'na plačana » eotovtnL Leto XIV., štev. 285 Ljubljana, četrtek 7« decembra 1933 Cena Din ufiavLUStvo: L.jultijaii&, tvnalljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3123. 3126. uiseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3L 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Teleton St 190 Hačuni pr) pošt Cek zavodih: LJubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien *t 1(15 241 Naročnifirt uuun uieeeCm. Um ti*.— Za inozemstvo Uin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Koali jeva ulica 6. Teleton 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifu. češkoslovaški odmev prvega decembra Kakor vsako leto, se je tudi letos češkoslovaška javnost simpatično spomnila jugoslovenskega državnega praznika, le da je bila ob malem jubileju petnajstletnice ton prigodnic v tisku še za nian-so toplejši. Jugoslovenski narod bo gotovo vzel čestitke iz bratske države s toliko večjim zadoščenjem v vednost, ker se iz vsake besede vidi in čuti, da ne izvirajo samo iz formalne kurtoazije, nego da so izraz resnično občutenega prijateljstva in v zgodovini utemeljene solidarnosti. Češkoslovaški tisk je brez izjeme občutil potrebo, s posebnim poudarkom baš ob letošnjem spominskem dnevu podčrtati staro sobojevništvo. Oglasili so se pa tudi prominentni predstavniki naroda, možje zgodovinskih imen, katerih beseda se s spoštovanjem posluša na .vseh mestih. V oficiozni »Prager Presse« je pred vsem objavil dr. Edvard Beneš topel uvodnik in napisal istočasno pomemben članek, ki so ga objavile »Lidove No-viny« na čelu, takoj za poročilom češkoslovaškega poslanika v naši prestolnici o gratulacijski avdijenei pri našem vladarju. V »Narodnih Listih« je pa izpregovoril stari prvoboritelj slovanstva dr. Karel Kramar. Pod naslovom »Zvestoba za zvestobo« ?e sivolasi češki voditelj Krami.? spominja starih časov skupne poti in skupne borbe češkega in jugoslovenskega naroda, pa tudi skupne zmage. Besede, ki so naslov in motiv njegovih izvajanj, je za-klical on sam jugoslovenskim gostom na nepozabnih aprilskih proslavah v Pragi leta 1913. Postale so krilatica, ki je šla od ust do ust na slovanskem severu in jugu, bojni klic v zaključnih borbah proti razpadajoči Avstriji, za češkoslovaško in jugoslovenska osvobojenje. Kdor se še spominja takratnih upa in poguma polnih dni, kdor je čital češkoslovaško spominsko literaturo, zlasti Hajšmanovo knjigo »Maffie v rozma-chu«, ve, kako globoko v skupnem boju je bila zasidrana v onih težkih časih češko-jugoslovenska vzajemnost. Najboljši ljudje na obeh straneh so riskirali življenje in svobodo skupne ideale, ko so ramo ob rami vršili kruto realno delo rušenja sovražne trdnjave. Vendar naše sobojevništvo je še starejše in traja dalje kakor petnajst svobodnih let. Dobrovsky, Jan Kollar, Palackv so imena, ki so neločljivo spojena z našim vstopom v politično življenje z našim narodnim prebujenjem. Skupni boji na dunajskih parlamentarnih tleh so dokaz neskaljene medsebojne zvestobe Zlata Praga je bila v onih časih tudi za nas, zlasti za našo mladino centrum slovanstva, ognjišče kulture in visoka, šola or-ganizatornega dela. Težki časi avstroogrskih persekucij so vzbudili na bratskem severu odmev, ki je bil uteha nam. ki smo skoro omago-vali v neenakem boju z dunajskim in pe-štanskim nasiljem. Nikdar ne bo pozabljeno visoko aktivno udejstvovanje današnjega častitljivega prezidenta češkoslovaške republike, ko je obiestna tiranija skušala zlorabiti pravo in pravico prod jugoslovenskim idealistom v zagrebškem veieizdajniškem procesu in ko je naposled hotela rehabilitirati pred svetom svoje, Jugoslovenom prizadejane krivice s proslulimi Fried-jungovimi klevetami, ki jih je končno baš Masaryk razgalil kot sramotno, s pomočjo dunajskega zunanjega ministrstva in-scenirano prevaro. Ime prezidenta Ma;saryka js v jugoslovenski politični zgodovini zapisano z zlatimi črkami. On nam je vzgojil velik del naše inteligenčne generacije, ki je v dobi, ko se je pripravljalo in končno izbojevalo naše osvobojenje in zedinjenje, stala v prvih borbenih vrstah. Kdor je sedel kot veren slušatelj ob njegovem vznožju, se ni mogel več odtegniti njegovemu idejnemu in vzgojnemu vplivu. Med njegovimi učenci zaznamujemo svoja najboljša nacionalna imena, može, ki so v njegovem duhu dajali smer naši politiki. Če premotrimo vse te zgodovinske či-njenice, nam mora priti k zavesti, da za današnje prijateljsko zavezništvo s češkoslovaškim narodom ni bilo treba mučnih pogajanj in nobenih diplomatskih umetnosti. Zavezništvo je bilo že tu. utrjeno v srcih in glavah; meddržavni akt zavezniške pogodbe mu je dal samo formalno slovesno sankcijo. Skupno delo, skupna borba in skupno trpljenje ne more biti pozabljeno in zato so besede češkega tiska ob priliki naše državne petnajstletnice iskrena potrditev nespremenljivega stanja, danega po po naravi sami. Med nami in našimi severnimi brati je že podana ona praktična slovanska vzajemnost, katere glasnik je od njega dni stari dr. Kramar, ono konkretno slovanstvo. katero bo nujno našlo svojo izpopolnitev, ko se še bolj izgladijo pota v druga slovanska centra, ko se znova prebudi in obnovi čut vzajemnosti tam .kjer smo mu v zgodovin-ki dobi narodnega prebujenja in razsoja iskali vir in hrbtenico. V neizmerni udi danes in kljub vsemu slovanski Ru- AVSTRIJSKA DUHOVŠČINA SE UMIKA IZ POLITIKE Senzacionalen sklep avstrijskih škofov - Vsi duhovniki morajo odložiti mandate v parlamentu, deželnih zborih in občinskih za-stopih - Vatikan je obupal nad Dollfussom Dunaj, 6. decembra, d. Današnji listi objavljajo naslednji komunike s konference avstrijskih škofov, ki se je bila sestala na Dunaiu: »Po temeljiti razpravi, ali ie primerno ali neprimerno, da se katoliški duhovniki v sedanjih posebno kočljivih političnih razmerah še nadalje udejstvujejo kot politični mandatarji, ie avstrijska škofovska konferenca sklenila, da umakne začasno rn splošno za Izvrševanje mandata potrebni škofovski pristanek glede na smiselno izvajanje kanona 139, 4. Častiti gospodje, ki imajo mandate kot poslanci, zvezni svetniki, deželno-zborski poslanci ali deželni svetniki, občinski svetniki ali člani občinskih od-obrov se pozivajo, da odlože svoje mandate do 15. decembra t. i. Isto velja za vsako vodilno politično mesto. Duhovniki, ki hočejo drugače politično udejstvovati, potrebujejo posebnega dovoljenja svojega pristojnega ordinari-ja.« Tolažba klerikalne stranke Krščansko-socialna agencija je k temu komentarju objavila še daljši komentar, v katerem pravi med drugim: »Kakor je bilo mogoče na podlagi ponovnih razgovo-rov s poklicanimi zastopniki katoliške cerkve v Avstriji nedvomno ugotoviti, so ta sklep škofovske konference v prvi vrsti narekovale splošne smernice, ki so bile za katoliško cerkev merodajne že precej časa tudi izven Avstrije. Pomenilo bi popolno zanikanje resničnega položaja, če bi se smatralo, da so škofovsko konferenco pri tem sklepu vodila kakršnakoli razmotrivanja, ki niso v skladu s sedanjo politično smerjo javnega življenja v Avstriji. Sai je znano iz ponovnih izjav Sv. očeta in drugih odličnih cerkvenih dostojanstvenikov, da odobrava katoliška cerkev brez pridržka cilje sedanje avstrijske politike. Sklep škofovske konference se zato nikakor tudi ne more tolmačiti morebiti kot rezervirano stališče episkopata napram sedanjemu sistemu, kajti škofje odobravajo prav tako kakor Sv. stolica zadržanje vlade in krščansko-socialne stranke. Sklep škofovske konference ie bil torej zgolj posledica splošnega stališča katoliške cerkve v Avstriji in izven nje glede sodelovanja klera na političnem področju.« Kakor poročajo listi, je bil sklep škofovske konference tudi predmet posvetovanj krščansko-socialnega kluba na sinočni seji. V teku večera so krščanski socialci stopili v stik tudi s kardinalom nadškofom dr Innitzerjem. ki pa je izjavil. da je omenjeni sklep za vse duhovnike obvezen. Po sklepu škofovske konference bodo morali odložiti svoje mandate vsi duhovniki v zakonodajnih korporacijah. Prizadetih je osem državnozborskih poslancev, trije zvezni svetniki ter devet deželnozborskih poslancev, med njimi slovenski poslanec v koroškem deželnem zboru župnik Stare. Umik s potapljajoče se ladje V avstrijskih političnih krogih komentirajo sklep avstrijskega episkopata kot dokaz, da ie tudi cerkev izgubila v Doll-fussov režim vsako zaupanje ter da je v najkrajšem času pričakovati daleko-sežnih izprememb. Katoliška cerkev se je odločila k temu koraku na pobudo kardinala Innitzerja, ki ima zelo dobre zveze z Vatikanom in ki je opozoril na to, da prestiž katoliške cerkve v Avstri- ji silno trpi zaradi prebitega eksponl-ranja za politiko sedanjega režima, proti kateremu se dviga v širokih ljudskih masah vedno očitineiši odpor. V proti-klerikalnih krogih smatrajo sklep avstrijskih škofov kot jasen znak, da so Dollfussovemu režimu dnevi šteti. Po neuspehu borbenega klerikalizma v Nemčiji bi mogel polom avstrijskega klerikalizma imeti dalekosežne posledice tudi izven Avstrije in zato so cerkveni krogi sami prvi zatrobili k umiku. Komentarji dunajskih listov O sklepu škofovske konferenc? pišejo vsi današnji li6ti v uvodnikih. »Neue Freio Presse« pravi med dragim: Katoliški duhovnik izginja v Avstriji iz aktivne politike. More se brez pretiravanja reči, da je nastal z depolitizacijo klera, vsaj v kolikor gre za izvrševanje mandatov, važen preokret v parlamentarni zgodovini Avstriji. Neposredno je prizadeta samo krščansko - socialna stranka, ker so samo iz njene srede izšli v najnovejši preteklosti katoliški duhovniki kot ljudski zastopniki ali pa člani občinskih odborov. Katoliški duhovnik nai se po sklepu eipiakopata v bodoče iziključno posveti izvrševanju svojih duhovniških poslov ter se oddalji iz političnega vrvenja, nasičenega s sovraštvom in strastmi. To je smisel sklepa avstrijske škofovske konference, ki se je s svojim stališčem pridružila strujam, kakršne se že precej čas opažajo v drugih državah.« List dalje navaja znane duhovnike, ki eo igrali vidno ulogo v avstrijski politični zgodovini pred vojno in po vojni, med niimi zlasti dr. Sedola. »Neueg Wiener Tagblatt« pravi: »Poslanci duhovniškega stanu imajo po želji škofov še v tem mesecu odložiti mandate v javnih zastopstvih. Umik duhovnikov iz nrvih vrst v aktivni politiki izvira iz želje rimske ku-rije in sedanjega papeža. Cerkev je vedno imela dober čut za globoke rapremembe v družbi in če sedaj umika pripadnike duhovnega stanj iz dnevne politike, razodeva ta sklep morda jasneje kakor marsikateri drug dogodek, da doživljajo iz 19. stoletja izvirajoče politične ustanove in oblike usoden preokret. Če sedai rimska kurija in po njenem navodilu, škofje ne smatrajo v posameznih deželah za zaželjeno pripadnost duhovnikov k političnim korporacijam. je temu brez dvoma vzrok naziranje, da ]5 sedaj za kulturne in pastirske naloge cerkve primerneje, če se ne udeležujejo neposredno političnih bojev. Cerkev je v poslednjih letih ponovno označila to svoje stališče napram posvetni nolitiki. Vedno več i« držav, kjer vpliva Vatikan v tej smeri, da se zastopniki cerkve čim bolj izločijo iz strankarskih bojev za oblast v državi. Na tej podlagi temelji tudi skleo avstrijskih škofov.« Socialistična »Arbeiter Zeitnng« piše: »Od početka ustavne dobe so katoliški du- hovniki zavzemali v avstrijski politiki zelo pomembno ulogo. Staro klerikalno stranko, ki je bila od 60 do 90 let nasprotnica meščanskega liberalizma, eo vedno vodili škofje in prelati. Ko so pričeli potem krščanski socialci nadomeščati staro klerikalno stranko, 60 tudi njihovo vodstvo prevzeli duhovniki. V svojih pocetkih je bil krščansko-socialni pokret revolta mladih kaplanov proti vodstvu škofov in prelatov. Pa tudi pozneje, ko je krščansko - socialna stranic že preživela svojo napadalno in ekspanriv-no dobo začetniškega pokreta, so bili vedno zopet duhovniki na vodstvu strank3. Tidi sedai sodelovanje duhovščine v verstvu krščansko - socialne stranke ni neznatno. Vprašanje, ali naj bodo duhovniki voditelji v političnih borbah, se je v cerkvenih krogih razmotrivalo že za dobe pre-lata Seipla. Množestveni izstopi iz katoliške vere po 15. juliju 1927 so že takrat poučili cerkvene krose, kako nevarno je. če ee duhovniki kot politiki in državniki postavijo v nasprotje z razpoloženjem širokih ljudskih množic. Toda šele sedaj se je cet-kev odločila, svoje piipadnike iz vrst kio-ra pozvati, da se umaknejo iz aktivnega političnega udejstvovanja za krščansko - so cialno stranko 2e pred dnevi je bilo slišati. da želi kardinal Innitzer važne izpre-membe v krščansko - socialni stranki. Toda sedaj je šla katoliška cerkev še mnogo d;i-Ije. To gotovo ni samo posledica kardina-love želje, naj bi se cerkev polikor mogoče izločil aiz političnih sporov, marveč je v mnogo večji meri pripisati sedanji dobi in razmeram v Avstriji. Cerkev je spoznah, da je zašla krščansko - socialna stranka v vedno ljutejšo in vedno strastnejšo borbo na dve fronti, proti levici in desnici. Cerkev, ki dobro pozna razpoloženje širokih ljudskih množic, ni v zmoti, da krščansko - e<>-ialna stranka v zadnjih mesecih ne le ni pridobila nobenih pristašev, marveč je prav mnogo svojih dosedanjih pristašev izgubila. Zato je razumljivo, da se cerkev noče še nadalje identificirati s krščansko - socialno stranko in noče več nositi polne soodgovornosti za sedanjo njeno politiko. Za krščansko - socialno stranko je ta korak cerkve brez dvoma najtežji udarec, cerkvi sami pa bo samo koristil.« Italijanska ofenziva proti Društvu narodov Italija bo ostala v Društvu narodov le pod pogojem, ako se temeljito reformira Rim, 6. decetrtbra. d. V Beneški palači se je snoči sestal veliki tašistični svet in razpravljali pod predsedstvom Mussolloija skoraj štiri ure o zunanje polit, lai finančnih problemih. 