rwi Amerikanski Slovenec w
S^*®	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	jHji^J
■	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel	jfjM >«*
^xiZoV0*	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSKA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA 1
AMERm. V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	KTES£wfW11*
• r 1 __;__ ■_
ŠTEV. (NO.) 52	CHICAGO^LL^REK, 4. JULUA - TUESDAY, JULY 4, IŽMT"	=	LETNIK (VOL.) Ulj
Ruske armade obkolile Minsk
DO 300,000 NEMCEV PADLO V OBJEM RUSKIH KLESC
Moskva, Rusija. — Mogočne kolone dveh ruskih armad, ki prodirata na severni in južni strani mesta Minsk ste napredovali proti zapadu zadnje tri dni za več, kakor 80 milj. Armada maršala Rokosovskija, ki prodira tik nad pripetskim močvirjem, je
dospela do Talbisija, ki se na-1-
haja že 30 milj južno-zapadno od Minska. Na severu nad Min-skom pa je prodrl general Žar-, harov do Krasnoje, ki je tudi že zapadno od Minska v severno-zapadni smeri. Razdalja med obema konicama severnega in južnega krila ruskih armad je de kakih 45 milj, ki se pa zožuje vsako uro. Na vzhodu od mesta Slobode pa se nahajajo Rusi še kakih 10 milj od Minska. Kar se tiče železniškega prometa je vsa okolica Minska obkoljena in vse proge so po Rusih prerezane. Zadnje poročilo omenja, da Nemci imajo za
umik zdaj samo še eno pot, ki je navadna pot slabše vrste cesta in vodi severnozapadno iz Minska. Ker so Rusi v obkolje-vanju mojstri, so vse nemške sile, ki štejejo nad 300,000 mož v Minsku in okolici skoro toliko kakor zajete.
Na severu pri Polotsku pa prodira general Cernakovskij in se poslužuje iste taktike, namreč da od juga obkoljuje mesto Polotsk.
Vsa nemška severna fronta se hitro ruši. Ruske čete pri Krasno ju so od Vzhodne Pru-
(Nadaljevanje na 4. strani)
VSI NEMŠKI NAPADI V FRANCIJI ODBITI; DRUGE VESTI
ZaveziriRK "sta* ▼ Franciji. — Od petka pa do ponedeljkT * jutra so divjali v Normandiji v okolici mesta Caen siloviti boji med Angleži in Nemci. Angleške čete, ki so prodrle preko reke Orne na južno-zapadn strani Caena in drugo severno krilo pa
od Saileme navzdol proti Tro-f —-——
arnu so napravile velik polkrog okrog mesta in Caen je praktično obkoljen od treh strani. Nemški maršal Rommel, ki se tu bori proti generalu Montgomery, ki poveljuje angleškim četam, je vrgel*v boj več, najboljših pancer divizij, da bi zlomil angleške sile in vrgel iste nazaj iz strategičnih točk. Toda vsi nemški poizkusi so se izjalovili. Angleži ne le, da so obdržali svoje pozicije, ampak so napredovali na več delih fronte. Nemški neuspehi pa so pokazali, da nemška vojska nima več tiste udarne sile, kakor jo je im^la prva leta, ali pa je zavezniško orožje in moč toliko višja od nemške, da slednja proti njej ne more več dosti o-praviti.	t .
■i
V nedeljo popoldne so Ame-rikanci vrnili Nemcem v Normandiji šest nemških bolničark, ki so jih ujeli v Cherbourgu. Bil je svoje vrste prizor. Ameriški ambulančni avtomobil je privozil blizu nemške črte obdan z znakom Rdečega križa. Streljanje na bojni črti je pre-jenjalo. Po poti od nemške črte je prišel nemški častnik, ki je salutiral ameriškemu častniku. Nato so iz avtomobila izstopile nemške bolničarke, katere je nemški častnik odvedel nazaj na nemško stran. Ameriški ambulančni voz je odpeljal nazaj. V dobrih 20 minutah na to, so že zopet bruhali topovi svojo smrtno pesem med obema črtama. Tako je življenje na bojiščih. J ■
POTLAČENI NARODI SE DVIGAJO PROTI NAZIJEM
London, Anglija. — V Franciji se dviga zadnje dni večje in večje podzemsko gibanje med takoimenovanimi patrioti. V bližini francosko-švicarske meje obratujte v gorovju več, kakor 75,000 mož patriotov, ki stalno nadlegujejo Nemce. Zadnji teden so vjeli v gorah skoro cel nemški lovski bataljon. V jetnike so hitro porazdelili v manjše oddelke in jih odvedli v gorovja, kjer jih strogo čuvajo. Nemcem pa so objavili grožnjo, da za vsakega Francoza, ki ga bodo Nemci usmrtili, bodo patriot je streljali te v jetnike kot talce v maščevanje.
O lokalnih uporih poročajo tudi iz Bolgarije. Bolgarsko ljudstvo se ob vsaki priliki upira tujim gospodarjem v deželi.
Iz Stockholma na Švedskem pa poročajo, da se je iz prask zadnji teden razvila prava civilna vojna v Kopenhagnu na Danskem. Upornikom se je pridružilo dozdaj že nad 15,000 Dancev. V noči med soboto in
nedeljo je bilo v spopadih ubitih do 20 Nemcev in večje število ranjenih. V nedeljo jutro so naziji streljali s strojnicami in s poljskimi topovi na množice, ki so jurišale proti njim. Upor je nastal vsled stavke danskih delavcev, v katero je zapletenih do 300,000 delavcev na Danskem. Gestapovci so po-zaprli dosedaj že nad 100 delavskih voditeljev, omenja vest. Stavka je začela, ker Nemci niso hoteli spustiti na svobodo večje število talcev, ki so jih pred dnevi pozaprli. Spor nikakor ne bo rodil dobrih posledic za Nemce, ki imajo v teh dneh obilo sitnosti in posla na drugih frontah. .	. _f
m m	^ H ^ ^ ^ ^ ^ ^
OB DNEVU ,AMERIŠKE NEODVISNOSTI
^^ ■#	Četrti julij je najpomenljivejši spominski dan v
\Ui	politični zgodovini Združenih držav. Ta dan je rojst-
dan ameriške neodvisnosti, svobbde in demokra- flffftfr| 2?5te	Cije' Zat° *e ga slehcrni Amerikanec spominja in ga H
z vsem ponosom častitljivo in častno obhaja.	gSB^tt
Po 168 letih se sinovi ameriškega naroda, ki se M RjS' ■	^ ie prerodil v toku let iz raznovrstne krvi in rodov pi- fln^B^^
^^Vlgf1	jonirskih priseljencev, zapet borijo za svojo lastno jSjg
wT\ B[ *	■ neodvisnost, svobodo in demokracijo, pa tudi za svo- Jrflf*
. bodo in demokracijo vsega sveta. V tisočih umirajo -^JB ^	za te svete ideale, da bi imel svet svobodo in demo- vftjJSff
i!W kracijo. Da bi imeli ljudje vseh narodov božje in člo-^^^ ^	veike pravice do prave poštene in pravične svobode.
Za dosego tega cilja nas vse glasno kliče nas Stric Sam: Narod vkup! Pomagaj! Sodeluj! j Ne preslišimo njegovega glasu, ampak pomagajmo vsi! Kupujmo vojne bonde! Pomaga j
jmo mu z našimi dolarji k zmagi! To naj bo naš prispevek Stricu Samu v tej veliki borbi za do- j »ego zmage!
Živela ameriška neodvisnost! Živela ameriška demokracija!	]
slovenski pijonir v jolietu umrl
Joliet, 111. — Tu je preminul v četrtek veečr znani slovenski pijonir Mr. Mihael Uršich, v starosti 75 let. Pokojnik je oče ggan^ga slo venskega^, zdravnika v Chicago, Dr. Joseph« E. Ursicha, ki je obenem glavni zdravnik pri KSKJ. Doma je bil iz Krke pri Stični na Dolenjskem in v Ameriko je prišel leta 1889, kakor to kaže njegov življenjepis v mesečniku "Novi Svet" stran 148 iz leta 1939. Zapušča žalujočo soprogo, gori omenjenega sina in pet hčera. Pokojnik je bil jako mirnega značaja. Bil je dolgoletni u-radnik dr. sv. Jožefa, štev. 2 KSKJ in njegov ustanovnik. Tako je tudi ustanovnik župnije sv. Jožefa in bil njen dolgoleten odbornik. Deloval je vedno rad vsepovsod, kjerkoli je šlo za pravi narodni slovenski napredek. Na Amer. Slovenca in rik Novi Svet je bil naročen vse od začetka in zvest podpornik obeh. Pogreb se je vršil v ponedeljek iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa v Jolietu. Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje, pokojniku pa bodi večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!
-o-
ustahova za cerkvene
zadeve v rusiji
Moskva, Rusija. —- Svet ljudskih komisarjev je te dni ustanovil posebno vladno ustanovo, ki se imenuje Svet za cerkvene zadeve. Ta vladni svet bo o-bravnaval izključno le cerkvene zadeve. Načelnik ustanove je komisar I. V. Polyansky. Dosedaj prijavi j een cerkve so sledeče : Armenska, Gregorijan-ska, Staroverska, Rimsko Katoliška, Grško Katoliška, Lute-ranska, Mohamedanska, Judovska, Budistična in še druge sek-tarske organizacije.
--0-i-
roosevelt obišče churchilla
London, Anglija. — Londonski "Sunday Times" je objavil vest, da zna predsednik Roosevelt v kratkem obiskati angleškega premierja Winstona Churchilla. Napoveduje se obenem, da bo pozneje zopet sestanek med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom.
/ ' -	'v':	t .
KRIŽEM SVETA
—	London, Anglija. — V Španijo došli belgijski pisatelj poroča, da je obiskal v Vichyu franroftk*gS- Rizlinga Lavala
in je z njim kosil. Laval mu je zaupal; da je v vednem strahu pred umorom. Izjavil je: "Ne verjamem, da bom jaz dočakal konca vojne."
—	Sterling, III. — 82 letni E. A. Forster, trgovec v pokoju, je umrl vsled opeklin, ki jih je zadobil, ko je začela goreti njegova hiša. Baje je bil strasten kadilec. Kadil je v postelji in z gorečo smodko zaspal. Vžgala se je postelj in nato hiša.
—	Berne, Švica. — Zavezniški letalci so te dni nametali mine v reko Donavo, po kateri Nemci prevažajo raznovrsten tovor iz Rumunije, Ogerske in drugih dežel. Mine ne razbijajo le plovbenih bark, marveč tudi jezove in nasipe in s tem se močno ovira plovba po Donavi.
