glasilo slovenskega elektrogospodarstva julij/avgust 2002 ¦3T»9^ ZELENA LUC ZA NAJVECJI PO ŠESTIH LETIH OBSEŽEN vsebina 2ZZ AA NE ZANIMANJE DELAVSKI TURIZEM UGA©A 18ZE ZA CI u Naval na pocitniške zmogljivosti podjetij je v poletnih mesecih še posebej velik, saj je za marsikoga bivanje v apartmajih in hišicah in z uporabo lastnega kuharskega znanja še vedno edina možnost za preživljanje dopusta. Cene so se v zadnjih letih sicer precej dvignile, a so tovrstni aranžmaji še vedno cenejši od bivanja v hotelih ali zasebnih sobah. Podjetja o odprodaji za zdaj še ne razmišljajo. AKTUALNI INTERVJU: MAG. JANEZ KOPAC Ministrstvo za okolje in prostor se z julijem po novem imenuje Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Naziv v zgošceni obliki odraža medsebojno pogojenost, prepletenost in soodvisnost, hkrati pa tudi potrebo po ucinkovitem usklajevanju med temi podrocji. Z ministrom Janezom Kopacem smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih vprašanjih v slovenski energetiki. ZELENA LU» NAJVE»JI INVESTICIJSKI PROJEKT V HE Vrhovo je bila 8. julija vendarle podpisana koncesijska pogodba za gradnjo verige petih elektrarn na Savi, s Ëimer so se naposled konËala dolgotrajna pogajanja o tem za Posavje in Slovenijo pomembnem projektu. Novembra naj bi tako zaËeli graditi hidroelektrarno Boptanj, ki je prva v verigi petih elektrarn. Celoten projekt pa bo predvidoma trajal petnajst let. 30PO ©ESTIH LETIH OBSEÆEN REMONT ©TIRICE 32PO R POOJVEEKZTOVANJU DISTRIBUCIJSKIH PODJETIJ V Termoelektrarni ©optanj so se po daljpem obdobju odlo-Ëili za temeljit pregled in obnovo Ëetrtega bloka, ki so se ga zadnjiË tako temeljito lotili leta 1996. Izkupnje iz tujine sicer pravijo, da je za podobne energetske objekte priporoËljiv podroben pregled na vsaki dve leti, vendar pa nas obratovalne razmere silijo v daljpe razmike med posameznimi remonti. ©tirica bo znova v omreæju 9. septembra. Pet distribucijskih podjetij je pred kratkim pripravilo iztocnice za kapitalsko povezavo v skladu z dolocili energetskega zakona. Med razlicnimi možnostmi so podjetja izbrala povezavo v obliki posebne holdinške družbe, na katero bi prenesla nekatere funkcije vodenja. SDE Slovenije je v zvezi s predstavljeno zamislijo že podal kriticne pripombe, saj se z nekaterimi rešitvami ne strinja. POVEZAVA Z MADŽARSKO SE VEDNO O nujnosti meddržavne dalj-novodne povezave s sosednjo Madžarsko se pri nas sicer že dolgo govori, a se na tem podrocju žal vse skupaj zelo pocasi premika. Eles sicer z Madžari ohranja redne stike na strokovni ravni, a odlocitev o zacetku gradnje te tudi tržno zanimive povezave bo morala sprejeti država. 53 008062 poletni obliž IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag.Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre OBLIKOVANJE GRAFI»NA PRIPRAVA STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana DELO TISKARNA, d.d., Ljubljana je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STLK med izdelke informativnega znacaja. NAS STLK je brezplacen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 30. septembra 2002. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. septembra 2002. NASLOVNICA Foto Dušan Jez www.eles.si V lada je tik pred avgustovskimi poËitnicami vendarle sklenila, da s 1. avgustom dovoli 2-odstotno zvipa-nje cen elektriËne energije za tarifne odjemalce (kamor sodijo predvsem gospodinjstva) in tako distribucijskim podjetjem vsaj delno zmanjpa prihod-kovno luknjo. Kot je znano, je distribucija zahtevala 8,2-odstotno podra-æitev æe z letopnjim prvim aprilom, saj so izraËuni pokazali, da se oskrba porabnikov oziroma poslovanje po tedanjih cenah preprosto ne izide. Vse tedanje njihove propnje pa so bile æal neu-slipane, pri Ëemer so bili v ospredju predvsem izgovori, da pe ni vseh izraËunov o upraviËenosti takpnih zahtev in tudi ne o vplivu nadzorovanih cen na splopna gospodarska gibanja. Kako uspepna je bila vlada pri tokratnih izraËunih, bo dejansko pokazala revizija letopnjega poslovanja distribucijskih podjetij. Vsekakor pa si ta ne morejo obetati niË dobrega, saj so na ministrstvu za gospodarstvo æe ob objavi novice o podraæitvi elektriËne energije ugotavljali, da naj bi bil letopnji primanjkljaj distribucijskih podjetij iz tega naslova vreden pribliæno sedem milijard tolarjev, z avgustovsko podraæitvijo pa se bo v njihove blagajne nateklo le dodatnih 575 milijonov tolarjev. To pa drugaËe re-Ëeno pomeni, da bo pet napih distribucijskih podjetij imelo s prodajo elektriËne energije tarifnim odjemalcem ob koncu leta pe vedno za skoraj 6 milijard in pol tolarjev izgube. Pri tem pa po vsej verjetnosti pe sploh ni bilo upopteva-no dejstvo, da poraba elektriËne energije v Sloveniji letos narapËa veliko hitreje od bilanËnih priËakovanj, kar posle-diËno za distribucijska podjetja pomeni pe dodatne izgube. Skratka, na pragu popolnega odprtja trga z elektriËno energijo in delno privatizacijo se je slovenska distribucija znova znapla v nemogoËih poslovnih razmerah, ki so sicer tipiËne za sisteme dræavnega in dirigiranega gospodarstva, a hkrati tudi milijone let daleË od vsakrpne logike træne ekonomije. Zato bo prav zanimivo videti, kako bo lastniku uspelo zdruæiti dva povsem nezdruæljiva sistema in rdeËe ptevilke o poslovanju slovenskega elektrogospodarstva pobarvati v Ërno. Distribucijskim podjetjem pa do takrat ostane, da si nadenejo avgustovski cenovni obliæ in poËa-kajo na Ëudeæ. 1 2278 tema meseca ZA DELAVSKI TURIZEM ne V podjetjih ugotavljajo, da so poËitnipki objekti dokaj dobro zasedeni, kar pe posebej velja za Ëas tradicionalnih poËitnic. Za zdaj nobenih razlogov za odprodajo poËitni-pkih zmogljivosti, ki so se kupovala tudi na raËun odrekanja delavcev. Z 2 animanje za pocitniške zmogljivosti podjetij je v poletnih mesecin še posebej veliko, saj je mogoce z bivanjem v prikolicah, bungalovih in apartmajih podjetij vendarle dopust preživeti nekoliko ceneje. To še zlasti velja za vecje družine, saj imajo podjetja po navadi cene dolocene na pocitniško enoto in ne na število oseb, kar se obcutno pozna pri koncnem seštevku. Ali se racun izide tudi na drugi strani, smo skušali izvedeti v pogovorih z našimi podjetji, kamor smo se tokrat odpravili še z vprašanji o lastništvu, namerah in prihodnosti njihovih pocitniških zmogljivosti, saj se zadnja leta na vsakem koraku srecujemo tudi z vprašanji dejanskih stroškov tako imenovanega delavskega turizma. Z REALNIMI CENAMI NAD STROŠKE Podjetje Elektro-Slovenija je do svojih pocitniških zmogljivosti dejansko prišlo ob ustanovitvi, ko je na Eles kot pravnega naslednika prešla tudi vsa lastnina takratnih prenosnih tozdov. Elesov pocitniški park, ce ga lahko tako imenujemo, tako danes obsega nekaj apartmajev, ki so v Sti-nici, na Pagu, na Krku, v Barbarigi, na Belem križu, na Golteh in v Catežu, ter še nekaj bolj kot ne dotrajanih prikolic oziroma kontejnerjev na istrski obali. V sezoni so vse zmoglji- vosti ob morju polno zasedene, prav tako pa je vse leto zaseden tudi apartma v Catežu. Za zmogljivosti na Hrvaškem v skladu z zahtevami hrvaške zakonodaje skrbi hrvaški upravnik, pri cemer pa po besedah direktorice splošnega sektorja Marjete Marcon kljub temu ne gre povsem brez težav in se Eles kot slovensko podjetje vedno znova oziroma redno ob zacetku turisticnih sezon srecuje z razlicnimi poskusi, ki bi jih lahko uvrstili med ukrepe za »odganjanje« slovenskih turistov. Drugace pa je Eles pred casom cene v svojih pocitniških zmogljivostih popravil na stroškovne cene, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da z oddajanjem apartmajev pokriva tudi vse stroške, ki nastajajo z njihovim upravljanjem in vzdrževanjem. Ob tem je treba dodati, da so te stroškovne cene še vedno pod tržnimi, tako da so tudi za zaposlene še vedno dovolj privlacne. Seveda bi si tudi zaposleni v Elesu želeli, da bi imeli na voljo še kakšno dodatno možnost za preživljanje svojega oddiha, a možnosti, da bi pocitniški park še povecali in obogatili s kakšnim novim apartmajem, prakticno ni. Ravno nasprotno, obstajajo celo težnje lastnika, da bi ga postopoma zmanjšali ali celo ukinili, ceprav, pravi Marjeta Marcon, glede na to, da pokriva svoje stroške, pravih razlogov za to pravzaprav ni. POVPRA©EVANJE PRESEGA V Dravskih elektrarnah lastne po-Ëitnipke zmogljivosti obravnavajo kot vso drugo lastnino v podjetju, kar z drugimi besedami pomeni, da skupa-jo tudi na tem podroËju zagotavljati Ëim bolj uspepno poslovanje. Po besedah vodje splopne sluæbe Marjana ©mona so veËino objektov kupili sredi osemdesetih let, zaposlenim pa lahko ponudijo pet apartmajev na hrvapki obali, poËitnipki objekt na Rogli in ptiri na Kopah. Poleg tega imajo v najemu od Sopkih elektrarn pe en bivalnik v KaËjaku, delno pa sta v njihovi lasti tudi poËitnipka domova na Rabu in v Veli Luki na KorËu-li, ki pa od zaËetka devetdesetih let iz znanih razlogov nista veË uporabna. Zanimanje za zmogljivosti na obali v Ëasu od srede junija do konca septembra dejansko presega zmoænosti, tako da je zasedenost teh objektov zadovoljiva in v celoti pokriva stro-pke vzdræevanja in bivanja, medtem ko je zasedenost koË na Pohorju precej odvisna od vremena oziroma sne-ænih padavin. Tako so denimo letos imeli precej zasedene le zmogljivosti na Rogli, kjer bliænja smuËipËa tudi umetno zasneæujejo, na Kopah pa je bila zaradi pomanjkanja snega leto-pnja zimska sezona zelo slaba. To je tudi glavni razlog, da vseh stropkov, povezanih z vzdræevanjem in obratovanjem teh objektov, niso mogli pokriti, saj bi potrebovali najmanj tri-meseËno zimsko sezono, ki pa je letos ni bilo. Zanimanje je sicer sprva bilo veliko, a so pozneje, pravi Marjan ©mon, zaradi mile zime, odpovedi terminov kar deæevale. DrugaËe pa po njegovih besedah v Dravskih elektrarnah za zdaj ne razmipljajo o morebitni odprodaji svojih poËitni-pkih zmogljivosti, saj za to tudi ni pravih razlogov, seveda pa bi si æeleli pe veËjo zasedenost oziroma se zavzemajo za njihovo veËje træenje. Tudi raziskava med zaposlenimi je pokazala, da se niso pripravljeni kar tako odpovedati turistiËnim zmogljivostim, ki jih je podjetje kupilo tudi z njihovo pomoËjo, pri Ëemer pa nimajo niË proti, da se z dodatnim tr-æenjem zagotovijo sredstva za njihovo redno vzdræevanje ali celo morebiten nakup novih. Zanimanje med zaposlenimi je izjemno veliko predvsem za nakup kakpnega objekta v enem od slovenskih zdravilipË, Ëe- 411? 78 brez varovalke prav je, poudarja Marjan Šmon, glede na obstojece razmere in glede na to, da v zvezi z usodo obstojecih pocitniških zmogljivosti obstaja še vrsta odprtih vprašanj, kaj takšnega povsem iluzorno pricakovati. Dravske elektrarne tudi niso še sprejele odlocitve, kaj bo z omenjenima domovoma na Hrvaškem, saj je njun položaj povsem nejasen, za nujno potrebno obnovo pa bi potrebovali precej denarja. Na sreco so pravni položaj drugih objektov na Hrvaškem oziroma uskladitev s hrvaško novo zakonodajo lani uspešno rešili s pomocjo hcerinskega podjetja Eldoma, ceprav ostajajo vprašanja vpisa teh objektov v zemljiško knjigo kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še naprej odprta. Drugace pa v Dravskih elektrarnah skušajo cene za najem teh objektov prilagajati stroškom in povpraševanju, pri cemer opravljajo redne analize in primerjave s cenami drugih podjetij, Eldoma in tudi turisticnih organizacij na Hrvaškem. Veliko zanimanje, ki precej presega dejansko število zmogljivosti, pa potrjuje, da so cene takšnega nacina preživljanja dopusta za zaposlene še vedno ugodne. STROŠKI MORAJO BITI POKRITI Pri Soških elektrarnah so pocitniške zmogljivosti kupovali pred leti iz dela sredstev, namenjenih za regres, ki so ga združevali za ta namen. Podoben je bil nacin vzdrževanja. S tako zbranim denarjem so kupovali hišice in apartmaje v gorah in ob morju. Kot pravi Jadranka Lužnik, ki pri SENG skrbi za politiko pocitniških zmogljivosti, vsako leto napravijo kalkulacijo cene na poletno sezono in s takim nacinom pokrijejo stroške obratovanja in vzdrževanja teh enot. Zmogljivosti imajo dobro zasedene s svojimi zaposlenimi, v primeru, da je enota prosta, pa jo oddajo zaposlenim v elektrogospodarstvu pa tudi drugim zainteresiranim. »Zanimanje naših ljudi za dopusto-vanje v naših enotah je veliko in menim, da bi delavci veliko izgubili, ce bi prišlo do drugacnega odnosa do teh enot. Vedeti je treba, da so bile kupljene in vzdrževane iz denarja, ki je pripadal delavcem, in to bi bilo treba upoštevati ob morebitnem njihovem lastninjenju in privatizaciji podjetja. Podobno kot pri nas so de- lali tudi po drugih podjetjih elektrogospodarstva,« meni Lužnikova. Pravi, da je pri njihovem vodstvu posluh za pocitniške zmogljivosti, saj z njihovo oddajo v celoti pokrijejo stroške poslovanja in vzdrževanja. Razmišljajo pa, da bi nekatere vecje enote izkoristili v izobraževalne na- mene. V TE Brestanica lahko njihovi delavci dopustujejo v treh hipkah v Ne-rezinah na Malem Lopinju, garsonjeri na Kopah ali kontejnerju v PodËe-trtku. Vse zmogljivosti so starejpe, novih ne kupujejo. Za dopustovanje v njih je veliko zanimanje. Nezasedene zmogljivosti v pred- in posezoni so ponudili drugim zaposlenim v Holdingu Slovenske elektrarne. Podobno so napolnili vse termine v PodËetrtku. S ceno najema pokrijejo vse stropke, tako da poslujejo pozitiv- no. flTako kot danes tudi za v prihodnje menimo, da so to zmogljivosti, ki pripadajo napim delavcem. »e jih ne bomo mogli dodatno træiti, razmi-pljamo, da bi jih prevzel sindikat, samo da ostanejo napim delavcem. Za uporabo teh objektov imamo izdelan pravilnik, tako da pridejo na vrsto vsi zainteresirani. Nape enote najemajo vsi, od delavcev do vodstva elektrarne,« je povedal Gorazd Pozvek, vodja splopno kadrovskega sektorja, pod Ëigar okrilje sodijo poËitnipke zmogljivosti. Usmeritev TE Trbovlje je, da nekaj poËitnipkih zmogljivosti, ki jih imajo, obdræijo tudi v prihodnje. Imajo pa hipko v »ateæu, apartma v Stinici in majhno hipko v Bohinju ter pe nekaj prikolic v razliËnih kampih. Analize kaæejo, da so omenjene zmogljivosti zasedene z njihovimi delavci. Enote, ki zaradi premajhne zasedenosti ne poslujejo rentabilno, nameravajo prodati. Tak primer je apartma v Sti-nici. RaËunajo, da bodo poËasi od-prodali tudi prikolice, novih zmogljivosti pa ne kupujejo veË, ker za to ni denarja, pojasni direktor Samo Pa-jer. Sicer pa s poËitnipkimi zmogljivostmi v podjetju upravlja sindikat podjetja in ta poskrbi, da s ceno najema pokrije vse njihove stropke. flKer je ekonomika poslovanja poËi-tnipkih zmogljivosti rentabilna, vodstvo nima niË proti, da ostanejo v lasti elektrarne. Ne smejo pa iti njihovi stropki na raËun stropkov za obratovanje in poslovanje elektrarne. Æal pa ni veË moænosti, da bi kupili kakpno no- Združeni mocnejši in racionalnejŠi z g godovina skrbi za poËitniko-vanje delavcev v elektrogospodarstvu se ponavlja. Bili so leppi in boljpi Ëasi za to dejavnost. Domovi elektrogospodarstva so bili na Rabu, v Portoroæu, Veli Luki in Novem Vinodolskem. Njihovo lastniptvo sicer nikoli ni bilo ustrezno urejeno, denarja za njihovo posodobitev pa tudi ni bilo. Ravno ko smo se lotili obnove doma na Rabu, je bivpa skupna dræava razpadla in vanj so Hrvatje naselili begunce. Ker enotne politike in strategije ni bilo, je vsako podjetje iskalo svojo repitev. Od posluha vodstev in iznajdljivosti odgovornih za oddih in rekreacijo pri sindikatu je bilo odvisno, koliko prikolic, apartmajev, hipk so kupili. Za nakup so veËidel uporabili sredstva sklada skupne porabe, pa tudi del zdruæenega regresa delavcev. V veËini primerov so vodstva podjetij imela pri tem precej posluha. Kdaj pa kdaj so pri stropkih pogledala skozi prste, saj so vedela, da je to ena redkih stvari, ki jo lahko ponudijo svojim zaposlenim in tudi s tem gojijo pripadnost podjetju. S tem so marsikateremu zaposlenemu omogoËili dostojen dopust, na katerega sicer ne bi pel. Potem sta pripla energetski zakon in napovedana privatizacija. Za zdaj poËitnipke zmogljivosti ostanejo v podjetjih. Sindikati razmipljajo o prenosu zmogljivosti na posebno podjetje, ki bi upravljalo z njimi, ali nadgradnji obstojeËe-ga Eldoma. Zavedajo se, da prihod tujega partnerja pomeni slovo njihovim garsonjeram, apartmajem, hipkam itd. Prihodek od njihove odprodaje bo pel v prihodek podjetja. Novih lastnikov ne bo zanimalo, na kakpen naËin so bile zmogljivosti kupljene in vzdræevane. »as bi æe bil, da bi se tega problema lotili strokovno, celovito in enotno v korist delavcev, ki smo najveË prispevali k zmogljivostim za nap oddih in ki so nam bile te enote tudi namenjene. »akanje, sedaj v trænih razmerah, za marsikoga res lahko pomeni slovo od edinega naËi-na dopustovanja. »e je bila v preteklosti ureditev poËitnikovanja na ravni sistema v rokah vodstev, pa ga niso znali uËinkovito izpeljati, je sedaj verjetno ostal edini pobudnik in organizator akcije sindikat. Najprej na podjetnipki in potem na republipki ravni. MINKA SKUBIC 3 01776275 tema meseca vo zmogljivost. Res pa je, da so ob-stojeËe enote vzorno vzdræevane, saj najemniki zelo pazijo na svojo lastnino,« je pe dodal direktor TE Trbovlje. PO»ITNI©KE ZMOGLJIVOSTI V DISTRIBUCIJI V podjetju Elektro Ljubljana je bilo poslovanje s poËitnipkimi zmogljivostmi ob zadnji reorganizaciji podjetja v skladu z zahtevami energetskega zakona opredeljeno kot neenergetska træna dejavnost in kot tako zaupano organizacijski enoti Inæeniring. V tem okviru so s træenjem s poËitni-pkimi zmogljivostmi æe v prvem letu ustvarili vidne pozitivne rezultate. Racionalizirali so stropke in poveËali zasedenost zmogljivosti, tako da je bil poslovni rezultat 2001 veliko boljpi kot v minulih letih. Poglavitni namen pa vseskozi ostaja isti: omo-goËiti zaposlenim in upokojenim delavcem podjetja, kot tudi drugim zainteresiranim, Ëim bolj cenovno ugodne poËitnice. V podjetju se namreË zavedajo, da je oddih vrednota, in da sta kultura dela in kultura prostega Ëasa tesno povezani. PoËitnipke zmogljivosti podjetja obsegajo 28 poËitnipkih objektov oziroma 49 enot (apartmajev ali garsonjer), ki omogoËajo piroke moænosti rekreacije in oddiha ob morju (Simonov zaliv, Portoroæ, Barbariga, Selce, Punat, Pag, Lopinj — Lopari, Pula); v toplicah (Terme »ateæ, Dolenjske toplice, PodËetrtek); v hribih (dom na Travni gori, domovi na Mali Planini, na Gorjancih in na Prvinah); druge lokacije poËitnipkih objektov pa so v Bovcu, na Bledu, v Bohinju, Bohinjski Bistrici in Kranjski Gori. Zasedenost objektov je v Ëasu razpisov zadovoljiva, medtem ko skupajo zasedenost zunaj sezon poveËati z raznimi akcijami. Njihova ponudba je s tem pridobila na kakovosti, saj si zainteresirani lahko ogledajo fotografije objektov, njihovo notranjost ali okolico, dostop do njih, cene uporabe itd. Za laæje odlo-Ëanje je na voljo vpogled v proste termine, vpeljali pa so tudi tako imenovano rubriko last minute za letovanje v zadnjem hipu. Sicer pa je sluæba, ki se ukvarja s po-Ëitnipkimi zmogljivostmi, upravi podjetja, sindikatu in svetu delavcev posredovala nekaj predlogov, kako omogoËiti zaposlenim Ëim bolj ugo- 4 dno letovanje. Zavedajo se, da so ne- kateri objekti še nerentabilni, medtem ko vecina omogoca financno pokritje in prenese breme potrebnega investicijskega vzdrževanja. Trenutno se intenzivneje ukvarjajo prav s promoviranjem manj rentabilnih pocitniških objektov, ker menijo, da še niso izrabili vseh možnosti. V podjetju Elektro Maribor se s pocitniškimi zmogljivosti ukvarjajo v splošno kadrovskem sektorju, in sicer v kadrovski službi (vzdrževalna dela, recepcijska služba). Pocitniške prikolice imajo v Savudriji, Vrsarju in na Malem Lošinju, druge pocitniške zmogljivosti pa so v Biogradu, Maredi, na Cresu, v Barbarigi, Portorožu, Moravcih, Ptuju, na Rogli, Ribniški koci in drugod. Pocitniške zmogljivosti so redno vzdrževane in v zelo dobrem stanju, saj ima vodstvo podjetja posluh za to dejavnost, v kadrovski službi pa se s temi nalogami resno ukvarjajo. Prepricani so, da bodo lahko zaposlenim omogocili kakovostno letovanje tudi v prihodnje. Poleg tega ugotavljajo, da je ta dejavnost v podjetju zelo mocan motivacijski dejavnik. Podjetje Elektro Celje razpolaga s pocitniškimi zmogljivostmi ob morju (Lošinj, Gajac na otoku Pagu, Barbariga), v toplicah (Terme Catež, Atomske toplice) in v hribih (Golte, Pohorje — Kope). Drugih možnosti za oddih in rekreacijo pa delavci nimajo oziroma jih skorajda ne izrabljajo. Kot presojajo na upravi, so pocitniške zmogljivosti trenutno v zadovoljivem stanju, saj jih redno vzdržujejo. Opremljenost oziroma bivalne razmere so primerne, ceprav bi bilo treba vložiti še dodatna sredstva za vzdrževanje in obnovo glede na starost objektov. Nacrti za ohranitev pocitniških zmogljivosti bodo precej odvisni od hrvaške zakonodaje in urejanja lastništva za te in vse druge zmogljivosti, pa tudi od lastnika samega, ker niso dobickonosne. Ker zmogljivosti v povprecju niso zasedene vec kakor štiri mesece na leto, bi prinašale dobicek le v primeru, ce ne bi bilo treba vlagati v obnovo objektov oziroma ce bi jih tudi tržili. Cena bivanja za delavce je tržna, zmogljivosti so v sezoni še vedno razmeroma dobro zasedene, interes pa je, da bi še naprej služile svojemu namenu oziroma so še naprej namenjene za oddih vseh zaposlenih. V podjetju Elektro Gorenjska razpolagajo s pocitniškimi zmogljivo- stmi v Simonovem zalivu, Barbarigi, Dajli, Bohinju, Kranjski Gori, na Jezerskem in Termah Olimija. V neposredni bliæini naptetih objektov so na razpolago razni rekreacijski objekti (tenis, nogomet, sprehajalne poti, kolesarske steze itd.). Vsi objekti so ustrezno vzdræevani in opremljeni, za kar v podjetju skrbi en delavec. Za vse objekte vodijo ustrezno dokumentacijo, tako po stropkovni plati, kot tudi po dohodkovni. Trenutna cena pokriva osnovne stropke vzdræe-vanja, saj so objekti v povpreËju zasedeni veË kot 110 dni na leto. Poslovanje z objekti na Hrvapkem je postalo obËutno draæje, saj so morali skleniti pogodbe o oddaji z ustreznimi hrvapkimi organizacijami, ki so registrirane za tovrstno dejavnost, kar pa ni poceni. Objekte uporabljajo praviloma zaposleni delavci in upokojenci, proste zmogljivosti pa oddajajo tudi zunanjim prosilcem. V podjetju si æelijo, da bi vsem zaposlenim lahko omogoËili vsaj en teden letovanja po sprejemljivejpi ceni, vendar jim dræava to z flboniteto« onemogoËa. Prav tako je zaradi dohodninskih posegov zamrl æe lepo uveljavljeni preventivni oddih delavcev. Sicer pa v bliænji prihodnosti ptevila poËitnipkih zmogljivosti ne nameravajo poveËevati. Delavci in upokojenci podjetja Elek-tro Primorska imajo moænost letovanja v 23 poËitnipkih enotah, in sicer v Piranu, Strunjanu, Simonovem zalivu, Barbarigi, Atomskih toplicah, »ateæu, Bovcu, Lokvah in na SvipËa-kih. Vsi navedeni objekti omogoËajo letovanje ali krajpe oddihe vse leto. DaleË najveËjo zasedenost dosegajo v termalnih zdravilipËih, ki na leto zna-pa od 85 do 92 odstotkov. Drugi objekti, tako na morju kot tudi v sredogorju, so bistveno bolj sezonskega znaËaja, kar poslediËno pomeni manjpi odstotek zasedenosti. ObstojeËi objekti so stari od 15 do 40 let, tako da je nekatere æe popteno naËel Ëas. Zato so æe pred desetimi leti sklenili, da bodo zaËeli postopne sanacije objektov, pri Ëemer naj bi obnovili vitalne dele objektov, zagotovili maksimalno funkcionalnost in s tem izboljpali kakovost bivanja. Glavni problem, ki se je kazal v omejenih sredstvih, so repevali tako, da so veËino del, od projektiranja do zahtevnih mojstrskih del, izvedli s prostovoljnim delom zaposlenih. Tako jim je z minimalnimi sredstvi uspelo obnoviti prakticno vse objekte, ki danes omogocajo razmeroma visoko udobje, kakršnega si zaposleni tudi zaslužijo. Kot ugotavljajo na upravi podjetja, pa v tem trenutku ni pravega razloga za zadovoljstvo. V zadnjih letih so doživeli tudi vec hudih stvari, kot so vojna, potresi, plazovi, suhe zime, cvetenje morja in ne nazadnje energetski zakon. Ta je z notranjo delitvijo podjetij na dejavnosti bistveno spremenil nacin dela in razmišljanja, saj jih je dobesedno cez noc prisilil v tržno razmišljanje in delovanje. Izracun lastne ekonomske cene je bil trenutek resnice tako za upravljalce kot za uporabnike. Edino, s cimer so oboji soglašali, je bila zahteva, da se zmogljivosti ohranijo. Zaposleni v tej dejavnosti si prizadevajo za zniževanje vseh stroškov, na katere je mogoce vplivati ob jasnem cilju, da ne sme trpeti raven storitev. Po drugi strani pa skrbijo za povecanje odstotka zasedenosti, kar je edina spremenljivka, ki lahko vpliva na nižjo ceno, hkrati pa tudi na ugoden financni rezultat. Žal je to naloga, ki je ni mogoce uresniciti v enem letu. Na uresnicitev vpliva vec dejavnikov, kot so dejstvo, da objekti ob zgraditvi niso bili namenjeni trženju v taki obliki, temvec so bili pogosto sad trenutnih možnosti in želja; posledica prejšnjega dejstva je izrazito neugodno razmerje med tržno zanimivimi in manj zanimivimi destinacijami; tu je najizrazitejše pomanjkanje objektov ob morju, za katere je še vedno veliko zanimanje; zasicenost interesentov oziroma premajhna ponudba; neugodni zunanji dejavniki, ki lahko povzrocijo popoln izpad dela ponudbe, ter razmeroma visoka trenutna cena, ki se kot bumerang vraca v obliki zmanjšanega interesa. Omenjene zaviralne dejavnike skušajo izniciti s povecanimi tržnimi dejavnostmi. Trenutno pripravljajo dodatne ponudbe za zagotovitev cim vecje zasedenosti v casu po glavni sezoni. Ne nazadnje bo treba tudi v prihodnje med zaposlenimi in uporabniki utrjevati prepricanje, da so zmogljivosti skupna pridobitev podjetja, ki jo je vredno ohraniti, zase in za tiste, ki šele prihajajo. BRANE JANJlti, MINKA SKUBIC, MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI 5 trgovanje z elektriËno energijo NA TRGU DESET ODSTOTKOV CELOTNEGA ODJEMA or "rganizirani trg z elektriËno energijo sestavljata dnevni trg elektriËne energije in trg prednostnega dispeËiranja. Na dnevnem trgu, na katerem poteka trgovanje vsak delovni dan, se trguje z elektriËno energijo za dobavo za naslednji delovni dan oziroma za obdobje do vkljuËno prvega naslednjega delovnega dne. Na trgu prednostnega dispeËiranja se trguje izkljuËno z energijo, ki je predmet prednostnega dispeËiranja, træni sestanki pa so organizirani enkrat na teden (vsak Ëetrtek). Celotni volumen trgovanja na organiziranem trgu z elektriËno energijo je junija znapal 97.988 MWh, kar je junija pomenilo pribliæno deset odstotkov celotnega odjema elektriËne energije v Sloveniji. PovpreËni dnevni deleæ trgovanja z elektriËno energijo je znapal 2.670 MWh, povpreËni indeks cen elektriËne energije na organiziranem trgu (SLOeX) je bil 5.641. SKUPNI PROMET IN VREDNOST SLOeX NA ORGANIZIRANEM TRGU V MESECU JUNIJU 2002 1-Jun 3.Jun 5.Jun 7.Jun 9.|un 11.]un 13.Jun 15.Jun 17.Jun 19.Jun 21.Jun 23.Jun 25.|un 27.Jun 29.Jun ? Volumen na organiziranem trgu -•-SLOeX UiWMHiMi» na va dnevnem trgu se trguje z naslednjimi standardiziranimi produkti elektriËne energije: s pasovno energijo, trapezno, noËno in urno energijo. Junija se je najveË trgovalo s produktom pasovne energije, saj je celotni deleæ trgovanja s pasovno energijo znapal veË kot polovico celotne koliËine trgovanja z elektriËno energijo. Deleæ trapezne energije je znapal 24 odstotkov. S produktom noËne energije in s produkti urne energije se je trgovalo v nekoliko manjpi koliËini. Deloma je vzrok razliËnih deleæev trgovanja posameznih produktov tudi v razliËni velikosti standardiziranih produktov, saj znapa en lot pasovne energije kar 24 MWh, medtem ko je en lot trapezne energije enak 16 MWh, en lot noËne energije 8 MWh in en lot urne energije celo samo 1 MWh elektriËne energije. PovpreËna dnevna koliËina trgovanja s pasovno energijo je znapala 202 MWh, s trapezno energijo 86,4 MWh, z noËno energijo 43,5 MWh in s produkti urne energije skupaj 30 MWh. PovpreËne cene posameznih produktov trgovanja so bile za pasovno energijo 5.720 SIT/MWh, za trapezno energijo 6.470 SIT/MWh, cene noËne energije 5.490 SIT/MWh in povpreËne cene vseh urnih produktov 5.520 SIT/MWh. DELEÆ TRGOVANJA S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI NO»NA ENERGIJA 1304 MWh; 13,03% URNA ENERGIJA 900 MWh; 8,30% TRAPEZNA ENERGIJA; 2592 MWh; 23,90% ¦ PASOVNA ENERGIJA ¦ NO»NA ENERGIJA ¦ TRAPEZNA ENERGIJA ¦ URNA ENERGIJA PASOVNA ENERGIJA; 6048 MWH; 55,77% CENE SO RILE NAJNIŽJE V ZACETKU JUNIJA Skupna koliËina trgovanja z vsemi urnimi produkti je junija znapala 900 MWh, kar v povpreËju pomeni, da so udeleæenci trgovanja z urnimi produkti vsak dan trgovali v skupni koliËini 30 MWh. Deleæ najbolj trgovanega urnega bloka 8 sestavlja 10,56-odstotni deleæ trgovanja z vsemi urnimi produkti. NajveËja trgovana urna koliËina je bila 9. junija za urni produkt 9 in je znapala 50 lotov. Zanimiva je primerjava cen, doseæenih po naËinu avkcijskega trgovanja za urne produkte in po naËinu sprotnega trgovanja za produkte pasovne, trapezne in noËne energije. Cene posameznih primerljivih urnih produktov s cenami pasovne in trapezne so bile niæje za pribliæno 4 odstotke in cene primerljive z noËno energijo za pribliæno 25 odstotkov. V povpreËju so cene urne energije znapale za pasovno energijo 6 5.520 SIT/MWh, za trapezno energijo 6.210 SIT/MWh in za noËno energijo 4.140 SIT/MWh. POVPRE»NA CENA IN SKUPNA KOLI»INA ZA POSAMEZNI URNI PRODUKT NA DNEVNEM TRGU V JUNIJU 2002 I SKUPNI VOLUMEN - POVPRE»NA CENA URNEGA PRODUKTA 5 proizvodnja in oskrba JUNIJA KAR 10 ODSTOTNI SKOK skokovito narapËanje porabe elektriËne energije se je nadaljevalo tudi junija, saj smo pesti letopnji mesec v Sloveniji iz prenosnega omreæja prevzeli kar 935,5 milijona kilo-vatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 88 milijonov ali 10,4 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Skok je bil po zaslugi nove proizvodne hale v Talumu pe zlasti velik pri neposrednih odjemalcih, ki so s porabljenimi 227,3 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegli za tretjino, Ëeprav so precej veË elektriËne energije ali natanËneje 708,2 milijona kilovatnih ur (4,8 odstotka veË) prevzela tudi distribucijska podjetja. Rast porabe gre poleg veËji proizvodnji pred dopustnipkimi meseci zagotovo pripisati tudi izjemno visokim temperaturam in z njimi povezano mnoæiËnejpo uporabo klimatskih in drugih hladilnih naprav. GWh 1000 junij 2001 junij 2002 | NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA Q SKUPAJ po "oletne nevihte so oËitno nekoliko napolnile korita rek, saj so slovenske hidroelektrarne junija v omreæje oddale 307,5 milijona kilovatnih ur in tako za lanskimi rezultati zaostale le za petino (podoben zaostanek velja tudi v primerjavi z bilanËnimi napovedmi), medtem ko se je letopnje proizvodno povpreËje pribliæevalo æe skromni polovici lanskih koliËin. Tako so tudi tokrat na pomoË k pokrivanju vseh potreb po elektriËni energiji priskoËile krpka nuklearka in drugi termo objekti, ki so junija skupaj zagotovili 754 milijonov kilovatnih ur ali kar za 35,8 odstotka veË kakor junija lani. Skupaj smo tako iz domaËih elektrarn pesti letopnji mesec zagotovili milijardo 61,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 12,3 odstotka veË kot lani in tudi za 4,6 odstotka veË, kakor je bilo sprva naËrtovano z elektroenergetsko bilanco. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB -to, rezerva v sistemu TE-TOL D junij 2001 D junij 2002 OB POLLETJU VELIKA RAST PORABE vprvih pestih mesecih smo v Sloveniji porabili æe 5 milijard 713,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegli za visokih 7,3 odstotka. Poraba je bila veËja tako pri neposrednih odjemalcih, ki so v tem Ëasu porabili milijardo 203 milijone kilovatnih ur (za 18,2 odstotka veË), kot pri distribucijskih podjetjih, ki so iz omreæja prevzela 4 milijarde 510,1 milijona kilovatnih ur (4,7-odstotna rast). Na drugi strani pa nam je zaradi prepolovljene proizvodnje hidroelektrarn v domaËih elektrarnah uspelo zagotoviti 6 milijard 228,2 milijona kilovatnih ur (za 3,3 odstotka manj). Za pokritje vseh potreb smo morali tako 739,5 milijona kilovatnih ur (35,6-odstotna rast) kupiti v tujini, v druge dræave pa nam je uspelo izvoziti milijardo 90,1 milijona kilovatnih ur preseækov (27-odstotni padec). GWh 1200 1000 800 600 400 200 HT ™ junij 2001 junij 2002 |] PROIZVODNJA Q PORABA QuVOZ |] IZVOZ 7 iz energetskih okolij Minister za okolje, prostor in energijo Janez KopaË in direktor Sopkih elektrarn Valentin Golob med podpisom koncesijske pogodbe. POSLOVANJE JE BILO SKLADNO S PREDPISI RaËunsko sodipËe je 28. junija 2002 izdalo revizijsko poroËilo o pravilnosti poslovanja javnega podjetja Elek-tro-Slovenije, d.o.o., v katerem ugotavlja, da je Eles v letih od 1998 do 2001 posloval s tujino v skladu s predpisi. Prav tako je sodipËe menilo, da je Eles v omenjenem obdobju posloval s tujino smotrno, razen v dveh primerih v zvezi z obraËunom tranzita elektriËne energije. Sicer pa je bil predmet dela revizije RaËunskega so-dipËa, ki je svoj pregled zaËelo lani maja, izvajanje gospodarske javne sluæbe pri nakupu in prodaji elektri-Ëne energije in transportnih poti od leta 1998 do 2001. Kot poslovanje s tujino je raËunsko sodipËe opredelilo poslovanje, ki je obsegalo zakup mo-Ëi, uvoz in izvoz elektriËne energije, trgovanje z elektriËno energijo in oddajanje transportnih poti. Treba je pe omeniti, da je RaËunsko sodipËe zapisalo, da odzivno poroËilo ni potrebno, ker so bili æe med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo razkritih nepravilnosti. Kot doloËa zakon o RaËunskem so-dipËu in je navedeno v pravnem pouku, revizijskega poroËila ni dopustno izpodbijati pred sodipËi niti pred drugimi dræavnimi organi. Eles je s poroËilom zadovoljen, saj je korektno napisano in izraæa dejansko stanje, ko si tako vodstvo, kot vsi zaposleni prizadevamo za profesionalno izvajanje temeljnih dejavnosti, to je prenos elektriËne energije in upravljanje prenosnega omreæja. LUCIJA GORI»KI MINISTRSTVO ZA OKO PROSTOR IN ENERGIJ SENG PRIDOBILE KONCESIJO ZA 30 LET Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË in direktor So-pkih elektrarn Valentin Golob sta 15. julija podpisala koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoripËanje SoËe, Idrijce in BaËe za proizvodnjo elek-triËne energije. Kot so pe istega dne sporoËili iz Sluæbe za odnose z javnostmi pri MOPE, so s koncesijsko pogodbo podrobneje urejena medsebojna razmerja med koncedentom (dræavo) in koncesionarjem (Sopke elektrarne), med drugim njune pravice in obveznosti, razlogi za prenehanje koncesije in naËin njenega prenehanja, prenos objektov in naprav v last koncedenta po prenehanju koncesije ter nadzor nad izvajanjem koncesije. Koncesija je Sopkim elektrarnam podeljena za dobo 30 let z namenom zagotavljanja trajnega, dol-goroËnega in obnovljivega vira elek-triËne energije. Skupni bruto energetski potencial posameznih odsekov omenjenih vodotokov, ki so vkljuËe-ni v koncesijsko pogodbo in se bodo izkoripËali v verigi hidroelektrarn Doblar, Plave in Solkan, znapa 640 GWh na leto ob povpreËnem pretoku 82,3 kubiËnih metrov na sekundo. Koncesijska pogodba med drugim tudi doloËa, da morajo Sopke elektrarne kot koncesionar plaËevati dræavi in obËinam letni znesek za koncesijo v vipini sedem odstotkov od prodajne vrednosti proizvedene elektriËne energije. PlaËilo za koncesijo se bo med dræavo in obËinami, na obmoËju katerih so zgrajene omenjene hidroelektrarne (ObËina Tolmin, ObËina Kanal ob SoËi in Mestna obËina Nova Gorica), razdelilo v razmerju 40:60. Tako bodo lokalne skupnosti iz naslova izkoripËanja SoËe, Idrijce in BaËe za proizvodnjo elektriËne energije vsako leto pridobile pribliæno 150 milijonov tolarjev, so pe sporoËili iz omenjene sluæbe. MIRO JAKOMIN MINISTRSTVO ZA OKO PROSTOR IN ENERGIJ NOVO IME MINISTRSTVA S prvim julijem letos se je Ministrstvo za okolje in prostor delno preimenovalo ali, natanËneje, dobilo dodatno ime, tako da se to ministrstvo po novem imenuje Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Kot je znano, je pristojnosti s podroËja energetike to ministrstvo uradno prevzelo aprila lani z zaËetkom veljavnosti novele zakona o organizaciji in delovnem podroËju ministrstev, spremenjeno ime pa se je zaËelo uporabljati 1. julija letos, ko je zaËel veljati zakon o dræavni upravi. V njem je namreË med drugim zapisano, da ministrstvo za okolje, prostor in energijo opravlja naloge na podroËjih okolja, prostora, energetike in rudarstva. BRANE JANJI? 