0 seji je bilo davi objavljeno poročilo, ki pravi med drugim: Veliki fašistični svet ]e razpravljal o položaju Društva narodov in sklenil, da ostane Italija še nadalje njegova članica le tedaj. če se v najkrajšem roku radikalno reformira glede na svojo statutarno in organsko osnovo ter tudi glede svojih končnih smotrov. Nadalje je ugotovil, da 15. decembra sicer poteče zimski rok za delno odplačilo vojnega dolga Zedinjenim državam, da pa tozadevna pogajanja še niso rodila nlka-kega konkretnega zaključka. Zato je sklenil, da se na račun tega dolga v pričakovanju končne ureditve vprašanja ob poteku roka izplača milijon dolarjev. Prihodnja seja fašističnega sveta bo v četrtek. Današnji rimski listi so objavili komunike orez vsakega komentarja. Rimskih političnih krogov ni presenetil, ker ie bilo že od 14. oktobra, ko je Nemčija izstopila iz Društva narodov, splošno znano, da je pričela Italija, čeprav še previdno, izvajati svojo protiženevsko politiko. Ko je italijanska vlada sklenila, da bo sodelovala na nadaljnji razorožitveni konferenci le še kot opazovalka in so se pričele iz italijanskih diplomatskih krogov širiti govorice o pre-osnovi Društva narodov, se je z vso gotovostjo pričakovalo, da bo novo italijansko politično akcijo ratificiral tudi veliki fašistični svet. Novo je sedaj le to, da računa režim z veliko gotovostjo, da mu bo ta akcija uspela, ker bi ji sicer nedvomno ne dal takega poudarka v komunikeju, ki ga bo tisk do kraja izrabil za fašistično notranjepolitično propagando. Politični krogi opira----1-------i • i siji. Zato lahko brez pridržka sprejemamo željo, s katero končuje dr. Kram&r svoj pomembni članek: da naj nastopi kmalu doba, ko geslo »Zvestoba za zvestobo« ne bo omejeno samo na nas in na češkoslovaške brate, marveč bo parola za vse prave, iskrene Slovane. Dr. Edvard Beneš, ki že izza dobe pred formalno ustvaritvijo današnjega svobodnega stania z veščo roko vodi meddržavno politiko svoje ožje domovine, govori o časovno bližjih, konkretnejših vprašanjih. Njegova ugotovitev, da si je Jugoslavija v prvih petnajstih letih svoje zgodovine ustvarila, akoravno po mnogih težavah in trdih bojih, spoštovano in ugledno stališče v družini narodov, ima toliko večjo vrednost, ker vemo, koliko tehta Beneševa beseda v internacionalnem političnem svetu. Njegovo zagotov*. lo. da ne more biti stvari, ki bi spremenila ali tudi samo oslaV^a notranjo in -'tinanin *-e=no zvezo med obema narodoma. ie za nas dragoceno in vredno, da tudi s syoje strani brez pridržka odgovorimo z isto afirmacijo. Dr. Beneš polaga poseben poudarek na gospodarsko izgraditev Male antante, kateri so se pred nedavnim časom polagali temelji v naši prestolnici. Nočemo prezreti ob tej priliki težav, ki jih bo treba premagati, ne podcenjujemo one kaplje pelina, ki je ravno iz materialističnih nagnjenj kanila v čašo našega neskaljenega soglasja. Vendar moramo po pravici priznati, da je gospodarski spor bolno odjeknil ravno tako v češkoslovaški javnosti kakor v naši in da postoji na najbolj merodajnih mestih tendenca po remeduri. Krepka politična iniciativa češkoslovaškega zunanjega ministra, to smemo verjeti, je mnogo prispevala k ozdravljenju te občutljive točke, tako da bo tudi zgradba naše gospodarske solidarnosti postala ravno tako trdno In solidno dejstvo, kakor je že sedaj naša politična enota V tem imenu sprejemamo ln kvitira-mo Jugosloveni izraze prijateljstva :n zvestobe, ki so nam bili izrečeni ob letošnjem narodnem prazniku. jo pri tem svoje mnenje zlasti na pozitivne rezultate Mussolinljevih razgovorov z generalnim tajnikom Društva narodov Ave-nolom. Glede milijona dolarjev, ki ga namerava Italija plačati na račun decembrskega obroka svojega dolga Zedinjenim državam, sodijo, da je tozadevni sklep velikega fašističnega sveta brez posebnega pomena, ker bi Italija tudi v najslabšem primeru morala plačati le nekaj nad dva milijona dolarjev. V primeru z dolgovi ostalih držav pa Italijanski dolg sploh ne prihaja mnogo v poštev. Odmev v ženevi Ženeva, 6. decembra, s. Rimske vesti, po katerih je veliki fašistični svet sklenil, da bo Italija uravnala svoje nadaljnje stališče nasproti Društvu narodov po tem, ali bo Društvo narodov radikalno reformiralo svoje statute, delovne metode, organizacijo in cilje, so izzvale v ženevskih krogih Društva narodov znatno pozornost. Zatrjujejo. da je sklep velikega fašističnega sveta po številnih časopisnih vesteh zadnjega tedna, ki so se bavile z idejo reforme Društva narodov, prva oficielna napoved velesile z revizijskimi željami. V francoskih in angleških krogih zagotavljajo, da tajništvo Društva narodov ne zavzema odklonilnega stališča glede predlogov za reformo in da celo pričakujejo konkretne predloge. Obstoji mnenje, da bodo razne revizijske načrte najprej obravnavale v posebnih pogajanjih vlade najvažnejših držav. V krogih italijanske delegacije pri Društvu narodov izjavljajo, da je hotela Italija s svojim sklepom nuditi Društvu narodov zadnjo možnost, da pride do pravega Društva narodov z upoštevanjem politične realnosti. Kaj zahteva Italija London, 6. decembra, č. Agencija Reu-ter poroča, da se sklep italijanskega velikega fašističnega sveta glede reorganizacije Društva narodov nanaša predvsem na naslednje glavne točke: 1. Poenostavljenje postopka pri Društvu narodov, da se odpravijo neskončne debate, 2. omejitev pravice veta manjših sil, 3. ločitev Društva narodov od versailleske mirovne pogodbe. V italijanskih diplomatskih krogih računajo, da bo mogoče pakt štirih, če bo Mus-soliniju uspelo doseči tako preosnovo ženevske ustanove, prilagoditi tudi zahtevam nekaterih srednje-evropskih držav glede revizije mirovnih pogodb. Poleg tega je nameravala Italija s tem svojim sklepom odpraviti duhovno ločitev članov Društva narodov v zmagovalce in premagance. Nemčija zadovoljna Berlin, 6. decembra, č. Tukajšnji listi povoljno komentirajo snočnji sklep fašističnega velikega sveta glede preosnove Društva narodov, ki naj bi prenehalo biti instrument za diktaturo nad gotovimi sodelujočimi silami. Nova delovna skupnost narodov nai bi postala objektivnejša in nevtralnejša. nego je bilo dosedanje Društvo narodov. V njej naj bi prišla do ve-ijave določila pakta o sodelovanju štirih velesil. Slovesen konec ameriške prohibicije Odpravo prohibicije so po vsej Ameriki z navdušenjem proslavili Newyork, 6. dec. č. Konec prohibicije je bil v vsej Ameriki proglašen včeraj ob 17.35, ko je parlament države Utah spTe-jel načrt zakona o ukinitvi 18. amandmaja ameriške ustave, ki se tiče uredbe prohi bicije Ta sklep je bil brzojavno »poročen washingtonski vladi, nakar je driavni tajnik Philips tanoj nato preRex* je na'ožen z zaboji italijanskega vermuta. francoski tovorni parnik z 19 000 t/maže pa prinaša ogromen tovor »ampanjca in li- kerjev. Vseh teh alkoholnih pijač pa v Ameriki ne bodo mogli povsod uživati v enakih množinah, ker so bile za posamezne države izdane različne naredbe. Tako bodo smeli v nevvorških barih prodajati samo pivo, vse druge alkoholne pijače pa bodo morali servirati pri mizah. V nekaterih državah je dovoljeno točenje alkoholnih pijač samo gostom, ki bodo obenem tudi jedli. Vojatti in mornarji bodo smeM piti samo pivo, vojaki zrakoplovnih čet pa sploh nobenih opojnih pijač. Pred novo izprememb? v nemški vladi B-.lin 6 decembra d. Imenovanje Hcssa in Rohma za ministra ne bo edina sprememba v drž. vladi. V političnih krogih govore, da bo zunanji minister N^urath odstopil «n da bo imenovan za poslanika v Londonu. Njegov na.lednik naj bi postal podkancelar Papen. za oodkancelaria pa nai bi bil imenovan minister ki nima sedai nobenega po rt f olja S-d štaba napadalnih od Jelkov Rohm bo še nadalje tudi kot minister vodil napadalne oddelke in obrambne organizacije. Niogovo ministrstvo bo bržkone kmalu preosnovano v ministrstvo za ljudsko vzgojo, v t »m primeru bo državni vodia športnih organiznei! Tsrhanim*r - Oslen o.l-st.ipil ali pa bo imenovan /a državnega 'aj-nika v državnem ministrstvu za ljudska vzgojo. Sestanek kraljev Bolgarski kraljevski par bo po posetu v Beogradu odpotoval še v Bukarešto Beograd, 6. decembra M. Uradno se objavlja: Nj. Vei. bo garski krali m kraljica s knezom Cirilom bosta oficicno posetila jugoslovenskega kralja in kraljico 10. t. m. V spremstvu boigarskega kraljevskega para bodo ministrski predsednik in zunanji minister MuSanov. dvorna dama Jelena Petrova-Comako-va. dvorni svetnik Grujev. prvi kraljev adjutant polkovnik Panev. ordonančni uticir kapetan Brodorov in tajnik tuna-creita ministrstva Naumov Nj. Vei bolgarski kra'. in Kraljica prispeta s svojim sp emstvom v Beograd u.se 10. decembra ^r 15 in ostaneta v Beogradu do 'o aerenibra ob 14.30. ko zapustita Beograd n se vrneta v Sofijo. Sofija. 6 decembra d Bolgarski listi prinašajo daljša poročila o bližnjem potovanju bolgarske kraljevske dvojice in njunega snremstva ter ministrskega predsednika Nikola Mušanova v Beograd in mu pripisujejo prav posebno velik pomen Kakor poroča »Poslednja Pošta« bo ial Nj Vel. kralj Aleksander bolgarskemu kralju in kraljici na razpolago apartmane dvorca Gospodarska konferenca Male antante Prag«, 6. decembra. č. Zasedanje gospodarskega sveta Male antante se prične bržkone že prihodnje dni. Konferenco bo vodil češkoslovaški zunanji minister doktor Edvard Beneš. Največ bodo razpravljali o trgovinsko-političnih vprašanjih ter skle-_ _ pa}' o poglobitvi trgovinskih stikov med kraljica Ivana ostaneta v Beogradu tri I državami Male antante. Beograjska pred-nalcar Krnita rvHr\r>t govori, da bo druga skupina narodnih poslancev za časa božičnih počitnic nosetila SovjetsKO Rusijo. Nemški pogoji Francija vztraja na sporazumu, ki ga je sklenila po izstopu Nemčije iz Društva narodov z ostalimi velesilami London, 6. decembra. »Daily Herald« poroča, da je nemški državni kancelar Hitler pripravljen skleniti nemško-francosko pogodbo pod naslednjimi pogoji: 1. Nemčiji naj se prizna enakopravnost v vojaškemu pogledu brez kakršnegakoli roka; 2. Nemčiji naj se takoj vrne Posaarje brez plebiscita In brez odkupnine za rudnike; 8. Francija naj zagotovi, da ne bo posredovala, če bi pričela Nemčija z Belgijo pogajanja glede Eupena in Malmedyja. Prav tako bi se morala Francija zavezati, da se ne bo vmešavala v pogajanja s Poljsko glede vzhodnih mej. »Dailv Heraid« pristavlja, da presojajo v francoskih krogih nadaljnje okoliščine za nemško-trancoski sporazum pod temi pogoj! zelo pesimistično. Bivši angleški zunanji minister Austen Chamberlain, ki zaključuje v »Daily Tele-graphu« vrsto svojih člankov o Locarnu, piše: Neodvisnost Belgije in Nizozemske je bila vedno bistveno nadelo britske politike. l*soda Bnlsrije je neločljivo zvezana z usodo Francije, naša varnost pa z varnostjo teh dveh držav. Ničesar se nam ni treba bati, dokler ostane sedanje teritorialno stanje v zapadni Evropi, ker »o z loearnsko pogodbo zavarovane b*>I h- mnff'r r? govora. Kar se tiče jamstev za izvajanje razorožitvene konvencije, si francoska via da predstavlja postopek tako, da bi bila prva sankcija takoj po ugotovitvi, da je Katera država kršila določbe konvencije, svarilo z opozorilom na gospodarske ukre pe proti njej; če pa to ne bi zaleglo, bi bila dotična država proglašena za napadal-ko, kar bi imelo za posledico takojšnje funkcioniranje mehanizma, ki ga določa pakt Društva narodov. Naposled sta se Boncour ln Henderson sporazumela, da se konferenca more Id mora nadaljevati. in ostane zvesta svojim zaveznikom »L' Homme Libre« piše: Besede, ki jih je izrekel Paul Boncour na sestanku s Hen-dersonom, bodo pomirile naše prijatelje :z antante, ki so se zaradi lažnih vesti utegn;":* bati, da se bo tudi Francija spustila v pustolovščine. Sedaj smejo bi'ti mirni in prav tak) tud' mi »Ere Nouvelle« opozarja vlado, naj se var. v> moitbitn h pasti nato pa nadilju-je: Ostanimo v tesnem sporazumu z Belgijo Poljsko m Mak antanto, s svojimi zavezn te' m prijatelj'" iz vojne, ki so se borili skupaj z nami in ki vedo. kakšna nevarnost za svetovni m r in za njegovo svobodo je Nemčija v čeladah in oklepih »Oeuvre« misli, da stremi politika francoske vlade za tem. da ostane Francija glede na čimdalje nevarnejšo Nemčijo obdana od prijateljev zanašajoč se pri tem tudi na Turčijo in Rusijo, kakor na Anglijo in Italijo Saint-Bnce piše v »Joumalu«, da gre sedaj samo za rešitev forme glede razorožitvene konference. »Echo de Pariš« prinaša izpod peresa Pertina.va članek o včerajšnjih razorožit-venih razgovorih in pravi med drugim: Dočim so se v neskončnost vlekli razgovori. se je Nemčija oboroževala in se še vedno oborožuje Takšna je brutalna resnica Čas za razorožitev je minil in začela se je že doba oboroževanja na debelo. Starhemberg na dopustu Dunaj. 6. decembra. »Die Z-nt« poroča, da je odšel knez Starhemberg na daljši dopust v inozemstvo, in <*icer baje zaradi spora v heirnwHhrov9k?m taboru. V prihodnjih dnjh bi se morala namreč vršiti seja voditeljev Heimwehra. ki bi se bavila s sporom, ker pa ie obstojala nevarnost, da bi s s še ooostril. ie ^larhembprg s svojim odhodom inozemstvo izsilil odgoditav seje za nedoločen čas. Ausrlija: Francija 4:1 (3:0) London 6 decembra d Danes se je vršila nogometna tekma med angleško in francosko reprezentanco, ki je bilo prvo meddržavno srečanje med tema državama po vojni Iz Francije je prispelo okoli lO.OOd gledalcev, deloma s posebnimi vlaki Tekma je kakor je bilo pričakovati, kon čala z zmago Anglije s 4 : 1 (3 : 0). Novi grobovi Bled je v dveh dneh izgubil dva svoja veleugledna krajana V torek popoidne je umrl v lepi starosti daleč naokrog poznani trgovec, gostilničar in posestnik g. Anton V o v k z Mlinega Zapušča vdovo ln hčer ko, poročeno Ambrožičevo ter četvero vnukov Pogreb bo jutri ob po! 14 iz hiše žalosti na blejsko farno pokopališče Včeraj zjutraj pa so blejski zvonovi za peli žalostinko gospej Heleni M u I e J e v ! soprogi lesnega industrijca na Bledu 2 Po-kojniea. vzor gorenjske gospodinje in ma. tere, je bila stara šele 54 let Njeno smrt objokujejo poleg soproga Valentina hčerka poročena z zdravnikom dr Slivnikom v Radovljici, in štirje sinovi ter širok icrog sorodstva Pokojnico bodo prepeljali na Lancovo pri Radovljici, kjer bo pogreb ju tri ob 15. V Krški vasi na Dolenjskem je umrls gdč Franja Jankovičeva, učiteljica v pokoju Zaslužno vzgojiteljico bodo prepe Ijali v Ljubljano, kjer bo pogreb jutri ob 16 'z kapelice pri Sv Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše 'skrpnn snžaljp' Sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav Carigrad 6. decembra č. Tukajšnji »Mi-lijet« je objavil vest iz Bukarešte, da se bodo tam bržkone že ob koncu decembra sestali zunanji min;stri vseh balkanskih držav Razen njih se bo sestanka udeležil tudi poljski zunanji minister Beck. Skupščinski odbori Beograd, 6. decembra p. Po tridnevnih razpravah je bila danes končana konferenca večine članov finančnega odbora Na rodne skupščine in senata pri predsedstvu vlade. V teku konference je finančni mini. ster g. dr Djcrd^evič pristal na obsežeiej še izpremembe predloženih davčnih zako nov v smislu zahtev, si so jih postavili člani finančnega odbora Finančni odbo« se bo jutri sestal k seji, na kateri bo na osnovi doseženega sporazuma v načelu odobril predložene zakonske načrte, da hi se v podrobni debati izvršile izpremembe. ki jih zahteva večina finančnega odbora Popoldne je nadaljeval svoje razprave odbor za proučevanje uredbe o zaščiti kmetov. Odbor bo imel najbrže še dve do tri seje, nakar bo predloži! svoje poročilo ple-numu Narodne skupščine. Mirim kraljica čokolade Lepo i poceni darujete, "Se upotrebite za Vaša darila odlične in okusne Mirim izd "" '>. Pazite in.zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvalitc -> zajamčena. % Iz državne službe Beograd, 6. decembra v. Za dnevničarja pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan Mirko Mejavšek. Napredovanje Beograd, 6. decembra. AA. Napredoval je v 5. skupino za tehniškega svetnika Ciril Juvan, tehniški višji pristav tehniškega oddelka banske uprave v Ljubljani. Novi tajnik francoskega poslaništva Beograd, 6. decembra AA. Danes je pripotoval v Beograd g. Frederic Knobel, novi prvi tajnik francoskega poslanika v Beogradu. Prejšnji prvi tajnik g. Dubail je Imenovan za francoskega poslanika v Ka-rakanu. Huda poledica v Beogradu Beograd, 6. decembra p. Zaradi nagle Izpremembe vremena je nastala v Beogradu in okolici huda poledica. Včeraj popoldne je začelo deževati. Kmalu nato pa je temperatura naglo padla, tak,? da so poledenele vse ulic«, kar je povzročilo nešteto večjih in manjših nesreč. V bolnicah je vse polno ljudi s polomljenimi udi V strmih ulicah je prišlo tudi do težjih avtomobilskih nesreč, ker ne pomagajo ne zavore, ne verige na kolesih. Obsodba bivšega sodnika Gospič, 6. decembra, n. Tu se je vršil danes proces zaradi krive sodbe v neki zapuščinski zadevi. Bivši 38 letni sodnik se je pustil v zadevi zapuščine Marije Maj storovičeve podkupiti od nekaterih intere sen tov ter je pravega dediča oškodoval za 60.000 Din. Danes so bil' zaradi tega ob sojeni bivši sodnik Fran Badlaj. ki je sedaj odvetnik v Zagrebu, na 13 mesecev je če in 1000 Din globe njegova žen« Milka na 17 mesecev, zapuščinska interesenta Evica Radakovičeva na 8 mesecev. Milko Kesič pa na 3 mesece zapora. Beograd, 6. decembra Vas Slatina je mejaš rudnika bakra v Boru. Lastniki tega bogatega rudnika se gotovo ne kesajo, da so začeli z eksplo-atacijo, a tudi vaščani Slatine in ostali mejaši podjetja so bili nekdaj zadovoljni, ker se je v njihovi bližini ustanovilo veliko podjetje. Če pa bi bili tedaj le slutili, kar se danes dogaja, bi bili že tedaj preklinjali prirodno bogastvo, ki je privabilo podjetn ke. Rudniško podjetje si je uredilo velike topilnice bakra in druge delavnice, iz katerih prihaja toliko dima, da zamira v njem vsa vegetacija na okoliških posestvih Tudi iz rovov prihajajo plini in v zemljo so se vlezle razne kemične tva-rine. tako da je z njimi prepojeno vse. kar še sploh obrodi na nekdanjih plodovitih zemljiščih Okolica Slatine, Bora in Kri-velja je nekdaj slovela zaradi svojih bogatih sadonosnikov. o katerih pa sedaj ni več niti sledu Plemenita drevesa so usahnila in tudi drugi nasadi so se spremenili v pravo puščavo Plini m kem.