—	New York, N. Y. — Londonska radio postaja je objavila, da Nemci nameravajo u-kazati izpraznitev Pariza. Obenem polagajo mine r v kanalske odvode in v predore podzemske železnice. S tem mislijo na popolno razdejanje mesta, predno bi se iz istega umaknili.
—	London, Anglija. — Višji nemški častnik, ki je bil vjet v Cherbourgu in pripeljan v internacijo je pri izpraševanju izjavil, so ameriški vojaki pray tako dobri in izurjeni, kakor so bili prvi nemški vojaki leta 1940. Tudi ameriško orožje je prvovrstno.
—	Rim Italija. — V Rimu je začel izhajati te dni list, ki se predstavlja za glasilo katoliških komunistov. Značilno je, da o tem pojavu redna italijanska komunistična stranka nič ne ve. V Italiji pač nastajajo zdaj vse vrste politične mešanice.
—	London, Anglija. —Francoska podzemska publikacija "Le Temoinage Chretien", ki jo izdajajo katoliški krogi, je od kar je prišel zavezniški vpad v Francijo porasti a v cirkulaciji s 60 tisoč nad 200 tisoč. Publikacija ostro nastopa proti pa-ganskim doktrinam nazijevf
ZDR. DRŽAVE PREKINILE ZVEZE Z FINSKO '
Washington, D. C. — Združene države so zadnji teden prekinile vse zveze js Finsko, Državni tajnik Cordell Hull je ob iCTočlhi tozadevni trote p75- : jasnil, da je lanska postala po-polen nemški privesek in da se takega obnašanja ne more od strani te dežele več prenašati, ne trpeti. To stališče je škodljivo in sovražno napram Z dr. državam. Finska je imela vso priložnost, da bi se rešila iz nem- ] škega objema, pa tega ni hotela ] in je zavlačevala namenoma 1 vsa pogajanja. Zato mora zdaj \ sprejeti tudi vse posledice, ki j bodo sledile. Hull je dejal še posebej, da Zdr. države so ku-movale finski osvoboditvi in rojstvu finske neodvisnosti po zadnji vojni. Finska je dobivala vedno zaslombo od Amerike. S svoj© Nemčiji naklonjeno politiko je zdaj to vse zapravila. ; Vlada v Washingtonu je zaplenila tudi mnoge finske sklade v tej deželi, ki znašajo nekaj nad 17 milijonov dolarjev. 152 finskih podjetij in firm pa je danih na črno listo.
■o
VOJAKI IZ FRANCIJE POSl-
ljapo denar domov
London, Anglija. — Ameriški poštni uradi, ki upravljajo pošiljatve ameriških vojakov objavljajo, da ameriški vojaki pošljejo približno do $20,000 vsak teden domov svojcem od svojih plač.
o-
ZASUTI RUDARJI REŠENf
Harlan, Ky. — Osemnajst premogarjev, ki jih je zasulo v petek na delu so rešili po 17 urah rešilnega dela. Nezgoda se je dogodila v premogokopu od Ridgway Darby Coal Co., ki se nahaja 15 milj vzhodno od Harlana.
-o-
JAPONCI ZGUBILI 247-LETAL V JUNIJU
Pearl Harbor, Havajsko. — Poroča se, da so Japonci zgubili tekom meseca junija najmanj 247 letal vseh vrst v južnem Tihem morju. Ladijske zgube pa znašajgr 31 vojnih in trgovskih ladij.	t
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
ANGLEŽI NAPREDUJEJO V B0JP PROTI ROBOTOM
London. — Roboti, to je bombe napravljene v obliki aero-planov, ki nimajo pilota, in jih Nemcj še vedno neprenehoma' izpuščajo na južni del Anglije iz francoske, obale delajo Angležem veliko preglavico, vendar pa so jih do zdaj že znatno omejili. Pravijo, da so že na najboljši poti, da to nadlogo prej ali slej ustavijo.
Iz prejšnjih poročil je znano, da sa Nemci neverjetno dobro zavarovali tiste kraje na francoskem obrežju, ki jih u-porabljajo za odpošiljanje robotov. Te kraje je mogoče bombardirati le iz izrednih višin, kar je pa manj uspešno.
Sir Archibald Sinclair, zra-koplovni minister, je povedal nižji zbornici, da se je posrečile najti in uničiti "znatno število" krajev, odkoder so Nemci pošiljali te robote.
Gen. Sir Frederick Pile, glavni poveljnik protiletalskih čet in glavni vodja kampanje pro-
ti robotom, je rekel, da četudi Britanija še ni dosegla 90 odstotnega uničenja letečih bomb, je pa le na pravi poti,*da tq čimprej doseže.	,
Tom Driberg, neodvisnež, je predlagal, naj bi se Anglija o-brnila na papeža Pija XH., naj bi on obsodil uporabljanje robotov, češ, da bi taka obsodba veliko zalegla pri nemški katoliški cerkveni oblasti.
Zunanji tajnik Eden je to misel odločno zavrnil. Rekel je: "Njegova Svetost Papež je brez dvoma že poučen, kako Nemci sedaj uporabljajo to brezpilot-no letalo."
GASOLIN IZ PREMOGA
BO GNAL AEROPLANE
Washington, D. C. — Prej ali slej bo naše avtomobile "in aeroplane gnal premog, ki bo spremenjen v gasolin. Seveda imamo še vedno toliko petroleja, da ga bo zadosti za to vojno in ga bo še precej ostalo. Zedinjene države prispevajo '65 odstotkov vsega gasolina, ki ga upo-| rabljajo zavezniški narodi, zra-1 ven tega pa zalagajo tudi po-i trebe civilistov doma. Kmalu po vojni pa se bomo približali kontu svojih petrolejskih zalog.
Izvedenci sodijo, da bo naša j zaloga petroleja izčrpana v ka- ; kih 25 do 50 letih, premoga pa imamo še zadosti za kakih 1000 do 2000 let. Iz tega se vidi, da se bo treba kmalu zanašati le na premog. Kongres je zdaj odločil 30 milijonov dolarjev, naj se napravi ena ,ali več poskusnih predelovalnic premoga v gasolin, ki naj dela poskuse in razvije podatke, da se bo na njihovi podlagi lahko osnovala komercijalna proizvodnja v velikem obsegu.
V Ameriki nam vsega tega do sedaj ni bilo treba, Anglija pa že sedaj proizvaja zadosti gasolina iz premoga, da lahko pošlje ž njim od 100 do 200 aeroplanov nad Nemčijo vsako noč. Nemčija zalaga vsaj polovico svojih tozadevnih potreb s takim tekočim kurivom. Japonska je tudi precej daleč naprej v tem kemičnem pretvarjanju.
Sedaj je tak proces še precej drag in galona sintetičnega ali I sestavljenega gasolina stane j precej centov več kot* galona naravnega gasolina, toda prej ali slej bo ta proces postal cenejši. Najbrž ne bo dolgo, ko bo sintetični gasolin hudo tekmoval na trgu z naravnim.
KAJ SE JE PRIPETILO > MORNARJU PRI KOPANJU
Iz Pacifika. — Voda blizu Bougainville, Solomonski otoki, je bila gorka in vabljiva. Človek se ji ni mogel ustavljati. Mlad t mornar je leno plaval okrog po hrbtu in je od časa do časa briz-7 gnil nekaj vode v zrak, kakor da je kit. Cez nekaj časa zapazi
t mornar, da plava proti njemu--
bolj majhen, pa močan sivolas mož. Začela sta se loviti po vodi in sta v tej igri oba pozabila na vojno za nekaj časa. Sivolasi mož je končno iljel mladega mornarja in začela sta kramljati o tem in onem. ''Vi ste pa gotovo eden od 'Seebees'?" vpraša mladi mornar. Sivolasi mož odvrne, da ni. "Tamle je pa moja ladja," nadaljuje mladi mornar in pokaže na rušilko v bližini. "Imenitna ladja je, samo hrano imamo pod vsako kritiko. Tudi svinje je ne bi jedle," Tako sta kramljala še dolgo časa, nazadnje pa mladi povabi starejšega, naj ga pride
kdaj obiskat na njihovo ladjo, kar na-kosilo naj pride.
Cez nekaj dni se približa tisti rušilki oficirski čolnič. Štiri zvezde se zabliščijo v njem. "To je Halsey," vzklikne nekdo na rušilki.
Admiral William F. Halsey Jr. stopi na krov. Mlademu mornarju so začela šklepetati kolena. Videl je, da je to tisti sivolasi mož, s katerim je tako, domače kramljal pred nekaj dnevi. Admiral pa je fanta tudi takoj spoznal. Pomežiknil mu je rekoč: "Slišal sem, da imate na tej ladji dobre štruklje, pa sem jih prišel pokusit." ^
AMERIKANS'KI SLOVENEC t
I ot
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene
list v Ameriki.	Newspaper in America. vi
Ustanovljen leta 1881	Established 1891	n
Zahaja nik tank in pstek	Issued •▼•ry TuMday ud Friday K
- - f ■
Izdaja in tiska:	Published by	,
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHINGCO. k
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: (J
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago j j.
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina* Subscription:	§
Za celo leto__$4.00 For one year___—$4.00
Za pol leta______ 2.00 For half a year---2.00	V
Za četrt leta___1.25 For three months--1.25	p
Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto _$4.50 For one year —--—$4.50	F
Za pol leta_• 2.25 For half a year-X25	t
Za četrt leta__\_ 1.50 For three months___1.50	^
Dopisniki to prošeni, da dopise pošljejo redno malo preja, kakor sadnje J ure predno je list zaključen. Za torkovo ilerilko morajo biti dopisi v ured-niši tu najkasneje do petka sjulraj prejšni teden. Za petkovo številko pa i najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Roko- ^ pisov uredniitvo ne vrača. -	F
POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina« Prva pomeni me- , sec, draga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at , Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
SE NEKAJ 0 FRANCOZIH
Francozi so na svojo preteklost zelo ponosni. Resnica . je, da je Francija dala svetu veliko v vseh ozirih. Civilizirala je mnoge dele sveta. V vseh ozirih je njen doprinos k temu odličen in pomenljiv. Toda delali pa so Francozi . tudi napake in pogreške kakor mnogi drugi narodi.
V širjenju krščanske civilizacije in kulture je Francija izmed vseh zapadnih narodov dala svetu največji delež. Temu je priča pretežni del Severne Amerike, Severna Afrika in mnogi drugi deli sveta. Prav tako pa tudi v širjenju protikrščanskih ideologij niso Francozi zaostajali. Francoski ateisti-masoni so bili med prvimi, ki so na vseh koncih in krajih hoteli izpodkopavati temelje krščanski civilizaciji in posebno katoliški filozofiji o življenju. Mnogo škode so naredili, ker našli so mnogo učencev po svetu, ki so jih pozneje posnemali.