8 pod medijskim æarometom RAD ZA ENERGETIKO ODHAJA, NE ODHAJA, ODHAJA ... »eprav se je v zadnjem Ëasu na visoki ravni zgodilo veË pomembnih energetskih dogodkov, v kljuËnih trenutkih v Ëastni vlogi ni bilo opaziti dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba, sicer idejnega pobudnika mnogih energetskih projektov. Kje se ta trenutek nahaja? S Ëim se ukvarja? Jasno je le to, da je vprapanj bistveno veË kot odgovorov. No, sredi julija se je veselo razpolo-æen in hitrih korakov vzpenjal po stopnipËu Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Pohiteli smo za njim, misleË, da so njegovi koraki naravnani v isto smer kot napi. Ravno v tistem trenutku sta se minister Janez KopaË in Valentin Golob, direktor Sopkih elektrarn, pripravljala, da bosta podpisala koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoripËanje SoËe, Idrijce in BaËe. Ko pa smo prispeli na kraj dogodka, smo opazili, da med zbranimi ministrovimi so- UPORABLJAMO LE ©EST ODSTOTKOV OBNOVLJIVIH VIROV V MARIBORU KOGENERACIJA NA PLIN NAJVE»JI PROBLEM BREZPOSELNOST ZIROVSKI VRH SANIRAN DO 2007 V Sloveniji je trenutno deleæ obnovljivih virov pri oskrbi z energijo precej skromen, in sicer le pestodstoten, pri Ëemer obstaja æelja, da bi ga v naslednjih osmih letih podvojili. Za dosego tega cilja pa bomo morali precej veË storiti na veËji uporabi trdne biomase in geotermalne energije, prav tako pa bo treba poveËati deleæ elektriËne energije iz malih hidroelektrarn. Poleg tega bo treba postaviti tudi veËje ptevilo vetrnic, opremiti stavbe s solarnimi sistemi, zaËeti izkoripËati biodizelska goriva in bioplin, proizveden na veËjih kmetijah. Seveda pa vsi ti ukrepi ne bodo poceni, saj naj bi za naËrtovano podvojitev deleæa obnovljivih virov potrebovali kar med 155 do 350 milijard tolarjev. Finance, 24. junij Zamisli o gradnji kogeneracije v Toplotni oskrbi Maribor so stare æe desetletje, a so jih vmes æe nekajkrat opustili. Znova so postale zanimive s sprejemom nove zakonodaje, ki kogeneracij-skim objektom do 10 MW elektriËne moËi zagotavlja odkup in doloËeno ceno elektriËne energije. Po besedah direktorja TOM mag. Viktorja Kranjca so projekt kogeneracije zato znova oæivili in ga tudi æe odobrili, prihodnje leto pa naj bi celotna zadeva tudi æe delovala. Plinski motor z elektriËno moËjo 2725 kW in toplotno moËjo 2789 kW naj bi tako proizvedel 18.502MWh elektriËne in 18.973 MWh toplotne energije na leto, celotna investicija pa naj bi bila vredna 300 milijonov tolarjev. V Toplotni oskrbi Maribor raËunajo, da se jim bo celotna naloæba povrnila æe v treh letih. VeËer, 2. julij Gospodarska rast v tranzicijskih dræavah vse bolj pepa, kar je predvsem posledica recesijskih gibanj v dræavah Evropske unije, zlasti v NemËiji, kamor gre kar 70-odstotkov celotnega izvoza iz »epke, Madæarske, Poljske, Slovapke in Slovenije. Po ocenah strokovnjakov dunajskega inptituta za mednarodno gospodarstvo naj bi bila tako povpreËna gospodarska rast v omenjenih petih dræavah le 1,6-odstotna, Ëeprav naj bi se æe naslednje leto spet zvipala in dosegla 3-odstotno stopnjo rasti. Ohladitev svetovne konjukture vpliva tudi na obseg neposrednih tujih investicij, saj naj bi se tuje naloæbe v tranzicijske dræave letos skupaj zmanjpale kar za tri milijarde dolarjev, pri Ëemer pa naj bi se v Sloveniji kljub temu poveËale in tako letos dosegle okrog 600 milijonov dolarjev. Sicer pa po mnenju strokovnjakov pe najveËji problem teh dræav ostaja visoka brezposelnost, ki naj bi se letos in prihodnje leto gibala v povpreËju na ravni petnajstih odstotkov. Naj ob tem pe dodamo, da je bila maja v Sloveniji brezposelnost 11,4-odstotna. VeËer, 15. julij Dvajset let po zaprtju Rudnika urana Æirovski vrh naj bi se vendarle zaËela njegova dejanska sanacija, ki bo konËana do leta 2007. Tako je vsaj zapisano v pogodbi, ki sta jo v drugi polovici julija podpisala konzorcij Cestnega podjetja Ljubljana in Rudnika Trbovlje-Hrastnik z javnim podjetjem za zapiranje rudnika Æirovski vrh. Sanacija rudnipkih jam in obeh jalo-vipË ter ureditev obrtne cone Todraæ na lokaciji nekdanjih predelovalnih obratov bo od letos do konca leta 2006 terjala kar 37,3 milijona evrov. Od tega bo najveËji deleæ predstavljalo posojilo Evropske investicijske banke v vipini 20 milijonov evrov, nekaj manj kot 4 milijone evrov naj bi bilo nepovratnih sredstev Phare, preostanek pa naj bi zagotovili iz proraËuna. Delo, 19. julij PRIREDIL BRANE JANJlti 9 Dr. Robert Golob — tokrat na terasi ministrstva. iz energetskih okolij delavci (med njimi je bil tudi dræav-ni sekretar mag. Radovan Tavzes) ni bilo dr. Roberta Goloba. OËitno je smuknil v neko drugo sobo. Kaj to pomeni? Je morda æe podpisal odstopno izjavo in odhaja prej, kakor je napovedal? Sam se ob nenehnih ugibanjih o toËnem datumu njegovega odhoda le skrivnostno nasmiha. Le kdo mu more zameriti, Ëe kljub znani zgovornosti, ne æeli Ëisto vsega razkriti radovedni javnosti? MIRO JAKOMIN POBUDE DANE, NI PA ©E ODZIVA »eprav smo o problematiki gradnje energetskih objektov in posegov v prostor obpirneje pisali æe v prejpnji ptevilki Napega stika, tokrat pe nekaj besed o stanju v javnem podjetju Elektro Ljubljana. Kot so sporoËili z uprave, se pri umepËanju energetskih objektov (DV 110 kV in RTP 110/x kV) v prostor pojavljajo teæave zaradi njihovih vplivov na naravno, druæbeno pogojeno, kulturno in bivalno okolje. Pri umepËanju 20 kV daljnovodov se pojavljajo teæave z obËinami, lastniki zemljipË in drugimi soglasodajalci. Nadalje se teæave pojavljajo na podroËju rekonstrukcij obstojeËih 20 kV daljnovodov in nizkonapetostnega omreæja ter na podroËju vzdræevanja daljnovodnih tras (problematika med lastniki zem-ljipË, gozdarji in lastniki distribucijskega omreæja). Poleg tega je treba omeniti tudi teæave z upravnimi enotami glede projektne dokumentacije elektroenergetskih naprav. Upravne enote ukrepajo po predpisanih postopkih, pri izdaji gradbenih dovoljenj za individualne objekte posameznim investitorjem pa ne zahtevajo zakonsko predpisane projektne dokumentacije o distribucijskih elektriËnih prikljuËkih. Zadovoljijo se s soglasjem upravljalca elektriËnega distribucijskega omreæja k lokacijski dokumentaciji, Ëeprav je tudi gradnja teh prikljuËkov podvr-æena ZGO. Glede na omenjene teæa-ve je Elektro Ljubljana preko gospodarsko interesnega zdruæenja posredovala amandmajske pripombe k novemu Zakonu o graditvi objektov. Menijo, da je treba premisliti o predlogu, da se tudi v elektrogospodarstvu v ustrezne dokumente vpelje sklep o omejitvi lastninske pravice po zgledu Zakona o cestah. Potrebno bi bilo tudi sprejetje pravilnika o vzdræevanju elektroenergetske infrastrukture po 6. Ëlenu ZGO. Kot so pe sporoËili z uprave, so bile v zadnjem Ëasu dane pobude, vendar pa odzivi za zdaj pe niso znani. MIRO JAKOMIN V Savskih elektrarnah Ljubljana se poËasi poslavljajo od dosedanjega direktorja in nestrpno priËakujejo novega. Kot je æe znano, je direktor Borut MiklavËiË predlagal nadzornemu svetu svojo razrepitev s 30. septembrom. Ker je ta ugodil njegovi prop-nji, se MiklavËiË v teh dneh pripravlja na odhod. Ni pa povsem izkljuËe-no, da v taki ali drugaËni obliki ne bo pe naprej sodeloval na podroËju, ki ga dobro pozna in obvlada. V tem Ëasu pa so se æe sproæila burna ra-zmipljanja in ugibanja, kdo bo njegov naslednik. Poznavalci omenjajo veË znanih imen, med njimi tudi mag. Andreja Kryæanowskega in Draga Polaka iz SEL, najbræ pa se bo po objavi javnega razpisa za direktorski stolËek potegovalo tudi veË zunanjih kandidatov. Sami menimo, da bi bil za vodenje SEL najbolj primeren Ëlovek, ki bi poleg sodobnih teh-nolopkih in menedæerskih znanj posedoval tudi rahloËuten in obziren posluh za komuniciranje s predstavniki vlade, energetskih ustanov, lokalnih skupnosti, ne nazadnje pa tudi z novinarji. MIRO JAKOMIN WWF UVAJA STANDARD ZELENE ELEKTRIKE Slovenski E-forum nam je posredoval zanimivo novico iz ENDS-a (povzeto po Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj), da je WWF, Svetovni sklad za varstvo narave, sproæil kampanjo za oblikovanje evropskega standarda za certifici-ranje zelene elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov. Standard so razvile ptevilne okoljske in potropnipke organizacije. Eden od ciljev je prepreËi-ti vire energije, kot je na primer seæi-ganje odpadkov, ki se okoripËajo iz hitro narapËajoËih zahtev potropni-kov po Ëistejpi energiji. Ta certifikat bo lahko pridobila le energija, proizvedena iz resniËno obnovljivih virov. Drugi cilj certificiranja pa je odprava zmede zaradi ptevilnih oznak v posamezni dræavi Ëlanici. Veliko energije, ki je æe pridobilo oznako flgreen«, pa ne bo moglo pridobiti tega certifikata, ker je nova definicija zelene ener- Drago Polak iz Savskih elektrarn Ljubljana (na levi) in Anton Koselj, vodja HE Moste pri Æirovnici. 89?0 gije podana precej oæje kot dosedanje opredelitve. MIRO JAKOMIN OLD ma G S ARN r V HSE ZAPOSLILI UGLEDNO KOMUNIKOLOGINJO Po ustanovitvi Holdinga Slovenske elektrarne je bilo v tej druæbi veË mesecev Ëutiti praznino na javno komunikacijskem in informacijskem po-droËju. Ker se v poslovodstvu HSE zavedajo, da je ena najpomembnejpih nalog vzpostavitev odnosov z javnostmi, so maja letos zaposlili predstavnico za odnose z javnostmi. To nalogo je prevzela mag. Petja Rijavec, diplomirana novinarka in magistra ko-munikologije. Prej je bila zaposlena v agenciji Pristop kot direktorica komunikacijskih projektov za razliËna ugledna slovenska podjetja. Na tem podroËju je v petih letih prejela kar sedem nagrad dveh najveËjih svetovnih zdruæenj za odnose z javnostmi — IABC in IPRA. Za novo delovno mesto se je odloËila, ker je æe po naravi taka, da ne spi rada na pridobljenih lovorikah, temveË vedno ipËe kake nove priloænosti in izzive. Sicer pa je Petja s kolegoma Dejanom VerËi-Ëem in Francijem Zavrlom kot soav-torica sodelovala pri pisanju knjige Odnosi z mediji (GV Zaloæba, Lju- bljana, 2002). V predgovoru k tej knjigi je Peter Frankl, odgovorni urednik Ëasnika Finance, izrazil tudi naslednjo misel: flKdor danes ne zna komunicirati z mediji in javnostmi, je na poti, da prej ali slej postane po-raæenec. Avtorji knjige, trije promi-nentni komunikatorji oziroma po-slovneæi, vam lahko pomagajo, da sami izberete drugaËno pot.« Knjigo zelo priporoËamo v branje in razmi-pljanje pe zlasti energetskim direktorjem, ki naj bi tudi na podroËju javnega komuniciranja Ëim prej ubrali nove korake. Jasno je, da se v sodobnem menedæerskem svetu plavanju z morskimi psi ni moË izogniti, lahko pa se Ëlovek nauËi, kako v teh razmerah preæiveti in celo poslovno uspeti. MIRO JAKOMIN zasnoval dr. Miha TompiË, je pove-Ëati uËinkovitost nastopa upraviËe-nih odjemalcev na trgu z elektriËno energijo. Z omenjenim projektom naj bi udeleæenci ustvarili ugodne razmere za odjemalce in trgovce, potem ko bodo po 1. januarju 2003 odprte slovenske meje za uvoz in izvoz elektriËne energije. Sicer pa so v prvi ptevilki biltena poleg projekta zdruæevanja upraviËenih odjemalcev elektriËne energije predstavljeni tudi javni pomisleki direktorja Urada za varstvo konkurence o koncentraciji træne moËi na elektroenergetskem trgu v Sloveniji, v zadnjem delu pa je pe nekaj drugih aktualnih novic. MIRO JAKOMIN wmmi BILTEN NAMENJEN TUDI SIRSI JAVNOSTI Junija je Inptitut Joæef Stefan, Center za energetsko uËinkovitost, izdal prvo ptevilko biltena z informacijami o trgovanju z elektriËno energijo. Na ta naËin so Ëlanom (v projekt je vkljuËeno veËje ptevilo podjetij) zaËeli posredovati novice o zdruæevanju upraviËenih odjemalcev elektriËne energije, tovrstne informacije pa so na internetu dostopne tudi pirpi javnosti. Cilj projekta, ki ga je idejno Mag. Petja Rijavec, predstavnica za odnose z javnostmi v HSE. Dr. Miha Tomšic (CEU), vodja projekta o združevanju upravicenih odjemalcev elektricne energije. m.....iiiflfaim ODJEMALCI PRI»AKUJEJO KONKUREN»NO TRGOVANJE Inptitut Joæef Stefan, Center za energetsko uËinkovitost (CEU), je v okviru projekta Zdruæevanje upravi-Ëenih odjemalcev elektriËne energije pripravil dva odmevna javna posveta o problematiki odpiranja trga z elek-triËno energijo, in sicer 19. junija in 11. julija na Gospodarski zbornici Slovenije. Na prvem posvetu so obravnavali pravni okvir konkuren-Ënega trga z elektriËno energijo, delovanje gospodarskih javnih sluæb na ravni elektrodistribucijskega omre-æja, opkodovanje upraviËenih odjemalcev z nekaterimi prehodnimi re-pitvami (kompenzacija jalove energije, prikljuËnine) ter sistemsko storitev pri izravnavanju odstopanj od voznega reda. Med drugim so Ëlani omenjenega projekta predlagali, da naj vlada najpozneje do konca septembra sprejme ustrezne ukrepe za poveËanje konkurenËnosti na slovenskem trgu z elektriËno energijo, kar naj bi zagotovili pe zlasti z moænostjo vstopa tujih dobaviteljev v prihodnjem letu. Pri tem naj vlada upopte-va tudi predlog direktive EU, ki predvideva obvezno pravno loËitev upravljalcev omreæja in trænih dejavnosti, Ëe elektrodistribucijsko podjetje oskrbuje veË kot 100.000 odjemalcev. Omenimo pa tudi drugi javni posvet, na katerem so obravnavali problematiko varstva konkurence, stopnjo usklajenosti predpisov ter pripravljenost uprave in gospodarskih javnih sluæb. Razpravljalci so med drugim poudarili, da upraviËeni 11 iz energetskih okolij odjemalci (nad 41 kW prikljuËne moËi) priËakujejo na konkurenËnem trgu niæje cene in bolj kakovostno oskrbo. Na podlagi obeh javnih posvetov so Ëlani skupine za pripravo omenjenega projekta oblikovali veË pobud in predlogov, ki jih bodo pre-dloæili organom javne uprave in izvajalcem gospodarskih javnih sluæb. Med drugim so tudi opozorili, da vprapanje kakovosti oskrbe z elektri-Ëno energijo (prekinitve dobave, odstopanja napetosti in druge motnje) sedaj v predpisih ni ustrezno obdelano. Menijo namreË, da so predlagani standardi kakovosti niæji od sedanjega stanja, kar glede na vse vipjo zahtevnost pri odjemalcih ni smiselno; po drugi strani pa ni enotnega in javnega pregleda dejanskega stanja kakovosti oskrbe. Zato so odjemalci predlagali, da naj Agencija za energijo prevzame veËjo vlogo na tem po-droËju. MIRO JAKOMIN NA»RTUJEJO ENERGETSKI Direktor Janez LotriË med predstavitvijo stratepkih usmeritev Petrola. Vodilna slovenska naftno-trgovska druæba Petrol si v zadnjem Ëasu prizadeva postati koncern s celovito energetsko ponudbo. V sklop tovrstnih prizadevanj sodi tudi Petrolov nakup 80-odstotnega deleæa Energetike Ravne in ©tore. Kot so konec junija povedali na novinarski konferenci, je Petrol z vstopom omenjenih podjetij postal nosilec razvoja energetske dejavnosti v osrednji in vzhodni Sloveniji in s tem uresniËil enega pomembnejpih etapnih ciljev pri ure-sniËevanju zastavljene energetske strategije. VkljuËitev Energetike Ravne in ©tore med Petrolove dejavnosti pa ni pomembna samo zaradi povezovanja obstojeËih trænih dele-æev na podroËju plinske in elektriËne energije, temveË tudi zaradi krepitve pogajalskega poloæaja in s tem ugo-dnejpih cen pri nabavi posameznih energentov. Sicer pa Petrol naËrtuje veË nadaljnjih korakov tudi na po-droËju slovenske plinifikacije (doslej si je pridobil 14 plinskih koncesij) ter na podroËju træenja elektriËne energije. Druæbi je uspelo pridobiti licenco za trgovanje z elektriËno energijo in se uvrstiti med tistih deset slovenskih podjetij, ki za oprav- 12 ljanje tovrstne dejavnosti izpolnjuje- jo vse zakonske pogoje. Petrol je v ta namen oktobra 2001 z avstrijskim partnerjem ustanovil mepano podjetje Elektro Petrol, v katerem ima ve-Ëinski, to je 51-odstotni lastnipki de-leæ. Na prve konkretne posle pri træe-nju z elektriko podjetje raËuna v letu 2003, ko se bo energetski trg odprl za uvoz elektriËne energije. Do leta 2005 naj bi Elektro Petrol z elektri-Ëno energijo oskrboval pribliæno petino slovenskega trga. MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VEL ki je Ëastni skok opravil leta 1997. Praznovanje je bilo tako kot minula leta sklenjeno na druæabnem sreËa-nju na prireditvenem prostoru ob ©kalskem jezeru. Sicer pa so zaposleni v Premogovniku Velenje tudi ob letopnjem dnevu rudarjev pripravili veË kulturnih in pportnih prireditev, ki so se zvrstile od zaËetka junija. Med odmevnejpimi kulturnimi omenimo æe 23. likovno sreËanje, med pportnimi pa 7. mednarodni atletski miting in noËno smuËarsko skakalno tekmo za rudarsko svetilko, ki je bila 5. julija. SIMONA PRAH LETOS ŽE 42. SKOK CEZ KOŽO Na velenjskem mestnem stadionu je 29. junija potekal tradicionalni skok cez kožo, kjer je v rudarski stan skocilo 54 rudarjev, rudarskih tehnikov, strojnikov in elektrikarjev. Tem so se prvic pridružili še diplomanti Višje šole za rudarstvo in geotehnologijo v Velenju, ki bodo letos s študijem ob delu pridobili naziv inženirja rudarstva in geotehnologije. Kar 24 študentov, od skupaj 31, je zaposlenih v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. Slavnostni govornik na letošnji osrednji prireditvi v pocastitev dneva slovenskih rudarjev je bil direktor Premogovnika Velenje in predsednik združenja za energetiko pri GZS dr. Franc Žerdin, castni skok cez kožo pa je opravil Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško. Prireditve, ki se je zacela ob 17. uri z zborom uniformiranih rudarjev in parado, se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kucan, PREMOGOVNIK VELENJ V PRVEM POLLETJU ZA 14 ODSTOTKOV VE» V prostorih Premogovnika je 10. julija potekala SkuppËina Premogovnika Velenje, na kateri so najveË pozornosti namenili obravnavi letnega po-roËila za leto 2001. SkuppËina je potrdila in odobrila delo direktorja in nadzornega sveta v poslovnem letu 2001 in jima podelila razrepnico za poslovno leto 2001. SkuppËina je imenovala revizijsko druæbo KPMG Slovenija za pooblapËeno revizijsko druæbo za leto 2002 in sprejela pe sklep o vipini sejnin za Ëlane nadzornega sveta druæbe. Sicer pa so v Premogovniku Velenje v prvem polletju odkopali æe 2.119.800 ton premoga, kar je dobrih 14 odstotkov veË, kot so sprva naËrtovali. Zelo dobri so bili tudi junijski proizvodni rezultati, saj so v Premogovniku meseËni naËrt presegli za dobrih 24 odstotkov in skupaj odkopali kar 368.900 ton premoga ali dobrih 20.000 ton na dan. V poletnih mesecih bodo pov-preËni dnevni odkop zmanjpali, saj se je v zaËetku julija zaËel remont 4. bloka Termoelektrarne ©optanj, ki bo trajal do zaËetka septembra. V tem Ëasu bo poraba premoga manjpa, veË kot doslej pa ga bodo naloæili tudi na deponijo. SIMONA PRAH PREMOGOVNIK VELENJ SRE»ANJE JAMOMERCEV V VELENJU Premogovnik Velenje in Fakulteta za rudarstvo in geotehnologijo sta od 26. do 30. junija 2002 v Velenju organizirala mednarodno sreËanje predstavnikov druptev za rudarsko merjenje. RdeËa nit strokovnega sre-Ëanja je bila problematika premikov povrpine zaradi odkopavanja. Pri tem so tako slovenski kot tuji predavatelji prikazali modele za napovedovanje premikov terena v nahajalipËih razli-Ënih dimenzij in struktur ter poudarili ekolopke probleme, ki nastopijo zaradi posedanja povrpine kot posledice rudarjenja. V nadaljevanju so strokovnjaki podrobneje predstavili klasifikacijo mineralnih surovin in naËine izraËunov zalog mineralnih surovin. Sklepni del je udeleæencem ponudil predstavitev Ëlankov s po-droËja merskih metod in najmoder-nejpe opreme, ki jo jamomerci uporabljajo pri svojem delu. Mednarodno druptvo, ki je sestavljeno iz petih komisij, od katerih so bile v Velenju navzoËe komisije, ki obravnavajo geometrijo odlagalipË mineralnih snovi, rudarske in jamomerske instrumente, rudarsko kartografijo, premike terena in ugrezanje, se æe pripravlja na Svetovno sreËanje jamomercev na Kitajskem. Kljub temu, da bo svetovno sreËanje naslednjo leto, udele-æenci, ki so v Velenje pripli iz dvanajstih dræav (Avstrija, NemËija, ©vica, Anglija, Poljska, »epka, Rusija, Ukrajina, Romunija, Madæarska, Jugoslavija in Slovenija) ne nameravajo poËivati. Na tokratnem sreËanju v Velenju so tako uskladili delo posameznih komisij, ki bo potekalo v Ëa-su do naslednjega sreËanja, in spregovorili pe o nekaterih drugih strokovnih vprapanjih. SIMONA PRAH aktualni intervju: mag. Janez KopaË Slovenska energetika gre naprej Energetski sektor se pospepeno pripravlja na trenutek, ko se bo 1. januarja 2003 odprl zunanji energetski trg. To z drugimi besedami pomeni, da se bosta sprostila uvoz in izvoz elektriËne energije, hkrati pa bo med udeleæenci trga nastopil konkurenËni boj. V marsikaterem energetskem podjetju si moËno æelijo, da bi obdobje do odprtja trga pe podaljpali, vendar pa tega, kot je dejal minister Janez KopaË, ni mogoËe uresniËi-ti. Ker ni veË poti nazaj, energetskim podjetjem ne ostane drugo, kot da se s polno paro pripravljajo na ta prehod. V 14 se je podvræeno hitrim spremembam, od julija naprej je spremenjen celo naziv okoljskega ministrstva (MOP), ki se po novem imenuje Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE). Naziv v zgopËeni obliki odraæa medsebojno pogojenost, prepletenost in soodvisnost, hkrati pa tudi potrebo po uËinkovitem usklajevanju med temi podroËji. V tem okviru smo se v zaËetku julija pogovarjali z ministrom Janezom Kopa-Ëem in se dotaknili nekaterih aktualnih momentov v energetskem sistemu. Po dolgotrajnem obdobju in velikih teæavah je bila v zaËetku julija vendarle podpisana koncesijska pogodba za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. V kakpni luËi ocenjujete dosedanje uresniËevanje tega projekta? V Ëem je njegov bistveni pomen? flSpodnjesavski projekt je res zorel dolgo Ëasa, navsezadnje tudi upravi-Ëeno, saj gre za izjemno velik projekt. Kot veste, je dræava v minulih letih nenehno iskala ustrezne poti, kako ga uresniËiti. Prvotna ideja o tem, kako naj se financirajo investicije v slovenski energetiki, je bila v novih spremenjenih okolipËinah, potem ko so se zaËeli postopoma uveljavljati tr-æni odnosi, nesprejemljiva. OdloËil-na sprememba za nadaljnje uresniËe-vanje spodnjesavskega projekta je nastopila z ustanovitvijo Holdinga slovenskih elektrarn, ki je prevzel vlogo koncesionarja za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Ta projekt pomeni veliko pridobitev tako za Po-savje kot za slovensko energetiko, navsezadnje pa tudi za dræavo. Zato lahko o njem govorimo kot o pravem nacionalnem projektu.« Od 1. julija naprej bi moral veljati slovensko-hrvapki sporazum o NEK, ki sta ga vladi podpisali decembra lani, vendar pa se zgodba oËitno vraËa na zaËetek. Kaj to pomeni z vidika dobave elektriËne energije in delovanja elektroenergetskega sistema? flEdina sprememba je v tem, da je moral Eles tudi za drugo polovico nuklearke kot napega najveËjega energetskega objekta zakupiti rezervno moË v tujini za preostanek leta 2002. Sicer pa se zgodba ne zaËenja na novo, temveË se problemi samo odlagajo in poglabljajo. Nesporno bo treba vsaj v delu pogodbe doseËi nov dogovor, saj je finanËna priloga tega sporazuma zapadla 30. junija. Na ta dan se poravnajo terjatve in obveznosti, od tu naprej pa nape obveznosti ponovno narapËajo. To nas bo gotovo nekaj stalo v denarju, poleg tega pa to ostaja velik politiËen problem v meddræavnih odnosih med Slovenijo in Hrvapko. Skratka, kljuËni problemi pe niso repeni in v ægoËi obliki obstajajo pe naprej.« Energetiki se ubadajo z velikimi teæavami zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov pri pridobivanju potrebnih soglasij in lokacijske dokumentacije za gradnjo energetskih objektov. Kak-pne so moænosti, da bi v prihodnje te postopke poenostavili? flMinistrstvo za okolje, prostor in energijo je æe poslalo v drugo obravnavo nov predlog Zakona o graditvi objektov in nov predlog Zakona o urejanju prostora, ki bosta nadomestila pet dosedanjih prostorskih zakonov. Upam, da bosta ta dva zakona v parlamentu sprejeta jeseni, veljala pa naj bi od 1. januarja 2003. V tem okviru je predvidena vrsta poenostavitev, tako pri spremljanju prostorskih aktov v obËini oziroma na ravni dræave, kakor tudi pri izdaji dovoljenj za konkretne posege in gradnje v prostoru. »e bosta omenjena zakona sprejeta, bodo postopki pri pridobivanju potrebnih soglasij in lokacijske dokumentacije za gradnjo vseh, ne le energetskih objektov, bistveno enostavnejpi.« Prav zdaj poteka priprava Nacionalnega energetskega programa. Ali lahko vsaj v grobih potezah pojasnite, kako so v dosedanjem osnutku koncipirani trije kljuËni vidiki, in sicer za- nesljivost oskrbe z energijo, konkurenËnost cen energije in minimalni okoljski vpliv zaradi pridobivanja in oskrbe z energijo? flZ Nacionalnim energetskim programom seveda ne moremo repiti vpra-panja zanesljivosti oskrbe z energijo, lahko pa z njim zagotovimo ustrezne podporne mehanizme. Glede oskrbe z nafto in plinom moram reËi, da je vprapanje o zanesljivosti teæko repeva-ti na ravni dræave, ker smo praktiËno v celoti odvisni od uvoza. Pri proizvodnji elektriËne energije pa imamo pkarje in platno v svojih rokah in tu bo NEP tudi ob pogojih odprtega trga predvidel ukrepe, ki naj bi zagotavljali dolgoroËno zanesljivost oskrbe z elektriËno energijo. Drugi vidik, ki ste ga omenili, je konkurenËnost cen, na katero ne moremo vplivati, razen takrat, ko se pogovarjamo o troparini. V tem primeru obstojeËi Zakon o troparinah vladi æe omogoËa veliko fleksibilnost, v prihodnje pa bo morda treba z nekaterimi dopolnitvami zakona pe poveËati ta manevrski prostor. Po drugi strani imamo pe elektriko in toplotno energijo, kjer so pkarje in platno prav tako v napih rokah. Tu bo NEP pe nadgradil mehanizme, ki jih je predvidel æe energetski zakon. Glede minimalnega okoljskega vpliva pri pridobivanju in oskrbi z energijo pa je predvideno, da bi vlada soËasno z NEP-om sprejemala tudi operativni program zmanj-pevanja emisij toplogrednih plinov. Tu bo velik del odpadel tudi na energetiko, kjer se bo treba preusmeriti bolj na obnovljive vire energije (veter, sonce, biomasa, bioplin itd.), po drugi strani pa bodo dodatno obremenjene emisije toplogrednih plinov. Skratka, tu je veË problemskih sklopov in je teæko na hitro povedati, kaj v zvezi s tem prinapa NEP.« Kaj je bilo doslej uresniËeno na podroËju nasedlih investicij v energetskem sistemu. Kdaj boste program posredovali vladi? flIzvajalci dejavnosti proizvodnje so v 12 mesecih po uveljavitvi energetskega zakona prijavili nasedle investicije. Po analizi vseh prijav je bilo za vlado pripravljeno gradivo, na podlagi katerega je 14. junija 2001 sprejela veË ugotovitev in sklepov. Vlada je kot veËinski lastnik naloæila podjetjem elektrogospodarstva in premogovnip- Minister Janez KopaË: flNekaterim energetskim podjetjem je v vmesnem Ëasu, to je od ustanovitve Holdinga slovenskih elektrarn do odprtja energetskega trga 1. januarja 2003, izjemno lepo in udobno, zato ne preseneËa, da si æelijo to obdobje Ëim bolj podaljpati.« tva, da ugotovijo upraviËenost stro-pkov poslovanja ter zagotovijo najve-Ëje moæne uËinkovitosti svojih dejavnosti. V ta namen so energetska podjetja do konca poslovnega leta 2001 izvedla cenitev osnovnih sredstev in poleg tega opravila tudi koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij. Vendar podjetja za zdaj pe niso v celoti uresniËila drugih nujnih korakov, kot so izloËitev poslovno nepotrebnih sredstev, izloËitev doloËenih nepotrebnih storitev ali dejavnosti ter normiranje stropkov. »e bo vse potekalo po naËrtih, naj bi program repevanja problematike nasedlih investicij vladi posredovali septembra. Program mora biti vsebinsko dolo-Ëen in podprt z viri in naËini dodeljevanja pomoËi do zaËetka leta 2003. To je skrajni datum, ko se bo odprl zunanji energetski trg.« Trenutno so zelo aktualna tudi prizadevanja za kapitalsko povezovanje distribucijskih podjetij, ki sovpadajo z naËrti za delno privatizacijo v distribuciji. Zakaj je priprava privatizacije v Ëasovnem zaostanku? flTa program smo v resnici æe pripravili, da bi ga posredovali na vlado, vendar pa je priplo do proceduralnega zapleta. Po Zakonu o javnih financah mora biti ob sprejemanju dr-æavnega proraËuna v parlamentu obravnavano, koliko podjetij naj bi se privatiziralo. Teæava je v tem, da je bila delna privatizacija elektrodistri-bucijskih podjetij predvidena v letu 2001 in ne v letu 2002. Tako nam mora sedaj parlament ponovno odobriti, da bi lahko zaËeli s privatizacijo v letopnjem letu. To je sicer formalnost, ampak brez tega ne moremo naprej.« Dr. France KriæaniË iz Ekonomskega inptituta pri Pravni fakulteti opozarja, da bi tujci lahko odrezali nape proizvajalce od trga in dali priloænost svojim ljudem, Ëe bi dræava tujcem prodala veËinski deleæ elektrodistribucije. Ali dejansko obstaja ta nevarnost? Kakpen stratepki deleæ v resnici nameravate prodati tujemu investitorju? flTa nevarnost gotovo ne obstaja zara- 15 di privatizacije, temveË zaradi odprte- 16 ga trga. V razmerah odprtega trga se to lahko zgodi tudi, Ëe so lastniki elektrodistribucijskih in elektroproiz-vodnih podjetij domaËi udeleæenci. Poudarek dr. KriæaniËa je na tujcih, jaz pa menim, da to ni pomembno. Pomembno je, kako se podjetja obnapajo v razmerah odprtega trga, ne glede na to, kdo je njihov lastnik. Zato je kljuËna naloga vseh udeleæen-cev, da se v strpnem dialogu dogovorimo za naËin delovanja v razmerah odprtega energetskega trga. Kar pa zadeva prodajo stratepkega deleæa, naj povem, da pripravljamo program privatizacije, po katerem bi tujemu stra-tepkemu investitorju prodali manj-pinski deleæ, to je 25 odstotkov in najmanj eno delnico, dræava pa bo trajno ostala veËinski lastnik. Glede repevanja vprapanja o stratepkem partnerstvu pa naj povem pe to, da naËr-tujemo dva razliËna stratepka partnerja v dveh razliËnih grupacijah.« Katere so poglavitne priËakova-ne koristi privatizacije za dræa-vo in odjemalce? flKoristi je veË. Dræava bo pridobila sredstva za izvedbo prestrukturiranja proizvodnega sektorja, saj bo pel del sredstev neposredno za financiranje nasedlih investicij. Ker bo Slovenija ostala veËinski lastnik, bo poveËala vrednost svojih delnic z neposredno izrabo priËakovanih splopnih izbolj-pav, ki jih bo dosegel investitor. Nadalje bo stratepki partner moral zagotoviti podporo slovenskemu gospodarstvu na podroËju oskrbe z elektri-Ëno energijo, in sicer ob nastopu na potencialnih tujih trgih. Poleg tega bodo vzpostavljeni mehanizmi usklajevanja globalnih podjetnipkih in narodnogospodarskih interesov na ravni druæb. Po drugi strani pa bodo odjemalci pridobili tako kratkoroË-no: s hitrejpim uvajanjem novih storitev na podroËju celostne oskrbe z energijo, kakor tudi dolgoroËno: z zagotovljeno ponudbo storitev po primerljivi ceni in kakovosti ob po-veËanju zanesljivosti oskrbe.« Kaj bodo z delno privatizacijo v distribuciji pridobile druge interesne skupine v elektrogospodarstvu? flPanoga bo vsekakor pridobila na ra-Ëun izpopolnjenih storitev za odjemalce in trajnostnega razvoja, ki ga bo zagotavljala uËinkovita investicij- ska politika znotraj predvidenega obsega poslovanja. Poleg tega sta za panogo pomembna tudi razvoj in aplikacija novih dejavnosti na podroËju distribucije in dobave elektriËne energije. Druæbe bodo z uresniËevanjem zadanih ciljev privatizacije pridobile boljpe moænosti za domaËe in regionalno pozicioniranje, poleg tega se bosta poveËala tudi uËinkovitost in obseg naloæb. Poslovodstvo druæb in zaposleni pa bodo pridobili dostop do stratepko kljuËnih znanj, razviti bodo mehanizmi za optimiranje uËinkovi-tosti poslovanja, diverzifikacija poslovanja pa bo prispevala k oblikovanju novih trajnih delovnih mest.« Do odprtja zunanjega trga z elektriËno energijo je ostalo pe slabega pol leta. Kako v tem trenutku ocenjujete organiziranost in usposobljenost podjetij v EES? Kakpne so njihove mo-ænosti, da bi se lahko uspepno kosala s tujo konkurenco? flJasno je, da ni niË naprej danega in zagotovljenega. Res je, da nam manjka pe nekaj podzakonskih aktov, ki so potrebni do odprtja zunanjega energetskega trga, ampak to bomo na napem ministrstvu kmalu uredili. Podjetja pa se morajo temeljito pripraviti na prihod tuje konkurence in nekatera od njih bodo pri tem imela zagotovo tudi teæave. O tem ni dvoma, vendar poti nazaj ni veË. Mi ne moremo z neko spremembo energetskega zakona preloæiti odprtje energetskega trga pe za eno leto, saj tega obdobja zaradi obveznosti do EU ni moË podaljpati. Treba je razumeti, da je nekaterim energetskim podjetjem v vmesnem Ëasu, to je od ustanovitve Holdinga slovenskih elektrarn do odprtja energetskega trga 1. januarja 2003, izjemno lepo in udobno, zato ne preseneËa, da si æelijo to obdobje Ëim bolj podaljpati.« Kaj menite o zapletu med poslovodstvom Holdinga slovenskih elektrarn in Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije glede problematike pri uvajanju soupravljanja? Drugi vidik problematike pa se ta hip kaæe pri pogodbah o obvladovanju. V Ëem je glavni problem? flPri problematiki soupravljanja v Holdingu slovenskih elektrarn gre po mojem razumevanju bolj za pravni zaplet. Po eni strani se pojavljajo razlage, da naj bi bili v nadzornem svetu holdinga predstavniki zaposlenih v odvisnih druæbah (torej v DEM, SEL, SENG, TE©, PV in TEB), po drugi strani pa so razlage, da naj bi bili v nadzornem svetu predstavniki zaposlenih v HSE. Tu morajo svojo besedo seveda izreËi pravni strokovnjaki. Ampak po mojem razumevanju imenuje predstavnike zaposlenih v nadzorni svet tisto podjetje, katerega nadzorni svet to je — torej predstavniki zaposlenih v HSE. Da pa bi holding lahko dihal kot povezana druæba, bi bilo prav, da ima v nadzornem svetu tudi predstavnike zaposlenih v odvisnih druæbah. Menim, da je treba to formalnost izpeljati na pravno nesporen naËin, torej preko sveta delavcev HSE. PrepriËan sem, da se bodo predstavniki zaposlenih dogovorili za skupen jezik in to nalogo izpeljali formalno, korektno in vsebinsko na tak naËin, ki bo sprejemljiv za vse. Kar pa zadeva pogodbe o obvladovanju, bi omenil, da so ta hip v pripravi. Menim, da pri tem ne bi smelo biti veËjih zapletov. Holding je veË kot triËetrtinski lastnik odvisnih druæb in to je paË dejstvo, ki ga morajo v odvisnih druæbah upop-tevati. »asi so se spremenili.« Vlada je konec junija na svoji seji imenovala mag. Vekoslava Koropca za zastopnika Elektro-Slovenije, d.o.o., in sicer za obdobje do imenovanja novega direktorja v skladu z razpisom. Ali med energetskimi mene-dæerji v Evropi obstaja kak podoben primer? flNe, ne vem za noben tak primer za-Ëasnega vodje tako pomembnega podjetja drugje v Evropi. Res pa je, da tudi drugod v Evropi nimajo take iz-kupnje, kot jo ima Slovenija z mag. Türkom. Kot je znano, je upravno sodipËe zaustavilo postopek razpisa za imenovanje direktorja, in dokler sodba vrhovnega sodipËa v primeru mag. Türka ne bo znana, moramo prehodno obdobje pri vodenju Elesa repevati na omenjeni naËin. Mag. Koropcu, ki je nedvomno strokovno usposobljen za vodenje Elesa, smo hvaleæni, da je to situacijo pripravljen premagovati na tak naËin.« MIRO JAKOMIN sindikat dejavnosti energetike Slovenije SKvUsPaAJk, NzE aPAse ! SDE Slovenije je v soglasju s partnerji æe spomladi prevzel koordinacijo za vodenje delavnic o povezovanju distribucijskih druæb, sredi junija pa je sklical tudi delavnico o aktualnih razmerah v HSE (zaplet pri uvajanju soupravljanja, problematika pogodb o obvladovanju). Kot je ponovno zatrdil Franc Dolar, predsednik SDE Slovenije, sindikalisti ne bodo dovolili, da bi se privatizacijski in drugi pomembni procesi v energetiki odvijali mimo sindikalne volje. Prva in kljuËna naloga sindikata je vsekakor zagotovitev socialne varnosti delavcev. posredno povezane s socialnim polo-æajem delavcev v energetskem siste- mu. K er v elektrogospodarski javnosti pe ni dovolj jasne slike o vlogi in delovanju Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, je predsednik Franc Dolar v zaËetku julija ponovno pojasnil nekatere kljuËne zadeve. Namen omenjenih delavnic oziroma strokovnih sreËanj s predstavniki Urada za energetiko in z direktorji je v izmenjavi mnenj o povezovanju elektrodistribucijskih druæb. Obenem so te delavnice namenjene tudi odkritemu pogovoru o drugih aktualnih zadevah, ki so neposredno ali Kot drugo je Dolar poudaril, da se v SDE bojijo madæarskega sindroma privatizacije, zaradi katerega so krepko klofuto prejele tudi »epka, Slova-pka in Poljska. Ker si v SDE nikakor ne æelijo, da bi se ponovile napake, ki so bile storjene v procesih privatizacije in liberalizacije elektroenergetskega sistema na Madæarskem, so in pe bodo storili vse korake, da bi pravoËa-sno prepreËili hujpe socialne pretrese na kadrovskem podroËju. Sicer pa sindikalna razmipljanja o pripravi ustreznega modela povezovanja distribucijskih druæb temeljijo na pozitivnih izkupnjah dræav, v katerih so podobno prestrukturiranje in privatizacijo æe izvedli. flSDE ne zanima, koliko bo dræava iztræila, zanima pa nas socialni vidik prestrukturiranja. Izkupnje drugih kaæejo, da so bili doloËeni naËini repevanja te problematike negativni, take pa so tudi posledice za delavce. Skupen interes vseh treh strani bi moral biti, da na skupnih posvetovanjih izloËimo najboljpe repitve in za vse poipËemo Ëim bolj sprejemljivo vizijo. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na nacionalni interes.« Glede razmer v Holdingu slovenskih elektrarn je Dolar ponovno poudaril tri kljuËne stvari, za katere so se juni- Ker je Holding slovenskih elektrarn skupen projekt in si ga ne more nihËe lastiti, je treba vse naloge na tem podroËju uresni-Ëevati ob skupnem naËr-tovanju, obvepËanju in sodelovanju vseh partnerjev, ponovno poudarja Franc Dolar, predsednik SDE Slovenije. Pri tem je najbolj pomembno medsebojno zaupanje. 17 v Vrhovem podpisali koncesijsko pogodbo v odstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije je partnerjem æe veËkrat predlagalo, da bi skupaj oblikovali izho-dipËa pri zagotovitvi socialne varnosti delavcev in pri iskanju nadaljnje poti v energetskem sistemu. V bistvu se sindikalisti zavzemajo za tako povezovanje kapitala in poslovnih funkcij v distribuciji, ki se bo odrazilo v boljpi organiziranosti druæb, ob tem pa mora biti zagotovljena tudi socialna varnost delavcev. ja dogovorili na delavnici s Ëlani poslovodstva HSE in s predstavniki Urada za energetiko. SDE od poslovodstva holdinga priËakuje, da bo uresniËilo postopek za spremembo akta o ustanovitvi glede doloËb o sestavi nadzornega sveta holdinga. Pri-Ëakuje tudi, da jim bo uprava HSE posredovala pisni dokument o strate-pki razvojni usmeritvi holdinga. Poleg tega SDE poziva direktorje energetskih druæb, da bi se Ëim prej dogovorili glede pogodb o obvladovanju. »eprav pe ni pravega odziva na sindikalne pobude in zahteve, se SDE za zdaj pe ni odloËil za ostrejpe ukrepe. ©e naprej si bo prizadeval za sodelovanje med partnerji, sklepanje dogovorov, pretok informacij in usklajevanje interesov. Do stroæjih sindikalnih korakov pa bi gotovo priplo, Ëe bi se v okviru socialnega dialoga izËrpa-le vse moænosti mirnega repevanja te problematike. V ta namen imajo v vodstvu sindikata poleg temeljne strategije delovanja pripravljenih tudi veË rezervnih scenarijev. 