čne sestavine zastrupljajo tudi vodo in je zaradi tega uničena tudi živinoreja. Pred dvema letoma so se kmetje-meiaši obrnili na bansko upravo v Nišu. ki ie naposled določila strokovniaško komisijo, da je pregledala vse področje Ta komisija ie že v nekaj dneh potrdila vse. kar so na vedli oškodovani kmetje, v svojem poročilu pa je navedla za ljudi, živalstvo in rastlinstvo v bližnji okolici rudnika še razne druge nevarnosti, ki jih preprosti kmet- je še ne slutijo. Rudnik je tedaj obljubil, da bo odkupil zemljišča prizadetih kmetov, njim in njihovim rodbinam pa da bo nudil v svojem podjetju dober zaslužek Kmetje in kmečki sinovi so se res vd:nili pri rudniku, eni kot delavci v topilnicah, drugi kot rudarji, tretji pa za razna dela na zunanjem obratu. Obljubljeni zaslužki, ki naj bi odtehtali dohodke nekdanjih dobrih kmetij, pa so naslednji: izvežbam to-pilničarji dobivajo na delovni dan po 21.50 Din in po 8 D n doklade. rudarji po 20 Din delavci zunanjega obrata pa sa.fcj po 17 Din Pri nenavadnem in težkem delu v rudniku in njegovih ostalih obratih pa so kmečki ljudje fizično seveda še bolj trpeli m propadali kakor ostalo delavstvo. Z obljubljenim odkupom zemljišč pa kmetom tudi ni pomagano Rudnik jim daje samo manjše zneske vsako leto na račun odkupnine Kmetje so sklenili, da bodo iztožili primerno odškodnino za svoja uničena posestva, pa če bi morali iti do najvišje in zadnje instance. Podali so se spet v Niš in sedaj je 13 posestnikov iz okolice Bora prispelo celo v Beograd. Ta.koj ko je vodstvo rudnika zvedelo, da se pripravlja nova cd škodninska tožba, je odpustilo vse kmete in njihove rodbinske člane iz svojih služb. Eden od trinajstorice, nekdanji premožni posestnik Stanoje Jovanovič. ki ima 9 torok je izjavil, da mu daje rudnik za 7 oralov un:čenega zemljišča na leto sam^ - 300 Din. Pomembno slavje naših rojakov v Ameriki 30-letnica društva »Slavije« v Chicagu — Kako se je iz tega društva razvila mogočna društvena zveza Slovenske narodne podporne jednote Chlcago, konec novembra. Med vsemi jubileji, ki so jih v zadnjem času obhajala razna prosvetna in podporna društva naš.h rojakov, ie bila najznačilnejša proslava 301etnice društva »Slavije« v Chicagu. ki se je vršila 19. novembra. »Slavja« je namreč matica Slovenske narodne podporne Jednote in so se zaradi tega proslave udeležili zastopniki mnogih SNPJ društev. K proslavi so prišli tudi najstarejši priseljenci, ki se že dolga leta zarad. starosti niso več udeleževali javnih prireditev. Spored proslave ie bil zelo pester in so vse točke v splošno zadovoljstvo izvajali člani jubilejnega društva. Med petjem, godbo ;n dekiamaci.iami je bila tudi enodeian-ka »Ob rojstvu«, ki jo je spisal član »Sia-vije« Joško Oven ter v njej humoristično orisal žalostne razmere pred 30 leti, ko so se naši rojaki oklepali samo še raznih cerkvenih oratovščin in so tneLi hude boje oni, ki so stremeli po naprednem in svobodomiselnem društvenem življenju. Mladina je čestitala staremu voditelju naših izseljencev, soustanovitelju in požrtvovalnemu tajniku »Slavije« Josipu Verščaju. Krepko in razločno so malčki deklamirali čestitke ter izročili pionirju velik šopek cvetja. Starček bi se bi! rad zahvalM. pa se ni mogel, ker so mu solzfc privrele po licu. Ob zaključku proslave so se pojavili na odru še živeč ustanovitelji društva: Josip Belko, Anton Trurrvpuž, Josip Verščaj. Alojz Skubic in Martin Potokar. Potokar je rodom iz Brežic, vsi ostali pa so Belokraj nci. Belokra-linciso bili sploh nazpržrtvovalneiši in najuspešnejši organizatorji društvenega življenja naših rojakov. Skubc je v Chicagu že preko 50 let in ko je prišel tja, so bile tam le štiri slovenske družine. Društvo »Slavija« je bilo ustanovljeno 23 septembra 1903 in so se njegovi požrtvovalni člani takoj podali na delo. da b zavzeli tud' rojake v drug'h naselbinah za ustano- snes. vitev narodnih in naprednih društev. Prva društva, ki so se pridružila »Slavij« so bila društva »Triglav« v La Salle, 111., »Ad.ri-ja« v Johnstownu, Pa., »Bi..tstvo« v Mor-ganu. Pa.. »Naprej« v Cievelandu, »Delavec« v Chicagu in »Prosveta« v Aiileghenu, Pa. Iniciatorji društvenega pokreta so delovali že od začetka na tem, da bi vsa društva združili v federativno zvezo, in tako je že aprila 1904 prišlo do prve društvene konvencije aili do prvega delegacijskega z-borovanja. Ta konvencija se je najprej posvetovala o imenu društvene zveze. Obstojala so tedaj že »kranjsko-slovensika« društva in da bi se nova zveza od teh razlikovala, so hoteli že v njenem imenu poudariti svoj naprednj zmačaj. Tako je prišlo po dolgem posvetovanju najprej do naslova »Slovenska narodna jednota«, pozneje ps so naslov razširili na Slov. nar. podporno ledmoto, da bi tako poudarili socialno podporni značaj svojih organizacij. »Jednoto* so prevzeli od češk.h priseljencev, ki so se društveno osamosvojili in organizirali že pred našimi rojaki. Iz teh skromnih začetkov se je razvila SNPJ, ki je najmočnejša organizacijska zveza Slovencev v Amerik . Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ta dane.-: Pretežno oblačno, ponekod nekoliko padavin. vlažno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrski maksimum s? je razdelil v dva dela. ki sta 6e ustalila nad vernim Atlantskim oceanom ter nad iug-r vzhodno Evropo. Nad sevjrnovzhodno in jusozapadno Evropo prevladujeta dva ciklona. ki se bližata drug drugam j. Pritisk je v splošnem padel za 2 do fi mm. posebno v centralnih krajih in v Primorju. Temperature so narasle za 1 do 5 stopinj, najmanj v južnem Primorju in zapadni Hrva' ski. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Bolj oblačno, začasno topleiše; pozneje možnost poledic, osvežujoči severni vetrovi in Hftnovlte srečke drinvne razredne loterije, čas za obnovo \e samo do 10. t. m. Žrebanje se bo vršilo že 12. in 13. decembra. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c, iS Tatinska trojica iz Mostarjs Ljubljana. 6. decembra Kakorkoli, tudi letos |e pred Miklavžem tu in tam bila po trgovinah gneča Zlasti so bile obiskane modne trgovine m na one s praktičnimi putrebščinami V ponedeljek in torek je bilo izvršenih nekaj žepnih tat vin. ponekod pa so bili ukradeni tudi tr govci. Od trgovine do trgovine je hodila precej elegantna trojica moški z dvema ženskama V znani Žargijevi trgovini na Sv Petra cesti se je pojavila hrvatska trojica že v ponedeljek popoldne ko je bilo tam dosti kupcev Odnesla je svileno obte ko, ki so jo v trgovini kmalu nato pogre šili. Detektivi so ponoči pregledali razne ho tele. slednjič pa ugotovili, da spi označena i trojica v nekem gostilniškem prenočišču Davi so jih detektivi poiskali m prireli za sliševati Zadrega za zadrego Slednjič je ena izmed žensk priznala da so v Ljubi ia ni že nekaj dni in da imajo v gostilni v kovčegih različno robo Res so našli detek tivi ukradeno svileno ob'eko. zraven pa še celo zalogo drugega blaga Zaplenili so pet parov čevljev, dve moški srajci dve dam ski krili, 7 kosov sukna. 6 m zelene fla nele. ročno torbico več svilenih nogavic svilenih rut in nekaj drugih predmetov Aretirane; so: JOletni brezposelni trgovsk1 pomočnik Dr^gotin Tol njegova žena R;ir bara in pa 231etna Ana Hurasovičeva. vsi iz Blatnice pri Mostaru Pri zas'iševaniu ki ga je vodil policijski uradnik g -Lovre čič se je izkazalo da 1re za prav preveja no tr n —esno deteljico, ki se ni klatila sa mo po Slovenii' marveč se vozari'a tnd: p<> ra7n:b hrvatcV-h nie«t'h ter si povsod po m^gila na sličen način kako^ v Lju^ian-PolicMfl je o aretaciji trojice obvestila ;9 varnostna oblastva no državi, da zbere in formacije $e od drugod Trojka bo nato i? "•očeni s<>d'?ču Darujte za nesrečne poptavljence Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla o dolgotrajni bolezni dne 5. t. m. naša draga teta, gospodična Franja Jankovlč učiteljica v pokoju previdena s tolažili sv. vere. Truplo blage pokojnice se bo blagoslovilo dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi v Krškivasi na Dolenjskem, nakar bo prepeljano v Ljubljano, kjer se bo vršil poereb istega dne ob 16. uri iz kapelice pri Sv. Križu na tamošnie pokopališče. Prosimo tihega sožalja. 12905 Krškavas — Ljubljana, dne 6. decembra 1933. 2alujoči ostali. ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene matere, babice, prababice in tašče MARIJE Samsonovne Kanske izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so jo spremili na njem zadnji poti, in vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi vsem, ki so ustno ali pismeno lajSali nafio bol. Panihida se bo vršila v petek dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne v pravoslavni kapelici. Žalujoče rodbine Kansky In Barton 12906 Naši kraji in ljudje Ravnatelj inž. Albin Černe f Maribor, 6. decembra. V sredo zvečer je umrl v mariborski bolnišnici ravnatelj gradbenega urada mariborske mestne občine inž. Albin Černe. Pred 14 dnevi se ie hudo prehladil in dobil pljučnico, ki ga je pobrala v najlepši moški dobi. Štiri dni je ležal v bolnišnici in je bilo vse vestno prizadevanje zdravnikov zaman. Pokojnik se je rodil v Ljubljani, kjer je dovršil realko, tehniko pa je dovršil na Dunaju, nakar je vstopil v Ljubljani v službo nri dr. Kasalu. 1. oktobra 1924. je prišel v Maribor. Ko je v jeseni 1925 inž. Baumel stopil v pokoj, je bil inž. Černe imenovan za ravnatelja mestnega gradbenega urada in vodovoda. Z njegovim najintenzivnejšim sodelovanjem so se realizirali marsikateri načrti mestne občine mariborske. Mnogo je sodeloval pri uvedbi avtobusnega prometa za mesto in okolico, veliko si je prizadeval za ureditev Mariborskega otoka, ter se je vneto trudil, da bi mestna občina dobila moderne stanovanjske hiše. moderne in dobre cest« Poleg vsega tega se je mnogo udejstvoval tudi v javnem življenju. Bil je dolga leta predsedn'k Društva magistratnih uslužbencev. predsedn;'< Stavbne zadruge »Pohorski dom«. Vse dolžnosti, ki jih je prostovoljno prevzel na svoje rame je opravljal z veliko požrtvovalnostjo in agilnostjo. Bil je tudi č?stni član mariborske prostovoljne gasilske čete. Kot navdušen lovec in velik prijatelj planin, posebno našega Pohorja ter prijeten družabnik in objektiven in odločen mož, si je pridobil velik krog znancev, ki vsi prav iskreno obžalujejo njegovo nepričakovano smrt. Težko prizadeti rodbini naše iskreno, globoko sožalje! aiBBasaBBiiiiH 2 Zvočni kino Dvor S 8» Telefon 27-30. £* m - ■ a Zmaga pravice ■ |jjj Ali Je res, da je pravica vro> n 3H k ah močnejšega? ™ 3 Ne — ne ln ne! H § Predstave ob 4., 7. In 9. zvefier. H stj Cene najnižje 2, 4, 6 ln 8 Din. ga Bajžljeva mama na mrtvaškem odru otražlšče, 6. decembra. Omahnila J« darežljiva roka, zastalo je blago srce, umrla je dobra, ugledna in spoštovana gospa Apolonija Bajželj v visoki starosti v 83. letu. Se sveži grob nenadno lastnik znane tovarne žime ▼ Stražišču; hčerka Frančiška kakor tudi Tončka, ženi uradnikov, hčerka Pavla, žena zadružnega revizorja g. Donadinija v Splitu; sinaha Je-lica, ki ji je bila zlasti v bolezni nadvse dobra, izgublja z njo izkušeno gospodinjo in svetovalko. Poleg teh žalujejo za njo vnuki, vnukinje in pravnuki. V grob lega velika dobrotnica revežev, ki jo bodo poleg domačih vsi težko pogrešali. Po trudapol-nem življenju naj ji bo sladak večni sen v domači zemlji! umrlega njenega sina Jakoba, ki je umrl 16. pr. m., bo sprejel vase blago pokojni-co in jo združil s sinom in možem. Za ugledno materjo žalujejo sin Ivan, profesor v pokoju v Ljubljani, hči Marija, poročena Masterlova, katere sin Vilko je Priprave za mednarodno razstavo umetniške fotografije Pokrovitelj je minister dr. Kramer. Ljubljana, 5. decembra Fotoklub Ljubljana se je v zadnjem času bolj malo oglašal v javnosti, a kdor bi menil, da je delo v njem zastalo, se moti. Izvršil je v tem času važno reorganizacijo v svojih vrstah in v svojem sistemu, kar bo imelo še velik pomen za smotrenost njegovega delovanja v bodočnosti in mu bo dajalo večjo silo v javnem in internem nastopanju. Sedaj pa se začenjajo kazati uspehi njegove organizacije: Še ta mesec bo svojim članom začel prirejati teoretič-no-praktične večere, kakršni so v zadnji zimski sezoni zbudili veliko pozornost tudi izven njegovih vrst, a v kratkem pokaže z interno društveno razstavo, da so njegovi člani tudi letos živo delovali in napredovali v področju umetniške in uporabne fotografije. Marsiikakšno novo ime bo predstavil s to razstavo javnosti in bo s tem dokazal, da zna v svojem članstvu, tudi v začetnikih, vzgajati smisel do lepe fotografije. Najvažnejša akcija pa je tudi pravkar dozorela za javnost: V bližnjih dneh prične poseben pripravljalni odbor razpošiljati po naši domovini, v bratske slovanske države in po vsem svetu vabila in prospekte za svojo prvo mednarodno fotografsko razstavo, ki se bo vršila prifiodnjega maja v Ljubljani. Menda bo to prva takšna razstava v jugovzhodnem delu Evrope sploh. Kako velik je pomen takšne razstave za vzgojo našega fotoamaterstva, za čast naše dežele in za napredek našega tujskega prometa, je odveč govoriti. Zadostuje omeniti, da so tudi naši odločilni faktorji takoj razumeli ta pomen in moralno prispevali k izvedbi velike zamisli. Z največjo ljubeznivostjo in naklonjenostjo je minister g. dr. Albert Kramer prevzel pokroviteljstvo razstave, a župan ljubljanski, g. dr. Dinko Puc predsedstvo razstavnega odbora. Uspeh je po dobrih pripravah nedvomno zagotovljen. Naši deželi bo samo v prid, a tudi ljubljanski fotoklub, ki gre šele v tretje leto svojega obstoja, si bo s tem novim velikim načrtom gotovo pridobil kup novih prijateljev. Z organizacijo dosežeš vse, to bi morali pomisliti vsi amaterji, ki danes še stoje ob strani. Sleparije v Zvezi nabavljalnih zadrug Predlogi, naj se obtožnica proti Markovi-6u razširi — »Bog bodi z nami« skontro Beograd, 6. decembra. Včeraj niso bile zaslišane nobene nove priče, v dolgotrajnem procesu pa se obeta precejšen prevrat. Predsednik Zveze in njen bivši upravnik sta se, kakor znano, brez vsakih pridržkov in celo s poudarkom izrekla za krivdo bivšega šefa knjigovodstva Antonija Markoviča, ki je tako poceni prestal prvo razpravo, dočim je bil bivši blagajnik Bulič tedaj obsojen na 7 let. Bulida vodijo na razpravo orožniki iz zapora, Markovič pa je svoboden. Markoviča bremenijo posebno močno izjave stro- Velefilm drzne Spljonaže BRIGITA HELM Na polju časti REZERVIRAJTE VSTOPNICE! PRODAJA OD 11. DO %13. URE Predstave ob 4., 7 V* in Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. KULTURNI PREGLED Momimentalno delo o literaturi češkoslovaške Z zavistjo odloži čitatelj s slovanskega juga debeli zvezek prekrasne zbirke *Ce-skoslovenskš vlastiveda«, ki jo izdaja pod protektoratom Masarykove akademije dela v Pragi eno najuglednejših čeških za-ložništev »Sfinx« (Bohumil Janda). Vlastiveda je po našem domoznanstvo. toda kaj so iz tega napravili Čehi! Pri nas se domoznanstvu sploh ne posveča pozornost, ali pa ga širijo s primitivnimi sredstvi, s tako zvano patriotsko' literaturo, ki je po firetežni večini spisana neinteligentno, pri-agojena obzorju vpokojenega orožnika, izdana nemarno in kajkrat zgolj v zasluž-karske svrhe. Čehi so tudi v tem primeru pokazali svoje evropstvo in so posvetili domovini enciklopedijsko delo, ki se lahko meri z vsakim podobnim izdanjem velikih zapadnih narodov. Pobuda za izdajanje dela »Českosloven-ska vlastivčda« je prišla z zbora češkoslovaških visokošolskih učiteljev, ki je sklenil, da dobodi češkoslovaški narod delo, »v katerem bo sistematično, po najnovejšem stanju raziskavanj in praktično obdelano vse, kar vemo o našem narodu in naši domovini.