Po*nfna plačana T KotovML
Leto XI., št. 25S
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova nI. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190.
Kačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241.
Ljubljana, torek 4« novembra 1930
Cena 2 Din
Naročnin« znaša mesečno 25.— Dfn, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2382).
Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Heimwehrovski prevratni načrti
Vesti o nameravanem puču niso bile brez podlage - Ta j ne priprave na Štajerskem
Dunaj, 3. novembra, M. Zadnje dni pred volitvami narašča na Dunaju politična^ na« ipetost vedno bolj. Nedavno so se razširili
glasovi o bližnjem heimwe,lovskem pucu. Objavila jih je prva »Franktarter Zeitung«, za njo pa skoro vsi večji ev.jpski usti, med njimi tudi mnogi avstrijski, ki pa so bili večinoma konfiscirani. Ti glasovi niso docela brez podlage in miroljubni Dunaj j h je povsem resno razumel, zlasti ker vr* Š2 heimwehrovci v Gradcu take priprave, ki izzivajo resno skrb. Tamosnj.1 heim= vshrovci pripravljajo ali so vsaj priprav-. J i ali organiziran pohod proti Dunaju, ki raj bi ne bil navadna demonstracija, tem* več zelo resna zadeva. Zanimiva je ugo* ir.vitev listov, da sodeluje pri teh pnpra* v ah mnogo oseb, ki so prišle iz Italije m
Madžarske. Seveda pa je še vedno vpra« šanje, ali bo pTišlo do tega prevratnega poskusa; odločilni bodo razlogi oportuno* sti z ozirom na reakcijo, ki bi jo taka avantura izzvala v inozemstvu. Vsekakor je dejstvo, da so heimwehrovci pripravljen ni za resno podjetje.
Kakšen uspeh bodo imeli heimwehrovci pri volitvah, se še ne da reči. Avstrijski volilni zakon zahteva vsaj v enem volil« nem okraju količnik, da pridejo v poštev glasovi razbiti po drugih volilnih okrajih, v katerih količnik ni bil dosežen. Po mne« nju političnih krogov nje bo prišlo do velikih izprememb v strankarskem raz« merju in stanje po volitvah najbrž ne bo prav nič stabiliziralo položaja sedanje vlade.
Volilni boj v Avstriji na višku
Govor kancelarja Vaugoina na zborovanju Heimwehra Defiliranje heimwehrovcev pred^ krščansko socialnimi voditelii - Spopadi mednoliticnimi nasprotniki
Dunaj, 3. novembra, d. Volilna borba je na včerajšnjo zadnjo nedeljo pred volitva, mi dosegla višek. Povsod so se vršili mno* tfoštevilni shodi in ponekod je prišlo tudi So manjših spopadov med političnimi na* svrotniki. Za volilno agitacijo so uporab--] j ali najmodernejša sredstva, propagandne avtomobile, megafone in letala, ki so dali volilni agitaciji doslej neobičajno sIiko.
V krščanskossocialnih krogih so mne» rja da volitve ne bodo prinesle bistvenih izprememb v bodočem Narodnem svetu. Smatrajo, da bodo krščanski«socialci ostali tudi nadalje najmočnejša stranka, čeprav razmere v Zg. Avstriji in na Štajerskem, kjer imajo krščanski*socialci težavne boje. Se niso popolnoma pojasnjene. Heinrvvehr in Heimatblock bosta dobila kakih 6 do f* mandatov, Schobrov blok pa kakih 2b, kakor računajo. Ni nobenega dvoma vec, da bosta takoj po volitvah ministra btar. hemberg in Hiiber zopet izstopila iz vlade. Socialni demokrati so v volilnem boju ze* lo samozavestni ter računajo, da bodo v Vod očem Narodnem svetu najmočnejša stranka in dobili tako v svoje roke tudi predsedniško mesto.
Včeraj so heiimvehrovci priredili na Ileldenplatzu veliko zborovanje. Zbralo se j.- 6200 uniformiranih članov Heim\vehra in okoli 10.000 pristašev krščansko*socialne stranke. Na zborovanju je govoril tudi dr* favni kancelar Vaugoin, ki ga je pozdravil vodja dunajskega Heirmvehra major Fey in ki je poudarjal v svojem govoru, da je av« strijska vojska danes steber reda in miru, ter je pozdravljal tudi Heiimvehr kot mlad vir protifašističnega pokreta. Med njego* vim govorom so krožila nad trgom zelo nizko socialistična propagandna letala, ki so močno motila s svojim šumom potek zborovanja. Po govoru zveznega kancelar* ja Vaugoina so se heiimvehrovci in ostali udeleženci zborovanja formirali v sprevod ter korakali preko Ringa do Wollzeile. Na čelu sprevoda so se vozila mnogoštevilna motorna kolesa in avtomobili. Na Schwar* tzenbergovem trgu so opazovali sprevod zvezni kancelar Vaugoin s soprogo, mini« stra dr. Seipel in Heinl, poslanec Kunschak
in mnogi drugi krščansko«socialnl vodi* telji, mimo katerih so korakali heimweh« rovci v pozoru.
Po razhodu so se heimwehrovci spopadli v nekaterih okrajih s socijalističnimi de* lavci.
Tudi komunisti so priredili včeraj agita* cijske pohode v delavskih okrajih z god* bami in raznimi napisi volilnih gesel.
Dejstvo, da je Heimwehr napravil kljub ugovorom posameznih policijskih uradni« kov pohod po Dunaju v vojaški formaciji, je zbudilo med delavstvom veliko razbur« jenje. V republikanskem Schutzbundu se je zato pojavilo stremljenje, da bi odgovo* ril z enakim pohodom. Kakor se poroča, bo baje deželni glavar Seitz protestiral proti kršitvi prepovedi pohodov po Duna* ju v vojaških formacijah. V krogih repu* blikanskega Schutzbunda govore o tem, da bo Schutzbund 5. novembra istotako pri« redil pohod po Dunaju kot protidemon« straciio.
Socialni demokrati so včeraj samo na Dunaju priredili okrog 30 volilnih shodov, drugod po avstrijskih deželah pa seveda še mnogo več. Iz posameznih krajev poro* čajo tudi o spopadih in je došlo n. pr. v Gratweinu pri Gradcu do krvavega izgre« da med socialisti m heimvvehrovci, v ka* terem so bile tri osebe ranjene od strelov.
Dunaj, 3. novembra g. Načelstvo socijal-no - demokratske stranke Je Izdalo nocoj naslednji proglas na svoje pristaše:
Načelstvo stranke je zvedelo, da namerava vlada Izvršiti danes v raznih strankinih lokalih na Dunaj"n in v ostalih zveznih deželah hišne preiskave s pretvezo, da išče orožje. Nato poziva načelstvo vse so-druge, naj jih morebitni koraki vladnih organov ne zavedejo k nepremišljenim dejanjem. Glede na vprašanje razorožitve nima stranka ničesar skrivati. Stranka se bo le tedaj razorožila, če se bodo tudi helm-wehrovci ln sicer z medsebojno kontrolo. Delavci ne bodo nikoli opustili, da ne bi bili pripravljeni za obrambo republikanske ustave, dokler ne bo Izvršena obojestranska razorožitev.
Nove konference v ženevi
Pned sestankom pripravljalne komisije za razorožitev ~ Konferenca o skupnem gospodarstvu — Litvinov na poti v Ženevo
Ženeva, 3. nov. AA. V mesecu novembru bodo imeli organi Društva narodov šest sestankov, na katerih bodo pretresali razna vprašanja. Komisija za mandate bo začela jesensko zasedanje 4. t. m. Najprej bo proučila posamezna poročila mandatarnih sil.
Pripravljalna konferenca za razorožitev se bo sestala 6. novembra. Kakor se vidi iz note, ki jo je glavno tajništvo Društva narodov predložilo posameznim državam, je cilj tega zasedanja določitev končnega projekta konvencije o razorožitvi. Noti je dodan tudi zgodovinski pregled tega vpraši-i;ja posebno poedinih problemov, o katerih še niso razpravljali. O teh problemih bo komisija predložila predloge, ki bodo služili za podlago dela sestanka.
Finančni odbor, se sestane 4. novembra. Pododbor za tarifsko nomenklaturo se sestane 12. novembra, pristopil bo k določitvi nomenklature za predmete iz stekla, za
egektrične stroje in električne aparate. Razen tega bo razpravljal o nomenklaturi za tekstilne predmete, o čemer je bilo govora že na prejšnjem sestanku.
Konferenca ja skupno gospodarsko akcijo na kateri se bo nadaljevala razprava, načeta na konferenci v februarju in marcu t 1. se bo začela 17. t m. Zvečer istega dne se sestane konferenca za izenačenje gotovih točk prava za plovbo po rekah na evropskem kontinentu. Konferenci bodo predloženi trije načrti, ki jih je izdelal odbor za izenačenje rečnega prava.
Berlin, 3. novembra g. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je na potj v Ženevo, kier se bo udeležil pripravljalne raz-orožitvene konference, obiskal v Berlinu državnega zunanjega ministra dr. Curtiusa. Po obisku se je vršil pri zunanjem ministru svečan zajtrk, ki so se ga udeležili diplomati in zastopniki zunanjega urada.
MINISTRI V HRVATSKIH KRAJIH
Jttgoslovenske manifestacije na sestankih v Karlovcu, Osjeku in Ogulinu — Važne nacionalnoprogramatične izjave ministrov
Francoski socijalisti proti Tariiieuju
Socialistični vodja Leon Blum o
Narbonne, 3. novembra, AA. Tukaj je včeraj socialistični vodja Leon Blum na velikem zborovanju med drugim poudaril, da bodo socijalisti na vsak način v opoziciji protj vladi Tardieuja in da bodo izkoristili vsako priliko za njen padec. Drugače pa bodo socijalisti podpirali politiko miru g. Brianda.
Pariz, 3. nov. s. Socialistični poslancc Leon Blum se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja razorožitve. Splošna razorožitev je po njegovem mnenju najuspešnejše sredstvo, da se odstrani nevarnost vojne, vendar pa z razorožitvijo ni mogoče spraviti voine s sveta. Razorožitev lahko dolga leta zadržuje vojno, vendar ie ne more preprečiti. Če bj pa potem izbruhnila, se bo razširila in zavzela ves svet. V mnogih kro-
nevarnosti vojne in razorožitvi
gih izjavljajo, da bi bilo temu odpomoči _ ojačenjem varnosti. Blum ugotavlja, da bo treba pač dolgo čakati, dokler bo zahteva po ojačenju varnosti zadostno izpolnjena tn se moglo pričeti razoroževanje.
Premogovni kartel Nemčije, Anglije in Poljske
London, 3. novembra g. Nemški delovni minister dr. Stegemald bo odpotoval na povabilo angleške vlade še v novembru v London, kjer se bo razpravljalo o mednarodnem položaju premogovnega trga. Obisk je v zvezi z ustanovitvijo kartela med Nemčijo, Poljsko in Anglijo, ki naj bi na novo urejeval pokrajine za oddajo premoga Avstriji, Madžarski in Italiji, ^
Karlova«, 3. novembra, r. Včerajšnji obisk ministrov Demetroviča, Maksimovica, Šveg-la, Šibenika in Šverljuge v Karlovcu (Poročal je o tem že tudi »Ponedeljek«. Op. ur.) spada med najpomembnejše od vseh dosedanjih ministrskih obiskov. On ni samo pokazal, da je staroslavni Karlovac slejboprej trdnjava jugoslovenstva, temveč je prinesel tudi pomembne politično - programatične izjave članov vlade, zlasti ministrov Demetroviča in Šibenika.
Na konferenci s predstavniki naroda, ki se je vršila v mestni posvetovalnici, so tolmačili domači govorniki želje in potrebe svojih krajev in okrajev. Za črnomeljski srez je govoril član banskega sveta gosp. Nemanjič, ki je zlasti opozarjal na vinsko krizo. Odgovarjal je kot prvi
minister dr. Stanko Sibenik
ki je v svojem govoru podal tudi važno na-cijonalno - programatično izjavo. Poudarjal je med drugim:
»Naš nacionalni problem je bil rešen s pravim in iskrenim jugoslovenstvom, ki je najsijajnejši izraz naše nacionalne pripad« nosti in nacionalnega edinstva ter največje jamstvo za popolno ravnopravnost vseh Ju« goslovenov. Jugoslovenstvo ne poment smrti srbstva, hrvatstva in slovenstva, ker bi bilo si«;er sirota brez očeta in matere, marveč je rezultat našega svobodnega tn iskrenega prepričanja, svobodnega sklepa vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bo« do odslej živeli kot Jugosloveni v eni na« cionalni državi. V to jugoslovenstvo bodo vložili vse svetinje srbstva, hrvatstva in slovenstva, vse kar je najboljšega pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. Od nikogar ne zahtevamo, da se odpove srbstvu, hrvatstvu ali slovenstvu, marveč želimo, da vse to prinese v edinstveno jugoslovenstvo.«
Minister Juraj Demetrovič
se je v svojem govoru ravno tako dotaknil srečne rešitve nacijonalnega problema in je
izvajal:	,
»Nj. Vel. naš kralj je odredil, naj zapustimo svoje nisarne ter gremo med narod, da čujemo njegove želje in potrebe. Kako srečna je bila ta misel, se vidi vedno lzno-va, ko se tako sestajamo na razgovor s prebivalstvom. Tudi tu fii r. se sestali ne glede na to, h kateri stranki je kdo prej pripadal, in pri tem vidimo, da obstoje iste in enake nevolje ter enake potrebe in da enako govore vsi govorniki. V prejšnjem času se Je vedno iskalo, kar nas je razdvajalo, napadali smo se med seboj, izvršilo pa se ni niti eno za narod koristno delo v tem smislu, da bi se združili sinovi iste države, ki se morajo enako truditi in imajo enake potrebe. Tudi v tem je velika razlika med prejšnjimi ln sedanjimi časi. Razlika je v tem, da hočemo sedaj vsi skupaj z isto voljo iti naprej, povzdigniti svoje poljedelstvo in dvigniti svojo domovino. Hočemo iti po drugem potu, na katerega nas je pozval naš kralj, ki je prevzel nase veliko breme; dolžnost vseh nas je, da ga pri tem podpiramo, saj ne dela zase, temveč za narod.
Prišel je čas, ko je treba narodne sile zbrati in jih povesti po drugem, boljšem potu. Naš kralj je izbral in označil kot našo vodilno idejo jugoslovensko nacijonalno idejo. Jugoslovenska nacijonalna misel je misel našega narodnega ujedinjenja. Obstojala je stoletja in iskala s^oje uresničenje.
Narod je želel, da bi dobil čim boljšo in lepše urejeno skupno hišo, toda ni šlo. Današnji režim ima ustvariti to naše narodno edinstvo popolnoma; vsi moramo imeti eno voljo in eno narodno čustvovanje. Na ta način hočemo v resnici postati en narod, sposoben za velika dejanja v bodočnosti. Naša nacionalna misija in jugoslovenska ideja se ne moreta smatrati kot last tega. ali onega, temveč samo kot last vsega našega naroda. To idejo je proglasil Nj. Vel. kralj na državno idejo. Potrebno je, da mi vsi skupaj delamo na tej podlagi, ker samo na ta način bomo zgradili moderno, napredno in močno državo.«
Minister Demetrovič je nadalje odgovarjal na razne izražene želje, nakar je odgovarjal na želje, tičoče se njegovega resora, tudi prosvetni minister Maksimo-vič. Ta je v svojem govoru zlasti podčrtal, kako je že dosedanje delo vlade dokazalo, da je vlada zmožna iti po poti, ki ji jo je začrtal kralj in ki nas vse vedno spaja v enotno celoto, usmerjeno z vsem svojim stremljenjem k istim skupnim ciljem.
Izjava bivših pristašev SDS
Na konferenci z zastopniki prebivalstva so bili navzoči pristaši vseh nekdanjih strank, v posebno močnem številu pristaši bivše HSS in SDS. V njihovem imenu je odvetnik dr. Nemec iz Petrinje, bivši podpredsednik glavnega odbora SDS, podal naslednjo izjavo: »V akciji Nj. Vel. kralja, s katero je država dobila ime Jugoslavija, narodna in junaška vojska pa enotne jugoslovenske zastave, vidimo odločen in važen korak v jugoslovenskem duhu in vidimo početek izpolnitve naših jugoslovenskih nacionalnih idealov. To akcijo pozdravljamo kot pogoj za oživo-tvorjenje naših idealov in v globokem prepričanju, da je bodočnost naše države v popolnem narodnem edinstvu, smatramo za svojo dolžnost podpreti akcijo vlade.«
Sestanek v Ogulinu
Oguiin, 3. nov. č. Ministri Boža Maksl-movič, dr. Juraj Demetrovič, inž. Dušan Sernec in dr. Švegel so krenili včeraj popoldne iz Karlovca v Oguiin, dočim je minister dr. Šibenik ostal še v Karlovcu. Na kolodvoru v Ogulinu je sprejela ministre velika množica ljudstva z zastopniki obla-stev na čelu. Ob 5. popoldne se je vršila v kinu »Edison« konferenca ministrov z , zastopniki naroda. Domači govorniki so
zlasti predočili težak položaj v naši lesnt industriji. O tej stvari je govoril minister Sernec, ki je dejal, da je imel sam priliko opaziti veliko krizo, ki vlada pri nas v šumski industriji. Veliko krivdo nosi na tej krizi ruski dumping.
Minister dr. Švegel je govori! zlasti o vprašanju denarja v tu in inozemstvu s posebnim ozirom na način poslovanja najvažnejših evropskih državnih bank. Minister za prosveto Boža Maksimovič je izjavil, da sicer upošteva vlada želje posameznih krajev po novih šolah, vendar se je treba v prvi vrsti ozirati na one kraje v Južni Srbiji, Bosni, Dalmaciji, kjer še ni šol ponekod v okoliših po celih 25 do 30 km razdalje. Minister dr. Juraj Demetrovič je govoril o izseljevanju našega naroda, o našem izvozu, o turizmu in o skrbi vlade, da pomaga predvsem napredku najbolj zaostalim pokrajinam.
Sestanek v Osjeku
Osiiek, 3. nov. č. Snoči ob 6. so dopoto-vali preko Vukovara ministri dr. Srskič, dr. Š veri juga, Neudorfer in dr. Kumanudi v Osijek. Na kolodvoru so jih pozdravili župan dr. Hengl, divizijski general Damiano-vič, sreski načelnik in policijski predstojnik ter so jih spremili v mesto. Pred pričet-kom konference je pozdravil ministre tudi škof iz Diakova dr. Akšamovič. Konferenci je prisostvovalo več sto de-
legatov iz vseh krajev osješke okolice, med njimi veliko število uglednih meščanov iz vrst bivših političnih strank. Zupan Hengl je otvoril konferenco ter pozdravil ministre. Na njegov predlog, sta bili odposlan! pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju m predsedniku ministrskega sveta. Predsednik Poljedelskega društva Franjo Šmid ie govoril o znižanju obrestne mere za polje-deliske kredite, predsednik Trgovske zbornice pa je sprožil razne predloge, kako bi se dalo vsaj deloma olajšati težko gospodarsko stanje naroda. Zahteval ie dalje uvedbo motornih vozov na vseh nekdanjih vicinalnih železnicah Slavonije in Srema. Advokat dr. Klein je izrazil zahvalo vladi, da je v tako kratkem času sanirala naše pravosodstvo. Dr. Niderle se je spominji! Strossmayeria, čigar ideja o nacionalnem edinstvu Jugoslovenov se po 6. januarju in 3. oktobru uveljavlja v vsej državni upravi in državni politiki. Predlagal je, naj bi šla avtomobilska cesta Zagreb-Beograd, preko Vinkovcev, Diakova in Osiieka.
Na vse te predloge je odgovarjal minister za finance dr. Stanko Šverliuga, ki je dejal, da ie vkljub mnogim težavam vendarle optimist glede na našo finančno situacijo. Na koncu zborovanja so bile prirejene burne ovacije Ni. Vel. kralju, ministrom in Jugoslaviji. Na večernem banketu je spregovoril minister dr. Milan Srskic, nakar so odpotovali ministri preko VirovJ-tice v Bjelovar.
General Vlkov stopi zopet v vlado?
Vesti o novi smeri bolgarske notranje politike po vzora
italijanskega fašizma
Sofija, 3. novembra, n. Bolgarski poslanik v Rimu general Vlkov, ki je prispel z no-voporočenim kraljevskim parom v Sofijo, bo baje v kratkem času podal ostavko na položaj bolgarskega poslanika v Rimu. Socialistični >Narod< pravi, da se bo general Vlkov, ki potuje te dni v Rim. na željo kralja Borisa kmalu trajno vrnil v Sofijo in prevzel ministrstvo vojske. Vest si bila deman-tirana in se zato smatra za točno. Politične javnosti ni presenetila. Sodelovanje generala Vlkova pri poskusih Bolgarije za spremembo mirovnih pogodb je znano. Zatrjuje se, da je general Vlkov v Rimu dosegel v tem pogledu zagotovilo vsestranske podpore. Posledice se že pojavljajo v obliki forsira-
nih zahtev v vladnih listih po ukinjenju onih določb mirovne pogodbe, ki omejujejo oboroževanje Bolgarije.
Opozicijski listi tudi poročajo, da je bil sklenjen med bolgarsko in italijansko vlado nedavno sporazum o izvozu bolgarskega žita v Italijo. S tem naj bi se omilila kmetijska kriza, a tudi brezposelnost v Bolgariji.
Domneva se, da bo stopil general Vlkov na čelo momentano najmočnejše parlamentarne skupine, Demokratičeskega zgovora, in ž njegovo pomočjo uvedel v Bolgariji novo politiko po vzoru italijanske fašistična diktature. V opoziciji, zlasti med zemljorad-niki in socijalisti, gledajo z največjo skrbjo na to novo smer bolgarske politike.
Sestanek indijske konference
Pred rešitvijo indijskega ustavnega vprašanja — Optimistične izjave indijskih delegatov — Novi boji z Afridi.
London, 3. novembra. AA. Pod pred« sedstvom maharadže Gackvarja iz Barode se je sestala včeraj delgacija indijskih dr« žav na konferenci okrogle mize. Izvolila je odbor 7 ministrov, ki bodo s stališča in« dijskih držav proučili razne predloge za rešitev indijskega ustavnega vprašanja. Da« vi so se sestali na informativen sestanek tudi angleški indijski delegati, ki so pri« speli v soboto v London.
Ker je prispel semkaj tudi Nawab iz Bhopala, je delegacija indijskih držav poU noštevilna. Manjka le maharadža iz Pati« ala, ki se zdravi na kontinentu. Nawab iz Bhopala je v razgovoru z novinarji izja« vil, da bodo zastopniki indijskih držav storili vse, kar je v njihovi moči, da pride med Anglijo in Indijo do trajne in srečne
Indijski delegati so prišli v London, da se sporazumejo z angleškimi, kako naj do« s že Indija v okviru britanskega imperija
Razsodišče za britansko gospodarstvo
London, 3. nov. AA. Na imperijalni kon« ferenci je bil dosežen prvi konkretni sklep. Konferenca je sklenila ustanoviti razsodi« Šče britanskega gospodarstva. Razsodisce bo pristojno v sporih, ki bi mogli nastati med člani britanskega lmperiia m bo razsojalo od primera do primera. Razsodisce za to ne bo stalno kakor mednarodni sod« ni dvor v Haagu. Vsakemu članu bntan« skega imperija bo dano na prosto, da za. hteva razsodbo, tega razsodisca. Novo raz. sodišče ne bo nadomestilo privatnega sve. ta, ki bo obstojal še dalje m razsojal spo re med posamezniki
Nazadovanje angleške delavske stranke
London, 3. novembra AA. V soboto so se vršile v glavnih mestih Angljje občinske volitve. Konservativci so na škodo delavske stranke pridobili veliko mandatov Po zadnjih podatkin so dobili konzervativen 124 mandatov, izgubili pa 12. UelavsKa je izgubila 113 mandatov, dobila pa 29. Liberalci so dobili 17 mandatov, izgubili pa 24 Delavska stranka je posebno veliko izgubila v velikih mestih in v industrijskih krajih. V Leedsu, Hullu, Swanseaju, v Barn-leyju in v Blackburnu je delavska stranka izgubila v mestnem svetu večino. Komunisti niso imeli pri teh volitvah nobenega uspeha.
svojo popolno svobodo, da bi bili pri tem obvarovani interesi vseh prizadetih. Ne sme se zanikati, da je indijski ustavni pro« blem zelo težaven in kompliciran. Kljub temu pa je gotovo, da se bodo še tako ve« like težkoče premagale in da bo indijska konferenca uspela.
London, 3. novembra. AA. Kakor poročajo čosipisi, so indijski delegati na konferenci s-okrogle mize« sklenili zahtevati od angleške vlade, naj prizna Indija položaj dominijona. V nasprotnem slučaju bodo indijski delegati zapustili konferenco.
Bombay, 3. novembra. AA. Oblastva so zaprla gorski prehod Khyber, ker so na« stali novi spori s plemenom Afridov.
New Delhi, 3. novembra, AA. Bivši žu« pan v Kalkuti in začasni predsednik indij« skega nacijonalnega kongresa Sencupta je bil obsojen na eno leto zapora zaradi po« zivanja k uporu. Njegovi soprogi bodo sodili jutri.
Povratek Venizelosa v Atene
Atene, 3. novembra. AA. Predsednik vlade Veaizelos se je vrnil snoči v Atene z zunanjim ministrom Mihalakopulom. Sprejet je bil z navdušenimi ovacijami velike množica ljudi. Vse Atene so bile slovesno razsvetljene. V izjavi listom je Venizelos podčrtal, da je zadovoljen z rezultati dela v Ankari. Poudaril je, da je govoril s Ke-mal pašo, ki mu je dejal, da grško-turške meje nimajo več pomena. V istem zmislu je govoril novinarjem tudi Mihalakopulos.
Atene, 3. novembra, g. Bivši diktator Pangalos, ki je bil zaradi udeležbe v zaroti proti vladi aretiran, je izjavil zastopnikom tiska, ki so ga obiskali v zaporu, da ga hoče vlada na vsak način spravita v zvezo s to afero. Zatrjeval je, da nima s sedanjimi zarotniki nobenih stikov. Po njegovem mnenju gre za spontano gibanje, ki je v glavnem nastalo zaradi nezadovoljstva s turško politiko, ki jo vodi Venizelos, in z njegovim pretiranim pacifizmom.
Karambol dveh parnikov
Hamburg, 3. novembra, s. Snoči se je pripetila na Severnem morju težka nezgoda. Parnik »Warhehe« je zadel na višini vzhodno - frizijskega otoka Baltruma v polni vožnji v nemški ribiški parnik >Langook< ter ga prerezal na dvoje tako, da se je v par sekundah potovil. Kapitan m 5 moz popadke je utonilo. Poškodbe na parn.ku «War-hehec so neznatne. Mogel je rešiti se 6 moz ponesrečenega ribiškega parmka ter nada-"^•vati vožnjo.
»JUTRO« št. 255
Torek, 4. XI. 1930
Madžari In Mussolinlkv govor
Dobrodošlo sredstvo za vlade, da odvrne pozornost od nezdravih domačih razmer — Gombosevo glasilo dvomi v absolutno zanesljivost italijanskega zavezništva — Senzacijonalen članek demokratskega lista
Kronanje abesi nskega cesarja
Veličastna svečanost ob prisotnosti zastopnikov evropskih dvorov in
Budimpešta, 3. novembra. M. Musso-
iinijev borbeni govor ob proslavi obletnice fašističnega pohoda v Rim je povsem naravno precej razburil duhove na Madžarskem. Govor je zlasti dobrodošel madžarski vladi, da more vsaj začasno odvrniti zanimanje madžarske javnosti od zelo kočljivih političnih in "gospodarskih vprašanj, ki obstojajo na .Madžarskem. Zato vse vladno in vladi naklonjeno časopisje vedno znova na široko piše o Mussolinijevih izvajanjih.
Politični dogodki, ki se odigravajo v madžarskih vladnih strankah in razmere v gospodarskem življenju so namreč vse prej kakor zadovoljivi. Brezposelnost delavcev in siromašnost kmetov sta vzrok, da so te dni delavci in krneli zopet grozili na svojih shodih z demonstrativnim pohodom na Budimpešto. Da bi zamotili domačo in tujo javnost, posvečjo listi pažnje in prostora iMussolinijevemu govoru, ki ga seveda tudi navdušeno pozdravljajo. Zlasti »iJudapesti Hirlap« slavi Mussolinija in n;'3gove izjave v prilog revizionistične r»olitike ter poudarja, da je revizija mirovnih pogodb danes glavni problem evropske politike. Katoliški listi, zlasti ■»Nemzeti Ujsag«, poveličujejo Mussolinija kot junaka, ki je razkrinkal ženevske konvencionalne laži in ki je spoznal in priznal upravičenost madžarskih zahtev.
Naravno je, da madžarski listi sedaj z novo vehemenco zahtevajo revizijo trianonske mirovne pogodbe. »Pesti Hirlap« ostro napada Heriiota, ki je dejal, da pomeni revizija mirovnih pogodb novo vojno. List dokazuje ravno nasprotno, češ da brez revizije mirovnih pogodb ne more biti trajnega miru. Slično dokazujejo tudi ostali listi Bethlenove vlade, ki vsi več ali mani poveličujejo Mussolinija ter zahtevajo revizijo mirovnih pogodb.
Zanimivo je pri tem, da naglasa nacionalistični »Magyar Orszag« pred vsem oni del Mussolinijevega govora, ki podčrtava zavezniško zvestobo Italije. List navaja Mussolinijevo izjavo, da fašistični Italiji ni treba zapasti zopet v ekstravagantnost kake trojne zveze. (Mussolini je pri tem mislil na zvezo med Nemčjo, Avstrijo in Italijo, ki se ji je Italija med svetovno vojno izneverila). Ta odstavek Mussolinijevega govora je po splošnem mnenju podčrtal list zaradi tega, da bi povedal, da
Italija ni preveč zvesta svojim zaveznikom in da se na njeno prijateljstvo nihče ne sme zanašti v polni meri. Zlasti pikantna je pri tem verzija, da je ta ugotovitev v »Magyar Orszagu« izšla od samega vojnega ministra Gombosa, ki kljub svojim simpatijam do Italije nima prevlikega zaupanja vanjo in ne v moč italijanska vojske in ki menda še vedno ne more Italiji oprostiti, da je v svetovni vojni izskočila iz trozveze.
Interesantni so tudi komentarji, ki jih objavlja o Mussolinijevem govoru demokratski tisk. List demokratskega voditelja poslanca Karla Rasaya »Esti Kurir« je objavil uvodnik pod naslovom »Mešana čustva«, ki je izzval splošno pozornost v madžarski javnosti. Članek namreč pravi, da imajo Madžari polno razlogov za skrb zaradi Mussolinijevega govora, ker je Mussolini nastopil tako, da spravlja v nevarnost madžarske želje po reviziji mirovne pogodbe. List naglasa, da morejo prav taki Mussolinijevi govori škodovati madžarski nacionalni politiki. Mussolini želi naenkrat pofašistiti Evropo, kar pa nobenemu ni potrebno, ker bi to ustvarilo zmešnjavo, ki je nihče ne želi. Ugledni madžarski parlamentarec pravi, da preživlja Madžarska težko gospodarsko krizo, ki se more rešiti samo tako, da se vodi razumna politika, ki bo napravila dober vtis v inozemstvu, zlasti pa v zapadni Evropi. Madžarska stoji pred zaključitvijo posojila, ki ga pa nihče ne bo dal državi, ki se spušča v pustolovščine. Mussolinijeva politika je vojna politika in treba je dobro premisliti, kaj Mussolini dela. Edina mogoča pot za dosega revizije mirovne pogodbe je, da pridobi Madžarska simpatije zapadnih držav. Madžarska pričakuje^ ublažitev svojih gospodarskih težkoč prav od onih delov zapadne Evrope, ki morajo dobiti o njej dobro mnenje, da vodi miroljubno in modro politiko. To so razlogi, pravi Rasay, ki nas silijo dobro premisliti, kakšno politiko naj vodimo, čeprav je Mussoli-nijev govor vzbudil simpatije zaradi svoje možatosti.
Kakor se zatrjuje, je članek poslanca Rasaya tako razburil vladne kroge, da je zastopnik odsotnega grofa Bet-hlena, grof Klebelsberg, takoj pozval K sebi par poslancev na dogovor, kako bi na prvi seji parlamenta napadli Ra-saya zaradi tega njegovega članka.
Osječani na Oplencu
Beograd, 3. nov. č. Včeraj je prispela semkaj velika okrog 100 oseb broječa dele« gacija zastopnikov nacionalnih, kulturnih in humanitarnih društev iz Osijeka. Dele» gacija je posetila Topolo in Oplenac, da se pokloni manom Karadjordja in kralja Pe= tra Osvoboditelja. Osječani so si ogledali zadužbino. Na povratku v Beograd so se« ljaki neke vasi navdušeno sprejeli in po« zdravili Osječane ter jim nanosili nairaz« ličnejših darov.
