238. številka. Ljubljana, v sredo 17. oktobra. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MU lakaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■Meo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo l gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po lo kr. na meseo, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanfla plačnje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po h kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če «c trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dima ji, 16. oktobra. Pred parlamentom vihrajo zopet črnorumene zastave. Počitnice so pri kraji; zopet zboruje državni zbor. Poslancev Be je na prvo sejo še primeroma mnogo sešlo. Ministrom ho delali globoke reverenee in potem Čestitali novoimenovanima dvornima svetnikoma. Gospod Šuklje je ta čestitanja vzprejemal z neposnemno grandezzo, razni poslanci pa so ga gledali tako zavidljivo, kakor da imajo tudi oni željo, utihotapiti Be v kako miuiaterBtvo, gorečo željo a malo upanja. Poslanci ne glede na to, kateri stranki pripadajo, izgledajo &4 dosti miroljubno, prav kakor da bi ne bilo C-ljskeg* vprašanja . . . Današnja seja je bila kaj zanimiva. Dolgega ministrovega govora ni uibče prav posluSal. Gospod Plener ima navado, govoriti v takih raztegoemh frazah, da jih le malokdo razume, časih niti on sam ne. IzveBtni ljudje, zlaBti oficijozi, zmatrajo to za izraz posebne državniške modrosti. Zmitmva pa je bila razprava o izjemnih naredbah za Prago. Blažek, Herold in Vašaiy so ostro š buli vlado in nje organe in poslušalcem se je vsem dobro zdelo, kajti pre-čudni nazori, katera je razvijal minister Bacquehem, so obujali splošno presenečenje. Heroldova primera, da je Bacquehem govoril kakor svoj čas Bach, je na n katere levičarje uplivala kakor razkritje nove istine. Začeli so slutiti, da je nastala nova reakci-Jonama doba, kater« prerok je Bach redivivusl Predsednik poslanske zbornice baron C h I u ■ m e c k y je otvoril sejo s primernim nagovorom, potem pa je fiaančni mn ster dr. P I e n e r predložil drž. proračun za I. 189 5. Proračun izkazuje skupne potrebščine 636 milijonov 527.870gl. in skupnega pokritja 638,985.517gl., torej prebitka 2,457.707 gld., za 134 688 gld. več kakor prejšnja leta. Skupua potrebščina je za 16 596 867 gld. višja, uego za letošnje leto. Računski zaključek za leto 1893. izkazuje prebitek 29*/a milijona gld., ker pa so se denarji v blagajnici preračunih na novo relacijo, ju pravega prebitka za 6 milijonov mauj, namreč 237» milijona gld. Neposredni davki so I. 1893. donesli 3 260 852 gld., in- LISTEK. Lady Hilda. i Komnu, angleški spisala Onida.) X (Dalje) Saint Louis je hvalil prekrasni sevrejski uklad (panel) od Riocreuxt in Goupila, ki ji ga je darovala kneginja Olga o novem letu. Ona odgovori, da je pač lep, da pa ne vidi na njem toliko krasote. Vae te moderne barve od železa in cinka, aluminijevega hidrata in barviko-vega oksida, Cassijev skrlat in kako a» vse to imenuje — niti od daleč ne ustvarjajo divot Btarih slikarjev, ki so pognali zgolj zeleno-sivo, temno-modro in mrklo-žolto barvo in niso mogli nič rdečega stvarjati; Olga je mislila, da ji bode ugodila — kar se nje samo tiče, bi ji bil mnogo bolj všeč kak majhen panel iz Abruc, četudi morebiti poškodovan In prebit in kaka zagorela seljanka namesto Madone; to more človeka konci zanimati — koga pa zanima ta sijajna okolica in te blesteče se izpremefiane figure? St. Louis poslušal je vae te prigovore z ne- direktni 24,651 363 gold. več, kakor je bilo prora-čunjeno. Ker je bilo v blagajnicah koncem decembra 1893 I. 208 miljonov gld., je vlada lahko porav nala razne izdatke, za katere v proračunu ni bilo preskrbljeno. Finančni min ster dr. Plener je te številke v daljšem ekBpozeju stvarno pojasnjeval in potem obrazložil, kuko da se bodo državni troški zopet povečali. Nove troske je prouzročilo pomnožeoje žan-datjev in finančnih stražnikov. Za učne svrhe bo treba zopet več izdati, in sicer ae bodo troški Čedalje bolj množili. To zahtevajo kulturni interesi, pri vsem tem pa t>e Avstrija še vedno ne more primerjati Francoski, Angleški in Nemčiji, ki trosijo v ta nsmen dosti več. Tudi za priprave za davčno reformo se je v proračun postavil primeren zneBek, ker je upati, da se personalni dohodninski davek že 1. 