« Ta plemenita pobuda je ta- koj našla podjetnega in požrtvovalnega založnika: »Sfinx«. Masarykova akademija dela, ki je največja znanstvena organiza-torica in inicijatorka v češkem kulturnem življenju, je prevzela protektorat in sestavila domoznansko komisijo, ki jo tvorijo prvovrstni strokovnjaki. Le-ti so si takoj izdelali načrt, razdelili snov in pričeli smotrno pripravljati monumentalno delo. Vrhovno redakcijo je prevzel profesor Karlove univerze dr. Vaclav Dedina. Načrt obsega deset zvezkov, katerih vsak izčrpava določeno področje. Ni to majhen, tenak zvezek, marveč debela knjiga na kakih 600 ali več straneh leksikonskega formata, bogato ilustrirana in sijajno opremljena Zvezki se vrste takole: 1 Priroda 2. Človek, 3. Jezik. 4. Zgodovina 5. Država. 6. Delo. 7. Literatura. 8. Umetnost. 9 Tehnika. 10. Prosveta. Določen pa je tudi enajsti dopolnilni zvezek, ki bo obravnaval kmetijsko gospodarstvo. Po ljubeznivosti založništva »Sfinx« sem dobil pravkar izišli sedmi zvezek, ki je posvečen literaturi. Po opremi se lahko primerja z največjo in najznamenitejšo nemško literarno kolekcijo »Handbucb der Li- kovnjakov, ld so deset dni pregledovali Zvezine knjige in zapiske ter v soboto na prvi dan sedanje razprave razložili svoje mišljenje, po katerem je nemogoče, da šef knjigovodstva tri leta ne bi vedel, kaj se godi v blagajni Tudi naknadna, zakasnela knjiženja ne morejo biti vzrok ali celo opravičilo pomanjkanja kontakta z blagajno. Pri vseh poneverbah, s katerimi se bavi obtožnica, so menili strokovnjaki, da bi jih bil moral izslediti glavni knjigovodja pri kakršnikoli skontraciji. Markovič je skušal zvaliti krivdo na slabo urejeno poslovanje ter se je pred strokovnjaki izrazil, da je bil vpeljan nekakšen »bog bodi z nami« skontro ... Državni tožilec je sedaj zahteval, naj se obtožnica proti Markoviču razširi na nove primere poneverb, ki so bili ugotovljeni pri pregledu knjig in ki so jih strokovnjaki tudi v soboto navedli z dokazi njegovega sodelovanja. Zagovornik obtoženega Markoviča je nasprotoval predlogu, predsednik sodišča pa je razpravo prekinil z izjavo, da se bo sodišče o predlogu razširjenja obtožnice posvetovalo ter prihodnjič razglasilo svoj sklep. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Jožefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenči-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iščejo neznanca, ki je izkopal trupla pri Sv. Križu Ljubljana, 6. decembra. Zagoneika izkopanih in odnešenih trupel na pokopaličšu Sv. Križa, v predelu, kjer pokopavajo v bolnici umrle, še ni rešena Policija je dognala, kje je bila narejena lestva, ki so jo našli ob grobu na pokopališču; mojster iz Jenkove ulice je neznanca tudi natančno opisal. Njegov opis se je popolnoma strinjal z neznancem, ki se je oglasil že na Vse svete pri upravitelju pokopališča g. Legatu ter mu pripovedoval, da išče grob svojega brata Rudolfa. G. upravitelj je sprejel neznanca v pisarni, nakar sta skupno pregledala vse knjige in vendar nista našla Rudolfovega imena. Pozneje se je neznanec, ki je govoril hrvatski, oglasil še nekajkrat v upraviteljevi pisarni, še večkrat pa v bolnici, kjer je spraševal zopet za imeni drugih umrlih. Neznanec je bil čedno obleče*-« in je navadno nosil žametaste zelene hlače in črn suknjič. Bil je zagorelega obraza, črnih dolgih las, južnjaški tip, star okrog 33 let. Kakor pripovedujejo nekateri, se je zadrževal v Ljubljani skoro gotovo že nad dva meseca. Ljudje ugibajo o zadevi vsp mogoče in menijo celo, da je pripadal kaki prav čudaški verski sekti. Policija je dobila danes informacije, ki govore o nekem medi-cincu iz Zagreba Sodijo pa. da je točnejši drugi naslov, v katerem gre za nekega duševno bolnega inteligenta iz Osijeka. Zato se je danes odpeljal v Zagreb in v Osijek policijski uradnik, ki bo skušail dognati, kaj je storil neznanec z izkopanima kostmi otrok. Odnesel jih je v golidi, ki jo je imel s seboj, vse skupaj pa je pozneje potlačil v pripravljeno vrečo. Pesnica je potrebna regulacije zaradi ceste Pacinje, 6. decembra. Predmet večnih pritožb je banovinska cesta med Pacinjem in Most jem, ki je ob vsakem večjem nalivu poplavljena. Isto velja za cesto med Sv. Andražem v Slovenskih goricah in Trnovsko vasjo. Ureditev teh cest je nujno potrebna predvsem cesta med Pacinjem in Mostjem, ki je v bližini mostu preko potoka Pesnice v dolžini več metrov skoro stalno pod vodo. Cesta je namreč na tem mestu zelo nizka in bi jo bilo treba tu dvigniti. Sreski cestna odbor ima sicer v proiačunu potreben kredit za razširjenje mostu, vendar razširjenje mostu ne bo dosti koristilo, dokler se cestišče primerno ne zviša,^ čemur se pa spet protivijo posestniki, češ, da jim bo potem voda, ki bo zastajala od dvignjenem cestišču, še bolj poplavljala travnike. Da pa bo cesta naposled res sposobna za promet tudi ob deževnem času, zlasti za motorna vozila in pešce, ki morajo zdaj cesto ob povodnjih bresti bosi, kar je v zimskem času skoro nemogoče, ne preostaja drugo, kakor da se prične misliti na regulacijo Pesnice, katere strugo je treba teraturwissenschaft«, ki jo ureja prof. Oskar Walzel. Prvovrstni papir, skrbno izbrane in odlično reproducirane ilustracije ter barvne priloge, krasen tisk, zajeten -»b-seg (608 strani), vse to prispeva k temu, da prihaja vsebina še bolj do veljave in da knjiga tudi na zunaj pokaže to, kar je Čsl vlastiveda po svojem značaju in po vsebini: delo generacij, eden najkrasnejših literarnih spomenikov osvobojeni domovini! Predgovor temu zvesku sta spisala profesor Karlove univerze dr. Albert Pražak in dr. Miloslav Novotny. Tu naglašata pomen literature v skupnem okviru domo-znanstva in pravita o delu samem, da je »nekaj novega in prvi poizkuj, da bi bilo naše slovstveno delovanje vrednoteno zgolj s čistega umetniškega stališča in ne na miselni, narodno zgodovinski, politično tendenčni ali utilitaristični osnovi Obenem je to poizkus prevrednotenja in preraz-vrstitve pojavov in knjig po resničnih osebnostih in literarnih dejanjih, pri čemer ostaja zgolj to, kar je tu bistvenega in mejnega, vse, kar določa smeri, izginja pa tisto, kar je postranskega in preživelega..« V tem smislu in duhu je spisana »Zgodovina češke literature« (stran 7—207). Uredništvo »Češkoslov. vlastivede« ni moglo imeti pri izbiri avtorja srečnejše roke: samo prof. dr. Arne Novšk je mogel spisati pregled češke literature od začetkov do najnovejših pojavov tako zgoščeno, a vendar popolno, znanstveno eksaktno pa vendar vsakomur umljivo, kritično in vendar dovolj pregledno. Kdor pozna ese- JUoj po poglejte samo tal« jumperl Enkrat samkrat i« bil j opran, pa ie nima j oobene obliko več I" „Tega ne more biti niS ! drugega krivo, kakor farno napačno pranje, spoStovana gospa l" Z LUX-om b?;sečne bila nesreča ni kol i;zgodilaJ Rabite za pranje vsehiyot nenih reči LUX, ne pa takJ-ne ali drugačne nezavite kosmiče! Potem ostane volna vedno mehka, in prožnav Za vse volnene reči U3.5-3S Tlikdar nemoit*, piuten nmo v višnji vih »vitkih temeljito poglobiti in napraviti potrebne nasipe. Regulacija Pesnice bi se dala izvršiti lz sklada za javna dela. S tem bi bilo ustreženo na eni strani cestnemu prometu, na drugi pa bi se s temi deli dala možnost zaslužka številnim brezposelnim. Predvsem je treba rešiti sporno vprašanje s prizadetimi posestniki glede dviga ceste, kar bi se dalo urediti z majhnimi stroški. Don Jose Mojica slavni ameriški tenor v vele-filmu Dick Turpin Film krasnih španskih melodij ln romance. PRVIČ V LJUBLJANI. Zvočni kino Ideal Predstave ob 4., 7. in 9%. Čemšeniško razbojništvo pred velikim senatom Ljubljana, 6. decembra. Na samotnem Svet*novem domovanju na prijaznem Čemšeniku pri Dobu so 10. avgusta letos imeli strašno noč. V hiši bivajo gospodar Miha Svetlin, mož 70 let, a še korenjak, njegova 401etna hčerka Francka in njegova varovanka 141etna Karla. Spali so že tisto noč, ko jih je prebudil silen ropot. Glavna vrata so se kar podrla. Oče ie pograbil vile in se hotel braniti proti trem mladim, po obrazih z ogljem namazanim razbojnikom, ki so bili oboroženi s koli in noži. Razbojniki pa so ga podrli, vzeli so mu vrle in kričali: »Denar sem! Kje imaš dolarje?« Ženski sta se še posebno prestrašili. Mlajša je zlezla pod posteljo ter čakala s trepetom usodnega trenutka, ko naj bi jo razbojniki ubili Stari Svetlin pa je moral pri peči mirno gledati, kako so mu razbojniki vse premetald in prevrgli. Eden je z vilami in nožem hodil kot straža po veži, druga dva pa sta vršila hišno preiskavo. V hiši je vladal poldrugo uro strah in trepet. Razbojniki so pobrali nekaj zlatnine, 5 kg špe-ha, 30 jajc, pol hlebca kruha, nekaj smetane, masla in masti. Latvico kislega mleka so še pojedli za slovo. Denarja pa je bilo pri hiši dh sam kovač. Vestnim orožnikom v Domžalah pod vodstvom komandirja narednika g. Skoka se je kmaiu posrečilo v Kamniku prijeti tri mlade razbojnike. Takoj se je tudi dognalo, da imajo falotje še prav mnogo vlomov in tatvin na vesti. Kradli so okoli Kamnika in po gornjegrajskem srezu. Vsega so nakradli za 5300 Din. Danes pa jim je sodil veliki senat Razprava je trajala od 8.30 do 11.30, ko je predsednik g. Mladič objavil sodbo: Stanko Pančur na 10 let, Alojzij Kralj na 6 let in mladoletnik Pavel 0. na 4 leta robije. Visoke vknjižbe Ljubljana, 6. decembra. Na 73 reaiitetah mesta in okolice je bilo novembra intabulirano raareih posojili in posojilnih kreditov za skupno vsoto 8 milijonov 689.978 Din, dočim oktobra na 67 nepremičninah samo 2,155.677 Din. Da so intabulacije novembra tako močno narasle, je pripisovati dejstvu, da se je Poštna hranilnica na hišo vi. št. 358 k. o. Kapucinsko predmestje vknjižila za menični kredit 3,000.000 Diin, dalje okolnosti, da je mestna občina ljubljanska dovolila na korist Državne hipotekarne banke vknjižbo posojila 2,500.000 Din na vi. št 315 k. o. Gradišče. Najetje tega posojila je bilo dovoljeno e sklepi občinskega sveta z dne 9. septembra 1932 in 17. maja 1933. Ta znesek predstavlja III. obrok 6 in pol milijonskega posojila, ki se ima plačati v 25 letih proti 1% polletnim amortizacijskim anuitetam in proti 4.50% polletnim obrestim. Pa tudi drugače je bil novembra hipoteč-ni trg dokaj živahen. Izvedene so bile vknjižbe posojil po 100.000, 200.000 in celo 500.000 Din na privatno posest Najnižje intabulacije pa so bile po 500 in 1000 Din. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" NOVI ROMAN „ J U T R A" SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA KAKOR EK SPRE SNI VLAK SKOZI NOC, TAKO BO BRZELA VASA NEUČAKANOST OD VRSTE DO VRSTE, OD STOLPCA DO STOLPCA! PRIČETEK V NEDELJO, DNE 10. DECEMBRA. NE ZAMUDITE! * NAROČITE »JUTRO«! * BERITE! jistični stil prof. A. Novaka, ve, da je njegova najnovejša »Zgodovina češke literature« tudi v tem pogledu mojstrovina. Delo, ki ga je avtor opravil za tuji svet s svojim nemškim pregledom češke literature v omenjeni NValzlovi zbirki, je tu za češki svet izvršeno vnovič, razširjeno in izpopolnjeno. Prav tako zadovoljni so lahko Slovaki. Pregled slovaške literature je iz peresa njenega najbolj avtoritativnega poznavalca, prof. dr. Alberta Pražaka. Tudi ta spis (str. 209—273) kaže vse odlike češke znanstvene proze, ki ume kritičnost in eksakt-nost vsebine srečno združevati z umetniško dovršenostjo stila. O literaturi Pod-karpatske Rusije, v slovanskem svetu pač tako malo znani, piše dr. Anton Harfi, višji strokovni svetnik ministrstva zunanjih zadev v Pragi. O poljski literaturi na češkoslovaškem ozemlju imaš v tej krasni knjigi izčrpen .pregled iz peresa dr. Voj-techa Martinka. Literaturo Nemcev na ozemlju sedanje republike, književnost, ki je dala celotni nemški literaturi nekoli-k; velikih imen in ki se tako dvignila preko regionalnega okvira sta obdelala dva prvovrstna strokovnjaka: profesor Karlove univerze dr. Arnošt Kraus starejšo literaturo do 1 1848. znani prevajalec in kritik dr. Pavel Eisner pa literaturo od leta 1848 do najnovejših pojavov O madžarski literaturi na ozemlju ČSR je prispeval izčrpen pregled pred dnevi umrli strokovnjak prof. dr. P. Bujn&k. S temi pregledi, ki pa so kajpak več ka- kor so po navadi takile »pregledi« pri nas, zapuščamo ožje področje literature. Toda pojem »pisemnictvi« se razteza še dalje. Evo, ravnatelj knjižnice Nar. muzeja v Pragi dr. Jos. Volf, ki se bavi s proučevanjem zgodovine češkega novinarstva, je obdelal zgodovino novin in časopisov do 1. 