Z Radičevega groba ukradeni venci
Beograd, 3. nov. AA. Minister za notra« nje zadeve je dobil obvestilo, da so v no« či od 1. na 2. t. m. neznane osebe pokrad« le z grobov Stjepana Radiča, Pavla Radiča in Jurija Basarička sveče in vence. Minister za notranje zadeve je odredil najstrožjo preiskavo in naročil, naj se predmeti, čim jih najdejo, vrnejo na svoia mesta, krivci pa kaznujejo.
Seja zveze mest
Zagreb, 3. novembra, n. Jutri zvečer odpotuje zagrebški mestni načelnik dr. Sr-kulj z dvema senatorjema v Beograd na sejo zve-ze mest, ki se bo vršila 5. t. m. Ta plenarna seja bo ena najvažnejših, odkar obstoja zveza mest kraljevine Jugoslavije. Razpravljali bodo na njej o novih osnovah občinskih proračunov. Občinam so odvzeti mnogi dohodki, naložene pa so jim nove obveznosti. Da bi bili informirani tudi merodajni faktorji o željah zastopnikov mest, je predsedstvo zveze zaprosilo prizadeta ministrstva, naj odpošljejo na sejo Bvoje zastopnike.
Ljubljana, 3. novembra d. Ljubljanski župan dr. Puc odpotuje jutri zvečer v Beograd na sejo Zveze jugoslovenskih mest.
Dr. Clyne odpotoval v Sofijo
Beograd, 3. novembra, p. Nocoj je odpotoval v Sofijo pomočnik ameriškega trgovinskega ministra dr. Julij Clyne, da nadaljuje svojo pot po Balkanu. Dr. Clyne je kljub svoji mladosti eden izmed najbolj uglednih ameriških gospodarskih strokovnjakov ter velja za intimnega prijatelja ameriškega predsednika Hoovra. V teku svojega dvodnevnega bivanja v Beogradu je imel posvetovanja z ministri dr. Marin-kovičem, Demetrovičem in dr. šverljugo, z guvernerjem Narodne banke Bajlonijem in mnogimi drugimi uglednimi osebami. Po končanem potovanju v Sofijo, Carigrad in Egipt se bo vrnil preko Berlina in Pariza v Ameriko. Pred svojim odhodom iz Beograda je izjavil, da je napravila naša prestolnica nanj zelo velik vtis, ker se razvija e pravo ameriško naglico. Posebno pohvalno se je izrazil o gostoljubnosti jugoslo-venske vlade ter je izrazil upanje, da bo mogel prihodnje leto z njo nadaljevati prijateljsko započeta posvetovanja.
Dr. Maček zopet v Zagrebu
Zagreb, 3. novembra n. Po tritedenskem zdravljenju v inozemstvu se je pogrnil v Zagreb dr. Vladko Maček.
Pozdrav iz Like ministrskemu predsedniku
Beograd, 3. novembra AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič je dobil :z Otočca tole brzojavko:
»S svojega zborovanja v Otočcu so predstavniki organizacij bivše samostojno-de-mokratske stranke sreza otoškega in vseh okoliških srezov brez razlike vere, slaveč delo prvega sotrudnika Nj. Vel. kralja, predsednika kraljevske vlade, sklenili kot najštevilnejši zastopniki sreza, povabiti k sodelovanju vse narodne elemente na delo za kralja in državo. Zbrani predstavniki soglasno izražajo svojo zahvalo predsedniku vlade za njegovo neumorno in nesebične delo za pravične ideje, objavljene z vzvišenim kraljevskim manifestom z dne 6. januarja 1929, zagotavljajoč predsednika vlade, da so pripravljeni vedno pri tem delu podpirati predsednika in vlado. — Prosimo obenem predsednika vlade, naj bo tolmač želja in potreb in naše prisrčne zvestobe in ljubezni za Nj. Vel. kralja.
Muslimani na grobu kralja Petra
Beograd, 3. nov. AA. Včeraj popoldne so delegati »Gajreta«, ki so prisostvoval! svečani podelitvi menšure novemu reis ul ulemi Maglajliču, odpotovali na Oplenac in položili krasen venec na grob blagopokoj* nega kralja Petra.
Inženjerji in konzularna služba
Beograd, 3. nov. AA. Udruženje jugoslo« venskih inženjerjev in arhitektov je poslalo preko svojega glavnega odbora predsed* niku ministrskega sveta, ministru za zuna« nje zadeve in ministru za trgovino in in» dustrijo predlog za reorganizacijo naše konzularne službe. Glavni odbor, ki ie * tem vprašanju zastopal stališče resolucije zadnjega kongresa, naglasa,' da udruženje smatra za brezpogojno potrebno, da mora. jo konzuli imeti posebno znanje'v najvaž* nejših panogah gospodarstva. Ker imajo člani udniženja za to potrebno znanje, sms« tra udruženje, da bi morali člani najti za« poslitev tudi v službah pri naših zastop« ništvih v inozemstvu.
Sprejemi pri ministru socialne politike
BeogTad, 3. novembra AA. V kabinetu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se bodo odslej privatne stranke sprejemale vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do pol 13., izvzemši dneve, ko ministra ni v Beogradu.
Smrt beograjskega opernega pevca
Beograd, 3. novembra p. V Beogradu je davi umrl ugleden član beograjske opere in zelo talentiran umetnik Svetozar Pi-sarevid.
Addls Abeba, 3. novembra Včeraj ob 7.30 dopoldne se je vršilo slovesno kronanje Ras Tafarija za kralja in cesarja Etiopije. Kronanje se je vršilo v ta namen v popolnoma nanovo zgrajeni cerkvi na ozemlju katedrale sv. Jurija. Cerkev je bila prenapoljnjena ljudstva, ki je napolnilo tudi vse prostore okoli cerkve. Po obredih je položil nadškof krono, posuto z biseri, na glavo novega cesarja
Novi abesinski cesar je obljubil, da bo varoval pravoslavno in katoliško cerkev, ščitil vdove in sirote.
Addis Abeba, 3. novembra AA. Pri včerajšnjem kronanju abesinskega cesarja Tafarija so bile prirejene nezaslišano pestre in veličastne slovesnosti. Kraljevska dvojica je prečula vso noč v cerkvi v pobožni molitvi. Zarana sta se kralj in kraljica napotila v poseben salon, kjer sta se vsedla na zlat prestol. Obkrožili so ju zastopnik; evropskih dvorov in držav ter
vlad ter neštete množice
obesinski poglavarji v narodnih nošah. Nadškof je kraljevski dvojici izročil zlate plašče, nakar ju je mazilih Nato je obema nataknil dragocene prstane kot znake cesarske oblasti. V tem času so zagrmeli topovi, množice pa so priredile novemu abc-smskemu cesarju in cesarici navdušene manifestacije. Abesinski vojvode so pri tej priliki prisegli cesarju zvestobo in poslušnost, nakar sta cesar in cesarica obšla v sprevodu trikrat katedralo. Visoko v zraku je krožilo 6 aeroplanov. Nočna.
Atid is Abeba, 3. novembra. Dopisnik »Dailv Maila« je prejel od abesinskega cesarja Ras Tafarija brzojavko, v kateri se zahvaljuje angleškemu kralju, Angliji, njenemu parlamentu in ljudstvu, da so sprejeli povabilo in poslali vojvodo Gloucester-skega k kronanju v Addis Abebo. Ras Ta-fari izraža v svoji brzojavki upanje, da se bodo prijateljski odnošaji med Anglijo in Abesinijo še bolj poglobili.
Veliki viharji v Angliji
Vihar je poškodoval več parnikov — Mnogo ljudi ponesrečenih
Poplave
London, 3. novembra. Na Angleškem so začeli divjati znani jesenski viharji, ki so na nekaterih krajih dosegli 130 km na uro. Spremljajo jih dež, toča, sneg in nevihte. Več kanalskih parnikov je bilo tako poškodovanih, da so jih morali vzeti iz prometa. Štirje potniki in dva mornarja so bili ranjeni. Dve osebi sta bili na kopnem ubiti od strele, mnogo cest in hiš je poplavljenih.
London, 3. novembra AA. Včeraj zjutraj je divjal nad južno in srednjo Anglijo silen vihar. Trajal je samo pol ure. V tem kratkem času pa je ubila strela dva moža. Vihar je spremljal silen naliv. Prevrnil je več pešcev in avtomobilov ter razbil mnogo oken. Posebno silen je bil vihar v Rokavskem prelivu, kjer je divjal s 70 miljami hitrosti na uro. Dve poštni ladji na poti iz Folkenstona v Boulogne sta bili lahko poškodovani. Ranjeni so bih 4 potniki. Tudi druge ladje so se morale boriti s silnimi sunki. Le hrabri pomoči motornih rešilnih čolnov se je zahvaliti, da se niso potopile manjše ladje, ki so bile v nevarnosti, in da ni bilo človeških
žrtev.
London, 3. novembra g. Po južni in deloma tudi po srednji Angliji so divjali v noči na danes težki viharji, ki so zahtevali 70 človeških žrtev. Nekaj oseb, ki jih je vihar zalotil na prostem, je ubila strela. Dva poštna parnika, ki sta vozila iz Folkestovna v Boulogne, sta bila težko poškodovana. Stvarna škoda na kopnem je zelo velika.
Viharji tudi drugod
Bern, 3. nov. s. V noči na ponedeljek je divjal nad Švico velik vihar, ki je po* vzročil po mnogih krajih veliko škode. V Neuenburgu je vihar ruval drevesa in po> drl številne brzojavne drogove. Veter je bil tako močan, da je razkril več hiš. Tudi v okolici Ženeve je orkan povzročil znatno škodo. Na znani romarski poti v Einsiedlu je veter odtrgal čelno steno »Panorame«.
Ženeva, 3. nov. AA. Prošlo noč so se zbrali nad okolico Ženeve težki deževni oblaki, ki jih je spremljal nenavadno hud veter. Vihar je lomil drevesa in ruval br= zojavne drogove.
Povratek Masaryka v Prago
Praga, 3. nov. g. Danes dopoldne se je predsednik Masaryk vrnil z osebnim vla» kom s Topolčanov v Prago. Predsednik je po nedavni kratki bolezni popolnoma okre« val.
Napad na čsl. diplomata
Dunaj, 3. nov. s. Sinoči so člani delav« skega športnega društva z Dunaja dejansko napadli in ranili nad levim očesom tukaj« šnjega češkoslovaškega legacijskega svetni« ka dr. Vladislava Trčko, ki se je v II. raz« redu vozil iz Bratislave na Dunaj. Orožni« ki so aretirali dva člana, ki ju je legacij« ski svetnik označil kot storilca, in še tret« jo osebo, ki se je vmešavala v uradne po« sle in žalila stražo, ter jih izročili sodišču v Heinburgu. Avstrijski zunanji urad ie izrazil češkoslovaškemu poslaniku obžalo« vanje zaradi dogodka.
Izprememba v vodstvu čsl. tiskovnega urada
Praga, 3. novembra h. Kakor poročajo listi, je bil dosedanji ravnatelj češkoslovaškega tiskovnega urada čermak, ki vodi urad že od 1. 1919., upokojen. Za naslednika bo baje imenovan bivši urednik »Venkova« Vladislav Tvaružek.
Politična napetost v Poljski
Varšava, 3. nov. g. Danes so bili zopet aretirani štirje poslanci krščansko»demo« kratske ozir. kmetske stranke. Aretirani so obdolženi, da so napadali sedanjo vlado.
Varšava, 3. nov. g. Okrajno sodišče Lucku je izreklo danes obsodbo v razpravi proti 64 kowelskim komunistom. 41 obto« žencev je bilo zaradi protidržavnega delo« vanja obsojenih na zaporne kazni od štiri do osem let, dočim je bilo 23 komunistov oproščenih.
Varšava, 3. nov. g. Danes sta bila zopet izvršena dva politična atentata. V Varšavi pa je bil ustreljen agitator vladne stranke Chlumski, v Kozlovinu je član narodno« demokratske stranke napadel _ in umoru vodjo tamošnje organizacije vladne stran« ke Pardeja.
Težkoče Briiningove vlade
Berlin, 3. nov. AA. Za Bruningovo vla« do so nastale nove težkoče. Snoči se Je sestal izvršni odbor ljudske stranke. Zara« di bolezni Scholtza je predsedoval Dingel« dey, ki je v svojem govoru opozoril kan« celarja Briininga, da bo ljudska stranka prešla v opozicijo, ako bo vlada priznala, socijalistom koncesije za njihovo sodelova« nje.
Anketa o delovniku v rudnikih
Ženeva, 3. nov. AA. Mednarodni urad za delo je razposlal vsem državam, članicam Društva narodov vprašanja o delovnem ča« su in delovnih pogojih v rudnikih. Med 22 takimi vprašanji so posebno zanimiva ona o tehničnih podrobnostih, ki se tičejo tra« janja delovnega časa. Gre za to, ali naj se uvede sedemurni, sedem in pol urni, sedem in tričetrturni ali osemurni delovnik, «11 naj se v delovni čas vračuna čas, ki ga rudar zapravi s spuščanjem po dvigalu v rov in z dviganjem iz njega, ko prihaja na delo ali odhaja z njega. Obenem se dr* žave naprošajo, naj izjavijo ali pristanejo na to, da se enotno mednarodno regulira to vprašanje.
Bolgarske občinske volitve
Sofija, 3. novembra g. V 7 bolgarskih mestih in 340 vaseh so se včeraj vršile ožje volitve v občinske svete. Po dosedanjih oficielnih rezultatih je bilo pri njih oddanih za vladne stranke nad 60 % glasov.
Velike poplave v Šleziji
Vratislava, 3. novembra. Poplave Odre so v pretekli noči dosegle tudi Vratislavo. Vode Odre so poplavile vso okolico, potok Ohle, ki je navadno le tri metre širok, drvi sedaj v širini 4 km. Več predmestij Vratl-slave je popolnoma poplavljenih. V okraju Neumarkt pri Seedorfu je glavni nasip Odre popustiL Kmetje iz okolice so mrzlično na delu, da bi zapet utrdili ogrožene dele nasipa. V pruski Šleziji so poplave zavzele velikanske dimenzije. Njive so deloma 4 do 5 metrov pod vodo, mnogo krajev je popolnoma poplavljenih in odrezanih od ostalega sveta. Škoda se doslej še ne da preceniti. Veliko škodo so poplave napravile tudi med divjačino, ki je bila brez pomoči izročena valovom. Poginilo je na tisoče divjačine.
Vratislava, 3. novembra g. Povodenj na Odri je dosegla danes popoldne spodnji tok med Vratislavo in Steinauom ter zopet ograža več mest V Glogauu je ves mestni del pod vodo. V vsej Šleziji je dosedaj 30.000 oralov zemlje pod vodo.
Težka železniška nesreča v Rumuniji
Bukarešta, 3. novembra g. Brzovlak Bukarešta-Pascani je skočil pri uvozu v postajo Muncelu v polni vožnji s tira. Stroj, prtljažni vagon in voz III. razreda so se prevrnili. Strojevodja je bil ubit, 8 potnikov pa ranjenih. Promet na tej progi je bil za dalje časa prekinjen. Stvarna škoda znaša več milijonov lejev.
Težka avtobusna nezgoda
St. Galmier, 3. novembra s. Avtobus, ki oskrbuje promet med mestom in postajo, se je prevrnil v 5 m globok jarek. 4 osebe so bile ubite, 19 pa ranjenih.
Najvišja gorska železnica na svetu
Curih, 3. novembra, g. S pomočjo ameriškega in švicarskega kapitala je sklenila delniška družba zgraditi najvišjo gorsko železnico na svetu, in sicer na 4018 m visoki Pizz Bernino. Železnica bo vodila 34 m pod vrh Bernine, na katerega se bodo morali potniki povzpeti peš. Proga bo deloma običajna, deloma pa zobčasta. Vagoni bodo opremljeni zelo udobno, med njimi bo v vsakem vlaku tudi jedilni voz. Na končni postaji namerava družba zgraditi velik gorski hotel. Proga bo trasirana večinoma po večnem snegu, ponekod tudi preko ledenikov.
Iz državne službe
Beograd, .3. novembra p. Gozdarski referent pri sreskem načelstvu ljubljanske okolice je premeščen k gozdarskemu odseka banske uprave v Ljubljani; za podgozdar-ja v III-I v Radečah .ie imenovan Rudolf Pernstein iz Brežič, v Kočevju pa P. Zulian iz Litije (Zaradi telefonskega sprejema ne moremo jamčiti za točnost imen. Op. ur.)
Smrt v skalnih pečinah
Dražgoše, 3. nov.
Prebivalce romantičnega naselja v Draž-gošah, občine Selca nad škofjo Loko v kranjskem okraju, je močno pretresla ne-nadejana tragična smrt obče spoštovanega in priljubljenega rojaka Janeza Marenka, posestnikovega sina iz Dražgoš. Kakor je že po naših vasrk-ah navada, so se mladeniči iz Dražgoš odločili, da postavijo za prihod novega župnika g Hitija več mlajev, živahno, veselo vrvenje je trajalo prav do noči, ko so se mladeniči po dovršenem delu zbrali ob čaši vinea v domači gostilnici. Nekaljeno, radostno razpoloženje je bilo vobče, ko se je od zbrane družbe poslovil Janez.
Kakor nudi okolica Dražgoš polno pri-rodnih zanimivosti, pravtako so vaščani izpostavljeni raznim zahrbtnim in zavratnim nevarnostim gorskih prepadov, globeli, ga-sek in skalnih čeri. Očividno sam v se preveč zatopljen, ni Marenk posvečal na poti iz vasi Cerkve proti domu dovolj pozornosti grozečim, nočnim opasnostim. Zaradi teme in pa zaradi zamišljenosti je stopil Janez s poti en, dva koraka vstran in katastrofa je bila tu. Nesrečnež se je v loku prekotalil nizdol in je padal nižje in nižje, okoli 25 m v globino, dokler mrtvega trupla ni zastavila širša skalina. Posledice pad ca so bile smrtnonosne. Dobilo je truplo več hujših ran in so našli domačini ponesrečenca z zlomljenim tilnikom, kar je gotovo povzročilo takojšnjo smrt.
Vsaka pomoč je bila izključena: tragična usoda dobrega mladeniča se je bliskovito raznesla po vseh gorskih in okoliških vasicah in je posebno bolestno odjeknila med rojaki v Dražgošah, ki izgubljajo s pokojnikom podjetnega, agilnega sodelavca.
Hmeijski trg
žatec, 3. novembra h. Tendenca mirna, cene neizpremenjene 350—600 Kč.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Slabo, deževno vreme; hladneje. V južnih krajih je ostal pritisk še relativno visok, v splošnem pa je padel za 5 do 13 mm. Temperature so porasle za 1 do 6 stopinj in so se gibale v zaledju med 13 in 16, v Primor-ju med 12 in 18 stopin iami. Nebo je bilo zelo oblačno in deževno. Vetrovi so bili zlasti močni z južnega kvadranta.
Dnnajska vremenska napoved »a torek: Slabo vreme, sem in tja dež; v višjih legah sneg.
SADNO DREVJE
jabolke, hruške, slive, črešnje, orehe itd. dobite pri DREVESNICI
Josip Rosenberg, Maribor
Tržaška cesta štev. 64
Brzojavi: Rosenberg, Maribor.
Telefon interurban štev. 23-01.
Zahtevajte cenik!
14877
fJEJPA JABOLKA
14862
m
OREHE
dobite pri
GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI.
V	globoki žalosti sporočamo, da je naša ljubljena sestra in teta, gospa
Rossler Josfpina
vdova po pošt. prog. mojstru
dne 3. t. m., previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek, dne 4. novembra 1930 ob pol 4 uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, 3. novembra 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
M*>?tnJ ooffrebni zavoo (»čina Ljubljana
Brez posebnega obvestil*.
V neizmerni boli naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš srčno dobri, nenadomestljivi soprog, atek, sin, brat, stric, zet in svak, gospod
JOŠKO GOLOB
šolski upravitelj
dne 3. t. m. po dolgi, z angelsko potrpežljivostjo prestali bolezni, previden s sv .zakramenti, v najlepši moški dobi 44 let, mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 5. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče.
V Vuzenicl, dne 3. novembra 1930.
RUŽA roj. KOGELNIK, soproga. — JOŽEK, sinček. — BERTA GOLOB. mati. — BERTA por. KLASINC, sestra, ter vsi ostali sorodniki. 14860


Naši kraji in l|iid|e
Mali Bojan ne pojde več na Triglav...
Ljubljana, 8. novembra Sredi cvetja in zelenja na prostranih božjih njivah pri Sv. Križu so letos ob Vseh svetih z drobnimi pla-menčki zatrepetale tudi svečke na svežem grobeku, v katerega so pred dnevi položili petletnega Bojana, sinčka g. Josipa Žemljica, uradnika pri tvrdki Medic in Zanki. Ne, vi tega ne veste, zato naj povemo, da je bil Bojan najmanjši ljubljanski obiskovalec Triglava, pravi rekoder med slovenskim turistovskim naraščajem. Še letos
junija je bil z mamico in tatkom na vrhu Triglava, — takrat je štel ravno 4 leta in 11 mesecev. A kako je bil odporen in vztrajen! Cez Prag je zmagal pohod v 7 uricah. Na Kredarici se je samo smejal, ko je razsajala taka burja, da se je ves planinski dom majal in tresel in si živa duša ni upala na prosto. Naslednji dan pa je bil krasen. Bojan je v spremstvu staršev z lahkoto "zmagal naskok na vrh Triglava, kakor v pravljičnih sanjah je zrl na Jadransko morje, dokoder se je odpiral veličasten razgled. Tudi na povratku se je Bojan držal hrabro in niti čez Komarčo ni potreboval druge pomoči kakor tu in tam prijem za roko Pa je vendar nanesla neizprosna usoda, da je tudi tega ljubkega, pogumnega fantka letos strla smrt. Raz bolel se je pred tedni in morali so ga oddati v Leonišče, kjer pa je podlegel po operaciji. V mladi grob je s seboj ponesel nedolžne želje in hrepenenja, kako bo spomladi začel telovaditi pri Sokolu, kako se bo pridno učil v šoli in kako bo v počitnicah pohiteval v Zlatorogovo kraljestvo. Ves obsut s cvetjem je ležal na mrtvaškem odru, dolg sprevod dobrih in prijaznih ljudi ga je spremil k Sv. Križu, kjer sladko spančka in ne čuje več ihtenja svojih staršev.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jutri!
Vprašanje nove osnovne šole v Slov. Bistrici
Slov. Bistrica, 3. novembra.
Ob zelo prometni cesti, vodeči na Zgor. Bistrico, se tišči ob desnem koncu dvoje enoličnih, motnih zgradb, nespretno pozi« danih na pičlem prostoru koncem 18. sto« letja in v kasnejših dobah po potrebi za« krpanih. To sta naši »mestni« osnovni šoli — deška in dekliška, na las oodobni mučil« nicam ubogih, pozabljenih in zanemarjenih otrok, ki jih opisuje Dickens v svoiem Copperfieldu in drugih romanih davne angleške preteklosti. Poleti sta šoli zastrti v oblake cestnega prahu, jeseni in pozimi pa obrizgani z blatom. Težko se dajo iztrgati iz njih podrobnosti, zakaj celotna slika je že taka da se človek le s težavo odloči sto« piti med štiri stene posameznih razredov, prenatrpanih z otroci iz osmih všolanih občin. Nekoliko primerov naj zadostuje:
Pritlični prostori dekliške šole so n. pr. nizko obokani, med desetimi razredi obeh šol pa ni niti enega, ki bi imel proporcijal« no obliko. Nedopustno je n. pr., da nekate« ri razredi dobivajo dnevno luč iz desne in leve strani hkrati. Table v teh sobah so ne« izoeibno nameščene ob daljši steni tako, da gledajo otroci, ki sediio na strajni levi m desni, na nje v ostrem kotu. V nobenem razr du ni orimerne ventilacije; zračenje je torej mogoče le z odpiranjem oken. Hodni« k; so skrajno ozki in večinoma brez vsake svetlobe. V nadstropja vodijo preozke, škrinajoče lesene stopnice. Povsodi je duš« ljivo ozračje, zasmrajeno iz docela nehiji« jenskih stranišč, ki so razvrščena v nepo« sredni bližini učilnic.
Posledice, ki neobhodno rezultirajo iz takega poslopja, so naravnost porazne. Iz le« ta v leto se ravno iz osnovne šole širijo najrazličnejše nalezljive bolezni. Uradoma se je ugotovilo, da je slovenjebistriški okraj prestal n. pr. v letu 1927. največjo in na.i« opasnejšo epidemijo škrlatinke v celem sre« zu. Tega kričečega nedostatka. da bi se iz šole ne okužavala cela okolica, bi po mišljenju strokovnjakov ne bilo mogoče odpraviti z nobeno adaptacijo, lesnoba vseh prostorov je taka, da se deci v odmorih ni mogoče niti najmanj razgibati, dasi je to za razvijajočo se mladino neobhod« no potrebno. V neprimerno razsvetljenih učilnicah si otroci kvarijo vid, ki se Jim torej že v rani mladosti trajno poslabša.
Tako so torej naši predniki skrbeli za svoj naraščaj. Avstrijska miselnost, ki je obvladala vse naše življenje in ji je komaj prevrat nekoliko spodkopal tla v dušah slo« venskega ljudstva, je tudi v tem primeru zakriliva nevzdržne razmere. Prejšnje kul« turno varuštvo in plotovi, ki so nas kako» brezglavo čredo usmerjali v naročje nemške kulture, so tudi v Slov. Bistrici opravili svo-je delo. Domačini, na mesto da bi se bri« gali za lastno domače šolstvo, so pomagali graditi šulferajnsko ponemčevainico slo« venska osnova šola pa je ostala na škodo vseh mačeha za okoličane, ki so s svojimi žulji redili meščane. Osnovni šoli pa nik« dar nista odgovarjali svojemu namenu in je bilo že davno pred pričetkom vojne po« trebno sezidati novo poslopje. Lažje bi v današnjih časih splošne gospodarske krize izhajali, razpolagali z več življenskimi dobrinami in se lažje kulturno udejstvovall, če bi naši meščani pred 30 leti vedeli ali pomislili, da vsaka lenoba, vsaka tehnična zaostalost in nekoristna uporaba škodi prej« koslej vsem. Ta greh se danes maščuje. Ob« činske uprave pred in med vojno do male« ga niso delale ničesar. Zategadelj padajo dsnes vsa bremena tako občutno na mesto in okolico.
Jutri!
kneginja čardaša
Sijajna filmska opereta ognjevite ljubezni in očarljivih popevk. — V
glavnih vlogah:
znana iz nepozabnega filma »Dvoje src v
A.1 nn«. •__% taktu« ter drugi priljubljeni umetniki:
[ifgy I, iieimer pevec PAUL VICENTI ter veseli ERNST
VEREBES
jUTKi! jutri:	Elitni kino Matica
Nevzdržnost razmer je bila ugotovljena potom oblastne komisije, ki je meseca ju« lija 1928. soglasno poudarjala, da se mora za obe osnovni šoli čimpreje zgraditi novo poslopje. Zaradi velikih stroškov je kra-jevni šolski odbor odlagal, dokler se je da« lo. Z novim zakonom o narodnih šolah pa je postalo to pereče vprašanje tudi v gmot« nem pogledu aktualno. Učiteljske stanari« ne znašajo pri nas blizu 40.000 Din letno, kar je za ves šolski okoliš občutno breme. Poleg tega v Slov. Bistrici primanjkuje sta'« novanj. Z zidavo nove šole bi bilo tudi to vprašanje povoljno rešeno, ker bi se stari zgradbi lahko preuredili v učiteljska stanovanja. Odpadlo bi plačevanje stanarine, stanovanjska kriza pa bi bila znatno omi« ljrna. Vzdrževalcem našega šolstva bo rešitev tega vprašanja dokaj olajšana s poso« jilom, ki !»a bo lahko najeti iz državnega šolskega fonda. Brezvestno bi torej bilo. če bi m^rodajni činitelji z zidavo še nadalje odlašali.	P-
Zadnja pot ponesrečenega rudarja
Trbovlje, 3. novembra V soboto, na Vseh svetnikov dan so položili k večnemu počitku v rovu ponesrečenega rudarja Franca Peršeta. Pogreb je pokazal, kako visoko je razvita tovari-ška zavest med našimi rudarji, vsaj v takih prilikah. Ker se v soboto ni delalo in so bili rudarji prosti, so se pogreba udeležili menda prav vsi, ker je bil mrtvaški sprevod tak, kakršnega že dolgo nismo videli. Cvetja in vencev je bilo toliko, da je grob ves zasut s cvetjem. Posebno je vzbujal pozornost venec, ki so mu ga položili na grob njegovi tovariši »zelene bratovščine« — venec iz smrekovih vejic in storžev. Krsto so spremljali rudarji z jamskimi svetiljkami, za krsto pa je šla težko prizadeta družina: žena in trije nedo-letni otročički, ki jim je kruta usoda iztrgala ljubljenega očeta in hranilca. V sprevodu smo opazili tudi zastopnike rudnika. Rudniška godba je svirala žalostin-ke.
Mrkih obrazov so stali tovariši pokojnega pb njegovem preranem grobu, z mo-rečim občutkom, danes tebi, jutri meni, kajti težka je usoda rudarja. Lovci so oddali na grobu dve častni salvi in tako počastili spomin velikega ljubitelja narave.
Zagoneten zločin ali nesreča
Novi Sad, 2. novembra.
Novosadska kronika je zabeležila v soboto zagoneten primer, o katerem se še ne ve, ali gre za zločin ali za nesrečo*. Zjutraj okrog 7. so namreč našli v novo-sadski garaži poleg avtomobila mrtvega 26Ietnega šoferja Milorada Stojanoviea, po rodu iz Boljevca, zaposlenega pri indu-strijcu Dragotinu Rističu, lastniku znane tekstilne tvomice v Novem Sadu. Ker so bila avtomobilska kolesa pobrizgana s svežim cestnim blatom, je bilo očividno, da je nesrečni šofer v noči na soboto neznano kje vozil ter se vrnil z avtom v garažo.
Po prvih vtisih je kazalo, da je bil šofer samo nezavesten, ker je bilo njegovo truplo še mehko, toda vsa prizadevanja, zbuditi šoferja k življenju, so ostala brezuspešna. Šoferjevo truplo je ležalo na trebuhu in je imelo eno samo rano nad levim očesom. Iz ust mu je kapijala kri, kar je kazalo na notranje krvavenje.
Moglo bi se soditi tudi, da je šofer tako nesrečno padel po trdih betonskih tleh, da se je ubil, toda to domnevo ie takoj ovrglo novo presenečenje: ko so namreč odprli avto, ki ga je vozil šofer, so našlj v r.jem mirno spavajočo mladenko, ki se je pred usodnim dogodkom nedvomno moraia voziti s šoferjem. Dekle so začeli buditi, toda spalo je tako čvrsto, da se je zoudi'o šele po daljšem tresenju. Neznanka je bila najbrže omamljena. Ko pa je odprla oči, je začudena pogledala okrog sebe. Začeli so jo spraševati in mladenka je odgovorila, da sploh ne ve, kako je prišla v avto in kaj se je z njo dogajalo.
Po pričah se je ugotovilo, da se je razgovarjal šofer prejšnjega večera z dvema tovarniškima delavkama nekako do 8. ure, nakar ju je pustil, češ da gre spat. VenJci pa se je pn.^ai v ics-.a v racijo, kjer
Na beograjskih pokopa-
1 -vv-l
'iscin
Beograd, 1. novembra.
Nepregledne množice beograjskega prebivalstva so danes ves dan romale »na groblje«, ker tudi pravoslavje danes praznuje svoj »nraznik mrtvih«, svoje »zaduš« niče«. In ker se pravoslavju in katolikom priključujejo tudi vse ostale veroizpovedi, je na Vseh svetih dan v Beogradu v resni« ci posvečen vesoljnemu spominu vseh onih, ki tam na položnem hribu, s katerega se odpira pogled daleč tja čez Dunav v ravni Banat, snivajo svoj večni san, mirno in pokojno, brez bojev, v katerih so se krvi' vo in nekrvavo bili in ljubili med seboj. Visoko iznad vseh pa zre ta v banatsko stran z mogočnega kamenitega podstavka bronasti s.fcski vojak s puško v levici tu bojno zastavo v desnici, spomenik vsem onim sinovom domovine, kateri so padli za njeno osvobojenje in njeno čast in sla« vo v balkanskih borbah in svetovni vojni ter sedaj njihovi ostanki počivajo v grob« niči pod spomenikom. Kakor zvest pes čuvaj mu stoji na levi strani top. priprav« Iien, da mogočno zalaja iz svojega ognje« nega žrela proti vsakomur, ki bi se drznil dotakniti se zadnjega doma tistih, ki so da« li svoje življenje za življenje domovine.