Za znameniti narod je začel zadnja desetletja nazadovati v številu. Vsako desetletje ga je manj. Posebno so ga decimirale zadnje tri vojne z Nemčijo. Nekateri pra-| vijo, da bodo morali Francozi temeljito reformirati svoje notranje družinsko in 4j|hovi*o življenje, če se bodo hoteli ohraniti v vrsti drugih večjih narodov, ali pa bodo zavzeli nekako tako stališče, kakor ga zavzema Holandija v Evropi. To pomeni nekako životarenje, posebnega pa nič.
Ostala pa je v Francozih še vedno ponosnost, nekak duh starega aristokratskega značaja. Radi gledajo prezirljivo, preko drugih. Natančno takega značaja je general De Gaulle, predsednik francoskega narodnega osvobodilnega odbora, ki se poteguje, da bi zavladal s svojim odborom osvobojeni Franciji..
De Gaulle je zbral okrog sebe precejšen krog somišljenikov sebi enakega duha, ki tvorijo njegov - Francoski narodni odbor. Ta odbor upa, da bo stopil na čelu osvobojeni Franciji in ji tudi vladal. V načrtu imajo očiščevanje j Francije, to je vseh onih elementov, ki so sodelovali z Nem- j čijo, takoimenovani kolaboristi. PpČistiti nameravajo vse kvizlinge, itd. Kratko, če se posrečijo načrti De Gaullis-tov, bo v Franciji po vojni tekla kri in civilna vojna ni izključena, ker nihče se ne bo dal s prekrižanimi rokami "čistiti" kar tako. Bo marsikje tako še tudi v drugih deželah, j
Zavezniki, to je Amerikanci in Angleži, bi to radi preprečili in bi radi, da bi prišla na krmilo taka vlada, da bi znala vse vznemirjene elemente pomiriti. Ali bodo v tem uspeli ali ne, dane& še ni mogoče napovedavati. Toda temu so glavna ovira taki domišljavi Francozi, kakor je general De Gaulle. On sili in hoče za Francijo vse pravice že danes, ko ta niti Osvobojena ni. Zahteva za Francijo tudi enakopravne pravice, do katerih ni upravičena. Zraven! so še druge zadeve, osvoboditev Francije nikakor ni mala j reč. To bo stalo Zaveznike obilo denarja in obilo krvi. Francija bo na vsak način dolžna k temu gotov del prispevati, tako ali tako. Vse te reči je treba urediti pametno in previdno. Zato pa je treba, da Francija dobi tako vlado, s katero se bo dalo mirno, stvarno in pametno govoriti o vsem tem. Drugače prave rešitve ne bo. t De Gaulle ni tak mož, njegovi somišljeniki pa tudi ne.
O NOVI VLADTV ITALIJI
Po zavzetju Rima se je kralj Emanuel odpovedal prestolu v dobro svojemu sinu Hubertu. Tudi maršal Bado-glio je moral kot načelnik vlade iz kabineta. Nova vlada je koalicijskega značaja, to je, da sa v njej zastopane vse italijanske politične stranke in struje. Izgleda pa, da so najvažnejši uradi v kabinetu v rokah levičarjev, to je socialistov in komunistov.
Ta koalicijska vlada sicer deluje navidezno složno, dokler več ali manj pazi na nje Zavezniška vojaška vlada (AMG)'. Ko ji bo prepuščeno vladanje popolnoma in bodo Zavezniki odšli iz dežele, so premnogi mnenja, da bo novi kralj Italije imel malo vpliva na novo vlado in morda ne bo dolgo, ko mu bodo pokazali, kje so izhodna vrata iz vlade.
AMERIKANSKI SLOVENEC
__I_——————____—
Fo so ža enkrat sicer le ugibanja raznih komentatorjev, ki »i se pa bodo najbrže uresničila, ko pride prilika za to.
Zavezniki so v Italiji storili svoje. V vlado bo posta- * rili vse struje italijanskega naroda. Ta zastopstva si pa k naj za naprej sama poskrbe, kakšnega značaja vlado želijo, t Kar Zavezniki hočejo, je le to, da se zabrani vsak povrat d fašizmu v kakoršni koli obliki. Prehoda v socialistične ali j komunistične oblike vladanja pa Zavezniki najbrže ne bo- s do zabranjevali, vsaj ne, dokler se ne bi začela izvajati ka- j ka diktatura.	j
Italijani so šli z Mussolinijevim fašizmom skozi trdo t šolo preizkušnje. Od fašizma so še danes zmedeni, da ne ^ vedo, pri čem so. Nacionalistični duh in pa pohlep po im- -periju, ki jim ga je obljuboval duče, jih je zaslepil, da so ] postali kakor nekaki roboti. Sami se niso mogli niti upre- 1 ti, niti dvigniti se, tako so bili duhovno in miselno zakovani v fašizem.
Kaki vzorni demokrati Italijani tudi niso nikoli bili. j Tuje zemlje so bili večno lačni. Malim narodom so povzročali s posebno naslado strašne krivice. Pravično bi le bilo, da bi jib. Zavezniki primorali te krivice vsaj nekoliko popraviti. . Kralj Emanuel je kot monarh dovoljeval krivice, ki so jih Italijani vršili nad Slovenci in je soodgovoren zk tiste nečloveške zločine. Po vsej pravici je on vojni kriminalec kakor Mussolini sam. Na zagovor bi moral! Pravica bi tudi njemu ne smela ničesar spregledati
PISMO IZ EGIPTA O t POLOŽAJU PRIMORCEV '
Prepis poslal našemu uredništvu 1
t priobčiiev P. A. Urankar. '
Koncem februarja 1944.
(Konec) ~ ,
Primorci in Zavezniki ' (Angleži)
Ravno tako težak je za Pri- \ morce položaj v njihovem raz-Imerju do Zaveznikov, od katerih prihajajo za zdaj v poštev zlasti Angleži.
I Očitno se vidi, da je medna-, rodni ugled Jugoslavije ravno ra^i notranjih nesoglasij in I sporov zelo padel. V isti meri se j je pa dvignil prestiž Italije, odkar se je odtrgala od svoje severne zaveznice. O Italiji nimajo Angleži nobenih dvomb, da se bo mogla več ali manj iz
■	svojih lastnih moči postaviti na noge kot enotna povojna drža-
. va na demokratični podlagi, [ dočim vsakdo lahko vidi, da jim glede Jugoslavije ne manjka dvomov. Kako naj Primorci 5 v takem položaju z rožnatimi " očali gledajo v svojo bodoč-! nost? In kako naj skušajo uve-- 1 javiti svojo pravdo pred An-. gleži, ki so zdaj tesno, povezani z Italijani, med katerimi primorska pravda itak ne najde ■(nobenega ušesa, ki bi jo z na-" klonjenostjo poslušalo? Angle-r Uži sami, ki vedo* da je restavra-' i cija Jugoslavije po Zaveznikih [ garantirana, igrajo celo na-[ J pram njej neko čudno vlogo, j kaj naj pričakujejo od njih . Primorci, ki jim od nikoder ni j bila dana obljuba, da bodo ^osvobojeni?
L| Pojdimo v nekatere podrob-. jnosti. Zelo čudno se zdi, zakaj
■	Angleži sedaj poznajo samo Ti-i ta in stavijo, kakor izgleda,
nanj vse karte, ko so vendar ( pred dobrim letom slavili samo Mihajloviča. Mnogim to nikakor ne gre v glavo. Ugibljejo,
■	če se Anglija s tem samo želi prikupiti Rusiji, ali ima še kake druge karte v rokavu. Zakaj se ; resno ne potrudi, da bi ustva- ; rila edinost v Jugoslaviji, ki je nujno potrebna za upostavitev države? Zakaj podpira le Tita J in odriva Mihajloviča, ko ven- \ dar ve, da s takim početjem le f poglablja razdor med Srbi in t Hrvati?
Sliši se sodba, da je Anglija! < obupala nad upostavitvijo Ju- ( goslavije, ker se ji zdi spor med j Srbi in Hrvati nepopravljiv, 't Težko je reči, ali'je res tako. ^ Ali Angleži napravljajo vtis, da 2
hočejo oprati roke fn ustvariti jasen dokaz, da oni niso r krivi, ako Jugoslavije ne bo po g
tej vojni. To so seveda le razna j ugibanja, ki utegnejo biti ute-j meljena, ali pa tudi ne. Kažejo pa, kako zelo nezaupni so Pri-1 morci tudi do Angležev.
Najbolj verjetno se pa zdi! mnenje, da Anglija, zlasti ge-l neral Montgomery, hoče na; vsak način imeti na Balkanu neko fronto. To že radi same propagande, ki naj bi vplivala na druge evropske podjarmlje-ne narode, in to vsaj ob času 1 invazije. Faktični uspeh na Bal- j kanu bi v tem slučaju ne bil tako važen kot bi bila važna pro-1 paganda. In ker je prav Tito pripravljen vse žrtvovati, pa naj bo taktično in strategično izplačljivo ali ne, se je Montgomery, ves zavzel zanj. Dočim Zavezniki svare evropske narode, naj se ne prenaglijo z raznimi akcijami, so v očeh Angležev Titova podjetja izjema, pa naj prinesejo kaj resnične koristi ali ne. Primorci s tem ne morejo biti zadovoljni.
Kar je slovenskih fantov v južnem delu Italije (kot ujetnikov ali beguncev, oziroma izpuščenih iz fašističnih ječ), imajo sedaj samo dvojno pot. Ali se vpišejo v Badoglieve jugoslovanske bataljone, imenovane "Bataglioni speziali", če sem prav poučen, in se dajo iz-'J rabiti Italijanom proti, osvobo-i ditvi Primorja, ali pa morajo k Titu. Tiste, ki se priglase za Tita, pošiljajo Zavezniki v taborišče med Gravino in Altamuro in potem čez Jadransko morje. V svoja taborišča jih zavezniški "Allied Subcommission P. W." noče sprejemati, češ, da so laški državljani. CJni Primorci, ki iz poprej pojasnjenih razlogov nočejo niti k Titu, ostanejo na cesti ali pa v laških taboriščih, kjer se jim grozi z raznimi procesi, kakor da so vele-izdajalci. Poročila trdijo, da jih je precej že v zaporih. In vendar bi se ti fantje srčno radi borili za skupno stvar Zaveznikov, samo da bi dobili nekaj zagotovila tudi glede svojega Primorja.