1848., dr. Karel Hoch, znani teoretik češkega žurnalizma, pa obravnava zgodovino novinarstva od I. 1860. do današnjega dne. Emil Pacoysky je avtor temeljite študije o razvoju češke ilustracijske umetnosti od prvih začetkov do sodobnosti — snov. ki je tudi kulturno-zgodovinsko prav poučna. Dr. Miloslav Novotny je spisal izčrpno studijo o češkoslovaški knjižni opremi (krasni knjigi) *in studio o čeških knjižnih značkah. Dr. Karel Herlin je celotno sliko izpopolnil s posebno studijo o vezavah knjig, medtem ko dr. Jos. Volf podaja pregled razvoja knjigarništva in založništva v češkoslovaški republiki do prevrata, dr. Jan Lowcnbfrh pa zaključuje serijo razprav s pregledom organizacije češkoslovaških avtorjev in založnikov. Literaturi posvečen zbornik Čehoslov. vlastivedi podaja tedaj najavtentičnejše podatke o svetu, kar so doslej literarno, žurnalistično in književno ustvarjali na vsem ozemlju republike ne glede na narodnost. Potemtakem bo tudi ostalemu slovanskemu svetu dragocen vir zanesljivih informacij. Že pregled tega zvezka kaže, v kakšni smeri se giblje Českoslov. vlastiveda in v čem je njen pomen. Izdajanje monumentalne Československe Domače vesti • Izpremembe v državni aluibi. Z odlokom banske uprave dravske banovine je zaščitna sestra-uradniška pripravnica pri Higienskem zavodu v LJubljani Ana čebela premeščena v Isti lastnosti k Zdravstvenemu domu v Celju, sreski kmetijski referent pri s reškem načelstm v Skrrenjgrai-cu Janko Dolinar pa Je upokojen. ♦ izpremembe v banovinski službi. Z odlokom banske uprave so Imenovani: za višje računske inšpektorje Franc Welss, Alojzij Adamič ln Franc Poženel, vsi pri banskl upravi v Ljubljani; dr. AleksiJ No-voselsky za banovinsaega zdravnika združene zdravstvene občine kranlske s sedežem y Kranju; Bernard čok za pomožnega knjigovodjo pri banski upravi v LJubljani; inž. Božidar Culk za tehničnega pristava pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani; Jožef Ferenčlč za pomožnega knjigovodjo pri banski upravi v Ljubljani; ""iktor Gračner za računskega kontrolorja pri upravi zdravilišča Rosraške Slatine: Viktor Kokalj za pomožnega knjigovodjo pri banski opravi v LJubljani; Andrej Štele za banovinsaega učitelja na osnovni šoli v Izlakah; Leopold šubelj za služitelja pri banovinski Javni bolnici v Brežicah. Simon Falež za zvačnika 3. položajne skupi, ne pri upravi banovinske trtnice ln drevesnice v Leskovcu pri Krškem. Banovinski cestni nadzornik Anton Zagoršek pri cestnem odboru v Ptuju je trajno upokojen. Da! pri tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška in dečja oblačila. * Diplomirana je bila na visoki ekonomski komercialni šoli na Dunaju gdč. Ne-venka Kladnikova, ki je pred tremi leti v Mariboru končala trgovsko akademijo. Ab-solvirana komercialistka je hčerka carinskega posrednika g. Jerneja Kladnika v Ljubljani in se je svoječasno vneto in uspešno udejstvovala zlasti v skavtski organizaciji. ♦ Dravska oblast Ferljalnega saveza razpisuje mesto poslovodje z mesečno nagra do 500 Din. Kandidat mora biti vešč samo-stopnga pisarniškega poslovanja, mora obvladati pisalni stroj In knjigovodstvo. Prošnje se vlagajo pri predsedniku g. dr. Mihelaku, državna trgovska akademija do 15 t. m. ANWY ONDRA PRIPOVEDUJE J ♦ Nov tolmač za francoski in nemški Jezik v Celju. Apelacijsko sodišče v Ljubljani Je imenovalo dr. Mirana Blelweisa-Trsteniškega, odvetniškega pripravnika v Celju, za stalnega zapriseženega tolmača za francoski in nemški jezik na sedežu okrožnega sodišča v Celju. ♦ Zgledna požrtvovalnost naših železničarjev, Direkcija državnih železnic r Ljubljani je v svojem področju nabrala med uslužbenci 26.151 Din za pomožno akcijo za poplavljence, ki jo je započela kr. ban «ka uprava dravske banovine v Ljubljani ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 98. letošnji številni: Zakon o zapisniku, ki se nanaša na amandmane in na končne odredbe konvencije, s katero se ureja ara-kopiovstvo; uredbo o likvidaciji terjatve na osnovi konvencije med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko o reguliranju vprašanj, ki se nanašajo na pupllarne in skrbstvene blagajne, navodilo za Izvrševanje uredbe o likvidaciji terjatev med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko, dopolnitev pravilnika za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov na ozemlju Jugoslavije. telefonski promet z inozemstvom in izpremembe v pravilnimi o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav. ♦ Poplava na Izkoplnah v Sollnu. Društvo za raziskavanje hrvatske zgodovine. »Bihač«, kateremu je predsednik msgr. Fran Bulič, se je obrnilo na oblastva a prošnjo, naj se starine zavarujejo pred do. piavo, ker je reka Jadro poplavila tako-imenovano šupljo cersvo, kjer so važne starinske izkoplne. Društvo prosi za nujno pomoč, da se starine zaščitijo pred no-Skodbo. • Soudeležba našega Aeroputa pri letal-■k| prireditvi v Kairu. V drugi polovici L m. se bodo vršile v Kairu velike srako-plovne prireditve, pri katerih bodo sodelovali zastopniki mnogih držav. Naše društvo za zračni promet bo odposlalo na to svečanost svoj novi veliki tromotorni avion tipa »Spartan«, ki Je bil letos nabavljen v Angliji in nedavno krščen v Zemunu. Pilotiral bo naš znani pilot Vladimir Strižev-eki, Aeroput pa bo zastopal inž, Sonder-majer. »Spartan« bo krenil iz Zemuna preko Sofije, Carigrada, Male Azije v Jeruzalem in preko Palestine v Kairo. V letalu Je na razpolago 5 mest za potnike, ki bodo plačali za pot z vso oskrbo vred po 10.000 Din. * Združenje knjlgarnarsko-paplrničarsklh pomočnikov kraljevine Jugoslavije je zbo-rovak) nedavno v Zagrebu In razpravljalo o svoji organizaciji. Osnutek pravil je bil predložen pristojni oblasti. Namen novega združenja je: gmotno in moralno podpiranje ter posredovanje pri nameščanju članov. ♦ Strahovito neurje na morju. Kakor poročajo lz šibenika je bilo zadnje dni na Jadranu veliko neurje. Temperatura je znatno padla. V nekaterih od morja oddaljenih krajih je padel prvi sneg. Morje je zelo raaburkano, tako da valovje onemogoča plovbo manjših ladij. Le malo je manjkalo, da se nista v torek dopoldne smrtno ponesrečila dva mornarja iz Zlarina, ki sta se v ribiški Jadrnici napotila na otok Prvi«. Hoda burja je prevrnila ladjo ln oba mornarja sta se znafila v divjem valovjn. Skoro poldrugo aro sta se borila z divjim va-lovjem na življenje in smrt V zadnjem trenutka, ko so ju že zapuščale moči, Ju je opazil remorker naše vojne mornarice ter rešil oba Pozneje ao rešili tudi prevr-njeno ladjo. • Ubežnl kaznjenci, ki so pred tednom utekli iz beograjskega sodnijskega zapora, so že vsi trije spet na varnem. Dva so zajeli orožniki v beograjski okolici. tretJJ pa se je sam Javil. Veselje nad begom, ki se je tako nepričakovano posrečil iz drugega nadstropja stare jetnišnice. Je vsem trem beguncem pokvarila zima. da so se vdali v usodo večletne Ječe, ki Jim je že bila prisojen«. Samo za nevarnim razbojnikom Kovačevičem. ki je že prei utekel i. beograjske umobolnice, še ni sledu ♦ Pobegli cigani. Orožniki Iz Poljan so predvčerajšnjim zalotili v bližini Sv Flori-jana pri Poljanah tri cigane ln sicer 20 letnega Hullja, Dlna in pa Filipa Hudoroviča. Ustavili so Jih. kjer so se Jim zdeli sumljivi, v ugodnem trenutku pa so se cigani pognali v beg in izginil! kakor bi Jih gonil vrag. Med begam so se za hip ustavili poleg hiše posestnika Josipa Berganta pri Sv. Florijanu, kjer so skrili pod stopnicami napolnjen nahrbtnik Tega so orožniki pozneje našli in pregledali vsebino: samokres, daljnogled znamke Helios, več različne ženske obleke, srebrno verižico, žepno svetiljko, več škatelj cigaret, cigaretno dozo z monogramom in razne druge predmete. Cigani so vse te stvari najbrže ukradli, zato »o se pa tudi zbali orožnikov. Nervoza preneha ako jemljete za kopelj penečo ae Velosa-tableto iz smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerl-jah in parfumerijah. Cena tableti Din 3.50. Iz Ljnbljane r B A FOTOAPARATI la druga božična darila ▼ Škatlicah za puder! TftTfTf? Pazljivo prečitajte oglas v nedeljo 10. decem*>~»! 12354 Poravnajte takoj naročnino za zadnji kvartaL »Jutrovo« nezgodno zavarovanje naročnikov pri zavarovalnici »TRIGLAV« miruje, če ste s plačilom naročnine v zaostanku za več kot 14 dnL ♦ Zagoneten umor. Kakor je >Jutro< že poročalo, so našil blizu Požarevca umorjenega zdravnika dr. St Milivojeviča. Ta zločin Je silno razburil mesto in okolico. Umorjeni dr. Milivojevič je bil daleč na okrog znan kot dober zdravnik in požrtvo. valen Javni delavec. Mnogo se je bavll c organiziranjem ljudske univerze ln predavanji o higieni. Zločin je zagoneten. Ugotovljeno je, da Je dr. Milivojevič dobil poziv od nekih kmetov r Dragovcu, da bi obiska) bolnega otroka. Zadnjič so ga videli v ka varni »Kriva vrba« v Požarevcu, kaj se je pozneje zgodilo, pa še nihče ne ve. Umor jenega »zdravnika so našli štiri kl.omeTe daleč od Požarevca ob cesti proti Dragovcu. V bližini je bila najdena krvava sekira, s katero je morilec svojo žrtev štirikrat udaril po glavi. Dr Milivojevič je nosil s seboj samokres, a mu je orožje, kako* vse kaže, odreklo, ko se je skušal braniti. Tragično preminili zdravnik ima sina, ki študira filozofijo v Zagrebu, a je sedaj doma na počitnicah. * Tovarna Jo®. Reich aprajema mehke in ikrobljeno perilo v najlepšo Izdelav«. Pri zgagi in prebavnih težkočah samo Scnaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah ln drogerijah. 12025 Erika za britje Je izredno. u— Drevi ob 20. bo 3. letošnje poljudno znanstveno predavanje prirodoznanstvene sekcije Muzejsicega društva za Slovenijo, in sicer bo predaval g. prof. dr. Jovan Hadži, predstojnik zoološkega instituta naše univerze, o življenjskih pojavih r Ja dranu. Predavatelj nam bo v okoli 30 ski optičnih slikah razložil raziskavanje našega Jadrana po posebnih institucijah, ki so izredno važne za našo državo. Razložil nam bo razlike življenjskih pojavov na kopnem in r morju, zlasti pa, kako so zgrajena živa bitja, živeča v morju ali na njegovem dnu, njihove glavne tipe in oris njihovega živ. ljenja. Predavanje bo za vsakogar zanimivo, saj pa je tudi naša dolžnost, da po. znamo svoje morje čim natančneje v vs«>h njegovih izrednih pojavih Zato vabi sekcija na čim številnejši obisk. Vstopnin** običajna. u_ »Po mestih ob Sredozemskem mor- Ju« Je naslov predavanja, ki ga priredi Jadranska straža v ponedeljek, dne 11. t m v dvorani Delavske zbornice ob 20 Go. vorll bo g. dr. Ivan černe, odbornik JS, o svojih vtisih s pota, ki jih bo pojasnjeval s krasnimi skioptičnimi slikami Projekcija diapozitivov bo izvedena na čisto nov način, tako da bodo slike kakor žive v pravi solnčni svetlobi Naša Dalmacija Krt Korzika, Niča, Marseille, Barcelona. Alžir, Tunis, Malta so kraji, ki Jih boste občudovali, predavatelj bo pa opisal zanimivosti ln lepoto s pota. Slik bo projiciranih do 140 ter bodo zaradi svoje umetniške izvedbe _ v pretežni večini so delo g. Pavla Gregoriča Iz ateljeja Doris, deloma tudi predavatelja samega — vzbudile občudovanje, nov način projekcije jim bo pa vdahnil življenje, kakršnega običajnt-projekcijske slike nikdar nimajo. Ker v Ljubljani še niso videli tega načina predvajanja slik, je verjetno, da bodo vstop, niče kmalu razprodane Kdor si hoče zagotoviti sedež, naj se oglasi 2e sedaj pri tvrdki Tičar, trgovina s papirjem v šelen burgovi ulici. u— Obeta se nam glasbena senzacija. Te dni pride v Ljubljano slavni tenorist Groh Njegova slava Be Je začela, ko je nemška radijska postaja priredila tekmo med pevci in pevkami lz dežel ob Renu. V Ljubljani bo pel od 14. do 18. t. m. Vsi ljubitelji lepega petja so vabljeni k prvemu njegovemu nastopu v Ljubljani. Pravijo, da velja Groh ssa Izredno lepega In simpatičnega mladeniča. Star je komaj S4 let. u_ Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru uprizori na praznik 8. t. m. ob pol 16 komedijo v treh dejanjih »Jurček išče stanovanje<, ki je že v preteklih letih za. ibavala deco. Vodstvo je v veščih rokah br Janeza Griinfelda. V nedeljo 10. t. m. od isti url bo repriza Izvirne Albrehtove igre v 4 dejanjih »Koren lečen«, ki je izredno primerna za šolsko deco. Pri obeh predstavah bo sodeloval salonski orkester. u— JUU sresko društvo Ljubljana-okoli-ca (zahodni del). V soboto 9. t. m. ob 9 uri se bo vršilo pod okriljem ZKD predavanje g. dr Mihel&ka o temi: Sodobni gospodarski problemi. Predavanje bo v mest-j ni deški šoli na Grabnu (telovadnica), j u— Za mestni muzej ljubljanski je darovala priznana domača tvrdka za izdelova nje fine Keramike »Dekor« krasen keramičen Izdelek »Ljubljanski zmaj«, umetniško delo gdč. Pajničeve. Naše mesto je dobilo v tvrdki, ki izdeluje doma dovršena dela. vzorno tvcrnico, ki bo lahko nadomestila tovrstne tuje izdelke, mestni muzej pa je s tem poklonom pridobil lepo delo. Mestno načelstvo izreka za ta dar tvrdki najtoplejšo zahvalo. u__Vse gospodinjske pomočnice so vabljene k zdravstvenemu predavanju gospe dr. Slave Kristan-Lunačkove, ki bo jutri ob 17. v Delavski zbornici v shajališču gospodinjskih pomočnic. Predavanje bo po-naeoroval film. u_Predavanje SPD. Drevi ob 20. bo predaval v Delavski zbornici g. dr. Brilej o svojih turah v bolgarskih gorah Preda, ranje bodo spremljale številne skioptične slike. u_ Šentjakobsko pevsko društvo priredi v soboto 9. t m. ob 20 v verandi češno-varjeve gostilne na Dolenjski cesti 2. družabni članski sestanek, na katerega vabi ustanovnike, podporne člane ln vse druge prijatelje društva ln lepe pesmi. Brez vstopnine! u_ Seja sreskega odbora JNS za ljuh. Ijansko okolico bo v nedeljo 10 t m. ob 9. dopoldne v restavraciji »Zvezdi« v LJubljani. Dostop bodo imeli člani odbora in pa tajniki občinskih in krajevnih organizacij JNS v ljubljanski okolici _ Sresko tajništvo JNS za ljubljansko -okolico. u— Od danes naprej ao v predprodaji r knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu sedeži ln stojišča za ponovitev koncerta Glasbene Matice, na katerem se bo izvajal Verdijem »Requiem« za soli, zbor in orkester. Ponovitev »Requiema« bo v počastitev spomina padlih junakov ob 15 obletnici našega osvobojenja. Cene za ta koncert so znižane. Koncert bo v ponedeljek 11. t m. v veliki Unionski dvorani. u_ Drevi ob 20. družabni večer »Krke« pri Mikiiču! Naj ne bo Dolenjca (ke) ln prijatelja Dolenjske, ki se ga ne bi udeležil Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! u_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo _______ ___. predaval v kemijski realki (Vegova ulica) j tem pomore"pistvjariska^kopel na~domu 7n o n i b-n n ilr r* A Ai___i. i r m0 Mi... ako vas mučijo revma, protin, ishlas, po- znani književnik g. Albert Širok o morja v slovenski literaturi. Prijatelji iskreno vabljeni! u— Panihlda za folagopokojno gospo Marijo Samsonovno-Kansko, se bo darovala jutri 8. t. m. ob 11. v pravoslavni kapeli. u_ Danes ob po| 15. se bo predvajal znamenit film, delo večletnega raziskovanja belgijskega Konga. Odkr.il je marsikatero skrivnost iz življenja divjih zveri in ljudi najprimitivnejše kulture. ZKD si je mnogo prizadevala, da si pridobi ta film za naše občinstvo Svetovna znanstvena kritika pravi o njem, da je edinstven na svetu ter da ima vse lastnosti dela, ki poučuje, odkriva neznane tajne in obenem zabava. Za one, si ljubijo smeh, skrbe črede opic in ptičev. Film se imenuje »Cangorilla« s svojo blatno kompreso »Gamma«, prikladno za vsak del telesa. Dobiva se v vseh lekarnah. Pojasnila: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Zbogom, lepi dnevi...!« in zvočni žurnal. ar— Huda nezgoda. V Hočki na Pohorju si je 32 letni delavec Miha Kop zlomil pri delu desno roko. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico. a— Včerajšnji živilski trg jc bil zaradi hudega mraza slabo založen. • u ^/i-.v,^,. mm Dt liilCTIUJC Jditt« I , . ■ . OkollŠki ln ga bo ZKD predvajala v Elitnem kinu klPetJe 50 Popeljali 3 voze krompirja, zelj- Matici danes ob pol 15. in jutri ob pol 11. nih gUv m cebule ,in 2 voza badja- tr2u „ K.