Mogočne množice beograjskega prebival« stva so ves dan romale na pokopališče in ga pretvarjale v pravi pravcati cvetlični vrt. IV je skoro gomile, da bi ne bila položila nanjo roka sorodnika, prijatelja ali znanca cvetočega spomina jesenskega cvetja, in ni gi skoraj groba, da ne bi gorela na njem lučka ali svečka v »pomen« tistega, ki več« n nočiva v njem.
Na vojaških nokopališčih. kjer počivajo tisti, ki jih je mržnja tujih mogočnikov gnala v boj proti našemu narodu in so pa«
dli, roseč našo zemljo s svojo srčno krvjo, daleč od svojcev, ki morda niti ne vedo, kje trohne trupla njihovih dragih, so za« stopstva njihovih držav položila na njiho« ve spomenike ogromne vence s trakovi v svojih državnih barvah. Ravno tako, so se pa tudi zastopstva prijateljskih držav, katerih sinovi so se ramo ob rami borili z našimi, spomnile svojih mrtvih junakov in jim okrasila s cvetjem in lučkami njihovo poslednje počivališče. Tako so se združili Avstrijci in Francozi, Italijani in Nemci 2 nami v počaščenju spomina tistih, ki jim je vihra svetovne vojne upihnila življenje na naših tleh in počivajo sedaj v zemlji, napojeni z njihovo in našo krvjo, odkupljeni s tolikimi našimi in njihovimi žrtva« mi.
Na beograjskem pokopališču so vse veroizpovedi takorekoč pomešane med seboj, vsaj vse krščanske, katerih ne deli druge od druge mogočna ograja, temveč edino le ozka pot, kakor so sploh oddeljene mea seboj posamezne »parcele«. Samo židovsko in muslimansko pokopališče sta popolnoma ločeni od ostalih. Katolikom je namenjena »parcela« prav »preko puta« od prej omenjenega vojaškega spomenika, ki zavzema vrh pokopališkega griča.
Katoliško pokopališče se gotovo čisto nič ne razlikuje od pravoslavnega. Enaki križi, leseni, nizki, z imenom pokojnika na povprečnem kraku, večinoma v cirilici in šte« vilko groba, kakor na pravoslavnemu. Spo« meniki ravno taki, kakor pri pravoslavnih, in največkrat tu, kakor tam pločevinasta skrinjica z okencem, v njej pa »kadilo«, večna lučka. Katoliki so se pač v tem pogledu popolnoma prilagodili pravoslavnim običajem. Prilagodili so se jim celo tako daleč, da tudi oni, kakor njihovi pravoslav« ni sorodniki, prijatelji in znanci, prižigajo po toliko in toliko svečk, kolikor je članov družine, za vsakega člana po eno, da tudi
oni poljubljajo križ na grobu, ko pridejo y posete k svojim mrtvim in da celo nosijo na grob hrano, kakor jo nosijo pravoslavni, da jo razdele med siromake ali sploh puste na grobu, in da grob škrope z vinom. Opa-zil nisem samo, da bi se tudi na katoliških grobovih opravljal »pomen«, kakor ga opravlja pravoslavna duhovščina.
Največ posetnikov je imel grob pravo« slavnega svečenika pred pokopališko kape-lico, ki so ga Avstrijci tu obesili zaradi — »veleizdaje«. Skoraj vsak, ki je prišel mimo je prižgal tu svečko, in proti večeru Je bil spomenik skoraj do vrha ves črn od sa« jastega plamena svečk.
Med občinstvo, ki je prihajalo na poko« pališče, je bilo letos opaziti veliko število rdečih fesov z belo ovojko: muslimani so praznovali ustoličenje vsega reis«ul«uleme in so uporabili to priliko tudi za to, da so si ogledali beograjska pokopališča.
Druga leta so zlasti ta dan vhode na pokopališče oblegale cele trume prosjakov; letos pa jih ni bilo, po onem jesensem poli« cijskem »čiščenju«. Zato pa so ob vhodu prosila dekleta s pušicami prispevkov za s!« romašno šolsko mladino in so gotovo do« segla lep uspeh, ker je Beograjčan zlasti tedaj, ko gre v posete k svojim mrtvim, zelo radodaren: saj gre »za duše« tistih, ki jih hoče počastiti, in za njegovo lastno.
Bil je danes izredno lep dan, prav nič turobno jesenski. Ko je solnce že zahajalo daleč tam za Topčiderskim brdom in je pokopališče v tihem, mirnem večeru zaža« relo v tisočih in tisočih plamenčkov. so ne« pregledne množice še vedno romale na po« kopališče. Neki poseben, res svet, vse ubla« žujoč mir je zaplaval nad grobovi. Kako leno bi bilo. sem si mislil, če bi se sedajle oglasila tu ona naša divna »Vigred...« in »Gozdič...«.
Žal, da ne poznajo tega našega običaja tudi v Beogradu!
je bH na hrani. V tem lokalu je služila neka Milica Nikoličeva iz Trgomilja, ki ji je gospodar za 1. november odpovedal služ-ko. S to mladenko je bil šofer v ljubezenski odnošajih in je očivid.^ ime tega večera z nje sictanek, ker ie kmali Z3i=rn. ko se je ona poslovila, zapuščajoča službo, šel za njo tudi šofer. Da ie imel z njo
sestanek, priča naposled dejstvo, da so naš'i mladenko v avtu. Čudno je Ie, da bi ic dekle prav nič ne za*edalo, kako je prišlo v avto in kaj se je zgodilo z njo. Iz njenih izpovedi je razvidno, da se mladenka ni lagala, vendar pa so jo pridržali v zaporu, dokler se ne razjasni zagonetna smrt šoferja.
Varujte
kofeina p rosto zrnato kavo
srce in živce!
Zato uživajte od jutri naprej
KAVO HAG
Poplave v Ljutomeru in njih vzrok
Dvakrat že v tej jeseni smo poročali o poplavah v Ljutomeru in bližnji okolici. Običajno je zadeva naslednja: dva ali tri dni dežuje, kar premorejo oblaki, s Ka» menščaka dero mali hudourniki proti Ščavnici, ki zbira vodo iz 20 km dolge do« line. Ta inače krotki potok začne nara« ščati m ko pritisne potem še voda iz njenega silno vijugastega rokava Globetke, je poplava tu. L. 1925. je bilo prav tako. Pred tisto povodnijo pa ne pomnijo najstarejši Ljutomerčani nobene take povodnji, ki bi preplavila cesto proti kolodvoru ali celo proti pokopališču ter ogražala hiše. ki so bile dolga desetletja varne pred vodo Poznavalci razmer trdijo, da je vzrok vedno bolj pogostih poplav železniški nasip, ki zapira Ljutomer proti vzhodu tei ovira odtok vode, ker ima premalo in do« volj velikih propustov. To se je pri zadnji poplavi prav lepo videlo. Na cesti proti kolodvoru je naraščala voda do 3. ure popoldne, na cesti proti pokopališču so sicer v kleteh občinskih stanovanjskih hiš žc imeli vodo, vendar je začela tam naraščati šele nekako ob 4. popoldne, ko je povsoo drugod že padala. Ljudje, ki so popoldne šli iz mesta proti pokopališču, so se morali vračati po pobočju hriba nad pokopališčem in po Hanžanki, ker je med tem pre« plavila voda banovinsko cesto v dolžini kakih 100 m. Na cesti proti postajališču m tekla voda proti nasipu, ampak paralelno z njim tja. kjer je potem popoldne začela ni-i-aščati Oboje: padanje vode na enem koncu in naraščanje na drugem se da razlagati samo tako, da je železniški nasip zadrževal odtok vode iz Ščavnice, Globetke in s Kamenščaka, zaradi česar je voda. naposled stekla v kot, ki ga tvorijo razrastki Kamenščaka in železniški nasip, kjer je naraščala s spodnje, najnižje strani. Na prošnjo mestne občine si je sreski načelnik g. dr. Trstenjak kritičnega popoldne ogle« dal položaj. Na vozu se je v spremstvu g. župana in nekaterih drugih odpeljal preko vode na nasip in tam se je z merjenjem ugotovilo, da je stala voda na gornji strani nasipa za celih 85 cm višje ko na spodnji. V torek, dne 28. oktobra — torej drugi dan po poplavi je prispela posebna železniška komisija, v kateri sta bila zastopnika železniške direkcije in progovnega odseka v Ptuju. Merila je in preiskovala in se Je pustila le s težavo prepričati, da je železniški nasip glavni vzrok čestih in naglih poplav, ki povzroč jo našemu mestu vedno več škode. Ves teden popravljajo občinski delavci razdrte poti, dovažajo gramoz itd. Nekatere hiše, ki jih voda večkrat premoči, izgubivaio na vrednosti, škoda na nji« vah in vrtovih je velika: krompir, ki Je ostal na poplavljenih njivah gnije, gnije pa
tudi oni, ki je že v kleteh, ker ga je zalila voda. Da so trpele tudi setve, se razume samj ob sebi. Zato bo mestna občina mo» rala storiti vse, da se zgrade na progi do« volj veliki propusti ter se bo v zadevi obr« nila na višjo oblast. Na drugi strani pa bo treba misliti tudi na prekop, ki naj skrajša tek vijugaste Globetke te- pospeši odtok njene vode. -----
Razmere na Jezici
Naš župan g. Sever je v »Jutru« št. 237 objavil popravek, ki ga pa Ježica odklanja ker svoje razmere pravilno pozna Ugotav« Ijamo, da je petero občinskih odbornikov v posebni spomenici zaprosilo kr bansko upravo za rešitev, ker se ne morejo strinja« ti z duhom in delom večine naše ODčinske uprave. Sokol Ježica je res prejel od obči« ne v teku svojih 11 let enkrat milostno pod« porico, ki pa ni niti deseti del tega, kar je Sokol z licenco, taksami in drugim delova-njem dal občini. Če pa bi g. župan v svo« jem popravku objavil še one velike svote, ki so jih od občine v teku zadnjih 10 let prejela protisokolsko razpoložena društva, bi se tudi iz popravka lahko videlo, kako je bila občina ves čas blizu drugim, a kako daleč je bila in je sokolskemu diuštvu.
Res je dalje, da je g občinsk: svetova« lec Dimnik motiviral odklonitev prošnie za javno luč v Sokolsko ulico, ko se je o njej spomladi 1929 sklepalo, z navedbo, da je prošnja za luč le kaprica. Luč, ki se je iz« ognila Sokolske ulice sveti v Goričnikovo ulico, kjer Sokol Ježica nima nikakih dru« štvenih prostorov in kjer je le b stanovanj« skih hiš, ulica sama pa ima varen, odprt vhod. Med tem pa ni luči v Sokolski ulici, ki ima zelo ozek in nevaren vhod za vozila in stanovalce ter premore trikrat toliko (19) stanovanjskih hiš in še Sokolski dom, ki ga stalno obiskuje 73 Sokolov in Sokolic, 32 naraščajnikov in 21 dece, skupno 126 oseb, kar predstavlja zopet ' povprečno število stanovalcev nadaljnih 26 hiš. Pri tem s® udeležuje sokolskih prireditev še povpreč« no po 80 oseb tedensko. Kdor je objekti« ven, bo hitro povedal, kje je kapricijoz« nost: ali na strani Sokola in stanovalcev ulice, ali pa na strani občinske uprave, ki v tako ulico noče dati luči.
Po tem bo javnost tudi lahko presodila, koliko je vredna trditev gospoda župana, da občinska uprava ne ignorira Sokola. Verjamemo, da je Sokol g. županu prt srcu, in sicer tako, da gospod župan vseh pet let županovania niti enkrat ni posetil kake sokolske prireditve, vštevši proslav® 1. decembra, niti ni prišel k prvemu jav« nemu nastopu državnega Sokola. Pač pa je v popravku označil za Sokole 7 oseb, kt razen ene niso včlanjene v našem društvu.
Želimo v čisto ljudskem občem interesu, pa tudi v interesu sokolskega duha, da kr. banska uprava posveti sama v te razmer® in vzpostavi na Jezici mir in zadovoljstvo.
Nesreče, nezgode, tatvine, aretacije.
Ljubljana, 3. novembra
V	petek smo poročali, da je na Sv. Petra cesti prišel pod težko naložen voz 4-letni Ignac Velikonja, sinček uradnika banske uprave g. Narta Velikonje. Voz je šel otroku čez nogo in glavo in ga hudo poškodoval. Fantka so prepeljali v bolnico, kjer pa je v nedeljo dopoldne umrl. Bridko prizadeti rodbini naše sožalje!
Danes se je pripetila huda nesreča v žiličevi železninarski trgovini na Dunajski cesti. Popoldne je bil v skladišču zaposlen 15-letni ključavničarski vajenec Franc Vrančič, ki je pomagal prenašati 240 kg težko železno ploščo. Pod silno težo je omagal, spustil je ploščo, ki mu je padla na nogo, mu jo presekala in zlomila. Reševalni avto je ponesrečenca prepeljal v bolnico.
Marija Končeva, 19-letna hčerka posestnika iz Podgore pri št. Vidu je po nesreči padla pod voz krompirja in si zlomila desno nogo. Tudi njo je reševalni avto prepeljal v bolnico.
Tretja žrtev hude nesreče je bil 20-letni mizarski pomočnik France Mazovec iz Ljubljane, ki se mu je med snaženjem obleke vnel bencin in je Mazovec dobil težke opekline po obrazu in rokah. Zdravi se v ljubljanski bolnici.
V	Spodnji Loki pri Krašnji se je v soboto dopoldne pripetila naslednja nezgoda: Neki ljubljanski avtotaksi se je zaletel v nasproti vozečega kolesarja Janeza Makrsta, 28-letnega gostilničarja iz Krašnje. Makrst je s kolesa odletel na avto, kjer je z glavo prebil šipo in nato padel pod voz, ki ga je vlekel še 20 metrov za seboj. Nesrečni gostilničar je dobil občutne poškodbe po vsem telesu in na glavi, popolnoma ima tudi zmečkano koleno desne noge. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, neprevidni šofer pa bo seveda imel opravka z oblastvom. Očividci nesreče namreč zatrjujejo, da je nesrečo zakrivil šofer.
Danes zjutraj so našli na Kodeljevem vsega potolčenega zidarskega delavca Viktorja Puklavca, zaposlenega pri stavbeniku Battelinu v Rožni dolini. Prepeljali so ga v bolnico. Kakor zatrjuje, so ga napadli brez vzroka neznani ljudje in ga pretepli. Druga žrtev napada je bil mestni delavec Jos. Verbič, ki ga je nekdo med prepirom strnil z nožem v glavo. Tudi njega so prepeljali v bolnico.
Na ljubljanski upravi policije ob praznika niso imeli posebnega dela, šele v nedeljo ponoči je morala policija nekajk-at intervenirati. Bilo je okrog prvega in zato se ni čuditi, da so se na raznih krajih v mestu sprli in stepli vinski bratci. Več razgrajačev in pretepačev je bilo aretiranih, a pozneje zopet izpuščenih. Za praznike pa je moralo v policijske zapore tudi več drugih malopridnežev. Med temi je bil neki Ludvik S., ki je hotel vlomiti v stojnico Angele Smukavčeve, a so ga pri vlomu zasačili. Fant bo delal pokoro
v zaporu. Drugi je bil France T., ki ga je policija aretirala zaradi tatvine kolesa. Družbo jima dela v zaporu Josip N., ki ga zasleduje deželno sodišče zaradi raznih tatvin. Josip je leta 1927. pobegnil iz Ljubljane, te dni pa se je vrnil, trdno prepričan, da so njegovi delikti že pozabljeni. A policijska uprava ima take tiče v bolj točni evidenci kakor si morejo to zamišljati.
Tatvina obleke je prizadela delavca Fr. Zarabca. Pustil je bil svojo obleko in več drugih stvari v zasilni kletni sobici Ško-paričeve nove stavbe v Podjunski ulici. Neznan tat je vlomil v sobico in odnesel več komadov obleke, par novih čevljev in drugih stvari v skupni vrednosti 700 Din.
Med življenjem in smrtjo
Kočevje, 3. novembra
Delavka Mici Novakova je v petek komaj ušla smrti. Službovala je v naši »Tekstilani«. Bog vedi, kakšen opravek je imela pri dvigalu. Ali jo je gnala radovednost tja ali kaj drugega, ni znano, šla je k dvigalu — isti hip pa se je že razlegel po tovarniških prostorih obupen krik. Delavke se v prvih trenutkih niso zavedle, kaj se je zgodilo. Kar okamenele so, ko so zagledale svojo tovarišico zapleteno v vrvi in jermenje na dvigalu, ki jo je potegnilo za seboj in pritisnilo ob kolo. Bil je trenutek groze. Delavec Le-sjak pa je hladnokrvno presekal vrvi in tako rešil delavko gotove smrti. Vso polomljeno je potegnil s kolesa. Po zdravniškem pregledu so jo odpeljali domov. Za-dobila je hude in nevarne poškodbe, vendar je še upanje, da bo okreva.la.
Pivovarnar g. F. Verderber se je peljal po opravkih v Kočevje. Na vozu je imel še nekaj piva za bližnjega gostilničarja. Ravno pod kočevskim kolodvorom pa je v mraku konj zavozil v kup kamenja in voz se je prevrnil. G. Verderber je padel tako nesrečno z voza da si je ob kamenu hudo poškodoval glavo. Nezavestnega, so odnesli na stanovanje, kjer sta mu zdravnika gg. dr. Krauland in dr. Rothel nudila vso potrebno pomoč.
Na splošno zahtevo danes nepreklicno zadnjikrat! Vesela filmska opereta
„Vesela srca"
V glavnih vlogah sloviti nemški tenorist
H. H. BoJImann
in temperamentna Kathe Dorsch Ob 4., četrt na 8. in četrt na 10.
elitni kino matica
Telefon 2124.
>JUTRO« it. 2:5
Torek, 4. XI. 19?0
(Dame, premislite t
Ali nI bolje, da imate lep, pozornost vzbujajoč plašč za malo denarja, kakpr pa za drag denar blago, krojačev račun In plašč brez elegance?
O tem Vas prepričajo prelepi plašči in nizke cene pri tvrdki
F. Lukič, Stritarjeva ul.
Domače vesti
*	Vojaške vesti. Odlikovana sta žandar-merijski narednik 1. razreda Ivan Ja\ar-nik z medaljo za vojaške vrline, žandar-merijski narednik 2. razreda Ivan Remic pa z zlato medaljo za vestno službovanje V vojaški sanitetni službi sta imenovana: sanitetni kapetan 2. razreda dr. N.koh Djosič, doslej vršilec dolžnosti šefa kirur-gičnega oddelka dravske stalne vojake bolnice, za vršilca dolžnosti šefa kirurg "č nega oddelka vardarske stalne vojaške bolnice, sanitetni poročnik dr: Miroslav Zotcvič, doslej vršilec do'žnosti šefa k:-rurgičnega oddelka zetske stalne vojaške bclnice, pa za vršilca dolžnost; šefa kini* gičnega oddelka drav. stalne voj. bolnice. Pehotni podpolkovnik Srečko Kukovič je trajno upokojen. Po potrebi službe so odrejeni na službovanje: višji vojaški uradnik 4. mzreda ekonomske stroke Jtvp Sušnik kot vršilec dolžnosti mteiidanta pri komandi kosovske divizij ;ke oblasti; in-tendant^i podporočnik Pran MesU ta blagajnika II. pehotne podof.crske šcie prestolonaslednika Petra; intendantski podporočnik Jožef Nagode, doslej maui-putant materija,a dravskega :nt;ndantsite-ga skladišča, pa za mteiidanta materijah celjskega intendantskega skladišča. Izpit sta opravila: narednik Slavko Ožbalt za Čin aktivnega zrakoplovnega podporočnika, kaplar-diiak dr. Bogdan Brecelj pa za čin rezervnega sanitetnega podporočnika. Absolvirani gojenci III. razreda zrakoplov-ne podoficirske šole so položili izpit: Avgust Kovač, Stanislav Vouk in Simeon Ramšak z odličnim uspehom; Josip Živko, Marijan Kokot. Oton Lajn in Stanislav Kociic s prav dobrin u*p;'.nr.: Mha Str-gar, Ljudevit Košutnik. J.^ip Snoj, Ivan Novik Josip Pezd;č :n Leopjld Muhorkc pa z dobrim uspehom.
*	Osebne vesti s pošte. V 1. skupino II. kategorije so pomaknjeni: Doliak Andrej na Mariboru 1, Jurkovič Hubert na Mariboru 2, Rabič Ivan, upravnik na Ljubljani 3 in Šalehar Fr. na poštnem ravnateljstvu. — V 2. skupino II. kategorije: Gostič Marija na Ljubljani 1 in Vovk Anka, rojena Kunej v Celju. — V 3. skupino II. kategorije: Vovk Anica, rojena Eisenzopf v Velikih Laščah, Kenič Ivana, rojena Gorup, na Rakeku, Škoflek Marija v Gornjem gradu, Modrijan Zofija, rojena Poljanec, na Ljubljani 1, Jeglič Kristijan na Mariboru 2, Štukelj Marija pri So. Lenartu v Slov. goricah, Kuralt Karlo in Bezlaj Ivana na Ljubljani l ter Kocelj Marija na Mariboru 1. — V 4. skupino II. kategorije: Novak Angela v Dolnji Lendavi in Vizjak Ana v Celju. — V 3. skupino III. kategorije: Žagar Apolonija v Sevnici.
*	Imenovanja v šolski službi. Z odlokom ministra prosvete dpiim.raiij slušatelj filozofije Rudolf Mušič imenovan za su-pltrta na g'mnis ji v Mur- ki S :beti v 9. SKupini I. kateg )."•;<;.
*	Odlikovan ie z redom Jugoslovenske krone V. reda rezervni peš. podporočnik g. Mirko Lovrec, sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
*	Promocije. Za doktorje medicine so promovirali 31. oktobra na zagrebški univerzi razen že v »Jutru« objavljenih še naslednji Slovenci: Marko Korošec, Čer-ne Jernej, Boža Merliakova, Anton Sonc in Vinko Igličar. Čestitamo!
*	Za magistra farmacije je promovira! na univerzi v Zagrebu g. Josip Trnkoczy pl. Zaszkal, sin uglednega lekarnarja, pokojnega g. Ubalda Trnkoczjia pl. Zaszka-la. Čestitamo!
*	Poroka. Poročil se je danes na Brezjah g. inž. Ivan Hvastija, upravitelj vele-posestva Strnišče pri Ptuiu, z gdč. Albino Bellagovo. Bilo srečno!
*	Rezervni oficirji se obveščajo, da je izdalo ministrstvo prometa odlok, po katerem bodo od 1. januarja 1931 dalje izdajale legitimacije za trikratni popust na železnicah in ladjah le komande vojnih okrožij, kamor je dotični oficir pristojen in kakor to določa člen 11. pravilnika o voznih olajšavah. Tozadevne formularje ima v zalogi Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani (Kongresni trg l). Formular stane 2 Din.
*	Klub »Triglav« v Beogradu. Dne 25. cktobra se je vršil letni občni zbor, na katerem se je ugotovilo, da ie klub v prvem letu svojega obstoja lepo uspeval: nabavil s: je tudi potreben inventar za oprema svojih prostorov, ki jih ima v Knez Mihaj-lovi ulici 16. Tu so članom na razpolago časopisi in družabne igre. Mesečna članarina znaša za letos 15 Din, a za dijake 5
Vremensko poročilo
Meteorološke?* ravnrf« v LJubljani
31. oktobra 1930
Številke za označbo Kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanie barometra 3 temperaturo. 4 relativno vlago v % 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost I—10. 7. vrsta parlavin S nadavmt v mm.
dne 3. novembra 1930. Ljubljana: 7. 749.7, 14.8. 76. S\V 6, 10, dež, 8.3. Maribor: 7. 747.2, 14, 92, W 8. 10, dež, 20.0. Mostar: 7. 759.0. 17. 67, S 4, 8, —. —. Zagreb: 7. 748.3, 16, 65. S 10 8. —. —. Beo. grad: 7. 755.2, 14, 75, WSW 6, 10, —, —. Sarajevo: 7. 755.7, 14, 76, S\V 6, 8, —, —. Skoplje: 7. 762.1, 4. 92. mirno, 8, —, —. Kumbor: 7. 758.8, 16, 85, ENE 6. 10. dež, 6.0. Split: 7. 755.1, 17, 74. SE 12, 9, dež, 0.7. Rab: 7. 749.8, 18, 82, SE 12. 10. dež, 1.0. Vis: 755.1, 12. 93, S 12. 10. megla. —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubliani 15.0, najnižja 12.4. v Mariboru 10. v Mo= staru 15, v Zagrebu 14, v Beogradu 12, v Sarajevu 13, v Skoplju 3.
Din. Ker želi odbor povečati število članov, da bi se življenje v klubu lepše razvijalo, prosi vse rojake, ki še niso člani, da se čim prej prijavijo na naslov kluba Nov odbor je naslednji: predsednik dr. Kravina, odborniki.: ga. Danica dr. Mojzer-;cva, gdčna Leskovičeva, gg. dr. Zoreč, mr. ph. Rožman in dr. Pire.
* Za slovensko knjigo. Sto in stokrat vas privede pot mi,no Pskovtie zadruge. Šentjakobske knjižnice ali irugega pover-•eništva, kjer vidite napis: Tu se sprejemajo član Vodnikove družba. In vend.v greš mimo, dasi tj vest očita, da se še nisi priglasil. Nekaj korakov in zadeva je urejena. Mislimo, da tu ni izgovora, da m bilo prilike, da bi se naročil. Mimogrede položi človek oni mali dar za slovensko kn i igo, kar je za vsakogar čast in dolžnost. Prav pri teh poverjeništvih je navadno največ zamudnikov.
KINO IDEAL
Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
GRETA GARBO
v prekrasnem, najnovejšem filmu strasti in ljubezni v •
Kot partner Nils Asther.
I
*	Izlet ameriških Slovencev v domovino. Med našimi ameriškim; rojaki, ki so člani Katoliške jednote v Zedinjenih državah, se je pred meseci pričela akcija da se letos priredi večji izlet v staro domovino. Zaradi raznih ovir pa le bil izlet odložen ter so letos posetili Jugoslavijo samo člani Slovenske narodne jednote. Na zadnji konvenciji Slovenske katoliške jednote v Waukeganu je bil storjen končen sklep, da se izlet v staro domovino priredi prihodnje leto. To bo prvi izlet omenjene jednote v rodne kraje, kjer jim bo prirejen prisrčen sprejem.
*	Zborovanje kuncerejcev. Odsek Kmetijske družbe za rejo kuncev v Ljubljani bc imel zborovanje v nedeljo, 9. t m. ob 9 dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Spored: pozdravni govor predsednika, predavanje o reji kuncev, poročilo o odsekovem delovanju in splošni razgovor in nasveti. Vabljeni tudi nečlani!
*	Odlikovanje oskrbnika koče na Ojster-cu. Mihael Urančič oskrbuje planinsko kočo na Ojstercu na Koroškem že 25 let. Ob tej priliki je dobil od avstrijskega zveznega predsednika veliko srebrno kola ino, od koroške deželne vlade pa zlato uro in verižico.
*	Kraljevski orel ustreljen na Krasu. Lovski čuvaj Ivan Šajina je ustrelil v Se-nadolah pri Senožečah krasnega kraljevskega orla, ki meri z razpetimi perutmi 2.30^ m. Najemniki senadolskega lova so izročili orla tržaškemu naravoslovnemu muzeju.
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker gorč najdaije!	300
Jagodje cvetje nam je poslal trgovec g. Ivan Nahtigal iz Drske pri Novem mestu. Utrgal ga je v novomeški okolici. Tud-prav redek jesenski pojav.
*	Poslovni koledar za leto 1931. Izšel ie pravkar dr. Černetov Poslovni koledar za leto 1931., obenem poslovni adresar Jugoslavije. Posebna pozornost je v tem koledarju posvečena statističnemu delu ekonomskih podatkov, skrbni sestavi taks in pristojbin, ki so bile že dosedaj v veljavi, kakor tudi onih. k; stopajo z novim letom v veljavo, seznamu naših državnih predstavništev po vsem svetu ter končno iz-popolnjenu poslovnemu adresarju, v katerem so navedeni razen denarnih' zavodr.v in zavarovalnic ter informacijskih pisati špedicij in hotelov tudi vsi advokati in notarji v državi. Cena 30 Din, s poštnino 33.50 >in, kar je brez dvoma najnižji znesek, za katerega se more nuditi toliko gradiva poleg beležnega koledarja. Poslovni koledar se dobiva pri izdajatelju dr. Ivanu Čemeti, v Ljubljani, pa tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
*	Naši v Kanadi ponesrečeni rojaki. Kakor ' smo že poročali, so se pri rudniški katastrofi v Blakeburnu v Kanad; ponesrečili med 14 Jugosloveni 3 Slovenci. Kakor poročajo, je med ponesrečenimi še eden naš ožji rojak, in sicer Josip Nagode iz Rot pri Rogatcu, star 35 let, ki zapušča žene in pet otrok.
*	Samomor mlade deklice. V vasi Srbo-bran se je ustrelila v glavo sedemnajstletna Lenka Krnjatičeva, hčerka uglednega tamkajšnjega posestnika in ostala na mestu mrtva. Vzrok samomora ni znan.
*	Rajše v smrt kakor v bolnico. V soboto ponoči so v zagrebški okolici naši: rasanti pri mostu, ki vodi preko potoka Černomerca v vas Jarun. žensko obleko. Policija je dognala, da pripada obleka 70-letni starki Ani VVebrovi, ki je pred dne-v šla od doma in se ni več vrnila. Starka se je najbrže vrgla v Savo. Bolehala je že dalje časa in bi bila morala v bolnico
Najbolj pošteno
Vas postreže z zimskimi oblačili
3. Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 ;
na zdravljenje, kar pa je odklanjala, ker se je bala bolnice. Rajši kakor v bolnico je bolna stara ženica šla v smrt
•	Tatvina na deželi. Policijska uprava v Ljubljani je prejela od orožniške postaje v St. Uju v Slovenskih Goricah tiralico za 30 letnim hlapcem Ivanom Kociper-jem, rojenim v Mihalovcih in pristojnim v Sardinje, ki je v noči od 27. na 28. oktobra ukradel dva konja, dva komata z vajeti, več sivih odej, dve konjski plahti, hlevno svetiljko in več manjših predmetov v skupni vrednosti 10.000 Din. Kociper ima za oba konja potne liste lastnika konj Viljema Eberla iz Št. llja. Kociper je srednje postave, okroglega obraza, črnih las, rjavih oči in nosi črne pristrižene brke Oblečen je bil v boljšo obleko; na seb. je imel tudi sviter.
•	Zažgal hišo, da se maščuje nad ženo. Janko Matašič, kmetovalec v Zdenčini, je živel v večnem prepiru s svojo ženo in s svojim sinom, ker sta oba vedno složno nastopala protj njemu, čeprav je bil marljiv gospodar. Zadnji petek je prišlo zopet do hudega prepira, pa je Janko sklenil, da se bo maščeval nad ženo in sinom na ta način, da bo zažgal svojo hišo in gospodarska poslopja. Še istega večera je res zažgal svojo hišo in dva gospodarska poslopja. Vsa poslopja so pogorela do tal s senom in življenjskimi potrebščinami vred. Matašič se ni več vrnil na dom. v soboto zjutraj pa so ga našli mrtvega na železniškem tiru, kjer se je vrgel pod vlak.
iTO — zobna pasta najboljša !
•	Obleke In klobuke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Letošnje počaščenje vseh mrtvih.
Ljubljanska pokopališča so bila letos prav lepo okrašena in so imela navzlic neugodnemu vremenu izredno velik obisk. Oba praznika so pohitele množice tako k Sv. Krištofu na staro pokopališče kakor tudi .k sv. Križu. Žalne svečanosti so bile razdeljene na oba praznika. V soboto popoldne so na Suhem bajerju nacijonalisti počastili spomin nesrečnih žrtev avstrijske soldateske, istočasno so se vršile cerkvene svečanosti tudi pri Sv. Krištofu. Pri Sv. Križu se je na praznik Vseh svetih vršila posebno lepa pietetna svečanost z odkritjem spomenika dramskima prvakoma Ignacu Borštniku in Antonu Verovšku ob navzočnosti številnih zastopnikov oblastev, društev, organizacij ter stanovskih tovarišev. V nedeljo popoldne se je žalna svečanost vršila pri spomeniku judenburških žrtev. Žalnim obredom je prisostvovala ogromna množica; bili so navzoči tudj številni zastopniki raznih oblastev. Izmed drugih žalnih prireditev velja omeniti, da so »Preporodovci«, ki so se po 15 letih skupne akcije zbrali v Ljubljani, posetUl grob Ivana Endlicherja in položili na grob lep šopek, v spomin padlih »Preporodov-cev« je pa imel pesnik Oton Zupančič lep spominski nagovor. Narodnim žrtvam so izkazali ljubljanski akademiki čast s tem, da so na kamnu pred univerzo položili številne vence in prižgali svečke Spominska žalna svečanost se je vršila tudi v soboto ob 14. na Taboru. Komemoracija je bila zaključena z prekrstitvijo male sokolske telovadnice v Malejevo dvorano v spomin na tragično preminulega sokolskega prvaka Toneta Maleja. Žalne svečanosti letošnjih Vseh svetih so bile zaključene včerai dopoldne z mašo'zadušnico v cerkvi Marijinega Oznanenja, ki so jo priredili Zveza bivših vojakov in pa udruženje vojnih invalidov.
u— 85 letnico rojstva je slavil upokojeni sluga g. Martin Jenko, stanujoč v Rož-0; dolini. Po rodu ie iz Pevne pri Škofji Loki. Njegova soproga Pepca in jubilant imata skupno 150 let. Kljub visoki starosti g. Martin še čil in zdrav uživa svoj zasluženi pokoj, v katerega se je pred let: umaknil. Prav pridno še gospodari ns svojem domačem vrtu. Jubilantu, krepki gorenjski korenini, k njegovemu jubileju 'skreno čestitamo in mu želimo, da bi dc-čakal in praznoval še enako zdrav 100-letnico. Čestitamo!