Radi vseh teh ovir in težav se je začelo med Primorci gibanje za osnovanje lastne "Primorske legije", ki bi se borila ob strani Zaveznikov pod vodstvom lastnih oficirjev in bi bila neodvisna od katerekoli nad-oblasti v Jugoslaviji, kakor tudi od Badoglia. Le tako si upajo priti do tega, da bi mogli dati svojemu . sodelovanju z Zavezniki izrazit poudarek dela za osvoboditev Primorja.
Dalje dela hudo kri med Primorci stališče zavezniških (angleških) oficirjev do komuni-
tov v Titovi Osvobodilni Fran- če i. Vse gibanje Osvobodilne m "Vonte razglašajo ti oficirji kot n< lelo partizanov, kar je toliko ni tot komunistov. Primorci sma- j a rajo za neodpustljiv pogrešek, P] 3 a ti častniki sploh ne računa- v« io z drugimi v Titovi vojski ne- vt 10 s komunisti. Primorski fan- rt ;je se jeze, ko vidijo, da moraš in siti stoprocenten komunist, če vi hočeš najti milost v očeh britanskih oficirjev in njihovih od- s< poslancev. Zdi se jim, da so p Angleži pobrali v svoji domovi- n ni vse komuniste, kar jih pre-j k more britansko otočje, in jih p poslali v Slovenijo in celo Jugoslavijo. Drugi pa sodijo, da se ti gospodje samo pretvarjajo iz nekega nepojasnjenega razloga in bodo s to igro nadaljevali, dokler se jim bo zdelo koristno. Ali v resnici koristno že zdaj ni, ker ljudstvo dobiva vtis, da je namen Zaveznikov ] boljševizirati Slovenijo in celo 3 Jugoslavijo. V tem je tudi iska- ^ ti vzroka, zakaj je RupnikoVa « akcija našla svoj odziv, kar je < dovolj žalostno. V kalnih vodah vsakdo lahko ribari. Saj je \ celo na Goriškem nekaj Rupni-kovih brambovcev, kar bi bilo absolutno nemogoče, če bi ljudje ne bili zmedeni in med tolikimi ognji. Sicer pa tudi o onih v Ljubljanski pokrajini malokdo dvomi, da bi šli za Rupni-kom iz kakih drugih razlogov I kakor le iz obupa. Komunistični teror jih je pognal tja, v srcu j jim je pa vse kaj drugega.
Ako tam v Ameriki kaj mo-j rete, dopove j te vsaj Amerikan-:cem, ki bodo gotovo prej ali Ij slej prišli v doti ko 3 našimi ; ljudmi, naj nikar ne ponavljajo j napak, ki so jih zagrešili Bri-j tanci in so že najbrž nepoprav-Jljive. Ako mislijo Amerikanci J poslati svoje ljudi v Jugoslavi-j jo, naj jih poprej primerno po-L j učijo in jim predočijo resnično situacijo v Sloveniji in sploh Jugoslaviji. Ta situacija pa nika-. kor ni taka, kotjo popisujejo
>	nekateri novinarji v Ameriki, L ki študirajo položaj v toplih po-
>	steljah in pri dobro obloženih . mizah. Ako bi ti gospodje šli l na sam teren, da bi si ogledali . položaj na lastne oči, bi kmalu , pristrigli peruti svojim fanta-j zijam.
-	I Prihaja poročilo, da so zad-
-	nje Čase Britanci spravili Slo-i i vence nekam proč iz Italije, posebno tiste, ki se niso hoteli pri-
r\ glasiti za Titovo vojsko. Kam
-	so jih spravili, ni bilo mogoče
-	dognati. Med njimi je bilo pre-, i cej intelektualcev iz Primorja, . j celo takih, ki so bili svoj čas od
-	fašistov obsojeni na dosmrtno
-	j ječo in druge visoke kazni. Vse i se čudi, s čim se jetnaš svet ta--1 ko zameril Britancem, saj svoj
-	čas so angleški oficirji Sloven-; ce zelo upoštevali. Nekateri na-
-	J si slutijo za vsem tem kake gr-. de intrige, toda radi nedostop-
>	nosti Angležev mora za sedaj . vse ostati pri ugibanju.
Lahko si je pa misliti, kako . vse to nerazumljivo postopa-l nje vpliva na moralo slovenske-
-	ga človeka, zlasti Primorca.
Zaključek.
Kot sprevidite iz povedane-■ ga, našim ubogim Primorcem v . nobenem oziru ni na. rožicah t postlano. Sedanjost je bridka, t kakšna bo bodočnost? Kar poč-i no z njimi Nemci in fašistični . Italijani, ki se vse preneslo v i upanju, da pojde kmalu mimo. , Toda ravnanje Badoglieve vlade, vloga Angležev, spomin na i Sforzovo izjavo iz leta 1940 — te reči jih pečejo v dno duše. K temu prištejte še#vso žalost, ki jim prihaja iz Jugoslavije . . . Zapostavljanje od ene in druge strani — kaj vse to obeta?
Kljub temu ne obupava jo, ampak vsaj tisti, ki morejo, zlasti intelektualci, delajo noč in dan za zboljšanje svojega težkega položaja. Iščejo stikov na vse strani, drže stalne zveze med seboj, snujejo in — upajo! Zdi se pa, da .poia&ajo poglavitno važnost na svojo zamisel neodvisne "Primorske legije;",
e se bo le dala realizirati. Njih i amen je, da bi se prav poseb- V
0	udejstvovali v bojih na stra- I
1	Zaveznikov cA severnih me- I
ah Italije. Ko bile meje nove 1 'rimorske izvojevane, bi se iz- A edlo ujedinjenje z ostalo Slo- = eni j o in ž njo skupno bi se na-edil plebiscit o državni obliki n socialno-gospodarski uredit-ri iste.	*
V koliko bo mogoče to zami-lel izvesti, kdo ve? Kakršen je ?a položaj, seda j, Primorci ne 4 nore j o biti v pogledu svoje tako srčno zaželjene osvoboditve prav nič mirni.	>
O KRALJICI INSTRUMENTOV 1
Piie Ivan Račic
Chicago, I1L
VII.
Človek bi mislil, da za kolikor večje orgle gre, toliko težje mora biti napraviti načrt zanje; pa ni povsem tako. Tisti, ki sestavljajo načrte za orgle, to je orgelski arhitekti, pravijo, da je najtežje napraviti vsestransko zadovoljiv načrt za majhne orgle. Pod besedo "načrt" razumemo tukaj, kateri spremeni bodo v orglah in kako bodo med seboj urejeni.
Kakor je bilo že enkrat prej omenjeno, se orgelski spremeni ali inštrumenti" delijo na štiri glavne skupine: značilni orgelski glas (diapason tone), flavt-ni glas, violinski glas in trom-petni ali klarinetni glas. Vsaka teh skupin vključuje vse polno spremenov, ki se razlikujejo med seboj tako po barvi, kakor tudi po moči glasu. Kakor smo že prej videli, je v prav velikih orglah na stotine spremenov (ranks) in vendar nista niti dva med njimi popolnoma enaka. Dobijo se razne knjige (Dictionary of Organ Stops), ki navajajo ime in sliko vsakega spremena, popis, kako mora biti narejen in iz česa, in kako naj se uporablja.
Iz vse te obilice mora orgelski arhitekt poizbrati za majhne orgle kakih 10 ali 15 spremenov, ki bodo izmed vseh najbolj ustrezali namenu, za katerega se bodo tiste orgle rabile, in kraju, kjer bodo postavi jene. Pa to še ni vse.
Stari Grki so pripovedovali o dveh pošastih, Scili in Karibdi, ki sta prežali vsaka na eni strani neke morske ožine. Največkrat je že prva zgrabila ladjo. Ce se je pa ladji vendarle kako posrečilo ogniti se prvi, jo je pa zaneslo v žrelo drugi.
Tudi pri izberi orgelskih spremenov sta dve taki pošasti, vsaka na eni strani. Ce imajo orgle spremene kolikor mogoče značilnih različnih vrst in orkestralnih solo glasov (romantične orgle, gledališke orgle), bo na nje mogoče pokazati več različnih zanimivih učinkov, toda polne orgle (vsi spremeni naenkrat) bodo pele, kakor bi se grizli psi in mačke. Kjer nikdar ali pa skoraj nikdar ne potrebujejo polnih orgel, je taka izbera zadovoljiva. Ce pa so orgle tako narejene, da v celoti pojejo kar se da ubrano (klasične ali baročne orgle), bo moralo biti največ posameznih spremenov zelo podobnih drug drugemu, skoraj tako, kakor je brat podoben bratu. V takem slučaju pa ne bo tako veliko kakih posebno -izrazitih razlik v barvi posameznih učinkov. Pri večjih orglah imajo lahko zadosti enega in drugega, pri majhnih si mora pa tisti, ki dela načrt, res beliti glavo, kako bo z malim dosegel enotnost, obenem pa tudi kolikor največ različnosti, kako bo ušel Scili in Karibdi. Vse to pa nikakor ni lahko. Izvedenci trdijo, da so izmed vsakih 100 orgel samo ene, ki so popolnoma posrečene Četudi ao vse lahko dobre. Važnejše orgle pogostokrat od fasa do časa več ali manj spremenijo in predelajo, zamenjajo nekatere spremene z, drugimi, nekatere ((Dalje na 3. str.)
DOGODKI I
Ameriki	j)
Poroka
Cleveland, O. — V cerkvi sv. ftda sta se 24. junija poročila ^ank Vadnal iz Clevelanda i» tfiss Mary Terušek iz Evele-ha, Minn. —
Vojak pogrešan
Hutchinson, Pa. — Valentin jazar in njegova žena sta dobila poročilo od vojnega de-partmenta, da se njun sin William pogreša od 21. maja. Bil je radijski operator na letalih. V Angliji je bil od julija 1942.
; Žrebanje in srečke
Chicago, 111. — Poštni mojster Ernest J. Kruetgen ponovno opozarja liste, naj ne priob-čujejo naznanil in vabil k raznim kartnim zabavam, bunco in bingo igram, srečkanju in žrebanju. Vse te in podobne prireditve se štejejo med loterijske aktivnosti. Vsako oglašanje takih aktivnosti po pošti pa je po zakonu prepovedano. Ce bi ne ubogali, nam lahko ustavijo list.
Včasih se dopisniki izognejo glavnim besedam in ne povedo naravnost, zakaj gre, pač pa t pišejo o "darilih" ali se kako drugače izrazijo, da ljudje takoj vedo, na kakšne vrste prireditev so vabljeni. Poštni mojster pravi, da tudi tak način postopanja nikakor ni v skladu s zakonom in naj se ga listi nikar ne poslužujejo.