18 MIRO JAKOMIN Zelena lu» za najve»ji investicijski proj V HE Vrhovo je bila 8. julija naposled vendarle podpisana koncesijska pogodba za gradnjo verige petih elektrarn na Savi. Ta dokument so podpisali predstavnik vlade mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo (kot koncendent) ter predstavniki koncesionarja mag. Drago Fabijan, predsednik Holdinga Slovenske elektrarne, Ladislav TompiË, direktor za te-hniËno podroËje holdinga, in Borut MiklavËiË, direktor Savskih elektrarn Ljubljana. K tej pogodbi so dali soglasje tudi obËinski sveti obËin Sevnica, Krpko in Breæice. s podpisom koncesijske pogodbe za gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi so bila konËana dolgotrajna pogajanja o tem za Posavje in Slovenijo pomembnem projektu. Novembra naj bi zaËeli graditi hidroelektrarno Boptanj, ki je prva v verigi petih elektrarn; celoten projekt pa bo predvidoma trajal petnajst let. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, je vlada kot koncendent sklenila pogodbo za izrabljanje energetskega potenciala na spodnjem delu reke Save z dvema koncesionarjema, in sicer z druæbo Savske elektrarne Ljubljana za HE Vrhovo ter z druæ-bo Holding Slovenske elektrarne za pet novih hidroelektrarn — HE Bop-tanj, HE Blanca, HE Krpko, HE Breæice in HE Mokrice. Koncesijska pogodba z obema druæbama bo veljala 50 let, po njenem izteku pa bodo vsi objekti prepli v last dræave. Pogoji za izvajanje koncesije so za oba koncesionarja enaki, razlikujejo se edino v vipini koncesnine. Tako je za HE Vrhovo (koncesionarja SEL) njena vipina sedem odstotkov pov-preËne prodajne cene elektriËne energije, za pet novih hidroelektrarn pa deset odstotkov. Posavske obËine Sevnica, Breæice in Krpko bodo prejemale 60 odstotkov koncesnine, preostali del pa bo namenjen vodnemu skladu. NACIONALNI PROJEKT IN POSEL STOLETJA Mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, je na novinarski konferenci orisal dosedanji zgodovinski razvoj na tem podroËju. Kot je poudaril, projekt za gradnjo HE na spodnji Savi pomeni veliko pridobitev tako za Posavje kot za slovensko energetiko, ne nazadnje pa lahko o njem govorimo kot o nacionalnem projektu, ki si ga nihËe ne more lastiti. Ob tej priloænosti se je mag. Drago Fabijan, predsednik Holdinga Slovenske elektrarne, zahvalil slovenski vladi za zaupanje, ki ga je ta pokazala s tem, ko je spodnjesavski projekt izroËila v izvajanje HSE. Izrazil je prepriËanje, da so v dobrem letu, odkar je bil holding ustanovljen, æe dokazali, da so kos nalogam, ki jih je ustanovitelj naloæil HSE æe ob njego- vi ustanovitvi. Holding je trenutno skupaj z vkljuËenimi druæbami najbolj usposobljeno slovensko podjetje za uresniËevanje tega projekta. V vodstvu HSE pa se zavedajo, da us-pepnost tega projekta ni odvisna samo od njihovega strokovnega znanja in finanËnih virov, ki jih imajo zagotovljene v ta namen, temveË precej tudi od odnosov z lokalno skupnostjo, saj posegajo v njen prostor. Ta projekt je nedvomno zelo pomemben za HSE, ne samo zaradi velikega angaæiranja finanËnih sredstev, ampak tudi zaradi pridobivanja novih virov energije, predvsem obnovljivih, ki ne onesnaæujejo okolja z ogljikovim dioksidom in z drugimi pkodlji-vimi izpusti. Po drugi strani pa gre pri tem projektu za angaæiranje do-maËega znanja, saj lahko veËino objektov zgradijo slovenski strokovnjaki in slovenska podjetja. Holding Slovenske elektrarne je v ta namen (pa tudi za uresniËevanje drugih projektov v energetiki) æe ustanovil druæbo HSE Invest s sedeæem v Mariboru. Trenutno je v ustanavljanju tudi druæba za vodenje gradnje infra-strukturnih objektov v Sevnici. V Holdingu Slovenske elektrarne se s spodnjesavskim projektom, ki so mu dali najveËjo prednost, intenzivno ukvarjajo æe kar nekaj mesecev. Kot æe reËeno, bodo novembra najprej zaËeli graditi HE Boptanj. Iz vkljuËe-nih druæb, kot so Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana, Sopke elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarna Brestanica, Termoelektrarna ©optanj in Premogovnik Velenje, so æe izbrali najbolj izkupene in usposobljene strokovnjake. Zato so v holdingu prepriËani, da bodo ta projekt, ki ga nekateri imenujejo posel stoletja, uresniËili v zastavljenih rokih in v okviru finanËnih sredstev, ki so predvidena po predinvesticijski ptudiji. Ker ne gre za skupino priloænostnih amaterjev, temveË izurjenih profesionalcev z dolgoletnimi izkupnjami pri gradnji drugih energetskih objektov, bi morali biti v HSE res sila nerodni, da bi jim zadeva spodletela. Zato upraviËeno upamo, da se pri nadaljnji gradnji HE na spodnji Savi ne bodo veË dogajali taki zapleti in zastoji, kot smo jim bili priËa pri gradnji HE Vrhovo. Tega si slovenska vlada in HSE enostavno ne moreta in ne smeta privopËiti. Skratka, naloge so jasne, pristojnosti in odgovornosti so doloËene in porazdeljene grad sp radnja verige HE na spodnji Savi (zakonska podlaga je Zakon o pogojih koncesije za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save) je najveËji investicijski projekt v Sloveniji, ki bo zahteval veliko sredstev in strokovnega znanja. Projekt, ki obsega gradnjo petih hidroelektrarn — HE Bop-tanj, HE Blanca, HE Krpko, HE Breæice in HE Mokrice — naj bi trajal predvidoma petnajst let. Vodila ga bo druæba Holding Slovenske elektrarne, ki jo je pred dobrim letom tudi z namenom zgraditve spodnjesavske verige ustanovila vlada. Projekt je vreden pribliæno 95 milijard tolarjev, od tega je 68,1 milijarde tolarjev namenjenih naloæbam v energetske projekte, 26,9 milijarde tolarjev pa za vlaganja v infrastrukturo. med posameznimi akterji. Ker je bilo doslej æe vse preveË neuresniËenih obljub o zaËetku gradnje HE Bop-tanj, je vsekakor bolje, da bi z opti-mistiËnim razpoloæenjem poËakali do novembra. ©ele takrat, ko bodo stroji moËneje zabrneli, bomo lahko vzkliknili: Sedaj se je pa res zaËelo! MIRO JAKOMIN Koncesijsko pogodbo za gradnjo HE na spodnji Savi so v Vrhovem podpisali predstavniki koncendenta in koncesionarja, k pogodbi pa so dali soglasje tudi obËinski sveti Sevnica, Krpko in Breæice. Osrednji trenutek je nastopil, ko sta pogodbo podpisala mag. Janez Ko-paË, minister za okolje, prostor in energijo, ter mag. Drago Fabijan, predsednik Holdinga Slovenske elektrarne. 19 aktualni pogovor: mag. Vekoslav Korošec ELES OSTAJA USPpE©oNdO jetje Elektro-Slovenija je v minulih nekaj letih povsem spremenila svojo vlogo, Ëeprav ima v procesih odpiranja slovenskega energetskega trga pe vedno pomembno mesto. Uspepnost reorganizacije potrjujejo tudi poslovni rezultati. Z 20 adnji dve leti so slovensko elektrogospodarstvo zaznamovali številni dogodki, pri cemer je v tem prehodnem obdobju Eles moral velikokrat podstavki hrbet, saj je bil v tem casu med najbolj izkušenimi in zdravimi podjetji. Z normalizacijo razmer in vzpostavitvijo trga z elektricno energijo se je ime Elesa iz javnosti precej umaknilo, kar pa še ne pomeni, da nima v slovenskem energetskem prostoru še naprej pomembne in aktivne vloge. O nekaterih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z mag. Veko-slavom Korošcem, ki je podjetje uspešno prepeljal mimo številnih pasti. Racunsko sodišce je pred kratkim izdalo porocilo, v katerem ocenjuje pravilnost poslovanja Elesa s tujino v obdobju od leta 1998 do 2001 in v katerem poudarja, da ni bilo vecjih kršitev poslovanja. Kako komentirate to oceno in kaj pravzaprav takšna ocena pomeni za vas in vaše predhodnike? »Mnenje racunskega sodišca je pomembno zato, ker vraca ugled Elesu kot pomembni javni gospodarski službi in kaže, da so se na Elesu v tem casu lomila predvsem kopja dveh politicnih blokov, pozicije in opozicije, pri cemer pa je na koncu vendarle zmagala stroka. V zvezi s tem tudi menim, da je imelo v teh procesih veliko vlogo tudi dejansko nepoznavanje, posplopevanje in banaliziranje izjemno zahtevnih in kompleksnih tehniËnih in organizacijskih problemov vodenja slovenskega elektroenergetskega sistema, izpolnjevanja pogojev interkonekcije UCTE in uvajanja trga z elektriËno energijo.« Kakpni so poslovni rezultati Elesa v prvi polovici tega leta, kje so najveËje teæave in kako napovedujete konec poslovnega leta 2002? flMoramo se zavedati, da je letopnje leto leto uvajanja trga z elektriËno energijo in da doloËeni postopki in pravila pe niso do konca opredeljeni oziroma jih bo treba prilagoditi dejanskemu stanju. Eles je prvih pet le-topnjih mesecev sklenil z izgubo v vi-pini pribliæno 400 milijonov tolarjev, ki pa je v celoti nastala kot posledica neplaËila odstopanj od sprva naroËe-nih koliËin elektriËne energije in razlike v ceni na podroËju prednostnega dispeËiranja. Obe te poziciji bo Eles v skladu z energetskim zakonom in pravilnikom o odstopanjih uveljavljal, kar pomeni, da bo vztrajal pri izterjavi dolga, povezanega z odstopanji dejanskega odjema elektri-Ëne energije, in od Agencije za energijo zahteval tudi poraËun razlike za prednostno dispeËiranje, ki bo predvidoma vkljuËena v omreænino za prihodnje leto. Takšne težave smo pricakovali, saj je z odprtjem trga prišlo tudi do številnih sprememb in novosti, na katere se moramo vsi skupaj šele navaditi. Vsekakor pa takšna pomembna gospodarska javna služba trajno ne more poslovati z izgubo, saj bi to pomenilo tudi ogrožanje likvidnosti podjetja in posledicno tudi grožnjo trgovanju z elektricno energijo. Drugace pa v Elesu stroške v celoti obvladujemo in so na vseh kljucnih podrocjih celo pod nacrtom. Tako racunam, da se bodo razmere prihodnje leto ustalile in bo Eles posloval že pozitivno. Treba je poudariti, da nemoteno poteka tudi uresnicevanje vseh nacrtovanih investicij in da je Eles reden placnik z visoko boniteto. Zagotovljeni so tudi vsi temeljni pogoji, da bomo predvidene naložbe lahko uresnicevali tudi v prihodnjih letih.« Kako poteka prodaja družb, v katerih ima Eles vecinski delež oziroma kaj bo s sredstvi, pridobljenimi s kupninami? »Lastništvo najvecjih odjemalcev je dejansko konflikt interesov in zato je treba v duhu energetskega zakona te deleže odprodati. Lastnik se je tako že odlocil, da bo odprodal svoj delež v Talumu, za katerega se ta hip pripravlja razpis. Zakon o proracunu predvideva, da se polovica kupnine Taluma dodeli Holdingu Slovenske elektrarne, polovica kupnine pa v razlicne državne sklade. Pri tem pa je treba povedati, da je bil Eles na racun te kupnine v preteklosti deležen deleža ucinkov iz poslovanja slovenskega elektrogospodarstva, ki so mu omogocili, da je brez najema posojil zgradil RTP Krško in odplacal dolgove iz naslova posojil Pariškega kluba, kar prevedeno v konkretne številke pomeni sredstva v višini šest milijard tolarjev. Sprva je bilo namrec nacrtovano, da bo te stroške Eles pokril iz kupnine s prodajo Taluma. Poleg tega je Eles s Talumom letos sklenil še pogodbo v višini milijarde tolarjev, po kateri Talum financira obnovo 110 kV stikališca in 110 kV daljnovodov v Elesovi RTP Kidricevo. Glede lastništva v TDR Metalurgija Ruše pa stvari še niso dolocene oziroma je v obravnavi razlicica, po kateri naj bi ta družba prešla v Holding Slovenske elektrarne, povsem nejasna pa so še tudi vprašanja, povezana z Elesovim deležem v Sloven- skih æelezarnah, saj gre za precej zamotano problematiko.« V zadnjem Ëasu je bilo veliko govora o pomenu hËerinskega podjetja Eles-gen, precej nejasna pa je tudi sedanja vloga trgovskega podjetja Trgel, ki sta dejansko bili ustanovljeni na zahtevo lastnika? flRes, je da sta bili obe omenjeni hËe-rinski podjetji ustanovljeni na pobudo vlade. Z ustanovitvijo Eles-gena in predvidenim prenosom 50-odstotne-ga poslovnega deleæa republike Slovenije v NEK na Eles-gen se ponovno vzpostavi enakopravno razmerje med ustanoviteljema oziroma druæbeniko-ma HEP (hrvapkim elektrogospodarstvom) in Eles-genom. Eles-gen bo prevzel tudi vse dolgove NEK do Ljubljanske banke in bo, seveda, Ëe bo sprejet meddræavni sporazum v parlamentu, opravljal tudi vse dejavnosti, predvidene z doloËili druæbene pogodbe. Tak naËin repevanja lastninske problematike je v svetu æe uveljavljen in je tudi logiËno, da se politika s tega podroËja umakne in da prostor dvema gospodarskima druæ-bama, ki imata identiËne poslovne interese. Seveda proces nadaljnjih pogajanj glede ureditve temeljnih vpra-panj, povezanih s krpko nuklearko ne bo enostaven, sem pa prepriËan, da se da poiskati ustrezno repitev in da se bo s hrvapkim elektrogospodarstvom mogoËe dogovoriti. Glede Trgela pa je treba povedati, da ta hip nima pravih aktivnosti, ker je potem, ko je lani odigral kljuËno vlogo pri prodaji elektrike v Italijo, v slovenskem prostoru vlogo trgovca prevzel Holding Slovenske elektrarne. Bo pa Trgel pe naprej vkljuËen v nakupe energije, ki jo Eles potrebuje za sistemske storitve in bo v prihodnje sodeloval pri prodaji slovenskega deleæa elektriËne energije iz jedrske elektrarne Krpko.« V zadnjem Ëasu se zelo krepi tudi mednarodna vloga Elesa, ki sicer v slovenski javnosti nima pravega odmeva, je pa zato toliko odmevnejpa v mednarodnih strokovnih krogih. Kateri so ta hip osrednji mednarodni projekti, za katere je pristojen prav Eles? flEles je kot edini izmed operaterjev tranzicijskih dræav vkljuËen v zdruæe- nje evropskih sistemskih operaterjev ETSO in zelo aktiven tudi v drugih pomembnih strokovnih organizacijah, kot sta denimo UCTE in SUDEL. Omreæje jugovzhodne Evrope je zaradi vojne na Balkanu od leta 1991 izloËeno iz zahodnoevropske interkoenkcije, pri Ëemer naj bi se v zaËetku leta 2004 znova vkljuËilo v sinhrono delovanje s sistemom UCTE. Ob tem naj bi se v sistem vkljuËile pe Romunija in Bolgarija. Obnova dveh kljuËnih stikalipË in pripadajoËih daljnovodov Ernestinovo in Mostar æe poteka in bo predvidoma konËana konec prihodnjega leta. Ponovna sinhronizacija bo z obratovalnega vidika pomenila tudi za Eles zahtevno tehniËno vprapanje, po drugi strani pa se bo poveËal tudi interes in dejansko trgovanje Zahodne Evrope z dræavami Jugovzhodne Evrope. V Atenah junija sklenjen memorandum evropskega direktorata DG Tren predvideva, da se bo trg elektriËne energije v teh dræavah odprl leta 2005, s tem pa se pojavljajo ptevilni izzivi s podroËja træenja tako za napega organizatorja trga kot tudi za slovenske proizvajalce in odjemalce. Zato je pe toliko veËjega pomena, da Slovenija v teh procesih aktivno sodeluje ter da je bila Elesu zaupana vloga koordinatorja in organizatorja aktivnosti za vkljuËitev Romunije in Bolgarije v sistem UCTE. Sicer pa je na mednarodnem podroËju ta hip zelo aktualna tudi problematika postavitve pravil medmej-nega trgovanja oziroma doloËanja medmejnih prenosnih zmogljivosti za leto 2003, ki poteka na ravni Slovenija, Avstrija, Italija, prav tako pa pe niso povsem razrepena vprapanja, povezana z zagotavljanjem sistemskih rezerv, ki jih moramo delno pe vedno kupovati v tujini.« Kako na vas in vaše delo vpliva dejstvo, da še vedno ni dolgorocno urejen vaš položaj na celu Elesa in kako na takšne rešitve, kot je sedanje zastopništvo, gledajo v tujini? flUspelo mi je, da se s tem problemom veË ne obremenjujem in opravljam zaupane mi direktorske funkcije normalno. Dobro so me kot predstavnika Elesa sprejeli tudi v tujini, saj sem bil januarja v okviru UCTE imenovan za predsednika tehniËnega komiteja vkljuËitve Bolgarije in Romunije v UCTE, ukvarjam se s pirpo problematiko delovanja elektroenergetskih sistemov v Evropi in sem vkljuËen tudi v pogajanja z Ruskim elektrogospodarstvom glede povezovanja obeh elektroenergetskih sistemov. Dobro sodelujem tudi z elektrogospodarstvi iz nekdanje Jugoslavije in vseh sosednjih dræav. Zelo zadovoljen pa sem tudi z doseæenimi rezultati poslovanja v obdobju mojega vodenja podjetja, saj smo v tem Ëasu dosegli vse zastavljene cilje — reorganizacija Elesa, enakopravno Ëlanstvo v vseh pomembnih mednarodnih organizacijah, odprtje trga z elektriËno energijo, zgrajeno je stika-lipËe v Krpkem in vrnjen dolg Paripkemu klubu. Poleg tega sta Eles in hËerinsko podjetje Trgel v minulem letu izpeljala tudi pomemben posel prodaje elektriËne energije v Italijo in s tem Holdingu Slovenske elektrarne zagotovila dobro izhodipËe za uspepno poslovanje. Delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema in oskrba porabnikov z elektriËno energijo je v Sloveniji na visoki ravni, pri Ëemer v niËemer ne zaostajamo za zahodnoevropskimi standardi. Vsi ti elementi imajo zagotovo veliko veËjo teæo kot pa dejstvo, da pe nisem bil formalno imenovan na to funkcijo. Kljub temu pa bo treba ta problem v kratkem razrepiti. Nepojmljivo je namreË, da tako pomembna gospodarska javna sluæba, ki je poleg tega moËno vpeta v mednarodne tokove, tudi po skoraj dveh letih pe nima imenovanega generalnega direktorja. Takpno stanje vsekakor ne prispeva k mednarodnemu ugledu Slovenije.« BRANE JANJI!) 21 posavci o NEK Odprto pismo NAMESTO dO ialoga K er županu Krškega Franciju Bogovi-cu še vedno ni uspelo doseci, da bi predstavniki Posavja prišli do predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in v strokovnem dialogu razcistili vprašanja o meddržavnem sporazumu o NE Krško, je predsedniku napisal odprto pismo. V njem ga med drugim opozarja na enostransko sprejetje amandmajev k meddržavnemu sporazumu o NEK, ki jih je sprejel hrvaški sabor ob ratifikaciji sporazuma. Ob tej priložnosti sta sredi julija v Ljubljani krški župan in dr. Anton Jeglic, clan nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, sklicala tiskovno konferenco. Na njej je æupan obËine Krpko Franci BogoviË ponovil razloge za aktivno delovanje krpke obËine in dalj Ëa-sa trajajoËo æeljo po argumentiranem dialogu s predsednikom vlade, potem ko njihovih opozoril o nesprejemljivosti meddræavne pogodbe nihËe ni upopteval. Izrazil je zadovoljstvo nad temeljito presojo njihove pobude na Ustavnem sodipËu. »e bi ta presoja bila negativna, pa so v Posavju uspeli v enem dnevu zbrati 4.500 podpisov krajanov, kar za 3,5-krat presega potrebno ptevilo podpi- snikov, da lahko po ustreznem zakonu dajo pobudo za izvedbo referenduma o zavrnitvi sporazuma. Med tem Ëasom je priplo v hrvapkem saboru do ratifikacije sporazuma, hkrati pa je sabor sprejel k sporazumu dva amandmaja o radioaktivnih odpadkih. Po teh amandmajih da na program odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnjo NEK soglasje sabor. Drug amandma pa govori o tem, da je za izvajanje predhodnega amandmaja pristojna vlada republike Hrvapke in ne samo Ministrstvo za gospodarstvo. V odprtem pismu predsedniku je æupan med drugim poudaril pomembnost strokovne razprave in depolitizacije problema, Ëemur pa se protagonisti ratifikacije izogibajo. Nadalje je povzel bistvene strokovne argumente, zaradi katerih lokalna javnost nasprotuje ratifikaciji sporazuma. V prilogi pisma pa dodal to-Ëke, kjer je po sporazumu NEK izvzeta iz pravnega reda Republike Slovenije, in pa seznam prekoraËitev pogajalskih izhodipË. V nadaljevanju pisma je seznanil predsednika z enostransko spremembo sporazuma v hrvapkem saboru s pomoËjo dodanih amandmajev. Dr. Anton JegliË je, tako kot æe veËkrat do zdaj, tudi na julijski tiskovni konferenci v imenu nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK 22 Franci BogoviÊ levo in dr. Anton JegliË desno na tiskovni konferenci o sporazumu o NEK. reševanje NE Krško izrazil nestrinjanje s sporazumom. Nadzorni odbor je sredi julija ponovno obravnaval predlog meddr-æavne pogodbe o NEK in sprejel sta-lipËe, da je pogodba pkodljiva za Republiko Slovenijo zlasti v toËkah, ki se nanapajo na razgradnjo NEK ter odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Izrazil je oster protest ob nameravani ratifikaciji v parlamentu in zahteval, da Ëlani dræavnega zbora ponovno prouËijo vsebino predlagane pogodbe. Kot je dejal dr. JegliË na tiskovni konferenci, je Slovenija sprejela tri mednarodne konvecije o jedrski energiji in vse tri se nanapajo na varnost obratovanja jedrske elektrarne. flSlovenija je zakonsko ustanovila sklad, v katerem zbira sredstva za razgradnjo, in sicer 0,61 tolarja od prodane kWh iz NEK. Zbiranje denarja je preraËunano na konec æiv-ljenjske dobe NEK. Ker Hrvapka v sklad ni prispevala pe niË, bo v naj-boljpem primeru takrat v skladu polovico denarja, potrebnega za razgradnjo. Vedeti je treba, da so bili stro-pki v programu ocenjeni zelo nizko, in je pred napo vlado, da program revidira. Ker Hrvapka v sklad ni plaËe-vala in meddræavna pogodba odpisuje ta dolg, ga bodo morali plaËati slovenski porabniki. Menim, da to ni lokalni problem, temveË slovenski. Ker pogodba doloËa, da se obstojeËi sklad ukine in se ustanovita dva nova, se sprapujem, kam bodo pla sedaj zbrana sredstva v ta namen. Iz prora-Ëuna sredstev za ta namen ne bo moË zbrati Ëez noË, ukinjamo pa sistem zbiranja, ki je v praksi po vsem svetu,« je dodal dr. Anton JegliË, ki meni, da delitev radioaktivnih odpadkov oziroma graditev dveh skladipË ne pride v poptev, saj bi bilo to neracionalno in predrago. V celotni æiv-ljenjski dobi bo v elektrarni 4000 kubiËnih metrov radioaktivnih odpadkov in sama elektrarna bo predstavljala 13.000 kubiËnih metrov radioaktivni odpadkov. Tehnologija skladipËenja ni problem, vlada mora revidirati program skladipËenja, najti geolopko ustrezno lokacijo in zagotoviti odpkodnino tistemu, ki jih bo sprejel, pe opozarja dr. JegliË v imenu sklada. MINKA SKUBIC Potrebujemo Potem ko je krški župan zbral dovolj podpisov poslancev za ustavno presojo meddržavnega sporazuma, ga je Ustavno sodišce po hitrem postopku vzelo v roke. Vendar je bila snov preobsežna za hitro presojo in ustavni sodniki ga bodo presojali po koncu sodniških pocitnic. Hrvaški sabor je med tem po nemalo težavah sprejel sporazum in mu dodal nekaj pomembnih amandmajev. O zapletih in morebitnih razpletih gordijskega vozla okrog NEK smo zastavili nekaj vprašanj državnemu sekretarju za energetiko dr. Robertu Golobu. K aj pomeni neratifikacija sporazuma v našem parlamentu za NE Krško oziroma državo kot njenega lastnika? »V obratovanju NEK se ni nic spremenilo, enako ne pri njeni varnosti in upravljanju. Ker pa je hrvaška stran ratificirala sporazum, mi pa ne, bo prišlo do sprememb v odnosih med obema pogodbenicama, kar pa ni povezano z NEK kot tako. Obnavljajo se spori med Slovenijo in Hrvaško, ne pa spori med HEP in NEK, kar je preizkušena politicna praksa »reševanja« sporov med obema sosedoma.« So vam znani amandmaji, ki jih je dodal hrvaški sabor ratificiranemu sporazumu o NEK? Res pa je, da ti amandmaji kaæejo jasno namero, da se izvajanje sporazuma oteæi v tem pomenu, da naj bi praktiËno o vseh medsebojnih vpra-panjih hrvapka stran pridobila predhodno soglasje sabora. Iz lastne prakse vemo, da je to eklatanten naËin, kako se izogniti sprejetju kakrpne koli odloËitve. »e bi Slovenija sledila podobni logiki in bi nap parlament sprejel podobne amandmaje pri do-loËanju cene, upravljanju in pe Ëem podobnem, bi dejansko sporazum flumorili«, pe preden bi zagledal luË sveta.« Ali je Eles Gen zaæivel, prevzel obveznosti, za katere je bil ustanovljen? Je njegovo delovanje povezano z meddræavnim sporazumom o NEK? flDodatni amandmaji ne posegajo v flEles Gen do uveljavitve sporazuma 23 samo besedilo meddræavne pogodbe. ne more v popolnosti zaæiveti. Ven- dar pa kljub temu potekajo dejavnosti, da bi zaæivel vsaj tisti del, ki zadeva prevzem slovenskega dolga v NEK. Dogovorjeno je bilo, da bi se to zgodilo pe julija, a smo bili deleæni nerazumevanja Nove Ljubljanske banke. Njihove æelje, da je Eles Genu pe NE Krpko garant za odplaËeva-nje dolga, so nesprejemljive in v nasprotju s sporazumom.« Iz katerih sredstev bo Eles Gen plaËeval dolg NEK, glede na to, da NEK pogodbeno prodaja elektriko Holdingu Slovenske elektrarne? flSredstva bo pridobil iz NE Krpko. Ena moænost je iz cene kWh, druga pa, da se uporabi del zapadlih terjatev do Elesa, ki se odpipejo.« KonËano je vrednotenje NEK s strani anglepke konzultantnke druæbe; so lahko priËakovanja hrvapke strani kaj manj opti-mistiËna? flSlovenija je hrvapki strani enkrat æe ponudila odkup njenega dela v NEK za 150 milijonov dolarjev. Po modelu, ki so ga razvili za svoje nakupe pri British Energy, svetovalni organizaciji vlade in NEK, je ta ocena ob upoptevanju stropkov razgradnje, dolgoroËnih gibanj cen na trgu kar precej realna.« Smo pri iskanju lokacije za skladipËenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pripli kam naprej, da bi pri sebi pokrili svoje obveznosti in se s tem laæe pogajali s hrvapko stranjo? flNismo niË dalj, kot smo bili. Zagotovo bi se laæe pogajali, vendar pa so glavni problem visoko radioaktivni odpadki in pe posebno razgradnja objekta samega.« Menite, da bo mogoËe postaviti skladipËe kjer koli brez soglasja lokalne skupnosti? flKljuËno vlogo bo seveda igralo usklajevanje z lokalno skupnostjo, pri Ëemer bi se morala dræava zavze- 24 mati za transparentne in poptene Dr. Robert Golob: flPo besedah ministra smo v proceduralni kletki.« odnose. Upam, da zadnji zapleti s sporazumom ne bodo pokvarili možnosti, da se to vprašanje rešuje v Po-savju, saj je lokacija v Krškem za Slovenijo najverjetneje edina možna lokacija.« Se vam ne zdi, da je jedrska energija in jedrski odpadki tako zahtevno podrocje, da tovrstna politizacija samo otežuje reševanje konkretnih problemov? »Kaj naj recem? Sedaj smo, kjer smo.« HEP je zacel ponovno pošiljati racune za nedobavljeno elektricno energijo iz NE Krško. Racun do 30. junija znaša 69,7 milijona dolarjev, in sicer 23 milijonov za stroške kapitala in 46 za razliko v ceni. Kaj bo z racunom? »Ce bo prišlo do ratifikacije še z naše strani, bo racun nicen, ker je poravnava narejena do 30. junija.« Kakšna je sedaj vladna strate- gija reševanja NEK? »Cakamo na ustavno presojo spora- zuma in na odlocitev o ratifikaciji v parlamentu. Do takrat pa smo, ce uporabim ministrove besede, v proceduralni kletki.« Kako bi vi reševali problem Krškega? »Bojim se, da Slovenija nima druge možnosti, kot da ratificira sporazum. S tem bi vzpostavila neke vrste pariteto. Hkrati pa bi se lahko zgledovali po hrvaški strani in sprejeli celo vrsto amandmajev k zakonu o ratifikaciji za zašcito slovenskih nacionalnih interesov. S tem bi dosegli boljša pogajalska izhodišca ob morebitni arbitraži, ce sporazum ne bi zaživel, za kar je glede na dogajanja na obeh straneh precej možnosti. Hkrati bi morala takoj po ratifikaciji vlada RS tudi uradno sprožiti zacetek pogajanj o odkupu hrvaškega deleža NE Krško.« MINKA SKUBIC gradnja RTP Krško PREDVIDOMA OKTOBRA Dela pri gradnji RTP Krško potekajo povsem po nacrtih, tako da ima to stikališce ze koncno podobo. Stroški gradnje bodo pod sprva ocenjenimi. Gradbena dela v okviru projekta 400/110 kV RTP Krpko z razpletom daljnovodov so bila sredi julija, ko smo se pogovarjali z direktorjem projekta Janezom Kernom, æe v sklepni fazi in naj bi se po njegovih besedah do srede avgusta tudi v celoti æe konËala. Tudi v zadnjih dveh mesecih je bilo namreË na obmoËju nove RTP Krpko veliko narejeno, tako da so izvajalci v celoti nadoknadili prvotne zamude ter zaËeli æe s sklepnimi ureditvenimi deli. Konec julija so tako bili zgrajeni æe vsi objekti oziroma komandna stavba, pet relejnih hipic, skladipËna lopa in kontejner vnetljivih tekoËin, vkljuËno z vsemi elektri-Ënimi in strojnimi instalacijami. Postavljena in preizkupena je bila tudi vsa glavna oprema v komandni stavbi, zgrajena oljna jama transformatorja, dokonËana hidrantna mreæa in preizkupen sistem poæarne varnosti, celotna razsvetljava in zapËitna ograja vkljuËno s tehniËnim sistemom varovanja in video nadzorom objekta. DokonËana je bila tudi vsa kabelska kanalizacija, kjer so bile spomladi ravno najveËje zamude. Prav tako so bili ti sistemi tedaj tudi æe v celoti preiz-kupeni s strani pristojnih ustanov in inppektorjev, konËane pa tudi meritve kompletnega ozemljitvenega sistema ter bile v pripravi tudi meritve elektromagnetne kompatibilnosti. Skratka, Ëe povzamemo kar pportni besednjak, konec julija so bila vsa gradbena dela æe krepko blizu ciljne Ërte. Podobna slika je veljala tudi za elektro-montaæna dela, ki so bila konËana æe prej oziroma sredi maja, narejene pa so bile tudi æe vse povezave, od porta-lov do zakljuËnih stebrov, oziroma opravljena vsa tista montaæna dela, ki jih je mogoËe opraviti brez odklopov daljnovodov. V sklepni fazi preizkusov je bila tudi vsa sekundarna oprema, opravljeni pa tudi æe vsi funkcio- nalni preizkusi v meritvenem in ozemljitvenem polju Breæice I, zveznem polju in poljih Hudo I in II, ki naj bi jim v kratkem sledila pe druga daljnovodna polja, kot denimo Brestanica I in II ter Breæice II. Æe sam podatek, da bo od konkretnega zaËetka gradnje novembra 2000 pa do poskusnega obratovanja tega najveËjega prenosnega objekta v zadnjih dvajsetih letih minilo manj kot dve leti ter da je vanj vgrajena v svetovnih merilih najsodobnejpa visokonapetostna in druga oprema, zgovorno priËa o pravem podvigu Elesovih strokovnjakov (pri Ëemer gre poleg investicijske ekipe pod vodstvom Janeza Kerna omeniti pe najmanj sluæ-bo za zapËite in meritve ter vodenje) in tudi izjemnemu trudu vseh drugih sodelujoËih. Pri tem nas, pravi Janez Kern, do konca Ëakata pe dva trda oreha, in sicer priprava ustreznih obratovalnih navodil, za kar so pristojne predvsem strokovne sluæbe Upravljalca prenosnega omreæja, ter sama fiziËna vkljuËitev obstojeËih daljnovodov v stikalipËe. V prvem primeru gre za zelo zahtevno strokovno delo, saj gre za spremembo obratovanja celotne dolenjske in posavske zanke oziroma celotnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Podobno pa velja tudi za samo vkljuËevanje daljnovodov v stikalipËe, saj je poleg Elesa vpletenih vrsta strani od Nuklearne elektrarne Krpko, Termoelektrarne Brestanica, Elektro Ljubljane in Elektro Celja. Podrobni terminski plani vkljuËevanja posameznih daljnovodov, katerih obratovanje ta hip poteka preko ptevilnih zaËasnih repitev, so sicer æe dolgo izdelani, vendar pa bo pri tem potrebna izredna koordinacija, da bo prikljuËitvena dela mogoËe opraviti v Ëim krajpem Ëasu. Dosedanje izkupnje in velika strokovnost in profesionalnost dela vseh, ki so sodelovali oziroma pe sodelujejo pri tem projektu, sicer pomenijo dobro zagotovilo, da bo tudi tokrat vse plo po naËrtih, a kot pravi Janez Kern, vedno se lahko kaj tudi nepriËakovano zaplete. Mi smo sicer prepriËani, da bomo lahko konec oktobra æe pisali o uspepnem poskusnem obratovanju in pe enem velikem uspehu Elektro — Slovenije, ki bo prispeval k dvigu zanesljivosti in kakovosti napajanja potropnikov na obmoËju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. BRANE JANJld - ' RTP Krško je konec julija dobilo koncno podobo, saj so bila koncana prakticno ze vsa gradbena dela. 5925 599341 prenova RTP Laško V ©TIRIH DNEH DO NOVIH 110 kV ZBIRALK Delovni podvig delavcev Elektroprenosa Podlog bi lahko uvrstili v rubriko Saj ni res, pa je, saj so v piËlih ptirih dneh opravili ogromno delo, ki bi v normalnih razmerah in ob obiËajnem tempu zunanjih izvajalcev trajalo vsaj ptirinajst dni. V 26 zaostrenih elektroenergetskih razmerah, ko upravljalci prenosnega omre-æja ne smejo niti za odtenek odstopati od zagotavljanja zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema po naËelu n-1, je bilo mogoËe uresniËiti veËje ptevilo izklopov daljnovodov samo ponoËi in delno ob nedeljah in praznikih. Takpnim obratovalnim zahtevam je bila pogojena tudi usoda sicer æe pred dvemi leti naËrtovane zamenjave dotrajanih betonskih zbi-ralniËnih portalov z novimi jeklenimi in pripadajoËa prenova 110 kV zbiralk v RTP Lapko. Tako so bila æe zaËetna terenska dela tega projekta opravljena v noËi s 24. na 25. april, ko je demontaæo zbiralk in izdelavo provizoriËnih povezav na vseh daljnovodih, vkljuËenih v 110/35 kV RTP Lapko, motilo tudi neugodno deæevje. Toda omenjene provizoriËne povezave, ki pomenijo tako v obratovalnem kot vzdræeval-nem pogledu pravo redkost, so omo-goËile delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema brez kakrpnih koli zastojev ali nepredvidenih zaustavitev obratovanja. Sledile so zelo nevarne rupitve dotrajanih betonskih por-talov, ko je bilo porupenih in odpelja-nih okrog 44 kubiËnih metrov porta-lov in 25 kubiËnih metrov pripadajo-Ëih betonskih temeljev. Zaradi nasutega terena platoja stikalipËa, ki ga domala vsakih deset let katastrofalno poplavi hudournipka Savinja, so bili izkopi okrog obstojeËih betonskih temeljev takpnih gabaritov, kot so potrebni pri temeljenjih druæinskih hip. Tako so bili obstojeËi temelji porupe-ni do flzdravega betona«, v novo temeljenje pa je bilo vgrajenih 15 ton temeljne armature in 110 kubiËnih metrov betona. Navedena gradbena dela, ki jih je uspepno opravilo podjetje VGP iz Novega mesta, so bila dodatno oteæena zaradi nevarnosti bli-ænjih objektov, ki so bili pod napetostjo, pe posebej, ko so dela opravljali s 40 tonskim dvigalom. V omenjeni ptiridnevni delovni akciji, ki je trajala od 23. do 26. junija, so delavci podjetja Elektroservisi iz Ljubljane, ki je sicer bilo nosilec vseh gradbenih in strojnih del, postavilo 20 ton jeklenih konstrukcij novih zbiralniËnih porta-lov. Takoj, ko so njihovi monterji sestopili iz plezalnih klinov in zaËeli z montaæo naslednjega portala, so se æe na postavljene portale povzpeli po-dlopki vzdræevalci in v koordiniranem delu med vzdræevalci daljnovodov in RTP ter delavci, ki so upravljali z delovno mehanizacijo, nadaljevali elek-tromontaæo novih 110 kV zbiralk. Pri delu, ki je bilo organizirano z veËjim ptevilom manjpih skupin delavcev, sta bila neprestano v funkciji dva fluni-moga« z delovnima koparama in vitloma, ter dva dviæna odra, kar je omo-goËalo soËasno delo na vipini na ptirih lokacijah. Za ptevilna stiskanja kom-presijskih spojk so bile v uporabi ptiri stiskalnice, pri Ëemer je bila ta delovna mehanizacija izposojena iz sosednjih Elesovih elektroprenosov. Zaradi omejenega termina izvedbe del in izjemne vroËine je bil delovni Ëas od 5. ure zjutraj do 22. ure zveËer. Trideset delavcev je tako neprestano delalo v nedeljo, na dan kolektivnega dopusta, in na dan praznika, v meseËini noËnega Ëasa, delno tudi v deæju ter dnevni vroËini do 36°C. Poleg izjemnih fiziËnih naporov v takpnih razmerah in preteænem delu na vipini devetih metrov so bile na preizkupnji predvsem psihiËne sposobnosti, vezane na delo v tako veliki delovni skupini in nevsakdanjemu tempu dela ves dan. Le izjemna morala vseh posameznikov, ki ptiri dni skorajda niso imeli prostega Ëasa, je botrovala, da so bila vsa naËrtovana dela in posamezne PREJ sprotne improvizacije profesionalno dokonËane. Na takpen naËin so bile v sklopu elektromontaænih del opravljene montaæe dvosistemskih zbiralk z vodniki 2 x 490/65 mm2 Al/Fe, kom-pozitnih izolatorjev in pripadajoËe obepalne opreme, povezave novih zbi-ralk z zbiralniËnimi loËilniki ter tokovne povezave vseh visokonapetostnih naprav v pestih daljnovodnih, po enem transformatorskem in zveznem polju ter dveh 110 kV merilnih poljih. Hkrati so bile opravljene zamenjave posameznih steklenih izola-torskih verig s kompozitnimi izolatorji, tako da je celotno 110 kV stika-lipËe opremljeno z najsodobnejpo izolacijsko opremo. Vsi zbiralniËni in daljnovodni portali so opremljeni z novimi opozorilnimi tablicami, prviË v Elesu pa so na portalih poleg strelo-vodnih vrvnih povezav na konicah portalov vgrajene tudi varovalne vrvi, ki omogoËajo varovanje delavcev pri delu na vipini v celotni dolæini vseh portalov. Gre za svojevrstno inovacijo, ki se je porodila neposredno med izvajanjem del, in bi jo bilo smiselno prevzeti tudi na drugih tovrstnih elektroenergetskih objektih v Sloveniji. Zelo pomembna dela so bila opravljena tudi na podroËju ozemlji-tvenih povezav, izvedbe strelovodnih povezav in povezav le-teh ter zbiral-niËnih povezav na tovrstni sistem so- »eprav fiziËno in psihiËno izmuËeni so vsi udeleæenci s skupinskim stiskom rok in glasnim hura pozdravili enkratno delovno zmago. S ponosom so tudi zrli v meseËi-no zbiralk, ki so skoraj osemdeset let staro razdelilno transformatorsko postajo Lapko povsem pomladile, zanesljivost obratovanja na tem obmoËju pa moËno poveËale. IN POTEM Dotrajane betonske portale so v Lapkem zamenjali sodobni jekleni. sednje nove distribucijske 110/20 kV RTP, ki jo bo tako z vzdolæno povezavo mogoËe prikljuËiti na 110 kV zbiralke Elesove 110/35 kV RTP. To je predvideno pe letos, takoj ko bo Elektro Celje do-konËalo inptalacijo omenjene nove RTP. Ob koncu vseh dejavnosti v RTP so bile opravljene pe demon-taæe provizoriËnih prevezav na transformator in daljnovode, ki so vkljuËeni v RTP Lapko. Po uspepno opravljenih funkcionalnih preizkusih delovanja vseh vgrajenih visokonapetostnih naprav ter zapËitnih in merilnih naprav je bilo vzpostavljeno normalno obratovalno stanje. Poleg æe omenjenih zunanjih pogodbenih izvajalcev in projektantov IBE iz Ljubljane ter podlopke tridesete-rice so pri delu zelo uspepno sodelovali tudi delavci Elesove zapËitne in merilne sluæbe ter dispeËerji RCV in OCV BeriËevo. Vsem je æe na delovipËu za delovno vnemo in izjemen uspeh Ëestital direktor prenosa elektriËne energije Sapa Jampek. Zelo so se izkazali tudi delavci Elektroservisov pod vodstvom ©tefana MiholiËa, ki so svoje delo prilagodili neugodnim Ëasovnim terminom in hudemu tempu Elesa, tako da so bila dela konËana kar tri tedne pred rokom. Pri tem gre poudariti, da ves Ëas med delom ni priplo do nobene napaËne manipulacije ali delovne nesreËe. SRE»KO LESJAK 27 posodabljanje distribucijskega omrežja Zasavje na NIVOJU Æupan obËine Zagorje ob Savi Matjaæ ©vagan je 12. julija z rezanjem slavnostnega traku odprl novozgrajeni objekt 20 kV razdelilne postaje Izlake in tako na simboliËen naËin oznaËil konec izredno pomembne investicije Elektra Ljubljana, d.d., na obmoËju zasavskih obËin. V skladu z opupËanjem 35 kV in 10 kV napetosti na obmoËju Elektra Ljubljana, d.d., distribucijske enote Elektro Trbovlje, je bil med 10. junijem in 3. julijem 2002 izveden prehod distribucijskega srednjenapeto-stnega omreæja na 20 kV napetostni nivo. Po besedah predsednika uprave Vincenca Janše zagotavljanje stalne, zanesljive in kakovostne dobave elektriËne energije vsem odjemalcem v distribucijskem omreæju sodi med temeljne poslovne cilje podjetja, omenjena investicija pa pomeni prispevek k uresniËitvi tega cilja. flPrehod pomeni zmanjpanje padcev napetosti in poslediËno zmanjpanje izgub v distribucijskem srednjenapeto-stnem omreæju, moænost dobave veËjih koliËin elektriËne energije do odjemalcev v distribucijskem omreæ-ju, predvsem pa uËinkovitejpo, zanesljivejpo in kakovostnejpo dobavo elektriËne energije vsem odjemalcem v distribucijskem omreæju.