ZIMSKE
OBLEKE
raglane, suknje, trenchcoate in us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji
JOSIP rVANCIC, Ljubljana, Dunajska 7
326
u— Simionični koncert. Ravnatelj opere Mirko Polič bo dirigiral v petek 7. t. m. prvi simfonični koncert letošnje sezone. Vsa tri dela, ki so na programu tega koncerta, so za Ljubljano novost in se bodo prvič javno izvajala. Prva točka sporeda je Glazunov koncert, katerega bo igra> violinist Karel Rupel z velikim orkestrom, ki ga tvorita naš operni orkester in pa orkestralno društvo Glasbene Matice. Nato sledi pet Malerjevvh žalnih pesmi mrtvi deci, katere nam zapoje s svojim prekrasnim glasom Thierry-KavČnikova. Sklepna točko programa pa tvori Čaikovskeg* simfonija IV. To je eno najlepših del slavnega ruskega komponista. Orkester bo v svoji polni sestavi, kolikor jo pač premorejo naše razmere. Zastopani so prav vsi instrumenti v polnem številu. Ravnatelj Polič nam s svojo umetniško osebnostjo garantira za v resnici umetniško izvedbo. Oba sodelavca Thierr.v-Kavčnikova in Karel Rupel pa bosta samo še povzdignila umetniški nivo vsega izvajanja. Ker bo to
prvi simfonični koncert letošnje sezone, smo prepričani, da bo poset odgovarjal našemu pričakovanju. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah se dobivajo v Matični knjigarni.
u— Naši srednješolci so se jih spomnili. Prejeli smo: Kdo bi si mislil, da komponist državne himne, koračnice »Naprej zastava Slave« in še drugih znanih pesmi nima svojega spomenika. Davorin Jenko leži nemo med ostalimi 36.000 na pokopališču pri Sv. Križu. Prav blizu velikih mož je njegov zapuščeni grob. Vsako leto zapojo tistemu križu na pokopališču blizu Krekovega groba pevci žalostinke in skoro gotovo je meči njimi vsaj ena Jenkova. Toda kdo se spomni na njegov grob. Letos je postal njegov grob vsaj nekoliko lepši. Okrasili so ga s cvetlicami in skromnim napisom, okrašenim z jugoslovensko troboinico. Pod napisom se je čitalo: I. državna realna gimnazija 7a. Dijaki torej so mu okrasili grob. Vsa čast jim! Mogoče se bo baš sedaj kdo spomnil, da mu postavimo vsaj skromen kamenit spomenik. Isti dijaki so okrasili grob in postavili napis še skladatelju :n ravnatelju Glasbene Matice Gerbiču ter enemu vojakov izmed mnogih, ki spe pozab Ijeni med travo in plevelom pri Sv. Križu, padlih v bojih za našo Koroško. Se enkrat vsa čast našim mladim dijakom!
u— Pogreb ugledne Ljubljančanke gospe Marije Korsikove, vdove po ustanovitelju ugledne cvetličarske tvrdke, ki je v čestiti starosti umrla v soboto v Leo-nišču, se je vršil včeraj popoldne izpred mrtvašnice Leonišča k Sv. Križu. 2e ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru, so ji ljubljanski vrtnarji poslali v poslednji pozdrav krasne vence in splete cvetja in zelenja. Pogreba se je udeležilo mno-gobrojno občinstvo, ki je spremilo pokoi-nico vse do groba. Pokojnici bo ohranjen blag spomin v srcih vseh onih številnih znancev, ki so poznali njeno plemenito in dobrodušno naravo!
u— Iz gledališča. Ljubljanska drama ponovi drevi Leskovčevo dramo »Kraljič-na Haris« v premijerski zasedbj in v režiji g. Lipaha. Red B. Repriza Nušičeve komedije »Gospa ministrica« bo v sredo. Komedija, ki drastično opisuje naše družabne razmere v pravkar pretekli dobi, je pri premijeri sijajno uspela. Za red E. —-Straussova opereta »Vesela vojna« se bo ponovila drevi za red A.
u— Novi grobovi. V splošni bolnici Je preminila ga. Josipina R5sslerjev'a, vdova po poštnem progovnem mojstru. Pokopali jo bodo danes ob pol 16. — V Črni vasi pri Ljubljani je umrl g. Ivan R e m ž-g a r, posestnik. Pogreb pokojnika bo v sredo ob pol 14. na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
u— Starešinska zveza »Jadrana« v sredo 5. t m. ne bo imela svojega običajnega sestanka, ker bo v soboto 8. t m. ob 20. v prostorih hotela Tivolija pozdravni večer novim članom JNAD »Jadrana«, na katerega so prisrčno vabljeni tudi vsi gg. starešine.
u— Udruženje rezervnih avljatlkov.
Ustanovni občni zbor oblastnega odbora bo v nedeljo 9. t m. ob 10. dopoldne v Ljubljani v dvorani Aerokluba v »Zvezdi« (Kazino). Vabimo vse rezervne avijatike, ki so že prijavili svoj pristop, kakor tudi one, ki tega še niso storili, da se zbora udeleže.
u— Drevi vijolinskl koncert vlrtuoza g. Karla Rupla ob 20. v koncertni dvoran! Narodnega železničarskega društva »Sloga« v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). Na klavirju ga bo spremlja! konser-vatorist g. Marjan Lipovšek. Vstopnice od 2 do 6 Din se dobe pri koncertni blagajni od 19. ure dalje.
u— Jngoslovenska ženska zveza vabi članice ženskih društev k sestanku v četrtek 6. t m. ob 17. v damsko sobo kavarne Emone. Nadaljuje se poročilo o zveznem kongresu v Zagrebu.
u— Avtomobilistom! Mestno načelstvo v Ljubljani sprejema ogorčene pritožbe proti raznim avtomobilistom. ki v deževnem vremenu z brezobzirno naglico vozijo po mestnih ulicah, tako da na obe strani več metrov daleč brizga blato izpod avto-
Damske zimske plašče
od Din 290 naprej kakor tudi otroške v vseh velikostih od Din 160 naprej v veliki izbiri nudi
F. GORICA R LJUBLJANA Sv. Petra c. 29 Oglejte si naše izložbe! 14528
ZDRAVNIK
DR. FR. DELAK
ordinira od 9.—12 in od 2.—i. ure KOROŠCEVA UL. 2/1. 14839
Pazite na zdravje svojega milega deteta!
Čuvajte njegovo občutljivo kožo od vseh dražljajev pa bo vedno zdravo in veselo. Z uporabo pravega lahkega mila za deco PARACELSUS za dnevno kopel boste skrbeli najbolje za zdravje svojega deteta. — Zahtevajte torej vedno izrecno lahko deč-je milo PARACELSUS.
I I
Danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer ITA KINA v filmu ljubezni
EROTIKON
Pri vseh predstavah vsi sedeži po
4 Din.
Tel. 2730.
KINO DVOR.
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Za zaščito pred boleznimi v grlo, hrtpavostjo glasu in nahodom so zaradi tega neobhodno potrebne okusne
ANACOT-PASTILE dr. Wandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah.	350
mobilov ter maže pasantom obleko. Da napravi temu početju konec, poziva mestno načelstvo one osebe, ki bi jim avtomobi-listi s tako brezobzirno vožnjo onesnažili obleko, naj številko dotičnega avtomobila prijavijo najbližjemu stražniku, ki mu na; obenem tudi pokažejo po avtomobilu jim prizadeto škodo. Mestno načelstvo bo s strogimi kaznimi zavarovalo meščanstvo pred takimi vozači.
u— »Škodljivci na sadnem drevju« je naslov predavanju, ki ga priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani v sredo 5. t. m. točno ob 19.43 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. Josip Štrekeij. Kdor hoče imeti zdrava drevesa in boljši sadni pridelek, naj pride na predavanje, ki bo brez vstopnine.
u— Običajna plesna vaja JNAD rjactra-na« v veliki dvorani »Kazine« bo danes. Tnglavani :majo prj vstopu iste ugodnosti kakor Jadranaši. Posebno pa opozarja društvo na te plesne vaie gg. oficirje ter jih prosi, da se odzovejo v čim večjem številu.
u— Znani psihograiolog Wlntery se nahaja samo nekaj dni v Ljubljani v hotelu Slonu. Znanstvena analiza rokopisa, nasveti in drugo.
u— Izgubljeno. Na Dolenjski cestj ali na Galjevici do mostu je bilo izgubljeno 2. t m. 200 Din z dvema zastavnima listkoma. Pošten najditelj se lepo naproša, da odda najdeno v upravi »Jutra« ali na policiji.
Iz Celja
e— Velik pevski koncert v Celju. Celjska podružnica »Svobode« bo priredila v nedeljo 9. t m. ob 15.30 v veliki dvoran! Narodnega doma v Celju velik pevski koncert, pri katerem bodo sodelovali pevski zbori »Svobode« iz Maribora, Zabu-kovce, Hrastnika in Celja.
e— Zadnja pot podporočnika Stanka Lojka. Pretekli petek dopoldne je prispela z vlakom v Celje krsta s truplom pre-minilega letalskega podporočnika v Zagrebu g. Stanka Lojka, Ob 11. se !e razvil izpred kolodvora na mestno pokopal -šče pogrebni sprevod, v katerem je bil ves tukajšnji oficirski zbor, pokojn;ko/i tovariši letalci iz Zagreba ter mnogoštevilno celjsko občinstvo. Pokojnikovo truplo je do groba spremil tudi častni vojaški vod. Ob odprti gomili sta se od pokojn -ka poslovila njegov tovariš-častnik g Jereb in podporočnik Djaiovič iz Ce'ja. Sveži grob mladega častnika so nato popolnoma zasuli številni krasni venci in šepki.
e— Družabno delovanje celjske »Soče«. Celjska podružnica društva »Soča« bo imel v soboto 8. t. m. ob 20. svoj družab* ni večer v vseh prostorih Narodnega doma, e— Smrtna kosa. V Ozki ulici 5 je umri 1. L m. delavčev sin Anton Motnikar, ra Kralja Petra cest; istega dne hčerka knii-govodje Sonja Jindrova in v javni bohr-ci 51-letni kočar Ivan Škrinjar iz 7.\z pri Konjicah. V nedeljo 2. t. m. je umrl v Prešernovi ulici 21 v starosti 82 le: znani bivši celjski odvetnik in posestnik dr. Avgust Schurbi, v mestni ubožnici na Slomškovem tigu 5 pa istega dne S6-!etni b;vš; železničar in mestni ubožec Josip Slemenik. Biag jim spomin!
e— Umrljivost v Celju. V mesecu ok. tobru je umrlo v Celju skupno 18 oseb, in sicer 4 v mestu, 14 pa v javni bolnici.
e— Nesreča ne počiva. Na Krainč;ci v okolici Št. Jurija ob južni železnici -e na domačem dvorišču premikal 66-letni posestnik Andrej Zalar težak voz, ki ga ie potiskal pred seboi, oprt na oje. Voz ga je nepričakovano potisnil nazai ob steno in ga hudo poškodoval v trebušni votlini. Zalar pa je še 3 dni bolehal doma, nakar se je šele dal prepeljati v celjsko bolnico. Tu pa mu zaradi zapoznelosti poškodbe mso mogli več pomagati in ie Žalar 1. t. m. umrl.
e— Ponesrečen motociklist. V ne !e'i» se je peljal na svojem motociklu iz Tržišča pri Rogaški Slatini proti Celju 3!-le'-n- steklarski pomočnik Jožef Sittig. Fotcč se na cesti izogniti nekemu avtomobilu, je zavozil preveč na desno in se zaletel v brzoiavn; drog. Pri karambolu si je zlomi! spodnjo čeljust, pa tudi več lažjih poškodb je dobil na glavi in ostalem i'.lesu. Zdravi se v celjski javni bolnici.
e— Nenadna smrt zaradi alkohola. Na praznik Vseh svetih zvečer je popival v Kusovi gostilni na Glavnem trgu med drus gimi gosti tudi 52 letni Martin Arlič, hla* pec pri špediterskem podjetniku Koširju na Kralja Petra cesti 13. Okrog pol 24. se je Arlič nenadoma zgrudil s stola na tla in obležal nepremičen. Njegov tovariš Krajnc, misleč da je Arlič le do nezavesti pijan, je odšel domov in pripeljal pred go» stilno ročni voziček, na katerega je nalo» žil Arliča in ga zopet odpeljal domov na dvorišče, kjer ga je pustil na prostem. Kmalu po polnoči je prišel na dvorišče lastnik podjetja Košir, ki ie ugotovil, da je Arlič mrtev. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Ar« liča je zadela zaradi preobilo zaužitega al» kohola srčna kap.
e— Tatovi sukenj na delu. Zimr priha* ia z naglimi koraki. Kdor nima suknje, si jo skuša urno nabaviti. Nekateri si jih nrisvoje enostavno v gostilni ali kavarni. V preteklih dneh sta se nripetila v Celiu 2 taka primera. V petek zvečer je bila ukradena v neki tukajšn'i kavarni solast* niku Woggove tvrdke Antonu Maveriu črna zimska suknja. Tatu še niso izsledili. Takoj naslednji večer je v isti kavarni izginila nskemu gostu podobna zimeks suknja, z njo vred pn trdi če>pica m šal. Tatu pa je policija kmalu nato aretrr»Is na kolodvoru v osebi trgovskega notniV* Josipa P., ki je imel suknio Vsr oble-Vvj in jo je baš mislil popihati iz Celja. Ist«-čili so ga oodišču.
Iz Maribora
a— Tečaj češkega Jezika v Mariboru.
Od začetka novembra do konca aprila se bo vršil pouk češkega jezika v tečajih is-škoslovaško-jugoslovenske lige. Prijav jc že toliko, da bo treba najmanj 5 sporedniu tečajev. Udeleženci se vabijo, da se zberejo drevi ob 18. na II. dekliški meščansk. šoli v Cankarjevi ulici. <ia se ujgovort iiede ur. — JC i'"ga v Mar.Lo u.
a— Iz gledališča. Drevi bo prva repn-za igrokaza Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. Letošnjo premijero tega dela ie ^prejelo občinstvo kar najtopleic •n se pričzkuje tudi pri na-MiM^n prea-stavah velik obisk. C. — Preimjeia »Lutke«', zabavne in melodijozne operete znanega komponista Audrana, se bo vršila v najkrajšem času.
a— Ljudska univerza in Francoski krožek priredita v petek, 7. novembra, v Apo-lo-kinu večer francoske pesmi. Koncertni pevec Mirko Pugelj iz Ljubljane bo zapet celo vrsto skladb najboljših francoska skladateljev ter nas uvedel v bogastvo francoske glasbene literature. Predproda-ja vstopnic na običajnih mestih.
a— Smrt šolskega upravitelja v Vuze-nlci. Včeraj, dopoldne je preminul v Vuzw-nici, star komaj 44. let, tamkajšnji šoL-ki upravitelj g. Josip Golob. Zavratna bolezen ga je prera.no iztrgala ljubljen svcli cružlnici. Pokojnik je bil ni ustanovitv* Sokola njegov blagajnik,' 13 let tajnik G i finega društva ter marljiv član in odbornik še mnogih drugih narodnih in humani tarniti aiuštev. Pogreb se bu vrši! jut :, v sredo, oh 15. uri. Blag mu spomin, :»■ luicčim na.še sožalje!
a— Zgodovinsko društvo v Mariboru ima 9. t. m. ob 10. v čitalnici »Studijske knjižnice« svoj redni letni občni zbor. Na dnevneru redu je odborovo poročilo o društvenem delovanju ter voiitev novsg* odbora. Opozarjamo naše izobraženstvo na to važno obmejno znanstvero institucijo, da ji posveti nekoliko več oažnje
a_ Predstojništvo mestne policije v Mariboru sprejme v službo 8 policijskih stražnikov. Reflektanti, ki so dovršili vsaj 4 razredno ljudsko šolo ter imaio nDjmant 168 cm telesne višine, naj se z lastnoročno pisano proš'1'o č;mprej zglase pr poveljstvu varnostne straže v Mariboru. Koroška cesta 121, in sicer ob delavnikih med 8. in 10. uro. Prošnji, ki jo je kolko-vati s 5 dinarskim kolkom, je prilož.ti krstni list, domovnico. zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spriče/a.o te; vojaška izkaznico.
a— Smrtna kosa. Na dan Vernih duš je umrl v Mariboru lastnik točilnice na državni cesti g. Fran Kok. Zadela ga je kap Pogreb bo danes ob 15. na magdalensko pokopališče. Blag mu spomin!
a— Delo reševalne postaje v Mariboru. Mariborska reševalna postaja je posredovala meseca oktobra v 150 primerih in sicer ie bilo 78 nezgod pri delu in v prometu, 34 raznih obolenj, 129 porodov, splavov in ženskih bolezni, zaradi katerih je bil potreben prevoz v porodnišnico. Med nezgode sta všteta tudi dva poizkusa samomora.
a— Nezgode pri delu. V pekerskem pa-romlinu je padel višji mlinarski mojster 54 letni Karel Bikovšek med delom z lestve in si zlomil desno nogo v členku. — V Št. Petru pri Mariboru je konj udaril 30 letnega Blaža Mlakarja v stopalo desne noge in ga težko poškodoval. — V Hutter-jevi predilnici v Melju nameščeni 23 letni Frank sj je z žvepleno kislino po nesreči tako poškodoval levo oko. da ga bo najbrže izgubil. Vse tri ponesrečence so od-premili z reševalnim avtomobilom v splošno bolnico.
a— Star nepoboljšljiv grešnik je padel včeraj zjutraj v roke pravice. V gostilni »Split« v Vetrinjski ulici ie ob tem času 30 letni kleparski mojster Ivan Kožar, že star znanec policije in sodišča, ki je priše' šele nedavno iz kaznilnice in je tudi >z-gnan iz Maribora za več let, ukradei usnjato suknjo mehaniku Slavko Komelln ter z njo izginil na ulico. Lastnik suknje, k; je tatvino opazil, je stekel za njim in ga dobi! v Tattenbachovi ulici. Izročil so ga sodišču.
a— Uboj pri Sv. Jakobu. Pri sv. Jakobu je prišlo v nedeljo zvečer med fanti, ki so popivali, do hudega prerekanja, k: se je seveda končno razvilo v splošnem krvav pretep. V temi so se zabliskali noži in stoli so frčali naokrog. 23 letni viniča* Jurij Fras je dobil toliko vbodljaiev z nožem po vsem životu, da se je zgrudil nezavesten na tla in je kmalu nato Izdihri'. Orožniki so takoi uvedli preiskavo in sr> aretirali že več pretepačev, ki so bili Izrečen; sodišču.
Iz Škofje Loke
šl— Smrtna kosa. V starosti 61 let je po večmesečnem boiehanju preminul v Škofji Loki obče znani mornariški podoficir go» spod Hulders Julij, po rodu Holandec. Rodbina Huldersovih se je za časa živ» ljenja njegovega očeta nastanila v mestu resnu tik češkoslovaškospoljske meje. Mla* di Hulders je odšel na slovanski jug k mornarici in je absolviral v Pulju strojno solo. Kot strojni podoficir je služboval v armadi do upokojitve, potlej pa se je na= staml na lastni imovini v Gorici. Svetov* na vihra je 1. 1916. prisilila g. Huldersa na izselitev, ker je bila njegova soproga Sta* r? , ,a a'„ 3e našel nov dom v prijaznem otcolju nase Gorenjske. G. Hulders je bil češkoslovaški državljan. Skromnega, a do= kaj imovitega pokojnika so spremUi na po-, slednji poti številni prijatelji in znanci. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje!
šl— Psebna vest. Službo učitelja na de* ški šoli v Škofji Loki je nastopil g. Košca Franc, doslej na deški šoli v Kranju Go* spod Košca je kot nekdanji škofjeloški učitelj javnosti dobro znan po svojem p!o* dovitem šolskem in izvenšolskem delo* vanju.
Iz Kranja
r— Sveži grobovi. V sredo popoldne je umrla v visoki starosti v Ljubljani ga. Ma* rija Pollakova, rojena Susteršičeva. Pogreb blagopokojnice. katero so pripeljali v Kranj, se je vršil v petelc popoldne na
mestnem pokopališču. Dne 31. oktobra je
umrl 1'avao Bandic, črkostavec, doma iz Bosne .Na dan Vseh svetnikov pa je umrl za pljučnico šestletni sinček tukajšnjega cerkven.ika Pavel Malec. Žalujočim naše sožalje!
r— Žalna dneva. posvečena v spominu na blage pokojnike, sta potekla v največji tihoti. "Globoko je presunila vse spominska svečanost »Zarje«. S trnjem in trobojnico ovita bela piramida, ki je zrasla v teku noči v spomin narodnim žrtvam, je »mela vse popoldne častno stražo. Vojaško po* kopališče, ki hrani kosti okoli 300 vojakov na Rupt, je otel pozabljenosti P. R. K de« ške osnovne šole. ki je kakor vsako leto rudi letos po svojih skromnih močeh okrasil in osnažil grobove ter prižgal na njih 'učice. ki jih je nabral pri dobrih meščft« nih. Na dan Vseh svetnikov popoldne ie okoli 70 članov pohitelo na Rupo tet po. častilo spomin mrtvih z nagovorom, de« klamacijami in žalosfinkami Lep venec in mnogo sveč je poklonila tudi dekliška osnovna šola.
r— Krožek prijateljev Francije v Kra-niu naznanja, da se prično nieoov tečaj* pod vodstvom g prof N'ka Kureta v sre< do 5. t. m. Vršila se bosta zaenkrat le na-, dalievaini in literarno-konverzacijski tečaj Nada!ievalni bo vsak četrtek od 18 do Dol 20 ure, literarno-konverzacijski na vsa ko sredo ob istem času Oba se bosta vr-. šila v lastnem lokalu v hotelu »Stara pošta« fl nadstr., soba 8) Priiave se še spre* lemajo pred pričetkom obeh tečajev al' rudi pismeno pri vodii tečajev (gimnazija) Prav tako se bo otvoril tud- elementarm tečaj iz francoščine, ako se priglasi dovoli udeležencev
r— V znamenju noža. Gaštejski klanec ie bil v soboto zvečer zopet oškropljen s krvjo Žrtev napada je b'l Jamnik Vinko delavec, doma z Grosupljega stanujoč na Primskovem V soboto zvečer okob 2 po, noči se je vrača! Droti domu. v bližini Ču< vajnice ga ie nenadoma nekdo od zada* napade! ter težko ranil z nožem v trebuh in zadai v pleča Ranjencu ie nudil prvo pomoč dr Režek. ki je tudi odred'1 takoi prevoz v ljubliansko bolnico Orožništvo ie uvedlo preiskavo.
Z Jesenic
s— Smrtna kosa. Na Javorniku je preminila v 79 letu starosti ga Uršula Iskro* va, vdova po tovarniškem delavcu na Savi Pokojnica je bila mati vrlega narodnjaka in znanega turista g Franceta Iskre in sta* ra mati vrlega sokolskega tekmovalca br Franceta Iskre na Javorniku. Naj ii bo ohranjen lep spomin, preostalim naše iskreno sožaljel
s— Praznovanje Vseh svetih je poteklo tudi letos tako kakor druga leta Osobito ie bilo letos lepo okrašenih tudi 28 gro* bov tuiih tu umrlih vojakov. Po običajnih cerkvenih obredih na pokopališču so pevci lepo zapeli »Človek, glej dognanje svoje.« »Vigred se povrne.« »Pomladi V9f se veseli« in «Oi Doberdob«
s— Sokolski dramski odsek uprizori v četrtek 6. t. m. ob 4. popoldne, v soboto 8. t .m. ob 8. zvečer in v nedeljo 9. t. ril ob 3. popoldne lepo mladinsko igro s pet* iem »V kraljestvu palčkov«. Igro je spisal n'.adinski pisatelj Jos Ribičič. Scenerijo ie izvršil v ta namen brat Josip Čebulj Orkester vodi brat Kleč. Pridite vsi!
Iz Kamnika
ka— Turisti in smučarji na naših plani> nah. Za oba praznika je pohitelo mnogo smučarjev in turistov na Veliko planino. Deževje zadnjih dni in izredno toplo vre* me pa sta zopet vzela sneg, ki ga je bilo že precej.
ka— Zopet naraščajo vode. Skoro ne* prestano deževje na oba praznika je po* vzročilo narast Bistrice. Nevljica je pa po* polnoma mirna. Bistrica je prinašala s se* boj mnoco korenin in drevja.
ka— Vremenska hišica. Ob koncu preteklega tedna so namestili tudi aparate, tako da ie sedaj vse že v polnem obratu ka— Vsi sveti v Kamniku. Kljub slabe* mu vremenu je bil obisk na pokopališčih vel-k. Tudi na vojaškem pokopališču v Mekinjah so bili vsi grobovi posejani s svečicami in mnogi so prinesli cvetja na gomile žrtev svetovne vojne.
Z Bleda
bi— Podiranje Kendove »Kazine«, ki se vrši že več tednov, bo v kratkem konča* no Na njenem mestu bodo začeli graditi mpozantno in moderno kazino.
Iz Trbovelj
t— Vsi sveti. Trboveljčani imajo lepo aavado, da časte z vso pijeteto spomin mrtvih. Od blizu in daleč prihajajo ta dan sorodniki onih, ki počivajo na naših pokopališčih. Obe pokopališči sta bili spremenjeni v cvetoče vrtove. Ob spomeniku v svetovni vojni padlih Trboveljčanov je bilo položenih mnogo vencev in svežega cvetja, za grobove pozablih pa je skrbela šolska mladina. Zvečer je zamigljalo pokopališče v neštetih lučkah in sorodniki ao ostali pri grobovih pozno v noč. Cerkveni obredi, katerim je prisostvovalo mnogo naroda, so bili prestavljeni na nedeljo popoldne. Pred spomenikom padlih vojakov je opravil iste duhovni svetnik g. Gašpa-rič ob asistenci domače duhovščine, združeni pevski zbor pa je zapel pod vodstvom g. Ličarja za take prilike najprimernejšo pesem »Oj Doberdob«, pri križu pa tri ža-lostinke.
Iz Slov. Bistrice
sb— Premestitve. Nedavno je bil preme* ščen učitelj g. Branko Čeh iz tukajšnje deške osnovne šole v oddaljene Pertoče ob avstrijski meji nad Cankuvo. Služboval je z manjšim presledkom skoro polnih b let v Slovenski Bistrici, kjer se je uspešno udejstvoval kot nacionalni delavec in je svoječasno tudi vneto deloval pri domačem Sokolu. Na novem mestu mu želimo vse najboljše. Gdč. Vera Vodenikova je bila iz tukajšnje meščanske šole premeščena v Liboje pri Celju. Sokolsko društvo bo mar* Ijivo vaditeljico naraščaja težko pogreša* lo. — Na meščansko šo'o se vrača g. Ba* čič, absolvent višje pedagoške šole v Beo* gradu.
Iz Ljutomera
lj— Proslava 28. oktobra. Sokolsko dru. štvo je proslavilo praznik bratov Čehoslo' vakov s predavanjem v Sokolskem domu. ki se ga je udeležilo lepo število članstva Uvodoma ie društveni orkester zaigral če* škoslovaško državno himno, nakar je br Baukart predaval o delu Sokolstva za usta* novitev češkoslovaške republike Končal je z vzklikom bratski republiki, njenemu predsedniku in našemu vladarju Orkester ie proslavo zaključil z našo državno himno lj— Gremij trgovcev za srez Liatomer začasno opušča vsakomesečni uradni dan
v Gornji Radgoni, ker je na njem prema* lo frekvence. Zato pa bo vsak petek urad* ni dan v Ljutomeru.
lj— Zeileis v Ormožu. Po našem kraju se je raznesla vest, da ordinira idaj v Ormožu neki zdravnik po Zeileisovi me* t odi in da ima mnogo uspehov. Kaj je na zadevi, ne vemo, nego le beležimo govo-rico. Morda nam povedo Ormožan' kaj več.
lj— Protest je vložila tukajšnja Gostil, ničarska zadruga proti sklepu občinskega sveta, da bo mestna občina zaprosila za dovolitev vinotoča, v katerem bi točila pridelek iz svojih goric. Nekdo pa je sprožil predlog, naj odkupijo ljutomerski gostilničarji občinsko vino — potem ne bo točilnice, občina pa bo imela denar.
Iz Ptuja
j— Češkoslovaški praznik je proslavila JČL 28. oktobra. Pri polno nabiti dvoram se je proizvajal pester program Najprej je zapel novo ustanovljeni moški zbor pod vodstvom g. prof Sedlbauerja obe čsl himni in »Bože pravde« Nato je imel ravna telj gimnazije g dr Komljanec slavnosten govor oP govoru je zaigral orkester D<1a* Skega doma dva komada nato ie banto« nist g Saša Skaza zapel dva soiospeva ii moški zbor več lepih narodnih komada Po oficijelni proslavi se je vtšil družabn* večer v Narodnem domu.
Iz Murske Sobote
mr— Cestnemu odboru. Cesta v avstrij* sko Radgono ie zelo zaremariena Leseni most v Rankovcih ima v sredini ogromno luknjo in v najkrajšem času se na tem mestu mora zgodit' večja nesreča Ne po* čivajte. da ne bo prepozno!
Iz Dolnje Lendave
dl— Sadni izbor za srez Dolnjo Lenda«
vo. V petek 7 novembra ob 10 uri dopol* dne bo v Dolnji Lendavi v posebni sob; gostilne Horvat anketa, katere namen ie, določit za dolnje'endavsk' srez manjše število sadnih vrst. k^ bi v vsakem oziru naiboli ustrezale prilikam v srezu.
Prosveta
Repertoarfi
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20
Torek, 4.: Kraljična Haris. B Sreda, 5.: Gospa ministrica. E. Četrtek. 6.: Razbojniki. D. Petek, 7.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20.
lorek. 4.: Vesela vojna. A. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: Moč usode. B. Petek. 7.: Simfonični koncert v unionski dvorani.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20 Torek, 4.: Dnevi našega življenja. C. Sreda, 5.: Zaprto.
Četrtek, 6.: Sveti plamen. B. KHponi.
Iz ljubljanske opere
»Moč usode«
Nikakor ne uvidimo potrebe novega Verdija na našem odru, ki mora voditi vsekakor drugačno kulturno politiko nego drugi svetovni odri. Iz »Moči usode« se naše občinstvo ne bo ničesar novega naučilo, Ja ne bom govoril celo o sodobni glasbi in njenem razvoju, še manj pa o slovanski glasbeni orientaciji. Ne smatram uprizoritve za kdo-vekakšen domač glasbeni douodek, zlasti še ne radi tega, ker smo si za delo morali Izposoditi tujo pomoč. Forsiranje te kulturno politične smeri je celo neumestno, saj ima mo. kot je omenil g. kolega v SI. N., nebroi drugih enako in več vrednih, a za nas v vsakem oziru še pomembnejših oper, ki bi se prilegale našemu odru. Zares je težko ugotoviti smernice naše operno-kulturne politike, ki jo propagira naša uprava.
Dejanje, ki ca kaže »Moč usode«, je sicer kolikor mogoče teatralno v okusu minule romantične dobe in je podobno zgodbam cenenih kuhinjskih romanov. Vse, kar se godi na odru, nas ne zanima Silno mnogo je tu postranskih slik in epizod, ki posred no s potekom dejanja nimajo nič opraviti a so vstavljene zaradi efekta, na katerega ie prav za prav vse preračunieno Vsa ska-i človeških občutenj in strasti je zastopana v pestri mešanici: religioznost, zasineh. sovraštvo, ljubezen, obup. humor, smrt. pobo). groteska itd. itd., tako. da od te preobilice vtisov vsa zadeva izgubi enotnost prlpo vedne linije ter prepotrebno ekonomijo razvoja dogodkov. Radi tega postane realno mislečemu Moveku vsa zgodba čez nekar časa dolgočasna. Isto je z muziko. Morda resnoben drugi komponist ni tako bogat ms-lodij kot je Verdi, morda tudi res nfhče drugi ni muzikalno obvladal situacij tako točno in ostro, kot on: no. tudi v »Moči usoden je vsega tega v silni preobilici. Osemtaktni periodi s priveski in brez njih sl«»di druga, tej tretja itd. Poje se za vsako ceno in ob vsaki priliki, ako to tekst utemeljuje ali ne in prav zaradi takih oper je začela produkcija iskati novih potov, no vih izrazov, če pa ^>Moč usode« le mika. tedaj mika glasbeno, pevsko, saj je v tem oziru v prvi vrsti za izvajalce hvaležna. Ali izvajalci morajo biti res prvovrstni pevci, morajo biti pa predvsem pevci italijanskih belkanto kvalitet lirično-dramatičnih značajev.