Ponovno torej prosimo, izpustite iz svojih dopisov vse take stavke, ki se nanašajo na sreč-kanje ali žrebanje ene ali druge vrste, ker jih ne smemo priobčiti.
Rojakinja umrla
Detroit, Mich. — Dne 2. junija je umrla Mary Rotar, stara 72 let. Doma je bila iz Pre-voja na Gorenjskem. V Ameriko je prišla 1. 1911 in v De-troitu je bivala čez 22 let. Zapušča moža, dva sinova (enega pri vojni mornarici) in dve hčeri.
V nemškem ujetništvu
Cleveland, #0. — John Travnik iz 1232 E. 173. St. je dobil od vojnega oddelka obvestilo, da je padel njegov sin Pvt. Albert v nemško ,ujetništvo 19. februarja v Italiji. Star je 22 let in je stopil v armado oktobra 1941, čez morje je bil pa od poletja 1942. V armadi služita dva njegova brata in sicer je Sgt. Anthony na Novi Qvi-neji, Pfc. Frederik služi pa pri zdravniškem oddelku v Jackson, Miss.
Umrl za ranami
Cleveland, O. — T/Sgt. Anton Q. Skufca, sin Mr. in Mrs. Anton Skufca iz 18713 Kil deer Ave., ki je bil sporočan med pogrešanimi, je zdaj naznanjen med mrtvimi po vojnem oddelku. Umrl je za ranami, ki jih je dobil 19. maja v bombniku nad Avstrijo. Bil je radijski operator in topničar v zračni trdnjavi. Ta polet je bil njegov 19. Cez morje je bil poslan lanskega decembra. /
Ponesrečena operacija
Great Lakes, 111. — V tukajšnji mornariški bolnišnici je po tri-tedenski bolezni umrl Joseph R. Dular, star 18 let, rojen v Clevelandu. Pred 3. meseci je graduiral iz Shore High šole, in bil takoj vpoklican k mornarjem. Podvrgel se je operaciji na slepiču, k.ateri je podlegel. Zapušča žalujoče starše Frank in Margaret Stopar, brata Clarence Dular in več sorodnikov. j —■—o-
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage!	____
Torek, 4. julija 1944
Torek, 4. julija 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
L	■	||. ..........in	I
| - 1
; Zapadna feS^ 7 VP7 a
; Slovanska ^ilsr
DENVER. COLORADO	,
NasWv fa? imenik tfavnih uradnikov
'4 i \	UPRAVNI ODBOR:	-." T
|	Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, I1L	J
t	Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3360 Vin* <
| Street, Denver, (16) Colo.
|	2.-podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson SL, Lockport IiL J
>	Tajnik: Anthony Jersin, 4676 Washington St, Denver, (16) Colo.
j	Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver. (16) Colo. J
►	Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedcc, Thatcher Bldg.. Pueblo, Colo. J
NADZORNI ODBOR:	J
>	Predsednik: Thomas J. Morrissey. 1934 Forest St., Denver. (16) Colo. <
2.	nadzornik: Mike Popovich, 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. » 3. nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo. Colo.
!	POROTNI ODBOR:	!
) Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.	t ' \
►	2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. J
3.	porotnik: Vincent Novak, Box 492. Ely, Minn.
4.	porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio. J
>	5. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M. So. Chicago. 111.
!	UFADNO GLASILO:	' _ . !
| "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cexmak Rd, Chicago. I3L _ J |
►	>—_<
>	A .Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- <
| nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- J
snje ra sprejem v odrasli oddelek, spremembe xavarovalnine. kakor tudi
| bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. ■	j
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drn- 'j
>	gih narodnosti, lci so zmožni angleškega jezika, «da se ji prildopijo.
|	Kdor želi postati član Zveze, naj se ogts*i pri tajniku najbližnjega dru-	J
>	itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	j |	ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	< |	in potrebne listine.	J
>	SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! *
— — — — — — — - - - - - - — - — — — — — — — — — — — — — — — — —- — — — — — — — — — — — — — — — — -
\ Dopisi lokalnih l i \ - društev \\ c0
ZSZ PIKNIK IZVRSTNO * IZPADEL	b
Denver, Colo. j
Piknik, ki so ga priredila vsa a tri Denverska ZSZ društva v d nedeljo 25. junija na vrtu Slo- v venskega Doma, je uspešno izpadel. Vsi, ki so se ga udeležili, t) so bili zadovoljni. Mrs. Sue Vuksinich je bila srečna ter a prejela prvo nagrado, eno tonb b premoga, katerega je daroval Crow-Barr Coal Co.; Frenchie, J slikar, je bil srečen, da je pre- a jel pet galonov gasolina, koje- * ga je daroval sobrat Frank ® Lunka; Mr. Hutchinson, je bil srečen z ozirom, da je prejel naročilo za $2 vrednosti špece- a rije, kojo je darovala Miller's " Groceteria & Co.; Miss Margie Koprivec, Mrs. Eva Grande, n Mrs.mMary Trontel in Mrs. Ma- tJ ry Turk so bile srečne, ker je c; vsaka prejela po eno steklenico * vina; eno steklenico je daroval h sobrat John Kadunc, predsed- r< nik društva Sv. Martina št. 1, e ZSZ in drugo je pa daroval Pai- J ko Liquor Store, tudi član dr. & Sv. Martina. Lepa hvala Vam w vsem skupaj. Nadalje se zahva- a limo tudi Mrs. Koprivec in Mr. 0 Popovich za njih darila in sode- n lovanje z veseličnim odborom; a lepa hvala tudi sledečim sose- g stram in sobratom za njih pomoč v predpripravi in na pik- p niku: Betty Zalar, Jennie Ya- F r.ezich, Frances Jersin, Agnes Putnik, Mollie Zalar, Elizabeth Peketz, Rose Plutt, Amelia in Mary Zemlak, Anthony Jersin, Carl Putnik, Anton Zalar, George Miroslavich, John u Trontel, Frank Kalcevic, John a Kadunc, Ed. Krasovich in Joe K Perme. Lepa hvala tudi vsem, b ki ste se piknika udeležili, kaj- tl ti brez Vas bi ne bilo tako le- I pega uspeha. Nadalje se mora- i] mo tudi zahvaliti Mrs. Težak, jj katera je pričela pomagati, to- y da nesreča je hotela, da se je v jako v prst vrezala, da ji ni bi- ® lc mogoče dokončati njeno de- ^ lo na pikniku. Mrs. Težak, * Vam želimo hitrega okrevanja. "
Z bratskim pozdravoi^
Veselicm odbor ZSZ piknika, u
-o--h
ir ....... \
i ZSZ ENGLISH SECTION j *
......................-' i
t
Trail Blazers Lodge No. 41 ?
t
Denver, Colorado £
Our meeting in June reminded us h of the old days. A short meeting was 1 held after which Tony Zalar's music o caused us to step the light fantastic, t Refreshments aplenty for everybody V and a nice crowd was on hand. t
The special occasion after the q
meeting was a surprise party on our friend and Supreme Secretary, Anthony Jersin. Too bad there weren't three times as many present. Yet, we couldn't advertise the real purpose of the doings openly lest Tony would get wise.
Frances Kucler made a beautiful three-layer birthday cake with ?? candles on it. Somebody counted 72, but they could be wrong. Two gifts were presented our honored guest, i Anyhow we won't tell you too much about it as a reporter will give full , details in the next Fraternal Voice. : A descriptive account of the picnic will also be given.
Our lodge has a good start to win the first prize of $50.00 and is well on the ways to enroll 200 members for i the year to get that $250.00 capital award. Won't you help with a member or two?
Our president Geo. Miroslavich is now on vacation visiting his daughter Helen Amman in Kansas City along with his Mrs. Let'a show Jure we have been working and when he « comes back for the meeting on July 1 27th see that a great many applica-'1 tions greet his return.
We have an extensive program of ' activities for our future progress and more Trail-Blazers are needed to as- < sist and lend their support.	<
The most important task is to get new members so that we may earn \ the possible $300.00 after which we j can "go to town" for our pleasure and enjoyment. We hope the war 1 will be over by then and we can ] have many happy evenings for our 1 returning heroes. Your help is needed in many other ways. Attend the J next n^eeting on July 27th and get into the swing of things with us. ' Maybe some of the Supreme Officers will be present prior to their semiannual meeting on July 29.
How about an open-air meeting combined with a night picnic for our members in August? Or do you have a suggestion? What would you like ] your lodge to do? We need your sug- . gestions and support.	■
BOOST OUR JUVENILE DE- i1 PARTMENT IN THE INSURE THE i FAMILY CAMPAIGN	]
Lai's get togetherl	■
-0-
THANK YOU, TRAIL BLAZERS!!!
Denver, Colo.
It is with great pleasure that I take this means of thanking the officers and members of Trail Blazers lodge ' No. 41, WSA, for the lovely surprise birthday party which they have given in my honor on my birthday, at their regular meeting on June 22nd. I didn't have the least idea of anything of the kind being in the making, even though my better half was in on the news. (That goes to show i you that some times even your own ! wives can keep the secrets.) On the said night, we had a special meeting of the Colo.-Wyoming State Fraternal Congress, which meeting I wanted to attend, and after the meeting my wife and I stopped at the Slovenian Gardens to get a little refreshment and then, as we walked into the hall, where Trail Blazers had their meeting, brother Miroslavich lead the singing of "Happy ] Birthday to you" with everybody in the hall joining him and brother Za- j lar playing his famous accordion. On the president's desk was a very nice I birthday cake, with several candles , on it, which I had one hard time to blow out simultaneously. I actually think there were "23 more than should have been. After the singing, brother Miroslavich called the meeting to order again and presented me with J two lovely presents, which I shall i keep until they wear out, especially the pocket-book which I have to use quite often.
^i ifiSIBBHf	mu i U..JL1,.' .^HflHIHBjHHBn^^SHlKužl
Ko so Zavezniki zavzeli mesto Colleville-sur-Mer * Franci i L -i« bilo ljudstvo vse is sebe od veselja. Tukaj vidimo, kako je mestni iupan po zdravil prvega ameriškega vojaka s značilnim poljubom, rekoč: "FranciU se ti zahvaljuje, sin moj!"
I feel obligated and indebted to, the officers and members of the above lodge, and especially to sister' Frances Kucler for the beautiful} and tasty birthday cake which she! baked just for the occasion. (Attention young men: If you like a good cook or one who bakes good cakes, you know where to get yourself a sweet little girl.) Thanks, Frances.
