rute ter jih polagati v usta. Iz notranjosti obžganega in porušenega zidovja so se dviga- Ugibali so, kako je nastal o-genj. Jedni so govorili, da iz zlob-nosti, drugi, da iz neprevidnosti. "Pojdiva, prijatelj," izprego-vori Janez, "pojdiva odtod. Jaz ne morem več tega gledati." In šla sta in krenila proti morju. Bilo je razburjeno, in visoki valovi so se dvigali in spenjali na površju. Bili so videti rdečepe-nasti, zakaj v njih se je kopala luč gorečih poslopij. Daleč tam na obzorju se je zrcalila v valovih luna, katere odsev se je zdaj širil, zdaj krčil, kakor so se valovi dvigali in padali. Janez se je oklenil prijateljeve roke. Ves se je bil sključil, da je bil videti za glavo manjši Tesno se je oprijeval prijatelja, topo zroč pred se. Noge so se mu zapletale in mu omahovale, kakor da je vinjen. V glavi mu je bilo počet koma pusto in prazno, kakor da so se mu izčrpale vse misli. Topo je zrl pred se . . . Vendar so se mu zdaj pa zdaj dvignili pogledi, kakor da nečesa1 iščejo, nekaj takega, kar bi mu nu je vzbudilo neskončno hrepenenje po hladilu v teh valovih. Samo jeden skok bi zadostoval, ;n hladilo valov, temota morske globočine, pokoj in mir morskega dna bi ga objeli z mehkimi, usmiljenimi rokami, in konec bi bilo trpljenja in bolečin. Janez je začel drgetati po vsem telesu, kakor dete, ki mu kažejo lepo, novo ogračo. .Tanko je to dobro čutil in še tesneje se je oprijel njegove roke. Ali Janez je silil vedno bolj h kraju obrežja, zakaj vedno mogočneje je rastlo hrepenenje po hladilu morskih razpenjenih valov. Janko ga je vlekel na nasprotno stran, a Janeza je gnalo tja kraj obrežja. Začela se je med prijateljema nekaka nema borba . . . Janko se je že bal, da bodo preslabe njegove moči, in da se mu vsak hip izvije prijatelj iz rok in plane v morje. Že je hotel začeti vpiti na pomoč, a namesto obupnega klicanja se mu izvije iz prsij proseč, topel glas: "Janez, bodi mož in misli na Boga!' In v Janezovo dušo so priplavale kot zdravilni sokovi besede "Bodi mož in misli na Boga!" Kakor bi mu zahrumelo morje v silovitih glasovih na sluh A Janez jim je dejal: "Hvala vam, gospodje! Ni treba. Prosim vas pa, da greste z menoj v mojo sobo." Tamkaj so se vstopili v polkrog okoli Janezove pisalne mize. "Verjemite mi, gospodje," je dejal Janez, "da mi je z današnjo nočjo ugasnila zadnja iskrica veselja do dela. Zatorej sem sklenil, da vzamem, slovo od Trsta, in da razvežem vse svoje trgovske zveze. Vsak izmed vas prejme sedaj plačilo za pol leta naprej in je odpuščen iz moje lužbe. Iščite si mest drugod, saj je pridnim rokam odprt ves svet. Iskreno vas zahvaljam za (Dalje prihodnjič) "Zahvaliti se Vam moram za Tri* nerjevo grenko Tino. Skozi leto dw sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin * mojem želodcu. Pred tremi tedni vašo vztrajno in vzgledno podpo- j sem opazil vaš oglas, kupil stekleni- ro s katero ste stali ob strani že i in od p™ čaine žličke- kl £em e* . ■ • ,, povžil ja moja želodčna sitnost Vrtr mojemu tastu in pozneje meni.' Janez je vsakemu izplačal zaslužek za pol leta naprej in mu tesno stisnil roko. li velikanski plameni, uničujoči dalo zopet misli in treznost, s ka- "Moji valovi požirajo samo o bupance in slabotneže in tiste ki so vrgli Boga iz srca" — tako Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' * To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. ustavi Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice PREHLADE in VRQciGO prvi ilan glavobol v 30 minutah NIKf.R BITI SUŽNJI HEPREBAVNOSTI Triner jevo Grenko Vino vas reši tega : i šla. Bilo je kot oprostite\ kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redn» kot ura in sedaj jem e slastjo. Vai xvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti» Molče in potrti SO se razšli1 slabega apetita, raprtnice, plinov, gospodje na svoja mesta, da do- Glavobola, nervoznosti, nemirneg» . .. , . , I »panja, prevelike utrujenosti, kupi'8 gotovijo zadnje posle. Trinerjevo trrenko vino; jemlji' Z vednostjo trgovskega sodi- ga rCdno po eno čajno žličko pr Šča le opustil Janez svojo trgo- obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE vino. Vse svoje stvari je spravil v najlepši red. Tudi k sod-niji, ki je pozvedovala po vzroku in storilcu požara, je imel več potov. Ali tamkaj niso mogli ni- OcjldSOjt'© V česar dognati. Zaslišani so bili tudi delavci, ki so delali v skla- Joscph Triner Company, Chica, II NORGE ONLY IN lltmUL DO TOV GSf THE PLUS VALUE OF BOLLATOB BEFBIGEBJLTZOH • Part of the pftxa rafew fa Norge is the plus cold-making power of the RoHator. It b able to make more cold than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the RoQator improves with use. The extreme efficiency and dependableness of the RoQator is the basis of saving in both food and refrigeration. RoQator Refrigeration enable« Norgo owners to saw op to $11 a month. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO lili* lr "'sis THE ROLLATOR... Smooth, easy, rolling epj power provides moro cold—uses less cvmst AatobaUt " before You • When you bay a new waiAcr. yoa expect it to give yoa yea** of quiet, dependable, troobte" free service. But do you reafixe that, from the standpoint of dependable performance, the most important part of a washer & the part yoa never see? If * the transmission. And only the Norge washer has the "Atxtobuflt" transmission, with its system of "take-up prints" which make* the Norge truly a lif®" lasting washer. (UaUl to-r TTofcr WlUi 1'nmt UhntrmtmS) jo-KWK'' SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. 't /j?»