1895. uveljavi. Troški za trgovinsko ministerstvo »o se zopet povečali za več kakor 7 milijonov, ker se je proga drž. železnic modno podaljšala is ker Be nadaljuie podržavljenje raznih železnic. Podržavljenje železnic je tendenca Bedanie prometne politike in vlada se je lotila v tem oziru najvažnejšega vprašanja; podržavljenja južne žel^znce, s čimur bo ustreženo Trstu in obdajajočim ga kronoviuam. Razmere nagega gospodarstva so torej ugodne. Prebitek je posled ca reeloega proračuna, vzlic temu pa na podstavi sedanjih dohodkov nismo v stanu, lotiti se velikih vprašanj in si nakopati novih troftkov, dokler se niso odprli novi viri dohodkom. Prebitek se porabi za dve velevažni stvari: za anuiteto potrebnega posojila za nabuvo obratnih sredBtev in za obresti tistega dela zlate rente, ki se izda 1. 1895. in s katero se zadube sredatva za nabavo zlata v zmislu zakona o regulaciji valute. Vlada in parlament želita, da se zbiljša položaj nižjih uradnikov. Tekom poletja je zborovala posebna komisija, ki se je posvetovala glede posamičnih projektov. Vsled zboljšanja plač pa bi bilo treba toliko novih troškov, da bi ae ti iz prebitkov ne dali pokriti in radi tega se je morala uredba uradniških plač odložiti, dokler se drž. dohodki izdatno ne povečajo, to pa tembolj, ker se bodo v prihodnjih letih vkupni troški čedalje bolj množili. Vlada se je dogovorila z cgersko vlado, da se uvede monopol na žganje in sicer tako, da omahljivim mirom in največjo uljudnostjo, smehljaje se ter se od nje poslovil najboljše volje. „Tout va bien", pomoli, „nnylady mora biti sila zaljubljena, ker je tako slabo razpoložena." St. Louis je Že pri ženskih izkusil, da ljubezen ni najmanj ne ublažuje ženske nravi. — Kočija čaka, mylady, dojavi sluga. — Danes ae ne peljem nikamor, odvrne )ady Hilda. Dajte Saida osedlati, Dan je bil jako lep; vsi zvonovi so zvonili z mnogoštevilnih zvonikov, lahen vetrič je pihljal in solnce je blago sijalo na spomladno zelenilo. Mislila je zdaj, d* ne bi bilo napačno, če osem do deset milj po okolici projaše, vsekako pa da je to bolje nego sedeti doma ali pa se počasi v gnječi današnjega svečanega korza naprej pomikati v kočiji. Said je bil vranec ognjevit, hud in omoten, — jedina vrsta konj, kojih je rada jašila. Skoro je bila zunaj mesta puščajo, da se kočije njenih pri jateljev tiskajo ia križajo v ozkih, smradnih ulicah in ae mej seboj natecajo svojimi livrćjami, peresi, trakovi, in napudranimi slugami na veliko veselje dobrodušnega tako krotkega ia mirnsga ljudstva, ki ae je nabralo na stopnjicah cerkva in pod starimi palačami, prevzame vlada trgovino z žganjem na debelo v laBtno režijo. Produkcija bi bila prosta, kakor doslej. DrŽAva bi prevzemala Špirit po Btalni ceni in skrbela, da se voh rafinira, tako da ne bo prebivalstva zastrupljal. Rektificiranje hi Be \r3ilo ali v državnih ali pod varstvom države stoječih rafinerijah. Ta Špirit bi se prodajal in sicer bi se k produkcijskim troškom naložila še monopolska do-klada, a prodajanje bi bilo prosto. Na ta način dobi država proste roke. Kouzumcijska sila prebivalstva rase Sedalje bolj, kar s» vidi iz novih podjetij, in zato je pač pretirana trditev, da se narodno gospodarstvo nahaja v hI n bdi laztnerah. Izvršuje* valutne zakone je finančna uprava dne 7. oktobra vložila 18 666.660 gld. v zlatu pri bankah in dobila za to 16,503 660 gld. v srebru in v bankovcih. Do dne 8 oktobra se jfl vzelo iz prometa za 3,500 000 gl. petdeaetakov, za 1,166.660 gold. petakov, in za 30,469 232 gld. drž. not po jeden goldinar. Salinakih zadolžiir. ima vlada v svojih blagajnicah za deset miliionov goldinarjev. MeBeca novembra se bodo te zadolžnice vzele dtfioitivoo iz prometa in nadomestile z državnimi notami. Rešitev velevažnega vprašanja se je zopet bližje primaknila ia pričakovati je, da konča davčni odsek svoja posvetovanja meseca novembra. Principijelne ovire ni nobene več in tako se utegne izvršiti davčna reforma soglasno z vsemi Btrankami. Poročilo se najbrž še pred Božičem predloži poslanski zbornici in čim se ta po Božiči zopet snide, se bo imela najprej z davčno reformo baviti, tudi če bi bilo razpruvo o drž. proračunu za nekaj časa odložiti. Nadeje* se, da bodo vse stranke pri« pomogle doseči to svrho, priporočam državni proračun. Pusi. Pernerstorfer: In volilna reforma ? Poslanec dr. B I a ž e k in tovariši stavijo nujni predlog, naj se iziemue naredbe za Prago in okolico razveljavijo. Poslanec dr. Blažek utr mol u e takoj nujnost tega predloga, povdarjajoč, da je dolžnost državnega zbora, skrbeti za to, da se z državnimi osnovnimi zakoni vBem državljanom zajamčene pravice ne kratijo. Z izjemnimi naredbami se je prebivalstvo mesta Prage in okolice degradovalo; prebivalci so postali državljani druge vrste. Vlada ima dolžnost povedati, iz katenh uzrokov bh ne razveljavim iz- Jahala je proti vetru iu v skok, kjerkoli je pot dopuščala, na veliko čudo kmetskega prebivalstva, ki je bržkone mislilo, da vidi pred Babo sveto Marjeto na svojem zmaju Said preskoči nekoliko kamenitih zidov in nizkih