« V prehod je bilo vkljuËeno srednje-napetostno distribucijsko omreæje, ki napaja transformatorske postaje na pirpem obmoËju Izlak vse do Trojan in Zagorja ob Savi. Prehod je bil izpeljan na 138 distribucijskih in industrijskih transformatorskih postajah, ki jih napaja 123 kilometrov povezovalnih in prikljuËnih vodov k transformatorskim postajam. Na prehodu je neposredno delala ekipa 40 delavcev Elektra Ljubljana, d.d., najveË — 24 — delavcev iz organizacijske enote Investicijski inæeniring, ki so bili neposredni izvajalci, koordinacijo del, izklope, preklope in meritve pa so izvajali delavci organizacijske enote Distribucija elektriËne energije v sodelovanju z upravljalci distribucijskega omreæja. Delo ob prehodu je bilo razdeljeno na 15 korakov in opravljeno v 15 delovnih dneh. VeËina dela je bila opravljena v rednem delovnem Ëasu, izjema sta bila dva dneva, ko je bilo delo, zaradi Ëim manjpega motenja industrijskih odjemalcev, opravljeno v dveh sobotah. Zaradi zelo podrobnih in skrbnih priprav vseh, ki so bili vklju-Ëeni v izvedbo prehoda na 20 kV na obmoËju Izlak in Zagorja, je izvedba potekala praktiËno v skladu z izdelanim naËrtom in brez veËjih teæav. Glede na to, da je bilo srednjenape-tostno distribucijsko omreæje s pripa-dajoËimi transformatorskimi postajami na tem obmoËju æe v preteklih letih zgrajeno ali preurejeno za delovanje na 20 kV napetosti, so se ob prehodu na 20 kV na transformator- skih postajah izvedle le prevezave transformatorjev in zamenjali obstojeËi 10 kV elementi, kot so prenape-tostni odvodniki in varovalke. Neposredno pred samim prehodom na 20 kV obratovalno napetost so bile glede na nove stroæje zahteve ob vseh v prehod zajetih transformatorskih postajah preverjene ozemljitve. Na podlagi teh preverjanj so bili pred prehodom dopolnjeni ali dograjeni sistemi ozemljitev pri 50 transformatorskih postajah. Pogoj za izvedbo prehoda na 20 kV napetostni nivo na distribucijskem omreæju je bila rekonstrukcija RTP Potopka vas in gradnja RP Izlake. Tako je bilo æe v letu 2000 v RTP Potopka vas dograjeno 110 kV transformatorsko polje z vso potrebno opremo. V obstojeËih 35 kV in 10 kV stikalipËih RTP Potopka vas je bila v prvi polovici letopnjega leta dograjena prva etapa gradnje novega 20 kV stikalipËa z 20 kV s 15 oklopljeni-mi celicami z vakuumskimi stikali s pripadajoËo opremo za zapËito, zamenjana pa je bila tudi dotrajana in zastarela naprava za daljinsko vodenje. Prav tako za potrebe prehoda na 20 kV napetostni nivo je bila zgrajena 20 kV RP Izlake. To je neposredno po samostojnem vodu iz RTP Potopka vas napajana razdelilna postaja z 20 kV stikalipËem s 16 celicami enake izvedbe kot v RTP Potopka vas s samostojnim sistemom zapËite in daljinskega vodenja. RP Izlake zagotavlja uËinkovitejpo, zanesljivejpo in kakovostnejpo distribucijo elektriËne energije na pirpem obmoËju Izlak. Slovesnosti na Izlakah, ki jo je poleg slavnostnih govornikov popestril tudi krajpi kulturni program z nepogrepljivim Mladinskim pihalnim orkestrom Viva in mladimi flavtistkami Glasbene pole Zagorje, so se udeleæili tudi æupani sosednjih obËin, Ëlani nadzornega sveta, povabljeni predstavniki veËjih odjemalcev, izvajalci del na objektu in sodelavke ter sodelavci Elektra Ljubljana, d.d. Kot je posebej poudaril Ëlan uprave Lu-dvig Sotošek, je uspepno uresniËena investicija sad dobrega medsebojnega sodelovanja delavcev Elektra Ljubljana, d.d., in lokalne skupnosti, pri Ëemer se je pe posebej zahvalil predsedniku uprave ETI, d.d., Izlake za zgledno sodelovanje pri izvedbi projekta. MAG. VIOLETA IRGL 020163 zakonodaja Varnost na gradbi©»ih Izvajanje razliËnih uredb v praksi pogosto sproæa vprapa-nja, na katera si velikokrat ne znamo odgovoriti. Predpisi o varnosti pri delu v elektrogospodarstvu so bili æe doslej dobri, problemi izhajajo bolj iz njihovega nedoslednega izvajanja. G lede na nekatere dileme in razliËne razlage o uporabi Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na zaËasnih in premiËnih gradbipËih (Uradni list RS pt. 3/02) v elektrogospodarstvu je bil 19. junija na to temo organiziran posvet sluæb VZD v sodelovanju z Inptitutom za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Razlago uredbe in razpravo je vodil direktor Urada za varnost in zdravje pri delu mag. Milan Srna. Na podlagi razprave bi lahko glede uporabe uredbe v elektrogospodarstvu sklenili naslednje: 1. Uredba se nanapa na gradbipËa in gradnje v povezavi z Zakonom o graditvi objektov (osnutek novega zakona je v pripravi). To pomeni, da za redna vzdræevalna in remontna dela uredba ne velja ter se varnost in zdravje pri delu na takih delovipËih ureja v skladu z doloËili Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektriËnega toka (Ur. l. RS pt 29/92) in Varnostnih pravil za dela na elektroenergetskih napravah posameznih podjetij. Za novogradnje in veËje rekonstrukcije naprav, za katere je bilo skladno z zakonom o gradnji objektov pridobljeno ustrezno gradbeno dovoljenje, pa je treba doloËila omenjene uredbe upoptevati. 2. Varnost pri delu na elektroenergetskih napravah je bila æe doslej normativno dokaj dobro urejena in zagotavlja visoko stopnjo varnosti; priznati pa moramo, da se v praksi predpisana doloËila veËkrat ne izvajajo dosledno. Æe Tehnipki predpisi za obratovanje, vzdræevanje in revizijo elektroenergetskih naprav (Ur. L. FLRJ pt 6/57) so doloËali temeljne pogoje varnega dela na teh napravah: flZa dela na elektri-Ënih napravah z nazivno napetostjo nad 250 V proti zemlji, ki so vnaprej planirana, izdela vodstvo obrata pi- smen program dela, v katerem doloËi odgovornega delovodjo za predvidena dela, razdelitev del, Ëas zaËetka in konca predvidenega dela, vrstni red dela, posebne varnostne ukrepe. O vsebini programa je treba pravoËa-sno obvestiti vse zainteresirane. Ravnanje z elektriËnimi napravami in dela na odstranjevanju okvar, vzdræe-vanju in remontu smejo vrpiti samo strokovno kvalificirane in v praksi dovolj preizkupene osebe.« Na podlagi tega predpisa so bila izdana v Sloveniji æe leta 1958 prva Varnostna pravila za dela na napravah v elektrogospodarstvu, ki so bila zelo sodobna, saj so upoptevala predvsem kriterije in izkupnje EdF ter so se pozneje ustrezno dopolnjevala, zlasti leta 1992 ob uveljavitvi Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo elek-triËnega toka (Ur. l. RS pt. 29/92). 3. »e primerjamo zahteve po omenjeni uredbi, lahko hitro ugotovimo, da so tudi pri pravilniku oziroma varnostnih pravilih æe upoptevana temeljna naËela varnega dela. Upal bi si celo trditi, da je glede na vse zahteve varnostnih pravil (dokumenti za delo, strokovnost osebja in predvsem obveza po poznavanju naprav ...) doseæe-na stopnja varnosti bistveno veËja. 4. ObiËajno, predvsem pri vkljuËeva-nju naprav v obratovanje, sodelujejo tudi delavci naroËnika — elektrogospodarstva kot izvajalci. Glede na zahtevo uredbe, da koordinator v fazi izvajanja projekta ne sme biti eden izmed izvajalcev, pa ne bi smeli nastopati v tej vlogi. To doloËilo je za podroËje elektrogospodarstva strokovno nesprejemljivo, saj le zaposleni v posameznem objektu lahko kompleksno obvladajo specifiËno problematiko varnosti in zdravja pri delu. 5. Zahtevanega usposabljanja za koordinatorje za varnost in zdravje po 4. Ëlenu citirane Uredbe naj bi se udeleæili predvsem delavci investicij, saj so le-ti najbolj odgovorni za zagotovitev varnosti in zdravja v celotni fazi priprave in izvajanja objekta. Urad za varnost in zdravje pri delu pripravlja priporoËila oziroma razlago omenjene Uredbe, zato se poziva vsa strokovna javnost (ne samo po-droËje varnosti in zdravja pri delu), predvsem investitorje, da vprapanja oziroma predloge v zvezi z uporabo omenjene uredbe posredujejo neposredno na urad. LOJZE ISTANI» 29 vzdrževanje TE Šoštanj Po Šestih letih obseŽen remontsumt Vsak izmed petih šoštanjskih blokov ima doloceno ciljno dobo obratovanja. Prvi trije do leta 2012, cetrti do leta 2018 in peti do leta 2022. Preostala življenjska doba je pomembna pri odlocitvi za pogostost remontov, zamenjavo posameznih delov in obseg remontnih del Tako je letos po šestih letih prišel na vrsto za obsežen remont cetrti 275 MW blok. Blok bo stal od 5. julija do 9. septembra. v 30 zacetku so imeli v TE Šoštanj dvoletne remontne cikluse, potem so prešli na štiriletne, praksa pa je pokazala, da je optimalno opraviti obsežen remont na tri leta. »Predlogo obdobje med remontom pomeni slabšo zanesljivost obratovanja. Posamezne komponente bloka se tako obrabijo, da jih ni vec moc obnoviti, ampak jih je treba zamenjati. To pa povzroci samo še vecje stroške. Praksa iz tujine kaže, da na podobnih termoenergetskih blokih opravljajo vecje remonte na dve do tri leta,« je o razlogih za dolocitev pogostosti remontov povedal mag. Uroš Rotnik, namestnik direktorja TES, in dodal, da v elektrarni sedaj ugotavljajo, da so z remontom cetrtega bloka cakali predolgo, saj je bil zadnji obsežnejši remont leta 1996. Letos so zaradi remonta blok ustavili v petek, 5. julija, del so se lotili v ponedeljek, 8. julija, in nacrtujejo, da bo blok ponovno v omrežju 9. septembra. Remontni cas so skrajšali z obicajnih 75 dni za tovrstne posege na 60 dni. Na kriticni poti, ki vpliva na dolžino remonta, so: obsežen remont turbine, zamenjava dela uparjalnika na njegovi zožitvi, sanacija obeh grelnikov zraka in sanacija hladilnega stolpa. Poleg tega, da opravljajo remont po nacrtu, ki so ga naredili na podlagi posnetka stanja opreme ob zadnjem remontu, in na podlagi težav, ki so jih imeli med remontoma, prvih 14 dni predvsem nadzirajo naprave in opremo ter dolocajo dela, ki jih je treba opraviti. flZadnje leto smo imeli teæave z odpiranjem regulirnih ventilov turbine, do katerih je priplo zaradi predolgega obratovalnega obdobja med dvema remontoma. Pojavile so se vibracije na turbini in popkodbe gredi glavne oljne Ërpalke. Gred nam je poËila kar dvakrat. S kompletno revizijo visokega, srednjega in nizkega tlaka turbine in pripadajoËih ventilov in armatur, raËunajo, da do teh teæav ne bo veË prihajalo,« nadaljuje sogovornik. Nobenih posebnih teæav v zadnjih pestih letih pa niso imeli na generatorju, tako da naËrtujejo njegov klasiËni remont, med katerim bodo zamenjali njegovo vzbujanje. Obseænih del bo deleæno 220 kV stikalipËe, ki je bilo tako dotrajano, da jim je v njem razneslo odklopnik, ki jim ga je pozneje posodila distribucija, stikalipËe pa so sanirali s sposojenimi rezervnimi deli iz drugih elektro podjetij, da je lahko opravljalo funkcijo do remonta. Med gradbenimi deli kaæe omeniti zamenjavo prpipËa v hladilnem stolpu. To je bilo pe iz azbestnih plopË, ki so ekolopko oporeËne in dotrajane, tako da ne bi zdræale do konca æiv-ljenjske dobe bloka. Z zamenjavo se bo izboljpal izkoristek hlajenja hladilnega stolpa. Podoben poseg so napravili leta 1999 na hladilnem stolpu petega bloka in se je izkazal kot uspe-pen, zato ga bodo ponovili pri Ëetr-tem hladilnem stolpu. »e smo doslej opisovali dela na Ëistejpem delu elektrarne, pride sedaj na vrsto prapni del. Pri kotlovskem delu je bil problema-tiËen parovod ponovno pregrete pare. Najbolj kritiËne komponente bodo to poletje zamenjane. Prav tako bodo zamenjali visokotlaËno reducir-no postajo in reducirne ventile, saj se- Vzdrževalna dela v 220 kV stikaliscu. danja ni veË obratovala brezhibno. Po besedah Uropa Rotnika bodo na parovodu pregledali vse zvarne spoje, na kotlu pa izvedli dimetriËne kontrole ocevja, in zamenjali cevi, ki bodo obrabljene nad doloËeno mejo. Opravili bodo tudi natanËne kontrole vseh zbirnih kolektorjev pregreval-nikov visoko tlaËnega dela kotla. Æe v drugem tednu remonta so menjavali kritiËni prehod uparjalnika na vipini 44 metrov, kjer prihaja do zoæitve kotla. Nov del bo imel nove membranske stene z debelejpimi cevmi. Celovite posodobitve bodo deleæni tudi pra-hovodi in gorilniki prapnega sistema. Na njih so najveËje abrazije. Zamenjali bodo obe dogorjevalni repetki z novimi. Stare so bile v tako slabem stanju, da so doloËene repetnice odpadle. flNa dimno zraËnem traktu bomo izvedli remont ventilatorjev podpiha, kjer smo imeli teæave z regulacijo in strojelomi. Pri grelnikih zraka Luvo bomo zamenjali vse prekate in vso tesnjenje. Netesnost na tem delu je dovajala preseæke sveæega zraka, kar je zmanjpevalo zmogljivost razæveple-valne naprave. Na ventilatorjih vleka bomo zamenjali leæaje in opravili kontrolo lopatic,« nadaljuje z opisovanjem ptevilnih letopnjih remontnih del namestnik direktorja. Vendar to Remont turbine stirice v polnem teku. pe ni vse. Na elektrofiltrih je treba opraviti meritve pretokov dimnih plinov in jih optimizirati tako, da bo po vsem preseku enako delovanje in izkoripËanje dimnih plinov. Zamenjali bodo tudi vse obrabljene dele in namestili novo tesnjenje. Na razæve-plevalni napravi, ki obratuje od leta 1994, bodo obnovili razvod oksida-cijskega zraka, izvedli remont obto-Ënih Ërpalk, v pralniku zamenjali gu-miranje pralnika in zamenjali popko-dovane dele plapËa pralnika. Med drugimi deli, ki niso neposredno povezana s proizvodnjo elektri-Ëne energije, pa so prav tako pomembna za zanesljivo obratovanje bloka, bo med tem remontom opravljena zamenjava nadzornega raËunalnika. Dosedanji je bil toliko zastarel, da rezervnih delov zanj ni bilo veË mogo-Ëe dobiti. Poskrbeli pa bodo tudi za boljpe delovno okolje dispeËerjev komandne sobe Ëetrtega bloka. Remontna dela bodo pod nadzorstvom Tepevih vzdræevalcev opravila izvajalska podjetja, ki æe sicer opravljajo v elektrarni doloËena dela in med remontom samo pe poveËajo ptevilo delavcev. Med tujimi podjetji naj omenimo Siemens, proizvajalca generatorja in turbine Ëetrtega bloka. Ta poplje nadzorne inæenirje, druge delavce pa priskrbi elektrarna. Vse rezervne dele imajo pripravljene in samo upajo, da jim ne bo treba pe Ëesa dodatno nabavljati. Vendar pa dokler nimajo potrebnih rezervnih delov, naprav ne bodo odpirali. Kot je dejal sogovornik, naËrtujejo, da jih bo leto-pnji remont stal 4,2 milijarde tolarjev, od tega bo sam remont stal 2,6 milijarde tolarjev, preostale 1,6 milijarde tolarjev pa bodo stala dela, ki prispevajo k podaljpanju æivljenjske dobe bloka. Med slednja dela uvrpËajo dela na hladilnem stolpu, 220 kV stikalipËu, zamenjavo visokotlaËne reducir-ne postaje, zamenjavo zbujanja generatorja, zamenjavo nadzornega raËunalnika, kritiËnih delov pa-rovoda ponovno pregrete pare in sanacijo grelnika zraka Luvo. Zaradi velikega ptevila del, ki jih je teæko usklajevati, in zaradi najveËjih obrab na dogorjevalni re-petki, prapnih gorilnikih, kotlovskih grelnikih vode, parovodih in regulirnih ventilih, predvsem turbinskih grelnikih zraka, je po presoji Uropa Rotni-ka potrebno in smotrno opraviti remont njihovih enot na tri leta. MINKA SKUBIC 31 projekt o povezovanju distribucijskih podjetij Jasnej©e odgovore naj aBIn DAaLAliza Pet distribucijskih podjetij — Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska — je pred kratkim pripravilo iztoËnice za kapitalsko povezavo v skladu z doloËili energetskega zakona. Med razliËnimi moænostmi so podjetja izbrala povezavo v obliki posebne holdinpke druæbe, na katero bi prenesla nekatere funkcije vodenja. Vendar pa se SDE Slovenije s predstavljeno zamislijo ne strinja in je æe izrazil kritiËne pripombe. Res pa je, da omenjeni projekt pe ni v celoti pripravljen, saj analiza o glavnih podroËjih trenutno pe poteka. K 32 ot je povedal Peter PetroviË, predsednik Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elektriËne energije, bi z omenjeno organizacijo elektrodistribucijska podjetja ohranila pravno samostojnost, hkrati pa bi bila preko holdinga kapitalsko povezana. VeËinski lastniki v posameznih podjetjih bi v njih izgubili neposredne lastninske pravice, postali pa bi lastniki holdinga, ki bi bil veËinski lastnik v vseh kapitalsko povezanih podjetjih. Ker je dræava sedaj veËin-ski lastnik v vseh podjetjih, ki naj bi se kapitalsko povezovala, ta ne bi bila veË veËinski lastnik teh podjetij, bi pa postala lastnik holdinga. Holding bi bil v 100-odstotni lasti dræave, elektroenergetska podjetja pa bi bila hËere holdinga. Nadalje je PetroviË pojasnil, da je dr-æava glede na doloËene iztoËnice slovenske energetske politike zainteresirana za privatizacijo doloËenega dele- æa v sedanjih distribucijskih elektroenergetskih podjetjih (do 25 odstotkov). Glede na sedanjo organiziranost distribucijskih podjetij bi tako priplo do poveËanja zasebne lastnine v teh podjetjih. Organiziranje v holding bi spremenilo moænosti take privatizacije, v tem primeru bi dræa-va lahko privatizirala svoj lastninski deleæ v holdingu. Glede na omenjeni iztoËnici bi moral lastnik, kot menijo v GIZ-u distribucije elektriËne energije, odgovoriti na nekaj vprapanj, ki izhajajo iz obeh iztoËnic. Tako postajajo aktualna vprapanja o tem, kako velik naj bo deleæ privatiziranega trajnega kapitala v teh podjetjih, ali naj se podjetja privatizirajo po enakih kriterijih, in to pred reorganizacijo v holding, ali ne bi bilo smiselno podjetja najprej reorganizirati in pripraviti organizacijsko na privatizacijo tudi v razli-Ënem obsegu in jih pele potem pove- zati v skupno organizacijsko obliko, kakpna je organizacijska oblika, ki bi bila najprimernejpa pred privatizacijo in po njej, itd. Peter PetroviË je med drugim omenil tudi nekatera temeljna vprapanja ekonomske analize. Menil je, da je treba z gospodarskega vidika pe pred odloËitvijo o uresniËitvi opisanega kapitalskega povezovanja prouËiti dve vprapanji, na katere naj bi dala odgovor analiza. PrviË, ali bi opisano kapitalsko povezovanje v resnici privedlo do tega, da bi vsota trænih vrednosti dræavnega kapitala v navedenih elektroenergetskih podjetjih bila po njegovi uresniËitvi vipja, kot je pred njo. In drugiË, kaj bi bilo treba narediti, da bi nastali uËinki v poslovanju kapitalsko povezanih podjetij, ki bi poveËali træno vrednost dræav-nega kapitala v njih. V tem okviru je PetroviË omenil tudi aktualno vprapanje, ali ne bi bilo smiselno distribucijska podjetja najprej reorganizirati in pele potem la-stnipke deleæe ponuditi na trgu. Slovenska distribucijska podjetja so sestavljena iz razliËnih dejavnosti in so med sabo strukturno zelo heteroge-na. Zelo verjetno bi bilo mogoËe z doloËenim tipom reorganizacije ustvariti izloËene podjetnipke dejavnosti, ki bi jih bilo mogoËe v celoti privatizirati. S tem bi maksimizirali vrednost tistega dræavnega kapitala, ki bi ga dræava namenila za privatizi-ranje ob danem, naËrtovanem deleæu privatizacije dræavne lastnine. Tudi v tem primeru bi morali izhajati iz vrednosti dræavnega kapitala pred reorganizacijo in privatizacijo in po njej, hkrati pa bi upoptevali maksimizira-nje træne vrednosti tistih podjetij, ki bi jih privatizirali. TEMELJNA VPRA©ANJA ©E NISO RE©ENA Omenjeni projekt je 21. junija obravnavala koordinacija sindikata distribucije, ki deluje v okviru SDE Slovenije. Na seji so med drugim poudarili, da sedanji naËin organiziranosti posameznih druæb nima veËjih moænosti za konkurenËni nastop na odprtem trgu. Po njihovem mnenju bo v prihodnjih letih resno ogroæena socialna varnost veËjega ptevila zaposlenih. Kot je znano, je SDE na delavnicah predlagal razliËne scenarije povezovanja in podal veË pobud pri iskanju repitev. Sindikalisti so od Peter PetroviË, predsednik elektriËne energije. GIZ-a distribucije GIZ-a distribucije pricakovali študijo, ki bo podala predvsem odgovore na vprašanja o možnih oblikah povezovanja družb v smislu konkurencnega nastopa na energetskem trgu in razvoja tržnih dejavnosti. Menijo, da predlagano besedilo Projekt koncentracije kapitala in poslovnih funkcij ne rešuje vprašanja, povezanih s pricakovanimi spremembami v sektorju distribucije. Ugotavljajo, da avtor projekta ni obravnaval in analiziral posledic predvidene privatizacije in odpiranja trga z energijo, saj v omenjenem besedilu ni obdelano temeljno vprašanje, na kakšen nacin zagotoviti delo vsem zaposlenim. Ugotavljajo tudi, da še vedno ni analize o tem, kolikšno število izvajalcev je potrebno za izvajanje reguliranih dejavnosti, in kolikšno število zaposlenih bo s prihodki od teh dejavnosti sploh obdržalo delo. Ob tem v Koordinaciji sindikata di- h stribucije opozarjajo, da bodo od lastnika druæb zahtevali, da jim posreduje ustrezne dokumente o nadaljnjem razvoju druæb distribucije v kontekstu reorganizacije celotnega sektorja distribucije. Lastnika bodo posebej opozorili, da prihodki iz reguliranih dejavnosti ne bodo zagotavljali preæivetja vseh zaposlenih. Od njega bodo zahtevali, da jim pre-dloæi repitve, ki bodo drugim zaposlenim zagotovile socialno varnost na podroËju trænih dejavnosti. Æe vnaprej opozarjajo, da v nobenem primeru ne bodo pristali na izloËanje in privatizacijo trænih dejavnosti zunaj elektrogospodarstva. Kot so povedali predstavniki GIZ-a distribucije, omenjeni projekt trenutno pe ni v celoti pripravljen. Prav zdaj poteka priprava analize, ki bo obsegala glavna podroËja, med drugim tudi vpliv povezovanja na træni poloæaj povezanih podjetij s predlogom ustrezne træne strategije in organiziranosti ter uËinke povezovanja v proizvodnji na gospodarjenje v distribucijskih podjetjih s predlogom optimalne organiziranosti. Na podlagi te analize naj bi se potem odlo-Ëili o nadaljnji reorganizaciji petih elektrodistribucijskih podjetij. MIRO JAKOMIN olding distribucijskih podjetij naj bi v skladu z vladnimi sklepi, sprejetimi 14. junija 2001, poveËal uËinkovitost delovanja kapitalsko povezanih podjetij in zniæal stropke njihovega poslovanja. Za vlado je to kapitalsko povezovanje smiselno le, Ëe vodi do pozitivnih uËinkov lastnika. Pri tem pa ne gre le za interes lastnika. Ob iskanju odgovora o smotrni organizaciji distribucijskih podjetij in naËinu njihovega priva-tiziranja je treba upoptevati tudi tehnolopke znaËilnosti celotnega EES, h kupcu usmerjeno strategijo sistema distribucijskih podjetij, kakovost delovanja tega sistema in zlasti zna-Ëilnosti prostega trænega poslovanja celotnega elektroenergetskega sistema. Vendar je treba tudi pri opredeljevanju teh znaËilnosti organiziranosti distribucijskih podjetij izhajati iz lastnipkega interesa dræave in tudi novih lastnikov, ki bi v ta sistem vstopili s privatizacijo dræavne lastnine. 33 sanacijski program TET Prevetritev pVSoEHdroËij Junija je vlada RS sprejela sanacijski program za Ëistilno napravo TE Trbovlje, ki hkrati obvezuje termoelektrarno, da naredi poleg investicijskega programa za Ëistilno napravo pe vrsto spremljajoËih programov. Tako to poletje v TET dejavno preæivljajo poletne mesece, saj naj bi glavnina dokumentov bila narejena do jeseni. I 34 nvesticijski program za Ëistilno napravo jim izdeluje IBE. Po besedah direktorja Sama Pajerja æelijo oktobra sklicati izredno sejo skuppËine, na kateri naj bi potrdili investicijski program. Dotlej bodo konËali izbor ponudnikov za izvedbo tehniËno te-hnolopkega dela Ëistilne naprave. Mednarodni razpis je bil sklenjen 22. julija. Po konËanem izboru iz tega razpisa pride na vrsto njegova druga stopnja, to je izvedba finanËno ekonomskega dela, ki naj bi bil opravljen septembra. Za mednarodni razpis je bilo dokajpnje zanimanje, saj je dokumentacijo dvignilo dosti ponudnikov. V elektrarni upajo, da jim bo do konca leta uspelo podpisati pogodbe z izbranimi izvajalci del in da bo njihova Ëistilna naprava po mokrem kalcitnem postopku zgrajena do srede leta 2004. FinanËno konstrukcijo naËrtujejo zapreti delno iz cene pri njih proizvedene elektrike, nadaljni del naj bi pel iz amortizacije, potem iz dezinvestiranja sredstev elektrarne in Ëetrti del naj bi bil kredit ekolopkega sklada. NatanËni deleæi bodo doloËeni po pogovorih na ministrstvih za okolje, prostor in energijo ter finance. Kakpna bo v prihodnje cena kWh iz TE Trbovlje in kakpen del nje bo pel lahko za Ëistilno napravo, bo zelo odvisno od vladne odloËitve, katere objekte uvrstiti v paket nasedlih investicij. flMi smo nape tri projekte prijavili æe drugiË. Predvidevamo, da bodo plinsko parna elektrarna, premogovna tehnologija, ki jo sicer imamo, vendar je ne uporabljamo, in energent — vse to v skupni vrednosti 6 milijard tolarjev —, vkljuËeni v nasedle naloæbe,« je povedal direktor Pajer. Drug program, ki je tudi sestavni del vladnih zahtev ob izdajanju soglasja za Ëistilno napravo, je dvig uËinkovi-tosti. V elektrarni imajo evidentirane nekatere programe, ki bi jih lahko izloËili iz glavne dejavnosti in jih v sodelovanju z ustreznimi partnerji osamosvojili. Kako Ëim bolj zmanj-pati stropke, je æe dolgo njihov moto. Glavnino stropkov so v zadnjih letih æe zmanjpali in sedaj bo po direktorjevem mnenju teæe zniæati stropke za vsak odstotek, kot je bilo do nedavnega za 15 odstotkov. V teh poletnih dopustnipkih dnevih se pipe tudi njihova strategija razvoja pod mentorstvom dr. Bogomira Ko-vaËa. Kot pravi direktor TET, se njihovo delovanja ne konËa z letnico 2015, ampak pupËajo moænost, da skladno z NEP in njihovimi hotenji nadaljujejo proizvodnjo elektriËne energije in toplote na tej lokaciji tudi po tem letu. Ekonomski izraËuni pa bodo pokazali, iz katerega ener-genta bi pridobivali energijo. flPo letu 2007 ni veË nap energent domaË premog. NaËrtovana Ëistilna naprava bo grajena pe za zasavski premog. Ne vidimo pa nobenih ovir, da ne bi napi objekti delali do leta 2015 z uvoæenim premogom z manjpim odstotkom ævepla in veËjo toplotno vrednostjo, kot je pri domaËem premogu. Tovrstni premog je cenovno ugodnejpi od ekolopkega premoga. S Ëistilno napravo pa bomo imeli veËjo moænost izbire premoga po letu 2007 in to je bil tudi eden od razlogov, da je vlada podprla nap projekt,« je nadaljeval Samo Pajer in ob tem dodal, da pri njih trenutno sestavlja primarni energent — premog kar 63 odstotkov vseh stropkov. Stropki pretvorbe premoga pa so po njihovih nadaljevanje na strani 43 Samo Pajer: flS Ëistilno napravo bomo veË moænosti izbire premoga. POGLED v EVROPO tri PRIMANJKLJAJI NA KRITIËNI MEJI FinanËni ministri Evropske unije so na svojem prvem zasedanju pod predsedovanjem Danske spregovorili o skrb zbujajoËe visokih proraËunskih primanjkljajih v nekaterih Ëlanicah zveze. V NemËiji, Franciji in Italiji so se namreË æe zelo pribliæali trem maa-strichtskim odstotkom, na Portugalskem pa so ga skoraj presegli za odstotno toËko. Teæava je pe toliko bolj pereËa, ker so se Ëlanice zavezale, da bodo do leta 2004 proraËune uravnoteæile. Najvec triodstotni proracunski primanjkljaj je namrec eden izmed štirih konvergencnih kriterijev, ki so jih postavile clanice Evropske unije kot pogoj za vkljucitev v skupno gospodarsko in denarno unijo. Maastrichtska pogodba z njimi zahteva stabilnost cen, kar pomeni, da povprecna inflacija ne sme presegati povprecja treh držav z najnižjo stopnjo inflacije, stabilnost menjalnih tecajev in javnih financ ter omejeno dolgorocno obrestno mero. Slednja ne sme presegati vec kot dveh odstotkov povprecne obrestne mere treh držav z najnižjo stopnjo inflacije, v okviru javnih financ pa zahteva, da morajo imeti clanice stabilne javne finance, kar pomeni, da proracunski primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto družbenega proizvoda, javni dolg pa ne 60 odstotkov BDP. Na podlagi naštetih maastrich-tskih kriterijev je pred petimi leti nastal pakt o stabilnosti in rasti cen, ki opredeljuje fiskalne politike clanic tudi po vstopu v evroobmocje in kot srednjerocni cilj zahteva uravnoteženje nacionalnih proracunov. K temu so se države clanice unije zavezale že na junijskem vrhu Evropske unije v Sevilli, kjer so obljubile, da bodo do leta 2004 uravnotežile svoje proracune. Toda rastoci proracunski primanjkljaji so ocitno že tako skrb zbujajoci, da so jim financni ministri iz dvanajstih držav EU na tokratnem zasedanju v Bruslju, ki je bilo sredi julija, namenili najvec pozornosti. Ugotovili so, da so primanjkljaji v nekaterih državah obcutno previsoki, zato bodo morale tako te države kot tudi celotna Unija v prihodnjih dveh letih narediti nekaj korakov, ki bodo privedli k zmanjšanju, kot je poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Pedro Solbes. VE»JI PRIMANJKLJAJI POSLEDICA RECESIJE Ministri so na zasedanju poudarili, da so izredno veliki proracunski primanjkljaji v nekaterih državah predvsem posledica pocasne gospodarske rasti v letošnjem letu. Maja letos je Evropska komisija namrec predstavila porocilo o pregledu javnih financ v državah clanicah gospodarske in denarne unije in na podlagi tega kot temeljna cilja poudarila uravnoteženje proracunov in povecanje zaposlovanja. Prav lani se je gospodarska dejavnost v vodilnih svetovnih ekonomijah nekoliko upocasnila, kar se mocno odraža tudi v denarni in fiskalni politiki držav Evropske unije. Najbolj skrb zbujajoci sta, kot že receno, predvsem pocasna gospodarska rast in razmeroma visoka inflacija, ki nikakor ne pade pod dva odstotka na leto. Prav slabša gospodarska rast pa je tista, ki je povzrocila povišanje proracunskega primanjkljaja, ki je lani v evroobmocju dosegel 1,3 odstotka BDP, leta 2000 pa je znašal le 0,7 odstotka. NAJHUJE NA PORTUGALSKEM Letos bodo proracunski primanjkljaji zagotovo še vecji, ceprav o natancnih številkah, kako slabo gre posameznim državam, ministri na omenjenem zasedanju niso spregovorili. Jasno pa je, da je trenutno v najslabšem položaju Portugalska, kjer bo letos primanjkljaj v proracunu najbrž dosegel 3,9 odstotka BDP, s cimer bo ta država za skoraj odstotek presegla mejo, zapisano v paktu stabilnosti in rasti. Ce bodo predstavniki države to številko tudi uradno potrdili, bo morala Evropska komisija proti državi sprožiti postopek, ki ga predpisuje pakt. Omenjeni dokument namrec v primeru preseganja zgornje meje dovoljenega proracunskega primanjkljaja doloca sankcije v obliki neobrestovanega depozita, ki znaša od 0,2 do 0,5 odstotka BDP. Ce država pomanjkljivosti ne odpravi v dveh letih, se ta depozit spremeni v inanËni ministri evroobmoËja so na zasedanju v Bruslju razpravljali tudi o zelo moËnem poloæaju evra v primerjavi z dolarjem in presodili, da je krepitev skupne valute v interesu gospodarske in denarne unije. »eprav lahko moËnejpi evro krat-koroËno slabo vpliva na izvoz, pa pozitivno vpliva na inflacijo in konkurenËnost, je poudaril komisar za gospodarske in denarne zadeve Pedro Solbes. ** 35 POGLEDv EVROPO placilo kazni. Vse takšne odlocitve morata potrditi dve tretjini evropskih svetnikov, kar pa je -na sreco kršiteljic — izredno težko doseci. Tako do zdaj še nobena država ni bila deležna sankcij zaradi kršenja zahtev pakta. Sicer pa je Evropska komisija pred kratkim predlagala reformo Unije, ki bi tej instituciji dala vec pristojnosti na podrocju sankcioniranja clanic, ki ogrožajo makroekonomsko stabilnost gospodarske in denarne unije. Reforma bi po mnenju komisarjev zagotovila vecjo gospodarsko stabilnost Unije. OPOZORILO TODI NEMCIJI, FRANCIJI IN ITALIJI Poleg Portugalske se letos visoki proracunski primanjkljaji obetajo še Franciji, Nemciji in Italiji -prvima dvema v višini 2,6 odstotka, tretji pa za 2,2 odstotka BDP. Financni ministri kakšnih posebnih ukrepov, kako naj države znižajo svoje primanjkljaje, niso napovedali, je pa jasno, da morajo države za to pripraviti posebne programe in ukrepe. Negativne recesiiske ucinke lahko, kot je zapisal Matevž Hribernik v EU novicah, nevtralizirajo z aktivno fiskalno politiko, kar pome- ni, da povecajo državno porabo oziroma zmanjšajo državne dohodke, s tem pa pozitivno vplivajo na agregatno povpraševanje in gospodarsko dejavnost v državi. V tem primeru si država še lahko privošci povecanje proracunskega primanjkljaja, ne da bi presegla mejo treh odstotkov. Sicer pa dovoljuje pakt tudi izjeme — v okolišcinah vecje recesije, ko BDP v letu dni upade za vec kot dva odstotka, lahko države mejo treh odstotkov presežejo brez sankcij. Financni ministri evroobmocja so se na zadnjem zasedanju v Bruslju torej resno zamislili nad višjimi proracunskimi primanjkljaji v svojih clanicah. Toda ti so popolnoma samoumevna posledica upocasnjene gospodarske rasti, ki je lani doletela ves svet. Kljub temu Evropska komisija že razmišlja o sankcijah, predvidenih v paktu stabilnosti in rasti. Državam, ki so že gospodarsko prizadete, namerava tako še naložiti financno kazen, kar pa zagotovo ni najbolj spodbudno za razvoj države in obujanje gospodarske rasti. Simona Bandur Povzeto po STA in EU novicah 36 •* POGLEDv EVROPO TRG Finci že nekaj casa išcejo odgovor na vprašanje, kako se spopasti z velikim pomanjkanjem elektricne energije, ki caka državo v prihodnjem desetletju, ce ne bo zacela graditi novih zmogljivosti. Energije pa ne bo primanjkovalo le v tej državi, ampak tudi v sosednjih, zato se lahko zgodi, da se bo kljub odprtim mejam Skandinavija znašla v velikih težavah na podrocju oskrbe z elektricno in toplotno energijo. Že v eni izmed prejšnjih številk Našega stika smo ugotavljali, da potrebuje Finska do leta 2015 veliko novih elektrarn, ce želi zadovoljiti potrebe svojih odjemalcev. Pomanjkanje bi sicer lahko nadomestili z uvozom energije, vendar to dolgorocno ne bo rešilo težav, zlasti ker so na takšni poti tudi sosednje države, kjer prav tako skladno z rastjo bruto domacega proizvoda rastejo potrebe po elektricni energiji. Zadnje porocilo o dolgorocnih potrebah finskih in drugih nordijskih odjemalcev, ki ga je naredilo podjetje Finergy, je tako pokazalo, da bo BDP na Finskem v naslednjih letih rasel v povprecju za tri odstotke na leto, v skladu s tem pa se bo povecevala tudi poraba energije, in sicer za predvidoma 1,3 odstotka vsako leto. To pomeni, da bo poraba, ki je še pred tremi leti znašala 78 TWh na leto, do leta 2010 zrasla na 92 TWh, do leta 2015 pa celo na 97 TWh. Podobno rast so izracunali tudi v sosednjih nordijskih državah. Na Danskem naj bi poraba, ki je leta 1999 znašala še 35 TWh, cez osem let poskocila na 38 TWh, do leta 2015 pa na 39 TWh. Norvežani so pred tremi leti v letu dni porabili 121 TWh energije, do leta 2010 naj bi njihove potrebe narasle na 127 oziroma na 132 TWh do 2015. Švedska, ki je med skandinavskimi državami tudi najvecja porabnica, je leta 1999 porabila 143 TWh elektricne energije, do leta 2015 pa bodo te potrebe predvidoma narasle na 154 TWh. Ce vse to seštejemo, ugotovimo, da bo poraba v Skandinaviji v naslednjih petnajstih letih zrasla s 377 TWh na kar 421 TWh. NAJBOLJ BODO NARA©»ALE POTREBE V INDUSTRIJI K skokoviti rasti porabe elektricne energije na Finskem bodo po predvidevanjih predstavnikov ** 37 podjetja Finergy najvec prispevale vecje potrebe v industriji. Rast v tej skupini pomeni namrec kar 60-odstotni delež celotne rasti v tej državi do leta 2015. Samo med letoma 1990 in 1995 je poraba v industriji narašcala za 2,5 odstotka na leto, v naslednjih petih letih celo za 3,5 odstotka v letu dni. V tem obdobju se je rast sicer nekoliko umirila, a še vedno znaša 1,8 odstotka v letu. Tudi poraba energije v drugih sektorjih je najbolj rasla med letoma 1995 in 1999, in sicer za po tri odstotke na leto, v tem petletju pa se je zmanjšala na 1,8 odstotka. Ce torej združimo te deleže, vidimo, da se v teh letih skupne potrebe po energiji na Finskem povecujejo za 1,8 odstotka, v prihodnjih petih letih, torej med 2005 in 2010, pa se bo ta rast znižala na odstotek. Pri tem kajpak ni zanemarljiv delež, ki ga prispeva vecje povpraševanje po energiji v gospodinjstvih. Slednja je potrebujejo cedalje vec predvsem zaradi urbanizacije in boljšega življenjskega standarda gospodinjstev. Ta so namrec vse manjša, denar za družino pa po vecini služita oba skrbnika. V vsakem domu je tako mogoce najti vse mogoce gospodinjske in druge elektronske pripomocke, ki so postali nelocljivi del vsakdanjika. Z rastjo blaginje pa se povecujejo tudi potrebe po toplotni energiji pozimi in hlajenju v vrocih poletnih mesecih, kar prav tako doda nekaj kWh k celotni porabi v gospodinjstvih. NEGOTOVA HIDROENERGIJA Kot smo že poudarili, Finska ni edina severna država, ki se srecuje z morebitnimi težavami z oskrbo z elektricno in toplotno