I assure the officers and members of T. B. that I will continue to work for the welfare of your lodge and will even double my efforts, with your co-operation, that your lodge will remain the champion of the "Insure the Family" campaign, I remain
Fraternally and gratefully yours, ANTHONY JERSIN.
-0-
DENVER PICNIC A GREAT SUCCESS -
Thanks, folks (.foe., turning out in such large numbers. We were elated over the splendid patronage. And we must be grateful for the fine help i we had; young and old pitched in to help take care of the huge crowd. We should have more of these soci- i able gatherings for they are typical of the good old days.
Our expression of sympathy is given Mrs. Anna Tezak who seriously injured her finger while preparing i lunch for the picnic, and we trust that all will turn out o. k. We missed her usual congenial presence during the day.
Let's keep up this fine example of ✓ friendly and neighborly fellowship -as exemplified at this picnic. Thanks again everybody.
IZ SLBOASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
napravijo glasnejše, druge tišje, dodajo kaj novega itd., kakor jih nauči izkušnja. V enem izmed teh člankov smo omenili, da so velike orgle v Mormon Tabernacle v Salt Lake City, Utah, med najslavnejšimi ameriškimi orglami. Niso bile že od kraja tako popolne, kakor so zdaj. Prvotno so jih naredili mormonci sami. Kasneje jih je znana Kimball Co. iz Chicage
(Popolnoma predelala. Se kas- ] jneje jih je Austin družba iz i j Hartford, Connecticut, znatno t povečala in modernizirala. Or- s gelske revije so vsak mesec J polne takih poročil.	1
Le izvedenci lahko napravi-1 jo dober načrt za orgle. Za 1 majhne vsestransko zadovolji- j ve orgle pa je treba posebno < veliko izvedenosti.	ji
(Dalje prihodnjič) I:
-o--!'(
IZ FARMARSKE PRESTOL- < NICE	1
Willard, Wis. ] Samskega stanu se je navel i- < čal Stanley Volovšek, zato si je izbral za tovarišico Miss Olgo i Volarich, da bosta skupno lažje ] prenašala križe in težave za-j konskega stanu. Poročne obrede je opravil č. g. Father Mar-i cel. Obilo sreče in božjega blagoslova želi podpisani.
Tu sta par tednov poučevali; otroke v katekizmu dve šolski sestri iz Lemonta, IIL, č. sestra j Adolorata in č. sestra Serafina.i1 Otrok je hodilo k pouku okrog!] 50. Prihajali so redno in z ve-i' 'Seljem. Nekaj posebno ganlji- 1 vega je bilo v nedeljo, ko so ^ otroci prvič pristopili k sv. ob-M hajilu. Vsi smo hvaležni čč. "se-stram. O kako bi bilo dobro, ko J bi čč. sestre sem za stalno do- < bili!
Resno je že dalj časa bolan Mr. Valentin Jeras, pa je upa-nje, da še in popolnoma ozdrai- j vi, kar ljubi Bog daj!	■.
Cerkev imamo skoro vso pre- \ novljeno, posebno veliki oltar (] je. prav lep. Oltar je delo naše- < ga Mr. A. Debevca. S tem je pokazal, da kadar se on česa ] loti, tudi naredi. Vso pohvalo pa zaslužijo članice oltarnega ] društva, ker so bile one glavne, j ki so se zavzele, da se je vse ta-
BRlDGE IOTA VICTORIOUS PEACES
AAitiva
ko olepšalo. Dobili smo nov Križev pot, katerega je blagoslovil tudi č. g. Father Marin-šek.
V	soboto 24. junija je umrla Mrs. Fr. Klanchar, ki je znana mnogim tam v Ely, Minn. O tem več prihodnjič.
Ludvig Perushek.
-o-
ZDRAVSTVENO DELO« Aurora, Minn.
Tudi Aurora in okolica bo vključena v zdravstvenem programu tukajšnjega okraja — Co. Wide T. B. Program, ki je ravno zdaj v teku. Vsako .posamezno osebo prosimo, naj si da napraviti svojo sliko z X-žarki. V ta namen je vsem na razpolago premična X-žarkovna naprava, ki je bila kupljena pred kratkim za dohodke od prodaje božičnih znamk (Christmas Seals).
Namen vsega tega je še nadalje znižati odstotek slučajev jetike ali tuberkuloze v okraju St. Louis.
Dokazano je, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen. Vsem bo v korist, da vsakemu napravijo njegovo X-žarkovno sliko, ker se bo na ta način omenjena bolezen lahko zajezila, da se bo nadalje razširjala.
Take slike bodo vsakemu napravili brezplačno. Ta zdravstveni program se bo začel dne 5. julija. Stroj za snemanje slik se bo nahajal v Aurora High School. Posebni pomagači "Victory Aides" se bodo zglasili pri vsaki družini in bodo vse to bolj natančno in podrobno razjasnili. Vsaka družina bo tudi obveščena po pošti, kateri dan in ob kateri uri naj se zglasi za X-ray sliko. Prosimo, naj vse družine blagovolijo vestno sodelovati. Če se bomo vsi odzvali, le tedaj bo ta zdravstveni program v tej okolici sto pro-centno uspel.
Vincent Lacer Jr. je predsednik tega dela za Auroro in okolico.
Mrs. E. Smolich.
TOlNONO
HITRO GRAJENJE
V	Toledo* Ore., delajo v tovarni hiše po eno vsakih 40 minut. Narejene so za armado/ imajo eno, dve ali tri spalne sobe in so izgotovljene do kraja, še linolij, pohištvo, kuhinjska peč in ledenica je notri. Pošiljajo jih v posameznih kosih. Iz tega se vidi, kako bodo gradili hiše po vojni.
-o-
500 BOMBNIKOV NAD BUDAPESTO
London, Anglija. — Nad 500 zavezniških bombnikov je uspešno bombardiralo v sredo po noči ogersko prestolnico Bu-dapešto, dalje železniško postajo v Brodu v Jugoslaviji in razne kraje na Balkanu. Bombardirali so tudi razne kraje v za-padni Bolgariji.
--o-
JAJCA S PADALI
Kakor se jajca rada ubijejo, vendar jih pošiljajo po aero- I planih in spuščajo na tla s pa-rašutami zavezniškim četam v | džunglah na Burmi. Denejo jih j po 200 v vsako škatlo, v riževe! pleve. Ko take škatle priletijo j na zemljo, se jajca notri ne razbijejo.
ZARADI ČEBELE •-o-
Ker je čebela pičila voznika j na poti v New York iz Camp i Shanks, za trenutek ni mogel obvladati vozila. Njegov bus, j na katerem je bilo 40 vojakov, j se je zaletel v brzojavni drog, podrl neki plot in se ustavil ob j neki vrbi. Bus je bil resno po-, škodovan, pa iudi devet vojakov se je precej potolklo. Tudi' 36 letnemu vozniku so morali! nuditi pomoč v taboriščni bolnišnici, in to ne samo proti čebeljemu piku. Koliko neprilike I lahko napravi ena sama uboga majhna čebelica!
JULIJSKA ŠTEVILKA 'NOVEGA SVETA*
. » ' ■
Te dni izide julijska ali sedma številka sedmega letnika "Novega Sveta" s sledečo 'zanimivo vsebino;
"FEDERACIJA EVROPE" (uvodni članek). — "PREGLED" (političnih in drugih dogodkov). — Dr. David Dok-torič: "DOBA SV. CIRILA IN METODA" (članek). — M. A.: "DONA ANITA" (črtica). — "NEKAJ O POTRESIH" (članek). — J. M. Trunk: "TIHE URE — PLAČAJ!" (premišljevanja) . — M. Z.: "KAČJE NOGE" (članek). — g. Kovačič: "MOJ DOM" (pesem). — Dr. John L. Zaplotnik: "BERNARD LOČNIKAR" (življenjepis). — "OBVESTILO". —-"SLOVENSKI PIJONIR" (opisovanje mesta. Milwaukee in tamošnjih slovenskih rojakov).
— "DOM IN ZDRAVJE" (pouk in nasveti o zdravstvu, gospodinjstvu, itd.)*. — "ZA SMEH IN ZABAVO"- — M. Seemann-A. L e b a r: "DVE KRONI" (zanimiv roman).
Družinski mesečnik "NOVI SVET" izide vsak mesec razen v avgustu okrog 15. v mesecu. Vsak mesec prinese zbrano zanimiv«? čtivo svojim naročnikom. Zanimivo je vse gradivo v listu. Posebno zanimivo pa je _ zgodovinsko opisovanje slovenskih naselbin, slovenskih družin in posameznikov. Že samo to je tako tehten razlog, da bi ga moral imeti vsak zaveden slovenski rojak pod svojo streho. List stane letno samo $2. Naročnino je poslati na UPRAVA "NOVI SVET", 1849 West Cermak Road, Chicago, 8, 111.
MEH ZA SMEH
S PAMETJO
"Nate dobro cigaro, mladi mož. . Samo s pametjo jo kadite!"
"Aha, vam je pač pretežka,
kajne?"
"Kako pravimo društvu, ki mu je edini namen prevrat?" "Keglaški klub!"
CHESTERTON JE VLJUDEN
Angleški pisatelj G. K. Chesterton je zelo debel.
"Svojo usodo in svojo težo,"
je ondan dejal, "nosim vdano _ »
v voljo božjo. Pomislite, kako galanten sem zato lahko z da- t mami. Dosti bolj kakor navaden smrtnik. Tako sem svoj sedež lahko odstopil kar trem damam!"
KRST
Katehet vpraša gostilničar-jevega Pepčka: "Ali si že bil pri krstu?"
Pepček: ."Da!"
Katehet: "Kdaj?"
Pepček: "Včeraj, ko so oče krstili vino."
-o-
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
1	"MOLI ZA MIR" {
n	(Pray for Peace)	jj
je vrezano na tablici spodaj 7 5	■■	... Pod križem, kakor klic ^
flfjSjm	predrtojača slika.	^
Jj	Ta križ je narejen is lepe- £
u	ga brezovega lesa. Podim- J
a	žam sloji mali z dvema otro- K
U	*	koma, kar spominja, da je V
fp	" ■■fcej	sama ostala, ker mož je mo- ^
'X	pj&g|	ral v službo domovine. Pp \
(\	iVu	mnogih domovih, kjer so od- ^
šli sinovi ali očetje v vojno 4
£	atfl	službo, imajo take križe, d
^	' ■■	pred katerim opravljajo mo- V
Z -	Spi	litre ob večerih in drugače, u
P	) H&	Kriz je visok lVx inčev in },
rv	m
rP	m	je pripraven za vsako sobo. ^
D	i ^HM	Križ in spodaj otroci so na- T
tfr	IJ^jMEf	rejeni iz svetle medenine. K
Lep spomin in predmet je ta i
M	križ za vsako krščansko hišo. • ^
f	90 CENTOV!
tb	Naročila sprejema	f
! AMERIKANSKI' SLOVENEC 1
2	1949 W. Cermak Road,	Chicago, 8, Illinois ]
8WtiM!liM!/M/M!/iM!/m^SSSSS^P!