sečij, kar ga je jako odobrovoljilo. Oaa ni bila voljna, da ga štedi ali ga na kak način ovira in tako sta bila na skoro nekoliko milj od meje. dalje, nego je sama vedela. — Kje smo? vpraša Bvojega konjukn, ko ae je Said naposled naveličal skakanja in postal mirneji. Konjusuik, ki je bil Škot, isto tako ni vedel in tudi ni mogel nobenBga vprašati. — Nič za to, pravi ona in oba jahata dalje. Jahala je po pr>cej široki poti vodeči v selo po strmem griču, obraSčenem z zeleno vinovo lozo; povsod so se videli običajni maslinovi gaji in veliki mandeljnovci, polni cvetk kakor da je nedavno slanca nanje padla, a malo dalje bo se na vse strani vi jala brezštevilna sedla hribov, ki zapirajo fljrentinsko dolino. Tik pred njo se je dvigal nizki, kameni zid, a za njim j« zelenela tratina, sveža in mehka. Ona spodbode konja hoteč preskočiti ta zid, ko ji nekdo iz bliza zakliče italijanski: ,Z* B iga, ustavite konja!" Na drugi strani zida ae je nsglo in sila strmo spuščala tratioa za kakih dvajset čevljev. jemne naredbe. V Siciliji je bila prava pravcata revolucija, ko je italijanska vlada razglasila izjemno stanje, pa vender je že razveljavljeno. Ali se upa vlada mari trditi, da so razmere na Češkem hujše kakor v Siciliji? Za nujnost sta govorila tudi poslanca Brezno v h k y v češkem jeziku in K alta d, kateri je zlasti povdarjal velikansko materijelno Škodo, pro* vzročeno Praškemu prebivalstvu po izjemnih na-redbah. Minister notranjih del marki Bacquehem je rekel na to: Navidezno so se razmere zboljšale, ker ho politični zločini redki, ali radikalnih, zapeljanih elementov je v Pragi še mnogo. (Klici: kaj Še niso vsi zaprti?) Ko bi se odpravile izjemne naredbe, bi ti elementi zopet začeli javno delovati. Mm ster navaja razne rahuke mej prebivalstvom in redarji, češ, da prebivalstvo Se vedno nima zmisla za red. Ministru odgovarja posl. dr. Herold. Daka-zuje, da pnntopa Praška policija skrajno samovoljno in čudi se, da se najde avstrijski minister, ki z malenkostnimi dogodbami, kakeršne se dan za dnevom primerjajo v raznih mestih, opravičuje izjemne naredbe. Prav to opravičevanje je dokaz, da meri vlada z dvojno mero. Kdor vlada z izjemnimi na-redbami, pospešuje reakcijo in baš nemUkoliberalna stranka je tista, ki to reakcijo podpira. Kar navaja vlada kot vzrok izjemuim naredbam, tega je sama kriva. Take naredbe, s kukerSnimi se pri nas vlada, prou/.ročajo destruktivne tendence. Tako, kakor Bacquebem, je govoril Bich za časa najčrnejše reakcije. Posl. dr. Vašatv je govoril v čeSkem jeziku in pojasnjeval postopanje Praske policije in češkega namestnika grofi Thuna. Pri glasovanju se je nujnost predloga glede odprave izjemnih naredb odklonila. Posl. dr. Gre gore o in tovariši stavijo nujni predlog, naj zabteva vlada primernega kredita v podporo prebivalstva nekaterih občin v radgonskem in ljutomerskem okraju. Posl. Pernerstorfer je potem stavil nujni predlog: odseku za volilno reformo se naroča, naj tekom tirih tednov poroča o svojem delovanju gtede odkazanih mu predlogov. Poslanec Pernerstorfer želi, naj se utemeljevanje njegovega predloga postavi na duevni red prihodnje seje, potem Be pa seja zaključi. Prihodnja s vi bo v petek. Na dnevnem redu je utemeljevanje Pernerstotferjevega predloga glede volilne reforme, in generalna razprava o proračunu. Politični razgled. Notraiije cca z leve strani na viBoka, železna vrata, preskoči jarek, leti h konju, ter ga pograbi za uzde. — Kako morete vender uganjati take vrato lomne otročarije! reče tresočim se glasom. Ta vrata no bila zaprta, mogel sem Vas opozoriti samo s tem, da nem zaviknil na ved glas. Mislil sem že, da je prekasno. B 1 je bled ko smrt, dočim ni ona z okom niti trenila; gledala ga je in se malo nasmehnila. — Lepa Vam hvala, — jaz imam to neumno navado, da preskačem zidove in ograje; naučila sem se temu še ko Bem bila otrok, a pozneje od svojega brata. Said se je že umiril, torej ga zdaj lahko pustite. A kje smo sedaj ? — Na tleh Palestrine. — Mi smo osem milj daleč od ville. Villa ae zdaj nahaja za temi hribi — a to je vae moja zemlja. Ravnokar sem ae napotil, da bi sel gledat v polje. — Hvala Bogu, da tem Vai srečno opaail. Italijanska demonstracija v Piranu, ki so jo uprizorili zaradi ukaza o slovenskih napisih in katero je vodil katoliški kanonik Vidali, se proslavlja v italijanskih listih na vse mogoče načine kot velepatrijotičeo Ć o. Ne odobravajo pa teh demonstracij samo lidovski-liberalui liati ampak tudi odločno klerikalni listi, ki stoje' na čisto-verskem stališči. Tako Tržaški list „11 Popolo , čegar rojstvo je „Slovenec" pozdravil s kipečim veseljem. Tudi ta duhovniški list pravi, da je ministrova naredba, s katero ae ukazuje izvršitev v drž. osnovnih zakonih zajamčene ravnopravnosti, neumestna in grosi z .