energijo v prihodnosti. Podobno se dogaja tudi v sosednjih državah, vse pa po malem pricakujejo, da si bodo v casu pomanjkanja lahko pomagale. Toda pri tem je treba upoštevati, da je glavni vir energije v teh deželah voda, torej hidroelektrarne, ki pa so v veliki meri odvisne od ugodnih vremenskih razmer. V sušnih letih dobijo zaradi tega tudi do 74 TWh manj energije, kot bi je sicer pridobili v letih, ko je bil vodotok obicajen. Približno toliko energije porabi, denimo, Finska v vsem letu. Sicer pa morata Norveška in Švedska tudi v letih, ko je vodotok povprecen, uvažati elektricno energijo. Glede na to, da bo v naslednjem desetletju poraba elektricne energije zrasla za približno 45 TWh, potrebujejo omenjene države zatorej kar nekaj dodatnih virov energije. Kot so izracunali pri Finergy, lahko pridobijo toliko energije z dodatnimi zmogljivostmi z mocjo od 7000 do 8000 MW. Pri tem se spet vracamo k vprašanju, s katerim se ubadajo domala vse države, ki se srecujejo s pomanjkanjem energije - ali naj bodo to obnovljivi viri energije, nove jedrske elektrarne, 40 POGLEDv EVROPO kogeneracijske naprave ali celo tradicionalne termoelektrarne, ki so najcenejše. Slednje zaradi zahtev Kjotskega protokola skorajda ne pridejo v poštev, saj prevec onesnažujejo ozracje, zato jih države praviloma tudi ne gradijo vec, kvecjemu jih zapirajo in nadomešcajo z elektrarnami na plin in kogeneracijskimi napravami. Slednje so zelo primerne, saj proizvajajo tako toploto kot tudi elektricno energijo, prve pa so spet vprašljive, saj je zemeljski plin bistveno dražji od premoga. JEDRSKA ENERGIJA NAJPRIMERNEJŠA? Obnovljivi viri energije so del energetskega nacrta vseh skandinavskih držav, vendar pa se proizvajalci dobro zavedajo, da z njimi ne morejo proizvesti toliko energije kot, denimo, v termoelektrarnah, poleg tega so ti viri velikokrat negotovi zaradi vremenskih razmer, pa tudi njihova gradnja je relativno draga. Se najboljša možnost so zatorej jedrske elektrarne, vendar so te v svetu prav tako dokaj nezaželene, saj se ljudje bojijo nesrec, ki lahko imajo katastrofalne razsežnosti za bližnje kraje. Toda na Finskem za zdaj ne vidijo druge možnosti, zato že nacrtujejo gradnjo nuklearke z mocjo 1300 MW, delovati pa naj bi zacela že leta 2010. Slednja je po mnenju strokovnjakov iz Finergy še najbolj primerna, saj proizvaja poceni energijo in ne onesnažuje okolja s toplogrednimi plini. Poleg tega nameravajo pomanjkanje energije premostiti s povezavami, denimo, z Rusijo in Estonijo, prek katerih bodo uvažali elektricno energijo v casu pomanjkanja. Tudi v Skandinaviji, ki sicer slovi kot eden okoljsko najbolj ozavešcenih delov Evrope, se je torej na tehtnici znašlo povsod ponavljajoce se vprašanje, kaj je pomembnejše — oskrba z energijo, konkurencnost podjetij na za zdaj še negotovem trgu ali skrb za okolje. Vse troje je izredno pomembno, toda skoraj nezdružljivo. Dejstvo je, da potrebe po energiji skladno s cedalje boljšim standardom držav in njihovih prebivalcev nezadržno narašcajo, zato so nove zmogljivosti res nujne. Tu pa se zacne zapletati, saj ima vsaka možnost svoje prednosti in slabosti. Ko združimo vse to, se kot najboljša možnost za investitorje pokaže jedrska energija, ki pa je trn v peti okoljevarstvenikom. Tudi na Finskem so se po oceni stroškov in prihodkov odlocili, da vendarle zgradijo novo nuklearko, toda ta ne bo dovolj. Da bi zadovoljili potrebe svojih državljanov in državljanov sosednjih držav, ki so v podobni stiski, bodo morali celotni skandinavski trg dopolniti z novimi zmogljivostmi z mocjo približno 8000 MW. Nuklearka jih bo prinesla le 1300, preostale pa naj bi pridobili z novimi elektrarnami na plin, ki so za okolje prav tako prijazne, vendar zaradi visokih cen zemeljskega plina nekoliko dražje. Toda tukaj so svoje rekli predstavniki države, ki so investitorjem v okolju prijazne vire namenili davcne olajšave. Tako je plin po mnenju predstavnikov Finergy še najboljša možnost za pridobivanje dodatne energije. Poraba elektriËne energije v nordijskih dræavah med letoma 1980 in 2015 v TWh 1980 1990 1999 2005 2010 2015 Danska 24 31 35 37 38 39 Finska 40 62 78 87 93 97 Norveška 82 105 121 124 127 132 ©vedska 94 140 143 148 153 154 Skupaj 240 338 377 395 410 421 Poraba elektriËne energije na Finskem med letoma 1990 in 2015 v TWh 1990 1995 1999 2005 2010 2015 Gozdarska industrija 20 23 26 29 30 31 Železarstvo 5 6 7 9 10 11 KemiËna industrija 4 5 5 6 6 7 Druge industrijske oblike 4 3 4 4 5 6 Skupna poraba v industriji 33 37 42 47 51 54 Gospodinjstva 10 11 12 13 14 14 Storitve 11 11 13 14 15 16 ElektriËno ogrevanje 6 7 8 9 10 10 Skupna poraba v storitvah in gospodinjstvu 27 29 33 36 38 40 Izgube 3 3 3 3 3 3 Skupna poraba 62 69 78 87 93 97 Simona Bandur Povzeto po Power in Europe, 20. maj 2002 illliMfil 38 POGOVORI 0 NAJMANJŠIH PORABNIKIH ODLOŽENI Evropski svet je na svojem zasedanju, ki je potekalo konec junija v Sevilli, ponovno potrdil datume liberalizacije trga z elektriËno energijo in predloge o zakonodaji obdavËevanja na podroËju energetike. Omenjene roke je svet æe sprejel na zasedanju v Barceloni, ki je bilo v zaËetku marca. Takrat so se predstavniki omenjene evropske institucije dogovorili, da morajo dræave Ëlanice do leta 2004 odpreti trg z elektriËno energijo za vse odjemalce, razen gospodinjstva, obenem pa so se odloËili tudi, da bodo pogovore o odpiranju za najmanjpe porabnike odloæili do prihodnje pomladi. Sicer pa naj bi Evropska unija pe do konca tega leta sprejela smernice za uvajanje obdavËevanja na podroËju energetike. U+^i •* POGLEDv EVROPO H VPLIV EVROPSKIH CEN NA NIZOZEMSKI TOG Težnje Evropske unije, da bi z odpiranjem trga vsaj približno izenacila cene elektricne energije in omogocila dobaviteljem, da prodajajo kjer koli znotraj meja te zveze, že ogrožajo nizozemski trg, ki je sicer znan po visokih cenah elektricne energije. Domaci ponudniki namrec ne morejo tekmovati z novimi, zato je v tej državi cedalje manj želja po razvijanju lastnih zmogljivosti. Odkar je Evropska unija pred petimi leti sprejela smernice za odpiranje elektroenergetskega trga, je države clanice spodbujala k uravnoteženju cen in s tem tudi k izmenjavi elektricne energije cez nacionalne meje. Glavni pogoj za doseganje tega cilja pa je kajpak dostop do omrežja, zato si je ob odpiranju Unija obenem tudi prizadevala, da bi države drugim ponudnikom dale na voljo svoje povezave, kot prvo prednost pa je predstavljala veliko nižje cene elektricne energije zlasti v državah, ki so prej veljale kot tiste, kjer je elektrika najdražja, denimo, Italija, Španija in Nizozemska. Vstop novih ponudnikov iz drugih držav bi namrec bistveno znižal cene v teh državah. Toda izkušnje na teh trgih so nekoliko drugacne. NEMOGOCE JE TEKMOVATI S SOSEDAMI Prva ovira v omenjenih državah, da bi lahko enakovredno tekmovale na skupnem evropskem trgu, so po vecini povsem drugacni viri energije. V Italiji dvigajo cene elektricne energije v višave predvsem visoke cene nafte, medtem ko njene sosede — Francija, Avstrija in Švica — pridobivajo energijo v hidroelektrarnah in nuklearkah, kjer so stroški bistveno nižji. Podobno je na Nizozemskem, kjer pridobijo najvec energije v elektrarnah na zemeljski plin, s cimer so stroškovno gledano v bistveno slabšem položaju kot njena soseda Nemcija, kjer prevladuje energija iz termoelektrarn. Tudi Španija težko tekmuje s Francijo, saj pridobivajo v prvi elektricno energijo predvsem s hidro- in termoelektrarnami, ki so sicer še dokaj poceni, vendar ne tako kot jedrske elektrarne, ki so vodilna sila v Franciji. Popolnoma jasno je torej, da so cene elektricne energije v omenjenih državah tako visoke zaradi bistveno višjih stroškov proizvodnje, zato tudi ne morejo enakovredno tekmovati s sosedami, kjer prevladujejo cenejši viri energije. Kakšne bodo torej posledice zahtev Evropske unije po polnem odpi- ** 39 ranju trga, se sprašujejo strokovnjaki iz teh držav. Po najslabšem možnem scenariju domaci proizvajalci ne bodo vec vlagali v nove zmogljivosti, kar pa lahko celo vodi do energetskega mrka. LIBERALIZACIJA NA NIZOZEMSKEM Nizozemska je doslej na pol poti odpiranja trga z elektricno energijo, saj jo lahko sami za zdaj izbirajo veliki in srednji odjemalci. Najmanjši naj bi to možnost dobili v zacetku leta 2004, toda politicna volja pri uresnicevanju teh evropskih smernic je tako mocna, da je mogoce pricakovati popolno liberalizacijo tako elektricne energije kot tudi plina že 1. oktobra 2003, ceprav predvideva domaca zakonodaja poznejši datum. Sicer pa imajo v tej državi popolnoma odprt trg že za ponudnike tako imenovane zelene energije. Od 1. julija letos lahko namrec vsi porabniki sami izberejo svojega dobavitelja, kajpak ce ponuja energijo iz obnovljivih virov. Takšna možnost neomejenega tekmovanja je domace proizvajalce tudi spodbudila, zato se je proizvodnja tovrstne energije med 1. julijem 2001 (takrat se je zacelo postopno odpiranje na tem podrocju) in 1. julijem 2002 tudi bistveno povecala, danes pa naj bi jo uporabljalo že 775.000 nizozemskih gospodinjstev. Hkrati z odpiranjem trga za obnovljive vire domacih proizvajalcev je zacela ta država podeljevati tudi posebne certifikate za uvoz te energije, zlasti iz sosednjih držav — Nizozemske, ki je dobila 25.000 certifikatov za uvoz po 1 MWh elektricne energije, vecinoma iz malih hidroelektrarn, Švedske, Finske, Nemcije in Velike Britanije. Drugace pa ima Nizozemska do popolne liberalizacije tega trga — tako kot vecina clanic Unije — še dolgo pot, med drugim mora privati-zirati omrežne zmogljivosti, kar naj bi zacela uresnicevati še letos. Toda domaci proizvajalci niso prevec naklonjeni temu koraku, saj se bojijo, da posamezni lastniki zaradi visokih stroškov in majhnega dobicka ne bodo pripravljeni vlagati v razvoj omrežja. NA ROBO DOBICKONOSNOSTI Kot ugotavlja dr. Twan Vollebregt, nizozemski svetovalec za energetiko, bo mogoce na tamkajšnjem trgu še ohraniti domace vire in hkrati sprostiti meje ter znižati cene le, ce bo to potekalo izredno pocasi. Prav zaradi tega država še ni privlacna za nove ponudnike zunaj meja — tržne razmere so namrec za zdaj prevec negotove. Toda zahteve Evropske unije, nacionalne vlade in domacega regulatorja trga so drugacne in prej ko slej bo morala država vendarle zaceti izpolnjevati smernice odprtega trga. A že po prvih pritiskih na domace ponudnike so se cene zacele obcutno nižati, zato domaci proizvajalci poslujejo na meji dobicka. Zlasti zdaj, ko so cene zemeljskega plina fr POGLEDv EVROPO 40 zaradi novih trænih razmer precej spremenljive. Posledice so jasne — proizvajalci in distributerji ne vlagajo veË v razpirjanje proizvodnih in omreænih zmogljivosti, zaradi tega tudi proizvodnja poËasi upada, povprapevanje pa je, kot povsod po svetu, Ëedalje veËje. Veliko pove æe podatek, da so Nizozemci pe lani naËrtovali nadgradnjo omreæja, toda letos so ti naËrti nekako zamrli. To je pe en razlog, zakaj se novi ponudniki z veliko mero pazljivosti odloËajo za vstop na ta trg. Stropki za takpen korak so namreË vsaj kratkoroËno zelo visoki, obenem pa deluje nizozemski trg kot samozadosten, vËasih celo preoskrbljen. Toda po mnenju Volle-bregta se bo taka slika kmalu konËala, saj pritisk liberalizacije vendarle zniæuje cene, s tem tudi investicije in proizvodnjo. »e se bodo take teænje nadaljevale, se lahko Nizozemska znajde pred energetskim mrkom, predvideva Vollebregt. LE MALO PREDVIDENIH NOVIH GRADENJ Zaradi opisanih razmer nizozemski proizvajalci, kot æe reËeno, niso veË pripravljeni vlagati v razvoj proizvodnih zmogljivosti, predvsem v gradnje novih elektrarn ne. Tako so zdaj v tej dræavi naËrtovani le trije veËji projekti, a pe od teh je le eden potrjen. Podjetje Intergen bo namreË kmalu v bliæini Rotterdama zaËelo graditi elektrarno z moËjo 800 MW, delovati pa naj bi zaËela leta 2004. Preostala dva projekta vodita podjetji Noun in Delta, vendar sta oba pe v zelo zgodnji fazi, kar pomeni, da skoraj zagotovo ne bosta proizvajala elektriËne energije pred letom 2005. Toda do takrat bo najbræ treba zapreti veË starih elektrarn, bodisi zaradi dotrajanosti bodisi zaradi ekonomskih razlogov. K temu pa je treba dodati pe, da Nizozemska od leta 1998, ko se je tam zaËela postopna liberalizacija elektroenergetskega trga, ni dobila nobene nove elektrarne, Ëetudi je povprapevanje po elektriki v teh letih bistveno naraslo. Za zdaj sicer teæav z oskrbo pe ni bilo, saj so proizvodne zmogljivosti veËje od porabe, toda Ëe se bodo take teænje nadaljevale in Ëe se bodo cene energije pe naprej niæale, bo dræava le s teæavo zadovoljila povprapevanje. Kot konËuje Vollebregt, je naloga nove nizozemske vlade, da ustvari na domaËem elektroenergetskem trgu takpne razmere, ki bodo zagotavljale vsaj malo gotovosti za nove ponudnike. Navsezadnje je treba slediti zahtevam Evropske unije, Ëetudi te morda niso najbolj ugodne za gospodarstvo dræave. Nekoliko veË previdnosti pa bo vendarle potrebne pri niæanju cen. V tem primeru Vollebregt vztraja, da je treba temu slediti poËasi, sicer se bo Nizozemska kaj hitro znapla v veliki uvozni odvisnosti, takpen negotov trg pa zagotovo ni cilj Evropske unije. Simona Bandur Povzeto po Power in Europe Special Edition — West European Electricity Rewiew 2002 •* POGLEDv EVROPO H KAJ NAS MOTIVIRA PRI DELU? Zadovoljstvo pri delu in uËinek sta po mnenju ptevilnih strokovnjakov neloËljivo povezana. Organizacije, zlasti tiste, ki se borijo za preæivetje, dajejo pri svojem delovanju veliko prednost delovnemu uËinku, kar poslediËno pomeni, da morajo poskrbeti, da bodo zaposleni na delovnem mestu zadovoljni. Toda kako to doseËi in kaj v resnici motivira delavce? UËinkovitost je, kot je Bogdan LipiËnik zapisal v knjigi Repevanje problemov namesto repevanje konfliktov, razumski cilj, posameznikovo ali skupinsko zadovoljstvo pa emocionalni. Kako torej najti nek most med njima? F. Herzberg, ki ga prej omenjeni avtor povzema, je v svoji ptudiji ugotovil, da obstajajo posebni mehanizmi, s katerimi je mogoËe vplivati na motiviranost ljudi, razdelil pa jih je v dve veliki skupini, in sicer na satisfaktorje in motivatorje. Sa-tisfaktorji sami po sebi ne spodbujajo ljudi k dejavnosti, temveË odstranjujejo neprijetnosti ali kako drugaËe ustvarjajo moænosti za motiviranje zaposlenih, motivatorji pa neposredno spodbujajo ljudi k delu. Toda omenjeni skupini se nikakor ne izkljuËujeta, ampak lahko æe v vsakdanjem æivljenju ugotovimo, da skoraj ni dejavnika, ki bi bil samo eno ali drugo. Denimo, napredovanje, je oboje — ljudi tako motivira kot tudi zadovoljuje. Vendar lahko prvemu dejavniku le pripipemo nekoliko veËjo moË, medtem ko dobra politika podjetja v veËji meri zadovoljuje zaposlene, kot jih spodbuja, Ëeprav je tudi v tem primeru oboje moËno obËuteno. Kot ugotavlja Herzberg, imajo bolj motivatorsko vlogo dejavniki, kot so doseæek, pozornost, sa- mozadostnost, odgovornost, napredovanje in razvoj podjetja, vlogo satisfaktorjev pa imajo predvsem odnos do delavcev, vodje in podrejenih, administracija, delovne razmere, osebno æivljenje, status in varnost. S prvo skupino dejavnikov lahko vodje ljudi torej predvsem spodbujajo k Ëim boljpi uËinkovitosti na delovnem mestu, z drugo pa jih na nek naËin osreËujejo oziroma jim dajejo obËutek zadovoljstva. VRSTE MOTIVOV V æivljenju se sreËujemo z najrazliËnejpimi vrstami motivov, ki nas spodbujajo k ptevilnim dejavnostim. Glede na vlogo, ki jo igrajo v Ëlovekovem vsakdanu, jih loËimo predvsem na dve temeljni skupini, in sicer na primarne ter sekundarne motive. Prvi so tisti, ki omogoËajo Ëlovekov obstoj, kar pomeni, da govorimo o biolopkih in socialnih motivih, drugi pa so tisti, ki Ëloveka dejansko zadovoljujejo, vendar ne ogroæajo njegovega æivljenja, kakor lahko trdimo za prvo skupino. Motivov iz prve skupine zagotovo ni treba posebej obravnavati, saj je jasno, da gre za temeljne Ëlovekove potrebe, kot so lakota, spanje, poËitek ipd., Ëe govorimo o biolopkih motivih, Ëe pa imamo v mislih socialne, mislimo na potrebe po druæbi, uveljavljanju, simpatiji, ljubezni ... Nekoliko bolj zapleteni so sekundarni motivi, saj gre predvsem za Ëlovekove interese, stalipËa in navade, ki so lahko zelo posebni. »etudi zadovoljitev teh potreb ne ogroæa Ëlovekovega preæivetja, so za posameznika prav tako kljuËnega pomena, saj v nekaterih primerih zavirajo njegov razvoj in lahko na koncu vodijo celo do psiholopkih posledic. Prav zato vsak posameznik teæi k temu, da bi zadovoljil svoje potrebe, toda ta pot je nemalokrat posuta s ptevilnimi ovirami, ki nastanejo med potrebo in ciljem. Te ovire so zelo razliËne, v vsakem primeru pa jih Ëlovek doæivlja subjektivno kot stanje visoke psihiËne napetosti, iz katere se pogosto razvijejo frustracije, slednje pa se nemalokrat navzven izraæajo kot konflikti. ** 41 POGLEDv EVROPO kot ot smo æe ugotovili na zaËetku: cilj vsakega podjetja je predvsem uËinek, ki pa je povezan s ptevilnimi dejavniki, pe najbolj tesno z zaposlenimi, ki naloge uresniËujejo. Toda ljudje vendarle nismo stroji, ki bi brezkompromisno delali vse, kar nam je naroËeno, ampak na vse nape vsakodnevne dejavnosti v veliki vplivajo tudi napa Ëustva^ oziroma doæivljanje nastale situacije. »e na delovnem mestu nismo zadovoljni, tudi motivirani nismo, kar pa lahko podjetje kaj hitro privede v krizo. Zato mora vodja poskrbeti, da bodo zaposleni pri repevanju nalog tako zadovoljni, obenem pa jih morajo zastavljeni cilji tudi motivirati. MOBILIZACIJA ZA USPEH Prav zato mora vodja znati organizirati cilje podjetja na naËin, da ne bo prihajalo do tako hudih posledic. Z drugimi besedami: svoje sodelavce mora mobilizirati za uresniËevanje ciljev. »e mu to ne uspe, krivda sicer ni nujno na njegovi strani, saj lahko k temu veliko prispeva tudi nerazumevanje znotraj kolektiva. V tem primeru mora biti pravi posrednik in fldiplomatsko« repiti morebitne spore. Da je organizacija uspepna, je med zaposlenimi nujna visoka stopnja soglasja o ciljih in prav tako visoka stopnja mobilizacije za njihovo uresniËevanje. Kar zagotovo ni lahko, zlasti ko je treba cilje uskladiti tako, da ne vodijo v spore. Predvsem v organizaciji, kjer je veliko zaposlenih, je vodja razpet med mnoæico razliËnih æelja, tako emocionalnih kot tudi razumskih, zato je popolnoma razumljivo, da bodo cilji ljudi zelo razliËni. Vseh zagotovo ni mogoËe uskladiti, temveË jih je treba nekako uravnoteæiti, zlasti Ëe gre za nihanje med emocionalnimi komponentami, ki - kot æe reËeno — vodijo v zadovoljstvo, in razumskimi, ki vodijo v uËinek. Toda pri tem mora vodja upoptevati sposobnosti zaposlenih in jim v skladu s tem postavljati tudi cilje. Zato morajo biti naloge sprva nekoliko laæje, potem pa se lahko njihova teæavnost stopnjuje. Vsak doseæek spodbuja zaposlenega k Ëedalje veËjim doseæ-kom, s Ëimer se obenem stopnjuje njegova stopnja zadovoljstva, vsak nov uspeh in nadaljnja naloga pa ga motivira. Simona Bandur Povzeto po knjigi Bogdana Lipicnika Reševanje problemov namesto reševanja konfliktov ijlliMfill 42 DANCI NA VRHU S prvim julijem je predsedovanje Evropski uniji za pol leta prevzela Danska, ki je doslej od vstopa omenjeno skupnost dræav vodila æe pestkrat. V sam vrh svojih prednostnih nalog je uvrstila piritev, pri Ëemer pa njeno delo pe zdaleË ne bo lahko. Pod vodstvom te dræave mora namreË Unija do konca leta konËati pristopna pogajanja z do desetimi dræavami kandidatkami, saj morajo te najpozneje pomladi prihodnje leto æe podpisati pristopne pogodbe z Evropsko unijo in leta 2004 tudi v resnici postati Ëlanice zveze. Poleg tega si bo Danska, kot so zagotovili njeni predstavniki ob prevzemu nalog, med drugim prizadevala tudi za napredek na podroËju trajnostnega razvoja, kar pomeni predvsem, da bo nadaljevala gospodarske reforme in poskupala dokonËno vzpostaviti skupni notranji trg. (STA) PRIMANJKLJAJI NA KRITICNI MEJI FinanËni ministri Evropske unije so na svojem prvem zasedanju pod predsedovanjem Danske razpravljali o skrb zbujajoËe visokih proraËunskih primanjkljajih v ptirih Ëlanicah Unije, in sicer v NemËiji, Franciji, Italiji in Portugalski. Zasedanje sicer ni potekalo pod vodstvom Danske, saj ta ni uvedla skupne valute, zato je to nalogo prevzel minister iz naslednje predsedujoËe dræave — GrËije. Primanjkljaji v omenjenih dræavah so se namreË æe zelo pribliæali meji treh odstotkov, doloËeni v paktu o stabilnosti in rasti, ki je tudi temeljni mehanizem maastrich-tskih kriterijev za zagotavljanje stabilnosti evroobmoËja. Teæava je pe toliko bolj pereËa, ker so se Ëlanice zavezale, da bodo do leta 2004 proraËune uravnoteæile. (STA) NIŽJA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Majska industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila za 3,1 odstotka manjpa kot aprila, v primerjavi z lanskim majem pa se je poveËala za 0,1 odstotka, kar pomeni, da je bila v prvih petih letopnjih mesecih vipja za skupaj 2,9 odstotka, so izraËunali v dræavnem statistiËnem uradu. Maja se je v primerjavi z istim obdobjem lani po dejavnostih najbolj poveËal obseg proizvodnje v rudarstvu, kjer je bil vipji za kar 25 odstotkov, poskoËila pa je tudi oskrba z elektriko, plinom in vodo, ki je bila vipja za 9,2 odstotka. V nasprotju s tem pa se je zmanjpal obseg proizvodnje v predelovalni dejavnosti, in sicer za 1,3 odstotka. Glede na namen uporabe se je maja letos v primerjavi s tem mesecem lani najbolj poveËal obseg proizvodnje pri izdelkih za vmesno porabo, in sicer za 2,2 odstotka, poraba proizvodov za investicije se je zmanjpala za 1,7 odstotka, proizvodov za piroko porabo pa za 1,6 odstotka. (STA) statistika cen elektrike nadaljevanje s strani 34 izracunih primerljivi s stroški v drugih naših termoelektrarnah. Po letu 2015 bi lahko kurili v TET neškodljive gorljive odpadke v kombinaciji z uvoženim premogom ali pa zemeljski plin, odvisno, kaj bodo pokazali ekonomski izracuni. V termoelektrarni se zavedajo prednosti svoje lokacije, in to tako glede vzdrževanja napetosti v omrežju kot glede gradnje novega objekta, ob tem, da bo vrsta obstojece infrastrukture še v uporabi. Po letu 2015 njihova turbina in generator res ne bosta vec sposobna za obratovanje, je pa njihova lokacija za energetski objekt vkljucena v prostorski plan RS. Ne najmanj pomemben program za elektrarno, pa zelo pomemben za njihove delavce, zajema kadrovska strategija strategije prestrukturiranja. Po besedah Bojane PirkoviË, direktorice kadrovsko pravnega sektorja, so to strategijo izdelali z namenom, da zmanjšajo stroške dela, vendar še vedno zagotovijo zadostno število primerno usposobljenih in motiviranih delavcev za dosego strateških ciljev družbe. V okviru tega projekta so izvedli kar nekaj izobraževanj, s posebnim poudarkom na izobraževanju vodilnega kadra. V sklopu izobraževanj na temo sinhronizacija vodstva imajo delavnice za pripravo strateškega nacrta. Poleg tega izobražujejo perspektivne sodelavce, ki so jih izbrali vodje oddelkov. Delajo na štirih projektih in s tem dobivajo operativno znanje, ki jim bo prišlo prav, ko bo treba nadomestiti kljucne kadre, ko se bodo ti upokojili. »Najpomembnejši cilj našega izobraževanja pa je, da bi z manjšim številom delavcev z enako kakovostjo opravljali enako kolicino dela v vseh procesih, in to predvsem s projektnim nacinom dela,« je še povedala Pirkoviceva. Dobra popotnica uresnicitvi zastavljenih programov TET so besede njihovega direktorja, ki mu prav to poletje potece prvi mandat, da so v zadnjih letih vse naloge uresnicili in nacrte celo presegli. Tako nacrtujejo, da bodo letos prvic po dolgih letih poslovali z minimalnim dobickom. MINKA SKUBIC Porabni©ke skupine primerljive z evropskimi Na StatistiËnem uradu Republike Slovenije /SURS/, v oddelku za statistiko okolja in energetike Sektorja za naravne vire in okolje, devet delavcev statistiËno spremlja razliËne energetske in okoljske podatke. Do maja 2000 je bilo zbiranje teh podatkov omejeno na elektriËno energijo in plin. Zaradi prilagajanja na-pega statistiËnega sistema evropskemu je bil tedaj ustanovljen oddelek za statistiko energetike, ki ga vodi Mojca Suvorov, pomo-Ënica generalnega direktorja. oddelku za statistiko okolja in energetike so postavili sistem zbiranja podatkov na podlagi stare organiziranosti elektroenergetskega sistema. Z le-topnjim letom je zaËel delovati trg in prosto oblikovanje cen za kvalificirane odjemalce jim povzroËa nemalo teæav pri zajemanju cene kWh elek-triËne energije teh odjemalcev. Kot pravi Mojca Suvorov, v tem trenutku nihËe ne zna povedati, po kakpni ceni ti odjemalci plaËujejo elektriËno energijo, kar onemogoËa ustrezno statistiËno zajemanje in nadaljnjo obdelavo teh podatkov ter njihovo primerljivost s cenami po drugih evropskih dræavah. PodroËje statistike cen elektriËne energije in zemeljskega plina v Evropski uniji ureja posebna direktiva o preglednosti cen (Direktiva sveta 90/377/EEC). Sprejeta je bila z namenom, da zagotavlja preglednost skupnega energetskega trga za pre-preËitev diskriminacije med porabniki in za zagotovitev svobodne izbire dobavitelja. Direktiva za podroËje elektriËne energije opredeljuje devet industrijskih porabnipkih skupin, ki jih deli glede na letno porabo energi- je, prikljuËno moË in obratovalne ure. Nadalje doloËa porabo v Ëasu manjpe obremenitve sistema in korekcijske faktorje, ki so odvisni od frekvence merjenja maksimalne mo-Ëi. Dræave Ëlanice poroËajo o cenah brez davka in o maloprodajnih cenah za vsako porabnipko skupino na za-Ëetku in sredi leta. Ko je direktiva æe zaËela veljati, je bil med Ëlanicami EU sprejet pe dogovor o spremljanju cen za gospodinjstva, ki so bila razdeljena v pet porabnipkih skupin, in sicer glede na letno porabo energije in prikljuËno moË. Za zbiranje mese-Ënih in letnih podatkov iz posameznih dræav, njihovo obdelavo in pu-bliciranje pa skrbi Eurostat — Evropski statistiËni urad. Glede na nape resne namere pridruæiti se Evropski uniji, je le-ta nap urad letos pozval, da naj mu zaËnemo popiljati ustrezne podatke. Da bi StatistiËni urad Republike Slovenije to lahko zaËel izvajati, potrebuje ustrezne podatke od napih odjemalcev elektriËne energije, saj so z lanskim 1. novembrom, odkar se objavljajo le pe tarifne postavke za gospodinjstva in ostali odjem na nizki napetosti, izgubili informa- 43 01776275 Mojca Suvorov: flNap model zbiranja podatkov je mednarodno primerljiv.« viden noben individualen podatek. Po besedah Mojce Suvorov bi morali biti statistiËni podatki stratepki dokument dræave. Trenutno pa si zelo prizadevajo, da te podatke dejansko zberejo. Njihovo zbiranje in prikazovanje energetskih podatkov je narejeno po metodologijah, ki so mednarodno primerljive. Uradna dræavna energetska bilanca pa je narejena po drugi metodologiji, zaradi Ëesar pri nas prihaja pri uporabi energetskih podatkov do razliËnih rezultatov. Evropsko primerljiva statistiËna metodologija bo to prepreËila. MINKA SKUBIC 44 cije o cenah, po katerih plaËujejo elektriËno energijo upraviËeni odjemalci, ki porabijo dve tretjini elektri-Ëne energije v Sloveniji. flSpremljanje cen elektriËne energije je z vidika tarifnih sistemov, pe posebej pri mednarodnih primerjavah, lahko problematiËno, Ëe ne æe kar nemogoËe. Ceno elektriËne energije lahko doloËajo postavke za energijo, moË, meseËni prispevki, dnevne visoke in nizke tarife, sezonske tarife itd. Sistem spremljanja cen, kot ga predpisuje direktiva o preglednosti cen, pa postavlja posamezno pora-bnipko skupino z natanËno opredeljenimi znaËilnostmi na skupni imenovalec s sorodno porabnipko skupino v drugi dræavi, pokrajini ali pri drugem dobavitelju. Zato so podatki med sabo neposredno primerljivi in kot taki resniËno prispevajo k preglednemu delovanju energetskih trgov. Podatke o cenah urad dvakrat na leto objavlja v rednih Eurostatovih publikacijah: Statistics in Focus in Eni-vironment and Energy. Tudi z njihovo pomoËjo imajo porabniki iz ra-zliËnih dræav vedno moænost preveriti podatke o cenah tako doma kot v drugih dræavah. Dovolj je, da glede na znaËilnosti odjema poipËejo svojo porabnipko skupino ter neposredno primerjajo ceno, ki jo sami plaËujejo, z objavljeno,« je nadaljevala sogovornica in ob tem poudarila pomen preglednega delovanja trga z elektriËno energijo in zemeljskim plinom, ki ju je Evropska komisija vkljuËila v nabor strukturnih indikatorjev, s katerim se meri napredek v dræavah Evropske unije na podroËjih zaposlovanja, inovacij, raziskovanja, gospodarskih reform, socialne kohezije in okolja. Da bi tudi pri nas pripli do ustrezno primerljivih podatkov, so se predstavniki oddelka za statistiko okolja in energetike sestali s predstavniki Agencije za energijo, Urada za energetiko pri MOP, distribucije, HSE kot najveËjega dobavitelja in Borzena ter pripravili vprapalnik za kvalificirane odjemalce, zdaj pa Ëakajo odgovore nanj. Sicer pa ima Agencija za energijo nalogo, da izdela pravilnik o tem, katere podatke morajo podjetja sporoËati, kar naj bi bilo do 1. januarja 2003 tudi zakonsko urejeno. Æe zdaj pa je zakonska obveznost Stati-stiËnega urada Republike Slovenije, da iz njihovih publikacij ne sme biti mojca Suvorov se je kot diplomirana elektroinæenirka na Elektroinptitutu Milan Vidmar devet let ukvarjala s tarifnim sistemom, analizami dnevnih diagramov, dinamiko porabe. Zatem je delala na podro-Ëju spremljanja cen, izdelave energetskega letopisa in energetske bilance. Skratka, energetska statistika je bila njeno poglavitno delo. Tudi zato so jo povabili na Stati-stiËni urad Republike Slovenije, da vzpostavi sistem statistike energetike. Zatem se je energetiki pridruæilo pe okolje, kar pomeni zbiranje piroke palete podatkov. Za svoje uporabnike vsako leto izdajo statisti-Ëne informacije energetike in okolja. Æelijo si in tudi naËrtujejo, da bi jih izdajali kvartalno, saj bi bili tako podatki bolj sve-æi. Njena trenutna najpomembnejpa naloga je harmonizacija nape statistike energetike in okolja z evropsko. trgovanje z energijo Veliki izzivi ODPIRANJA Procesi prestrukturiranj in prilagajanj zakonodaji in odprtemu trgu pe vedno potekajo, kar pred dræavo, slovenska distribucijska in proizvodna podjetja, Eles in druge udeleæence, tudi kupce, postavlja izjemno zahtevne izzive. a (1) V Ëasih slipimo, da doslej na strani kupcev elektriËne energije — kljub notranje odprtemu trgu — pe ni priplo do tako priËakovanih niæjih cen elektri-Ëne energije in boljpih storitev elektroenergetskih podjetij. Kljub temu pa so morala ta podjetja æe do sedaj skozi zelo obseæne in kompleksne procese prestrukturiranj in prilagajanj na odprti trg. Ti procesi pe vedno potekajo in prinapajo zelo zahtevne izzive. V nadaljevanju jih bomo nekaj predstavili, in sicer na podro-Ëjih organiziranosti in informacijske podpore, doloËanja cen in vrednotenja, upravljanja s tveganji in premo-æenjem, novih vrst pogodb in storitev in podobno. V seriji treh Ëlankov si bomo ogledali tudi trenutne razmere v Sloveniji in prikazali moæen razvoj dogodkov. Najprej pa k vpra-panju, zakaj sploh deregulacija in odpiranje trga z elektriËno energijo v Sloveniji? VeËkrat je slipati, da je bila ureditev elektrogospodarstva, kot smo jo poznali v preteklosti in za katero so veljale znaËilnosti naravnega monopola, Ëisto dobra in da so spremembe nepotrebne ali celo pkodljive. Tudi dejansko lahko na nekaterih trgih ugotavljamo, da je sprostitev trga prinesla veË slabih posledic kot do- brih (npr. Kalifornija). Vendar pa to ni pravilo in na številnih trgih so cene bistveno padle, kupci pa upraviceno zahtevajo in tudi dobijo boljše storitve in primernejši odnos trgovcev in dobaviteljev. Odgovor lahko poišcemo v dejstvu, da je Slovenija le drobec med državami sveta in da pravzaprav z nekajletno zamudo le sledi procesom v državah Evropske unije. Pa tudi v državah Evropske unije so s procesom odpiranja trgov z elektricno energijo zaceli šele, ko so bili trgi že sprošceni v ZDA, nekaterih južno ameriških državah in drugje. Ce so države Evropske unije želele ohraniti in izboljšati konkurencnost svojih industrijskih podjetij glede na konkurenco iz zgoraj omenjenih držav, so bile te procese prisiljene izpeljati. Vse to z namenom, da se zagotovi vecja ucinkovitost elektroenergetskega sektorja, nižje cene oskrbe z elektricno energijo in posledicno vecja uspešnost ter boljša konkurencnost industrijskih podjetij, s tem pa vecja zaposlenost in vec denarja za državno blagajno. Pri tem smo znova pri kljucnem cilju vseh teh prizadevanj: tako kot v drugih tržnih dejavnostih, naj tudi na podrocju oskrbe z elektricno energijo (kjer je to mogoËe) konkurenca poskrbi za to, da bo kupec zanesljivo dobil elek-triËno energijo, po Ëim niæjih cenah in z ustreznimi storitvami. Vendar pa, kot reËeno, potrebni procesi prestrukturiranj in prilagajanj pomenijo hud izziv za vse udeleæence. Elektri-Ëna energija se bistveno razlikuje od drugih dobrin in izkupnje, pridobljene pri trgovanju z drugimi dobrinami, ne prinapajo vsega potrebnega znanja za trgovanje z elektriËno energijo. ElektriËne energije namreË ne moremo uËinkovito shranjevati, obstajajo omejitve v prenosu in podobno, kar ima daljnoseæne posledice na naravo poslov na odprtem trgu. Prav tako dobava nedobavljenih koliËin jutri ali Ëez eno uro ne pomeni ustreznega nadomestila, saj mora biti elektriËna energija proizvedena tisti trenutek, ko je porabljena. PRVI POGOJ ZAKONODAJA Prva stran, ki je morala narediti konkretne korake, je bila dræava, ki je ob pomoËi podjetij iz elektroenergetskega sektorja ter na podlagi smernic in zakonodaje Evropske unije pripravila energetski zakon in pripadajoËo zakonodajo. Lahko ugotavljamo, da se glavni izzivi, na katere mora odgovoriti slovenska zakonodaja, nahajajo na podroËju krmiljenja stratepkega razvoja sektorja, transparentnosti in nediskriminatornosti oskrbe, zapËite tako slovenskih elektroenergetskih podjetij kot tudi kupcev elektriËne energije, na podroËju moænosti ppe-kulacij, izkoripËanja prevladujoËega poloæaja na trgu ter na splopno dolo-Ëanja pravil igre na vseh relevantnih podroËjih. Zakonov se na æalost ne da enostavno prepisati, treba jih je prilagoditi konkretnim razmeram v Sloveniji, kar je praviloma teæko in pogosto se posledice pokaæejo pele Ëez leta. Dejstvo je, da popolne zakonodaje na tem podroËju ni mogoËe pripraviti in je potrebno prilagajanje, dopolnjevanje in spreminjanje. Vsekakor lahko tudi na tem podroËju ugotovimo, da je precej laæje pokritizirati, ko se pokaæejo rezultati, kot pa tvorno sodelovati pri pripravi zakonodaje. Sicer pa liberalizacija in deregulacija povzroËita bistvene spremembe v strukturi in dinamiki trga, pojav novih negotovosti in tveganj, poveËajo se zahteve po poglobljenih znanjih ne le iz tehniËnega, paË pa 45 tudi iz finanËnega, pravnega, eko- 46 nomskega in drugih podroËij. Posledice se kaæejo v turbulentnosti in hitrosti procesov na odprtem trgu, pri-kljuËitvah in zdruæitvah in konku-renËnem boju. OPRAVLJENO VELIKO DELO »eprav v Sloveniji splopno gledano na strani konËnih kupcev pe ni bilo bistvenih sprememb (razen v povpre-Ëju nekoliko vipjih cen!), pa so morala elektroenergetska podjetja — tako proizvajalci kot tudi distributerji in seveda tudi Eles — skozi teæaven in zahteven proces prilagajanja in reorganizacij. Lahko ugotavljamo, da je v relativno kratkem Ëasu od septembra 1999, to je od uveljavitve novega energetskega zakona, pa do danes priplo do vrste korenitih sprememb in bistveno spremenjene strukture trga v Sloveniji ter drugaËnih razmerij med tradicionalnimi elektroenergetskimi podjetji. »e primerjamo hitrost odpiranja trga med razliËnimi kandidatkami za Ëlanice Evropske unije, od priprave in izdaje zakonodaje do izvedbe konkretnih prestrukturiranj in odpiranja trga, lahko ugotovimo, da je Slovenija te procese opravila zelo hitro in tudi korenito. Ne nazadnje nekaj najveËjih podjetij z letno porabo nad 100 GWh æe ima pravico do uvoza elektriËne energije iz tujine, in to pe pred zakonskim rokom 1. januarja 2003, izdana je veËi-na potrebne zakonodaje, na trgu pa od jeseni 2001 tudi æe deluje HSE, novo podjetje, ki ga lahko opredelimo kot najpomembnejpe elektroenergetsko podjetje v Sloveniji. Po drugi plati Eles ni veË glavni trgovec v dræavi, celo veË, skoraj v celoti je izgubil svojo nekdanjo vlogo. Nikjer drugje v Evropi primerljivo podjetje ni v tako kratkem Ëasu izgubilo tako pomembne funkcije, saj so vsa tovrstna podjetja svojo trgovsko funkcijo ne le ohranila, paË pa tudi nadgradila in razvijala. Tudi distribucijska podjetja so pla skozi zahtevne procese prilagajanja ter loËevanja dejavnosti distribucije in upravljanja distribucijskega omreæja ter dobave tarifnim in upraviËenim odjemalcem. Ti pe potekajo in nedvomno je sklepanje pogodb z upraviËenimi odjemalci konec lanskega leta pomenilo velik izziv za zaposlene v teh podjetjih. V Sloveniji imamo tudi borzo elektriË-ne energije (organiziran trg Borzen), z delujoËim dnevnim trgom in trgom prednostnega dispeËiranja in vzpostavitev Borzena ter zagotavljanje likvidnosti prav tako pomeni zelo zahtevno nalogo. Verjetno pa so bili pred najteæjo nalogo postavljeni odgovorni v HSE, ki so morali v izjemno kratkem Ëasu izpeljati zelo zahtevne procese na podroËju povezovanja proizvodnih podjetij, vzpostavljanja organiziranosti, oblikovanja trgovske funkcije in pe ptevilne druge naloge. Glede na razpoloæljiv Ëas in sredstva ter konkretne okolipËine lahko ptevilnim zaposlenim v vseh teh podjetjih — ne glede na nekatere upraviËene pripombe — zgolj Ëestita-mo za veliko opravljeno delo. Tradicionalna elektroenergetska