Leonoro je pela zagrebška pevka ga. J u-raničeva. Priznavam, da se ji vloga pev ski in igralski prav odlično prilega in da sem bil po Elzi prijetno presenečen. Po udarjam zlasti njeno smiselno umevanj^ vloge, premišljeno igro in tehtne pevske vrline. G. Marčec (Alvaro) se je sicer z veliko vnemo posvetil svoji nalogi, vendar značaj njegovega elasu in način petja ne iistrezata stavljenim zahtevam. Mnogo boti me je zadovoljil e. Grba (Don Carlos). ki mn je sicer pevski naporna vloga delala kdaj pa kdaj težkofe. toda rešil jo je ven darle želo dostojno in z zanosom. G. Z u pan ima manjšo vlo^o Calatrave. katera pravilni in lepi izvedbi ne moremo prav nif oporekati. G. Rum pel (gvardijan) te zelo simpatičen, g. Janko (Melitone) pa bi zlasti s svojo kapueinado zaslužil aplavz ori odprti aceni. Ga. Kogojeva (vede ževalka) Je živahna fn prav umestna po •»ebno pri muzikalno-n»ivnem. a dovoli efektnem »rafoplanu«. G. Sancln (Tra buro) ima. kakor sem šele sertai f>oi=ebn<> opazil, nekam zelo komično postiran člas. in ni posebno priporočljiv za to vlogo. Tudi
4 mojstrska dela glasbe,
izvajana po svetovnoznanih
umetnikih.
Newyorški
filharmonični simfonični orkester:
(s Toscaninijem) Prelude Traviata ES^S9
Enrico Caruso:
Premiere Caresse 8ois Epats DA 109?

Filadelfijski
simfonični
orkester:
Hunganan Rhapsodv ES 302
Dunajski filhai moniki:
Fledermaus-Ou verture AN 377
Artnrr) Toscanini
Plošče, ki o nobenem repertoarju ne bi smele manjkati Caruso:
...........i OA 103
111
O Sol« Mio A Vucchell«
Vesti t* giuba	......] no
No, Pddliacao hod io . . . k . I
Jeritza:
Allmachtige jungtran .....\ r\o jnoo
Einsam in trflben T»sen .... I
Dal Monte:
Splendoa t* «acte tace . .... I no |015
Spargi d'amors pianto ..... I
Plete:
Ay ajr ay	.....1 no 595
Henchld* it «moi »Mite . . . t f
ta Donna • Mooila ......t n» 44C
E lucevan le atelle.......? UA
Šal japin:
The Prophet	.....) rjB 1103
SonK ot tte Votua Boalmeo .. I UD 1
Kreisler:
Humoresane ........l f)Q 201
Viennoi«........f UD
776
Casals:
Le Cygne ...........1 pA
Momeni Musical........I
Marek Weber In orkester: Fantasle aus fcigoletto	AN 316
Dol Dauber Orchestra In ansambel:
Fortissimo, Kalman-Fanrasie . . . AN 482 3
Pravkar i prišlo na trg: Philharmonic Symphony Orchestra of New York, Conducted by Artuio Toscanini:
Dei Barbiei von Sevilla .....ES 679
Tito Schipa, Tenor:
U.;:::::::::} DA IOSS
Marek Weber In orkester:
Dorlschvvalben — Wa!zer . . . . | « », Wienei Blut - Walzer.....| AN
Najznamenitejši umetniki

Vse gori navedene p/ošde se dobe o osah dobri trgooini te stroke.
HIS M ASTER'S VOICE
Gramofoane
Najbolj dovršeni posnetki
13267
• f
Prodajalni depot za Slovenijo:
GRAMOFON"
R. RBSBERGER
LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 34
Telefon 33-83
(V bližini glav. kolodvora)
ga. S p a n o v a, g. M a g o 1 i č in g. P e r -
ko so doprinesli dobršen del k uspehu opere. Sodeloval je zbor. prav lepo naštu-diran. nekoliko baleta itd.
Opero eta pripravila g. Neffat in g. Polič kar najbolj skrbno in dostojno. Ni pa imela globljega uspeha, ker občinstva ni mogla ogreti.	—č.
Iz uradnih in drugih službenih objav
Dne 2. julija 1930 je umrl stolni župnik v Mariboru Muravec trance. Vsi. ki imajo kako terjatev do zapuščine, so pozvani, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri okr. sodišču v Mariboru oddelek V., dne 14. novembra ob 10. v sobi 6.
Vpis v trgovinski register Na novo Jt vpisana tvrdka Gustav Puc, splošno kle> parstvo tn vodovodna msta.acija d. z o. z v Ljubljani Družba je ustanovljena za at* določen čas tn trna osnovno glavnico tisoč Din ki je vsa vplačana.
Vpisane so naslednje spremembe v ia> družnem registru: Pri Hranilnici in posojilnici v Lešah r. z. z n. z sta izbrisna člana načelstva Ahačič Matej in Valjaj France, vpisana pa člana načelstva Knafelj Janez in Dolžan Jam z. — Pri Prvi Zebljar-ski m železoobrtni zadrugi v Kropi m Kam ni gorici r z. z o. z. sta izbrisana ilana načelstva Drmota Jože in Pogačnik lo. maž. vpisana pa Rajgelj Janez m doMnjc Janez. — Pri splošni zavarovalni zadrugi v Ljubljani r. z z o. z. je izbrisan član na-čelstva Kristan Anton, vpisan pa ^'stan Cvetko. Predsednik zadruge je odslej ^od' krajšek Emil. - Pri Hranilnici in posojil* niči v Zrečah r. z. z n. z. je izstopil iz načelstva Pravst Albert, vstopil pa Biziak Jože — Pri Elektrarni na Dobrovi pri Ljubljani r. z. z o. z. je izbrisan član na. čelstva Remic Andrej vpisan pa Zadnikar Jakob — Pri Vodovodni zadrugi v Lu' kovici r. z. z o. z. je izbrisan član nač«2l» stva Mali Ferdo. vpisan pa Cefar France - Pri Zadružni mlekarni v Ponikvi ob lufc. železnici r. z. z o. z. so spremenjena pra-vila v 15 in 18. - Socialistična diskovna "zadruga v Ljubljani ie po končni likvidaciji izbrisana iz registra.
Razglašen je konkurz o imovini Fantn* eer Marije, najemnice kavarne -Park« ^ Mariboru Konkurzni sodnik ie dr Kovca France v Marboru. upravnik mase dt. Ku zer Karel odvetnik v Mariborn Prv, zbor unnikov pri mariborskem okrožnem sod-šču, soba 84. dne 6 novembra Ob 11-Oglasltveni rok do 30 novembra, ugoto-vitveni narok dne 4 decembra ob II.
Uvedeno je poravnalno postopanje o Imovini Sel jok Jožice, tfgpvke s čevlji v Ljubljani. Prešernova ulica .'>2 Poravnalni sodnik \vsec Anton; poravnalni upravnik odvetnik dr. Andrejčič Anton Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišči) soba 139. dne .I. decembra ob 10. Rok za zglasitev do 29 novembra
Konktirž. ki ie bil razglašen o nreza.lit* ženki favni trg družbi Ivan Kopač fn Ivan Vranič, mehanična delavnica v Ljubljani. Bleiweisovs cesta 52 Je odnra\'lieh. bef n krttia za sfr"ške postonania in tcet se n-predložil predujem, naložen s skLp.m Sodišča.
VIČ. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za občino Vič poziva članstvo in vabi gojitelje zelenjadi, sadjerej-ce in ljubitelje cvetlic na predavaje, ki bo v četrtek 6. t. m. ob 7. zvečer v osnovni šoli na Viču. Predaval bo višji sadjarski nadzornik v p. g. Humek.
CRNOMEU Banska uprava v Zagrebu je imenovala v cestni odbor sledeče gospode: za načelnika Karla Miillerja, župana, za pod načelnika Pavla Kleiuerica. posestnika, za blagajnika Joža Peršaka, šefa davčna uprave v Črnomlju. Ostali odborniki so nekateri župani sreza črnomeljskega. Nastavljen je v Črnomlju tudi cestni nadzornik. — Kmalu se bo pričelo z osebnim delom (ku-lukom). Vsi prizadeti se opozarjajo, da se točno odzovejo vpoklicu na delo, ker bouo v nasprotnem primeru občutno kaznovani. Zdasiti se mera na poziv vsakdo, kdor pa noče osebno delati se lahko odkupi, lako osebno delo je potrebno, ker so ceste res v slabem staniu. V nekaterih krajih savske banovine so na tak način izdelali ze nekaj vzornih cest. — Danes, v torek, 4. t. m., se bo vršil prvi jesenski sejem, ki je vsako leto prav dobro obiskan, posebno za živino in prašiče. Ker so sedaj cene nizke, upamo, da se bo razvila prav živahna kupčija in da bo sejm posetilo mnogo kupcev in prodajalcev. Zadnje vreme ie prineslo tudi sneg. Mirna gora in sosedni kočevski hribi so pobeljeni. Vse kaže. da se bliža rana in huda zima.	_ ._
Eden naših meftaisikev ie izumil nov kairlmrator za avto-nsotoirie.
Mehaniku Timarju iz Pančeva je uspelo, da je izumil nov karburator za vse avto-motorje. Ta novi karburator pomeni pravo revolucijo v razvoju avtomobilskega prometa pri nas knkor tudi v drugih državah. Na osnovi neke naredbe ministrstva notranjih del je izvršila specijalna komisija strokovni pregled tega novega karbura-torja, z uporabo avtomobila znamke Ford na poti Beograd-Mladenovac. Ta komisija je bila sestavljena iz inženjerjev prometne policije in ministrstva gradbenih del. Ugotovilo se je po preizkušnji z novim karbu-ratorjem, ki ga je izumil Timar. da se doseže 30% prihranek bencina, da se na tem karburatorju more uporabljati mesto bencina nafta, pomeSana z navadnim alkoholom za gorivo 4:1, s čimer bi se dosegel 150% prihranek. Vzdržnost motorja z uporabo kariviratorja »Timar« se trikratno po-vefia. Kako je ta novi izum važen za razvoj avtomobilskega prometa, je najboljši dokaz, da je žc več ko 12 držav odkupilo pravico Izdelave »Timar« karburatorjev. V naSI državi so začeli proizvajati ta novi karburator inženjer Kraus in dr. iz Pančeva. Kako važna je ta stvar za avtomobilski promet, se najbolje razvidi iz tega, ker je komisija dognala, da se more z uporabo nafte mesto bencina prevoziti 100 km za 48 _ Din, dočim ie za bencin pogrebno najmanj 140.— Din. Ta »Timar«-karburator se more postaviti v vse avtoznamke. Cena tako ugodna, da se izplača tekom meseca dni.
Viscount R. Cecil:
Mazorožitev ali vojna
Je Kellogov pakt res samo farsa, ali pa lahko iskreno sprejmemo predlog, da je vojna za ureditev naših nasprotstev ne* potrebno in obsodbe vredno sredstvo? Moje mnenje je, da je Kellogov predlog skozi in skozi pravilen. Nisem pristaš na* zora, da so »topovi lepši od besed,« tem. več mislim, da je ume^tnejši izrek: »Bolje je ubijati vojno z besedo kakor ljudi z mečem.« Odrekli smo se vojni kot sred* stvu narodne politike in ta odpoved tvori sedaj del mednarodnega prava, ki urejuje naše medsebojne odnošaje.
Kako je potem mogoče, da se toliko dr* žav pripravlja na vojno, kateri so se od* rekle? Oboroževanje se je po 1. 1928. kljub londonski pomorsk; pogodbi le še poveča* lo. Kaj je v/rok tega usodnega paradoksa? Kazen vpliva tovaren za izdelovanje orož* ja na dober del časopisja, ki je bil pred nekaj časa razkrinkan in žigosan na skup* ščini v Ženevi, je eden najmočnejših vzro* kov naglo probujenje pretiranega nacijo* nalizma, ali, bolje rečeno, ksenofobije.
Po mojem mnenju je slednji pojav pri* pisovati dvema glavnima vzrokoma. E len izmed njih je. da se spomin na vojno bolj izgublja, a drugi, da večina držav danes preživlja »težke čase«. Skoraj povsod vi* dimo finančno, industrijsko, trgovsko ;n delavsko krizo, ki povzroča ljubosumnost v izvozni trgovini m s tem tudi ljubosum* nost in sumničenje tujcev. To pa še n: vse Gospodarska neugodje je vzrok notrani:h nemirov v posameznih državah, ki zopet rodijo strah in nezaupanje inozemstva. K temu je treba še pristaviti, da zopet ož.v* ljajo stare fraze, kakršne so: »Si vis pa* cem, para bellum.« »Imej' smodnik na su* hem« in slično. Tako gre dalje, dokler se naenkrat ne znajdemo na spolzki rebri, ki vodi neizbežno do vojne. Att bo gledala velika množica mož in žena najširših si<* jev, med katerimi žanje vojska v vseh dr* žavah največ svojih žrtev, brez m< e: in odpora napredek oboroževanja? Vsa zgo* dovina zadnjih dveh al; treh generacij ka-že. da to zdravilo bol<f/en še samo pove2a — da oboroževanje vodi zopet samo do oboroževanja.
Oglejmo si te^aj trditve, ki j;h glasno prepoveduje stranka g. Hitlerja. Nemiiio, pravi, so n^iilno razorožili v sredi med nekdanjimi njenimi sovražniki, ki so oa ostali ob* coženi do zob. Zmagovite d*1-žave pa svojih obljub, da tudi znižajo svo. jo voino silo niso držale ter tišče N^.nč.« jo oh tla v položaju ponižujoče podrsie* nost;. Tako Nemčija nima sedaj vodene moralne ov re da ne bi si s silo priborila nazaj onega mesta, ki ga zahtevi njen na* redni pon >s
Ali so te. pritožbe g Hitlerja upravlče. ne? Po mojem mnenju ne. Ravno tako pa tudi mislim, da se mednarodni položaj ne bo s tem izboljšal, ako Francozi odgovar« jajo, da si hočejo z lastnimi sredaSvi usrva« riti jamstvo za ohranitev obstoječih mej in mednarodnih pogodb. Ali naj to razu. memo tako. da Francija izvaja svoj vojaški program brez ozira na svojo obvezo, pri« družiti se splošni razorožitvi, in to samo zaradi tega, ker se v Nemčiji pojavljajo izbruhi narodnega šovinizma in nezado* voljstva.
»Naciji« (hitlerjevski nacionalisti; op. ur.) niso v pogledu mirovnih pogodb prav nič skrupulozni. Pa so zavezniki v tem oziru mnogo boljši? Obveza razorožitve se nahaja v mednarodnih pogodbah in to kot absolutna obveza. V deklaraciji zaveznikov, ki so jo dali Nemčiji v Versaillesu, ni ao* bene klavzule, po kateri bi splošno raz* oroženje bilo odvisno od varnosti ali f>d česarkoli sličnega, temveč samo od nem* ške razorožitve.
»Da omogoči začetek splošne razoro* žitve vseh narodov, se Nemčija obvezuje, da bo točno izpolnjevala vse obveze gle* de suhozemne, pomorske in zračne raz* orožitve.« Tako začenja poglavje o raz* orožitvi v versajski pogodbi V zaupanju na odgovor, ki ga je dal nemškim zastop* nikom predsednik pariške konference, so Nemci podpisali mirovno pogodbo; in ta odgovor je ravno tako nedvoumen. Tudi čl. 8 pakta Društva narodov v tem oziru ni nič manj jasen in tvori ravno tako bistven del osnove Društva narodov, ka* kor člena 10. ali 16. Končni protokol lo« carnske pogodbe, kjer so se pogodbene dr* žave obvezale, da »bodo iskreno sodelovale pri delu na razorožitvi, pričetem po Dru* štvu narodov, in da zahtevajo dovršitev tega dela s pomočjo splošnega sporazuma.« je ravno v taki meri obveza kakor je ob* veza sama locarnska pogodba. Mir in var* nost se mora naslanjati na spoštovanje mirovnih pogodb, ki veljajo v isti meri za vse civilizirane narode.
Toda ali se res razen mirovnih pogodb ni storilo ničesar za ojačenje varnosti? Briand*Kellogov pakt res ne določa v na* prej nobenih sankcij. Vendar ali je to ma* la stvar, da ne more nobena država začeti vojne, ne da bi s tem flagrantno prekršila svečane obljube ki podpisane pogodbe. Jamstvo, ki ga je velika Britanija dala v Locarnu, je sicer krajevnega značaja, ob* sega pa kljub temu vso britansko vojno si* lo in je mnogo realnejše od »entente cor* diale,« ki nas je privedla na stran Franci* je 1. 1914. Poleg tega imamo še pakt Dru. štva narodov, ki v odločnih besedah jamči teritorijalno integriteto vseh držav članic in jim nalaga, da skupno nastopijo proti vsakemu napadalcu. Pravijo, da so te ob* veze preveč meglene in da jih prizadete države ne bi držale. Pomisliti pa moramo, da tak cinizem ubija že v koreninah vse mednarodne oh-vezs, s katerimi jamčijo državt aruga drugi svojo pomoč proti na* padalcu.
Priznavam, da se lahko navedejo tudi izTeki angleških publicistov, iz katerih iz* gleda, da tudi. oni to stvar jemljejo zelo
lahko ali da delajo izpolnitev naših obvez
odvisno od odločitve Amerike. Saj je re* kel eden naših najbolj dogmatičnih publi* cistov na londonski konferenci: »Popolno« ma sem prepričan, da bo delavska demo* kracija Velike Britanije toliko časa nev* tralna, dokler bo Amerika nevtralna.«
Te vrste izjav se mi zde popolnoma ne* moralne, zato so tudi naši odločilni krogi gornji primer odločno zavrnili. Ne bilo bi mi pa težko navajati zopet cele vrste go* vorov in spisov v Angliji, ki dokazujejo, da je naš narod trdno odločen držati ob* veze, ki mu jih nalagajo mednarodne po* godbe. Navajam deklaracijo voditeljev vseh treh naših političnih strank za časa debate o ženevskem protokolu v spodnji zbornici. S tem, da smo pred kratkim pre* vzeli tudi obvezo o finančni pomoči napa* deni državi, smo dali nepobiten dokaz, da nameravamo tudi v praksi izkreno izva* jati čl. 16 pakta Društva narodov.
V onih drugih pretiranih izjavah, ki sem jih omenjal, tiči naslednje jedro: Mi bomo držali svoje obveze, pričakujemo pa isto tudi od drugih narodov. Ko smo na pod* lagi pakta Društva narodov in locarnske* ga sporazuma prevzeli obvezo, da nasto* pimo proti napadalcu, nas je k temu spod* bujala brezpogojna obljuba, da se bodo vse države razorožile, ko bo Nemčija raz* orožena. Toda zaenkrat še vedno čakamo na izpolnitev te obljube. Nočem niti raz* miši jati o položaju, ki bi nastal, ko bi morali to upanje definitivno opustiti. Tak bankerot mednarodnega zaupanja bi ro* dil popolnoma drugačen položaj in čisto drugo politiko. Jasno je pa, da ne bi mog* la nobena britanska vlada, pa naj jo se* stavlja katerakoli stranka, izvesti kake ob* veze glede mednarodne varnosti, razen pod pogojem, da se oboroževanje omeji in zniža potom mednarodne pogodbe. Hen* derson ni govoril samo v imenu manjšin* ske vlade, temveč v imenu vse Velike Bri» tanije, ko je v debati o finančni pomoči napadeni državi na zadnjem zasedanju Društva narodov izjavil: »Pripomniti mo* ram, da bodo ti ukrepi postali stvarni m resnično obvezni šele, ko postane stvar* nost tudi splošna razorožitev. Na tem principu bo zgrajena vsa bodoča politika Velike Britanije.«
Razorožitev je začetek in ne zaključek evolucije naše družbe. Poleg tega je tudi bistveni pogoj za mir. Mir se mora brez dvoma drago palačati; zahteva žrtve, mor. da celo težje od žrtev, s katerimi so tako razsipali v vojni, saj je treba žrtve za mir doprinesti hladno premišljeno. Vprašanje si moramo zastaviti: Koliko lahko damo za ohranitev miru? In ne: KoPko lahko ohra. nimo za sebe? Ali bo Anglija enkrat za vselej zavrgla svojo »arogantno izolacijo«? Ali bodo latinski narodi spoznali, da ob. orožen mir ni mir? Ali bodo centralne si* le opustile blazno nado, da lahko s silo obnove nekdanje stanje?
Državnik! in narodi morajo odgovoriti: da! Drugače mora naša generacija prevzeti na sebe odgovornost, da je obsodila na smrt svoje lastne otroke.
Britski imperijalni pokret
London, konec oktobra
V Londonu se bliža konec zasedanja im» perijalne konference, na katero so prihite. ji zastopniki angleških dominijonov m ko« lonij z vsega sveta. Največ pozornosti so posvetili zbrani delegati vprašanju, kako omiliti kronično brezposelnost, ki postaja vedno bolj opasna rana na angleškem na. rodnem gospodarstvu. Trajalo je skoro 10 let, predno so spoznali angleški narodni gospodarji in politiki, da brezposelnost nI samo prehoden pojav, temveč posledica na. zadovanja razpečavanja angleških proizvo. dov na svetovnem trgu in splošne gospo« darske krize. Vprašanje omiljenja brezpo« selnosti je zato postalo poslednje čase v Angliji eminentno politično vprašanje, s katerhn se bavijo vse stranke, ki neutrud« no iščejo izhoda iz nevzdržnega položaja. Razumljivo je, da so se obračale nade vseh politikov in gospodarjev pred vsem na ne-izčrpne možnosti v okviru imperijalnih me. ja. Te nade doloo časa niso naletele na po« sebno razumevanje dominijonov, ki so hlad. no odklanjali vsako tesnejše sodelovanje z Anglijo, dokler niso pričeli sami tudi ob« čutiti neprijetnih posledic svetovne gospo« darske krize. Rapidno je pričel padati kon« zum njihovih poljedelskih proizvodov In industrijskih surovin, ki so imeli poprej v Angliji glavnega odjemalca. Dominijoni so sedaj postali dovzetnejši za angleška vabi* la in so končno pristali na sklicanje impe» riialne konference, ki naj položi temelje bodočnosti imperijalni gospodarski organi« zaciji, zgrajeni po vzoru Zedinjenih držav.
Pravi duševni oče imperijalne konference, je bil lord Beaverbrook, ki propovedu« je že od novembra meseca leta 1927 potre« bo uvedbe imperijalnih carin in imperijal* ne carinske zveze. Beaverbrook si zamišlja to zvezo na podlagi preferenčnih carin med vsemi državami britskega imperija. Ves ta ogromni kompleks, ki obsega celo četrtino vsega prebivalstva na svetu, naj bi posta! tržnica v prvi vrsti za angleško blago. Po« tem bi bilo mogoče zaposliti vse angleško brezposelno delastvo in nuditi trajen bogat zaslužek tudi angleškim podjetnikom.
Umevno je, da časopisni kralj Beaver« brook pri izbiri sredstev za izvedbo tega grandioznega načrta ni bil baš skrupulozen. Osnoval je sprva skupno z lordom Rother. merom, ki ga je tudi pridobil za svoje ide> je, nadstrankarsko »Imperijalno ligo« in za« čel ž njo odločno borbo proti konzervativ« ni stranki, ki je izrekla tehtne pomisleke proti uvedbi imperijalnih zaščitnih carin. Pozneje je ustanovil baš zaradi te neodloč* nosti konservativcev celo lastno stranko »United Empire Partv«, ki je po hudih bor« bah sklenila z BaIdwinom začasen spora« zum, na katerega osnovi je tudi konserva« tivna stranka v celoti sprejela Beaverbroo« kov imperijalni načrt. Konservativci hoče» jr iti celo v prihodnje volitve z geslom: Zahtevamo imperijalne zaščitne carine!
Nasprotniki pokreta za uvedbo imperi« ja'nih zaščitnih carin so v Angliji danes sa« mo še liberalci in socialisti. Vendar pa se pojavljajo že celo med voditelji socialistič«
nih strokovnih organizacij možje, kot Ben Tillet, ki propoveduje potrebo uvedbe im» per:ilnih carin. Delovanje teh mož je pri* pisovati, da je bila na letošnjem kongresu strokovnih socialističnih zvez sprejeta spo« menica o potrebi sodelovanja angleških de= lavskih strokovnih zvez pri izvedbi novih velikih gospodarskih enot, pred vsem brit. skepa imperija. Spomenica označuje sicer Beaverbrookov nalrt kot »bedasto idejo«, vendar pa pomenja ta spomenica brez dvo* r prelom z načelom svobodne trgovine in že celo javno razmotriva o uvedbi za* ščitnih carin.
Pokret Bena Tilleta in tovarišev pome« nja veliko spremembo v mišljenju angle> škega delastva ter dokazuje, da je vzbudi* la imperijalna ideja ugoden odmev tudi med angleškimi delavci. Sklepi kongresa socialističnih strokovnih zvez pa bodo vpri* vali tudi na bodoče stališče delavske stran* ke, ki je docela odvisna od finančne tn organizatorične pomoči strokovnih organi« zacij. V Macdonaldovi vladi je danes fana« tičen pristaš svobodne trgovine samo ?e Sno\vden, dočim sta se njegova tovariša Thomas in Addisson prav uspešno poglo« bila v študij imperijalne ideologije. Pred* sednik Macdonald je za enkrat še neodlo. čen ter se ni izjavil niti za eno, niti za dru« go skupino. Vsekakor pa ne bo mogel dol« go kljubovati pritisku delavskih ministrov, ki so se spričo za nad en milijon poviša« nega števila brezposelnih oklenili brez po« mislekov imperijalne ideologije kot zadnje rešMne bilke.
Tako je danes poslednji branik svobod* ne trgovine med Angleži samo še liberalna stranka. Vprašanje pa je, ali ne bo spreme« nil tudi Lloyd George preko noči svojega mišljenja ter se nepričakovano tudi sam uvrstil med pristaše imperijalne trgovine in imperijalnih carin, ako bo videl, da preha« jr večina angleškega naroda v taber za« stotnikov te ideje. Poleg tega pa je misel izvedbe nove gospodarske enote po zasno« vi Beaverbrooka tako velika ideja, da nt bi bilo prav nič čudno, če bi se Liovd Ge» orge odločil za njo že samo zaradi te njene veličine.
Šport
Dekadenca slovenskega nogometa
Na moj nedavni članek je odgovoril g. Marij Kuret. Zal skuša moj članek potegniti na polje medklubske polemike in mu z osebnimi replikami odvzeti stvarni značaj. Zakaj razpravlja g. Kuret, dasi funkcionar naše vrhovne nogometne institucije, o povsem stvarnem predlogu v tonu klubske intolerance? Kaj mene brigajo klubski prepiri ? Za športnike komentarji ne bodo potrebni; ker bi pa utegnila izvajanja g. Kureta o stvari sami dovesti nepoučene v zmoto, smatram za potrebno, da na nje kratko repliciram:
Ne samo po mojem prepričanju, temveč po naziranju velike večine športne publike in vseh objektivno mislečih športnikov kateregakoli »tabora« bi bila reorganizacija prvenstvenega tekmovanja najkrajša pot, da se športni nivo našega nogometa dvigne in da se eliminirajo škodljive posledice sovražnega nasprotstva med »Ilirijo« in »Primorjem«. Prednosti uvedbe enotnega prvega razreda za vodilne kluhe Ljubljane, Maribora in Celja sem obrazložil že v sobotnem članku in so tako očividne, da jih ne bom ponovno navajal; da se pa ta sistem svoječasno ni obnesel, je razumljivo, ker je takrat obstojala v kvaliteti dotičnih klubov še tako velika razlika, da prvenstvene tekme niso nudile boljšega športa in vzbujale s strani publike mnogo večjega zanimanja kakor sedanje drugorazredne lokalne prireditve; z napredkom izvenljubljanskih klubov so se pa prilike med tem bistveno izpremenile, kar je vsakomur znano, četudi g. Kuret ta moment prezre. Nesmiselno je trditi, da bi bili po taki reorganizaciji tekmovanja vsi drugi klubi oškodovani; finančna stran bi se mogla v skladu s predlogom g. Kureta samega z dotičnimi klubi sporazumno urediti; v športnem oziru pa nimajo slabši klubi od tekmovanja v prvem razredu nikake koristi, ker običajni dvoštevični porazi v tekmah z vodilnimi klubi igrače pač samo deprimirajo. Res je, da predlagana reorganizacija tekmovanja po pravilih med sezono ni mogoča; izvršiti bi se že bila morala pred dvema letoma, toda jo še vedno zaman pričakujemo. Naša vrhovna nogometna institucija pa mora biti dostopna tudi nepristranski kritiki športnikov, ki se ne opredelujejo po »taborih« in če je kritika sedaj izzvana, mogoče vsaj za prihodnje leto ne prihaja prepozno.
G. Kuret zaključuje, da se more nivo našega športa dvigniti samo v primeru izboljšanja športne morale. Pa kaj pomagajo vsi apeli? Ali ni nazadovanje športne morale pri ljubljanskem nogometu po Vašem lastnem priznanju predvsem posledica nevzdržnega razmerja med vodstvi klubov »Ilirija« in »Primorje«, katerih nesportne sovražnosti se čimdalje bolj prenašajo tudi na aktivne športnike? Trajen sporazum med »Ilirijo« in »Primorjem« se zdi neizvedljiv, sedanji sistem tekmovanja pa rivaliteto naravnost omejuje na samo ta dva kluba in jima med-klubsko borbo s tako škodljivimi posledicami takorekoC vsiljuje. Ali ni torej najenostavneje odvzeti ostrost tej škodljivi borbi z razširjenjem konkurence na enako močne izvenljubljanske klube in usmeriti energijo, ki se po priznanju g. Kureta in g. dr. Buljeviča brezplodno troši v medklubskih sovražnostih, v pro-speh športa na širše polje? Dokler se pa > tabor« g. Kureta brani vsake izpremem-be sedanjega stanja, seveda ni nikakega upanja na zboljšanje. Miloš Sevnik.
Mariborski zimskosportni podsavez. I. seja upravnega odbora se vrši v Mariboru v četrtek, dne 6. novembra ob 20. uri v restavraciji hotela >Orel<, v lovski sobi. Vabimo vse odbornike, da se te prve seje pol-noštevilno udeleže, ker se bo določil bodoči delovni program. — Tajnik MZSP.
SK Ilirija, smuška sekcija. Sestanek sekcije bo drevi 4. t. m. v klubovi sobi kavarne Evrope ob 20. Prosimo polnošte* vilne udeležbe.
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 20. se vrši v damski sobi kavarne >Emo* na« seja gospodarskega odseka. Pr->sim polnoštevilne udeležbe. K seji sta vab. Ijena še gg. Sajovic in Banovec.
Ali ste že naročeni na ^ŽIVLJENJE IN SVET44?
SOKOL
Lepo uspeli ustanovni občni zbor Sokola za Preddvor in okoliš
Preddvor, 31. oktobra.
Sokolska ideja gre svojo zmagovito pot.
Mladim sokolskim organizacijam v Šenčurju, Naklem in Retečah se je priključila v nedeljo četrta, nova, ki obeta postati izredno čvrsta postojanka sokolskih idej.
V	nedeljo popoldne ob 15. se je vršil v osnovni šoli v Preddvoru ustanovni občni zbor Sokola za Preddvor in okoliš, ki obsega celo vrsto vasic. Zanimanje za zbor med domačini je bilo uprav ogromno, ssol-ska soba je bila nabito polna bratov in sester, ostali pa so zaradi prenapolnjeno-sti prisostvovali na hodniku poteku občnega zbora. Vseh članov je bilo navzočih točno 166 od 169 že vpisanih. Poleg Pred-dvorčanov je bila četa 30 mladih, kmet-skih fantov, ki so pod vodstvom falskega upravitelja g. Jocipa iz Olševka korpora-tivno prispeli v šolo.