žalostnimi nastopki*. Tudi dež. odbor ister-Bki je v svoji brzojavni pritožbi aa minrsterskega predsednika in na namestnika Rinaldinija grozil seveda indirektno b s a m o s i 1 o. Taka so razmere v Istri I Ali je rodči bolje ilustrirati Rinaldinijev regime? Kako hvaležna snov ie to za primerno interpelacijo, zlasti ker hujska tudi cficijozni .Mattino", list, ki se krmi iz vladnih jaslij in ki je notorčni tolmač namestotkovih nazorov. Ta list odobrava izrecno vse demonstracije! škandal v vojski. Nedavno tega je neki rezervni čafltnik peš-polka St. 65 nadvojvoda Ludovik Viktor ovadil razne častnike istega pešpolka, kateri so rezervnem častnikom izsiljevali denar. Uvedla se je preiskava, ki je spravila škandalozne stvari na dan. Vojno sodišče je več častnikov degradovalo in druga obsodilo na zapor. Vsi kaznovanci so sinovi imovitih madjarekih rodovin. čemu bb potem izvestni listi hudujejo, če kak vesten poslanec izreče grajo o gotovih razmerah v vojski? Viiaiije države. Zjedlnjenje vztocne cerkve s katoliško. Pod predsedstvom samega papeža se bosta v kratkem vrš li v R mu dve velevažui konferenci. Razpravljalo se bo o sredstvih, kako zj^d'niti vztočne cerkve a katoliško. Posvetovanj se udeležita tudi armenako-katoliški patrijarh Jusuf in sirsko-kato-liški patrijarh Behnan. Srbske homatije. Milanovo glasilo „Zakonitost" dementuje vest, da je ministerstvo Nikolajevićevo podalo ostavko, pravi pa, da je Nikolajević stavil razne predloge in izjavil, da odstopi, če jih kralj ne odobri. Kralj se ni hotel koj odločiti, kar je vsekako sumno in opravičuje domnevanje, da obstoje mej Milanom in Nikolajev ć?m velika nasprotstvs. Kot Nikolajev ravi nasledniki se imenujejo Sinvć, Krist ć in Franasović. Volitve v Helgijl. Končni izid volitev Še ui znan. V mnogih krajih pride do ožje volitve. Ker ne morejo socijalisti nikjer sami zmagati, se bodo najbrž dogovorili z liberalci. V prejšnji zbornici je bilo 93 klerikalnih poslancev; doslej bo klerikalci izgubili 10 mandatov, pridobili pa dva; liberalnih poslancev je bilo 59, liberalci so izgubili 24 mandatov, pridobili pa sedem odsekov. Doslej imajo s< cijal sti 19 mandatov, pa jih pridobe še nekaj. V senat ni prišel noben socijalist. Dopisi. Ia Celovca« 15 oktobra. [Izv. dop ] (Shod politično-gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v DolinčicahvRožu.) Krasen, jesensk dan nam je omogočil, da se je zbralo v narodni gostilni gospoda Josipa Pavla, po domače Rutarja v Dolinčicah v Roža — gotovo čez 300 odličnih mož ic Roža ter tudi od dalje. Grom topičev je že rano začel doniti v nedeljo, 14 oktobra — ter po stari rožanski šegi s streljanjem vabiti bližnje in daljnje k shodu. G. podpredsednik Veko- Glas mu je še vedno drhtel, lice je bilo bledo j od notranje razburjenosti; z roko objel je nje roko in jo držal na njenem kolenu. — Vi ste bili toraj za temi velikimi vratini V — Da, imel sem ključ od vrat, a ključavnica je bila zarjavela. OJpočijte se tu malo časa, saj je itak dosti daleč od tu do Fiorence. V bližini je stara kmetska hiša, to so vse moji liudje. Oaa zjahs konja in vrže uzde svojemu konjušnivu. — Vi ste ae Se bolj prestrašili, nego jaz, mu reče ljubeznivo se nasmehnivši. O« ji nič ne odgovori, vzame obe njeni roki in pritisne na avoje ustnice, ne da bi se temu upirala. On jo vede skozi železna vrata po stezi s travo obraščeni sredi sivih, srebrno belih in vitih rudečih gran oljk in javorov. Na konci poti je bila velika, stara hiša, katero so obletavala jata golobov, na oje zidovih so bili izdolbeni grbi ia levi, a ležala je vsa v senci velikih murb. Ženske so vesele priskočile, moški zapustili svoje pluge ter prihajali urno in raaoglavi, da vidijo, če znabiti koga od njih ne potrebuje; on je bil njih knez, njih gospodar, njih idol, njih najboljši prijatelj; kakor ao ga njihovi očetje alufali slepo is mu bili brezmejno udaai, tako bi tudi osi Ali na njegovo zapoved celo t smrt. alav Legat pozdravi o polu 4. uri došlece ter da besedo g. Balantu Podgorcu, prefektu v Celovškem Marijanišču. Gospod Podgorc je izvrstna sila, posebno kar se tiče gospodarskih ter socijalnih stvarij. Vsi smo sledili z velikim zanimanjem njegovemu predavanju; dosti žslostnih razmer nam je odkril. Pritoževal se je, da vsi postsvodsjslni faktorji prav nič ne skrbe za kmeta. Na KoroSkem n. pr. se je od leta 1868 po dražbi razprodalo precej čez 4000 kmetij, ki so bile cenjene čez 18 milijonov goldinarjev, za katere se je pa dobilo le okoli 10 milijonov pri licitaciji. Kam so prišli ti zgubljeni milijoni? Zgubili so jih siromaki, ki nič nimajo — dobili pa taki, ki so