podjetja morajo danes odgovoriti na vrsto vprapanj, s katerimi se æe zelo dolgo ukvarjajo podjetja, ki so podvræena trænim zakonitostim. Potrebno je ponovno opredeljevanje vizije in poslanstva, stratepkih ciljev in strategij za njihovo doseganje. Podjetje mora odgovoriti tudi na klasiËna poslovno organizacijska, ekonomska in marke-tinpka vprapanja o moænostih in virih za uspepno poslovanje, o pozicionira-nju, prednostih in slabostih podjetja v primerjavi s konkurenco, o prilo-ænostih in nevarnostih na posameznih trgih (swot analiza) in tako naprej. Na primer, slovenska distribucijska podjetja morajo poiskati te odgovore loËeno tako za svoje dejavnosti v okviru javnih gospodarskih sluæb, kot tudi za novo nastale træne dejavnosti, kar za omejeno ptevilo ljudi, ki delajo na teh podroËjih, pomeni zelo zahtevno nalogo. Novi izzivi, s katerimi se sreËujejo udeleæen-ci, se nanapajo tudi na sofisticirano obvladovanje tveganj, marketinpka znanja in vepËine odnosov s kupci, razumevanje fiziËne narave transakcij, obraËun, upravljanje s premoæe-njem, sofisticirano informacijsko tehnologijo in podporo ter ustrezno organiziranost za poslovanje. Seveda upraviËeni odjemalci in distribucijska podjetja æelijo najugodnejpo ceno in zanesljivo dobavo glede na njihove specifiËne potrebe, moænosti in odnos do tveganja, po drugi strani pa æelijo proizvajalci in prodajalci najvi-pje moæne cene, ob upoptevanju lastnih omejitev. In iskanje ustreznega kompromisa zagotovo ni enostavno. MAG. KLEMEN PODJED mednarodno sodelovanje Novo povezovanje balkanskih elektroenergetskih Težnje, da bi energetsko povezali Evropo in balkanske države, so vse mocnejše, saj gre ne nazadnje tudi za pomemben del energetskega trga. Vširitvenem procesu je pomembna tudi vloga Slovenije, ki ze ves cas vodi tehnicni komite UCTE. Sp Interkonekcija UCTE se vse bolj piri tudi na vzhod in jug Evrope. premenjena politiËna slika, nove dræave in novi elektroenergetski sistemi v evropskem modelu trgovanja z elektriËno energijo vzpostavljajo nove medsebojne odnose ter nova medsebojna povezovanja na Balkanu. Balkanska omreæja so fiziËno deljena na dva dela. Meja poteka med Madæarsko in Romunijo, Hrvapko in Srbijo ter preko Bosne. Tudi po in-terkonekcijski pripadnosti je Balkan neenoten, saj Bolgarija, Romunija in Albanija niso redne Ëlanice UCTE. RAZ©IRITEV SODELOVANJA — USMERITEV EU Razpiritev sodelovanja je dobro znana stalnica EU na podroËju povezovanja evropskih elektroenergetskih sistemov. Razpiritev elektroenergetskega sodelovanja je moæna bodisi z razpiritvijo sinhronske interkonekci-je, bodisi s povezovalnimi usmerno-razsmernipkimi postajami preko meja sinhronskih obmoËij. Omreæja na obrobju sinhronske interkonekcije UCTE si æelijo prvo, to je vkljuËitev v sinhronsko obratovanje, kar pa zahteva od pristopajoËih elektroenergetskih sistemov prilagoditev doktri- ni, pravilom in priporoËilom UCTE. Sinhronska razpiritev UCTE z omre-æji Bolgarije in Romunije je naËrto-vana soËasno z vkljuËitvijo sekundarne cone omreæij UCTE, ki je nastala zaradi vojne v osrednjem delu nekdanje Jugoslavije. Priprave za vkljuËitev so v teku. DOKTRINA UCTE Enakopravno sodelovati v velikem tehnolopkem sistemu, biti enakopraven Ëlan interkonekcije UCTE in uresniËiti tehniËne pogoje za proste komercialne pretoke elektriËne energije pomeni upoptevanje celotnega spleta doloËil doktrine UCTE. Avtomatske sistemske regulacije oblikujejo tekoËe obratovanje avtonomnih prenosnih omreæij, Ëlanic interko-nekcije, ki izpolnjujejo njena pravila in priporoËila. Dodatno obstajajo pe posebna doloËila za elektrarne, ki oddajajo energijo v prenosna omreæja. Visoka kakovost obratovanja in s tem povezana kakovost dobave elek-triËne energije izvira iz institucije vzajemne pomoËi UCTE, ki daje v vsaki vozlipËni toËki interkonekcije potencialno pomoË v vipini 3000 MW. Za zagotovitev visoke kakovosti obratovanja je pomembno stalno obvladovanje energetskih ravnoteæij tako v posameznih elektroenergetskih sistemih kot v celotni interko-nekciji. Tako v razvoju in dograjevanju omreæij, kot v obratovanju mora biti zagotovljen kriterij fln-1«, kot minimalen pogoj obratovalne varnosti. RAZ©IRITEV INTERKONEKCIJE — POVEZOVANJE BALKANSKIH OMREÆIJ Celotna paleta pravil in priporoËil UCTE se praktiËno preverja pri sedanjem postopku razpiritve sinhron-ske interkonekcije z bolgarskim in romunskim elektroenergetskim sistemom. To razpiritev ureja TehniËni komite UCTE, ki mu æe od vsega za-Ëetka predseduje slovenski predstavnik. Komite je neposredno povezan z oæjim komitejem, enako kot delovne skupine kreatorke pravil in priporo-Ëil. Do kadrovskih sprememb je pri-plo tako v TehniËnem komiteju, kot v drugih telesih UCTE. TehniËni 47 komite UCTE BG/RO opravlja delo 864 za vkljuËevanje na dveh glavnih po-droËjih : — raziskave in ptudije v zvezi z razpi-ritvijo interkonekcije, — funkcionalni preizkusi na elementih in elektroenergetskem omreæju kot celoti, in to v izoliranem in povezanem interkonekcijskem obratovanju. Poglavitni namen operativnih funkcionalnih preizkusov je verifikacija relevantnih karakteristik omreæja glede njihove skladnosti s pravili in priporoËili UCTE. V procesu dela tehniËnega komiteja sta pomembna pogodbeno obvezujoËa dokumenta Katalog ukrepov in Razmejitvene pogodbe. Vsebujeta obveznosti, ki jih morajo izpolniti novi pristopajoËi elektroenergetski sistemi pred njihovo vkljuËitvijo. Preverjanje usposobljenosti obsega tudi organizacijo operativnih kadrov in korektnost njihovih reakcij ob dogodkih v interko-nekciji. OdloËilni za pozitivni rezultat procesa vkljuËevanja novih sistemov so praktiËni preizkusi v dejanskem obratovanju po posebnem programu tehniËnega komiteja. Preizkusi zasluæijo vso pozornost, saj se pre-izkupajo teoretiËne ugotovitve ptevil-nih ptudij ob doslednem upoptevanju pravil in priporoËil UCTE. Balkanski elektroenergetski sistemi so danes moËno dejavni pri povezovanju. Dejavnosti so koordinirane v okviru UCTE in sodijo med prednostne naloge unije. Omreæja Balkana so bila pred politiËnimi spremembami v vzhodni Evropi deljena po pripadnosti na vzhodno in zahodno interko-nekcijo. Meja med vzhodom in zahodom je tudi v elektroenergetskem pogledu potekala preko Balkana. Sodelovanje med nekdanjim jugoslovanskim elektroenergetskim sistemom Jugel in Romunijo ter Bolgarijo je bilo naËrtovano z usmernipko-razsmernipkimi postajami in obmejnim sodelovanjem v reæimih floto-Ënih« obratovanj. Danes tudi sistema Bolgarije in Romunije teæita k neposrednemu sinhronskemu poslovanju v UCTE. Izpeljala sta zahtevne investicije za dosego standardov UCTE in uspepno osvajata zaporedje preizkusov pod vodstvom tehniËnega komiteja UCTE. Proces povezovanja ima dve glavni komponenti, ki zahtevata visoko stopnjo koordiniranosti: — vnoviËno povezovanje juænih ele-48 ktroenergetskih sistemov UCTE (GrËija, Makedonija, Srbija, »rna gora in del Bih — Republika Srbska), — razpiritev interkonekcije UCTE z romunskim in bolgarskim prenosnim sistemom. Normalni proces bi bil razdeljen na dva dela, in to najprej ponovna vkljuËitev Ëlanic UCTE in po stabilizaciji obratovanja vkljuËitev sistemov Bolgarije in Romunije. Zdruæevanje obeh faz je za UCTE izjemen poseg, ki zahteva veË kot zahtevajo pravila in priporoËila. TehniËno je zdruæitev izvedljiva in daje najhitrejpo moæno uresniËitev naËrtov. Na sliki so ozna-Ëene ptiri 400 kV povezave med sin-hronsko obratujoËim omreæjem UC-TE in obratovalnim otokom jugovzhodnega dela Balkana. To so povezave preko Mostarja (BiH), Ernestino-vega (HR), Sandorfala-Arada (H-Ro) in Rosiorija — MukaËeva (Ro-Ukrajina). VkljuËitev obratovalnega otoka bi bila v optimalnih razmerah moæna konec leta 2003 z zaËetkom sinhronskega obratovanja v letu 2004. NOVI IZZIVI »eprav opisano ponovno vkljuËeva-nje pe zdaleË ni konËano, je pred balkanskimi sistemi æe nov izziv, in sicer povezovanje s TurËijo. Tudi TurËija kot moËan elektroenergetski sistem si æeli sinhronskega obratovanja z UCTE, ki je æe sproæil postopek preverjanja znaËilnosti turpkega elektroenergetskega sistema za vkljuËitev v sinhronsko obratovanje. NaËrtovane so 400 kV povezave med TurËijo in Bolgarijo, kakor tudi med TurËijo in GrËijo. Tako se po povezavi balkanskih prenosnih sistemov in vkljuËitvi Balkana v UCTE zaËenja nova doba. Doba elektriËnega trga skladno z modelom, pravili in priporoËili evropskih sistemskih operaterjev ETSO. To so novi izzivi v revolucionarni preobrazbi elektroenergetskih sistemov tudi na Balkanu. DR. JANEZ HROVATIN mednarodna sreËanja Uspešno BALKANSKA ENERGETSKA KONFERENCA V Beogradu je od 19. do 21. junija potekala energetska konferenca z naslovom Prestrukturiranje elektrogospodarstva, ki se je je udeleæilo sto-petdeset predstavnikov elektrogospodarskih podjetij, svetovalcev ter raziskovalcev iz Slovenije, Hrvapke, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, GrËije, Makedonije, TurËije, Madæarske, Avstrije, ©vedske, Norvepke, NemËije, Velike Britanije, Kanade, ZDA in Rusije. M ed konferenco je bilo organiziranih deset tematskih zasedanj ter pet okroglih miz, skupaj pa je bilo predstavljenih kar sedemdeset prispevkov na temo izobraæevanja elektro inæe-nirjev v prihodnosti, naËinov izvajanja deregulacije energetskega trga, regionalnih borz z elektriËno energijo, regulatornih okvirjev v energetskem sektorju ter investicij in rekonstruira-nju energetskega sektorja na Balkanu. Prispeli referati so bili natisnjeni tudi v posebnem zborniku, razprave na okroglih mizah ter sklepi s konference pa objavljeni na spletni strani konference (www.bpc2002.org). Organizirani sta bili tudi dve tiskovni konferenci. Na prvi, ki je potekala 19. junija, je dr. Robert Golob s svojima gostoma dr. RajakoviËem z Beograjske univerze in dr. GlamoËa-Skopske univerze opisal ninom s proces liberalizacije in deregulacije na obmoËju nekdanje skupne dræave ter opozoril na nevarnosti pri hitri in netransparentni prodaji energetskega sektorja. Sicer pa bi lahko temeljne sklepe druge Balkanske elektroenergetske konference, ki so bili predstavljeni tudi na posebni tiskovni konferenci, strnili v ptiri skupine: — liberalizacija energetskega sektorja pred privatizacijo (pred procesom privatizacije je treba natanËno do-loËiti model trga z elektriËno energijo in poveËati vrednost podjetij z vzpostavitvijo predvidljivih, legalnih in komercialnih okolij za potencialne investitorje. OnemogoËi-ti je treba transformacijo dræavne-ga v zasebni kapital. Procesa liberalizacije in privatizacije morata biti popolnoma transparentna, privatizacija ne sme biti izpeljana z namenom repevanja proraËunskih lukenj, v procesu liberalizacije je treba zelo natanËno doloËiti poglavitne cilje privatizacije), — integracija elektroenergetskih sistemov dræav jugovzhodne Evrope v evropsko omreæje UCTE (povezovanje v omreæje UCTE poveËuje zanesljivost dobave elektriËne energije ter zmanjpuje stropke sistemskih storitev. Treba je pripraviti naËrt za vnoviËno povezavo GrËije, Jugoslavije in Makedonije z omre-æjem UCTE ter tudi za pridruæitev Bolgarije in Romunije), — regionalna integracija nacionalnih trgov z elektriËno energijo (eden temeljnih pogojev za liberalizacijo trgov z elektriËno energijo je odprava meddræavnih administrativnih ovir. Vzpostavitev enotnega trga za celotno regijo je mogoËe pe daleË, a nekatere skupne institucije, kot denimo koordinacijski center vodenja ali borzo z elektriËno energijo, bi bilo mogoËe vzpostaviti sorazmerno hitro. Spodbuditi je treba pripravo in uresniËevanje sodobnih liberalnih nacionalnih energetskih politik, kar bo poslediËno vplivalo ne le na konkurenËnost energetskega sektorja, temveË tudi na konku-renËnost celotnega gospodarstva v regiji. Zato so med cilji tudi pove-Ëanje uËinkovitosti delovanja energetskih trgov, razvoj kadrovskih potencialov ter podpora tehnolopki in poslovni inovativnosti v regiji), — vzpostavitev mednarodnega interdisciplinarnega podiplomskega ptudija energetike (eden od ptirih vok okviru krepitve sodelovanja v regiji bo Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, med drugimi svojimi dejavnostmi organizirala poletno polo odpiranja trga elektriËne energije (Balkan Power Summer School: Power system deregulation and electricity markets), in sicer od 11. do 18. avgusta v Bovcu, njeni udeleæenci pa bodo najboljpi in nagrajeni ptudentje ptu-dentskega tekmovanja, ki je potekalo pod okriljem druge balkanske konference. Poletna pola in pobuda EBA s strani Fakultete za elektrotehniko bosta zagotovo prispevali k uveljavitvi Slovenije v prihodnjem evropskem raziskovalnem prostoru, saj omogoËata mobilnost ptudentov in raziskovalnih delavcev. Slovenski organizatorji pa bi radi s tem poudarili tudi vlogo Slovenije kot pobudnice zdruæevanja in povezovanja na raziskovalnem podroËju v jugovzhodni Evropi. temeljnih sklepov mednarodne konference je tudi vzpostavitev mednarodnega interdisciplinarnega podiplomskega ptudija energetike (Energy Business Administrator — EBA). Ta novi ptudijski program naj bi ponudil kakovostna in predvsem praktiËna znanja, ki jih zahtevajo novo nastale spremembe v elektrogospodarstvu. Obenem naj bi podal pe znanja o zakonodaji in organizacijskih vedah s podroËja elektroenergetike, ki so klasiËnemu inæenirju tuja, hkrati pa nepogre-pljiva v praksi). Lahko sklenemo, da je konferenca po ptevilu gostov in kakovosti predstavljenih referatov izpolnila vsa pri-Ëakovanja organizatorja ter nam dala spodbudo za nove organizacije balkanskih konferenc v prihodnosti. BILJANA STOJKOVSKA 49 15 mednarodno sodelovanje Povezava z madŽarsko Se vedno zgolj na papirju Slovenski in mggfctrski predstavniki se ze vrsto let redno srecujejo in na teh srecanjih pogovarjajo o aktualnih energetskih vprašanjih, med katerimi je vsekakor v ospredju zgraditev 400 kV povezave med državama. Konkretnega odgovora na vprašanje, kdaj, zal se ni mogoce dati. N 50 a podlagi medsebojnega dogovora vkljuËitvi Madæarske v zahodnoev-med Elesom in madæarskim MVM — ropske gospodarske in energetske in-Magyar Villamos M(vek Rt. iz Bu- tegracije. Ta elektroenergetski pre-dimpepte je 27. in 28 junija potekal nosni objekt je ves Ëas sodil med pre-pogovor v zvezi s projektom meddr- dnostne infrastrukturne objekte ma-æavnega daljnovoda 400 kV Cirkov- dæarskega elektrogospodarstva. Tako ce-Pince-Heviz. Ta obisk lahko pteje- je bila Madæarska preko Centrela 1. mo med redna vsakoletna sreËanja oktobra 1997 æe vkljuËena v zaho-obeh partnerjev v duhu leta 1995 sklenjene medsebojne pogodbe, ki se nanapa na dolgoroËno sodelovanje na podroËju izmenjave elektriËne energije, na medsebojno pomoË ob veËjih izpadih elektroenergetskih objektov, na tranzit elektriËne energije in na uresniËevanje veËjih skupnih objektov. Med temi je tudi zgraditev 400 kV daljnovodne povezave med Ma-dæarsko in Slovenijo. Kot je znano, sega naËrtovanje tega 400 kV inter-konekcijskega daljnovoda med Ma-dæarsko in Slovenijo æe v osemdeseta leta prejpnjega stoletja v obdobje takratne nekdanje Jugoslavije. Prvotni koncept te povezave je tedaj temeljil na tranzitu velikih koliËin elektriËne energije iz nekdanje Sovjetske Zveze preko Madæarske in Slovenije v Italijo. Po politiËnih spremembah ob razpadu Sovjetske Zveze je tedaj na Madæarskem dozorela zamisel o dnoevropsko interkonekcijo UCTE preko elektroenergetskih prenosnih povezav s sosednjo Avstrijo in Slova-pko. Njihov stratepki cilj pa je dodatno energetsko povezovanje z UCTE pe preko elektroenergetskega prenosnega omreæja Slovenije v duhu æe omenjenega obojestransko podpisanega dokumenta iz leta 1995. S slovenske strani je dograditev in poveËanje zmogljivosti prenosnega sistema 400 kV vzhod-zahod bila opredeljena æe v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki jo je sprejel dræavni zbor Republike Slovenije 11. januarja 1996. Kot je znano, je bila leta 1999 zgrajena 400 kV daljnovodna povezava He-viz—Æerjavinec—Tumbri s sosednjo Hrvapko na podlagi sklenjene pogodbe iz avgusta 1996 o zgraditvi navedenega prenosnega objekta med MVM in HEP ter predhodnega podpisanega pisma o nameri, s katerim je bil opredeljen obojestranski interes za zgraditev tega objekta. Sam objekt je na madæarski strani od Heviza do madæarsko-hrvapke meje (in naprej na hrvapki strani do Æerjavinca) in do madæarsko-slovenske meje zgrajen v dvosistemski izvedbi, ki se kon-Ëuje s konËno-razbremenilnim stebrom ptev. 213 na madæarskem ozemlju tik ob meji pri Pincah. Trenutno je celotni del daljnovoda od Heviza do tromeje s Hrvapko in Slovenijo pod nazivno napetostjo 400 kV. Vzhodni sistem Heviz—Æer-javinec—Tumbri oziroma povezava med Hrvapko in Madæarsko je od le- Slovenski strokovnjaki so na Madžarskem vedno dobrodošli, ceprav bi gostitelji tudi z daljnovodi. ceprav bi gostitelji enkrat že radi zvedeli, kdaj bosta državi povezani lin RTP Heviz ta 1999 v rednem obratovanju, zaho- sodi med dni sistem pa je trenutno na sticišcu najsodobnejša daljnovoda v vasi Dobri preko odse- stikalisca. ka do Pine in stebra štev. 213 pri Pincah in naprej do državne meje s Hrvaško (prehod daljnovoda z reko Muro) prav tako pod napetostjo 400 kV, vendar v praznem teku in služi kot kompenzator. Skupna dolžina 400 kV daljnovoda na madžarski strani od Heviza do mejne tocke pri Pincah znaša 67,43 kilometra. KDAJ TUDI POVEZAVA S SLOVENIJO? V prvem delu tokratnega srecanja, ki so se ga s strani Elesa poleg direktorja Prenosa elektricne energije Saše Jamska udeležili še Aleš Kregar, mag. Krešimir Bakic in dr. Franc Jaki, z madžarske strani pa Gábor Tari, An- drás Turóczi, János Strádl in Hajnal-ka Kelemen, je bil opravljen terenski ogled madæarskega dela daljnovoda s posameznimi toËkami na obmoËju mejnega prehoda Pince na madæarski strani (konËni razbremenilni steber ptev. 213) in pirpe obmoËje daljnovo-dnega vozlipËa v vasi Dobri na Ma-dæarskem (steber ptev. 198), kjer je stiËipËe daljnovoda 400 kV iz smeri Heviza za Æerjavinec-Tumbri na Hr-vapkem in proti Pincam za Slovenijo. V drugem delu pa smo si ogledali 400/120 kV RTP Heviz, kjer sta vgrajena dva 400/120 kV transformatorja s kompenzacijskima dupilka-ma na terciarni strani. Objekt je bil v letih 1996-1999 povsem obnovljen. Zgrajeno je tudi kompletno odvodno polje 400 kV za Slovenijo (Cir-kovce), ki je tudi v obratovanju (trenutno v praznem teku in sluæi kot kompenzator jalove energije). Na tem objektu je v bistvu plo za dograd-njo in hkrati za modernizacijo obsto-jeËega stikalipËa. ProstozraËno 400 kV stikalipËe, vkljuËno z obema odvodnima poljema za Slovenijo in Hrvapko, je zgrajeno s cevnimi zbi-ralkami. Visokonapetostna oprema je v klasiËni izvedbi najnovejpe te-hnolopke izdelave (odklopniki v SF6 tehniki). Primerjalna stropkovna analiza med klasiËno izvedbo in v oklopljeni SF6 izvedbi je pla v prid klasiËne izvedbe, to tem bolj, ker ni bilo posebnih lokacijskih in prostorskih omejitev na obstojeËi transformatorski postaji. 400 kV stikalipËe je zasnovano s tehniËno repitvijo flenega in pol odklopnika po polju«. Izveden je distribuirani sistem vodenja objekta, kjer ima vsako polje pripadajoËo opremo v posebni hipici, njihove medsebojne povezave pa so izvedene z optiko. V nadzidavi obstojeËe stare pogonske stavbe, ki je bila obnovljena, je postavljen sodobni komandni prostor z ustrezno funkcijo dispeËin-ga za pirpo regionalno jugozahodno obmoËje madæarskega elektrogospodarstva. V tretjem delu so potekali pe pogovori v zvezi s tehniËnimi podatki vgrajene visokonapetostne opreme na madæarski strani in prihodnjega novega 400 kV daljnovoda na slovenski strani. Z madæarske strani je bil predlagan koncept pogodbe o zgraditvi slovenskega dela 400 kV daljnovoda od mejne toËke pri Pin-cah do Cirkovcev in koncept izdelave nove ptudije o izvedljivosti za ta objekt. Posebej je bil z madæarske strani dan tudi poudarek terminske-mu roku glede odloËitve o zaËetku gradnje tega objekta na slovenski strani in pa uskladitvi trase avtoceste z madæarske in slovenske strani. Ta namreË tako v Sloveniji kot na Ma-dæarskem pe vedno ni dokonËno do-loËena, ena izmed razliËic avtoceste na madæarski strani iz leta 1999 pa celo poteka toËno v trasi æe zgrajenega daljnovoda od vasi Dobri do mejnega prehoda pri Pincah. DR. FRANC JAKL 51 tuje izkušnje Energetski KITAJSKE izzivi V zadnjem obdobju zasledimo ime LR Kitajske na vseh vidnej-pih mestih v svetovni politiki, gospodarstvu, raziskovalnih dejavnosti in na ptevilnih drugih podroËjih. Vse pogosteje zasledimo oznako flMade in China«, kar postaja æe sinonim za ptevilne izdelke splopne porabe, od tekstilnih izdelkov in vse do high-tech tehnologije, vkljuËujoË oboroæevalno in vesoljsko tehniko. Z 52 a navadne ljudi je Kitajska nekje na drugem koncu sveta, znana predvsem po svoji veËtisoËletni kulturi in civilizaciji, zlasti pa po znamenitem 2.450 kilometrov dolgem Kitajskem zidu in po ogromnem ptevilu ljudi. To dejansko dræi. Dræi pa tudi izrek, da gre v zadnjem obdobju za prebujanje zmaja ogromne deæele na Daljnem vzhodu, ki bo prav gotovo v naslednjem desetletju igrala na po-litiËnem in gospodarskem podroËju izjemno pomembno vlogo tudi v svetovnem merilu. LR Kitajska je dr-æava z najveË prebivalci na svetu. Po zadnjem ptetju iz leta 1997 pteje milijardo in tristo milijonov ljudi ali petino vsega prebivalstva na svetu. V njej æivi 56 etniËnih skupin, pri Ëe-mer predstavlja ljudstvo Han kar 93 odstotkov. Kitajska se razprostira na vzhodu Azije na 9,561.000 kvadratnih kilometrov, njen morski del pa obsega 4,37 milijona kvadratnih kilometrov. Kopenska meja je dolga preko 20.000 kilometrov, Kitajska pa meji na 15 dræav. Geografsko Kitajska meri po horizontali (vzhod-za-hod) in vertikali (sever—jug) v dolæi-no preko 4000 kilometrov, pri Ëe-mer je najsevernejpe mesto Mohe na geografski pirini Berlina, najjuænejpi tropski otok Hainan Dao pa ustreza geografski pirini juæne Sahare. Glavno mesto je Peking (Beijing) z blizu 11 milijoni prebivalcev. NajveËje je mesto Chongqing v osrednji Kitajski (15,3 mil.), sledijo Shanghai (13,0 mil.) na vzhodu, Chengdu (9,8 mil) in Wuhan (7,2 mil.) v osrednji Kitajski, Harbin na severu Kitajske (9,8 mil.), Tianjin (8,9 mil.) in Shi-jiazhuang (8,5 mil.) v bliæini Pekinga. Kitajska je razdeljena na 22 provinc, 5 avtonomnih pokrajin (Tibet, Xinjiang, Ningxia, Guangxi in notranja Mongolija) in 4 mestne obËi-ne (Peking, Shanghai, Tianjin in Chongqing), pri Ëemer sta Hongkong in Macao posebni administrativni regiji. GOSPODARSKI VIDIKI LR KITAJSKE V gospodarskem pogledu je Kitajska deæela, za katero je poleg drugih gospodarskih dejavnosti znaËilno izredno dinamiËno trgovanje. Tako je denimo leta 1999 znapala celotna zunanja trgovinska izmenjava Kitajske preko 360 milijard ameripkih dolarjev, pri Ëemer je bil uvoz 166 milijard dolarjev, izvoz pa 195 milijard dolarjev. S tem je bila Kitajska uvr-pËena na deveto mesto najpomem-bnejpih dræav na svetu. NajveËji trgovski partner Kitajske v tem obdobju je bila Japonska (66 milijard dolarjev ali 18 odstotkov celotne blagovne menjave Kitajske), sledile so ji ZDA (61 milijard dolarjev ali 17 odstotkov) in Evropska unija (56 milijard dolarjev ali 15 odstotkov). Leta 2001 je Kitajska postala polnopravna Ëlanica Svetovne trgovinske organizacije, kar bo dolgoroËno pe bolj vplivalo na njen razvoj in pribliæeva-nje popolnemu trænemu gospodarstvu. V izvozu in uvozu blaga prevladujejo predvsem izdelki kemiËne industrije, tekstila in obutve, kovin in strojev z elektroniko. Vpeljane gospodarske reforme konec sedemdesetih let prejpnjega stoletja (1978) in kmalu zatem pe kmetijskih reform (1984) so ustvarile primerne gospodarske razmere, kar je bila dobra podlaga za prenovo celotnega gospodarskega sistema. PovpreËna letna rast DBP v letih 1979 do 1995 je bila 9,8-odstotna, v obmorskih krajih je presegala celo 10 odstotkov. Trenutno se giblje okrog 7 do 8 odstotkov. Letna stopnja inflacije je leta 1996 znapala 8,3 odstotka, se leto zatem zniæala na 2,8 in leta 1999 dosegla æe negativno vrednost (-1,3 odstotka). Nevarnost takpne hitre gospodarske rasti pa se odraæa v Ëezmer-nem onesnaæevanju okolja, ki ima lahko dolgoroËne posledice. Gre predvsem za onesnaæenje zraka, erozijo zemlje ter primanjkovanje pitne vode. Skratka, ekologija bo zagotovo eden najpomembnejpih problemov hitre rasti, s Ëemer se je kitajsko vodstvo æe spoprijelo ob prehodu novega tisoËletja. ELEKTROENERGETSKI SISTEM KITAJSKE Elektroenergetski sistem Kitajske sestavlja sedem medregionalnih in pet neodvisnih provincijskih elektroenergetskih omreæij. Stopnjevanje napetosti na visokonapetostni strani je 110-220-330-500 kV, medtem ko je na srednjenapetostni strani 10-35-65 kV ter na nizki napetosti 380/220 V. Na prelomu tisoËletja je znapala inp-talirana moË v celotnem elektroenergetskem sistemu Kitajske 319 GW s proizvodnjo 1368 TWh elektriËne energije brez Taiwana, Hongkonga in Macaoa. Skupna dolæina prenosnih vodov na srednjenapetostni distribucijski strani (35-110 kV) je v tem obdobju znapala okrog 400.000 kilometrov z inptalirano transformacijo 363 GVA, medtem ko je na visokonapetostni strani 220 kV, 330 in 500 kV dolæina vodov znapala preko 163.000 kilometrov (od tega 26.800 km na 500 kV, 8.600 km na 330 kV, 128.000 km na 220 kV strani) z Shanghai moËno spominja na mesta iz prihodnosti. Prikaz kitajskega elektroenergetskega omrežja. inptalirano transformacijo okrog 414 GVA. Vsekakor opazne ptevilke ob dejstvu, da znapa letno poveËanje porabe elektriËne energije v povpre-Ëju med 7 in 8 odstotki. ENERGETSKI POTENCIAL KITAJSKE Glede na geografski poloæaj Kitajske se glavni energetski viri na trdo gorivo (rjavi in Ërni premog) preteæno nahajajo na srednjevzhodnem delu dræave (pokrajine ©ensi, ©ansi, Hu-peh, ©antung in v Mandæuriji na severu Kitajske), hidro potenciali pa predvsem v srednje in jugozahodnem delu Kitajske. Zlasti poletno obdobje z obilnimi monsunskimi padavinami s pacifipke strani (jugovzhodni predeli Kitajske) in na drugi jugozahodni strani pod vplivom monsuna iz Indijskega oceana, prispevajo ogromne koliËine voda z visokogorskega tibetanskega platoja. Vsa ta ogromna koliËina vodnih mas se steka v niæin-ske predele osrednje Kitajske, kjer so ustrezne razmere za gradnjo velikih hidroenergetskih kompleksov. Od tu naprej pa je treba elektriËno energijo prenesti do potropnipkih sredipË, ki so preteæno locirana na vzhodnem priobalnem delu dræave in so moËno urbanizirana z ogromnimi industrijskimi kompleksi, medsebojne razdalje pa so tudi do 2000 kilometrov in veË. 53 n HIDROENERGETSKI POTENCIAL KITAJSKE Hidropotencial Kitajske sodi med najveËje na svetu. Na podlagi podatkov avtorjev EPRI of China (IEEE PES konferenca 2001) in dræavnega energetskega podjetja (State Power Corporation of China) z odmevne konference CICED, ki je potekala oktobra 2000 v Shanghaju, se ocenjuje, da znapa hidropotencial na celotnem Kitajskem okrog 680 GW. Ekonomsko pa ga je mogoËe izkoristiti okrog 54 odstotkov ali 380 GW z letno proizvodnjo 1900 TWh. Ob prelomu tisoËletja je bilo zgrajenih za 79 GW hidroenergetskih objektov, do leta 2005 se naËrtuje dodatnih 16 GW in leta 2015 naj bi po zadnjem dolgoroËnem planu skupno dosegli 150 GW (150.000 MW). V zadnjem desetletnem obdobju so potekala obpirna pripravljalna dela na gradnji hidroenergetskega kompleksa na reki Jangze v osrednji Kitajski. Gigantski projekt, imenovan The Three Gorges Project, pomeni trenutno najveËji hidroenergetski projekt na svetu, ki za celih 5.800 MW presega juænoameripki brazilsko-pa-ragvajski hidro projekt Itaipu z mo-Ëjo 12.400 MW. Inptalirana moË tega hidroenergetskega veleprojekta bo 18.200 MW in bo zgrajen v nepolnih desetih letih (zaËetek decembra 1994, postavitev glavnega jezu novembra 1997, prva sinhronizacija pa je predvidena leta 2003). OB©IRNI RAZVOJNI PROGRAMI Razvojni naËrti Kitajske vsebujejo poleg uvajanja alternativnih virov elektriËne energije (sonËna energija, veter, geotermalna energija) pe gradnjo ptevilnih elektrarn na trda in te-koËa goriva ter nukleark velikostnega reda 2000 MW, ki pa so z ekolopke-ga stalipËa precej bolj zahtevne od hi-dro objektov, kjer voda kot pogonski medij pomeni obnovljivi vir energije. Zato je gradnja novih hidroenergetskih objektov na Kitajskem nesporno v ospredju. V programu raziskav je izvedba veË hidro projektov, od katerih je projekt za izrabo ogromne hi-droproizvodnje na rekah Jinsha, Ya-long in Dadu v jugozahodnem predelu Kitajske (poreËje s tibetanskega platoja) v obdobju do leta 2025 v fazi naËrtovanja gradnja sedmih velikih hidroelektrarn (velikostnega reda tre- nutno najveËje hidroelektrarne na svetu Itaipu) s skupno instalirano moËjo 51,6 GW (51.600 MW), od katerih bosta imeli dve najveËji hidroelektrarni Xi Luodu in Baihetan vsaka po 12,6 GW oziroma 12,5 GW. Glavno poreËje reke Jinsha ima moænost izrabe z vrednostjo instalirane moËi blizu 59 GW in letne proizvodnje 323 TWh, njen pritok pa pe dodatnih 50 GW in 275 TWh. Tako je na tej reki denimo predvidena hidroelektrarna Xi Luodu s skupno moËjo 12.600 MW (18 generatorjev po 700 MW, enako kot na Itaipu). Na reki Yalong je izkoristljive moËi 22 GW in 135 TWh, na reki Dadu pa 20 GW instalirane moËi in 109 TWh. Na poreËjih samo teh treh rek je uporabnih skupno 151 GW (151.000 MW), kar ustreza pribliæno 40 odstotkom skupne izkoristljive hi-droproizvodnje celotne Kitajske in 842 TWh elektriËne energije. Vsekakor osupljive ptevilke. Zgraditev teh objektov je predvidena do leta 2025. Na podroËju plinskega gospodarstva je Kitajska letos æe zaËela gradnjo 4000 kilometrov dolgega plinovoda, vrednega 20 milijard dolarjev, ki bo povezoval plinska polja v nerazviti severozahodni pokrajini Xinjiang s ©anghajem na vzhodu. Plinovod bo speljan skozi osem provinc in regij in bo preËkal tudi najveËji kitajski reki Huang He in Jangce. Tudi ta vele-projekt je dokaz konkretnega gospodarskega odpiranja Kitajske navzven, saj v njem poleg domaËega petro-energetskega koncerna PetroChina, ki ima veËinski deleæ, sodelujejo pe svetovni energetski koncerni, kot so Shell, Exxon Mobile in Gazprom. NA»RTOVANA GRADNJA ULTRA VISOKONAPETOSTNIH DALJNOVODOV Za prenos tako velikih koliËin elek-triËne energije na zelo velike razdalje je treba imeti na voljo tudi ustrezne prenosne poti v obliki ultra visokonapetostnih daljnovodov 750 kV in 1150 kV (izmeniËne napetosti) in enosmernih HVDC vodov napetosti ±500 kV do ±750 kV. Trenutno obratuje na Kitajskem le en enosmerni nadzemni HVDC vod napetosti ±500 kV v skupni dolæini 1045 kilometrov, ki povezuje osrednjo Kitajsko z moËno razvitim industrijskim zaledjem Shanghaja na priobal- nem vzhodnem delu dræave. Za prenos ogromnih koliËin elektriËne energije od prej omenjenih elektrarn na poreËju s tibetanskega platoja na rekah Jinsha, Yalong in Dadu v jugozahodnem predelu Kitajske do po-tropnipkih centrov prouËujejo razli-Ëne variante prenosnih poti. Skupni imenovalec ob velikih prenosnih moËeh jim je kar najvipja ekonomi-Ënost in Ëim veËja zanesljivost obratovanja pri zelo velikih razdaljah (1000 kilometrov in veË), pri Ëemer se daje prednost enosmernemu prenosu. Pri teh projektih sodelujejo poleg kitajskih razvojnih in raziskovalnih centrov pe vsa svetovna podjetja in multinacionalke, ki nekaj pomenijo na tem podroËju, kot so na primer Siemens, ABB, ALSTOM in ptevilne druge, ki so bile æe soudele-æene pri gradnji veleprenosnih poti na Japonskem, v Rusiji (pe prej v Sovjetski zvezi), v Severni in Juæni Ameriki, v Afriki, v Avstraliji itd. ProuËujejo se prednosti in pomanjkljivosti takpnega veleprenosa elektri-Ëne energije z ekonomskega in tehni-pkega vidika in v novejpem obdobju predvsem z ekolopkega vidika, pri Ëe-mer se upoptevajo najnovejpi izsledki na tem podroËju. Skratka, Kitajska se ponapa z mnogimi izzivi na ptevilnih podroËjih. V elektroenergetiki se na tem prostoru izvajajo ptevilne investicije, ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. VeË kot oËitno je, da se sodobna Kitajska na piroko odpira v svet in sprejema ptevilne strokovne izzive svetovnih razseænosti. Tako je tudi na energetskem podroËju dejavni organizator veË mednarodnih konferenc. Pred dvema letoma je bila oktobra 2000 v ©anghaju odzivna mednarodna konferenca CICED 2000, lani konferenca ICPS 2001, od 23. do 27. septembra letos pa bo v Pekingu pomembna mednarodna konferenca na temo energetskih in komunikacijskih izzivov v novem tisoËletju, in sicer v okviru mednarodnega zdruæenja CRIS-International Institute for Critical Infrastructures. Vsekakor lepa priloænost za vse tiste, ki jih zanimajo svetovni izzivi s tega podroËja, pa tudi akterji in avtorji strokovnih prispevkov, ki so bili kljub veliki selektivnosti izbrani za to sreËanje. Tudi Slovenci bomo med njimi. DR. FRANC JAKL 55 dejavnost ICES Podpisan sporazum Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije (ICES), ki sicer deluje v okviru Elesa, æe ves Ëas svojega obstoja skrbi za pripravo izobra-æevalnih programov za potrebe vseh elektroenergetskih podjetij. Takpno naravnanost potrjuje tudi novi sporazum z elektroenergetskimi podjetji. v 56 prostorih Elektro-Slovenije so se prvega julija zbrali direktorji elektrogospodarskih podjetij in podpisali Sporazum o dolgorocnem sodelovanju na podrocju izobraževanja z Izobraževalnim centrom elektrogospodarstva Slovenije. Ob tej priložnosti je vse navzoce najprej pozdravil direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec, ki je poudaril, da živimo v obdobju velikih sprememb. Vsa elektroenergetska podjetja bodo preživela le, ce se bodo zaposleni stalno izobraževali in prilagajali spremembam. Ob tem je navedel dva pomembna dogodka, ki elektrogospodarska podjetja silijo v spremembe, in sicer odpiranje trga z elektricno energijo, ki bo z letom 2003 odprt za vse upravicene odjemalce, ter ponovno vzpostavitev sinhronega obratovanja jugovzhodne Evrope z zahodnoevropskim elektroenergetskim sistemom, katerega clanica je tudi Slovenija. Z razširitvijo omrežij bodo pred elektroenergetski sistem postavljene nove naloge s stališca obratovanja in vodenja elektroenergetskega sistema, pa tudi s stališca zagotavljanja sistemskih storitev, ki jih zagotavlja elektroenergetska proizvodnja. Številni projekti gradnje novih hidroelektrarn in modifikacija obstojecih elektrarn zahtevajo izobražen kader. Narava dela zahteva od zaposlenih dodatna znanja, ki si jih niso pridobili v formalnem šolskem sistemu. Prav Izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije pa izvaja tiste izobraževalne programe, ki dajejo potrebna aplikativna znanja. To so znanja iz vodenja projektov, s podrocja trženja z elektricno energijo in upravljanja obratovanja elektroenergetskega sistema. Tako usposobljen kader se lahko takoj vkljuci v proizvodnjo, prenos in distribucijo elektricne energije in prav hitro posredovanje potrebnih novih znanj nakazuje potrebo po nadaljnjem delu lastnega izobraževalnega centra. IZOBRAŽEVANJE KOT STALEN PROCES Državni sekretar z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport mag. Mirko Zorman je v nadaljevanju opozoril predvsem na pomen vseživ- ljenjskega izobraževanja za doseganje konkurencne prednosti. Kot je dejal, vseživljenjsko ucenje pomeni, da formalno pridobljeno znanje, ki smo ga pridobili v rednem šolskem sistemu, ne zadostuje, ampak si je treba pridobivati vedno nova znanja, jih izpopolnjevati, slediti razvoju tehnologije in se prilagajati novim razmeram. Spremembe se ne dogajajo samo na tehnološkem podrocju, temvec tudi v sistemu upravljanja cloveških virov, ki postajajo vse pomembnejši vir razvoja. V casu velike specializacije in zahtevnosti znanja vsak posameznik ne pomeni veliko. Samo povezani in s timskim delom znamo ustvariti velike premike. Po njegovem mnenju s podpisom omenjenega sporazuma elektrogospodarska podjetja dokazujejo, da se je panoga sposobna povezati med sabo in združiti sile pri opredeljevanju izobraževalnih potreb, ki jih zbere na enem mestu v skupnem izobraževalnem centru. Prav tako je pomembno, da so v izobraževalnih programih vkljuceni številni predavatelji, ki so tudi strokovnjaki na elektroenergetskem podrocju in lahko v najvecji meri zagotavljajo, da bo posredovano znanje resnicno uporabno znanje. O vlogi in pomenu poklicnega usposabljanja za potrebe gospodarstva je spregovorila tudi državna sekretarka z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Staša Baloh-Plahutnik, ki je dejala, da njeno ministrstvo ves cas opozarja na preskromno vkljucenost odraslih v izobraževanje in usposabljanje. »Zaradi hitrih sprememb delovnih procesov, stalnega razvoja in globalizacije je pred vse odrasle postavljen izziv vseživljenjskega ucenja. Hkrati je pred izobraževalni sistem postavljena zahteva po cim vecji fleksibilnosti in razvoju novih programov,« je povedala Staša Baloh-Plahutnik. Vecjo fleksibilnost izobraževalnih programov naj bi omogocila prenovljena izhodišca za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, pri cemer je dan velik poudarek razvoju izobraževalnih programov v obliki modularnosti oziroma razvoju standardov znanj za pridobitev poklicne kvalifikacije. To naj bi pripomoglo k lažjemu vkljucevanju odraslih v izobraževanje. Po njenem mnenju se velikega pomena fleksibilnosti izobraževalnih progra- mov zaveda tudi ICES, saj je med prvimi v dræavi zaËel uvajati nove izobraæevalne oblike. ICES OMOGO»A FLEKSIBILNOST Dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob pa je dejal, da je za panoge, ki doæivljajo velike in hitre spremembe, v prvi vrsti pomembno, da svoje zaposlene Ëim prej opremijo s potrebnim znanjem. Univerze in drugi deli formalnega polskega sistema so togi in teæko sledijo hitrim tehnolopkim in organizacijskim spremembam. Edini pravi naËin posredovanja uporabnega znanja je torej zdruæevanje v manj formalnih oblikah, kot je izobraæevalni center. Pomembno je, da te neformalne izo-braæevalne oblike kljub temu delujejo v licenciranih pogojih. ICES je verificiran za izvajanje izobraæevalne dejavnosti in razpolaga s kadrom, ki ima poleg praktiËnih znanj in izku-penj tudi primerno pedagopko izobrazbo. Dosedanje aktivnosti Izo-braæevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije se bodo po mnenju dr. Roberta Goloba morale ravno zaradi teh sprememb pe razpiriti na vse ravni (v sodelovanju z Univerzo tudi na visokopolsko raven) in certificirati dodatno pridobljeno znanje. Na koncu je zbrane nagovoril pe Milan Stebernak, direktor Izo-braæevalnega centra elektrogospodarstva Slovenije. Predstavil je delovanje izobraæevalnega centra, ki je bil ustanovljen in verificiran leta 1988. Poslanstvo, ki ga ICES izvaja v sodelovanju z elektrogospodarskimi podjetji Slovenije, je ugotavljanje izobraæevalnih potreb ter razvijanje in izvajanje izobraæevalnih programov z namenom zagotavljanja zaposlenim v elektroenergetiki vipje ravni kompetentnosti. Prek organov upravljanja ICES (Strokovni svet in Svet za izobraæevanje) imajo podpisnice Sporazuma vpliv na poslovno in programsko politiko ICES. Vsa ICES dejavnost je vseskozi usklajena z nacionalno zakonodajo. Navzo-Ënost predstavnikov ministrstev na slovesnosti dokazuje ICES dobro sodelovanje z njimi. ICES najveË sodeluje z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, ki pripravlja izvedbene akte k Energetskemu zakonu. Del vsebine Energetskega zakona se nanapa na usposobljenost za delo upravljalcev energetskih na- sporazum o dolgoroËnem sodelovanju na podroËju izobraæevanja so z ICES podpisali Holding Slovenske elektrarne, Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne, Sopke elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarna ©optanj, Termoelektrarna Brestanica, Nuklearna elektrarna Krpko, Termoelektrarna Trbovlje, Termoelektrarna toplarna Ljubljana, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Borzen in Elektro-Slovenija. prav. Ministrstvo za polstvo, znanost in pport in Ministrstvo za delo, dru-æino in socialne zadeve sta pripravila vrsto zakonskih podlag za razvoj in izvedbo izobraæevalnih programov in programov usposabljanja. Za izo-braæevanje odraslih je danes kljuËne-ga pomena Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki omogoËa hitrejpe uvajanje novih poklicev in znanj. Na podlagi tega zakona ICES æe pripravlja kataloge znanj in spretnosti za doloËene poklice s podro-Ëja elektroenergetike. Ob podpori ministrstev in s tesnim sodelovanjem z elektroenergetskimi podjetji pa je ICES po podpisu sporazuma dejansko postal medpodjetnipki izo-braæevalni center elektrogospodarstva Slovenije. ANDREJA NARDIN REPEN©EK 57 anketa ob koncu sole Potreba po znanju in zabavi Zanimanje za ptudij na Vipji strokovni poli, program elektroenergetika /VS©E/, se poveËuje. Za naslednje polsko leto imajo 74 prijav in 11 kandidatov, ki so to smer vpisali pod drugo æe-ljo. Vsako leto je tudi veË ptu-dentov iz podjetij zunaj elektrogospodarstva in samostojnih podjetnikov. Medtem ko so zbirali prijave za naprej pa je prvi letnik kon-Ëevala pesta generacija njihovih ptudentov, od tega 44 na lokaciji v Ljubljani in 35 v Mariboru. Sestavni del njihovega izobraæevanja je tudi strokovna ekskurzija. ©esta generacija si je v ta namen pod strokovnim vodstvom ogledala RTP DivaËo in z morske strani Luko Koper. Druæenje z njimi smo izkoristili za poizvedovanje o teæavnosti usklajevanja dela in ptudija, njihovih priËa-kovanjih pri ptudiju, o koristnosti izobraæevanja in poËi-tnicah, ki so pred njimi. IGOR HUDALES IMPO LUKA KOPER : flV Luki Koper sem vodja elektro vzdræevalnih del, to pomeni bdenje nad 26 transformatorskimi postajami 20/0,4 kV. ©tudij te pole so mi svetovali v podjetju in sedaj æe po prvem letniku vidim, da sem z njim veliko pridobil. Zelo mi je koristilo, da sem pripel med energetike. Smo dobra ptudijska skupina, med sabo dobro sodelujemo in si pomagamo. OdloËitev, da po skoraj 30 letih ponovno sedem v polske klopi, zame ni bila enostavna. Imajo pa v podjetju posluh za izredni ptudij, pa tudi sama pola nam zelo pomaga. Kljub vsemu je tovrstni ptudij naporen, posebno za nas, ki nismo v bliæini centra ptu-dija. V tem ptudijskem letu, to je od 10. oktobra do 21. junija, sem bil 101-krat v Ljubljani, ki je 121 kilometrov oddaljena od Kopra. Seveda pa je pri ptudiju pomembna tudi obremenitev na delovnem mestu. Moje delo je zelo zahtevno. Sedaj imamo dobre tri mesece premora in jih bom izrabil, da napolnim baterije za drugi letnik. Vesel sem, da sem na tej ekskurziji lahko svojim kolegom pokazal, kje delam, Tako so lahko spoznali tudi drugo delovno okolje, ne samo energetsko.