__.. . .. ,. . ... . | za seno pa so stali 3 vozovi otave in voz u— Na polju časti. Se noben film nam ni * * toliko raz Kril Iz življenja one nevarne »ne vidne fronte,, kakor ta. Vsebina je zajeta iz svetovne vojne, ko je Italija ogražala naše ozemlje. Brigita HeLm ni samo lepa in drzna, je povsem Izvežibana v delu, kakršno vrši. Film je dosegel pri prvi predstavi večji uspeh kakor »Mata Hari«. u_ Elise Bock Iz Berlina v LJubljani Znamenite kozmetične preparate Elise B očkove se je posrečilo pridobiti za LJubljano KančevI drogerijl v nebotičniku ln Židovski ulici. Ker pa Je poraba teh Individualna, naj se blagovolijo cenjene dame obrniti s svojimi željami na navedeni znani domači tvrdki, ki sta edino avtorizirani od berlinske centrale za prodajo *.eh preparatov. ANNY ONDRA PRIPOVEDUJE u— Živahno vrvenje na sodišču. Na hodniku sreskega sodišča je bilo včeraj dopoldne izredno živahno. Pred sobo št. 50 Je bil pravcati naval strank ln njihovih pravnih zastopnikov. Pred sodnikom g. Veluščkom se je vršil I. narok o raznih civiL nih tožbah. Takih narokov je bilo 41, pri katerih je šlo za zneske od 1000 do 6000 Din. Nato pa je bilo še 11 glavnih razprav. Soba je bila dobesedno okupirana. Zadnje mesece je v tožbah opažati Izredno veliko dela. Silno se množe tožbe, saj so vsi trije civilni oddelki zabeležili v novembru na sodnih taksah lepo vsoto 38.123 Din. Novembra Je ljubljansko sresKo sodišče na vseh oddelkih zaznamovalo na taksah 161.25S Din. živahen je bi] promet v zemljiški knjigi, kjer je bilo plačano za takse 32.226 Din. u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo drevi v dvorani Trgovskega doma Vodi g. Jenko Igra Jazz »Ronny«. Prijatelji plesa najvljudneje vabljeni. Začetek točno ob 20. uri. u— Prihodnja pleana vaja SO Preporoda bo v soboto 9. t m. v dvorani Trgovskega doma. G. Jenko poučuje letošnje novitete. Igra jazz »Ronny«. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Vljudno vabljeni. Iz Celja e— Komemoracijski sestanek ob drugi obletnici smrti goriškega nadškofa dr. Se-deja bo priredila celjska »Soča« v petek 8. t m. ob 20. v društvenih prostorih. Predaval bo predsednik g. prof. Anton Gorup. e— Igralska šola v Mestnem gledališču. V petek 8. t m ob 11 dopoldne vsi gojenci šole v Mestno gledališče. e— Zopet požar v Levcu. Prejšnjo sredo zvečer je v Levcu požar un čil del stanovanjskega in gospodarskega poslopja posestnika Janeza Kudra. Komaj se je razburjenje prebivalstva malo poleglo, se je v torek 5. t. m. okrog 21.30 v Levcu zopet posvetilo. V plamenih sta bila znani levški mlin in stanovanjska hiša, ki sta pogorela do tal. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Levca, Drešinje vasi, Babnega, Celja, Gaberja in Arje vasi. Gašenje je bilo zaradi mrazu zelo otežkočeno, četudi je bila voda v neposredni bližini. Skupnim naporom požrtvovalnih gasilcev je uspelo rešiti žago in gospodarsko poslopje. Požar j« bil okrog 23.30 v glavnem udušen in na pogorišču je ostala samo domača gasilska straža. Vzrok požara ni znan. škoda jc zelo velika. e— Samo danes do 18. je še čas, da ti nabavite nove srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. skme. a— Dva tatova pod ključem. Ko se je ▼ ponedeljek selil čevljarski mojster Jakob Guselj iz Frankopanske ulice na Kralja Petra trg, mu je med vožnjo nekdo z voza ukradel tri preproge, vredne 2200 Din. Policija je včeraj prijela tatu, 27 letnega čevljarskega pomočnika Avgusta N. od St. Jakoba v Slovenskih goricah. Pri njem so našli vse tri ukradene preproge. Nadalje je prijela policija tatu, ki je ukradel zimski plašč sodniku mariborskega okrožnega sodišča dr. V. Travnerju v uradu sreskega načelstva. Bil je to neki 32 letni delavec brez stalnega bivališča, ki je med tem plašč že prodal nekemu delavcu v Košakih za celih 100 Din. Ukraden voziček. Zasebrrtc£ Tereziji Maherjevi iz Nove vasi je nekdo od/pelja( z dvorišča voziček, vreden 500 Din. a— Tatvina konjske opreme. Na praznik 1. decembra zvečer ie bila ukradena posestniku Otmaiju Reiserlu v Hrastju iz konjskega hleva dobro ohranjena kontska oprema za lahke vožnje, vredna 2000 Dir.. Orožniki so tatu že na sledu. !z življenja na dežel! Iz Zagorfa s— Sv. Miklavf za gladujočo radarsko deco. Bedna rudarska deca čaka sv. Miklavža tudi v Zagorju in nujno prosi akcijski odbor, ki zbira prispevke za kuhinjo ▼ Trbovljah, da nakloni del teh prispevkov kuhinji za bedno rudarsko deco v Zagorju, ki jo vodi KJS. Tudi v zagorski dolini je na stotine otrok, ki dele usodo svojih trboveljskih tovarišev. V kuhinji za bedno deco prejema dnevno 285 otrok toplo hrano. Drugih več sto pa prosi in čaka, da bi bilo tudi deležno teh kosil, kar pa zaradi pičlih sredstev doslej ni mogoče. DRAVLJE. Pod okriljem ZKD »e bo vršilo drevi ob 20. v Gasilnem domu predavanje. Predaval bo g. Puhar o temi: Delavec in treznost Predavanje za Ijudsko-šolsko mladino ni primerno. KOČEVJE. Jutri ob 11. se bo vršilo v hotelu »Trst« pod okriljem ZKD predavanje sodnika g. dr. Bajiča Stojana o brezposelnosti. Predavanje jc zanimivo in aktualno, zaradi česar vabimo občinstvo. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1_1Q, 7. padavine t mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj. višjo, druge najnižjo temperaturo. 6. decembra LJubljana 1, 768.9, -2.5, 87, mirno. 10, _ LJubljana 13, 766.4, _1.0, 93, m no, 10, _ Maribor 7, 768.7, _7.0, 90, mirno, 10, _ _; Zagreb 7, 769.6, —6.0, 90, ESE1, 10, —, _; Beograd 7, 769.0, _5.0, 90, mirno, 10, O.S, megla; Sarajevo 7, 7G8.3, —0.3, 90, mirno, 10, _ _; Skoplje 7. 768.3, —3.0, 90, mirno, 7, —, _; Split 7, 764.1, 10.0, 90, NE2, 10, 0.2, dež; Kumbor 7, 763.6, 7.0, 90, El, 0, —; Rab 7, 762.2, 8.0, 90, NE2, 10, ___ Temperatura: Ljubljana _ —3.6, —1.0, _; Maribor —4.2, —10.0; Zagreb _2.0, —6.0; Beograd —2.0, _6.0; Sarajevo 4.0, 2.0; Skoplje 4.0, —5.0; Split 9.0, 10.0; Kumbor —, 6.0, Rab __ 5.0. Sotace vzhaja ob 7.23, zahaja ob 1«.19. Luna vzhaja ob 19.55. zahaja ob 11J. vlastivede je neprecenljivo dejanje prave, globoko segajoče domovinske ljubezni, kulturni čin največjega pomena in nov prepričevalen dokaz visoke zrelosti češkega naroda Za slovanski svet pa ima to delo, ki ho podalo bitje in žit je Češkoslovaške v enotni, zaključeni in znanstveno zanesljivi podobi veliko informativno vrednost. Brez niega bi ne smela biti nobena jugo-s'ovenska javna knjižnica. —o. PEN-klnbi .Tneoslavije na obisku v Sofiji. Kakor izvemo, pripravljajo PEN-klubi v LJubljani. Zagrebu in B»»ogradu izlet svojih zastopnikov v Sofiio. kamor^jih fi bil povabil bolsraroki PEN-klub. S tem obiskom, ki bi ga botearefci književniki pozneje vrnili, naj bi 9? utrdile priiptplteke vezi med našimi in bolgarskimi kulturnimi delavci. Razstava W1 Skoczvla«« T Ljubljani. Obenem z razstavo zagrebške »trojice« nam prihaja v goete izreden umetnik iz Poliske: naiveSji Dolteki lesoreze? Wlad!«law Sk o-ezvlas. Razstava, ki bo ot.vorfma v nedelio. dne 10. t. m. v Jakopičevem paviljonu. bo nudila našemu občinstvu Driliko. da spozna moSno in orlginnlno delo tega visoko kvalitetnega umetnika Pkoczrlas nekak idejni ustvariteli sodobni poljske umnost' lesoreza Že dolga leta pouCufe grafiko n* varSavuki Soli lepih umetnosti tfr jp vziofil na tem področtu ?e 1«do vilo mnorro.-ibFtajoRih jfencev In učenk. L. 192«. jo Skorzvlas »abrnovil v Varšavi Združenje poljo^ih umjtnikov grafikov, v kater rem eo nekateri njegovi tovariši in ožji učenci. Skoczylas Je tudi slikar In se zlasti v akvarelih odlikuje po originalnem 9logu V 9v0ji erafiki se posroato naslanja na neizčrpno bogatfvo poliekib narodnih motivov. Povsod vzbujajo občudovanj} njegovi motivi z Visokih Tater, portreti goroev. ki 90 izdelani do finih podrobnosti in so nepremagljivo učinkoviti. Prav taki so tudi motivi z legendami tega trdega, v mogočni gorski prirodi živečega ljudstva. SkoczTlas ni pristaš impresionizma; njegova tshnika se odlikuje po trdno in fasno začrtanih linijah, ki dajejo lesorezu izredno plastičn« značaj, pri vsem tem pa kaže neko nepozabno, izrazito osebno noto. Po svoji t»hni ki je Skoczylas pravi grafik, po svojem izražanju pa močan umetnik. Pri ustvarjanju eo mu bolj kakor sodobni grafiki orad očmi stari leeor?zci. Njegovi učenci hodijo do svojih potih, vendar pa vzlic vsem razi; kam v motivih in načinu wmevan'a kažeio skupno umetnostno id?jo. _ Wladislaw Skoczjrlas ee je rodil 1. 1888. v Wieliczki ln je stadlral najprej ekulpturo na dunaisk« Soli za umetnost in obrt zatem pa t? ob iskaval krakovsko Akademijo lepih umel nosti. L. 1908. fe postal profesor skulptur* na Soli za umetniško obrt v Zakooanib Tehnike bakroreza ae i« naučil v Parizu l-esoreza pa v Llpskem. V pariških Salonih razstavlja že od I. 1911. Poljaki so upravičeno ponosni na tega umetnika, ki le vdihnil lesu toliko njihove narodne evoMveno «ti In čigar stvarjanje je vzbudilo priznanje povsod, kjer je SkoczTlas razstavljal svoja deja. Razstavo njegove grafike v Ljjb-Ijani pozdravljamo kar najtopleje! Spominu Jana Vaclava Lega. V torelk. dne 5. t m. je priredil praški odbor Češko-slov. - jugosloveneke lige v Pragi spominski večer Jana Vaclava Lega, znanega pio nirja kulturnih stikov med Slovenci in Čehi čigar lOOletnice sta 6e spominjala naš in češki tisk dne 14. septembra t. 1. Na večeru je pevski zbor praških stražnikov zapel B. Smetane »Veno«, urednik J. K. Str a katy pa je v daljšem predavanju predočil občinstvu življenje in delo Jana V. Lega. Pi etetno počastitev Legovega spomina je zaključil zbor jugoslovenskih dijakov, ki je zape>l Ipavčevo pesem »Slovenec seme. — Kakor izvemo, bo stoletnico J. V. Lega proslavila dne 15. t. m. tudi Jjgo9lov.- - če škoslov. liga v Ljubljani. Pietro Maseagni. avtor tudi pri nas popularne opere »Cavalleria rusticana«, doživlja danes sedemdeset let. Ta. v Livor-nu rojeni glasbenik, ee je prvotno jkvarjal s pravom, nrto pa je blodil po Italiji 9 potujočim gledališčem- Zaslovel je l. 1890 ko mu fe bila priznana prva nagrada v tekmi za najboljšo enodejansko opero. Bila je »Cavalleria rusticana«. L. 1903. je postal ravnatelj rimskega konet rvatorija in je kot dirigent - roet nastopal skorai v vseh kul turnih središčih Evrope in Amerike. V e^p. tembru l. 1929. je Mascagni dirigiral »red 20000 osebami koncert 9 120 tržaškimi godbeniki v Postoinski jami. Izmed njego vib večjih skladb fe še omeniti »Iris<. »Le maseher^«, >Parisina« in dr., vendar se ra- zen »Cavallerie« ne more nobene Mascagni-ieva odnska skladba ohraniti dalje časa na repertoarju. Večji pomen imajo njegove rapsodije, himne in simfonije. Masca-gni je o?ter nasprotnik današnje jazz - glasbe, pristni Italijan v ljubezni do lepe melodije in ena izmed službeno priznanih umetniških korifej današnje Italije. Štefan Georee. eden izmed vodilnih pesnikov predvojne nemške Moderne, je umrl v Luganu George se je rodil L 1868. ob Renu, študiral je v Darmstadtu in je Že za mladih let mnogo potoval. Bival je tudi v Parizu, kjer se je ogrel za poezijo Baude lairea in Mallarmča. Osebno se Je stikal z Verlaineom. Villiersom. Andrč Gideom in Padom Valeryiem Prevajal je v nemščino 6voja vzornika Baudelairea (»Cvetje zlat) in Mallarmča: ti prevodi enako kakor fragmentarni prevodi iz Danteja sodijo med največje mojstrovine v v«ei nemški prevodni književnosti. V izvirni poeziji fe George nadaljpval linijo francoskega l'art pour l'art-izma in simbolizma, vendar v močno individualni formi in s čudovitim posluhom za vse finese in svoieobraznost nemškega jezika Bil je oster nasprotnik življenjskih banalnosti in goreč častilec umetnost; lepe forme je čislal boli od globoke vsebine in ie za svojo poezijo iznašel novo obliko nemška pisave, spominiajočo grških črk. Postal fe začetnik in veliki mojster nov» pesniške 9meri. ki ni oplodila samo nemške poezije, marveč tudi litvarno vedo (pod njegovim vplivom ie bil n. pr. nedavno umrli R. Gundolf, avtor znamenitih literar- no - teoretičnih studii o Goetheju in Sha-keapiarej). Kakor Paul VžUerv, je tudi George izdajal svoje pesniške zbirke fa izbrane eubskribente, zato v širši javnosti ni postal znan^in je ostal vse do smrti odtujen široki množici, katere povprečnost in sirov življenjski dih sta mu vzbujala odpor. Prva njegova pesniška zbirka poteka iz 1. 1886. do 1887. (»Fibel«), izmed nadaljnjih imenujemo »Hymnen«, »Biicher der Hirten«, »Sagen und Sange«, »Hangende Garten«, »Das Jahr d*r Seele«. Teppich des Lebens und die Lieder von Traum "nd Tod«, »Die Sterne des Bundee< in dr. Me>i vojno se fe dal vpreči v propagandni vos nemškega imperializma in je pisal ne posebno uspele vojne pesmi. Tendenca se njegovi Muzi nič kaj ne prilega, in če ga današnji nemški rasistični 'ašizem citira med svojimi idejnimi predhodniki, je to res faa-mo v toliko, v kolikor je Georse s svojo Doezijo oznanjal premočrtno strogost v od-nosj do naroda in boievitoet nemškega pesnika. (»Ich bin gesandt mit Fackel und mit Stahl, — Dass ich euch barte. nicht dass ihr micb vvpichet«.) George je dolga leta izdajal »Die Blatter fiir die Kunst«. revijo, ki predstavlja globoko segaiočo novo brazdo v nemški literaturi. Zadnja l*ta je preživel tih in samoten v svojem rojstnem kraju ob Renu; njegovo ime je obdaial skorai mističen 9loves. Z njim je umrl eden najv-^jih pesniških oblikovalcev nemškega jezika. Čttajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Gospodarstvo Razvoj našega gospodarstva v tretjem četrtletju Narodna. banka je pravkar izdala svoje običajno četrtletno poročilo o sranju ua-šega gospodarstva, in sicer za tretje letošnje četrtletje. To poročilo pravi med drugim: V primeri s stanjem v lanskem letu kaže svetovno gospodarstvo v tretjem letošnjem tromesečju občutljivo napredovanje. Brezpuvjelnost je v /seh državah popustila, skupna svetovna produkcija pa se je povedala r* okrog 10 odst. Ti znaki kažejo, d? je svetovna gospodarska kriza prišla v svojo končno I;kvidacijsko fazo. V Dosameznih državah obstojajo še znatne te.»t t« W UD ?!«rnrg* »k!»a strehi in so našteli v njem še 18 živih >lkov Sestorico tovarišev so bile zveri '•»trgale in požrle med vožnjo, preostali ■i bistroumnega železničarja pa je prišel ■Mce ruskim oblastem. tako Nietzscheja. Masaryka pa je mož popolnoma spregledal... Prva letnica je 600.000 pr. Kr. — sega tedaj v ledno dobo. zadnja je 1933. Kristusovo rojstvo omenja pod letnico — 6. pred Kr. rojstvom«. To zato, ker se naše štetje, kakor omenja v tem odstavku, pričenja v letu 8.. po drugih 6. ali 4. po Kristusovem rojstvu. Opat Bionizios je bil namreč leta 532. napačno izračunal leto Kristusovega rojstva. Zanimive postajajo njegove pripombe posebno pod novejšimi letnicami. Tako piše pod 1. 1898.: »Knez Bismarck umre 30. VTI. na svojem posestvu Friedrichsruhe. Njegove zadnje besede so; »Nobene vojne na dve fron-ti!« O svetovni vojni ve povedati takšne stvari: 1914. V noči 4. Vm prekoračijo nem-Ske čete, neupoštevajoč belgijsko nevtralnost, mejo pri Liegeu in napravijo neuspel napad na močno trdnjavo. Pohod v Belgijo Je bil prisilna vojaška zadeva, ker je nemški generalni štab poznal francoske vojaSke načrte ta bi drugače morali žrtvovati Po-renje...