že prej dosti imeli. Potegoval bo je za to, da se pri dražbi ne sme vse razprodati, da vsaj najpotrebnejše za Življenje kmetu OBtane. Tako naj bi se imelo uravnati po zakono-dajalni poti. Govoril je tudi o regulaciji valute ter prav po domače razložil, kako je n. pr. sam Roth-schiid pri tej regulaciji čez 4 milijone v žep vtaknil. Navajal je še duBti stvarij, ki so jih v prvi vrsti židovski liberalci zakrivili. Zdaj pa — zakliče govornik — ko že malokdo te ljudi poslušati hoče — pa pridejo ti sem ter pravijo, da niso več .liberalci", da so nemški nacijonaici I Ko bi to vse jedno ne bilo! Drugi govornik g. Rozman, kapelan Dravobrtški, je govoril o šoli. Ponavljal je naše pritožbe glede šole, da ni vredna denarja, ki bo zanjo potroši, da ne doseže svojega namena — namreč nravno-krščanske vzgoje naših otrok. Slednjič se je ustavljal s krepkimi besedami groznemu, barbaričnemu ponemčevanju slovenskih otrok na Koroškem. Na celem Koroškem Bta še vedno le 2 slovenski šoli: v Št. Jakobu v R žu in na Jezerskem. Potem je nekoliko — lucus a non lucendo — utrakvističnih šol, o katerih še to ni gotovo, ali Be samo slovenska abeceda uči ali nič. Največ otrok v takih šolah po dolgih 8 letih še slovenskih črk ne pozna. Slednjič so v 20 čisto stovenskh krajih — čisto nemške šole! — Tretia točka je bil razgovor o političnem položaju. Prvi k tej točki je spregovoril g. podpredsedoik Vekoslav Legat. On je govoril o političnem položaju cele Avstrc-Ogerske. Politične razmere — zakliče — so zdaj tako žalostne, da ne morejo bolj biti. Liudstvo je — 1* „miaera plebs contribuens", ker nič doBeči ne more, vse so le od zgoraj — od ininiBterutev zaukazuje. Bridko pritoževal se je o poslancih. Naj bo nam jeden Še toliko rećij ob'jubovnl, — to je skoro o vmkem gotovo, da pozabi na Dunaju skoro na vse — ter pade tako rekoč v odprt grob. Pomaga s svojim glasom nakladati siromakom kmetom nova bremena, — to je vse —, ker kaj drugega se le malokaj doseže. Drugi k tej točki je govoril g. drd. med. Karol Pečnik (domač Roža a iz Št. Jakoba). Prve besede so bile namenjene občinskim volitvam, koliko so vredne — in da se ne volijo „pribandranci" Nemci, temveč domačini, Slovenci 1 Potem je prišlo raz-motrivanje razmer v Rožu. Kazal je na jedino slovenske napise brez malih izjem v St. Jakobu na Koroškem ter prešel polagoma na razmere na Kranjskem. Spregovoril je par rezkih besed o kranjskih razmerah. Mej drugim je rekni doslovno: „Ni vso 8)bW~ Dalje v prilogi. Čakali so na njegov migljaj, pripravljeni storiti vse, česar bi želel; konja so odvedli v hlev, namest li na Bolncu hrastov stol za signoro, donesli sveže vode s studenca, nabrali svežib limon in za peščico svežih vijolic s tratine. Nek pastir, na glaBU pevec, zapoje, ko mu on ukaže, nekoliko ljubavnih popevk, kakor jih poje narod v tem kraju, milim in kakor slavcev glaa nežnim tenorom igraje na gitari. Krog vesele družbe razprostiral se je zelen, mil kraj; zahajajoče solnce žarelo je rožnatim žarom, a z ledine in polja se je razlegala vonjava spomladanskega cvetja in razkopane zemlje. Oaa je pila pijačo, ki so jo njej priredili, poslušala petje, pozorno slušala pastirsko pesem in priprosto življenje okoli sebe in čutila, kako ji vsled ljubi č h pogledov teh njegovih na njo uprtih očij srce od miline raste. Do sedaj še ni nikoli razmišljevala o lepoti prirode, o življenju siromakov, kmetov — k večjemu tedaj, kadar so jo spominjali na to naslikani ali baletni selski prizori. Mej tem ko je tu sedela, čutila je, kakor da je vse svoje dosedanje življenje preživela v ogromnem, soparnem gledališči in da je zdaj prv č stopila na sveži zrak, pod modro božje nebo. iDalje prib.) Priloga »»Slovenskem« Narodu" jjt 238, igj 17. oktobra 1894. jedoo — kakor jih nekaj žalibog pravi — kakšni so oni, ki ao nam za hrbtom, na Kranjskem, kajti ti m močnejši bo oni, tem močnejšo zaslombo bomo v njih imeli, trm večjo veljavo ima tam slovenščina, tem ložje bomo mi kaj dosegli. Verujte mi, prijatelji, jako nerad, pa vender moram tudi glede Slovencev na Kranjskem označiti naše stališče. Ker smo mi Slovenci ba;e jako silni ter mnogoštevilni, ker smo ba,e na periferiji seveda že vse dosegli, razvili sta bo na Kranjskem dve stranki — kak lukBUB za Slovence! —, ki se morate seveda m h j seboj lasati. Kakor razmere sedaj sto;e, imam to povedati. „Naprednjaki" ali stranka »Slovenskega Naroda" bo v narodnem oziru odločni, v jedni in isti meri odločni , kakor smo mi na Koroškem, odločno moramo tedaj povedati, da smo v ti m oziru popolnoma na njihovi Btrani. (Glasi: dobro!) Pa ravno tako odločno moramo reči, da nam pri njih tudi to in ono ni všeč, zlasti, da so svoj Čas po nepotrebnem, katero