Občni zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora šol. upravitelj v Preddvoru br. Jocif Peter s pozdravom na župne funkcionarje starosto Janko Sajevica, načelnika Franca Ažmana, načelnico Mici Pečnikovo in tajnika Cvara, starosto kranjskega Sokola br. dr. Šemrova, starosto škofjeloškega Sokola, veleindustrijca in graščaka v Preddvoru br. Franca Dolenca in načelnika loškega društva br. Rudolfa Hrovata, kakor tudi na vse domačine, ki razumejo slediti težnjam naše domovine. Po br. Jocifu, ki je oddržal še krajši nagovor je nazdravil skupščini imenom župe Kranj br. Sajevic. Tajnik br. Švara je raztolmačil organizacijo Sokola, nato pa je imel enourno predavanje škof-jeločan br. Horvat. Novincem je prikazal vso korist in higiensko stran telovadbe, je razložil idejo Sokolstva, njegove smotre in pota za njih dosego. Zbrani so z očivid-nim zanimanjem zajemali osnovne nauke sokolskega evangelija. Fr. dr. Šemrov se je dotaknil razmerja m. d vero in Sokolom in nazdravil nove iu društvu za Kranjskega Sokola, ki ponosito motri naraščanje okoliških čet in društev. Br. načelnik Ažman je razložil še vojaške olajšave nakar so se izvršili v lepem soglasju predlogi za imenovanje društvene uprave: starešina Jocif Peter, šolski upravitelj v Preddvoru, podstarešina gostilničar Križnar Jože, tajnik upravitelj graščine Slane Josip. Določilo se je še 6 odbornikov, izbrali namestniki in revizorji, članarina je določena na mesečnih 5 Din.
Posebej moramo poudariti, da je za telovadnico preddvorskemu Sokolu daroval znani sokolski dobrotnik in pobornik br. Dolenc iz škofje Loke 16 m dolgo in 5.5 m široko dvorano, ki je bila prvotno namenjena za mizarsko in kolarsko delavnico. Dvorana je prav lična, ometana in poslikana, da se bo društveno življenje lahko lepo razvijalo. Br. Dolencu srčna hvala!
Za telovadbo je dosedaj prijavljenih 38 telovadcev in okoli 20 telovadk. Vtis občnega zbora je prvovrsten, navdušenje veliko in pripravljenost do dela obča.
Po občnem zboru, ki je trajal dve in pol ure, so se nekateri gostje napotili v grad škofjeloškega staroste, kjer so v prijaznem pomenku razpravljali o sokolskih zadevah.	-----
Sokolsko društvo v Cerkljah ob Krki
Novoustanovljeno sokolsko društvo v Cerkljah je priredilo splošno za vse prijatelje Sokola, obvezno pa za člane, v nedeljo, dne 12. t. m. predavanje v prostorih državne osnovne šole. Predavanja se je udeležilo za naš kraj precejšnje število prebivalstva, ki pa je bilo tudi lahko zadovoljno — saj je slišalo nekaj lepega in koristnega, za kar gre hvala splošno priznanemu predavatelju bratu Vekoslavu Bučarju iz Ljubljane.
Brat Bučar nam je v lepih, v srce sega-jočih besedah sporočil, zakaj je s tako izrednim veseljem prišel k nam v našo sredo.
Njegovo predavanje se je delilo v dva dela in sicer v zgodovino in idejo Sokolstva. Predavatelj nam je očrtal osnutke Sokolstva pri ustanoviteljih, bratih Čehih, nakar je prešel na vse druge države, v katerih se je ustanovil Sokol. Precej točno je potem obravnaval lužiško Sokolstvo in na koncu še razvoj in nastanek jugoslo-venskega Sokola. Drugi del pa je obsegal sokolsko idejo.
Po končanem govoru se mu je br. Vidmar Mirko v lepih besedah zahvalil za krasno uspelo predavanje, obenem pa je poudarjal tudi, da je za vsakogar častno biti Sokol, saj v to naj nam bo vzgled naš najvišji zapovednik Nj. Vel. kralj Aleksander in njegov prvorojenec — starosta Sokola kraljevine Jugoslavije Peterček.
Nato je br. načelnik s pozdravom na vse brate in sestre zaključil ta prvi sestanek.
V	sokolskem društvu je nastala sprememba in sicer z odhodom dosedanjega načelnika br. Jereba, ki odhaja na odslu-ženje kadrskega roka. Njegovo mesto je prevzel semkaj premeščeni učitelj Mirko Vidmar, ki je pričel že tudi z redno telovadbo.
Splošno je opažati pri ljudstvu navdušenost, pri mlajših pa izredno veselje do telovadbe, kar nam tudi priča izredno število telovadcev, pri prvi vaji 20, kar je za naš kraj jako mnogo, žal, da za telovadbo sedaj nima tukajšnji Sokol primernega prostora, ampak se ista vrši v razredih tukajšnje državne osnovne šole. želimo novoustanovljenemu društvu lep napredek, vaditeljem pa krepke volje in vztrajnosti, kajti dela je mnogo.
Zavedajo naj se, da vzgajajo ljudi — krepke narodnjake, ki bodo vedno zvesto vdani našemu najvišjemu zapovedniku kralju. Zdravo!	J- M.
Proslava čsl. narodnega praznika Sokola na Jesenicah
V	torek zvečer je priredil Sokol v dvo* rani Sokolskega doma slavnostno akade* mijo v proslavo 12 letnice osvobojenja če* škoslovaškega naroda. Prireditev je bila s strani občinstva zelo lepo obiskana, pred* vsem pa so bili navzoči predst. drž. uradov, častna pa je bila udeležba s strani učitelj, stva z osnovne in meščanske šole. Staro* sta brat dr. Maks Obersnel je prireditev otvoril s pozdravom na vse navzoče, pove* dal v kratkih besedah pomen tega dneva in naglasil, da se je ravno v teh težkih časih preizkusila zvestoba naših severnih bratov napram našemu narodu m državi. Slavnostni govornik, sokolski prosvetar brat Franjo Klavora je v lepih in zanosnih besedah orisal burno zgodovino češkega na*
roda, njega silne boje za obstanek in po» polno osvobojenje.
Godba je zaigrala češkoslovaško himno, ki so jo poslušali udeleženci stoje, na kar je sokolski pevski oktet dovršeno zapel »Slovan povsod brate ima«, »Pod noč« in »Ko so fantje proti vasi šli«.
Starosta brat dr. Obersnel se je zahvalil vsem navzočim za obisk, izrekel pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru in visokemu kraljevskemu domu, na kar je godba za. igrala našo državne himno in s tem zakliu« čila proslavo, ki se je vršila v znamenju češkoslovaškega in jugoslovenskega brat. stva in vzajemnosti.
Sokolski glasnik z dne 1. novembra prinaša na prvi strani grb Češkoslovaške in je po svoji vsebini v prvi vrsti posvečen proslavi češkoslovaškega narodnega praznika. Ima že prva navodila saveza za proslavo 1. decembra. ki mora biti po vseh društvih prav slovesna. Važen je članek »Dan svobode« br. dr. Ivana Laha in >;češkoslovački 28. oktobar i Sokolstvo« br. dr. Rudolfa Krivica. Opozarjamo na razpravljanje br. Miroslava Ambrožiča in br. Matije Sušnika o župnem vprašanju. Ljubljanski Sokol objavlja svoj proglas članstvu in javnosti, da je mestna občina ljubljanska podarila društvu tivolsko letno telovadišče. Listek se spominja br. Sr. Puncerja, br. Bojan Drenik pa priobčuje svoje spomine na zlet v Beogradu 1. 1910. Obsežna je tudi vsebina vesti iz saveza in žup.	»
Komemoracija Sokola I. na Taboru za mrtvimi člani in članicami se je vršila v soboto ob pol 14. Po odsviranju žalobnih fanfar društvene godbe je zapel pevski zbor turobno »Vigred«, nakar je povzel besedo društveni starešina br. inž. Bevc, ki je v svojem globoko občutenem nagovoru na zbrano članstvo poudaril vse one zveze, ki nas vežejo duševno z mrtvimi brati in sestrami. Spomnil se je vseh umrlih v letošnjem letu, zlasti je lepo govoril v spomin nesrečnemu bratu Tonetu Male-ju, vzoru sokolskega borca in tekmovalca. Ob tej priliki je proglasil na željo vsega članstva malo desno telovadnico v »Malejevo telovadnico«, kjer je nepozabni brat preživel toliko lepih ur v družbi svojih sobratov. In odprla so se vrata na desno ter smo tamkaj zagledali žalobno skupino: Malejevo sliko, obdano od vseh njegovih tekmovalnih diplom z luksemburško v sredini. Okrog in okrog pa so bili venci in trakovi Mednarodne telovadne zveze, Sokolstva in drugih telovadnih organizacij. Po govoru br. staroste je zopet zapel ža-lostinko pevski zbor, nakar je žalobna fanfara zaključila lepo pijetetno slovesnost taborskega društva.
Sokol Šiška. Kdor se želi vpisati r smučarski tečaj pod vodstvom br. Iv Tav« čarja, naj se zglasi pri br. Rud. Berdajsu, Bežigrad 10 ali pa pri br. Hmku Klavori, Celovška cesta 32
Sokolsko društvo v Guštanju se naglo razvija tako glede članstva in društvenega dela. Predavanje v proslavo Češkoslovaške države je bilo sijajno obiskano. Člani pridno telovadijo. Žal, da v zimskem času ne bo mogoče vežbati, ker se podira telo« vadnica, nekdanja baraka za ruske ujetni« ke. Da pa bi mladi člani bili zaposleni tu. di čez zimo, se je v društvu osnoval tam« buraški zbor. Članov je nad 20, instrumen« tov pa le 7. Ker društvo ne more nabaviti novih tamburic, ker se pripravlja za zidavo telovadnice, člani pa so revni, zato se obra« ča na vso narodno čutečo javnost, da pri« skoči na pomoč z darom odvisnih starih tamburaških instrumentov, posebno biser« nic, kontrašic in bračev vseh vrst. Pošljite na naslov Sokolskega društva v Guštanju, ali pa br. šolskemu upravitelju v Guštanju. Ako pa bi katero društvo ali posameznik ne mogel podariti tamburic, je društvo pri« pravijeno dati primerno odškodnino, ki naj ne bo previsoka. Narodnjaki! Spomnite se ob desetletnici koroškega plebiscita sredi« šča osvobojenega dela Koroške, Guštanja v Mežiški dolini.
Sokolsko društvo Rimske Toplice-šnaar-jeta je na lep način proslavilo dan osvobojenja češkoslovaškega naroda. Proslavo je otvoril podstarešina br. Dvorak, ki je nato opisal zgodovinski položaj čeho-slovakov od poznih vekov do najnovejše dobe. Predavatelj br. Dvorak, ki je rodom Čeh in je za časa svetovne vojne služil tudi v češki vojski, nam je vedel obširno povedati marsikaj zanimivega o razvoju češkoslovaške republike. Predavanje je bilo po izbranosti snovi zelo zanimivo in zares pestro sestavljeno. Občinstvo je z vso pozornostjo sledilo predavanju ter ob koncu predavanja br. Dvoraka obsulo s hrupnim aplavzom in navdušenimi vzkliki. Sokoli-pevci so zapeli »Hej Slovani!« in »Lepa naša domovina!« Po proslavi se je potem razvil še družabni večer, ki je uspel nad vse po-voljno. Prostor je bil neokrašen — saj s kakšno sliko bi bilo umestno opremiti sobo!
Sokolsko društvo pri Št. nju v Slovenskih goricah je na skromen, krajevnim razmeram dopusten način proslavilo 10-letnico koroškega plebiscita s članskim sestankom, na katerem je v poljudnih besedah predaval o Koroški br. Sardoč. Drugič se je zbralo članstvo 28. X. na praznik osvobojenja bratov čehoslovakov. O Češkoslovaški v zemljepisnem in zgodovinskem oziru ter naglašajoč ozke vezi med obema državama pa je govoril br. nač. še-ško. Obeh sestankov se je članstvo kljub ogromni zaposlenosti pri jesenskem delu udeležilo skoraj polnoštevilno in s tem dokazalo svojo sokolsko disciplino.
Sokol v Križevcih pri Ljutomeru je priredil 28. X. ob 20. v društveni sobi češkoslovaški večer. Predavalo se je. o zgodovinskem in zemljepisnem razvoju ČSR, o razvoju Sokolstva in o slovenskem Ko-rotanu. Obisk je bil dober, žal, pa ni bilo zastopnikov občin, gasilnega in prosvetnega društva, ki jih je Sokol povabil aa skupno proslavo. Ne vemo, zakaj bi tudi pri nas ne bi bilo mogoče skupno delo v dobro in napredek vaščanov in naroda. Prelomite že enkrat s staro miselnostjo in odprite oči! Sokol vam nudi svojo pomoč. Samo da enkrat tudi tu pričnemo s pozitivnim delom vseh organizacij.' Istega večera se je poslovil od nas tudi društveni prosvetar in vaditelj moškega naraščaja br. Franc Borko, ki odhaja k vojakom. V petju in poslovilnih besedah odhajajočemu bratu je potekel ves večer dostojno in se enako lepo tudi zaključil. —ar.
Kako narašča Sokolstvo? še pred letom dni je štela sokolska organizacija v Jugoslaviji okrog 450 društev z okoli 72 tisoč pripadniki. In danes? P« vsej državi je število edinic narastlo na preko 700 in samo članstvo na 66.700, z deco in naraščajem pa znaša število sokolskih pripadnikov po štetju v oktobru nad 115.000 oseb.
GOSPODARSTVO
Važna carinska novela
Povpšanje agrarnih in nekaterih fiskalnih carin.
Tj. Vel. kralj je na predlog finančnega min'stra po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolnitvah tarifnih številk uvozne in izvozne tarife predloga zakona o spleti carinski tarifi. Z novem zakonom se atno povišajo številne agrarne minimalne uvozne carine, vrhu tega pa prinaša zakor, občutno povišanje carine na bencol in na gramofone in plošče. Povišanje agrar. tarifnih postavk znaša 100% in deloma še več. Z zakonom se znova uveljavijo minimalne uvozne carine iz prvotnega predloga zakona o splošni carinski tarifi iz L 1925., ki so bile prav tega leta na podlagi člena 21S. finančnega zakona za leto 1924./25. znahio znižane. Tiče se torej carinskih postavk. ki niso pogodbeno vezane.
Minimalna carina uvozne tarife na pšenico in rž (tar. postavka št. 1) se poviša od 2.50 na 5 zlatih Din za 100 kg, carina po tarifni postavki št. 2 na ječmen in oves od 1.50 na 3 zlate Din, po tarifni postavki št. 3 na koruzo od 1.25 na 2.50. po tarifni postavki št. 7/2 na soeivje (zelje, ohrovt, koleraba, fižol v stročju, grah in bob, kumare, sa-lata. buče, redkvice, špinača, paradižniki In paprika) pa od 6 na 10 zlatih Din. Uvozna carina na čebulo, češenj in ostale luke po postavki 7/3 se poviša od 3.50 na 10 zlatih Din, minimalna carina na krompir po postavki 4 od 3 na 6 zlatih Din, minimalna carina na fižol po postavki 8/1 od 4 na 15 zl. Din in na grah po postavki 8/2 od 4 na 20 zlatih Din. Nadalje se poviša minimalna carina na svežo in nesoljeno slanino in salo (tar. post. št. 60) od 5 na 60 zlatih Din. Namen teh povišanih agrarnih carin, ki seve da navzlic povišanju še znatno zaostajajo za carinami v industrijskih državah, je ta, da se pri sedanjem izredno težkem stanju našega kmetijstva in glede na ogromne težkoče. ki jih imamo pri izvozu agrarnih proizvodov. ' onemogoči izvoz, ki je obstojal deloma v nekaterih obmejnih delih naše države.
Za našo lesno industrijo je važno 100% povišanje minimalne uvozne carine na drva za gorivo. Tudi tu se uveljavijo prvotne, v predlosu splošne carinske tarife določene minimalne carine, s tem, da se minimalna uvozna carina na drva po postavki 91 poviša za 1 kub. m od dosedanjih 0.25 na 0.50 zlatih Din in pri 100 kg od 0.05 na 0.10 zl. Din. Tudi to povišanje uvozne carine Ima namen preprečiti pri sedanjih izvoznih tež-koeab uvoz drv v nekatere obmejne pokrajine naše države. Nadalje uvaja carinska novela uvozno carino na lahka olja od katrana. t. j. na bencol, toluol in ksilol, dočim je bil uvoz doslej carine prost, in sicer se določi tarifna postavka 176/1 v izmeri 60, od-nosno po minimalni tarifi 44 zlatih Din od 100 kg. Uvedbi, te carine pomeni izenačenje carinske in trošarinske obremenitve bencina in bencola. Carina na bencin znaša namreč 13 zlatih Din od 100 kg, t. j. 143 papirnatih Din, dočim znaša trošarina 300 Din, carina in trošarina torej skupaj 443 Din. Ker pa je bencol trošarine prost, se uvaja minimalna uvozna carina v izmeri 484 papirnatih Din na 100 kg.
Na jobčutnejše pa je po risanje uvozne carino na gramofone, parlofone, dibtofone in slične aparate (tarifna številka 687), ki se poviša po maksimalni tarifi od 180 na 650 po minimalni tarifi pa od 140 na 500 zlatih Din. Prav tako se poviša uvozna carina na gramofonske plošče, valjarje za parlofone Id diktafone po maksimalni tarifi od 130 na 550 po minimalni pa od 100 na 500 zlatih Din.
Bencol, toluol in ksilol, ki ga uvaža vojno ministrstvo za svoje potrebe ali se uvaža za kemično predelavo, je carine prost po po-sojih, ki jih bo predpisalo finančno ministrstvo.
Končno se po carinski noveli ukinja ii-vozna carina na oljnate plodove in oljnato
semenje, ki je doslej znašala 8 Din. Povišane uvozne carine se uveljavijo za vse uvozno blago, ki ni bilo do uveljavljenja zakona prijavljeno carinarnici, ali pa ki se nahaja v privatnih carinskih shraniščih, ako so ocarini in dvigne v roku 15 dni od dne uveljavljenja zakona. Ukinjenje izvozne tarife na oljnate plodove, pa večja za blago, ki na dan uveljavljenja še ni prešlo državne meje.
S carinsko novelo se spremeni tudi točka 4. splošnih pripomb k XV. delu uvozne tarife, in sicer v toliko, da se tudi za predmete iz tar. št. 653, točka 3, 4 in 5 (separatorjl m centrifuge za mlekarstvo, stiskalnice za grozdje, sadje, seno in slamo iT kmetijske stroje, ki v tarifi niso posebno imenovani) uvaja oprostitev od uvozne tarife, če se ne izdelujejo v naši državi.
Znatno poslabsajne nase zunanje trgovine
Generalna direkcija carin je pravkar ob-, a vila statistiko naše zunanje trgovine za esec september, iz kateri je razvidno ponovno poslabšanje naše trgovinske bilance. Kakor v avgustu tako je bil tudi naš izvoz v septembru precej manjši kakor v istem mesecu pret. leta. V septembru smo namreč izvozili 375.356 ton (lani 503.591 ton) v vrednosti 559.4 milijona Din nasproti 721.1 milijona Din v istem mesecu pret. leta, tako da je bil letos v septembru naš izvoz za 161.8 milijona Din ali 22.4% manjši.
Razvoj našega izvoza v letošnjem letu v primeri z lanskim je bil naslednji (v milijonih Din):
Izvoz	1929 1930
I.	četrtletje	1310.2 1696.0 + 385.8
II.	četrtletje 1678.9 1666.4 — 12.5 julij	621.3 513.8 — 107.4 avgust 1006.2 569.2 — 437.0
september _721.1 559.4 — 161.8
jau - septl	5337.7 5004.8 — 332.9
Docim je bil še v prvem četrtletju letošnjega leta naš izvoz za 385.8 milijona Din vecu nego lani in se je v drugem četrtletju držal približno na višini minulega leta, Je v tretjem četrtletju zaostal kar za 706.2 milijona Din, tako da je sedaj vrednost vsega našega izvoza za prvih 9 mesecev tek. leta za 332.9 milijonov Din manjša nego vrednost izvoza v istem razdobju lanskega leta.
Naš uvoz pa se je v septembru nasproti predhodnemu mesecu dvignil za okrog 80 milijonov Din in je znašal 137.108 ton "lani 136.612 ton) v vrednosti 649.3 milijona Din nasproti 656.6 milijona Din v septembru pret. leta, tako da imamo navzlic večji vrednosti kakor v avgustu zmanjšanje uvoza nasproti minulemu letu za 7.4 milijona Din.
Trgovinska bilanca
Ker je uvoz nasproti lanskemu septembru v znatno manjši meri nazadoval kakor Izvoz, se je naša trgovinska bilanca poslabšala in je bila za september pasivna 89.9 milijona Din. dočim je bila v lanskem septembru aktivna za 64.5 milijona Din (v
avgustu je znašala pasivnost 2.6 milijona Din, dočim je bila naša zunanja trgovina lani' v avgustu aktivna za 371 milijonov Din). Gibanje naše trgovinske bilance je bilo letos naslednje (v milijonih Din): Tre. bilanca	izvoz uvoz
I	četrtletje	1696.0 1740.5 — 44.5
II	četrtletje 1666.4 1737.6 - 71.2 julij	513.8 577.4 — 63.5 avuust 569.2 571.8 - 2.6 september 559.4 649.3 - 89.9
jan.-sept. 1930 5004.8 5276.6 — 271.8
>	> 1929 5337.7 5625.2 — 287.5
>	> 1928 4569.9 5757.9 —1188.0
>	> 1927 4603.4 5238.0 — 634.6
V prvih treh četrtletjih je znašal naš izvoz 5005. naš uvoz pa 5277 milijonov Din in je naša letošnja trgovinska bilanca doslej pasivna za 272 milijonov Din. Nasproti bilanci za isto razdobje lanskega leta je pasivnost še nekoliko manjša, to pa le zaradi tega, ker smo imeli lani v prvem polletju hudo pasivno bilanco, ki je presežek močno aktivnega tretjega četrtletja še ni mogel izravnati. Pri izvozu kakor tudi uvozu opažamo letos nazadovanje, ki znaša za prva tri četrtletja pri izvozu 332.9 milijona Din ali 6.2%, pri uvozu pa 348.7 milijona Din ali 6.3 %. Nasproti letu 1928. pa je seveda naša letošnja trgovinska bilanca še vedno znatno ugodnejša, tako glede pasivnosti, kakor tudi glede obsega zunanje trgovine.
= Za enotno strokovno glasilo. Preteklo sredo smo poročali, da so se predstavniki vseh kmetijskih strokovnih društev razen Sadjarskega in Vrtnarskega društva izrekli za skupno glasilo. K tej vesti je pripomniti, da se tudi zastopniki Čebelarskega društva še niso končno odločili za skupno glasilo. Čebelarji menijo, da more imeti tak sklep poleg dobrih tudi težke posledice za društvo in je zato najboljše, da o tem odloči občni zbor, posebno še, ker je po zatrdilu z merodajnega mesta skupno glasilo Drva stopnja za popolno likvidacijo vseh oosameznib kmetijskih strokovnih društev in njih združitev v enotno društvo.
= Vinski sejem priredi vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih 10. decembra. Otvoritev ob 8. Letošnji mošti se prav lepo razvijajo in bodo do takrat gotovo že take daleč, da se bo dala kvaliteta popolnoma presoditi. Pridelek je letos zaenkrat večji od lanskega. Cene so pa izredno nizke. Pri-puščena bodo le vina iz ljutomersko - ormoškega vinogradniškega okoliša. Ta sejmska prireditev bo šesta tukaj ter je pri produ centih kakor pri kupcih zelo priljubljena Vršila se bo v restavracijski dvorani tik kolodvora; torej vreme ne bo moglo prav nič motiti. Pojasnila daje radevolje zadruga.
= V dravski banovini je bilo v oktobru 5 konkurzov in 1 prisilna poravnava. Po
statistiki Društva industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani je bilo v oktobru razglašeno v dravski banovini 5 konkurzov (lani v okt. 2) nasproti 7 v septembru in 2 v av gustu. Skupaj je bilo po statistiki omenjenega društva v oktobru v vsej državi 31 konkurzov (lani v okt. 67) in 21 prisilnih poravnav. Število insolvenc znaša torej za ta mesec 52 in je za 16 manjše nego lam v istem mesecu. Od prisilnih poravnav, razglašenih r oktobra, odpade samo 1 na dravsko banovino (v septembru je od skup nih 18 prisilnih poravnav odpadlo na dravsko banovino 6).
—	Konferenca o skupnem davku na po= slovni promet. Delo na sestavljanju tarife za skupni davek na poslovni promet sicer napreduje, vendar je tako obsežno, da bo po vesteh iz Beograda trajalo še nekaj me secev. Vršijo se nadalje konference z or= ganizacijami producentov, industrijcev in uvoznikov. Ves materijal, ki so ga doslej zbrale gospodarske organizacije, je treba za sestavo predloga tarife urediti ;n pro» učiti. Rok za uveljavljene reforme davka na poslovni promet, ki je bil določen na 1. januar prihodnjega leta, bo vsekakor prekratek in je zato pričakovati podaljšaj nje tega roka.
—	Slaba vinska letina v Španiji. Vesti o slabi vinski letini v Španiji se potrjujejo. Po uradni statistiki znaša letošnji pridelek mošta v Španiji 16.66 milijonov hektolitrov nasproti 25.0 milij. hektolitrov v lanskem letu in 22.9 milij. hektolitrov povprečno v zadnjih 5 letih. Kakor smo že poročali, se tudi pridelek vina v Italiji ceni uradno le na 35 milj. hektolitrov nasproti 42 milij. hektolitrov lani. V Franciji pa je bila letos splošno znano izredno slaba vinska letina.
= Kakovost letošnjih dolenjskih vin. G. Malasek nam pošilja: Letošnjo Sv. Terezijo so s trgatvijo čakali le redki vinogradniki. Mošti izkazujejo n. pr. v Grčev-ju (vinograd graščine Hmeljnik) 18 % sladkorja. To pa ni nič čudnega, ker je bilo vreme zelo deževno in solnca prav malo. Kislina je ponekod zelo nizka, tako na pr. v banovinskem vinogradu v Vinjem vrhu, ki je pokazal naslednje rezultate, ki pa niso posebno ugodni. To pa zaradi tega, ker je toča 15. avgusta zmanjšala pridelek za 40 %, ostalo grozdje pa poškodovala, da ni moglo dobfo dozoreti. Pri trgatvi 15. oktobra so pokazale razne sorte sledeče rezultate (prve številke značiio v odstotkih sladkor, druge pa v odtisočkih kislino): traminec rdeč 18.5, 10, veltlinec belordeč 14, 10, plaveč 15, 11, rizling laški 14, 9, plavdina 16, 7, žametna črnina 16.5 8, frankinja modra 16 9, veltlinec zeleni 15, 9, novogradežan 13, 10, kraljevina 14, 10, žlahtnina rdeča 17, 8 in žlaht-nina bela 17, 8. Merjenje je izvršil g. Fr. Filipič.
= »Zakon o vinu s pravilnikom i npu-
tom za vinogradare, vinare, podrumare, vinske trgovce itd.« je izšel kot 2. zvezek v zbirki zakonov in naredb »Gospodarskih Novina« v Zagrebu. Knjižico je strokovno obdelal prof. Mil. Urbani, tako da so posamezni členi zakona opremljeni s pripombami in da je zakonu in pravilniku priključen še dodatek, kjer so strokovno raztolmačeni posamezni pojmi in tehnični izrazi, kar je za praktično uporabo gotovo prav koristno. Knjiga se naroča pri upravi Gospodarske novine, Zagreb, Dalmatinska 10 in stane 25 Din.
= Znatno povišanje glavnice družbe Pen-narova. Velika francoska družba Pennaroya, ki se zadnja leta tudi v jugoslovenskem rudarstvu živahno udejstvuje, bo po vesteh iz Pariza povišala svojo delniško glavnico od 156 na 309 milijonov francoskih frankov. Z novo pridobljenimi sredstvi bo družba izvedla znatne rudniške investicije, najbrž tudi v naši državi.
BORZE
3. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizn: promet slab. Le v devizi Praga je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Praga Je nekoliko popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Trgovala se je za aranžma po 427 in za kaso po 425. Tudi Blairova posojila so za malenkost nazadovala in je prišlo do zaključkov v 8 odst. po 92 in v 7 odst. po 81.25. 81 in 80.75. Med bančnimi papirji je bil običajen promet v Praštedioni po 925, v Union banki po 191. v Zemaljski po 130 in v Po-ijodelski po 56. Med industrijskimi papirji se je Trboveljska trgovala nespremenjeno po 382.50. Zaključki pa so bili še v Dravi po 235, v Šečerani po 300 in v Tvornici vagonov po 90.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.74, Berlin 13.4-». Bruselj 7.8719, Budimpešta 9.S86, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.46—797.46 (795.96). London 247-30. Newyork 56.25— 56.45 (56.35), Pariz 221.60. Praga 166.95 -167.75 (167.35), Trst 294.35-296.35 (295.35).
Zagreb. Amsterdam 22.74. Dunaj 794.46 do 797.46, Berlin 13.44—13.47, Bruselj 7S7.19, Budimpešta 987-990. London 273.90 do 274.70, Milan 294.50—296.50, Newyork ček 56.25-56.45. Pariz 220.60-222.60, Pra-sa 166.95-167.75. Ziirich 1094.40-1097.40.
Curih. Zasreb 9.1280, Pariz 20.22125. London 25.03. Ne\vvork 515.20. Bruselj 71.82 Milan 26.97. Madrid 57.30. Amsterdam 207.45. Berlin 122.75, Dunaj 72.6250, Sofija 3.73. Praga 15.2750, Varšava 57.75, Budimpešta 90.20. Bukarešta 3.06.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92 bl„ 7% Blair 82 bi., Celjska 160 den, Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280—300 Split cement 400 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 426.50—428, kasa 426—428. za december 429.50 bi., investicijsko 88 bi..
Objava
Uprava Državnih Monopola održače na dan 28. novembra 1930. g. I. ofertalnu licitaciju za prodaju 3 demontirana pe-troleiunska rezervoara, točionice, mreže, cevi i skrojenih dasaka za izradu sandu-ka za pretroleumske kante u Stovarištu Petroleuma u Beogradu
Uslovi se mogu dobiti od 10—12 ča-sova u Industrijskom Odelenju Uprave Državnih Monopola I. M. Br. 15.682. štampana je u Službenim Novinama Br. 247 od 28. X t. g.
AA	14849
agrarne 54 bi., 8 odst. Blair 91.75—»2, 7 odst. Blair 80.625—80.75, 7 odst Drž. hipotek banka 80—81, 6 od«t begluške 71 do 71.75; bančne vrednote; Praštediona
925_927.50, Union 191—192, Jugo 79.50 do
82, Ljubljanska kreditna 122 den., Narodna 8150 bi., Srpska 188 den., Zemaljska 129 do 131, Poljo 56—56.50; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Nišačka 1100 den., Gutmann 130—135, Slaveks 50 den., Slavonija 300 den., Danica 100 do 101, Drava 232.50—237, šečerana 299—300, Brod vagon 90—95, Union mlin 107—115, Vevče 124 den., Isis 40—45, Dubrovačka 398—400, Trbovlje 382—385.
Beograd. Vojna škoda 447 zaklj., za december 451—452 zaklj., investicijsko 86.50 zaklj., 8 odst. Blair 90.75 do 91.125, Narodna 8100 zaklj.
Blagovna tržišča
HMELJ
+ Niirmberškj hmeijski trg. Pretekli teden je povpraševanje nekoliko popustilo, vendar so cene ostale še nespremenjene. Do prometa je prišlo predvsem v hallertau-skem hmelju po 75—110 mark za 100 kg, v tettnanškem po 90 in v \viirttemberškem po 80. Tendenca je mirna.
LES
+ Ljubljanska borza (3. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 3 vagoni bukovih drv in 2 vagona jelovih desk. Povpraševanje je za 1000 m3 hrastovine za gradbo mostov (dolž. 6 m, debelina 40/40, lahko tudi 38/38 in 39/39). kakovost običajna, le zdravo tla-go, ponudbe za vso ali delno dobavo fco ujevgjelija): vrhu tega je povpraševanje za smrekove letvice (12/24 mm, dolž. 4 m, ostrorobe, očeliene, le suho blago).
ŽITO
-f Ljubljanska borza (3. t. m.). Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. — Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plač. 30 dni); pšenica: baška, 80/81 kg po 200 — 202.5; srbobranska, 80. kg in gornjebaška, 79 80 kg po 197.5 — 200; baška, 79 kg po 185 do 187.5: baranjska, 79/80 kg po 182 do 185; ječmen: ozimni, 65/66 kg po 155—157.5; koruza: baška, stara po 147.5 — 150; baška, nova, umetno sušena po 1325 — 135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha, pri navadni voznini po
iCCC <BSn
pl
acom
vko Vaših kurjih o6es, bradavic, roienice in oteklin v treh dneh brez bolečin m nevarnosti, brei nožev in brez vnetja ne odpravi zdravniško priporočeni »R;a-1 Balsan«. 6. gozdni svetnik L. piše: »18 let sem trpel; na kurjih očesih, vsak čevelj in vsak korak mi je povzročil make. »Ria-Balsam« je odpravil moja kurja očesa s koreninami vred.« Podobno pišejo vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin. Cena z jamstvenim pismom S Din — trije lončki 15 dinarjev. Dr. Nic. Keroeny, Košice, poštni predal 12/R 9, CSR.