« Mož bi tedaj rad obtožil Francijo, da je imela namon kršiti belgijsko nevtralnost, kakor jo Je Nemčija! Da je bila ta nemška kršitev določena v nemškem vojnem načrtu že desetleja pred svetovno vojno _ o tem pa noče nič vedeti. Polom nemške ofenzive v severni Franciji opisuje tako-le: »... Tu je zašla I. (nemška) in kmalu tudi n. armada s prehitrim zmagovitim pohodom naprej tako rekoč med ostanke nasprotnikov. čeprav je francoska vlada že 3. IX. ostavila ogroženi Pariz in ni bilo o kakšnem resnem odporu proti četam, ki so napredovale v neprestanem zmagovitem teku, nobene besede več, je brezglavo najvišje nemško vojno poveljstvo iz Luksem-burga poslalo majorja Hentscha z obsežnimi, a samo ustnimi polnomočji na fronto, baje da bi samostojno odločil celotni položaj. Hentsch, lastnik akcijske majoritete Francoske banke in član 25. stopnje francoskega Velikega Orienta (prostozidarske lože), zaukaže svojevoljno povratek I. in II. armade in s tem konec napada na Pariz ...« Da, da, »frajmavrarji« so vedno vsega krivi... H koncu vojne in polomu nemške monarhije: » ... V Berlinu se je 25. XI. otvorila konferenca posameznih dežel, ki je uredila vpoklic ustavodajne skupščine. Do njene otvoritve vodijo povsod osnovani delavski in vojaški sveti začasno vlado. Viljem n. se poda na Holandsko. istotako prestolonaslednik ...« Svet je bil doslej prepričan, da se Viljem ni samo »podal« na Holandsko, temveč da je tja direktno u tekel ter pustil sramotno in bojazljivo vse na cedilu, kar je bil s svojo megalomansko politiko skuhal Nemčiji in svetu... že teh nekoliko primerov pa nam pokaže, koliko je vredna v hitlerjevskem duhu napisana »svetovna« zgodovina. Iz »tretjega carstva" Odpuščeni teolog »Frankfurter Zeitung« poroča, da je prosvetni minister v Berlinu odpustil iz državne službe profesorja teologije Martina Ra-deja, univ. prof. na vseučilišču v Marbur-gu. Prof. Rade je zdaj 73 let star in je dolgo let izdajal teološko glasilo »Die christ-liche \Velt«. Poleg tega je napisal obsežen opus o Martinu Luthru. Vse to ni zadrževalo nemške vlade, da bi ga ne vrgla iz službe v letih, ko mu ne bo nihče več dal kruha. Korupcije obtoženi V Gladbachu se je začel velik proces proti funkcionarjem ondotnega »Volksve-reina« v katoliški Nemčiji. Pred sodišče so pozvani sami bivši odlični voditelji centruma, državni kancelar Mara, ministra Stegenvald in Brauns. soobtožena sta tudi učenjak univ. prof. dr. Dessauer in bivši ravnatelj Hohn. Vsem imenovanim očita obtožnica nezvestobo. Tudi Ebertov zet Med številnimi žrtvami, ki jih poziva rjava Nemčija na zagovor pred sodišče, je tudi zet pokojnega nemškega predsednika Eberta. dr Jaennecke. Režim ga obtožuje ponarejanja listin in goljufije. Dr. Jaennecke je k sreči pravočasno pobegnil v inozemstvo in zaman steguje rjavi režim po njem svoje roke. Vojvoda Wiirtemberški izgnan? . Strasbourški poročevalec »Petit Parisi-ena« objavlja v svojem listu vest, da je nemška vlada izgnala vviirtemberškega vojvodo Albrechta, in sicer zaradi tega, ker se ni hotel udeležiti zadnjih volitev ter je svetoval tudi svojemu najožjemu krogu, naj posnema njegov zgled. Vojvodo so re-žimovci najprej odvedli v ječo, potem so ga zopet izpustili ter mu namignili, naj j čim prej izgine z nemških tal. 100.000 mark za gospodarsko kritiko Nemška vlada je izdala odredbo, da zapade vsaka oseba, ki bi si drznila kritizirati njene gospodarske odredbe, globi 100.000 mark. V treh urah lz Evrope v Ameriko Američan Pridge, o katerem smo poročali, da snuje na Angleškem vzlet v stratosfero v višini 40.000 m ter kani absolvi-rati svoj polet v odprti gondoli, je odpotoval v Ameriko, da si tam nabavi potrebne instrumente za svoj podvig. Takoj po božičnih praznikih bo začel Pridge delati poskuse. Pridge smatra svoj eksperiment za zelo dalekosežno reč in pravi, da bo, če se njegov poskus obnese, mogoče prileteti iz Evrope v Ameriko v treh urah, seveda v poletu skozi stratosfero. Največji top V Sibiriji delajo ruski tehniki z vsemi močmi na izboljšanju vojnega materiala. V sibirskih orožarnah so pravkar dogoto-vili največji top sveta, 75 cm top, ki ga zdaj preizkušajo v pogledu učinkovitosti. Ta top je namenjen v prvi vrsti za obrambo Vladivostoka, ki je Ahilova peta ruske obrambe. 75 cm top je tipičen železniški top in se prevaža na tračnicah. Spomladi bo ruska vlada docela preuredila vladivostoške obrambne naprave in tedaj bo dobilo to rusko obmejno oporišče več 75 cm topov. Top je napravil neki ge-orgijski inženjer, sin znanega carističnega generala. Najslavnejši možje pred 30 leti Natančno pred tridesetimi leti, 2. decembra 1903, s« j« vršilo v Berlinu ljudsko glasovanje o tem, kateri so najslavnejši možje tedanje dobe. Glasovanje je pokazalo, da smatrajo ljudje za najslavnejše može sledeče: Tolstega, Mommsena, Mar-conija, Ibsena. Edisona, Nansena, Rontge-na, Menzla. Kocha in — cesarja Viljema II. Minimalno število glasov pa so dobili: D' Annunzio. ravnatelj družbe »Hapag« Ballin. Busch. Defregger, apostol miru Hen-ry Dunant, Paul Hevse, Kainz, Rosegger, Sienkiewicz, Stanlev in grof Zeppelin. Kdo ve, kako bi izpadel podoben plebiscit dandanašnji dan? Francoska moda Elegantna večerna obleka iz enobarvnega tafta s pikčastimi pahljačami na obeh ra» menih Amerika se je zmoči Navdušeni New York obhaja orgije — Skrbi gostilničarjev — Tihotapske ladje so svobodne Zunaj pes, znotraj gostilna Mesto New York je ie leta »mokro kakor prenasičena goba« ln mu ni bilo posebno potrebno proslavljati odpravo prohi-bicije. Navzlic temu »o milijoni ljudi, ki niso poznali ali niso zaupali praktikam skritih beznic, srečni nad tem, da smejo spet svobodno dvigniti kozarček, brez skrbi, da utegne biti njegova vsebina pomešana z vodo, ponarejena ali celo zastrupljena. Predvčerajšnjim so zadnje tri, za potrebno večino zadostne države ratificirale odlok, ki odpravlja prohibicijo. Guvernerji teh držav so j*> ratifikaciji nemudoma obvestili predsednika Roosevel-ta ln so jim v ta namen specialno rezervirali brzojavne zveze. V torek ob 14. j« Roosevelt izdal proklamacijo, Id je bila znak za tisoče z opojnimi pijačami do vrha natovorjenih voz, da smejo izpred skladišč prepeljati prve legalne alkoholne pijače na svoje mesto. V New Yorku so policijsko uro podaljšali do 4. zjutraj. Po mestu so križarile sicer posebne policijske čete, da bi malo ublažile navduSenje, toda to jim ni uspelo. Dijaki umetnostne akademije so priredili slavnostni ples, na katerem so sežgali slamnatega »starega moža prohibtcije«. Ta ples, h kateremu so povabili vse, kar ima v gle^ dališču, radiu ali kinu kakSno ims, se bo vrSil odslej vsako leto kot nacionalna proslava, podobno pariSki proslavi naskoka na Bastlljo. Najekskluzlvnejši newyorSki klubi so priredili v hotelu »Astoria« diner za 400 oseb po 200 dolarjev. Ltterarna društva so priredila ples v maskah, ki se je v sredo ob 7. zjutraj končal s skupnim zajtrkom in straSnim lokanjem. Gostilničarji pa niso popolnoma srečni. Pred vsem se pritožujejo, da jim primanj- Nenavadna zunanjost neke restavracije v Hollywoodu Zimske suknje raglane, obleke, smokinge in večerne obleke za gospode v neprekosljivih kvalitetah najceneje pri Drago Schwab, Ljubljana tn ženski vojaki na Angleškem V Londonu obratujejo »zbor Amaconk«, Id naj tvori rezervo za slučaj kakšne vse- narodne nesreče ČE BEREŠ TO, IZVEŠ... da j« polovica najnovejšega državnega proračuna Japonske namenjena za oboroževalne namene; da je odpotovala rumunska kraljica-mati Marija v Modling pri Dunaju k svoji najmlajši hčeri Ileani. ki pričakuje zopet poroda; da se je na Češkoslovaškem oženil 86-letni vdovec Josef Groger z 29 letno ločenko Hauko, ki je postala pramaoeha de-vetorice Grogerjevih vnukov, katerh najstarejši je 7 let starejši od svoje prama-čehe; da je v Briareju obhajal neki zakonski par diamantno poroko v krogu 11 živih otrok ter 112 vnukov in pravnuKov; da je država Kolorado po vtharn' debati odpravila vešala in uvedla način usmrčanja s prusko kislino; da je kazal termometer v Bolgar'ji te dni 32 stopinj mraza; da je ameriški admiral Byrd, organizator nove ekspedicije na južni tečaj, dospel v Wellington na Novem Zelanda in se ondu izkrcal; da leži pri ruski vladi prošnja naj bi se sedanja doba obnovitve Rusije imenovala doba Maksima Gorkega; da je angleško vlado opogumil uspeh, ki ga je dosegla pariška Nar. loterija ter bo zaradi tega uvedla enako loterijo po francoskem zgledu; da je ameriški sodnik Watts te dni po radiu poročil 31 letnega Bertila Hjamkr-ja Clasona iz Detroita in 28 letno Sigrid Sofijo Margareto Carlsonovo iz Stockhol-ma. Besedi »da« je oddal detroitski prejemnik s posredovanjem raznih mednarodnih postaj naprej v Stockholm; da je sklenila nemška vlada omejiti dovoljenja za bivanje Zidov na svojem ozemlju: da je uprava Slovaškega gledališča v Bratislavi odstranila iz ondotnega gledališča poprsji madžarskih pesnikov Voros-martvja in Katone ter ju nadomestila s poprsji Smetane in Hviezdoslava: da bo italijanska vlada pokopala telesne ostanke pesnika G. Leopardi ja v cipres-nih gajih Posillipa poleg Vergiloveg« groba; da je v Miamiju (Arizona) izvršil konjiški poročnik Sutherland samomor, da bi z zavarovalnino za svoj« življenje otel lastno ženo iz rok nekega izsiljevalca. kuje dobrih vinskih natakarjev in mikaer-jev. Mnogo svojih uslužbencev te vrsie ao morali deloma za ogromne plače dobiti ia skritih točilnic. Nekega posebno priljubljenega mikserja nočnega kluba ob Broad-wayu je dal neki hotelir celo s silo odvesti, Drugič pa gostilničarje skrbi, kako bodo negovali svoje vino. Newyorško podzemlja se od silovitega prometa v metropoli neprestano trese ln to vinu v podzemeljskih kleteh ne more biti v korist. Znani Park Central Hotel si je pomagal tako, da je dal izstreliti iz žive skale deset metrov pod prejšnjimi kletmi posebno vinsko klet, M jo je izoliral z 10-centimetrov debelo plastjo plutovine. Drugi hoteii so primorani graditi kleti — v podstrešjih in jih izolirati z gum i jem. Preden je z Rooseveltovo proklamacijo padla proslula meja 12 milj od kopnega na morju, skozi katero ni smela nobena ladja z alkoholnimi pijačami, so se zbirale pred to mejo neštevilne tihotapske ladje, ki so upale, da bodo svoj alkoholni tovor oddala po skritih poteh na kopno brez plačila visokih zaščitnih carin. Račun so jim prekrižale isto tako številne stražne ladje, ki so skrbno pazile, da ne smukne noben tihotapec neopaženo proti kopni zemlji, ob obali pa so stražili oboroženi in z radiom opremljeni avtomobili obrežnih straž. Tako so tihotapci, če so hoteli, lahko oddali svoj tovor, toda šteti so morali bridke vsote za carine. Draga divjačina Drago zajčjo pečenko je imel te dni Trstu neki avtomobilist. Ko se je vračal ponoči proti domu skozi kraške doline, aa mu žarometi pokazali na poti zajca. Nesrečni zajec je sicer tekel na vso moč pred lučmi ropotajočega zmaja, a kmalu ga j« vozilo dohitelo in mu upihnilo življenje. Kako se je začudil voznik, ko je če* nekaj dni dobil od sodišča poziv, naj »e pride zagovarjat zaradi neupravičenega lova. Izgovarjal se je na vse mogoče načina, toda nič mu ni pomagalo pred iznajdljivimi srdnikL Ti so st&ii na stališču ter si n o in železn-" ondulac.i-jo aprejme takoj Terzič. 5ak»vec. Prednost i zna trem manikiranja i.r» beljenj*. 43786-1 Postrežnico i« samsko stanovanje ta koj «p'e'.mem Predn-'a vitii »e ie: »Kosme-:k um« Mi kl^čeva ffesta Stev !fi/m 1 43330-1 Dekle vajeno samostojne kuhe !n vseh gospodinjskih del. želi službo pri boli$i družini Na.st.opi abko takoj ali i Novim leio-m. Ponudbe na og'a«, oddelek »Jutra« pod Sifpo »Boljša«. 4S810-2 Služkinja v«W» v e e h hišnih de3 in kuhe. iiče eln!S>o. Fa.tr pri F Zaletel t St. Vidu nad Ljubljano. 43820-2 Radio-aparat znamke »1'hiiipi!«. tricevoi, za priključek na tok 150 V., naprodaj T Dalmatinovi uiici S/L 43826-8 Oguui trf. auačaja mi 1 Din beseda; La Janj« oaadovm ali u šifro 6 Din. — Ogla« »oclalovga »»ačaja v«a k« beaeda 50 n«r: ta iajaoj« aaatorra ali ta tbb« pa I Dim. (J) Svinjske kože po uajvijji ceo.i vedno ku-pu-j« . trgovina F. Se-ntar. \Iala Nedelj« in Ljutomer. 43728-7 Norveško ribje olje najfinejše, srveie, vedno t tal-ogi. Naročila točno proti povzetju. Piocoli. Tvrševa (Dunajska) cesta Itev. 6. 348-7 Pridelki Vaaka tn»rim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Jtrikin les«. 1S7S0-15 Večji upte boste imeli od radio-aparata, večjo selektiv-nost, boljši sprejem, ako pazite pri nakupovanju na to, da ie radio-aparat opremljen z novimi Tungsram barijevimi cevmi Vaaka bwwda | Dlu. a dajanj« aanfova ali »a Iifro pa S Din. (211 Stanovanje sobe in kuhinje oddam na Rimski cesti 23. 43800-31 Dvosob. stanovanje « kuhinjo takoj oddam. — Naslov v oglasnem odde ku »Jutra«. 43825-21 Enosob. stanovanje subo in zračno, oddam takoj odrasli družini v Sp. Šiški. KavJkova cesta 5. 43816-31 Samsko stanovanje komfortno, oddam • 15. decembrom ali 1. januarjem r palači »DunaT«. Po>itve ee pri haSoiku. 43818-28 Lepo sobo separirano. oddam 1 ali t osebama. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43823-23 Vaaka beseda 60 par »a dajanj« naslon ali a iifro pa 8 Din. (881 V sata otsaeda l Din. i «a dajanje oaelova aH 'JI Aifro pa 5 Din Posestvo prodam. — Istotam prodam 3000 kg mrve in 1600 kg s! a me. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43806-20 i Oiri** Big. toaAaja po j 1 Dit> t>ea«da; ta is i janj« naslova ali n ' Sifr« S Di«. — Oglasi ■ M>ciain«g» rnateja vaa | ka beseda M par: sa j dajanj« naslova aJ* sa ■ «fr*> p« S Dia. (6% | Vsak komad pohištva po načrtu ali rtorcn Vam takoj izdela po najnižji c« ni mizarstvo Albert Cern« Zn S'Ska — Dri remizi 3136 Stelaže In pulte za kompletno Špecerijsko galanterijska trgovino, v najbolilem stanu poceni proda KalSiJ. Novo mesto. 43726-6 Kompletni mlin ? bodi na kamne (tvrdke Nira Hioz) meh-sit z ele vatorj »preselil nder« itd. ter kompletno oredje, 1 stroj za InSčenje. 1 t.rijer. skoraj novo. prodam , aH zamenjam za karkoli dru zega. Ponudbe na og'asn oddelek »Jutra« pod Iifro »Ugodno«. 43794-20 Vredno tel ..i "-s--* i a i Dlu. ut lajanj« oastirv« al' sa IHfro m S Din '35 Vsakovrstno zlato kupuje po najviijih cenah ČERNF - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 G Th Rotman: ** » Ker ne najde drugega *aKor Krun j« Jezen mahne v kuhinjo. Pri vodovodu si utolažf žejo ne spomni se pa. da bi zaprl pipo. Hitro vtakne glav0 v puščico z mez go. ki jo zagleda na mizi. Ali _ o. groza1 Noter je ila glava, ven pa ne grel Taka nesreča! j Vsaka b«seda 1 Din sa dajanj« naslova aJi I « iifr,, na 5 Din (181 Salon baroSni »log, in. s v et.il ji o prodam. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 43802-12 Vsaia ousroa 1 Din. sa dajanj« naslova ali za Šifro p, 5 Din (19 Manjše skladišče ilčem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Suho«. 4374919 Trgovino s sadjem in delikatesami dobro vipelja.no, v centru Zagreba predam zaradi posebnih razmer. Nujne,- ponudbe pod »K 2436« na In-terreklam. Zasreb. Masa rykova ulica 38. 43790-19 Vs»k. 0n8«4k I Din. «a dajanje oatttova aK Iifro w s Din (171 V najem damo stanovanja pisarnilke pre store, delavnic« ia sklada Sča pripravna za rokodelce in industrije Jugoslovenske Sleyr tovarne družba t 0 i. Ljubljana VD. Fraiaio pancka olica 21. 43752-17 Vsaka tMM-da 5i> |>ar. j j m dajanje naslov« afi ! ia Ufro t Din (21-a) Sobo in kuhinjo :Sčeta mau in siti za takoj ili pozneje. Najraje v Tr novskem ali Šentjakobskem ikrajti. Navesti je ceno. — Naslov poslati na oglasni iddelek »Jutra« pod Šifro »Dve osebi«. 43770-2il/a Trlsob. stanovanje s pritnklinami. balkonom in vrtom i?