1 MARIN KLARICH & SON J
|j GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS | Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi prevzemamo vsa vrzta"-^jZTl jjj t« dala, gradimo nova stavb* fl j|H kakoršnega koli obsega. 1 [jj Sprejemamo velika dela kot H ffl grajenje večjih poslopij. šoL I IjU tovarn, ali kakršnekoli. Ob* H jS enem sprejemamo tudi I [lil manjša dela. kot popravlja- I
g* nje hiš in drugih poslopij. flHH^B^^^^^^^^I pj H Za nas je vsako , delo tn na- ■ §2 rodilo dobrodošlo.
Nasveta, proračune tn n* S črte dajemo na željo brez- Hi |YI plačno.
Čemu plačujeUpvisbke na* I jemnine. Dajte si postaviti I
lasten dom« lastno hišo. kar	3
BiH napravimo vam mi za smer- I jH «no nizko ceno.
Pokličite nas na telefon
Calumet 6570 or 6509 <'wi
g MARIN KLARICH & SON S
V svojem Inafri^m uradu	Kij
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois I
< Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 4. julija 1944
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. /
Mudilo se ji je, da bi bila sama, da bi v samoti še enkrat natanko premislila sleherno besedo. Moreno živi! Moreno lahko danes ali jutri stopi prednjo in terja svoje pravice!
In ta človek mu je — sicer je to čisto naravno ! — hotel sporočiti, da se neka mlada Francozinja zanima zanj. Nič čudnega, če se je tako razburila. Odkar se je vrnila v Francijo, ni doživela tolikšnega vznemirjenja.
Ko je stopila proti vratom, jo je diplomat vljudno vprašal:
"Ali vam smemo še nadalje pisati na naslov, ki ste nam ga dali zadnjič?"
Oranine oči 60 se v začudenju široko razprle.
"Da, kar na isti naslov," je hitro odgovorila, v strahu, da bi jo utegnil še kaj vprašati. "Obvestite me, prosim, če boste izvedeli kaj novega."
Hitro se je poslovila, ne da bi videla, kako je okrog diplomatovih ustnic zaigral droben, prizanesljiv nasmeh . . .
XIX.
»
Ko je Orana stopila iz poslaništva, še ni dobro vedela, kaj naj stori. Eno je bilo jasno in neizpodbitno: Moreno, njen mož, živi. Po tem takem je ona, Orana, njegova prava zakonska žena za vse večne čase.
Kaj naj stori? Ali naj počaka? Ali naj < se zaupa staršem? Naj jim razodene vse težave, se iznebi te teže, ki ji ne da miru in pokoja?...
Da, staršem se mora zaupati! Zdaj mora pač do svojega moža čutiti toliko odgovornosti, da ga ne bo več tajila pred svetom. Tudi do staršev ne bi bilo pravilno, da bi se jim kar venomer izmikala, hkrati pa zatrjevala, da ji prav za prav nič ni in ! da je samo še pod vplivom vojnih grozot. Ne, to slepomišenje se mora končati, tako ali drugače!
Mlada žena se je odločila, da bo drugo jutro prišla z besedo na dan. Očetova slaba volja je pa prekrižala njene dobre namene in spet odložila njeno izpoved.
"Drevi, pri večerji," se je bodrila. "Vsi trije bomo zbrani okrog mize, in laže bom govorila z zavestjo, da je mati ob moji strani."
Usoda je pa hotela, da je morala prej razodeti tisto, kar jo je tako dolgo trapilo in ji jemalo moči. Morda je bilo to celo dobro zanjo, kaiti govorila je kakor ji je privrelo iz srca, ne da bi sleherni stavek že vnaprej pripravila in ga, desetkrat pretehtala, preden bi ga izgovorila. Bilo ji je kakor kopalcu, ki bi se rad pomočil. Zoprno je počasi se namakati in dehteti ob slehernem dotiku valov; bolje je skočiti v vodo in se zmočiti naenkrat, z enim samim dotikom.
Tisti dan, okrog desetih dopoldne, je gospod Le Cadreron dal poklicati svojo hčer v svojo pisarno.
2e takoj ob vstopu je opazila, da gleda oče mrko predse in guba čelo, kakor da bi ga mučile hude skrbi.
"Sedi k meni, Orana," je resno dejal. "Danes morava vse določneje govoriti o stvareh, ki kale naš družinski mir."
Orana se je vznemirila. Ali ji nista oče in mati obljubila, da ne bosta več silila vanjo in da bo nekaj mesecev vladalo v hiši premirje ?
"Morda se motim," si je prigovarjala, "to pot najbrže ne gre za Andrea."
"Upam, da te ne zadržujem," je vprašal gospod Le Cadreron, videč omahljivi izraz na obraau svoje hčere. , "Ne, oče," je krotko odgovorila mlada žena, pripravljena na novo zasliševanje.
"Poslušaj me, ljuba Orana. Včeraj, ko si se mudila v Parizu, sem govoril o tebi s ! tvojo materjo in tvojim stricem. Sporazumeli smo se, da je moja očetovska dolžnost, da ti pomagam iz te nenavadne me-
^	' $ ;L
lanholije in te nekoliko razvedrim. Povedal ti bom še nekaj, kar ti bo morda pojasnilo, zakaj si tako želim, #da se poročiš z Andrejem . .
"Oče, rekla sem ti že, da to misel odklanjam !"
"Najprej' poslušaj!"
"Ne, oče, tvoj poskus, da bi me pregovoril, je odveč!"
"Počakaj, da govorim, otrok božji..."
"Vse, kar boš povedal, ne bo nič koristilo." Prvič je v Oraninem glasu zadrhtela odločnost.
"Počakaj, da ti najprej razložim svoj načrt, potem boš sodila . . ."
"Nikoli, nikoli se. ne bom poročila z Andrejem!" Zdelo se je, kakor da bi se ta vzklik iztrgal iz najglobljih globin njene trpinčene duše.
"Vraga! Pusti me dogovoriti!" Gospod Le Cadreron je nerad poslušal ugovore, zato je podkrepil svoj vzklik s primernim udarcem po mizi. Zdaj se Orana ni več upirala. Pobesila je glavo, pripravljena poslušati še tako dolgo pridigo. Nekoliko pomirjen je gospod Le Cadreron začel:
"Pogosto pozabljaš, v kakšnih okoliščinah sem si pridobil vse to, kar danes imamo. Preden iz navadnega kmečkega sinu postaneš inženir in preden si kot skromen začetnik naposled utreš pot v družbo, da ' Jahko zaprosiš za roko ženske, kakršna je tvoja mati, preteče dosti vode ... In ven-sem dosegel vse to z delom in vztrajnostjo. Komaj sem si nekoliko uredil svoj položaj, že je prišla tista nesrečna gospodarska kriza, ki je spravila na beraško palico še vse trdnejše ljudi, kakor sem bil jaz. Znašel sem se malone brez premoženja v letih, ko nimaš več tistega mladostnega ognja in poleta, da pričneš vse iznova . . . Vseeno sem se zagrizel v delo in posrečilo se mi je, spet dvigniti se. Skušali smo zaradi tvoje mladosti pred teboj prikriti vse te borbe in težave. Ne, ni nam šlo tako gladko, kakor se ti morda zdi. Zdaj si pa»že tako velika, da boš vse to razumela. In če ti je pri srcu sreča tvojega očeta, boš tudi razumela, da sem zdaj na stara leta, hudo potreben počitka. Vendar ti moram, ljuba moja, priznati, da moje premoženje, kljub mojemu delu in trudu, ni več tako veliko in da moj položaj ni več tako trden kakor pred to nesrečno krizo . . . Moji dohodki so se zmanjšali malone za polovico, moral sem
-	odpustiti več delavcev. Ce bi le kdo hotel kupiti moje podjetje, takoj bi ga prodal. Za zdaj pa vseeno nimam pravice vreči puško v koruzo, že zato ne, ker bi tedaj izgubilo kinih okrog trideset delavcev z družinami. To se pravi trideset ljudi, ki so mi dolgo let marljivo in vestno služili. V srečnejših letih sem jim lahko popolnoma zaupal, zdaj je vrsta na meni, da se jim oddolžim. Vidiš, Andre Dumoustier je zelo bogat ... Ce bi postal moj zet, bi bili na ko-
. nju . .. Tedaj bi imeli v rokah vsote, ki o
njih zdaj ne smem niti misliti..."
•
"Oče, prosim te, nehaj! Zdi se mi, da bi bil zmožen, prodati me."
"Beži, beži, nikar ne frazari! Sama veš, da mi je tvoja sreča najbližja, in da je ne bi žrtvoval za zlate gradove..Rad bi, da bi bila bogata ti, Orana! Jaz sem že v tistih letih, ko se tudi z malim zadovoljimo. Tudi tvoja mati je skromna žena. Mislim pa na svoje delavce in nate. Zmerom sem sanjal
-	o tem, da ti bom uredil življenje neskrbno, razkošno, s tistim udobjem, ki ga doslej kljub temu gradu, kljub lepim oblekam in skrbni fzgoji, nisi občutila. Želim ti trdnejšega družabnega položaja, kakor ga imava midva, tvoja mati in jaz. Vidiš, zato bi mi bilo tako všeč, če bi se končno le odločila za Andreja; sama si o njem dejala,
I da je simpatičen fant, vreden spoštovanja."
. (Dalje prih.)
UU 300,000 NEMCEV PADLO V OBJEM RUSKIH KLEŠČ
(Nadaljevanje s 1. strani)
sije samo še 126-milj oddaljene. Ako bodo Rusi napredovali v tem tempu, ne bo vzelo dolgo, ko bodo vse baltiške države in velik del Poljske v ruskih rokah. Ruski uspehi pri Minsku kažejo, da imajo ruske armade veliko moč in da Nemce vsepovsod nadkriljujejo v številu in z orožjem. Vsi nemški poiskusi, da bi ustavili Ruse, ki se vale, kakor povoden j proti njim, so brez uspeha.