ŽURGI
priporoča bogato zalogo raznega zimskega perila, kakor:
Ljubljana, I;..".'^ «
122.5 — 126; ot«s: baranjski po 182L5 do 185; moka: >0g< po 340 — 345.
-j- Novosadska Blagovna bona (3. L m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vag. pšenice, 1 vagon ovsa, 46 vagonov koruze, 8 vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšenica f baška, 79/80 kg 140 _ 142.5; baška, Tisa, šlep, 79/80 147.5 — 152.5; gornjebaška, 79/80 kg 147.5 — 152.5; gor-njebanaška, 79/80 kg 145 — 147.5; južnoba-naška, 79/80 kg 137.5 — 140; sremska, 78 kg 135 — 137.5. Koruza: baška in sremska, stara 100 — 105: nova 70 — 72.5; za december - januar 72.5 — 77.5; za marc-maj 90 — 95; sremska, umetno sušena 87.5 do 90- ladja Dunav 87.5 — 90. Ječmen: baški 'in sremski, 63/64 kg 107.5 — 112. Oves: baški in sremski 135 — 137.5. Moka: baška »Og< in >0gg< 250 — 270; >2< 220 — 240; >5< 190 — 210; Mi< 160 — 170; >7< 110—115; »8c 77.50—82.50. Utrobi: baški in sremski 62.50—67.50. Fižol: baški in sremski 270 — 280.
+ Budinipeštanska terminska borza (3. t. m.). Tendenca slabša; promet miren. — Pšenica: za marc 15.80—15.81 (obračunski tečaj 15.70). za maj 15.95—15.96 (15.90); r ž : za marc 9—9.01 (9.—); koruza: za maj 12.19 — 12.20 (12.30), tranzitna za maj iP.io—10.13 (10.10)._
Poceni tn vendar najboljša Je
Severjeva ofomana
z 32 peresi v sedežu ln 4 v zglavju.
Velikost 185 X 78
Najboljši materijaL
Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce!	68
SEVER RUJJOLF, Marijin trg št. 8.
SOUCITATORJA /
ali
SOLICITATORKO
s popolno izurjenostjo za odvetniško pisarno ISčEM. Vstop takoj, plačilni pogoji po dogovoru.
DR. STRASSER ARMEV, odvetnik
v Dolnji Lendavi.	14841
za .gospode od . . . Din 240*--790*-
za dečke 11—16 let od Din 200'- —420"-za otroke 3—10 let od Din 110"-— 160*-zimske suknje od . . Din 300*-—750'-hlače po.....Din 89*™ 150*-
Ogledate lahko ne da bi kaj kupili!
Samoprodaje po vseh večjih krajih 1 Prodajalnica v Ljubljaai:
IVAN KOS
Sv. Petra cesta štev. 23 in Celovška cesta štev. 63, v KRANJU, Glavni trg štev. 101.
¥ BOJU PROTI JET1KI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno - higijenske borbe proti f etiki kot ljudski in kužni bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—•.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v LJubljani, šelenburgova
ulica štev. 3.
Zahvala
n
Stavbeniku gospodu Franju Vrablu v Mariboru, Radvanjska cesta 20, se zahvaljujem za njegovo nesebično in solidno izpeljavo gradnje moje nove hiše v Pekrah št. 13 ter ga kot strokovnjaka in zavednega slovenskega podjetnika toplo priporočam.
Pekre, dne 3. novembra 1930.	14880
PETER ZORKO, gostilničar.
| Stara pletilna in | trikotažna industrije
I
v LJUBLJANI, izvrstno vpeljana, zaradi prezaposlenosti
naprodaj
Interesenti naj se javijo pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«.	14843
:lek 1
II
«	b	floberte, browning pištole, pištole za
9	strašen je psov, lovske in ribiške po-
trebščine ima vedno v zalogi
lillfill^ F' Km Kaiser vuškar
jP UCT 14 C LJUBLJANA. Kongresni trg št. 9.
111
Zakaj
je AMERICAN štedljiva in trajnogoreča peč najboljša? Ker z minimalno količino kuriva celo stanovanje zelo prijetno ogreje. Boljša od centralne kurjave, ker po svoji zelo praktični regulaciji povzroča enakomerno toploto.	14649
Hantiranje je enostavno, komodno in čisto. Ne dajte se pregovoriti od drugih ponudnikov! Zahtevajte ponudbo od Vojvodjan-ske livnice d. d. Novi Sad, Suvoborska nI. 11
Primorski izseljenci,
Amerikanci, industrijalci!
Lepa domačija na Gorenjskem z že vpeljanim industrijskim podjetjem v hiši je
naprodaj.
Lega krasna in blizu kolodvora.
Reflektanti dobe natančne informacije v realitetni pisarni »Posest«, Miklošičeva cesta, Ljubljana.	14843
AVTOMOBILISTI!
Z brezkonkurenčnim, najtrajnejšim
DININ AKUMULATORJEM
se iznebite vseh nedostatkov pri razsvetljavi Vašega avtomobila. Zaloga za vse vrste avtomobilov pri tvrdki
IVAN ŠRIBAR — LJUBLJANA,
GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 13.	148«
»JUTRO« St. 255
a
Torek, 4. XI. 1?30
Iz življenja in sveta
«
Bernard Sbaw — režiser v zvočnem filmu
Slavni angleški pisatelj kljub svojim 74 letom bodro koraka z napredkom tehnike. Se nedavno je bil znan kot hud nasprotnik filma, zdaj pa se je oCividno izpreobrnil in sodeluje pri režiji nekega svojega odrskega dela za zvočni film.
Usoda umetnire
V osemdesetih letih preteklega stoletja je bil slavni francoski slikar Re-noir še popolnoma neznan umetnik, ki se je moral obupno boriti ne za priznanje svoje umetnosti, marveč za kosec vsakdanjega kruha. Slikarjevi prijatelji so pregovorili bogatega tovarnarja Ralphena, da je naročil pri Re-noirju sliko svojega sinčka. Slikar se je lotil dela in je za 300 frankov naslikal dečka prav po smernicah svoje umetnosti. Za očeta in mater pa je bila slika prava grozota. Dejala sta, da njih ljubljeno dete vendar ne more biti tak grozen nestvor, kakor ga je upodobil Renoir. Gospod Ralphen je plačal pogojeno vsoto, sliko pa je brž daroval bivši dečkovi dojilji nekam na kmete. Roditelji so bili v teku let pozabili na neljubo dogodbo s slikarjem, ta pa je bil med tem postal eden najslavnejših francoskih umetnikov. Trgovci z umetninami so sledili za njegovimi slikami in pokupili vsak še ta-
Prof. Emile Gley f
Francosko znanost je zadel težak udarec s smrtjo učenjaka prof. Gleya, čigar dela o notranji sekreciji so udarila temelj za raziskovanje v tem pravcu. Prof. Gley spada tudi k ustanoviteljem moderne znanosti o seksualnih problemih.
»j
o
Nočni stražar
^Golobček moj,« je govori! Vladimir Gerastimov, nočni stražar, svojemu prijatelju kmetiču Luki Lukjejeviču, »moja teta Aleksandra Nikolajevna je težko zbolela. Znabiti ne preživi nocojšnje noči. In jaz bi tako rad govoril z njo, preden zatisne oči za vedno ... Zaupno ti povem, da gre za njeno dedščino. Ce me nocoj nadomestiš v službi, ti bo to dobroto Bog plačal, jaz ti bom pa dal še nekaj povrhu iz denarja, ki ga dobim po pokojnici. Na, vzemi za zdaj to-le, kot predujem. Dobro je, peče kakor ogenj.«
»Bog živi tvojo teto,« je odvrnil kmetic, sprejel zelenko žganja, svetiljko in kožuh iz rok nočnega stražarja. »Le pojdi k teti in glej, da se zjutraj vrneš o pravem času. Noč bo lepa, tako vsaj kaže.«
Po teh besedah je kmetic izginil, nočni stražar pa se je poslovil, zahvalil in šel.
Pritisnil je mraz. Solnce se je kazalo očem le še v podobi solnčne krogle. Njegov žar je bil krvav. Na daleko, pusto pokrajino je legala tema.
Luka Lu kje je vič se je zavil v topli kožuh in stopil na piano. Srknil je poži-rek žgane pijače in stopil s težkim korakom na vaško pot
ko zanikrn zmazek. Tudi potret sinčka Ralphenovega je prišel na sličen način v posest trgovca z umetninami Hessela, ki ga je razstavil kot eno naj-sijajnejših del Renoirjevih. Mimo izložbe je prišla nekega dne gospa Ral-phenova in je spoznala sliko svojega sina. Hotela jo je kupiti, ali ogorčena je odskočila, ko ji je Hessel naznačil ceno 30.000 frankov. Tako je slika ostala pri trgovcu do Renoirjeve smrti, ko se je gospa zopet spomnila nanjo. Renoirju so peli slavo vsi kritiki in gospa je šla ponovno k Hesselu, trdno odločena, da kupi sliko. To pot je trgovec zahteval 60.000 frankov, ki jih je gospa takoj plačala, boječ se, da ne bi cena še bolj porastla. Sedaj so vsi obiskovalci izražali občudovanje prelepe mojstrovine, osobito oni, ki so prej govorili, da je slika ostuden zmazek. Med temi sta bila tudi gospod in gospa Ralphenova.
Obleka škoduje dolgemu življenju
Pristaši nudizma, t. j. oboževalci nagote trdijo, da žive vse žive stvari petkrat toliko let, kolikor jih potrebujejo za svoj popolni razvoj. Ako je to pravilo apostolov nagote resnično, potem bi moral človek živeti vsaj 125 let, ako bi hodil po božjem svetu v noši naših prastaršev Adama in Eve. Popolnoma razvit je človek pri svojih 25 letih, ker pa se zavija v obleko in ne pusti svežemu zraku in solnčnim žarkom do kože, je jasno, da ne dočaka po 125 let, marveč je danes povprečna človeška starost le 45 let. Pristaši nagote pravijo, da se je v zadnjih desetletjih doba človeškega življenja podaljšala ne samo zavoljo boljših higienskih prilik, marveč v prvi vrsti zato, ker se ljudje mnogo kopljejo na prostem in se ne boje solnčne svetlobe. Naj bo človek še tako goreč pristaš nudizma, mora vendar priznati, da je v naših deželah zavoljo podnebja vsekakor malce težko hoditi brez obleke poleti in pozimi. Nudisti ne pomislijo, da imajo živali ravno zato tako goste in tople kožuhe, ker si ne
»Žganje je dobro,« je pomislil. »Revež Gerastimov, mogoče je tvoja teta ob tej uri že mrtva. Sicer pa ... se bo že potolažil. Saj bo podedoval po njej...«
Razmišljajoč o Gerastimovu in o njegovi umirajoči teti, je dospel na konec vasi. Nebo je bilo jasno, vkovano v zvezde. Na nebu je sijal poln mesec... Vsi ljudje so spali, nikjer več ni bilo opaziti luči.
»Kaj bi pa bilo, če bi enkrat stopil tja-le na hrib in pogledal, kakšen vtis na-pravlja naša vas ponoči na bdečega človeka?« si je dejal Luka Lukjejevič. »Saj to ni tako težka reč... V par minutah sem gori, doli pa še hitreje. In nihče ne bo vedel, da nisem vršil svoje službe nočnega stražarja. Sicer pa kaj naj človek dela v vasi, ker spijo vsi ljudje?«
Zopet je potegnil požirek iz zelenke. Resnično, kapljica je grela, bila je izvrstna.
»Prav za prav,« je jel modrovati Luka Lukjejevič, ko je bil že nekoliko okajen, »prav za prav je lepo na tem svetu... Toplo mi je v kožuhu... Luna sije...«
Na hribček grede se je večkrat ustavil in vselej krepko potegnil iz steklenice. Prišedši na vrh, je bila zelenka prazna. Ker so mu noge zavoljo pijače odpovedale, je sedel na tla. Zemlja je bila mrzla. Ozrl se je na vas in začel modro-
znajo napraviti obleke. Cim dalje gremo na sever, tem toplejši so ti kožuhi. V ostalem pa bi pomenilo podaljšanje življenske dobe na 125 let naravnost velikansko katastrofo za človeštvo, ker bi se svet v enem pokolenju tako napolnil, da bi bilo treba na vsak način najti sredstvo za zopetno skrajšanje človeškega življenja.
Policijski radio
Na predlog bivšega avstrijskega kancelarja in ravnatelja dunajske policije Schoberja je sklenil te dni III. mednarodni policijski kongres v Ant-verpnu ustanoviti mednarodno informacijsko pisarno in brezžično službo za registracijo zločincev, v svrho zasledovanja razbojnikov, ponarejevalcev denarja, trgovcev z dekleti in mamili itd. Kot članice nove mednarodne policijske zveze so se do sedaj prijavile: Francija, Nemčija, Avstrija. Ogrska, Češkoslovaška, Poljska, Švica in Gdansk. Po vzgledu berlinske policije bodo opremile vse te države svoje policijske brezžične postaje tudi z aparati za prenašanje slik, rokopisov in sličnega, preiskovalnim organom potrebnega gradiva o zločincih.
Raztresena strojepiska
Charley Chaplin je nekoč prejel v Hollywoodu dve pesmi. V prvem ga je prosila neka dobrodelna družba, da bi nastopil na njenem večeru. V drugem mu je priporočal neki podjetnik, naj pristopi kot družabnik k njegovi tvrd-ki. Chaplin je naročil tajnici, naj odkloni obe ponudbi, a dobrotnikom naj priloži 1000 dolarjev v korist njih društva. Leto dni pozneje je dobil 20 tisoč dolarjev kot delež pri dobičku prej omenjenega podjetnika. Strojepiska je v naglici zamenjala obe pismi in vtaknila ček za 1000 dolarjev v ovitek, ki je bil namenjen podjetniku.
__v
Q| IC za damske r Ll«# plašče
imitacija krzna (Perzianer, Nutria, Opu-sum itd.) ravnokar dospela in jo prav ugodno prodaja tvrdka
Drago Scbwab, Ljubljana.
Šestletni »državljan in meščan«
Skozi Boulogneski gozd, znano pariško šetališče, sopiha včasi, majhen vlak, ki po potrebi pelje večje skupine obiskovalcev v mestni zverinjak. Proga ni nikjer zavarovana, ob prehodih ni nobenih zatvornic. Zaradi tega pomeni vlak stalno nevarnost za pešce in avtomobile. Kot prvi je opozoril na te neprelike Philip-Robert Guillot. Podpisal je svoje pismo na policijskega ravnatelja kot »francoski državljan in pariški meščan, rojen leta 1924.< Gospod ravnatelj je takoj odgovoril na uradni poli svojemu čest-letnemu dopisniku, da je njegova pritožba popolnoma upravičena. Ravnateljstvo zoološkega vrta je dobilo odlok, da mora nastaviti posebne paznike, ki bodo z rdečimi zastavicami, oziroma z rdečimi lučkami zvečer opozarjali občinstvo na bližajoči se vlak.
Umetni bencin
Angleški kemik Goldsbrough je začel proizvajati bencin iz navadne borove smole. Predvajal je svoj izum s popolnim uspehom skupini kemikov in avtomobilskih izvedencev. Novo postopanje bo pomenilo popoln preobrat v področju motornega kuriva. Dočim se prodaja sedaj bencin približno po 25 Din za galon (4 in pol 1), stane izumitelja umetni bencin iste kakovosti samo dva in pol dinarja za liter. Lastniki motornih vozil bodo torej lahko dobili dvakrat cenejše gorivo.
vati:
»Glej, saj še nisem vedel, da je naša vas lepa!... Ampak... Bogu bodi po-toženo, da je težko človeku samemu biti... Zato je Stvarnik dal možu ženo, Luki Lukjejeviču pa njegovo Sonjo ... Eh, če že nimam nje, ko bi vsaj imel kakšno dekle! Neumnost, da sem obljubil Gerastimovu, da ga nadomestim v službi. Bedak! Saj vendar nisem noben nočni stražar! Domov pojdem! Ampak, kje je prav za prav pot, po kateri sem prišel gori? ... Pa kaj bi!... Saj je vseeno, kod ... Glavno je —. A kaj je to? Nad vaškimi strehami je vstal še drugi mesec?...«
Luka Lukjejevič je dolgo zrl v drugi krvavi mesec... Moj Bog! Saj to je ogenj! — si je dejal naposled. Gori! Zdir-jal je kolikor je mogel, zavrgel medpo-toma svetiljko in kožuh, samo da bi mu bile noge lažje.
Nenadoma je začutil, da ne more naprej. Padel je v jamo.
»Arhangel Mihael na pomoč!« je zatulil v mrazu. »Joj, moja noga! Moja no-ga-a-a!... Zlomil sem nogo! Prokleti Gerastimov! Baš danes je morala poginiti njegova teta, prav danes, ko gori v vasi! O Bog! Če te je volja, kaznuj me z večnim ognjem, samo zdaj mi pomagaj iz jame. Morda gori tudi moja hiša. Zgorela bo tudi Sonja!.,.« ,
Načelnika sovjetske policije
Menžinski (zgoraj), glava državne politične uprave, ki je znana pod kratico GPU in ki ima na vesti neštevilno krutosti in zločinov. Zdolaj je njegov pomočnik Jagoda, ki je zavoljo bolehnosti Menžinskega pravi vodja tega krvavega zavoda. Jagoda je popolnoma neizobražen človek, znan pa je po svoji železni volji in brezmejni okrutnosti.
Guverner pod copato
James West, lanski guverner v državi Oregonu, je moral zdaj nastopiti kot glavni govornik na velikem političnem zborovanju s predavanjem: »Notranje ozdravljenje Zedinjenih države. Poslušalci so napolnili dvorano, ker velja West za državnika z veliko bodočnostjo. Gospod guverner pa je stopil na oder, se priklonil navzočim in naznanil: »Moja soproga me je pooblastila sporočiti, da ne bo imela govora, ki ga je obljubila prirediteljem tega zborovanja .. .< Guverner se je vnovič priklonil v smeri one lože, kjer je sedela njegova oblastna gospa soproga in nepričakovano sklenil: »Iz tega vzroka ne bom tudi jaz govoril«. Dvorana je sprejela presenetljivo izjavo z navdušenim ploskanjem.
Užaljeni Shakespeare
V Bostonu imajo »Društvo Shakespearovih častilcev«. Kakor kaže ime samo, častijo spomin največjega angleškega dramatika. Kot društveni predsednik je do sedaj veljal mr. Gra-ham Bell in užival je najboljši glas med svojimi tovariši. Znano je bilo, da je Shakespeareju na ljubo pripravljen na vsako žrtev. Izdal je tisoče dolarjev za redke izdaje Shakespeare-jevih del, ki jih je poklonil društveni knjižnici. Natisnil je celo lastno knji-
Z obupnim glasom je kmetič klical na pomoč. Nihče ga ni slišal. »Gotovo so vsi zaposleni z gašenjem ognja!« si je rekel. In z velikansko težavo se mu je naposled posrečilo priti iz jame. Tačas pa je začutil tako silne bolečine, da je padel na zemljo.
Njegove od žganja ožgane ustnice so bolno šepetale:
»Vas gori... Moja hiša gori ... Vsega bo konec! Sonja! Na pomoč! Rešite mojo Sonjo!...«
Odziva ni bilo.
Ko je vstal, se je bil od prestanega strahu in bolečin popolnoma iztreznil. S težavo je prilezel do vasi.
Pot se mu je videla zelo dolga, naravnost neskončna. In med potjo je mislil samo na eno — na svojo ženo Sonjo ... In ko je tako mislil nanjo, se je tolažil: Saj mi vendar ni zgorela hiša? ... Upam, da ne... Trenutek, samo trenutek še, pa bom vse videl in vedel...
A njegova hiša je res gorela in ko se je naposled privlekel v vas, je ogenj že uničil njegovo streho.
Tedajci je planil, kakor da so mu noge cele in zdrave. Vpil je na ves glas:
»Sonja! Sonja!...«
Čutil je dolžnost, da se vrže v plamene in jo prinese iz ognja živo, jedva ote-to smrti.
Ljudje krog njega so se spogledovali.
g*> komentarjev k Shakespeareovim zgodovinskim igram. A pred kratkim je nepopisno razburil društvenike. Zvedeli so, da ima psa čuvaja, navadnega skuštranega psa brez vsakega rodovnika. Nadel je tej mrcini nežno ime Kordelija po požrtvovalni mlajši hčerki kralja Leara! A to še ni zadosti. Psica je povrgla trojico mladičev. Prvo ščene je dobilo ime Romeo, drugo Otelo in tretje lady Macbeth. Dra-štvo je vse to smatralo za kruto žalitev svojega malika. Po burni seji, na kateri se je mr. Bell zaman zagovarjal, je moral odložiti predsedstvo in so ga naposled izključili iz društva.
Radio
Izvleček iz programov
Torek, 4. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Padanje in dviganje cen na svetovnem trgu. — 19: Nemščina. — 19.30: Zena v svetovni literaturi. — 20: Ciril Hočevar: Vzgoja naraščaja. — 20. 30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. — Plošče.
Sreda, 5. novembra.
LJUBLJANA: Opoldanski program odns-de. — 18.30: Literarna ura. — 19: Ruščina.
—	19.30: Prof. Kranjec: »Človek in zemlja«.
—	20: Prenos iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert tamburaškega zbora. — 20.30: Prenos iz Budimpešte."— 22: Poročila. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20: Prenos it Prage. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 20: Simfonični koncert. — BRNO 20: Simfonični koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Budimpešte. — 23. Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 13.10: Lahka glasba. — 15.20: Koncert orkestra. — 19.35: Lahka večerna glasba. — 20.30: Prenos koncerta iz Budimpešte. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.20: Pevski koncert — 19.30: Dunajska glasba. — 21.10: Stare komorne skladbe. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.35: Prenos programa iz Stutt-arta.
—	21.15: Akustični poskusi. — 21.^5: Instrumenti orkestra. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21.: Zabaven program. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Dueti. — 20: Koncert filharmoničnega orkestra. — 21.35: Prenos programa iz Frakfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Ciganska godba. — 19.15: Koncert na čelo.
—	20.30: Koncert' madžarske glasbe. — Lahka godba orkestra. — Ciganska godba.
—	RIM'17: Koncert lahke glasbe. — 21.05: Orkestralen in pevski koncert.
TONE POLJŠAK
Ljubljana. Aleksandr. c. 5«
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	134
ko so ga videli pred seboj takšnega, napol brez uma.
»Moram jo najti, moram, moram — mojo Sonjo!«
To so bile njegove besede, ki so razodevale več zverinskega nego človeškega.
Ko pa je videl, kako se nihče ne gane in kako ne more tja v žrelo plamenov, če noče, da ga ogenj mahoma uniči, je za vpil na vso moč:
»Bratje! Pomagajte mi, da jo rešim!«
Kmetje so se zdrznili. Nekateri so imeli toliko poguma, da so šli z njim —-v plamene. Nzfšli so Sonjo, ki je bila že vsa ožgana in mrtva. Prinesli so jo iz gorišča in jo položili na zemlje
Luka Lukjejevič je bil kakor iz uma.
Kmetje, ki so ogledovali drugi dan pogorišče, so videli Luko stati poleg ožganega trupla Sonje. Njegov obraz je bil čudovito miren — naravnost brezčuten.
In ko so razkopavali razvaline zgorele hiše, je pristopil k Luki sosed in rekel:
»Stopi sem in poglej, kaj smo našli! Še eno ožgano truplo ...«
Luka Lukjejevič je stopil bliže in ni mogel verjeti svojim očem. Pred njim je ležalo truplo njegovega prijatelja, nočnega stražarja Vladimirja Gerasti-mova...
y5	/bW\	V^
^^	{Vfcifpraoufff)
listno
Priprave za praznik sv. Martina
Jata vreščečih ptic, ki bodo prišle na mizo, da dado staremu prazniku potrebnega
poudarka.
— vTOTRCh s?. Ž55
9
Torek, 4. XX. 1930
Vilko Mazi:
Gorska prestava
V zastavljalnici je bilo na dražbi kolo z gorsko prestavo. Prav takega si je Dolfe že dolgo želel in je navijal sprva kar po kovačih, potem pa po dinarjih, tako dolgo, da ga je izdražil.
Dolfe je bil potnik neke vinske trgovine in zato dan za dnem na cesti. Svojih osem in sedemdeset kil, o katerih je pričal zajetni trebušček, je prevažal na starem kolesu, ki je bilo še brez samoteka. Mimo tega je tlačil to ubogo prometno sredstvo še ogoljen kovčeg z vinskimi vzorci. Sleherni klanček, ki jih ima v tolikem obilju lepa naša domovina, je seveda prisilil našega potnika, da je moral dostikrat v potu svojega obraza riniti »konjiča« vkreber. To je bilo kajpak jako zoprno in je Dolfe ob vsaki taki priliki ugibal, kako bi si pomagal. »Motorček, ehe, motorček!« se mu je skominalo, »to bi bilo nekaj idealnega! Samo zavrtiš, pa te že nese kakor na perotih. A so tudi jurji. najmanj deset jih je treba... In če se ti taka reč polomi v kakem klancu, imaš tudi lepega vraga ... Avto — bh, to je še slabše. Je pa že dosti boljše kako kljuse in koleselj. Pa so tudi s tem sitnosti. Treba je skrbeti za krmo, hlev, in ti na vse zadnje še žival pogine. Se najboljše je kolo z gorsko prestavo. To je zares imenitna reč! Pripelješ do klanca in sprožiš vzvod na prečki med sedlom in balanco. Tisti trenutek se že zgane nekaj nevidnega v samoteku in pedali se začno sukati s prečudno lahkoto. skoro sami od sebe. Cim daljši je
klanec, tem prijetneje ga zmaguješ«. Tako in podobno hvalo je čul Dolfe o gorski prestavi, skratka, da je ta iznajdba nekaj epohalnega na polju bici-klistike.
Tako se je zdaj Dolfetu izpolnila davna želja in se je koj naslednje jutro napravil po dolgih serpentinah cesarske ceste v Logatec, da preizkusi odlične vrline gorske prestave. Pred odhodom je natrpal zračnice in se prepričal, da bodo kos njegovi obilnosti. Potem je še naoljil tečaje in verigo ter važno premaknil vzvod prestave proti sedlu, kakor je sodil, da je to potrebno za vožnjo po dolini. Naslednji trenutek ga je že neslo mimo tobačne tovarne proti Viču.
»Sapramiš, to pa, to!« se mu je kar smejalo. Samo od časa do časa je bilo treba zasukati pedale, pa je kar samo teklo. Ze to je bilo nekaj čisto drugega, nego na »škatlji« (tako je imenoval zdaj svoje staro kolo), na kateri se je cijazil doslej. »Pa kaj bo šele tam na vrhniških ridah!« se je veselil v blaženem pričakovanju. Par klančkov tam pri Brezovici je prevalil kakor nič, še prestave mu ni bilo treba menjati.
Tako je privozil Dolfe na Vrhniko, ni se zmenil ne za Cankarja ne za »Man-tovo«, ampak jo je ucedil kar naprej proti tako težko pričakovanim ridam. Nestrpno je že držal roko na vzvodu, da ga o pravem času sune naprej. In glej, kakor da ga samo nese, se je vzdignil nad farno cerkev. Prav s takšno lahkoto je pustil za sabo zadnje hiše. Še prej, nego je pričakoval, je prečkal železnico in ga je samo za spo-
znanje upehalo, ko se je na vrhu približal viaduktu. Tu pa je že lahko potisnil prestavo nazaj. »Veni, vidi, vici!« se je zmagoslavno oddahni! s Cezarjem, čuteč se vzvišenega nad samim Lindber-gom in vsemi rekordi sveta. Po pravici si je zato privoščil pri Kramarju pošten golaž in ga seveda tudi dostojno žalil. Vmes pa je navdušeno pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, kako imenitno kolo ima in kako sijajno se mu je obnesla gorska prestava.
Pa je bil med gosti tudi brivec in je radovedno ogledoval zdaj Dolfeta zdaj njegovo kolo, kajti so brivci sploh jako radovedni, pa tudi tiči, ki se ne razumejo samo na škarje in britev, ampak še na sto drugih umetnosti. Že Dolfeto-va obilnost, še bolj pa njegova razlaga, da je vozil po klancih z naprej pomaknjeno prestavo, sta mu vzbujala resne pomisleke, ki jih tudi ni prikrival. Kajti da ima sam tako kolo in je pri njegovi prestavi ravno narobe, in da so vse gorske prestave na svetu enake. Toda še predno je izustil najhujše, je zapeljal na Dolfetovem kolesu parkrat okoli obširnega dvorišča, pri čemer je stro-kovnjaško preiskusil prestavo, nato pa dejal, da naj gre Dolfe drugim cuckom pripovedovat o svojem junaštvu.
Kajpada je Dolfeta silno pogrelo, da bi ga kdo tako po krivici postavljal na laž in mu je bilo že na misli, da bi šel stavit karkoli, da je govoril resnico. Toda mu je manjkalo priče in bi bilo treba z brivcem nazaj na Vrhniko, da bi mu dokazal njegovo širokoustno ig-noranco. To pa mu je bilo vendarle
preveč. Pa ga je tudi prehitel brivec sam, ki se mu je ponudil, da ga spremi popoldne v Rovte, kamor je bil Dolfe še namenjen po opravku in gre stavit metulja, da s tako prestavo, kakor pravi, da je prepeljal vrhniške ride, ne bo prišel niti do prve bajte v rovtar-skem klancu. Velja! In sta udarila v roko.
Koj po kosilu sta jo rezala Dolfe in brivec po ravnem logaškem polju. Lepo vštric sta vozila, brivec z dolinsko prestavo, to se pravi z vzvodom od sebe, Dolfe pa je večkrat menjal prestavo in je kmalu izprevidel, da bo utegnil imeti brivec prav. Dasi se mu je videl njegov uspeh, ki ga je imel na vrhniških ridah, še mnogo večji in ni ne malo dvomil, da bo stava njegova, pa naj velja, kar hoče, se mu je vseeno vrivala misel, da mu je pomagala samo domišljija in da bo moral zdaj prestati trd boj za stavljeni stotak. Tako sta dosegla klanec in je seveda brivec trdo pazil, da ga Dolfe ne bi ukanil. Izmenjala sta prestavi, brivec k sebi, Dolfe od sebe in se krepko zagnala vkreber.
Pa ni trajalo dolgo, da so začele Dolfeta oblivati goste znojne kaplje in se je trudoma upiral v pedale, pri tem pa puhal, kakor stara lokomotiva Brivec se je že na tihem muzal. Dolfe pa le ni hotel odnehati. Strašno se je vlekel klanec, kakor da ga je kdo zadaj rezal in spredaj polagal. Nikdar ni bilo konec tistega mladega smrečja ob cesti in za vraga se ni hotela pokazati tista odrešilna bajta, ki jo je Dolfe dobro poznal, pa se mu je zdelo, kakor
da jo je danes kdo odnesel iz same na-gajivosti. Bil je že na tem, da premakne prestavo ali pa stopi s kolesa, zakaj noge so mu bile že dokraja težke in je komaj še lovil sapo. V tem pa se je že prikazala bajta, samo parkrat je bilo treba še pritisniti. Pa ravno teh parkrat je bilo usodnih. Dolfe je zadel z zadnjim kolesom ob kamen, ki se mu je bil s sprednjim srečno izognil, zaneslo mu je balanco, toliko, da se je še ujel na noge in se kakor pijan opotekal kraj ceste. Zdaj se mu ie šele prav ulil pot. da mu je kar od ušes kapalo. »Ti prokleti kamen. sam vrag te mi je nastavil!« je robantil. Pobral ga je in ga tiščal v pesti, kakor da bi ga hotel zmleti, nato pa ga je s hudičevo jezo treščil v goščo,
»Nič se ne griži, prijatelj!« ga je miril brivec, ki se je vrnil iz bajte. »Nisem mislil, da se boš tako dobro držal in ti zdaj tudi verjamem, da si zdelal vrhniške ride z dolinsko prestavo, ker si se domišljal, da je gorska. Mislim, da si zdaj prepričan o tem in za to tudi ne maram za denar. Rajši ga bova zvečer zapila pri Bahaču v .Žireh. če ti je tako prav.«
Dolfe se ni upiral. Ko se je za silo pohladil, sta nadaljevala pot s pravo gorsko prestavo. Na tisti kamen pa je klel še zvečer, čeprav je Bahač nosil na mizo od najboljše pipe, kajti navsezadnje je šlo vendarle iz njegovega žepa kot učnina za spoznavanje gorske prestave. Zato Dolfe še danes prekolne vsak kamen podolgem in počez, če mu pride pod kolo. Kdo bi rekei, da ne po vsej pravici!
- ferpenittto^o ttsilo
14682
varuje vaše perilo!