neumestno rekli o cerkvenih rečeh. Druga stranka so takozvani „Slovenčevei" ali stranka .Slovenca". V verskem oziru gre jim vsa hvala, oni napravljajo po deželi katoliške shode, kjer 86 krepča verska zavest. To nam ugaja! (Glasi: dobro!) Ali žalostna nam majka, kam bo zabredli v nurodoem oziru? Z tkaj . se zoper-stavljajo Bamo-slovenskim uličnim napisom v Ljub Ijani, čeravno ima že marsikaters vas na Koroškem take napne?! „Slovence va" stranka nekako čudno filozi lit a: »Ako mi napravimo v Ljubljani samo slovenBke nap se, vam jih pa tudi Nemci v Celovcu, Mariboru in Celju ne bodo napravili!0 (Smeh mej poslušalci 1) Gospoda! Od kod na Kranjskem taka nežnost, ko so nas slednjič v Šmohoru tisti liberalni Nemci, ki imajo oblast v teh mestih, rzprejemali b kamni?! To nas mora učiti deuetletna, da sto in tisočlet a skušnja, če pogledamo našo tužno zgodovino, da od takih Nemcev nimamo nič pričakovati. O takih bi pač veljalo: „Timeo Teutones et dona ferentes!" Le jednojezičoost je moč, je sila, ki sili vsakega do spoštovanja! Dvojezičnost je bilka, ki Bi prikloni, kamor hočeš! Predragi rojaki! roko na srce! Bodimo še tako dvojezični, bodejo-li ti Nemci potem tekli, da smo pravico ? Mi jih poznamo*' nikoli! Krohotali Be nam bodo, rekoč: Slovenščina je tako neukreten jezik, da ne more prebiti brez nemščine. Kar je pa še nevarnejše, je to, da mi p > dvojezičnosti sami de facto ptiznavamo nemščino nekako kot državni jezik! Pa to še ni vse; — aSlovenčeva" stranka ima somišljenike, ki pozdravljajo brezverske liberalno- čifutake „šulfersjnske" slavnojti. Pri nas bi bil dovolj ta jedini, dokazani fakt, da bi rekli takim ljudem — nemčurji, renegati ! Pa tudi ti na Kranjskem ne zaslužijo boljšega imena. Nikakor ni potrebno, da bi slovenski katoličani na Kranjskem branili s svojimi telesi nem-čurje, naj bi bili ti Še tako verni. Naj jim pustijo prosto pot —, naj gre ta gospoda k stranki nemških baronov na Kranjskem, saj tudi kot taki za-morejo biti dobri katoličani. Odločno pa moramo protestovati proti temu, da bi se s tem delala raz-dražba ter mešali kranjskim kmetom pojmi! (Gad: dobro!) „Slovenčeva" stranka se mora takih članov popolnoma odkrižsti, — iti ako tega noče, je naravno, da ž njimi soglaša — ter je zanje odgo-\orua, — po tem takem ne bi imela več pravu nazivati bo kotoliško slovensko, temveč katoliško neiučursko stranko, ter ne več prava v imenu Slo vencev kaj spregovoriti. (Glasi: seveda! Občno ploskanje!) Kot peti govornik govori zopet č gosp. Podgorc o gospodarskih razmerah. Pove zaradi poteklega časa le par praktičnih nasvetov. Polemt-zuje tudi s poslancema Nemcev Ghonom in Kirsch-nerjem, ki ae silno bojita kmetske nevolje — ter zgube svojih mandatov. Spisala sta zaradi tega neko knjižuro ter nasvetovala skoro samo neizvedljive stvari za povzdigo kmetskega stanu. Na pr. naj bode v.uikdo vseh davkov oproščen, ki nima 600 gld. letnega dohodka. (Smeh mej poslušalci!) Č. g Pod gore se je s svojimi socijalmmi predavanji kmetom jako priljubil. Podpredsednik g. Vekoalav Legat zahvaljuje se došlim, zahvali se gosp. komisarju Kleblnu kot zastopniku vlade, pozove navaoče, da zakličejo trikratni: „Živio* našemu presvitlemu cesarju — ter naznani konec zborovanja. C gOBp. župnik v Podravljah Ga bron zahvali se vsem govornikom, da so ljudstvo tako lepo podučevali. Da morajo vsi biti hvaležni za take poduke ter naj to pokažejo prihodnjič, ko bodo volitve, s tem, da stoje kot skala za našo dobro stvar. Po končanem zborovanju ae prične mej mladino živahen ples, kajti ne samo Ziljanom, temveč tudi Rožanom bi se svet dolgočasen zdel, da ni godbe in plesa. Pozneje prišla sta nas obiskat še znana vrla rodoljuba od Ziie č. gg. župnik Svaton in drand. iur. Zwitter, kar je vzbudilo splošno oduševljenje mej zbranimi duhovniki in posvetnjaki. —.Y.— Domače stvari. — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.) Kakor lani je pri volitvah volilnih mož v Planini in v Rov t ah zmagala nasprotna stran a. Ali v Planini je hI predvčerajšnjim liud boj od 3. do 9. ure zvečer. Naših je b.lo 53 volilcev, nasprotnih pa 69 Te je spravila vkupe duhovščina B pomočjo Windischgraetzove graščine. Kar je bilo nezaviunega in pa veljavnega, bilo je na naši strani. — Kar se tiče kandidata, ima nasprotna stranka dvojno železo v ognji. Kjer se jej vidi potrebno igrati „za kmetu", tam poBtavi na oder g. Ivana Modica, poB^atnika iz Labovega, za kulisami ima pa vender pravega kandidata in ta je g Ivan Podboj, župiik v Planini. Danes imamo o tem popolnem verodostojno poročilo. Go3p. Modic se je zadnji Čas ustno in psmeno izjavil, da ne Bpnjme več „Slovenčevett kandidature. Videti je torej, da le nasprotaa nam stranka