« LADO OSOLNIK ELES: »Delam kot operater v OCV Berice-vo in sem zadnji v cetverici iz naše komandne sobe, ki sem se odlocil za šolanje na VSSE. Doslej sem prednost dajal družini, sedaj smo stvari uredili, in ugotovil sem, da ce ne grem študirat, bom zacel zaostajati pri znanju in vedenju v primerjavi s sodelavci. Zato sem se vpisal v šolo. Kljub temu da je študij naporen — predavanja so trikrat na teden popoldne, pa tudi ves dan, ob tem, da delam v turnusu — sem sedaj zadovoljen, da sem se odlocil zanj. Po dvajsetih letih strokovne otopelosti sem zacel spoznavati nove stvari in dobivati širino, ne samo v stroki. Profesorji so zelo dostopni in je z njimi mogoc vsakršen dogovor, prav tako nam gre na roko vodstvo šole. Tudi vzdušje med nami študenti je dobro, veckrat se dogovorimo za skupinski študij. Zdi se mi, da je raven našega predznanja približno enaka. Mlajši imajo sveže teoreticno znanje, mi srednjih let vec prakticnih izkušenj. Pomembno pri študiju je, da se zacneš takoj uciti. Zagotovo pa nam pri njem koristijo tudi tovrstne ekskurzije, na katerih se spoznamo z vrstniki iz Maribora in se sploh z vsemi tako še bolj razumemo.« 58 DAVID GRIL ELEKTRO MARIBOR: »Delovni proces v podjetju je bil glavni razlog za odlocitev, da se po dvajsetih letih spet lotim študija. V službi delam kot skladišcnik in bom v prihodnosti prevzel njegovo vodenje. Naša, mariborska, skupina je zelo homogena. Lahko recem, da bi ji težko našli enako. Pomagamo si pri študiju in se veckrat dobivamo v manjših študijskih skupinah. Iz našega podjetja nas letos obiskuje prvi letnik deset delavcev. Iz vsake delovne enote po eden. Menim, da je študijski program dober, zadovoljni smo s šolo in odnosom vodstva podjetja — z direktorjem na celu — do šolanja ob delu. Pri Elektro Mariboru imamo izpopolnjevanje kadrov dobro zastavljeno. Seveda pa tak nacin študija pomeni dodatno obremenitev za nas zaposlene. Proti koncu predavanj smo že komaj cakali na konec šole, saj je bila vrocina prehuda za zbrano poslušanje v predavalnici. Sam si do jeseni želim samo dopust. Vec bom lahko z družino, nekaj casa pa mi bo ostalo tudi za odbojko, v kateri delam kot sodnik. Uvod v manj naporne dni je že tokratna ekskurzija, na kateri smo videli in spoznali pomembno RTP Divaco in se tudi spoznali s kolegi iz Ljubljane.« MCA ROZMAN ZGONC PREDAVATELJICA NEMŠCINE PRI VSSE: »Na šoli poucujem od njenega zacetka delovanja. Poudarek pri nemškem jeziku je na strokovni terminologiji. Predznanje naših slušateljev je razlicno. Vidi se, da je pri marsikaterem minilo že dalj casa, odkar je koncal srednjo šolo in da eni uporabljajo tuj jezik, drugi ne. V Ljubljani približno cetrtina slušateljev posluša nemšcino, drugi anglešcino. Po programu šole je predavanje v prvem letniku enkrat na teden štiri šolske ure. Prednost je, da je naše predavanje ob petkih zjutraj, ko slušatelji niso toliko utrujeni kot po koncanem delavniku. Mogoce bi bilo bolje, da bi imeli jezik dve leti in manj ur na teden. Tako bi znanje pridobivali bolj postopoma. Vseeno upam, da študentje VSSE nekaj pridobijo tudi v enem letu, zlasti na strokovnem podrocju. Opažam, da niti proti koncu leta njihova motiviranost ne pade. V zacetku leta so zaskrbljeni, kako jim bo šel tuj jezik. Po prvem preskusu se sprostijo in dobijo veselje do jezika. Tokratna strokovna ekskurzija je naredila name zelo dober vtis. Ce sem pridobila jaz, ki nisem strokovnjak, koliko so dobili šele oni, ki stvari bolje poznajo. Tovrstne strokovne ekskurzije, popestrene z malce vec sprošcenega vzdušja, so zagotovo dobrodošle za vse: za študente, predavatelje in vodstvo šole.« MIRO PREŠEREN VODJA KADROVSKE SLUŽBE ELEKTRO MARIBOR: »V distribuciji so cloveški viri razlicni. V našem podjetju smo se pred petimi leti odlocili, da bomo zaceli z zaposlenimi sistematicno delati. V ta sklop sodi letni nacrt izobraževanja, v katerem dolocimo potrebe in skladno z njimi napotimo kandidate na šolanje na VSSE. Doslej smo na to šolo napotili že 56 naših delavcev. Kandidate vkljucujemo enakomerno iz vseh poslovnih enot in po potrebi procesov dela. Poleg tega pa naši predavatelji in strokovnjaki dejavno sodelujejo pri predavanjih in pri izdelavi programov. S tem smo v podjetju oblikovali skupino ljudi, ki se s predavanji nenehno ukvarja. V podjetju imamo vpeljan tudi sistem povratnih informacij o študiju na VSSE. Odzivi tako diplomantov kot njihovih nadrejenih so ugodni. Sodelavci predvsem opažajo, da so slušatelji VSSE pridobili dolocena znanja (vodenje poslov, medsebojni odnosi), ki jih v procesu rednega izobraževanja ne dobijo. Izobraževanje zaposlenih v elektroenergetiki izvaja tudi Izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije. Ta ima svojo vizijo, ki se v zadnjem casu ni spremenila, treba pa jo bo stalno strokovno nadgrajevati.« MINKA SKUBIC 59 z miško po internetu ZDA SO BOLJ BALKANSKE, KOT SI MISLIMO V ZDA so se v preteklih tednih ponovno in povsem samodejno, brez pomoËi al-Kajde, in tokrat bistveno bolj nevarno in temeljito zamajala gospodarska tla, tako da so se izpod liËne preproge Busheve administracije pokazali kupi gospodarskih neumnosti in smeti, tudi na podroËju raËunalniptva in informatike. I 60 n teh ne morejo odpraviti niti naj-boljpi hekerji, razen Ëe gre raËuno-vodske Ëarovnike, kot jih je zaposlovalo podjetje Arthur Andersen, ki se medtem zaradi svoje prakse æe mora zagovarjati na ameripkih sodipËih. Ameripko gospodarstvo je bilo pe nedavno videti bistveno moËnejpe od evropskega, vsaj tako so kazale teËaj-nice bank po svetu — za en dolar je bilo namreË treba odpteti nekaj veË denarja, kot za en evro, teËaj pa se je nekaj Ëasa nevarno stabiliziral pri razmerju 1 dolar za 1,17 evra. »eprav je bil slednji, kot najmlajpa valuta na svetu, pred pol leta splavljen ravno z namenom, da bi dolarju uspepno pa-riral z razmerjem ena proti ena in tako ustvaril psiholopko podstat za re-snejpe tekmovanje stare celine in novega sveta v panogi gospodarske dejavnosti. KonËno se je to tudi zgodilo, kar ni nezaæeleno, niti ni tako zelo nepriËakovano, a je vendarle presenetljivo. Za to namreË ni bilo potrebno dolgoletno bojevanje na vseh moænih trgih. Tako denimo Deutsche Telekom ni premagal ameripkih telekomunikacijskih gigantov, nem-pki Siemens v sodelovanju z japonskim Fujitsujem ni raztrepËil Intela, Texas Instruments in pe kakpne ame-ripke druæbe, nempki izdelovalec li-nuxa SuSE pa ni premagal zveneËega imena Red Hat Linux. Pravzaprav so vsa ta podjetja poslovala slabo, Deutsche Telekom pa je nedavno sploh imel najniæjo vrednost delnice v za- dnjih letih — izgubili so namreË kar 90 odstotkov vrednosti. A poglejmo si najprej anatomijo tipi-Ënega ameripkega zloma. Najprej je bil tu pred nekaj meseci znameniti Enron, energetski gigant, katerega delnice so izgubile domala vso vrednost, z njimi pa so pli po zlu tudi pokojninski skladi nekaj deset tisoË zaposlenih, da o dobiËkih in izplaËi-lih, ki so jih mnogi paË prejemali v obliki delnic, niti ne govorimo. Zgodbo poznamo æe domala vsi — Enronovi pefi so vrsto let kanalizirali in razprpevali denarce skozi stotine off-shore podjetij tako, da je bilo na hitro vse skupaj videti Ëisto v redu, Ëe pa je kdo pogledal pe kaj veË kot zgolj platnice raËunovodskih knjig, pa je bilo takoj jasno, da zadeva ne samo da flne dræi vode«, ampak da ladja æe nekaj Ëasa ædi na dnu oceana ter da so njeni potniki æe davno utopljeni, le da tega pe ne vedo. RaËunovodsko podjetje Arthur Andersen je od vodilnih moæ Enrona dobilo nalogo, naj hitro in uËinkovito uniËi vse te pravljiËne raËunovodske izkaze ter dokaze o poslovanju podjetja. An-dersenovci so to seveda takoj storili, saj jih je Enron konËno za to tudi plaËeval, niso pa se zavedali, da bodo postopki povzroËili moËan odmev v javnosti in da bo ptevilna mnoæica javnih zdraharjev, med katerimi so bili glavni novinarji in demokratski agitatorji, zahtevala, da se zadeva pojasni in razkrije. ©e huje — celo desni- Ëarski oblastniki so si zatisnili oËi in tako dovolili, da se morajo direktorji zagovarjati pred sodnim senatom. In tukaj gre za veliko odgovornost, za socialno (ne)varnost nekaj deset tisoË zaposlenih, ki so v nekaj dneh — ko je vrednost delnic giganta Enrona strmoglavila za pribliæno 95 odstotkov — izgubili praktiËno vse. Podobno, kot je na kolena padel Enron, se je nedavno zgodilo pe enemu od skorajda paradnih konj ameripke-ga gospodarstva. Telekomunikacijski gigant WorldCom, ki je sicer nekoliko narobe zabeleæil pribliæno 4 milijarde dolarjev (natanËneje 3,85 milijarde dolarjev) — namesto v izgubo so jih zabeleæili v okvirËek, ki se zdi bistveno manj nevaren. A kaj, ko so bili æe tako zadolæeni za pribliæno 30 milijard. ©ok je bil popoln, svetovna javnost pa si je tako zaËela ustvarjati vtis, da ameripka podjetja padajo kot domine. John Sidgmore, predsednik in izvrpni direktor podjetja, je sicer zagotovil pribliæno tri milijarde dolarjev sredstev za reorganizacijo podjetja, zaprosil za varovanje v skladu z 11. poglavjem o steËajih podjetij in zatrdil, da bo telekomunikacijski gigant ponovno posloval s Ërnimi ptevilkami v manj kot letu dni. A domin pe zdaleË ni bilo konec pri WorldComu. Zadnje dni se sicer veliko puplja tudi o najveËjem internet-nem ponudniku na svetu, druæbi AOL Time Warner. Spomnimo se — pred letom in pol sta se druæbi America OnLine in medijsko-produkcij-ski konglomerat Time Warner zdru-æili, da bi tako nastala najveËja druæ-ba za proizvodnjo in razpeËevanje medijskih vsebin (filmov, glasbe in drugih) na svetu. Takrat so vsi grozili, kako je to konec svobodnega sveta, da nastaja novi monopol prav na tistem mestu, ki ga je nekoË æe hotel zakoliËiti Bill Gates, pa mu to zaradi kilavega pristopa ni uspelo — spomnimo se, da je Gates nekoË trdil, da v internetu ni prihodnosti, a je to izjavo æe naslednje leto moral spremeniti. Æe nekaj mesecev po tem pa je z brezplaËnim brskalnikom Internet Explorer tudi æe povozil takrat 90-odstotnega monopolista Netscape Navigator. Ja, prav imate — Netscape je æe nekaj Ëasa Ëlan druæbe AOL. Prav te druæbe, ki je lani — tako trdijo novinarji Ëasnika Washington Post — kar devet mesecev zapored narobe knjiæila prihodke iz edinega dovolj obseænega prodajnega naslo- va, namreË od prodaje oglasnega prostora. Novinarji imajo v rokah priznanje takratnega podpredsednika druæbe in finanËnega direktorja, ki se zavedata, da flkakovost knjiæenja prihodkov takrat ni bila ravno najbolj-pa«. Mimogrede naj omenim pe Xeroxo-ve raËunovodske teæave in zvite ro-kohitrske trike. Menda naj bi v letih 1997-2000 narobe knjiæili pribliæno 6 milijard dolarjev, ki so se nenadoma prikazale kot dobiËek, oziroma se niso prikazale kot izguba. Vsaj tako trdi ugledni Ëasnik Wall Street Journal ... Xerox je sicer letos aprila ponovno preiskovala ameripka komisija za vrednostne papirje (SEC), ki je ugotovila, da so narobe knjiæene tri milijarde. Zanimivo — ob pregledih lani takpnih napak niso odkrili. Seveda mnogi upajo — ali vËasih kar vsi —, da bodo ameripki preiskovalni novinarji, notranji informatorji in dræavni usluæbenci z znaËkami FBI in podobnimi, ugotovili podobne ra-Ëunovodske in druge neumnosti tudi pri denimo Microsoftu, najveËjem in najbolj znanem monopolistu na svetu. A to so morda zgolj mokre sanje za naslednje poletje, Ëeprav je zloglasna ameripka komisija za vrednostne papirje SEC æe februarja letos preiskovala giganta zaradi domnevnega manipuliranja raËunovodskih izkazov. Gigant naj bi — po priËevanjih Charlesa Pancerzewskega, zaposlenega v podjetju, — s skrivnimi finan-Ënimi zalogami iz prejpnjih poslovnih Ëetrtletij nekoliko zmasiral poslovne izkaze v tistih Ëetrtletjih, ko se trg na njihove prodajne in promocijske akcije ni odzival ravno idealno oziroma bi brez dodatnih finanËnih injekcij, ki so ostale od prejpnjih tro-meseËij, ne izpolnili napovedanih poslovnih ciljev. Pancerzewski se je sicer pred nekaj meseci izvensodno pogodil z Microsoftom in se tako odpovedal priËanju v dobro naroda, njegov tekoËi raËun pa se je odebelil za dobre ptiri milijone dolarjev. Kako malo je potrebno, da sistem nemoteno teËe naprej. SIMON RU»IGAJ LOCKERGNOME (www.lockergnome.com) Zagotovo uporabljate eno od razliËic operacijskega sistema Windows in zagotovo ste vsaj æe preizkusili pisarnipko programsko zbirko Office. Malce ste æe poparili po namizju, vendar se vam zdi, da bi lahko iz samega sistema ali drugih programov iztisnili pe veË. Le kako, morda s kakpnimi posebnimi strojnimi muËil-nimi pripravami? Lockergnome, ali po slovensko flpkrat modrijan« vam svetuje, kako in kaj je treba postoriti, da iz svojega elektronskega mlinËka zbezate pe kakpno dodatno funkcionalnost. SpletipËe je logiËno urejeno — le tako je mogoËe iz orjapkega kupa informacij, nasvetov in elektronskih knjiæic v sorazmerno kratkem Ëasu potegniti nekaj sorazmerno uporabnega. SpletipËe nima osrednje vrhnje pasice z menuji, avtorji so se raje odloËili za nekoliko manj praktiËno zasnovo, v kateri so hiperpovezave na podstrani nanizane na levem robu besedila. Od tam lahko uporabnik hitro skoËi v sekcijo z nasveti in namigi za uporabo Windowsa in zbirke Office, pregleda novice (med katerimi so sicer tudi dolgoËasna obvestila za javnost, ki jih razpopiljajo sami izdelovalci). Na voljo so tudi knjiæice z nasveti, ki jih prodajajo po pet dolarjev — kar ni veliko, po drugi plati pa so ptevilni izmed teh nasvetov v drugih spletipËih (denimo v zaloæbi www.zdnet.com) dostopni brezplaËno. Seveda sta na voljo pe klepetalnica in katalog prostih delovnih mest za tehnolopko dobro ali odliËno podkovane kadre, pa obseæni seznami 50 uporabnih spletipË in kar 75 sple-tipË z informacijami za tehnolopke zasvojence, kakrpni paË obiskovalci tega spletipËa so. Lockergnome sicer ni najbolj izvirno med informacijskimi sredipËi za raËunalnikarje, vsekakor pa je eno izmed boljpih. ENERGY-DIRECTORY (www.energy-directory.com) Gre za enega bolj ali manj informativnih spletipË (odvisno, kako dobro je æe informiran obiskovalec) s podroËja energetike, kjer je vsak dan objavljenih vsaj pol ducata novic s tega podroËja, pogosto pa tudi bistveno veË. Lastnik sple-tipËa je druæba Power Ink, kjer trdijo, da so najboljpi vir informacij za dobro informirane upravljalce energetskih omreæij. Videz spletipËa je zasnovan celovito in enostavno, zgolj bela in modra barva pa na prvi pogled delujeta dolgoËasno. Na desnem robu najdete enostavne menujske gumbe za dostop do osnovnih podstrani spletipËa. Glavni zaklad je zagotovo tisto, kar so dali tudi v ime — namreË imenik podjetij, ki so lahko tako ali druga-Ëe povezana z energetskim poslovanjem. Poleg dnevnih novic, napovedi dogodkov s pomembnih podroËij in kontaktnih podatkov s podjetji, ki bi jih utegnili potrebovati, je v spletipËu na voljo pe razprava za obiskovalce in rubrika za iskalce zaposlitev. Zelo pomemben je tudi razdelek z imenikom dobaviteljev energije — Ëe ga kliknete, se bo v osrednjem delu okna izpisal seznam moænih dobaviteljev opreme ter storitvenih podjetij, ki ga sicer najdete tudi na samostojnem naslovu www.po-weronline.com 61 na obisku pri dr. Dušanu Florjancicu Priro»nik o flDAMI« turbostrojev Dr. Dupana FlorjanËiËa smo v napi reviji predstavili pred leti. Tedaj je kot redni profesor s podroËja hidravliËnih strojev pe predaval na ljubljanski Strojni fakulteti. Malce veË prostega Ëasa in bogate, strokovne, delovne, vodstvene in pedagopke izkupnje z us-pepne delovne poti v ©vici in drugod po svetu so ob koncu lanskega leta rodile sadove v obliki priroËnika za uporabnike Ër-palk. V njem na razumljiv naËin pojasni vse o Ërpalkah, kar je v skoraj petdesetletnem uspepnem raziskovalnem, poslovnem in pedagopkem delu preptudiral, spoznal, praktiËno preskusil in prenesel zainteresirani javnosti o njih. v 62 zadnji desetih letih vapega sluæ-bovanja ste kot namestnik glavnega direktorja divizije Ërpalk pri Sulzerj predavali po ptevil-nih tehniËnih fakultetah v Evropi in po svetu in sodelovali na pomembnih strokovnih kongresih. Bili ste redni predavatelj konstrukcijskih elementov hidravliËnih turbostrojev na ETH Zuerich, Zvezni visoki te-hniËni poli. Kako je priplo do sodelovanja z ljubljansko univerzo? flOb koncu osemdesetih let sem na povabilo takratnega rektorja prof. dr. Peklenika zaËel sodelovati pri projektu flTretja univerza«, katere temeljno vodilo je bilo prenos znanja na nape fakultete s pomoËjo znanstvenikov slovenskega rodu po svetu. Na povabilo prijatelja iz ©vice prof. dr. Matije Tume, profesorja na ljubljanski Strojni fakulteti, sem povabljenim slupateljem iz univerz in industrije najprej predstavil zanimivosti iz svojega strokovnega delovanja na po-droËju turbostrojev v ©vici in priËa-kovane razvojne teænje na tem po-droËju. Pozneje smo se dogovorili za serijo predavanj s podroËja turboËr- palk, ki so bila dvakrat na leto in sem z njimi priËel leta 1990. »ez ptiri leta sem postal redni profesor na Strojni fakulteti, kjer sem predaval nadaljnja ptiri leta. Ob koncu leta 1998 mi je Univerza v Ljubljani podelila zlato priznanje za strokovne zasluge na podroËju turboËrpalk doma in po svetu. Menim, da so tudi moja predavanja prispevala k izpolnitvi vizije iz konca osemdesetih let, o prenosu znanja v Slovenijo.« Vse vaše življenje je povezano s tehniko. Z njo ste po srcu in duši. Ste razmišljali, od kod vam taka zasvojenost z njo? flZagotovo ima tehnika korenine v druæini. Moji pradedi so bili mlinarji, poznavalci teh sicer zelo enostavnih, a æe v preteklosti visoko cenjenih turbostrojev. Poleg tega ima Slovenija tradicijo izdelovalcev vodnih turbostrojev (Samas, podjetje Snei-der iz ©kofje Loke). Profesor Gerber z ETH Zuerich, pri katerem sem doktoriral, mi je povedal, da ga je v zaËetku petdesetih let prejpnjega stoletja svetovna organizacija poslala kot pomoË za prenos tehnologije vodnih turbin iz ©vice v takrat nastajajoË Turboinptitut.« S kakšnimi nameni ste predavali? flTemeljno poslanstvo je bil prenos znanja. Z dovoljenjem direkcije oddelka Ërpalk podjetja Sulzer sem prenapal svoje veË desetletno akumulirano znanje na generacije slovenskih ptudentov. S tem sem izpolnil svojo vizijo, da starejpi inæenirji pravoËasno zagotovimo prenos praktiËnih izkupenj na mlade in s tem omogoËimo kontinuiteto znanja na tem podroËju. Motivirala me je tudi fascinacija pouËevanja zunaj delovnega mesta, pe prav posebno mladih kadrov. Ti so mi velikokrat z vprapanji, polni radovednosti, vzbujali pozornost in obenem obËasno zahtevali velik napor pri iskanju pravilnega in utemeljenega odgovora. Spoznal sem, da se s pomoËjo izkupenj velikokrat najde odgovor, mnogokrat pa ga je treba izslediti v novih razvojnih tendencah, ki pa jih dostikrat znajo in obvladajo samo mlajpe generacije. Mlade poslupalce so motivirala moja predavanja, hkrati pa so oni motivirali mene z zanimivimi in æivahnimi razpravami med predavanji. »e kriti- Dobro vzdrževana crpalka cetrtega bloka TE Šoštanj. Ëno ocenim mlado generacijo, sem prepriËan, da obstaja tudi pri njih tista radovednost, ki je gonilna moË tako pri starih kot novih tehnologijah.« Doslej so bili na voljo zapiski vapih predavanj, lani pa ste se odloËili za izdajo priroËnika, ki celovito obravnava Ërpalke. Kaj je botrovalo temu? flPriroËnik naj bi ne bil namenjen samo ptudentom, ampak tudi projektantom ter uporabnikom v energetiki in industriji kot vademekum pri kreiranju novih Ërpalk v razliËnih sistemih in pri repevanju tehniËnih problemov. Nadgrajeval naj bi ob-stojeËa teoretiËna predavanja s po-droËja turboËrpak na ljubljanski Univerzi in na podlagi praktiËnih iz-kupenj gradil most med teorijo in prakso. Predavanja so omogoËila spoznati resniËne probleme v industriji, v nekaterih primerih nam jih je uspelo v zadovoljstvo obeh strani re-piti. ©koda bi bilo, da to ne bi ostalo zapisano ...« PriroËnik pokriva piroko paleto porabnikov: ptudentje strojne fakultete, projektantje razliËnih Ërpalnih sistemov in uporabniki Ërpalk v razliËnih sistemih. Je zahtevno zadovoljiti tako raznovrstne potencialne bralce? »Ce je zadovoljnih 80 odstotkov poslušalcev, si resnicno lahko zadovoljen. Moje zadovoljstvo je v tem, da je število poslušalcev na mojih predavanjih bilo vedno vecje. Najprej je bilo vec študentov, potem so se jim pridružili strokovnjaki iz industrije. Predavanja so bila vedno naprej napovedana, vanje pa sem vkljuceval novosti. V njih sem poskušal združiti teorijo s prakticnimi spoznanji in tako pozdraviti bolne stvari. Kajti izkušnje niso nic drugega kot vsota vseh okvar, ki ste jih mogli rešiti. Bistvo dobrega vzdrževanja je problem rešiti z najmanjšim fizicnim naporom. Uspeh pri vecjih problemih pa je sestaviti skupino notranjih ljudi in Dr. Dušan Florjancic uporabnikov, da repijo problem. »e sem pozorno poslupal svoje stranke ali kupce, je bilo polovico problema æe repenega. Ob koncu svojih predavanj sem izvedel anketo o predavanju z namenom, da ugotovim, kaj lahko slupatelji takoj uporabijo, s Ëim so si poveËali znanje in kaj bi predlagali, da v predavanju spremenim: kaj je bilo predolgo, kaj preveË strokovno itd. S tem sem dobil povratne informacije za naslednja predavanja. Seveda sem svoje poslupalce spodbujal, da so sodelovali in zastavljali vprapanja æe med predavanji. V Ljubljani so bili slupatelji sprva precej zadræani, pozneje pa so me z velikim zadovoljstvom sprapevali o problemih, s katerimi so se sreËevali. VËasih nanje nisem imel odgovora in sem ga pozneje pripravil in posredoval. Veliko zadovoljstvo je predavati, Ëe so poslu-palci radovedni.« Pri pisanju ste zdruæili vape teoretiËno znanje o Ërpalkah in praktiËne izkupnje z razvojnega dela v Sulzerju. Se vam zdi, da ste s tem poveËali uporabno vrednost priroËnika? »Moje razvojno delo v Sulzerju v od- 63 64 delku crpalk je prav gotovo povecalo uporabno vrednost prirocnika. Velikokrat sem bil tudi kot ekspert pri svetovnih organizacijah in razlicnih podjetjih pristojen za rešitev problemov na razlicnih koncih sveta. Tudi pri tovrstnem delu sem dobil bogate izkušnje, ki sem jih skušal vkljuciti v svoja predavanja in pozneje prirocnik. V Ljubljani sem delno dopolnil predavanja iz ETH, in ce bi predaval še danes, bi jih moral ponovno dopolnjevati. Enako je s prirocnikom. Neprestano ga je treba aktualizirati.« Glede na to, da so nasi bralci v vecini poznavalci elektrotehnike, manj strojništva, nas zanima, kje vse se turbocrpalke uporabljajo in kakšne tipe poznamo in na kaj je treba biti pozoren pri njihovi izbiri? »Podrocje crpalk kot najstarejših turbo strojev v zgodovini cloveštva je širše kot podrocje vodnih turbin. Crpalke so potrebne za pridobivanje energije, v petrokemiji, pri transportu vode in njeni obdelavi iz nepitne v pitno vodo, pri namakalnih napravah in v kemijski in farmacevtski industriji. Pri pridobivanju energije jih uporabljamo v klasicnih termoelektrarnah in jedrskih centralah. Ceprav se številnim zdi, da je crpalka pomožni nezanimiv turbo stroj, to ni tako, saj vkljucujejo visoko tehnologijo. Kjer koli se uporabljajo, je potrebna zanesljivost naprav. Zato so pomembna tesnila, gredi in materiali, iz katerih so narejene crpalke. Danes crpalke crpajo tako agresivne tekocine, da gred lahko v zelo kratkem obratovalnem casu požrejo. Ce izpade »srce« pogona, pa so izgube velike. Sodobne tendence kažejo, da ima zanesljivost višjo vrednost kot izkoristek. Ce je izkoristek manjši, elektrarna še vedno obratuje, ce izpade crpalka, se ustavi celotni sistem. Pri termoelektrarnah z nizko redudanco crpalnega sistema pomeni za en odstotek zmanjšana zanesljivost za okrog 30-krat vecjo izgubo kot za en odstotek manjši izkoristek. Zato je z vidika stroškov tako pomembno, da je zanesljivost cim vecja.« Poleg abrazije in korozije, katere so še pogoste poškodbe na njih in na katerih vrstah so najpogostejše? flPogoste so pe vibracije turbo strojev, ki bistveno vplivajo na zanesljivost Ërpalk. V zadnjih petih do desetih letih so kriteriji glede dopustnih meja vibracij pri izvedbah Ërpalk zelo zahtevni, ker se je pokazalo, da je zaradi slabih konstrukcij in vodenja priplo do izpadov, ki so bili zelo dragi. OdliËen primer postopnih izboljpav obstojeËih napajalnih Ërpalk je TE ©optanj, kjer smo skupno z veliko vztrajnostjo odgovornih delavcev dosegli zelo visoko razpoloæljivost. Najbolj nevarna flbolezen« Ërpalk je kavi-tacija, bolezen hidravliËnih strojev, ki zelo odloËilno vpliva na delovanje ter zanesljivost. ©e posebno nevarna je zato, ker se jo le redko da odpraviti, ko je naprava postavljena. Morebitne pojave kavitacije, povezane z vibracijami in popkodbami materiala — veËinoma gonilnika -, je nujno treba prepreËiti æe v fazi projektiranja naprave z ustreznimi ukrepi.« Pomemben del priroËnika so analize moænih popkodb na Ër-palkah z navedenimi vzroki in posledicami. Na podlagi Ëesa ste napravili analize? flAnalize so nastale na podlagi mojega dela kot specialista in konzultanta pri svetovnih organizacijah po razli-Ënih dræavah sveta, kjer sem repeval posamezne probleme, in na podlagi sivih celic ter poznavanja fizike.« Kaj je najpomembnejpe za dolgo in zanesljivo obratovanje Ër-palk? flNajpomembnejpi sta njihova konstrukcija, ki mora biti enostavna in ki zagotavlja odliËen in moæen servis, ter pravilna izbira materialov, iz katerih je Ërpalka narejena.« Kakpna je povezava med ceno in kakovostjo Ërpalk, posebno v sistemih, ki potrebujejo zanesljive naprave, kot je energetika? flDanes se izbira Ërpalk in drugih turbo strojev selekcionira na podlagi sistema LCC (Life, Cycle, Cost). Ta oznaËuje vse odloËilne parametre, ki so pomembni. ZaËetna cena visoko kakovostne Ërpalke je visoka. Cena se pozneje kompenzira z dolæino obratovalnega Ëasa, z manj popkod-bami, cenejpim servisom, manjpim ptevilom nadomestnih delov.« Ste pri svojem delu, tako pri Sulzerju kot na razliËnih fakultetah, zasledili veliko podobnih priroËnikov? flPodobnih ne, vsaj ne tako obseænih, sem pa zasledil nekaj priroËnikov proizvajalcev Ërpalk. Moj priroËnik ni podjetnipki, ni sponzoriran od podjetij, je strokovno neodvisen. V njem sem podal smernice glede materialov, vibracij, korozije, kavitacije in napisal tudi poti, kako ozdraviti flbolno« Ërpalko. PriroËnik je prispevek k tehniËni znanosti. Mislim, da je za tovrstno pisanje potrebno precej idealizma. To je dolænost starejpih inæenirjev. Zadovoljstvo pri takem ustvarjanju ne more biti plaËano.« Kaj je po vapi presoji bistveno za dober priroËnik, da je veË v roki kot na polici? flEnostavna predstavitev snovi, nezapleteno, poenostavljeno podana teorija s dodanimi primeri. Snov mora biti pregledna in dodane izkupnje in smernice za projektiranje.« V Ëem vidite vi kot avtor najveËjo korist priroËnika za uporabnike Ërpalk? flKnjiga ni samo vademekum, tem-veË poda tudi pregled stanja danapnje tehnologije ter nakaæe moæne razvojne tendence z verjetnimi mejami v uporabi turbo Ërpalk v razliËnih sistemih. Bralce opozarja na vedno ve-Ëji problem vode na svetu in pri tem nastajajoËe politiËne napetosti. Voda kot najbolj pomemben element za obstoj Ëloveptva postaja stratepko vse bolj pomembna. Njena praviËna razdelitev brez moænih konfliktov bo zagotovo v prihodnosti odloËilna za nap planet. Uporaba Ërpalk bo vedno pogostejpa v razliËnih sistemih za pridobivanje pitne in namakalne vode. Spoznavanje razliËnih moænosti njihove uporabe bo tudi v prihodnosti naloga mlade generacije tehnikov.