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra€, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
0€dor hoče
mo me«
p« ar//« po posti naslov alf teafco drugo informacijo ticoco sc tnalih oglasov naj prifoas« v mitantieah /b sicer ne ho prejet odgovora t » JL^MBM
CENE MALIM OGLASOM:
ZenUvt in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za Šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Plct&Covi matih ogCa&ov
bi druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRAc v
filovetn me&tu
in na
Ljubljanska ccs t a št. 42	pri kolodvoru st. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
Čevljarskega pomočnika in vajtenca
poštenih staršev sprejmem takoj. Kari o Strupeh, čev. mojster, Mokronog, Dolenjsko.	44415—1
Kuharica
poštena in perfektna v kuhi, z večletno prakso, ki zna voditi samostojno gospodinjstvo, se sprejme. Mesečna plača 500 Din. — Reflekt.int.inje naj se javijo pismenim potom najda-Ije do 10. nov. na naslov Oddelek fin. kontr. Gede-rovcd p. Rankovci. 443S2-1
Poslovodjo f-injo)
ta vodstvo podružnice. E°Fcktiram na dobro mož zmožno kavcije. Nastop takoj. Ponudbe ali predstaviti se pri Leo Ritaj trgovec, Sv. Lenart v Slov. Goricah. 44381—1
Vajenca
iščem po dogovoru. Jakob Marinček, čevljar. Dob pri Domžalah.	44459—1
Pletiljo kot
mojsterco
prvovrstno, ki lahko dokaže, da zna kroj vseh vrst pletenin in obenem tudi šivati, sprejmem takoj v stalno službo proti dobri plači. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna pletilj*«.	41646-1
Slaščičarko
25—30 let staro sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek ^Jutra« pod »Shščičarka«.
44654-1
Šiviljo
za pletenine na stroj ln
učenko
za pletenje sprejmem v Cegnarjevi ulici štev. 4.
44683-1
Kmečkega fanta
vajenega tudi konj, sprejmem v stalno službo. — Ljubljana VII, Podmiljšča-kova ulica 4.	446S1-1
Strojepisko
zmožno srbohrvatskega jezika v pisavi cirilice, iščem za prepis do 300 strani. — Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitra«.
44677-1
Učenko
sprejme modni atelje M. Žagar, Salendrova ul. 4.
44674-1
Služkinjo
pridno in pošteno, ki zna kuhati, sprejme dvočlanska družina. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44555-1
Gospodično
ki je bila zaposlena najmanj 1 leto pri otroku ali ie izučena otroška vrtnari-ca, sprejmem takoj k triletnemu otroku. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in s fotografijo takoj na oglas, oddelek »Jutra« pod ! »Vzgoja otroka«. 44598-1
Stalna služba in brezskrbna eksistenca
je na razpolago zanesljivi moški ali ženski osebi, ki vloži večji kapital v veliko in cvetoče industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo razpoložljive glavnice pod »Stalna plača ln delež na dobičku« na ogl. oddelek »Jutra«. 442561
Učenca
pridnega in poštenega, za trgovino mešanega blaga sprejmem v večjem kraju na Gorenjskem, a hrano in stanovanjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko III«. 44188-1
Trg. pomočnico
izurjeno v vseh panogah mešanega blaga, sprejme takoj večja trgovina ua Gorenjskem. Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na ogl. oddelek »Jutra«. 44187-1
Čevljar, pomočnika
zmožnega vsakega dela sprejme takoj Ivan Kmet, čevljar, Sv. Jedert nad Laškem.	44625-1
Katera
starejša gospa ali gospodična, zmožna kavcije — sprejme vodstvo gostilne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gostilna 500« 44713-1
Ubogo ženo
sprejmem za pomivanje in ribanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44733-1
Dekle
pridno ln pošteno, z zadostno Šolsko izobrazbo, dobi mesto učenke v mlekarni in delikatesi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44718-1
Brivskega
pomočnika
sprejme takoj A. Kflchl, Florijanska ulica štev. 81.
44721-1
Gospodično
ki ima visok sopran In ki igra violino, iščem za damsko salonsko kapelo v prvovrstnem lokalu. — Ponudbe s sliko na naslov: Slavko Raškaj, hotel Im-perijal, Podgorica, Črna gora.	44726-1
Tehn. srednje šole
absolventa gradbenega oddelka, spretnega risarja iščemo. Ponudbe ni oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv risar«. 44736-1
Trg. sotrudnika
ki je odslužil vojake, izurjenega v špecerijski stroki, železnini m rezanju šip, sprejmem s 1. decembrom. Oni, ki so vajeni pisarniških del, imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen in pošten sotrudnik«. 44642-1
Brivskega
pomočnika
dobrega mlajšega delavca in bubi etucerja, s stanovanjem in brano v hiši sprejme takoj ali po dogovoru I. P e t k o v i 6, brivski in damski salon, Domžale.
44701-1"
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
Kot slugo
ki W bil v stanju opravljati tudi skladiščne posle, iščemo mlajšo in inteligentno moč. Pismene po-mdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligent«.
44729-1
Spretno kuharico
ki razume vsa gospodinjska dela, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44730-1
Za jagoslov. patent
št. 5107 od 1. maja 1927 na: »Elastičen obšiv za oblačila (Elastischer Klei-derbesatz) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na naslov: Ing. Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2.
44669-3
Prodajalko
kavcije zmožno sprejmem za popolnoma samostojno vodstvo manjše trgovine z mešanim blagom. Trgovina se nahaja v bližini mesta. Ostali pogoji po dogovoru Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Zanesljiva 80«	44752-1
Izurjeno pletiljo
za nogavice sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 44747 1
Samostojno
gospodinjo
s takojšnjim službenim nastopom sprejmem takoj. — Predstaviti se je: Rajh-man, meščanska Šola, Celje.	44761-1
Iščemo potnike
proti dobri proviziji, ta prodajo gramofonov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sve tovna znamka«. 4260? b
Trgovski potnik
ki bi bil pripravljen vzeti seboj vzorce najnovejših pletenin zraven že svojih predmetov, za katere potuje, se išče proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44656-5
Ali ste že v drugi polovici svoje dobe
Ali smemo vprašati za sadove, ki ste jih zbrali? Se je čas. Potrebno dopolnilo k vašim dohodkom je moje lukrativno samoza-stopstvo za presenetljivo učinkujoče predmete. Delali boste tako, da postanete zdravi. Smo zelo znani in dobave zmožni. Po-bližje pove I. razpošiljal-nica Omnia, Miklošičeva c. št. 14.	44691-3
Mesto gospodinje
želi vdova srednjih let. — Ponudbe pod »Miren značaj« na oglasni oddelek »Jutra«.	44473-2
.Kot druga kuharica
iščem službo v boljši restavraciji ali hotelu. Cenj. dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Poštena in zanesljiva 40«. 44638-2
Mesto kuharice
Lajraje v skupni kuhinji finančne kontrole želi vdova. Ponudbe pod značko »Zmožna 12« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
44637-2
2
Prva oblast koncealjonlraoa
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunajska cesta Iter. 30 -;J ugoauta) telefon it. 8336 Pouk Id praktične vožnje 851
Oblastveno tcoocesljootrana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gospoavetska 12
Teorija vožnje.
18371-4
Brezplačen pouk
v reliefnem vezenju nudi Lindič, Ljubljana, Komen-skega 36.	121-4
Nemščino, laščino in francoščino
poučujem. Novi trg 5/1,
97.-98.
Joj. tudi on se je vdrl s svojimi šapami v sadreno testo! Vkljub svoji veliki moči se ne -more rešiti iz njega; globlje in globlje se vgreza vanj, dokler sadra popolnoma ne otrpne. Ujet je! Na vse načine trza in se
otresa, rjove pa tako, da ga je grosa poslušati. A vse je zaman; še rep mu je kakor zazidan v tla!
Oh, tudi Joko ne ve več kod ne kam! Ves iz uma od nepričakovane zmešnjave, jo je siromak popihal, sam ne vedoč kam.
g Tf f ^ 11 r ^
Iščem zastopstva
Cenjene ponu.dbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Merkur«.
44251-3
Zastopnika
dobro uvedenega v papir, trgovinah, knjigarnah, trafikah in sploh trgovinah, sprejmemo takoj. Oferte r.» naslov: Zagreb I — po4tn.i predal 360.	44521-3
Pisarniško delo
po uradnih urah bi prevzela — najraje na dom. Prepisovanje na gtroj ali kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »V večernih urah«. 44736-3
Šivilja pletenin
dobi stalno delo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44689-3
levo.
44665-4
Nemško govoriti
se vsakdo hitro nauči. — Uspeh zajamčen. Fr. Lju-to»va, Poljanska c. 13/UI.
44725-4

Knjigovodja
vešč slov., nemške, hrvatske, italijanske in francoske korespondence, išče dobro nameščenje. Ponndbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Knjigovodja«.
44629-2
Nadnatakar
30 let star, dobro verziran in praktičen, išče nameščenje. Ponudbe pod šifro »Plačiini« na podružnico »Jutra« v Maribora. 44639-2
Službo sluge
ali kaj (ličnega iiče. vse* stransko uporabljiv mladenič, vojaščine prost ter poleg (lov. vešč tudi nekoliko srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Priden ln pošten«. 44-347 3
'ZLu
Radio aparat
cevni zvočnik in baterije, kompletno naprodaj. Kri-ževniška ulica 10/1. 44441-9
Žagar
zmožen vseh popravil in dela, išče mesta. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Takojšnji nastop 30«. 44641-2
Kuharica
pridna ia zanesljiva, išče kot druga mesto v hotelu ali restavraciji — najraje v Ljubljani. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro kuham«.	44671-2
Kuharico
samostojno, ki zna tudi vsa druga domača opravila, sprejmem k majhni obi-teiji. Postopanje dobro. — Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Ljubica Jagodič supruga direktora banke, Novska, Slavonija.
44634-2
Avto »Ford«
novi sistem, v dobrem stanja kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 44061-10
Motorno kolo
»Peugeot«, prav malo rabljeno za 6000 Din proda M. Casl, Podhom-Bočna — p. Gornji grad. 44630-10
Motorno kolo
»Peugeot« 175 cm', v dobrem stanju za 3500 Din proda Florjančič, Nunska ulica 3.	44745-10

Pekovski pomočnik
srednje starosti, zmožen samostojnega .vodstva — predpečnik tudi pri parni pekarni, ^eli stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resen in delaven«.	44632-2
Sluga
ki je vedno bil v najboljših hišah in ki zna tudi dobro kuhati, z izvrstnimi
spričevali, išče službo. Gre tudi kot portir, inkasnnt, ali k bolnemu gospodu. — Josip Ritter, Ulica na grad it. 9.	44698-2
Kompletna lekarna
z vso opremo in zdravili, v Gornji Lendavi takoj naprodaj. — Interesentje naj vprašajo pri gospe Ireni Cipott, Gornja Lendava.
44384-8
Za pokončevanje mrčesa
kakor ščurkov, miši in podgan, nudim zajamčeno sredstvo po 12 Din. Preprodajalci imajo primeren popust. — Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komenskega 36 125-6
Kompletno sedlo
novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44676-6
Veliko kredenco
z marmornato ploščo, lestenec (Luster) s 5 žarnicami, železno peč »fho-ebos« in več dobro ohranjenega pohištva proda Kmetec Resljeva cesta 13 44742-6
Otroška postelja
■bela, kompletna za 120 Din naprodaj. R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška lOa.
44658-6
Dalmatinsko vino
izvrstno po Din 8 liter — dokler traja zaloga — na prodaj v Javnib skladiščih 44688-6
Smuči in čevlje
št. 42 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44692-6
Vinskih sodov
15—20 dobro ohranjenih, od 4—7 hI proda Gabrijel Eržen, Zapuže, pošta Lesce 41158-6
Lep briljant. prstan
ugodno naprodaj na Poljanski cesti štev. 13/11, levo.
44517-6
Gonilna jermena
prima in vse mlinske tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadej & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica.	62
Kovaški • ključavničarski
meh
prodam. Naslov pove ogL oddelek »Jutra«. 44529-«
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne. odrasle In otroke.	ifil
Puhasto perje
čisto, čohano kg po 48 Din, druga vrsta po Din 38 kg, čisto bele gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po Din 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82, kemična čistilnica perja.	262
Poljsko kovačnico
in vse kompletno orodje f pultom poceni naprodaj v restavraciji Weis, Zgornja Šiška.	44661-3
Hišo
i gospodarskim poslopjem ugodno za gostilno in trgovino. na prometnem kraju v bližini Medvod, pro.
dam za Din 190.000___
44437—30
Lepo posestvo
v Brežicah, 7 oralov zemlje, z gospodarskim poslopjem na glavni cesti, 10 minut od kolodvora cena 75.000 Din, naprodaj Vinogradska cest. 10, g-o-stilna Zagreb. 44392—20
Stavbno parcelo
600—700 m' veliko prodam v Staničevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44227-30
Mesto drogerista
iščem v Ljubljani. Dopise na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Drogist«. 4469-3-2
Kot pisar, moč
7. dveletno prakso, iščem mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Iščem«.	44694-2
Gospodična
pridna in izobražena, želi nameičenja v kaki trgovini kot blagajničarka ali prodajalka papirne, ocir. delikatesne stroke. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Poštena in pridna 750«.	44750-2
Črtajte vedno
naše oglase!


v VELIKI IZ BIRI IN NAJCENEJE
PRIPOROČA TVRDKA
NOVAK
Ljubljani, Kongresn. trs 15

KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, * garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbinek, Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska c. št. 2.
Manjši parni kote!
lahko tudi na nizki pritisk kupi M. Zaloker, Vič.
«512-7
Omaro za knjige
Se rabljeno kupim takoj. Potrudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Omara«.
44702-7
Otroški voziček
Športni, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas. <v1dlok »Jutra« pod šifro >LX>b»r voziček«. 44710-7

Tihega družabnika
ISčeni za Maribor za večje drža no naročilo. Kapital od j80—200.000 Din. Kritje d^bro, dnber zaslužek. Ponudbe pod »Tihi družabnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	443S0—16
fcLftJLfoLfrfo«
Vsakovrstno zlato
kapnje po najvišjih »enab
Černe — juvelir
Ljubljana, Woltova nL 3.
Moderne spalnice
kakor tudi razno druga
pob;iivo vedno v zalog! po na:riišjib cenah. — Matija An ilnvic, strojno mizarstvo T K umenskega ulici št. S4.
44507-12
Pohištvo
prid*« popravit in čistit ca dom. Naslove je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizarski mojster«.	44096-12
Pohištvo
SalOTsko garnituro prodam Informacije Cesta na Rožnik št. 43 od 11. do 16. ore.	44716-12
Moderno jedilnico
t«po, kupim. Ponudbe na og:as. oddelek »Jutra« pod »L^a jedilnica«. 44727-12

Dijakinje pozor!
r>-a lepa nova damska renska plašča svetle barva (kaša) za polovično ee-no na prodaj' v delikatesni trgovini JI. Derfler na Me it nem trgu. 44453—13
Moška suknja
črna, zimska, skoraj nova naprodaj v Križevniški ul. št. 5/II.	44703-13
Pekarno
v industrijskem kraju na Gorenjskem takoj oddam v najem. — Potreben kapital 3000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44640-17
Paviljon
radi bolezni oddam. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Paviljon«.
44704-17
Gostilno
v Ljubljani vzamem v najem ali na račun. — Po
Ludbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 17«.
44712-17
Pridelki
Krompir
beli In roza. orehe, jabolka vseh vrst, fižol kakor tudi ostale zemeljske plodove kupuje po dnevni ceni B. Haj-din, Zagreb, Vlaška 44.
44596-33
Enosob. stanovanje
" takoj oddam s pritiklinami v Mencingerjevi ulici ob Gradaščici — nova hiša brez številke. 44700-21
Stanovanje
4 sob, kopalnice, kuhinje, sobice za služkinjo in pri-tiklin iščem za takoj. Ponudbe na naslov: G. Bajič, Narodna banka. 44708-21
Suho stanovanje
dvosobno, z vsemi pritiklinami, okrog Tabora, Sv. Petra do šole v Mostah išče tričlanska družina s 15. nov. ali 1. decembrom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Suho stanovanje«.	44203-21
Stanovanje
lepo in solnčno, obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice itd. oddam s 15. novembrom. Informacije od 11. do 16. ure Cesta na Rožnik 43.	44715-21
Sobo in kuhinjo
s pritiklinami oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	44724-21
Suho jelšo
kupim I-IIa 25 mm debeline. Ponudbe: A. Ta-vano, Ljubljana.
44575-15
Hrastova suha drva
ca. 30 vagonov u takoj šnjo dobavo proda Drago Hadl. Novo mesto. 44042-15
Mlajšega dijaka
kmečkih staršev, sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44675-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje v Gregorčičevi ulici. Naslov oglasnem oddelku Jutra 44705-22
Boljšega akademika
sprejmem v popolno oskrbo
Isasiov v oglasnem »Idelku »Jutra«.	44719-22
Gdč. ali dijakinjo
sprejmem kot sostanovalko v lepo sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44743-23
SBI
2 zvezana lokala
nova (tudi za pisarno) oddam v Pražakovi ul. št. 2 — tik Dunajske cest«. Informacije pri tvrdki Jugo-Aato. Dunajska cesta
44498-19
Za vinotoč
iščem 1—2 lokala, po mogočnosti tudi klet, na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod =Zeleni venec«.	44117-19
Krojači, pozor!
Vsled družinskih razmer se pmda krojaška delavnica » vsem orodjem pod zelo n godnimi po-goji, ta jako prom"tnem kraju, obstoječa v )č let na istem mestn. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju P"d značko »Krojač 50«.
44749-19
Gostilno
»a račun ali v najem vzame dobra kuharica, ki ima 05'br.o pravico. Cenj. po-nn Ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna go-»tilničarka«.	43693-17
Gostilniško kuhinjo
v lastno režijo oddam takij v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilniška kuhinja«.
44318-17
V najem
Ti-imem dobro idoč bnfet, giitilno ali hotel. Ludvik Pevec, Nova cerkev pri C olju.	44623 17
Lep prostor
ta pisarno ali mirno delavnico oddam » L deeem-fcrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44491-17
Boljšo gostilno
ali restavracijo vzame v najem kavcije zmožen na-predmjak, oženjen, brez otrok, najraje okrog Ljubljane ali na Gorenjskem. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Naprednjak«. 44461 17
Stanovanje
2 do 3 sobe s sobo ta služkinjo išče tročlanska družina za takoj. Ponudbe na tvrdko J. Muc, Kolo-niale, Vodnikov trg št. 2.
41411—21
V Kranju
v bližini novega mostu čet Kokro oddam takoj stanovanje dveh sob in kuhinje. Elektrarna v Kranju Pavel Mayr & drug.
44406—21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritlklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	44386—21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami, ob glavni cesti oddam. Trata št. 13. Št. Vid nad Ljubljano.
44317-21
Dve stanovanji
po 2 sobi s kuhinjo ln pritiklinami v novi hiši pri Sv. Križu od Sem-rajčeve gostilne naprej oddam mirni stranki. — Polzve se v Tomačevem št. 48 pri Kokolj.
44587-21
Dvoje stanovanj
po 2 sobi, s predsobe, kuhinjo in pritiklinami, oziroma stanovanje 4 sob, predsobe, kuhinje in kopalnice, t dvema balkono ma in vsem komfortom, pri vseb lepa solnčna lega, oddam za takoj. Naslov v oglasnem -oddelku »Jutra«.
44746-21
Stanovanje in obrt. lokal
primeren za krojača, čevljarja ali mesarja, na Glin-cah oddam mirni stranki. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44577-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 446SO-21
Stanovanje
obstoječe rz 3 parketiranib sob, kuhinje, kopalnice, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin, v novi vifi pri tobačni tovarni oddam za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44652-21
Dvosob. stanovanje
blizu Stadiona oddam s 1. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutn«. 4-1697-21
Stanovanje
2 sob ia kuhinje, t elektriko in vodo takoj oddam stranki brez otrok v Gosposki ulici štev. 4/1.
44664-21
Stanovanje
oziroma celo hišico pod Rožnikom, s tremi ali petimi parketiranimi sobami, zelenjadnim vrtom itd. takoj poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44753-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami, solnčno ia zračno, išče boljša rodbina treb oseb za februarski termin, v neposredni bližini mesta. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Februarski termine.	44734-21
Avto-kovčeg
je bil dne 1. novembra li-gubljen med vožnjo iz Ljubljane do Stične in nazaj. Najditelja prosim ta obvestilo proti nagradi na naslov: Joža Pogačar. Ljub ljana, Gosposvetska o. 1.
44666-26

Sostanovalca
boljšega sprejmem v vso oskrbo v gkofji ulici 13, parter, desno. 44714-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom s stop-njio oddam za 230 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4472023
Sobo
prostim vhodom, bllio Tabora oddam takoj ali t 15. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44722-23
Sobico
iepo opremljeno, v centru mesta oddam takoj solidnemu gosppdn ali gospodični. Povprašati v Rožni ulici 27, pritličje, desno.
44723-23
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca vso oskrbo na Mestnem trgu 24/1.	44738-23
Sobo
s posebnim vbodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44737-23
Gospoda
sprejmem na dobro hrano in stanovaLje v snažno, svetlo sobo. Kari Sajovie, Tržaška cesta štev. 28.
44739-23
Lepo sobo
elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom takoj oddam na Viču štev. 137 — nove Battelino hiše.
44741-23
Solnčno sobo
svetlo, lepo opremljeno, z 2 posteljama, elektriko in parketi oddam 15. novembra na Dunajski cesti za 650 Din. Ogledati med 11. in 15. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44732-23
Elegantno sobo
novoopremljeno sredi mesta oddam finemu solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 444S4-Ž3
Lepo sobo
z uporabo kopalnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44619-23
Gospodična
išče sredi mesta za takoj majhno sobo ali kabinet. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »447«.
44647-23
Opremljeno sobo
s separiramim vhodom takoj oddam gosp. častniku. Istotam oddam sobo gospodu. Češko, Aleksandrova ulica 17.	44421-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice oddam na Domobranski cesti št. 17/1.	44673-23
Opremljeno sobo
z elektriko, parketi in 86-pariranim vhodom, 6redi mesta oddam s 15. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44678-23
Prazno sobo
oddam a 1. novembrom » Rožni dolini, eesta VI,22.
44526-33
Dve prazni sobi
lepi, separirani, sredi mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44653-23
2 sobi za pisarno
s predsobo in elektriko oddam v Gosposki ulici 4/1.
44663-23
Z mrzla Urša vroča Marjeta in Špela debela
so dekleta — rada vesela
žele dopisovati z njim enakimi brati. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Silro »Urša, Marjeta. Spela«.
44631-34
Prazno sobo
s štedilnikom
oddam takoj 1 ali 2 osebama v Mencingerjevi ul. ob Gradaščici, nova hiša : preveč na lepoto, pač pa
Ugleden obrtnik
v prijaznem kraju na deželi ob jezeru, želi takoj poročiti gospodično, staro 20—32 let, s kapitalom od 50.000 Din. Ne gleda se
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu s 15. nov. na Klančku 4, Novi Vodmat. 44668 23
Lepo sobo
opremljeno poceni oddam tik za prisilno delavnieo. Naslov, v oglasnem oddelku »Jutra«.	44667-23
Opremljeno sobo
oddam samo gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44662-23
2 opremljeni sobi
s hrano in vso oskrbo oddam na Sv. Petra nasipu št. 43. Klavir in kopalnica 44659-23
Opremljeno sobo
s 15. novembrom išče uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stanovalka«.
44519-23
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44651-23
brez številke.
Prazno sobo
takoj poceni oddam v Rožni dolina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44686-23
44699-23 na blago srce. Gospodična, ki si želi prijetno življenje, naj pošlje ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zenitev brez odlašanja«.	44633-25
Sobo
tik Zvezde dobi takoj
boljši gospod. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
44706-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno, s poseb-bnim vhodom in hrano, v novi vili takoj oddam samo dijaku v bližini tehnične srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44711-23
fssmsF
Planino
primeren ta gostilno, mo čan glas. metalna konstrukcija. proda K vos v Kolodvorski ulici št. 26/n.
44323-26
Pianino
Philippov jubilejni, t petletnim jamstvom dobite edino pri Minki Modic, Ljub ljana, Cojzova cesta št. 9.
42898 26
Ooremlieno sobo
separirano, v bližini univerze ali Mirja išče gospod Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elektrika«.
44707-23
Mertnerja
francoščino
zamenjam za star kovan denar. Ponudbe na podruž nico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Mertner«.
44595-36
2 gospoda ali dijaka
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	44650 23
Sobo
prazno ali opremljeno, s kopalnico, event. kuhinjo oddam pri kolodvoru. — Ogledati med 13. in 15. uro. Naslov v trafiki pred kolodvorom.	44648-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, blizu Tabora takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.	41679-23
Sostanovalko
sprejmem na stanovanje v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44589 23

Proti izpadanju las
in bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Ines«. Ljubljana, Merosodna ulica št. 1.	44341-24
»Trajno«
Izvolite dvigniti pismo v oglasnem oddelku »Jutra«.
44628-24
Ob tihih večerih
želi dopisovati gospodična z inteligentom — tudi iz tujine. Pisma pod »Večer« na oglasni oddelek »Jutra« 44645-24
Primorka-
blondinka
Dvignite pismo. 44670-24
Krizantema
Gospodična, ki se je vozila z vlakom na dan Vseh svetih do Kandije, naj se javi pod šifro »Mladost 20« na oglasni oddelek »Jutra«
Klavir
Stingl, malo igran, radi odpotovanja prodam. N slov pove oglasni oddelek
»Jutra«.
44657-26
Rdeč bernhardinec
z verigo, se je zgubil. — Kdor o njem kaj ve, naj
sporoči lastnici Fani Premrl v baraki na Galjevici.
44684-28
Pes volčjak
čistokrven ugodno naprodaj v Cernetovi ulici 19.
44740-27
Pletilni stroj
št. 6, 21 cm širok, dobro ohranjen, za 900 Din n» prodaj radi opustitve obrata. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stroj 900«.	44162-29
Šivalni stroj
in moško kolo
dobro ohranjeno, radi se litve prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44611-29
Pletilni stroj
št. 8/80, dobro ohranjen in
event. par drugih pletilnih strojev ugodno proda M. Lazar, Ljubljana, Rimska cesta 21.	44687-29
Pletilni stroj
»Ideal« št. 10/26 naprodaj v Zg. Šiški 193, Kosovo 44748-21polje.	44643-29
Dvoholesa, motorji, šivalni stroji.
otroški ln igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko.	6
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles hi otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Samostoien gospod
išče v bližini Gosposvet-ske ceste sobico, event. s" hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«.	44731-23
Ooremlieno sobo
s separiranim vhodom takoj oddam gosp. častniku. Istotam oddam sobo gospodu.	44421—23
Prazno sobo
separatnim vhodom in balkonom takoj oddam na Kavškovi cesti štev. 26/1.
44343-23
Za pisarno
oddam sredi mesta 2 sobi telefonom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44302 2S
Sobo v vili
novoopremljeno, separirano, blizu banske uprave takoj oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
4682-23
Galoše in snežni čevlji
z znamko »TRETORN«
TRETORN
so nenadkriljivi v pogledu trpežnosti in elegance, Kupujte samo vrhnje in snežne * čevlje »TRETORN«, ker so ti kot je dosedaj dokazano, najboljši.
n
»
ELITE
«
rodeča /cenfe/e-cijsGa trgovina
n udi
•	V* ( f •
največjo izmrc v damslcih plaščih, limsGih sufenjah in ob Je/2 ah ima gospode in otref&e
• • v • «
po na;iitz;en cenah.
Prešernova ulica štev. 2-9
273
«Vorcči7a po meri se i»vrse točno in solidno• Oglejte mi brexobvexno našo bogato »alogo !
Ugodna prilika
Singerjev šivalni stroj znamke »Veritas« poceni proda J. Sepin, Sp. Šiška, Hotimirjeva ul. 8. Ogledati med 10. in 12. uro.
44644-29
Če nuino rabiš sliko
za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joškn Smuco industr In ametn. fotografu v Ljubljani, Wolfova ul. 12
17242
Entlanje
1 m po 1 Din, Izdelovanje (Umskega perila, strojno in ročno vezenje tastorov, po steijnib preprog, predtiska rija. šivanje pletenin na entl stroj, po konkurenčnih cenab. M. Sedovnik. Flo-rljanska 6.	358 30
Modroce
pereenice, otomane, patent divane, fotelje, salonske in klubske garniture dobite oajceneje pri F. Sajovlc-n, Ljubljana, Stari trg št. 6.
44057 30
Lovske čevlje
nepremočljlve, iz rujavega angl. kroma, po 185 Oin pošilja po povzetju S. Golik. ručna cipe-larija. Delnice. Savska b; no-vina.	43951-30
Pozor!
Snežne čevlje in galoSe v rujavi ln črni barvi popravlja najboljše le >tro-kovna delavnica Avgust Škof, Borštnikov trg ft. 2 (za dramskim gledališčem) 43305-30
Glej, glej, saj res!
V prvi 6trokovnl delavnici se ne popravljao snežni čev lji samo v črni barvi, ara-lak tudi v rujavi. Avgust likof, Borštnikov trg. Letos znatno znižane cene.
43905-30
Vsakovrstne piškote
lastnega Izdelka nudi ter se toplo priporoča G. Hleb-čar Glince-Vič, Tržaška e. št. 12.	44655-30
1nf*muuii£
Opozorilo
Svoje cenj. odjemalce, oz. naročnike vljudno opozarjam, da Kosta Novakoviču za mene ne izročajo ničesar, bodisi denar ali blago, ker ni zato pooblaščen Vsako potrdilo, ozir. pooblastilo se ima smatrati kot neveljavno. Ljubljana, 3. novembra 1930. Z odličnim spoštovanjem Josip Goldstein, optični tavod.
44635-31
čitajte knjigo	čitajte knjigo
NAPOLEON
BONAPARTE
O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejš razkriva njegove dobre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon
Bonaparte.
Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem prevodu
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubjani,
SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6.

Javna dražba
najdenih predmetov se vrši dne 6. novembra ob 9. nri
□a postaji Ljubljana, gl. kolodvor.	44695-32
Prostovoljna Javna dražba
izredno obširne vsebine se vrši 6. in 7. t. m. ob 9. uri v Kapiteljski ulici 3,
dvorišče.
44717-32
ELEKTRO-
LIKALNIKE
lončke, peči, vse vrste aparatov, napeljave gradi, popravlja, predelava
HAVLICEK FRAN
konces. elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 5. Telefon št. 3421
m Bolniške stole
Stalna razstava umetniških slik
velika Izbira okvirjev In sprejema vsa rizbarska in zlatarska dela
A. Kos
Ljubljana, Mestni trg 35, nasproti magistrata. 328
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-be^-in polujuče osobe
stane samo Din 390___
Razpošiljam po poštoe-Dora povzetje.
TAKO
'^GlEOA SICČEN
Lesena patent postelja,
zložljiva, • tapeeiramm madracom. zelo praktična. »tane samo D 280.
Potem imam »elilto zalogo	čisto čoha-tiog peri« kg po D 48.—, druga vrst kg po D 38—, čisto belo gosje kg po
D 130___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpo-iiljam po poštnem povzetju. Modroci punjeni I volnom slaneju samo
Din 750—. t. BROZOVlč, ZAGREB IUca 82.
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik. Bohoričeva 5
PLETENINE
najboljše kvalitete v najnovejših vzorcih in fazoni kupite najceneje v mehanični delavnici pletenin.	14842
ANTON SAVNIK, ŠKOFJA LOKA
Pozor!
Pozor.'
Poslovodje-Inje
nudi se Vam ugodna prilika! — V centru mesta Ljubljane je NAPRODAJ LEPO UREJENA MODNA TRGOVINA z vsem inventarjem vred pod ugodnimi pogoji.	1484?
Pismene ponudbe pod »Modna« na oglasni oddelek »Jutra«. ■Hi^HBB^BBnUBBBBHHBBBnBBL
Zahvala
Ob smrti našega nepozabnega moža, očeta, brata, strica in svaka, gospoda ,
Antona Učakarfa
uradnika pri poštni direkciji v Ljubljani
smo prejeli toliko dokazov sožalja, da se ne moremo vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Zato jim izrekamo na tem mestu najlepšo zahvalo. Hkrati hvala lepa vsem, ki so nas ob tej težki izgubi tolažili. Zlasti pa prisrčna zahvala častiti duhovščini, g. direktorju pošte in telegrafa, stanovskim tovarišem rajnkega kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Končno najlepša hvala vsem darovalcem vencev in cvetja.	14861 V Ljubljani, dne 3. novembra 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni tavod
t
I
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod
Ivan Remžgar
posestnik v Črni vasi
dne 3. t. m., previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 5. novembra ob Vz 2. uri popoldne od hiše žalosti, Črna vas št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani — Črna vas, dne 3. novembra 1930. 14867
Žalujoči ostali.
INSF.RIRAJTE V „JUTRU"
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dr' ie odgovoren Aloizij Novak. Vsi v LjubKani.