hoče na zvonec g. Modica nabrati dovolj povezane črede, ki bode na zadnje šla tudi za kakim drugim pastirjem, in g. župnik Podboj je gotovo ne bode nazaj pol 1 Sedaj bode Notranjce pač minilo veselje, pomnože-vati tako čredo! — (Petdesetletnica Simona Gregorčiča.) Vsi hrvatski listi so se jako simpatično spominjali petdesetletnega rojstven-ga dne našega dič-nega pesnika ter se pridružili čestitkam slovenskega m roda. Ob jednem so izrekli srčno željo, da nas Simon Gregorčič obdari še z mnogimi biseri svojega pesniškega duba. — (Osobne vesti.) Namestoiški koncipist grof Friderik Bo s s i Fe d r i g o 11 i v Trstu je imenovan začasnim okrajnim komisarjem; konceptoi praktikant dr. Makso vitez Funk pa nameBtuiškim koncipstom — (Slovensko gledališče.) Jutri v četrtek se bode predstavljala na slovenskem odru prvikrat mična francoska opereta „Mam'zelle Nitouche", za katere uprizortev je storilo „Dra matično društvo", kar je moči v naših raz m rab Ta opereta s? je v Parizu predstavljala v BThe*;Uie d s Varćtćs" nad 300krat zaporedoma in podaje pikantno sliko Pariškega življenja. — (Slovensko planinsko društvo) napravi v nedeljo dne 21. t. m. društveni izlet na Kurešček nad Igom. Izletniki se cdpeljejo zjutraj ob polu 7. uri z vozovi na Ig, gredo peš na Kurešček, tam bo bv. mašs, potem ogled okolice in razgleda in opoldan skupno kosilo. Ob 2. uri povrat na Ig in z vozovi v Ljubljano. Opozarjamo društve-nike, prijatelje, kakor tudi vse člsne na to, da je pot na Kurešček jako pripraven in da je od tam krasen razgled. Udeležniki naj ro do petka opoldan javijo pri gospodu Sokiiču pod Trančo, da se za-morejo vozovi in kosili naročiti. — (PreBkušoje učne osposobljenosti) za občne ljudske in meščanske šole Be bodo pričele v Ljubljani dno 5. listopada t. I. Pravilno opremljene prošuje za prijiust k proskušoji je vložiti predpisanim potem do dne* 28. t. m. pri ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za občne in ljudske šole v Ljubljani. — (Izpred sodišč s.) Včeraj se je pri Ljubljanskem sodišču vršila kaz. obravnava proti Franu Avg. Kežmanu, kateri je v noči od 21. do 22. avgusta t. 1. na Tržaški cesti št. 10 in 12 pokradel različne stvari in katerega jo zasačil gospod A. Tomažič. Tat je bil obsojen na 2'/i leta težke ječe, s postom vsakih 14 dnij, po prestani kazni pa pride v prisilno delavnico. Kežman je bil jako nevaren tat in že večkrat zaradi tatvin na dolgo čusa v zaporu v Tntu, Gorici in Radenc.h. — (Cvetoč k ostani) je videti na posestvu g. Luc^manna na Črnučah, pač Živ kontrast s predvčerajšnjim zimskim vremenom. — (Javna skušnja) učencev na deželni kmetijski šoli na Grmu bode v torek dud 30. t. m. Pričela se bode skušnja ob 9. uri zjutraj. — (Tovorni tarifi na dolenjski železnici.) »Dol. Nov." prijavljajo tožbo, da bo vozne cene zs tovorno blago veliko predrage in da ao se marsikatere male reči prej po voznikih dobivsle ceneje, nego pa zdaj po železnici. V izgled stavi, da vagon Trboveljskega premoga, ki velja v Trbovljah 58 gld., velja v Novo mesto postavljen 120 gld.! Splošna je želja, da bi se kaj ukreuilo in da se vozne cene za blago primerno znižajo. — (Redek lovsk plen.) V Smledniku ustrelil je nedavno baron Fran Lazarini krasen eksemplar beloglavega jastreba. Jastreb bil je z razprostrtimi krili 2 m 60 cm širok in od kluoa do kraj repa 1 m 17 cm dolg. Redka pt ca hotela je menda prenočiti na razvalinah Smtedniškega gradu, kjer je bila ustreljena. B log lavi jastreb se na Kranjskem le redko kedaj zasledi, v ravnini p-, kukor sedaj, se ga sploh še ni opazovalo. — (Nova šolska klop) Gosp. Flor. Ros-manu, učitelju v Krškem, podelilo je kujičijsko mi* nisterstvo privilegij za njegovo šolsko klop, ki je sestavljena po najnovejšem zistemu in od higijenikov in tehnikov kar najbolje ocenjena. Original je razstavljen v permanentni šolski razstavi v Krškem. — (Učenje ruskega jezika na Nemškem in pri nas.) Glavai organ nemškega vnanjega miniaterstva „NorddeutBche Allgemeine Zeitung" priporoča, naj bi se v vseh src loj h šolah na Nemškem učil ruski jez brnićab, dne 23. oktobra v Trebnjem. Gregori;» Zupančiča ismljilSe v Malem L'!'Om:u, kupljeno p> Joitfu Kaste licu iz Br«zo vega Doia za 2051 g!d., potom relicitacije, due 23. oktobra v Žužemberku. Martina Šege posestvo v Litiji, cenjeno 10.330 gld., dne 23. oktobra in 23. novembra v Litiji. Jožefa Perica zemljišče v Malem Ločtiiku, cenjeno 210 gld., dne 23. oktobra in 27. novembra v Velikih Laščah. Simona Zajca posestvo v Št Jakobu, ce njeno 1652 gld., dne 24. oktobra in 24 novembra v Ljubljani. Amortizacija: Na proSnjo kraujske braniluice sporazumno s Cecilijo Tome iz Št. Jurja se izreče amortizovana izgub'jena kujiž ca kranjske hraailnca št. 168.880 z vlogo 60 gld., ako se nikdo ne oglasi ti -kom 6 mesecev (do 6. aprila 1. 