« MINKA SKUBIC športne igre hidroproizvodnje Na letnih igrah najuspeŠnejŠe dravske elektrarne Delavci hidroproizvodnih podjetij Slovenije, združeni v športnih društvih posameznih podjetij DEM, SEL in SENG, ze vec kot desetletje sodelujejo v poslovno-športnih srecanjih, kjer se pomerijo v zimskih in letnih športnih disciplinah. Letošnje zimske in letne igre je organiziralo športno društvo DEM, ki se je izkazalo tudi z dobrimi rezultati. © portno druptvo DEM vsako leto priredi tekmovanja znotraj podjetja v zimskih in letnih igrah. Na njih dejavno sodeluje pribliæno 120 tekmovalcev oziroma kar tretjina delavcev. Rezultati notranjih tekmovanj DEM so tudi merilo za sestavo ekip ©D DEM, ki tekmujejo na igrah hidro-proizvodnje Slovenije. Horst Helbl, je ne le kot podpredsednik ©D DEM, temveË tudi kot vodja izredno predan pportnim dejavnostim svojih delavcev, zato so le-ti izredno uspepni na igrah. Tako so, kot æe veËkrat, na zimskih igrah tudi letos ponovno blesteli tekmovalci — delavci zgornje-dravskih elektrarn Dravograda, Vu-zenice in Vuhreda, prav tako so zmagali v skupnem septevku na letnih igrah, kjer pa se, v devetih discipli- nah dokaæe tudi mnogo drugih kakovostnih tekmovalcev iz drugih elektrarn in sektorjev DEM. Februarja letos je pportno druptvo DEM na Arehu na Pohorju organiziralo jubilejno, X. zimsko poslovno-pportno sreËanje DEM-SEL-SENG. Prvo mesto so osvojili tekmovalci ©D SENG — zaradi tretje zaporedne zmage so osvojili tudi prehodni pokal v trajno last, drugi so bili tekmovalci ©D SEL in tretji tekmovalci ©D DEM. Sedmega julija pa je bilo tradicionalno XII. letno poslovno-ppor-tno sreËanje, in sicer ponovno v organizaciji ©D DEM. Tekmovanja so bila v Vuzenici ter bliænjih Muti, Vuhredu, in Slovenj Gradcu, potekala pa so v pestih pportnih disciplinah, in sicer malem nogometu (uvrstitve — SENG, DEM, SEL), kegljanju (æenske — SEL, SENG, DEM, mopki SEL, DEM, SENG), streljanju (æenske — DEM, SENG, SEL, mopki — DEM, SENG, SEL), namiznem tenisu (mepane ekipe æenske in mopki — DEM, SENG, SEL), tenisu (mopki — SEL, DEM, SENG) in pi-kadu (æenske -SEL, DEM, SENG). Prvo mesto so dosegli tekmovalci ©D DEM, drugo ©D SENG in tretje ©D SEL. Ker je bila to tretja zaporedna zmaga ©D DEM, je to dobilo prehodni pokal v trajno last. Vsa priznanja so vodilni delavci in predsednik ©D DEM Viljem Pozeb podelili na sklepni prireditvi, kjer je bilo tudi veliko priloænosti za pogovore in sprostitev, ki jo v teh stresnih Ëasih vsi zelo potrebujemo. Tovrstna druæenja so med delavci — tekmovalci zelo priljubljena, saj se mnogi med seboj poznamo æe vrsto let in vedno znova sodelujemo na igrah. Na jubilejnih igrah so bili tekmovalci, ki so sodelovali na vseh desetih tekmovanjih, predstavljeni in simboliËno nagrajeni. Na sestankih izvrpnih odborov ©D DEM, ©D SEL in ©D SENG je bilo poudarjeno, da æelimo tradicijo tekmovanj v okviru hidroproizvodnje Slovenije pe naprej ohraniti, saj nam odzivi med sodelu-joËimi to tudi potrjujejo. Ker se v HSE pojavljajo nove moænosti udej-stvovanja na pportnem podroËju, menimo, da bo sodelovanje na igrah v organizaciji HSE prav tako zanimiv izziv za tekmovalce iz druptev ©D DEM, SEL in SENG. ALENKA PRNAVER 65 na obisku pri Iztoku JaksetiËu Informatik, DIRKA» in se Tokrat vam predstavljamo organizatorja — informatika Iztoka JaksetiËa iz Savskih elektrarn Ljubljana, ki je med drugim tudi predsednik sindikata druæbe v svojem podjetju. Pred kratkim je dobil posebno priznanje SDE Slovenije za svoje poærtvovalno delo in pozitiven zgled sodelavcem. Poleg sluæbenih in sindikalnih obveznosti pa si zna vzeti Ëas tudi za adrenalinske pustolov-pËine, kot sta krpenje omejitev hitrosti z motorjem in skoki s padalom z vipine dveh Triglavov. Sicer pa bralce æe vnaprej na-propamo, naj nekatere obËutljive podrobnosti, ki bi lahko sluæile organom pregona, ostanejo med nami. 66 ZA RADAR HITROST PREVISOKA BLAGOVICA, 13. julij — VËeraj dopoldne okrog devete ure so policisti opravljali redno kontrolo prometa na magistralni cesti med Lukovico in Trojanami. Nenadoma je poËasi vozeËo kolono vozil zaËel silovito prehitevati pe neznani motorist. Policijski radar ni mogel doloËiti hitrosti, vendar sta ga vestna moæa postave vseeno skupala zaustaviti, toda motorist se na znamenja varuhov reda ni odzval in je s kraja prekrpka pobegnil v smeri proti Trojanam. Po uradnih podatkih policije naj bi plo za mopkega mlajpih let na Ërnem motorju neznanega japonskega proizvajalca. Varuhi zakona predrzneæa pe ipËejo. Tudi mi ne poznamo drznega krpite-lja prometnih predpisov, neuradno pa vam lahko, kot dolgoletnim zvestim bralcem, zaupamo, da v omenjeni zgodbici ni povsem izkljuËeno ime Iztoka JaksetiËa, uglednega predsednika sindikata Savskih elektrarn Ljubljana in pe uglednejpega Ëlana predsedstva SDE. Poleg tega je Iztok pe Ëlan nadzornega odbora SDE, Ëlan Konference sindikata dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije, koordinator sindikatov vezanih druæb v okviru HSE-ja, za nameËek pa opravlja tudi naloge informatika v SEL. Kdo ve, morda je ravno ta moæ na svojem Ërnem konjiËku v petek dopoldne drvel iz Ljubljane v Maribor na sejo predsedstva SDE. Dopu-pËamo pa moænost, da se je tja peljal v avtomobilu oziroma se seje iz (pe) neznanih razlogov sploh ni udeleæil. Se razume — tudi, Ëe bi se omenjeni pripetljaj res zgodil, bi vse morebitne povezave s tem dogodkom kategoriË-no zavrnil. Ne bi pa zanikal, da ima doma v Borovnici res podobno jekleno zverino tipa Yamaha Enduro XTZ 750 TENERE. Motor podobnih zmogljivosti si je æelel æe dolgo Ëasa, toda priloænost se mu je ponudila pele pred kratkim, ko jo je lahko odkupil od sodelavca. ZaËuda njegova æena nima niË proti, vendar upop-tevaje dejstvo, da pe radar flni ugotovil«, da tak kovinski vranec potegne tudi prek 190 kilometrov na uro, najbræ tudi ona ne sluti potenciala strapljivih 0,16 machov. Iztok pravi, da mu motor pomeni sprostitev, zabavo in adrenalinski pok, kakrpnega mu lahko da le pe skok s padalom. V Ëasu najveËjega cestnega navdupenja naredi tudi po 800 kilometrov na teden, vendar ob tem zatrjuje, da je previden, srednje hiter voznik in da je bil v mladih letih pe veliko hujši. Seveda vselej vozi po crki zakona, le kakšno številko v trenutkih slabosti obcasno prekoraci ... PRI TAROKU NI GLEDAL NA URO In iz katere pušcave je pribrzel ta »Spidi Gonzales« sindikata Savskih elektrarn? Sploh ne iz pušcave, temvec izpod obrobja snežniških gozdov iz Ilirske Bistrice, kjer se je rodil pred 38 leti. V domacem kraju se je kmalu vclanil v sloviti taborniški rod Snežniških ruševcev, kjer je že takrat, podobno kot danes v sindikatu, opravljal spoštovane in castne naloge, kot je bila naloga trobentaca. Po sedemletni trobentaški glasbeni karieri in osnovni šoli je zacel guliti srednješolske klopi ekonomske šole v Kopru. Po koncu srednje šole se je, ceprav je bil po duši vedno naravoslovec, ponesreceno vpisal na ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Kot mlad, sprva nadebuden bruc se je prehitro vživel v domace ozracje študentskega doma, kjer med zagretimi igrami taroka nikdar niso gledali na uro. Danes priznava, da tedaj še ni dovolj zrelo in trezno razmišljal, zato so ga enolicna preracunavanja dobickov in izgub cedalje manj zanimala, dokler ni naposled, kar še danes obžaluje, nad študijem obupal. Kakor koli že, imel je sreco v nesreci, saj je med bivanjem v študentskem domu spoznal bodoco ženo, takrat še študentko predmetnega pouka kemije in biologije. Po propadlem študiju mu ni preostalo drugega, kot da si poišce službo. Izrabil je še zadnje trenutke študentskega statusa in si prek študentskega servisa priskrbel delo. Izkoristil je med moškimi redko razširjeno znanje strojepisja in se zaposlil na Savskih elektrarnah. MOTI GA VME©AVANJE POLITIKE Na Savskih elektrarnah so kaj kmalu opazili, da se ga da poleg pisalnega stroja uporabiti še marsikje drugje, in tako se je prek vseh možnih delovnih mest v racunovodstvu in pri vzdrževanju racunalnikov prebil do današnjega naziva organizatorja — informatika, to je vzdrževalca strojne in programske opreme podjetja. V Savskih elektrarnah je tako že dolgih 18 let in tu si želi ostati tudi v prihodnje. Kot že receno, je že vrsto let dejaven v sindikatu Savskih elektrarn in na ravni SDE Slovenije. Ceprav je vcasih težko, si kot zagrizen sindikalist vselej prizadeva, da bi se ohranila stara delovna mesta in da bi se usposabljali še novi delavci. Kot koordinator sindikatov vezanih družb v okviru Holdinga slovenskih elektrarn pa nima ravno dobrega obcutka, saj bi se stvari marsikdaj lahko reševale precej hitreje, ce se ne bi politika vmešavala v gospodarstvo. Na predlog predsedstva SDE Slovenije je pred kratkim prejel posebno pisno priznanje SDE Slovenije, v katerem je zapisano, da je vedno pripravljen priskociti na pomoc in da je s svojim aktivnim delom pozitiven zgled delovnemu okolju, zaradi cesar uživa spoštovanje in ugled tako v podjetju kot tudi v SDE Slovenije. NAJLEPŠA NEPOZABNA DOŽIVETJA Poleg uspešne službene poti se lahko pohvali tudi s srecnim družinskim življenjem. Pred petimi leti je postal srecni ocka, ko se mu je rodil sin Vid, pred dvema letoma pa ga je zopet razveselila Vidova sestra Hana. Ker živijo v bloku, sedaj že pocasi cutijo pomanjkanje prostora, zato v bližnji prihodnosti nacrtujejo selitev v vecje stanovanje. Zelo pomemben sestavnik njegovega vsakodnevnega službenega in družinskega življenja je tudi humor, kar smo opazili že takoj na zacetku pogovora. Iztok je ob duhovitih domislicah vedno spontan, kajti preprican je namrec, da mora humor priti iz cloveka sam od sebe, neprisiljeno. Najlepši dogodek v življenju je bil zanj skok s padalom, vendar ob tem zaskrbljeno pripominja, da upa, da mu žena ne bo zamerila zaradi poroke in rojstva otrok, ki sta vsekakor njegova druga najlepša življenjska dogodka. Skocil je s tandemom z višine 5000 metrov, najrazburljivejši del pa je bil prosti pad še pred odprtjem padala. Ne privlacijo pa ga samo adrenalinski podvigi. Ob posvecanju družini, napornem službenem delu in vožnjah z Yamaho najde cas tudi za rekreativne športe, kot so smucanje, tenis in kolesarjenje. Kot zaveden Slovenec se je smucanja, tega našega edinega pravega narodnega športa, naucil že pri šestih letih in vse od takrat vsako leto z »dilcami« brzi po Iztok Jaksetic se je kot navdušen kolesar tudi letos udeležil znamenitega 150 kilometrov ga maratona Pranja. Krvavcu in Soripki planini, vËasih pa razveseli tudi avstrijske blagajne z obiskom na njihovi strani meje. Æo-gico ob igrah s kolegi flservira« prek mreæe æe veË kot deset let, pedala pa brca s kolegi po strmih klancih krimskega hribovja med Rakitno in Borovnico. Vendar pa kot navdupen gorski kolesar prav niË ne zapostavlja cestnega dirkanja, saj se æe veË let udeleæuje znamenitega 150 kilometrov dolgega kolesarskega maratona Franja. S KLADIVOM RE©I© VSE PROBLEME Poseben konjiËek je zanj snemanje z digitalno videokamero, navdupujejo pa ga tudi digitalni fotoaparati. Kot raËunalnikar zvesto sledi najnovejpim tehnolopkim teænjam glasbene industrije, zato si je seveda med prvimi pri nas omislil MP3 predvajalnik kar v avtomobilu. Pravi, da ima odtlej v njem na raËun odstranjene gore kaset in CD-jev kar preveË prostora. Kot raËunalnikar pa se iz dneva v dan sreËuje z æe pregovornimi teæava-mi z Microsoftovo programsko opremo. Zatrjuje, da nad raËunalnikom ni pe nikdar izgubil æivcev in da ni, v nasprotju s ptevilnimi, od besa razbil še nobene tipkovnice. Meni namrec, da je racunalnik le neumen stroj, ki ga je sestavil clovek, zato se mu zdi škoda svojih dragocenih neobnovlji-vih živcnih celic za tako butast kup plastike in silicija. Vseeno pa ima veliko raje sestavljanje strojne opreme, ki vsaj nikdar ne »zašteka«. Ce pa že, pa lahko, v nasprotju s programsko opremo, s kladivom reši vse težave ... Sicer pa je preprican, da bi morali otroci že v mladih letih priti v stik z racunalnikom, saj je obvladovanje racunalnika danes tako rekoc že pogoj skoraj za vsako delovno mesto. Seveda pa se zavzema za zmernost in ne zagovarja celodnevnega buljenja otrok v igre na zaslonu. CE NI NOBENIH TEŽAV, POZOR! Povprašali smo ga še za kakšen racunalniški nasvet iz njegovih dolgoletnih izkušenj za naše bralce. Vsem nesrecnikom, ki bi se radi izognili nepredvidljivim mehanskim posledicam svoje neukrocene jeze na svojem »pecejcku«, priporoca preventivno namešcanje nadgradenj in popravkov programske opreme. Najbolj ugoden cas za tovrstno preventivo na Microsoftovih programih pa po njegovem mnenju nastopi ravno takrat, ce verjamete ali ne, ko vse najbolj gladko tece, saj se prav v takih trenutkih veckrat skriva zatišje pred neurjem. Iztok Jaksetic ob vseh laskavih priznanjih in zvenecih naslovih ostaja skromen. Za v prihodnje si na narodni ravni želi, da bi se Slovenci koncno že nekaj enotno dogovorili, zasebno pa upa, da bosta z ženo obdržala službi in da si bosta lahko v bližnji prihodnosti privošcila vecje stanovanje. Njegova najvecja tiha želja pa ostaja, da bi nekoc vendarle dokoncal fakulteto. Tudi mi mu želimo še veliko uspešno izbojevanih sindikalnih in drugih bitk, še posebej, da bi si cim prej pridobil naslov univerzitetnega diplomiranega ekonomista. ROBERT JAKOMIN 67 dan Elesa Kljub hudi VROCINI IV živahno Elesovi dnevi podjetja so bili znani po tem, da so se jih se posebej veselili hidrasi, saj je na njih obvezno krepko deževalo. Zadnjih nekaj let pa se je dez umaknil vrocemu poletnemu soncu, ki je letos se posebej neusmiljeno žgalo, ceprav dobri volji tudi tokrat ni moglo do živega. PODELJENE PLAKETE IN PRIZNANJA Kot vsa leta doslej so bile v uradnem delu, kjer je zbrane pozdravil direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec, tudi letos najzaslužnejšim delavcem podeljene zlate plakete in pisne pohvale, in sicer so si zlate plakete za svoje dolgoletno prizadevno delo prislužili Fa-nika Pogacar, Pavle Selan, Peter Stok in Anton Majcen, javne pohvale pa Marko Cernivec, Dominik Božjak, Polona Grad, Sandi Juren, Hailu Ki-fle, Jernej Križnic, Damjan Makovec, Brane Murn, Bernarda Oset, Milena Petric, Metod Prošek, Simona Sila, Zvezdana Sterle, Boštjan Rihar, Rudolf Mlakar, Metka Sifier, Blaž Traven in Rado Valantic. Fanika Pogacar dela v tehnicno financni operativi v Elektroprenosu Podlog. Zaposlena je od avgusta 1969, deset let pozneje pa je prišla v tozd Elektroprenos Podlog na delov- D 68 an podjetja, ki ga Eles æe vrsto let organizira v drugi polovici junija, je letos potekal v organizaciji Elektro-prenosa Podlog na avtodromu v ©empetru in Ëeprav je bil tisti petek, 21. junija, eden najtoplejpih poletnih dnevov, vroËina vendarle ni mogla do æivega odliËnim organizatorjem in tudi razposajenim tekmovalcem, ki so se po nekajletnem premoru znova pomerili v veË pportnih disciplinah. Da bi bilo vse skupaj pe bolj zanimivo, so Podloæani za do-brodoplico organizirali najprej ogled bliænje jame Pekel, ki se ponapa s kar nekaj prelepih kapnikov in poto-Ëkom, ki hladi spodnji del jame. Celodnevno druæenje sodelavcev, ki se drugaËe med letom veËinoma nimajo priloænosti sreËati in spoznati, pa se je nato nadaljevalo z merjenjem moËi v za to priloænost posebej prirejenih pportnih disciplinah, ki so na koncu najveË sreËe in toËk prinesle gostiteljem. Petnajst prijavljenih ekip, izoblikovanih na podlagi organizacijskih enot, se je tako v dopoldanskem delu pomerilo v petih disciplinah, in sicer ptangerijadi, ro-binhudijadi, nogometijadi, obroËija-di in koparkarijadi, pri Ëemer so naj-veË toËk — 84 — zbrali predstavniki Elektroprenosa Podlog, na drugo mesto so se z osvojenimi 67 toËkami zavihteli izbranci Elektroprenosa Ljubljana in na tretje s 65 toËkami Ëlani moptva TK 1. Jama Pekel v jutranjih urah pe ni napovedovala peklenske vroËine, saj je bilo ob njenem vhodu Ëutiti prijetno sveæino, ki je prihajala iz notranjosti podzemnega sveta. no mesto vodje finanËno knjigovodskih poslov. V vseh teh letih je marljivo in vestno opravljala svoje delo, poleg tega pa tudi vodila blagajno vzajemne pomoËi, aktivno sodelovala v izvrpilnem odboru sindikata in na splopno pri vseh akcijah tako v EP Podlog kot tudi v Elesu kot celoti. Pavle Selan je zaposlen v sluæbi za vzdræevanje in obratovanje TK sistema, njegova oæja posebnost pa so radijske zveze. V Ëasu, ko je zaËenjal svojo delovno pot, so bile brezæiËne komunikacije pe posebej pomembne, saj so bile edina moænost za premagovanje daljpih razdalj. Z razvojem tehnike se je tudi sam izpopolnil na po-droËju digitalne radijske opreme. Ker pa ga je poleg tehnike ves Ëas zanimala tudi ekonomija, je doptudiral tudi to. NajveËje veselje pa mu pe vedno prinapa radiotelefonsko omreæje — roËne in mobilne postaje, kot veËina flukavejevcev« pa ima tudi on svoj najljubpi hobi, in sicer jadranje. Peter V plezanju na drog je veliko poguma pokazala tudi sekretarka Lucija GoriËki, ki se je nenavadne opreme in flptange« lotila z nasmehom. ©tok dela v službi za vodenje elektroenergetskega sistema. Po koncani osnovni šoli ga je pot vodila na poklicno šolo elektrogospodarstva v Cerkno, ki jo je koncal leta 1962 in se zaposlil v Elektro Sežani v skupini za elektroinstalacije. Od leta 1971 pa do leta 1975 je opravljal elektromonta-žna dela na transformatorskih postajah po celotnem obmocju Elektro Sežana. V tem obdobju je tudi koncal delovodsko šolo v Novi Gorici, septembra 1975 pa se je zaposlil v podjetju Soške elektrarne kot stikalec. Leta 1977 je napredoval v vodjo izmene dežurnega osebja. V zacetku devetdesetih let pa je z reorganizacijo elektrogospodarstva prešel pod današnji Eles, v katerem je zaposlen tudi danes. Anton Majcen je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, smer jaki tok, leta 1965. V jeseni 1966 se je zaposlil pri podjetju za distribucijo elektricne energije Elektro Ljubljana, kjer je po koncani enoletni pripravniški dobi prevzel podrocje relejne zašcite ter meritev na visokonapetostnih kablih kot tudi podrocje iskanja kabelskih napak v enoti Ljubljana mesto, pozneje pa se je pridružil Elesovi službi za zašcito, kjer je zaposlen še danes. Anton Majcen je tudi avtor in sodelavec pri številnih projektih in posodobitvah, ki se nanašajo na podrocje sekundarnih sistemov oziroma relejne zašcite, ter clan mednarodnih elektrotehniških organizacij. BRANE JANJlti Pred zaËetkom priloænostnih iger je potekal slavnostni mimohod vseh prijavljenih ekip, ki so si posebej za to priloænost nadele tudi lastna imena. ©tevilo priznanj je æal omejeno, Ëeprav bi si glede na odliËno speljano reorganizacijo podjetja pohvale pravzaprav zasluæili vsi zaposleni. Nad novopeËenimi Robini Hudi je nenehno bdel direktor mag. Vekoslav Ko-ropec, ki se je kot izkupeni lokostrelec na koncu uvrstil na odliËno drugo mesto. Tadeja Arbi pa je s tretjim mestom dokazala, da znajo zelo dobro meriti tudi v kadrovski sluæbi. 69 popotovanja »RNOGORSKA LEPOTICA TA R A Solza Evrope, pravijo tej Ëudoviti, pe neonesnaæeni reki Tari v »rni gori, ki smo se jo med prvomajskimi prazniki odloËili obiskati in se na njej preizkusiti v svojih ve-slapkih sposobnostih. O 70 dloËitev ni bila lahka, kajti treba je bilo premagati tisti prvobitni strah pred neznanim na obmoËjih, kjer je pe pred kratkim divjala vojna, polna sovraptva in brezumja, vendar je prevladala moËna æelja po avanturi in videti enega od zadnjih delËkov neokrnjene narave nape civilizirane Evrope, kajti tudi Balkan je njen del. Nap glavni cilj je bil rafting po Tari, vendar je bila tudi pot tja in nazaj polna lepot in doæivetij, ki se jih nismo nadejali. Na pot smo krenili zveËer in se po Dolenjki preko Gorjancev podali proti Hrvapki. Zadnji pozdrav Sloveniji smo izrekli ob ko-zarËku metlipke Ërnine, ki so nam jo poleg sveæe peËene pogaËe iz domaËe peËi postregli Pri Badovincu, nato pa nas je premagal spanec. Jutranji æar-ki sonca so nas prviË poboæali po licu v dolini Neretve, ki se za ovinkom æe izliva v Jadran. S ceste se nam je odpiral pogled na skrbno urejena polja, prepletena z namakalnimi kanali, kjer je pomladni zeleni pridelek æe bujno kipel na plan. Pot se je vila proti Neumu, mestu, kjer je vsaka druga hipa ob cesti mesnica in diskont, ob obali pa se vzpenjajo visoke poËitnipke zgradbe in mondeni hoteli za petiËne goste iz Bosne. Pravijo, da je Neum za Bosance kot Por-toroæ za Slovence. Nisi niË, Ëe nimap svojega lastnega vikenda v Neumu. Morda bo dræalo, meni se to mesto ni zdelo niË kaj posebnega, preveË natrpano na kup in mi je dalo obËu-tek, da tu ljudje teæko dihajo svojo svobodo. Panoramski razgledi na otoËke prelepega juænega Jadrana so se nato do Dubrovnika kar vrstili in vsi smo se strinjali, da si stari Du- brovnik pobliæe ogledamo in si napa-semo dupo in telo. Obvezno jutranjo kavico smo srkali na znamenitem dubrovnipkem sprehajalipËu in centru dogajanja v mestu — Stradunu, ko so se po njem pe vozili kombiji in traktorji z oskrbo za ta dan, ki se je kazal, kot da bo zelo vroË. In je tudi bil, tako da smo ogled znamenitih cerkva in palaË ter Aquariuma kon-Ëali z namakanjem v morju za obzidjem tega veliËastnega mesta, takoj za marino. DomaËini so nas zvedavo opazovali in premipljevali, ali morda le ni pe prezgodaj za morske uæitke, nato pa so naprej krmili golobe in listali po sveæih Ëasopisnih novicah. Dubrovnik ima res Ëisto svojstven utrip in dimenzije, na sreËo se vanj zopet vraËa veselje do æivljenja. Obzidje in popkodovane stavbe iz pretekle vojne so obnovljene, na storjeno pkodo pa vendarle pe opozarja tabla oziroma zemljevid ob vhodu v stari del mesta, kjer so oznaËena mesta popkodb. POLICISTI REDNI SPREMLJEVALCI Popoldne smo nadaljevali svoje popotovanje iz Hrvapke proti »rni gori. V »rno goro smo po dolgi mejni proceduri prepli na Bijelem bregu, kjer so nam za deset mark dezinfici-rali gume in izdali za to celo potrdilo. Lotili smo se tudi pisanja seznama potnikov, saj brez njega ni vstopa v njihovo dræavo. Ravno tako ne brez obveznega zavarovanja avta in prikolice ... pa pe kaj bi se naplo ... takvi su propisi ... Saj ne vem, ali so bolj zapletali na hrvapki strani za izhod ali na jugoslovanski strani za vhod. Vsekakor nas je Miran opozoril, da se moramo na te uradnosti kar kmalu navaditi, ker nas v »rni gori na vsakem ovinku Ëaka policijska kontrola. Prvih pet kilometrov nam je bila stvar pe malo smepna, nato pa nas je humor minil, ker je bila njegova trditev zelo resniËna. Ampak tudi tega se poËasi navadip in vzamep policijske patrulje ob cesti kot del kulturnih znamenitosti »rne gore. Voznik pa naj ima le pripravljen kupËek drobi-æa, da bo lahko zadovoljil vse apetite, kajti pogajanja po navadi niso preveË uspepna. Morda nas je nekajkrat repi-la samo zvedavost policistov, ki so si z zanimanjem ogledovali nap raft na prikolici in modrovali, ali nam bo z njim uspelo po njihovi divji reki navzdol. Morda je simpatija, da smo se odloËili obiskati »rno goro in v njihovi divjini preæiveti dopust, malo omilila navito ceno za cestni pre-krpek, kdo ve! Mimo Podgorice oziroma nekdanjega Titograda, glavnega mesta »rne gore, smo se odpravili proti Æabjaku, vasici v Ërnogor-skem nacionalnem parku Durmitor. Æabjak leæi na nadmorski vipini 1456 metrov, obdan pa je s 23 vrhovi, ki presegajo nadmorsko vipino 2200 metrov. V njegovi okolici je 17 prekrasnih gorskih jezer, od katerih je najbolj znano in tudi najbliæe dostopno iz vasi — »rno jezero. Od leta 1980 je Æabjak, tako kot Kanjon reke Tare, vpisan v svetovno zakladnico naravne dedipËine Unesco. In v naslednjih dneh smo se lahko prepri-Ëali, zakaj, kajti tu se je zaËel najleppi del nape poti — popoln odklop v Ër-nogorski divjini! PRVO SRE»ANJE Z BRZICAMI TARE Morda se nam je tisto jutro zdelo, da smo preizkusili æe prav vse, kar nam ponuja »rna gora, ampak avantura se je pele zaËenjala. Spustili smo se z Æabjaka v dolino in se ustavili pri velikem mostu Ëez Taro, ki je dolg 365 in visok 150 metrov. Pozdravili smo æe od prejpnjih dni znane nam policiste in prijaznega domaËina, ki skrbi za okrepËevalnico pri mostu in je ustanovni Ëlan Druptva prijateljev Tare, si od zgoraj z mostu ogledali, kaj nas Ëaka spodaj na vodi, globoko zajeli sapo in se polni priËakovanja odpravili do reke. Navlekli smo nase neoprenske obleke, Ëevlje, anorake, reševalne jopice in celade, še malo »dopumpali« coln, se poucili o tem, kako se obnašati, ce slucajno padeš v razpenjene brzice — pomahali, si zaželeli sreco in se odrinili z brega! Zacetek ni bil prevec težak in prvo zadrego smo hitro sprostili, tako da smo se za ovinkom že škropili z vesli. Nekako nismo omenjali še vedno temnih misli, kaj pa ce se komu kaj zgodi, bolj smo se oprijeli pozitivnih vibracij, da se ne bo nic zgodilo, ce se bomo vsi po svojih moceh dobro potrudili. Po zadnjih glasnih pozdravih na most glavam, ki so nas opazovale od zgoraj, so se pocasi zacele stene kanjona vse bolj zapirati in jasno nam je postalo, da ko si enkrat na vodi, vrnitve ni! Ob levem in desnem bregu te obdajajo le strme stene kanjona, o katerem pravijo, da je drugi najgloblji kanjon na svetu — takoj za Grand Canyonom v Združenih državah Amerike. Vsekakor ti globina kanjona na dolocenih predelih jemlje sapo, ko pogledaš navzgor, kanjon v dolžini 100 kilometrov dosega do 1067 metrov višine, ponekod se zoži na nekaj metrske prehode, da coln komaj spolzi skozi, nato pa se zopet razlije široko in mogocno med razgibanimi vrhovi, porašceni z osamljenimi in izredno temno zelenimi borovci in drugimi vrstami dreves. Slednji poganjajo dobesedno iz žive skale, pa vendar v razpokah najdejo prehod za svoje korenine, ki jih polnijo z življenjskimi sokovi, da lažje kljubujejo ostrim klimatskih razmeram. Na raftingu po Tari te obcutki lepega in neponovljivo bogatega obmocja, polnega neokrnjenih lepot narave, ki se za vsakim ovinkom kar vrstijo, preplavijo tako mocno, da ti vzdrhti srce. Ze reka sama ti ponuja nenehno izmenjavo mirnih spokojnih odsekov, kjer se predaš sanjarjenju in obcudovanju okolice, le-te pa nenehno prekinjajo razpenjeni predeli brzic, ki se oblikujejo med skalami, da se poln adrenalina v telesu zapodiš vanje, dokler vriskajoc ne pokukaš spet ven na jeziku razpenjene vode, ki se pocasi sprosti v bistro zeleno vodno barvitost, v kateri se ogledujejo vršaci z bregov. Naš prvi del spusta od Durdevica Tare do Radovan Luke, kjer sta nas cakala Miran in cika Vujo s »pecenim janje-tom« in vrancem, je obsegal približno tri ure veslanja in eno uro postankov in obcudovanja lepot kanjona ter prekrasnih slapov in izvirov ob "' 72 reki, ki privrejo dobesedno iz skal ob reki in se šumece prelivajo v Taro. Preveslali smo 41 kilometrov poti, težavnost vode je bila nekje od 3. do 4. stopnje. Uspelo nam je brez neugodnih prevracanj preveslati najgloblji in najlepši del kanjona Tare. Vecer smo tako polni zadovoljstva, ceprav rahlo utrujenih rok in nog, preživeli ob prasketajocem ognju, ki smo si ga zakurili na travniku, polnem drobnih marjetic pred domom v Radovan luki. Prijazni domacin pa nam je v domu pripravil postelje in nam še pozno v noc pripovedoval zgodbe in legende, ki so se nam z vsako uro zdele bolj resnicne. Jutro nas je spet prebudilo s soncnimi žarki, ki so pocasi, a vztrajno sušili rosne kapljice z zaprtih cvetov marjetic in še pred zajtrkom je travnik zopet žarel v prekrasni beli nedolžnosti cvetic, voda pa se je rahlo motna od le-deniških tokov z Durmitorja vabljivo nasmihala. Cika Vujo nam je dejal, da je v majskem casu Tara kar nekajkrat višja od normalnega poletnega vodostaja, kar pomeni, da je masa vode vecja in zato tudi hitreje tece. V poletnem casu bi za veslanje tega odseka potrebovali kar pet ur. POKRAJINA POLNA NARAVNIH LEPOT Po jutranji kavi — ki nam jo je prijazno ponudila crnogorska drušcina iz Nikšica, ki se je ravno tako zvecer utaborila v Radovan luki in cakala na svoje prijatelje, ki naj bi jim ta dan pripeljali iz Durdevica Tare po vodi neko rusko ekspedicijo — ter skorjici kruha z marmelado smo se zopet podali novemu podvigu naproti. Naš cilj bo tisti dan po upanju vseh sodelujocih dosežen. Najprej naj bi se spustili do Brštanovice, kjer bi si malce oddahnili, nato pa nas je cakal še najatraktivnejši del poti do Scepan polja, kjer se Tara skupaj s Pivo združi v Drino, mejno reko med Bosno in Jugoslavijo. Pot do Brštanovice je za nas »stare macke« še kar zložna, ceprav nam kar dobro premiga zadnjice in nas veckrat dobro namoci z bistro mrzlo vodo. Prelepi slapovi in prelivi ob poti navzdol se kar vrstijo, dokler nam sapa ne zastane ob pogledu na edinstvene slapove, imenovane »Bajlovica sige«, kjer se voda preko debelo porašcenega mahovna-tega roba v stoterih potockih in slapovih zliva z višine petih metrov v Taro. Z raftom zapeljemo v povratni tok ob bregu in izstopimo na breg. Povzpnemo se po kozji stezici in po improvizirani leseni lestvi na vrh tega preËudovitega prizora. Tu se zgodba flizgubljenih v raju« nadaljuje, saj je preliv preko roba le nadaljevanje idiliËnih potoËkov, ki privrejo iz vipje leæeËe jame in podzemeljskega jezera v njej. Zabrodimo preko vode, hipnotizirani od prelepih prizorov, Ëeprav nas vodnik vseskozi opozarja na previdnost, saj je tu na BajloviÊa sigah najveË kaË na tem obmoËju, vendar nam radovedna æi- lica ne da odnehati, ogledati si moramo prav vse, bogve kdaj se nam bo spet ponudila priloænost, da sredi najveËje divjine odkrijemo najleppe delËke napega planeta. Polni lepih vtisov se vraËamo nazaj k reki in pre-mipljujemo o tem, da se je treba za najleppe stvari v æivljenju najbolj potruditi. »e bi do te jame peljala cesta, prav gotovo ne bi ostala tako lepa in neokrnjena, kot je sedaj. In prav je tako, da jo je Bog skril tako daleË in v tako teæko dostopen kotiËek sveta. »oln odrinemo naprej po reki navzdol in med enakomernimi zavesljaji ruæbo sedmih avanturistov in vodnika z znanjem obvladovanja divjih rek je popeljal na dolgo pot Miran Skok iz podjetja Skok pport z Broda pri Ljubljani, kjer so nam priskrbeli tudi opremo in gumijasti Ëoln — raft, ki nas je popeljal po reki navzdol — za dva dni stran od civilizacije, brez moænosti, da bi si vmes premislili in se vrnili nazaj. premišljujemo vsak zase. Kmalu nas za ovinkom pozdravi Brštanovica, travnata jasa, polna rumenih ivanj-šcic. Tu si privošcimo pocitek na obali v družbi martincka, ki malce prestrašeno bega po leseni mizi. Brštanovica je bila vcasih prostor za kampiranje, nekdo je tu nekoc celo sezidal koco, a je od nje ostal le velik zidan kamin oziroma ognjišce z visokim dimnikom. Sedaj sameva v svoji lepoti. Do tu sicer še vedno vodi pot, a pravijo, da je primerna le še za kakšen terenski avto ali traktor, poleti pa je tudi najpogostejše mesto za zace- tek splavarjenja, ki ga organizirajo Ër-nogorska turistiËna podjetja za turiste, ki si æelijo sprememb in avantur. Trdno se oprimemo svojih vesel, ko se po uri poËitka odpravimo zopet na vodo. »aka nas najhitrejpi in najzah-tevnejpi del poti, posebej v tem letnem Ëasu, ko je voda iz durmitor-skih gora privrela v Taro iz vseh strani in je zato izredno hitra in mogo-Ëna. Odsek je dolg pribliæno dvanajst kilometrov in stopnja teæavnosti vode je tu kar 4+ in 5, kar nam po æi-lah poæene kri dvakrat hitreje, kot je obiËajno. Vendar Ëasa za obotavljanje in razmipljanje skorajda veË ni, tudi opazovanje lepot kanjona ne pade nikomur veË na pamet, ko pred sabo zagledamo ogromne dvometr-ske valove, ki se podirajo nazaj in meljejo mehurËkaste pene razbesnje-ne vodne sile. Napnemo vse sile, da moËno in usklajeno usmerimo Ëoln hitro in naravnost v valove, vodnik Grega pa nas pe spodbuja z glasnim prigovarjanjem. Valovi nas veËkrat dvignejo visoko navpiËno, nato pa nas s slapom prelivajoËe vode zopet postavijo vodoravno in zagrebemo se z vesli v naslednjo flluknjo« v vodi, dokler Ëoln ne prebije vseh ovir in se hudomupno zibajoË spupËa z veliko hitrostjo naprej. Zajemi sapo, pa gremo spet! Pojma nimam, kako, ampak uspelo se nam je prebiti preko vseh ovir, zato smo se olajpani prekucnili neposredno v vodo pele na koncu poti. To je bil najbolj divji rafting mojega æivljenja, pa Ëeprav se lahko pohvalim, da sem raftala æe na SoËi in na Savi. Tara je taka, kot bi koli-Ëinsko Savo ob poplavah prenesel v prelepo Ëisto pokrajino in kanjone SoËe. Prekrasno in ogromno! Kakpne vodne sile se spropËajo v teh kanjonih in soteskah, tega ne morep vedeti, dokler ne izkusip na lastni koæi. In neverjeten ponos ti obda srce in du-po, ko ti uspe priveslati do brega na ©Ëepan polju in se nasmehniti komur koli, ki stoji tam in Ëaka, da pri-dep, kot si obljubil. Zavriskap kot Ke-kec na planini in zadovoljna sreËa je gost v tvojem srcu! METKA SAV©EK 73 najprej je zdravje Spet so tu (NEVARNI) sonËni æarki Sredstva za soncenje šcitijo kozo pred soncnimi opeklinami, ni pa nujno, da jo obvarujejo tudi pred kožnim rakom. Toda v dolocenih okolišcinah še te naloge ne morejo opraviti, zlasti ce ležimo na soncu dlje, kot je priporocljivo za naš tip koze. O 74 nevarnostih pretiranega nastavljanja sonËnim æarkom smo pisali æe niËko-likokrat. Tudi tokrat bomo to rubriko namenili poletnemu dopustova-nju, ki je pred nami. Zelo malo je namreË takih, ki se kljub boleËemu spominu na opekline z zadnjih poËi-tnic, znajo obvarovati pred prvimi sonËnimi pripekami. Vse, kar Ëuti-mo, je le to, da nam topli æarki prija-jo, ko se zveËer pogledamo v ogledalo, pa nas Ëaka obarvano preseneËe-nje. Sredstva za sonËenje so torej potrebna, in to pe preden se sploh odpravimo na poËitnice, saj nas lahko opekline doletijo æe, ko prviË brezskrbno posedimo na soncu. Toda tudi pri izbiri teh krem je treba biti zelo pozoren, zlasti ob poplavi najrazli-Ënejpih vrst, ki se pojavljajo na trgu. Nekatere med njimi namreË ne vsebujejo niti zapËitnega faktorja in zato ne varujejo pred pkodljivimi vplivi sonËne svetlobe. KAKO DELUJEJO SREDSTVA ZA SON»ENJE? VeËina sredstev proti sonËnim opeklinam deluje tako, da absorbira ul-travijoliËne æarke, obstajajo pa tudi takpna, ki jih odbijajo. V vsakem primeru je pomembno, da doseæejo svoj uËinek in nas obvarujejo, toda to je precej odvisno od nas samih in od napega poznavanja svojega tipa koæe. NajveËji zapËitni faktor kajpak omo-goËa najboljpo zapËito, sredstva z niæ-jim faktorjem pa so primerna za æe porjavelo koæo. V tem smislu poznamo ptiri osnovne tipe koæe. Ljudje z najsvetlejpim tenom, ki imajo praviloma svetle ali redeËkaste lase ter zelene, modre, redkeje rjave oËi, se lahko z zapËitnim faktorjem ptevil-ka ptiri sonËijo najveË deset minut, s faktorjem osem od 40 do 48 minut, s 15 pa od 90 minut do dveh ur. Tisti, ki imajo srednje obarvano polt, imajo po navadi modre oziroma svetlo rjave lase in modre, zelene ali sive oËi, s ptirico pa se lahko soncu nastavljajo od 50 do 80 minut, z osem-ko od dveh do dveh in pol ur, s faktorjem 15 pa tudi do pet ur. Ljudje s tretjim oziroma temnim tipom koæe — praviloma so temnolasi in rjavooki — se lahko s faktorjem ptevilka ptiri vsa sa ta opozorila zvenijo dokaj grozeËe in vzbujajo obËutek, da je uæivanje na toplem in prijetnem soncu nekaj zelo nevarnega. To ni nap namen, opozoriti æe-limo le na neprijetnosti, ki nas lahko doletijo v brezskrbnih trenutkih. Sicer pa je sonce vendarle zdravo, saj spodbuja presnovo, gradi vitamin D v koæi in dobro vpliva na hormonsko raven. sonËijo do dveh ur, z osemko do pti-rih ur, s ptevilko 15 pa celo ves dan. Podobno je s Ëetrtim tipom ljudi, ki so æe naravno zelo temnopolti. Pri slednjih æe osemka zadopËa za celodnevno poleæavanje na soncu. Toda pri tem je treba poudariti, da se mazila po vsakem kopanju sperejo, Ëe-tudi obljubljajo, da so vodoodporna. Zato je treba sredstva za sonËenje ve-Ëkrat nanesti, in sicer v rednih Ëasov-nih presledkih in po plavanju. Poleg tega moramo opozoriti pe, da omenjene lestvice nikakor niso zagotovilo, da nam sonce ne more do æi-vega. ©e tako temnopolte lahko doleti sonËarica, na prevelikem soncu jim lahko postane slabo, zato je dobro koæo med sonËenjem malo odpoËiti. To je priporoËljivo predvsem med 11. in 17. uro, ko je pripeka najhuj-pa. Poleg tega pa tudi pe tako temna koæa ni varna pred koænim rakom. ©kodljiva sevanja namreË kljub dobri zapËiti vendarle prodirajo v koæo. KREME NISO VEDNO DOVOLJ SonËne opekline so zmeraj znamenje, da je koæa sprejela preveË ultravi-joliËnih B æarkov. Ti pkodujejo celicam povrhnjice, pri tem pa nastajajo vnetne snovi, zaradi katerih Ëutimo pekoËo boleËino in vroËino. Posebni mehanizmi telesa sicer poskrbijo, da popkodovane celice odmrejo, zato se koæa olupËi, toda Ëe jih preæivi le nekaj, se lahko iz spremenjene dedne zasnove razvije rakava celica, ki se spremeni v tako imenovani mela-nom ali raka na koæi. Tega je sicer mogoËe pozdraviti, vendar je veliko odvisno od tega, kako zgodaj ga odkrijemo. Resda ena sonËna opeklina pe ne naredi koænega raka, se pa vipa stopnja tveganja, Ëe nas je sonce presenetilo æe veËkrat. Da se razvije ta bolezen, traja pribliæno dvajset let. Sicer pa prej opisana sredstva proti sonËnim opeklinam ne obvarujejo telesa le pred opeklinami, ampak velikokrat prepreËujejo tudi pojav iz-pupËajev, ki nastajajo zaradi fotosen-zibilnosti ali preobËutljivosti na son-Ëno svetlobo. »edalje veË ljudi dobi namreË po sonËenju drobne rdeËe iz-pupËaje, ki srbijo in povzroËajo obËu-tek zbadanja. SIMONA BANDUR Povzeto po knjigah Moj zdravnik in Druæinska zdravstvena enciklopedija planinarjenje Tako kot smo obljubili že zadnjic, se bomo tokrat nekoliko bolj posvetili »današnji« Kocni, ki je najzahodnejsi dvatisocak skupine Grintovca. Z juga deluje mogocno zaradi svojega severozahodnega grebena, ki je v Kamni-ško-Savinjskih Alpah najdaljši. K oËno na treh straneh oklepajo doline: na jugu dolina potoka Suhadolnica, na zahodu dolina Kokre, na severu ledenipki krnici Makekova in Ravenska KoËna. Miniaturna dolinica pa je tudi na vzhodni strani, saj jo do sosednjega Grintovca razmejuje stopni-Ëasta travnato grupËnata dolina Dol-ci (Zgornji, Srednji in Spodnji). Ko-Ëna je grebenska gora, najdaljpi je severozahodni greben, na jug poteka juæni greben, ki se razcepi v dva kraka (obrnjen Y), na severu je severni greben, z Grintovcem jo povezuje vzhodni greben. Juæna poboËja gore so zelo strma, vendar brez izrazite stene. Bolj prepadna je KoËna na se- verno stran, kjer je veliko plezalnih smeri. KoËna ima dva vrhova, severna Jezerska KoËna je vipja (2540 m), juæna Kokrska KoËna (2520 m) pa nekaj niæja. Vrh KoËne je prav tako grebenski in poteka v smeri severovz-hod-jugozahod ter ga sestavlja vrsta stolpov. Ta del gore je precej razbit, ker je kamnina rdeËa in privablja strelo. V razpotegnjenih grebenih KoËne je pe nekaj zanimivih vrhov, ki pa niso vsi enako lahko dostopni: v severnem grebenu Vratca (1802 m, do tja zahtevna markirana pot) in ©pegovec (1619 m, zahtevno brezpotje), v severozahodnem Veliki vrh (1742 m, nezahtevna markirana pot), v juænem Mala vratca (1973 m, zahtevno brezpotje). Ne glede na raz-seænost gore in mnoge poti, po katerih so raziskovalci odkrivali goro, vodijo danes na vrh le dve poti (je pa seveda veliko plezalnih pristopov): Kremæarjeva s severa (z Jezerskega) in juæna pot. Kremæarjeva pot nosi ime po domaËinu Francu Kremæarju, ki je ta pristop odkril v zaËetku prej-pnjega stoletja. Povezavo obeh vrhov so nadelali leta 1992 (poseben opis zanjo ni potreben, poteka pa po ali ob grebenu in je dobro zavarovana). Prehodimo oziroma preplezamo jo v pol ure. KoËna sodi med cenjene, vendar ne najbolj obiskane vrhove tega dela gorstva. Vzpon iz obeh iz-hodipË je namreË dolg, zahteven in naporen (z obeh strani je kar 1600 m vipinske razlike!), tako da je bolje prenoËiti na Cojzovi koËi na Kokr- skem sedlu ali v »epki koËi (in turo povezati s sosednjim Grintovcem). Z obeh vrhov KoËne imamo lep razgled na Savsko dolino, Karavanke, Julijce in Jezersko. Pa se odpravimo na pot najprej s severne strani. Do »epke koËe pridemo po veË moænih poteh iz Makekove ali Ravenske Ko-Ëne (2—3 ure, povsod so zajle, tako da so poti zahtevne). Iz krnice Spodnje Ravni se po melipËu vzpnemo do Zgornjih, ob sneæipËu preËimo jugozahodno Ëez strmo poboËje mimo melipËa desno do skal, kjer je zaËetek Kremæarjeve poti. Ta sprva vodi vzhodno tik pod severnim grebenom Jezerske KoËne, v zgornjem delu pa se od grebena oddalji in Ëez severno steno pripelje nad Dolpko pkrbino, najniæjo toËko med KoËno in Grin-tovcem (tu je prikljuËek ©premove poti z Grintovca). Nato gre vzdolæ vzhodnega grebena po policah pod stolpi mimo znamenitega ozkega preduha (kjer se moramo flzbasati« skozi) in po navpiËnem kaminu na vrh Jezerske KoËne. Zelo zahtevna zavarovana pot, od koËe 3—4 ure. Tudi z juæne strani imamo veË moæno-sti dostopa do Kokrskega sedla, najprimerneje pa je iz doline Kokre mimo domaËije Suhadolnika (zahtevno, 2—3 ure). Od koËe krenemo severno in v loku preËimo veliko travnato kotanjo Spodnje Jame. Z nje se pot strmo dvigne po travnati gredini (tj. piroka polica) na juæna poboËja Grintovca. V kriæpotju zavijemo levo do roba vrpnega poboËja in preËimo strma poboËja do kotanje Srednji Dolci. Iz nje se po grapi vzpnemo na prostrana melipËa pod KoËno (v bli-æini je Bivak, 1952 m, je stalno odprt, ima osem leæipË) ter pod steno na levi strani grape. »ez krupljiv skrotast svet se vzpnemo pod severozahodni greben pod pkrbino, na vrh pa priplezamo Ëez kratko steno. Zelo zahtevna pot, 3—4 ure. Naptejmo pe nekaj razliËic vzpona: do Bivaka se lahko vzpnemo tudi po starem pastirskem prehodu (opisan zadnjiË) ali po zanimivi lovski poti, iz Srednjih Dol-cev pa je povezava tudi s Kremæarje-vo potjo. Brez zemljevidov nam opisi ne bodo kaj dosti pomagali, torej: Jezersko z okolico (TuristiËno drup-tvo Jezersko), Grintovci (obe 1:25.000), Kamnipko-Savinjske Alpe (1:50.000, obe PZS). VLADIMIR HABJAN 75 poletna nagradna križanka Da vam bo cas do naslednjega izida glasila Naš stik hitreje minil in si boste lahko tudi malo popestrili poletne pocitnice, smo znova pripravili nagradno križanko. Pet tistih, ki so jim srecne zvezde najbolj naklonjene, bo prejelo lepe nagrade, zato se splaca potruditi. Vaše rešitve s pripisom nagradna križanka pricakujemo najpozneje do 16. septembra. Veliko zabave in srece pri žrebanju želimo. 76 TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@siol.net Majhna kompaktna transformatorska postaja v ploËevinskem ohipju TIP KTPp 20-251-K31 10(20)/0,4 kV; do 250 kVA Kontejnerska transformatorska postaja Tip TPC-A 10(20)/0,4 kV; do 1000 kVA Kompaktna transformatorska postaja v ploËevinskem ohipju TIP KTPp 20-631-K34 10(20)/0,4 kV; do 630 kVA Potrebujete zaËasno — nadomestno transformatorsko postajo? POKLI»ITE NAS! TSN Tovarna Stikalnih naprav d.o.o. ©entiljska 49, 2000 Maribor Tel. +386 2 2286600, fax: +386 2 2525005 Vir in središce clovekovih ustva STI'1 ie nmova domišljija Robert Collier. ^*fr ¦-.., :... s/**"?»*