čem za februar Ponudbe z navedbo cene pod. , »Državni vpnkojenee« na oglasni oddelok Jutra. 43814-31/a Vsaka bnseda 90 par, ta dajanje naslov« a« ta Iifro S Dia. (2R-ai Sobo z 2 posteljama in souporabo kopalnice, po motnosti v bližini opere drame ali B!eiweisf>ve ce Me i i S e m m takoj, do 10. januarja. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Souporaba kopal aice«, 43683-23/a Vsaka besed* t Diu. u dajanj« naslova aH Wfr« pa 5 Din (34) Olga V soboto ob (i. čakam tam. »3827-24 Vsaka b««Mla t Din. t« pa S Dia W Pianine, harmonije moderno itdelane, kra«en glas. najceneje dobite t tvornici kiaviirjer It. Kacin, Domi/ale. Ugodna odpočila. Ietotajn se sprejema« v preoovijenje. popravo in ag'aSevanje. Iz-posojevanj«. — Zahtevajte cenik. 43806-36 vsaka b«at«la 1 Din. M dajanje naslov« aH u Iifro p« g Dim (27 Nemškega bokserja enoletnega, močnega, dre »iranega, čistokrvnega, rn menega. ostrega, popolnoma janesljivega. sicer pa pametnega in otnokoljub n^ga. iščem. Pooudbe na: Rudolf Schmidit, Broiice ob Savi. 48782-27 Pomotoma je izroči! portir hbtela Slon dne 4. t. m. 2 paketa nepravim osebam, katere naj jo is totem vrnejo. 43824-28 Avijatičarskl znak z mooogi-amom N K sem 5. decembra izgubia od Narod, doma proti Emoni, ter po Dunajs«i cesti do mitnice. Ker je drag spomin, prosim poltenega naj dlteJija, da ga odda v ogl. oddelku »Jutra«. 43841-28 Oseba ki Je r eredo popoldne ob 16.45 od pobrala pred glav-reim vhodom klas. gimna-lije eJektr. stikalno plolčo, se prosi, da isto odda prt Šolskem sluji. 43638-28 Vsaka rv»nla | Dui M dajanje naslov« aB sa Ufro pa 5 Din (37 Polenovko namočeno ima vedno ▼ za-logi I. Btfziolini — za Skorfij«. 43799-37 SLUŽB HIŠNIKA odda večje podjetje v Mariboru. Prednost imajo mlajši upokojenci (orožniki, finančni stražniki). Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter primerna plača. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek ^Jutra« v Ljubljani pod »Podjetje v Mariboru«. PRODA SE CIKORIJA FAVORIT NAS PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDELEK. Telefon 2059 PREMOCf suha drva POOACNIK Bohoričeva ul. št. 5 Zlato, srebro, platin kupuj« po najviljih dnevnih cenab Mariborska afinerija zlat« — Maribor. Oroinovi ulica & 330-85 Motorgenerator za Rontgen, pogon istosmerni tok 300 voltov 4 amp. daje 210 voltov, 600 vat. izmenični tok, 2000 obratov naprodaj poceni« Ogleda se lahko vsak dan dopoldne, razen nedelj, pri električarju opere, Ljubljana. 12904 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATEH postrezi s pristnim 1EEMET-VIN0F Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pn MARINKO V. SREMSKI KARLOVCT NajizvrstnejSe zdravilne vino t FVuSke gore ■ ■ S posestvo in dobro idoča I gostilna s trgovino j bližini Trebnjega, Poizve se pri Antonu Novak, Blato St. 8, pri Trebnjem. 12299 3 •.H»chm3.ou*G5 f ZEMU.V r Naša velika dolžnost je, da se ob nepričakovani in bridki smrti Zahvala vana Pernet Vsaka tR»e(l» 50 par. t« dajanj« oaslmr« ta Iifro g Din (23 Separirano sobo s hrano oddam gospodu s 1. januarjem 1934. Nnslov v oglasnem oddelku Jutra 43757-23 Majhno sobico oddam s 15. decembrom v Ilirski ulici 19. 43792-33 Sobo lepo opremljeno, i kopalnico in vhodom * 6topnjic. pooeni oddam 2 osebama z oskrbo aH brei. Markelj. Bičevje 5. 43793-23 Sobo lepo opremljeno, oddam takoj blizu Zvezde enemu a'i dvema boljšima eolid nima osebama, iidovs&a ul. St. S/H. 43815-23 Sobo s štedilnikom takoi oddani na Glineah — cesta 1/6. 43812-88 Ooremlieno sobo r centru mesta. • posebni* vhodom odda d-vema fs spodoma Kotar, Tyrieva e Jt. 9/U. leto S. rrira Preprosto sobico opremljeno, oddam n« Bre ga St. 14/IL 43839-23 mm- ministrskega svetnika, načelnika odseka za Zvezo narodov v jugoslovenskem zunanjem ministrstvu vsem prijateljem in znancem, ki so z nami tako iskreno sočustvovali in nam IajSali žalost, prisrčno zahvalimo. Prav posebno se zahvaljujemo: našemu zunanjemu ministru g. Bogoljubu Jevtiču za izrečeno sožalje in vso naklonjenost; njegovemu odposlancu načeln. g dr. I. Andriču za udeležbo pri pogrebu in ginljive poslovilne besede; g. dr. Fridu Pogačniku za vso skrbno požrtvovalnost; g. banu dr. Marušiču za izrečeno sožalje; njegovemu zastopniku načelniku dr. Pfeiferju; zastopniku ljubljanskega mesta, podžupanu prof. Jarcu; zastopniku kat. akad. starešinstva g. ministru in prof dr. Gosarju, posebej za njegov sočutni govor na ljubljanskem kolodvoru; zastopnikoma zbornice za TOI gg. ministru dr. Mohoriču in dr. Plessu; zastopniku univerze dr. Lukmanu; zastopniku Zadružne zveze dr. Basaju; zastopniku Zadružne gospodarske banke dr. Jakobu Mohoriču; zastopniku banovinske hranilnice dr. Božiču; zastopniku Ljunljanske borze g. Dragotinu Hribarju; zastopniku Panevropske unije dr. Majaronu; g. ministru Antonu Sušniku; g. podpolkovniku Branku Pogačniku; g. ravnatelju dr. Jožetu Debevcu in vsem profesorjem pokojnega; vsem cenjenim gospem, gospodom starejšinam in vsem gospodom duhovnikom, ki so v tako obilnem številu izkazali pokojnemu poslednjo čast in se udeležili blagoslova na ljubljanskem kolodvoru. Prav tako se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se na Trsteniku udeležili pogreba. Zlasti: g. župniku dr. Janku Arnejcu za opravljene pogrebne svečanosti in nagrobni nagovor; g. Dragotinu Hribarju za poslovilne besede; g. dr. Basaju za prijateljske besede slovesa; senatorju g. dr. Rožiču; predsedniku Kmetijske družbe g. Otonu De teli; zastopnikom kranjske gimnazije; gg. profesorjema Watzlu in Malnarju; gg. sošolcem; zastopnikom preddvorske občine, zlasti g. županu, goriškemu župniku g. 2elezn£ju, trsteniški in goriški osnovni šoli z učiteljstvom; pevcem za ginljive žalostinke na domu in v cerkvi, in vsem številnim prijateljem, ki so prihiteli na Trstenik. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali prekrasne vence: g. zunanjemu ministru Jevtiču, Zvezi narodov, mednarodnemu uradu za delo, jugoslovenski, francoski, češki, romunski in drugim delegacijam pri Zvezi narodov, jugoslovenskemu gen. konzulatu v ženevi, g. kolegom in uradnikom v ministrstvu in v ženevi, kat. akad. starejšinstvu. sošolcu pokojnega dr. Megušarju in mnogim drugim. Vsi ti obilni izrazi sočutja so nam bili v veliko tolažbo. Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin nepozabnega pokojnika, bodi dobri Bog plačnik! Ljubljana, dne 6. decembra 1933. Anton Peroft, oče — Jože, brat — Marija, Ana, Frančiška, sestro — Dr. Prane Pernft, stric — Dr. JoSe Pop^Tnik, bratranec. 12899 t življenje- film Roman Njena Tdeča, hrepeneča dekliška usta se nasmehnejo: »Marja Fedorovna ti ima tudi nekaj povdati. Rekla je, da bi jo lahko že vprašal, ali privoli, da me ji vzameš za zmerom.« Tesno, tesno mu šepne to na uho, in vroča rdečica ji plane v obraz. Milkovič se vzravna. »Olga —« zajecl^a kakor pijan, »ali je res? Ali ne sanjam?« Njene ustnice se pritisnejo na njegova usta. Poljub, poln sladkosti in slovesnosti-- Ko se zunaj približa zdravnik na svojem vsakdanjem obhodu, ga pozdravi dr. Berger z zelo skrivnostnim nasmehom. »Mislim, da boste morali nekoliiko potrpeti, gospod doktor,« ga ogovori; »bolnik je namreč v zelo kritičnem stanju.« »Kako? Kaj pravite?« se je ustrašil zdravnik. »Tega ne bi bil pričakoval. Snoči ni bilo še nobenih znamenj kakega poslabšanja.« Bergerjev obraz se še bolj zresni. »Da — časih že tako nanese.« »Nikar ne zbijajte slabih šal —« »Bog ne daj.« -•Takoj moram k njemu.« »Prosim, ali si ne bi prej prižgali cigarete? To pomiri človeka. Položaja, kakršen je tu notri, tako in tako ne morete izpremeniti. Ta je akuten in neozdravljiv.« »Kaj pomeni vse to? Mislim, da ste njegov prijatelj —« »Prav zato, gospod doktor.« In s prisrčnim muzanjem mu šepne na uho: »Zenlo verjetno se mi namreč zdi, da se je v sobi pravkar po vseh pravilih izvršila zaroka. Priznali boste, da take operacije niti zdravnik ne sme motiti.« Zdai se tudi doktor tiho zasmeje. »Lepo ste me prestrašili! Mar bi mi bili takoj povedali, kako je. Po tem takem seveda lahko odložim svoj obisik do večera. Mislim, da bo imelo zdravilo, ki ga bolnik zdajle jemlje, več moči od vseh, kar bi jih mogel jaz zapisati. Zaročni poljubi delajo časih čudeže.« Z veselim stiskom roke se poslovi od Bergerja in odide, nehote stopaje po prstih. — ★ Cez štiri tedne se vrši poroka v stari stolnici St. Reparate, ki že deli ko štiri sto let izteza svoje debele zidove Ln mogočne stolpe v topli sredozemski zrak. Romantika velike preteklosti jo zavija v svoje skrivnostne koprene. Skozi visoka, pisana okna si.e solnce v čarobnih svetlobnih sno" pičih ko stojita Olga Nikolajevna in Peter Milkovič pred oltarjem. Svetloba se lovi v njenih laseh in ji preliva beli nevestini venec v zlat diadem. S slovesno, umevajočo dobroto gleda duhovnik, ki je nekdaj podelil Olgi Nikolajevni prvo obhajilo, na dojico. Stari mož pozna življenjsko pot mlade knežnje, in ve, koliko je pretrpela že v naj-nežnejših letih svojega romanja po zemlji. In tiha, hvaležna radost ga navdaja, ko misli na to, da je. zdaj vendar že našla srečo. Svoj ogovor je zasnoval na najlepših besedah svetega pisma: »In če bi imel vso moč tega sveta, tako da bi mogel prestavljati gore, ljubezni pa ne bi imel, bi bil samo zveneč bron--« Tiho, tiho je v širnem, visokem božjem hramu. Mogočno, goreče se razlega duhovnikov glas. Nato slavnostno zabučijo orgle, otroški glasovi zapojo na koru. Svetlo im vriskajoče se glasi njihova pesem. Duhovnik blagoslavljale iztegne roke nad dvojico. Dva zlata prstana se zale&kečeta v solnčni svetlobi. Dva človeka gledata globoko in jasno drug drugemu v oči. Duhovnik jima natakne prstana. In v tem, ko ju blagoslovi in se spustijo vsi navzočni na kolena, zabuči glas orgel mogočneje po ladji, krepko in verno kakor pesem zaupanja v bodočnost. Svatbena koračnica se razlega, nesmrtna ljubezenska pesem visoke umetniške duše. Slovesno dejanje je končano. Počasi kreneta poročenca proti izhodu. Vrata se na stežaj odpro. Val svetle, tople sofnčne luči p Lame s ceste v stolnico. Val letnega zraka! Zunaj se gneto radovedneži. Poroka mlade, bogate hnežnje z mladim jugoslovanskim odvetnikom — vsi dnevniki so danes objavili njuni sliki — je vsekako velik dogodek. Tik za mlado dojico stopata Mam Fedorovna in general Vasilij Konstantinovič Kurnonskij. »Človek se čuti sam spet pomlajenega, kadar vidi Sva tako srečna mlada človeka kakor ta dva,« šepne stari general Marji Fe-dorovni. »In kar mika ga, da bi storil po njunem zgledu.« Marja Fedorovna se poredno nasmehne. GRADSKO NAČELSTVO U SARAJEVU. Eroj: 72273/33. Sarajevo, 28. novembra 1933. Raspis Gradsko načelstvo u Sarajevu raspisalo je natječaj za iz-radu idejnih skica za uredenje Trga Kralja Petra Oslobodioca u Sarajevu. Svi potrebni podatci mogu se dobiti počam od 15. decembra 1933. kod Gradskog načelstva u Sarajevu, prezidijalni ured uz pristojbu od 200 Din koju treba odmah položiti. Ova če se pristojba povratiti svakom onom natjecatelju, koji predloži radove a nakon završenog rada ocjenjivačkog suda. Članovi ocjenjivačkog suda jesu: 1. G. Mutevelič Asimbeg, gradski načelnik. 2. G. Grdič ščepan ispred odbora za podizanje spomenika. 3. G. Andrijaševič Niko, advokat, ispred odbora za podizanje spomenika. 4. G. ing. Božič Gjorgje, šef gradskog gradjevinskog ode-lenja. 5. G. Ing. Grof Oskar, direktor srednje tehničke škole. 6. G. Ing. Martinis Marcel, prof. srednje tehničke škole. 7. G. ing. Sokolovič Ismet, grad. inž. Banske Uprave. Zamjenici članova: G. dr. Pavičič Ivan, gradski podnačelnik. G. dr. Kajon Jakob, advokat, ispred odbora za podizanje spomenika. G. ing. Skakič Miloš. G. ing. Muftič Sejfudin. G. Miladinovič Miloš, graditelj. Nagrada imade tri i to: 1. Din 20.000.— 2. „ 10.000.— 3. ,, 5.000.—" Osim toga predvida se svota od Din 5.000.— za dva otku-pa. Rok predaje radova je 15. februar 1934. god. 12885 GRADSKO NAČELSTVO Vsak moški se divi ženski beli in sveži polti — baš takšni kakršno ima dandanas lahko vsaka žena. Poskusite kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna), ta krema vsebuje snovi, ki blaži in osvežujejo kožo, kombinirana pa je s preparirano svežo smetano in olivnim oljem. Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, miri razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnice ter odstranjuje zajedalce. V 3 dneh bi postala Vaša koža krasna in sveža, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način. Uporabljajte kremo Tokalon, bele barve, vsako jutro in čakajte na učinke. šepeta/ 2 trgovski hiši v Ljubljani 1. 8 staro, dobro vpeljano gostilno, lepimi poslovnimi prostori, prikladnimi za špecerijsko trgovino ali mesarijo; 2. z lepimi skladišči in pisarniškimi prostori, primerna za ko-lonijalno veletrgovino ali manjšo industrijo, z dvoriščem, in stav-bišče ca. 700 m2 ngodno naprodaj (delno plačilo tudi z dobrimi hranilnimi knjižicami). Obe hiši sta opremljeni s plinom, elektriko, telefonom in ležita na izvrstni točki. Ponudbe pod »Donosno 45« na ogl. odd. »Jutra«. 12255 3 Bi en poeebu-ega ot>v«*t£« 1" Me»tn< pogrebni uvod Maribor TRGOVCI SO NAM VZGLED Kako se da brez škode za napredek štediti. Reklama na stenskih ln drugih tiskovinah izginja, ker nima stika z občinstvom. »Jutrovi« oglasi pa so od čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem in odjemalcem. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod inž. ČERNE ALBIN mestni gradbeni nadsvetnik v torek dne 5. decembra 1933 ob 18.40 uri po kratki in mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere, v 43. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek dne 8. decembra 1933 ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto dne 9. decembra 1933 ob 7. uri v magdalenski župni cerkvi. Maribor-LJubIjana-Marenberg-Wien, 0. XII. 1S33. Žalujoči ostali. va m ;V '*' - V,'. ' Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena, skrbna soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in svakinja, gospa rojena ŠUŠTERŠIČ soproga lesnega industrijalca na Bledu 2 danes ob 3. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Blagopokojnico prepeljemo v Lancovo pri Radovljici, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 8. decembra 1933 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na domače farno pokopališče. Lancovo, Radovljica, dne 6. decembra 1933. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem, da je nai iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric, svak> gospod Pepca, por. dr. Slivnifr hči Rudolf, Filip, Leopold, Valentin sinovi Marija, por. Ferjan, Jožefa, por. žumer, s. Metodija ravnateljica meščanske šole sestre Valentin Mulej soprog Dr. Anton Slivnik sreski sanitetni referent zet Roža, roj. Razinger sinaha Anton, Joško, Dušas« vnuki in ostalo sorodstvo trgovec, gostilničar in posestnik Mlino - Bled dne 5. t. m. ob Vi5. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 8. decembra ob lA2. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Bled. BLED, dne 5. decembra 1933. iob&ko žalujoča arija Vovk, soproga Minca, hči Franc Ambrožič, mesar, zet Francka, Francel, Tončka, Jerca, vnuki ter vse ostalo sorodstvo 12889 i.iejuj« Davorin Kavijen. izdaja ca touzorcij »Jutra« Aduti aiuiukui. Z.a Na.ouno uaaarno d d. koi uakaruarja fcranc Jezeršek. &a inseratni del j« odgovoren Alojz Novak. Val s Ljubljani.