Iz italijanske fronte poročajo o nadaljnih uspehih zavezniških armad. Amerikanci in francoske čete, ki se bore v Italiji so oddaljene od mesta Florence komaj še kakih 24 milj. Od Livorne pa so oddaljeni A-merikanci komaj še 11 milj. Ofc Jadranu pa se bližajo Angleži važni luki Ancona in so od iste oddaljeni še 21 milj. Nemci se še vedno umičejo in zgleda, da se-ne l?odo ustavili preje,nego nad Fiorenco, ali pa še bolj v Severni Italiji.
Zavezniška letalstvo stalno bombardira nemške postojanke na Ogerskem, Rumuniji in na Balkanu.
-o——
NEKAJ O RUSKO-POLJSKEM PROBLEMU
Washington. — V Washing-tonu pričakujejo, da bo obisk ministerskega predsednika Stanislava Nikolajczyka, ki so ga Združene države povabile, u-godno pogladil nekatere tež-koče v poljsko-ruskih odnoša-jih.
Poljska begunska vlada hoče obdržati nekatere elemente, ki so smrtni sovjetski sovražniki ; spor pa tudi obstoja v vprašanju, ki se tiče poljsko-ruske meje.
Čeprav je državni tajnik Edward R. Stettinius Jr. izjavil,
da nimajo Združene držaVe ni-kakih novih predlogov, bodo nedvomno realistično razpravljali o Poljski bodočnosti.
KESSELRING HVALI ZAVEZNIKE
Rim, Italija. — Pri vjetih nemških častnikih so našli o-krožnico mrašala Kesselringa poveljnika nemških čet v Italiji, v kateri pravi, da so Zavezniki svojo ofenzivo v Italiji iz-borno izvedli. Zavzetje utrje nih gorskih prehodov je izre den čin. Vidi se, da so se Za vezniki na vse to temeljito pri pravili. Tako nemški poveljnil
0	Zaveznikih.
SOILAX ima vedno v zalogi slower ska trgovina, s barvami in železnin
MEDENA
HARDWARE STORE
1804 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
Kupite si ga še danes in poskusil z njim umivati vaše stene.
LASTNIK PRODA
1	stanovanjsko moderno zidan hišo z dvemi nadstropji, 8 vel kih svetlih sob; kurjava na vr< čo vodo, moderna kopaln ca; povsod trd les. Nahaja se bloka od Ogden Ave., Cerma Rd., Kedzie Ave. and Dougla "L". Lahko se tudi napravi stanovanji. Cena je $7000.
/R. E. MORRISON 1932 So. Sawyer Ave., Chicago 111. Tel Rockwell 5795. 2
SLOVENSKA RADIO URA V MILWAUKEE!	I
Edina na osrednjem za padu. s izključno slovenskim programom v	<
obeh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko	J
WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.)
Oddaja jo slovenski lisi "Jugoslovenski Obzor v Milwaukee. —	i
Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskih	<
ob j ar pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV-	<
ENIAN) RADIO HOUR, 630 West National Avenue. Milwaukee. 4,	\
Wis. Telefon Mitchell 4373. ali Mitchell 5551.	J
I NOVI KRASNI KRI2I	j
Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se	ij
) rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih	\
\ križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50	/
t< nimamo več. Po-	j
srečilo pa se je nam	\
(p^i j dobiti, toda le ome-	/
J J jeno število novih	j
JŽj^jžSk druge vrste sličnih	\
| križev, ki so nare-	I
i^vlr ne	kakor do-	j
j ^itS	sedanji, pač pa na-	I
rej eni iz lepega	J
A I Idi A orehovega lesa, z	J
1 1 M *ePim pozlačenim >	1
I	bronastim križem,	J
,.	ji ki so dosti lepši in	(
) "	■ * 4 .Bjjfei- jgmnogo bolje in na-	0
\	^pi ^	tančneje izdelani,	A
[t	|| I m S	kakor prejšnji. Ti	l
)	J(J |; m j	križi istotako vse-	J
\	v^vv ^^J	bujejo vso pripra-	n
vo, ki se rabi ob	(
I	času previdenja	'J
\	.	bolnikov in so na-	ji
) rejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so I spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo
J in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na	1 / steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, J ki je pravi kras za vsako katoliško hišo.
) Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj
5 ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v krat-	I
' kem pošlji.	j
)	STANEJO S POŠTNINO SAMO	.
t;	$3.50
)	Naročila je poslati na:	/
| KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
Kardinal H. Pellegrinetti:
SV. CIRIL IN METOD
In staroslovansfco žitje Kon- n stantina nadaljuje: "Papež pa p je sprejel slovanske knjige, jih p posvetil in položil v cerkvi sv. n Marije, ki se imenuje pri Jasli- n cah, in peli so nad njimi sveto p liturgijo. Potem je papež uka- n zal dvema škofoma, Formozu l in Gauderiku, posvetiti slovan- j ske učence. In ko so bili posve- g čeni, so takoj peli liturgijo v slo- r vanskem jeziku v cerkvi sv. Pe- j tra. In naslednji dan so peli v g cerkvi sv. Petronile, in tretj i j i dan v cerkvi svetega Andreja, ( in od tod v cerkvi velikega ve- , soljnega učitelja Pavla aposto- , la; in vso noč so peli v cerkvi ( slovanske slavospeve, in na- ] slednje jutro zopet liturgijo i nad njegovim grobom. Za po- j moč so imeli škofa Arsenija, ] . enega izmed sedmih (okoli- j
>	ških) škofov, in Anastazija , knjižničarja."	<
V siju takega zmagoslavja je Konstantin nekoliko mesecev poslej smrtno zbolel. Ko je čutil, da se bliža smrt, je vstopil v samostan in si nadel ime Ciril, J ki mu je ostalo v svetniški slavi , : in v zgodovini, in po petdesetih dneh meniških obljub je umrl
>	14. februarja leta 869.; bilo mu je dva in štirideset let. Ostal je osamljeni Metod, manj učen in zdaj sam za tako podjetje. U-
>	bogi Metod se je hotel umakni-J ti v ljubljeno samoto na gori 5 Olimp, a umirajoči braf ga je , spodbujal, rekoč: "Glej, skupaj sva eno brazdo orala; in jaz zdaj padam na njivi. Ti pa ljubiš goro; a nikar zaradi go-
J re ne zapuščaj svojega misijon-stva, da se še lažje zveličaš."
Grob sv. Cirila.
Metod je hotel truplo velike-
>	ga brata prenesti v domovino;
; tako jima je nekoč naročila . ; mati. Pa dajmo besedo rimslfi J legendi: "Tedaj se je rimska * duhovščina skupno s škofi in l kardinali in plemiči rimskega | mesta posvetovala in so prišli k \ apostoliku in začeli govoriti: J Zelo nepristojno se nam zdi, l častiti oče in gospod, da tolike-ga in tako uglednega moža, po I katerem je naše mesto in naša | cerkev dosegla, da je nazaj do-, bila tako dragocen zaklad, in I katerega je Bog iz tako daljnih in tujih pokrajin po svoji nezasluženi dobroti blagovolil k nam privesti in ga celo od tukaj v svoje kraljestvo sprejeti, nepristojno je, da bi iz katerega koli razloga dovolili prene-| sti ga v druge dežele. Primer-i neje je namreč, da ga tukaj ' častno pokopljemo, ker je tudi pristojno, da tako slaven mož, v tako preslavnem mestu dobi slaven grob." Zares lepo povedano.
Tedaj je papež ponudil, da ga pokoplje v cerkvi sv. Petra | v svoji lastni grobnici; Metod pa je želel, naj bo pokopan v cerkvi sv. Klementa, kar se je zgodilo z veliko in ganljivo slovesnostjo.
Še danes vidimo v spodnji cerkvi sv. Klementa sliko z napisom, ki je bila kmalu po pogrebu naslikana nad svetniko-vim grobom. Danes že obledela, v> spodnjem delu od poljubov, vlage in časa zabrisana in o-drgnjena slika še zdaj zgovorno pripoveduje. Sv. Ciril.je pred Kristusom Sodnikom, ki k i mu ob strani stojita nadangela i Mihael in Gabnel s sv. Klemen-[ tom, rimskim papežem, in sv. | Andrejem, zavetnikom Vzho-i da; na drugi strani kleči brat " Metod s kelihom v roki, zname-| nje daritve, ki jo daruje za dragega pokojnika.
Šestnajst let pozneje, dne 6. aprila 885 je v Moravski; na polju svojih apostolskih trudov in bolečin, po dramskih dogodkih, umrl sv. Metod, nadškof in 1 papežev legat za misijonstvo
med Slovani. Zelo poučno in polno zanimivosti bi bilo, pripovedovati o njegovem življenju, o njegovih delih, njegovih nasprotnikih, o potvorbah (pa-peških pisem) in spletkah proti njemu, o nasprotovanju, nasiljih in obtožbah, ki so razburjale njegovo življenje in po njegovi smrti povzročile polom njegovega dela v Moravski, ki pa je potem oživelo v nemanj-šem obsegu in z nič manj pomembnimi posledicami, pa v drugačnem okolju in v drugačnih smereh med južnimi Slovani in Rusi. Toda naša naloga je, da razpravljamo o krščanski katehčzi, ne o zapleteni zgodovini apostolata. Če bo kdaj prirejena vrsta predavanj ali razprav o zgodovini misijonstva v Evropi, bo doba sv. Metoda in njegovih učencev najzanimivejše poglavje.
Kaziščimo torej od bliže, kako sta umevala Kristusa in širjenje njegovega evangelija, poglavitno sv. Ciril, ki se po vsem predstavlja kot vodilni duh; samo njegove disputacije in govore navaja staroslovanski življenjepis, zelo velike zgodovinske vrednosti, napisan nedolgo po njegovi smrti.
(Dalje prih.)
PRODAM
4-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave. Cena je $10,500;
3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na 2600 So. Millard Ave. Cena je $9,950;
3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na So. Harding Ave., 21st St. Cena je $9,900.
Imam še druge hiše in bunga-love v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R.
ANTON JORDAN
2552 So. Central Park Ave., Chicago, 111. Telefon Lawndale 1545.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK ■
in
. KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918	<
Rezidenčni tel.: La Grange 3966 I
1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah I
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravlja« ometa in sten.
2114 W. 23rd Plsuce, Chicago Telefon Canal 1090
Kadqr imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
O0W
DR. JOHN J. SMETANA
Pregleduje oH in predpisuje očala. — 23 let izkušnje
OPTOMETRIST 1901 So. Ashland Arenas
TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._
POMAGAJTE AMERIKI DO ZMAGE! KUPUJTE ZVEZNE VOJNE BONDE! _