1895.) Umrli so v L*jiil>IJanl: 15. oktobra: Mariju Vojsku, dulavčeva žena, 27 let, Opekarska cesta št. 2. — Marija Mulitsub, upravnikova hči, 5 let in l';t meseca, Franc Jož.f* ccBta st. 5 16. oktobra: Elizabeta Rnpnik, gostiju, 60 let, Kravja dolina št. 11. Meteorologično poročilo. a o Čaa opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. *J m 7. zjutraj 732 1 km. 1 2" C brez v. obl. O 2. popol. 732 9 as. 6 2< C al. vzh. jasno 0 00 m. %6 9.zvečer 735 5 T.a. 193C si. szh. jasno Srednja temperatura 3-19, za 8-4° pod normalom. dnć 17 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru A/stri jak a zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/, . . . Ogerska zlata renta 4°/t . . . . Ogerska kronska renta •! '•/„ . . . Avutro-ogerske bančne deinico . . Kreditne dolnice....... London vista. ........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . ....... Diš 16 oktobra t I. 4a/0 državne srečke iz I. 1H54 po 2fi0 gld. Državne sredke iz I. lHiii po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5»/« po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41/,0/« "lati zaRt. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečko ........ Rndolfove srečke po 10 gld...... Akcije anf'lo-avstr. banke po 200 gld. . Trainvvav-dtnlt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rabelj......... 1*9 gld. 20 kr. 99 i 15 123 i 65 n 98 p 10 ■ 121 ■ 85 n ■ 1034 rt — 370 1 75 124 20 BO ■ 95 12 i 18 ■ 9 v 89 45 t 40 5 89 ■ 148 gld 50 kr 1!I7 ■ 50 ■ 127 * 75 * 123 rt 20 n ■ BO rt 24 ■ 75 n 23 t 50 n Ki9 ■ 50 304 n — n 1 :*3 /1 r Potrtega Brca javljam preSalostno vest, da mi ju mila soproga, gospa Frančiška Supančič dud 17. t. m. po polunoci, v GO lotu svojo starosti, po dolgi in mučni bolo/ni, previđena s pre-svetiini zakramenti za uminijoče, preminila. Pogreb bodo v j>etek ob 9. uri dopoludne. Drago pokojnico priporočam v blag spomin. Mokronog, dnć 17. oktobra 1H91 Josip Supančič, (11*=2. c. kr. davkar v p. C. ii jjlavDojavDatelislvo avstr.Jržjelenit. Izvod iz voznega reda veljavnega cd. X. ©IctoTora. 1SS4. Nantopno omenjeni pnli .j.il i| lu uiihaJAlni čail onianuii 40 t IJanl T.i 9 minuti napraj. Odhod lz LJubljane (juž. kol). Ob 11. uri S »/11'n. po nori unotmi vluk t Trbii, Pont il.nl, b«l]«k, o« lUTOC, Kr:i:i. i"i ifi-HtP. I.|ilti.:i>, f« Si-I.'tllil t A||«him», Iichl, Milimi 1I011, S-.On.- _>r:\.f. Ij; nI n.i8to:n, Zoll ni ju2eru, St.>yr, Lino, linJejevien, PlannJ, Marijiiio vare, Elgor, Karlove varo, Frmieove varo, fr^jo, l.ipntj.1, Dnu ij vin Anint»tttteu. Ob rt. url SO tnin. trrčrr inelnni vlak v Novo ineato, Kočevja. Prihod v Iajnbljano 0llž- kol.). Ob S. uri B3 tnin. tlnlrnl oielinl vlak a Duuaja via Atnatntleu, Mp ■iju, rr.Luu, Kruncovili varov, Karlovih varov, K^ra, Murijinlh varov, l'1/.uja, Uudojovio, Soluofrrada, Liluoa, Stovra, Ginunildoa, Iuohla, Aut-leaa, /.n!la na jer.rru, liOUil-Oaitteiua, Ljuliuega, Oolovait, Uuljakn, Krunit.'imfosto. '1'rblia. Ob H. uri rt in/ji. tjui inj moiaui vlak la Kočevja, Novega moita. Ob 11. uri t/7 min. tiojnilmlne oiobul vlak ■ Dunaja vlu Ainatutten, liipilje, Prage, francovili varov, K ulovili varov, Kgra, Marijinih varov, Plinja, Ilddejovio, Soluograda, lilnoa, Rtovra, Pariaa, O011.no. Ouriha, Brognlce, limtm nl.i, Zolla na joaora, £ieud-Oaatetua, IduhneRli, Oelovon, 1'lenia, Pontubla, Trblia. (fb lil. url 40 min. popnlutln« inc-uii vlak iz KoAovj*, Novoga moata Ob 4. tiri 4H min. ptifioluitn* oiobul vUk a Duuaja, Ijjiibuuga, S,.ly.ili»la, Beljaka, Oolovou, k'rauzeiiHfeate, Poutitbla, Trbižu. Ob H. url S4 min. »vri'er meaaul vlak ii Kočevja, Novega Moitt. lih y. uri '41 min. mwčrr onolini vlak a Duuaja preko Amvtotteua la LJubnoga, Koljaka, Celovca, Pontabla, Trlii.-a. Odhod lz LJubljano (drl. kolj Ob 7. uri US min ujutro) v Kamnik. „ S. H OH n pupoluttH« „ „ „ ti. n SO n ti-rr^r „ „ m tO. 10 „ tvtčpr „ „ (aledujl vlak la oktobra me- no ob uoituijali In praaalklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri SO min. gjutruj lt Kamnika. « ii. „ IS p dopoludne „ „ (4—235) m rt. ,, «0 ,, »rcrvr ,, ,, „ V. > SS „ svecer „ n (ilednji vlak la oktobr* um- • aeca ob nedoljaliIn praiuikiti.) ♦ •V Na najnovejši iu najboljSi način i. r- (1180—1) nstitvlja brtiz vn;ikib bolofifn ter opravlja |>!osnl»o> J vnufa in vae Bolni* op<-rn«f|o« — odatraujuje Eoltne bolečine z usmrtonjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi bili, I. nadatr. Neprekošeno, kar se dostaje uspelia, je Dobiva se povsod. loering'070 milo s sovo kot 11 u J m n 111 dlcocllji^o in niij-i/.bornejNe ni-»mIn( v o za umivanje in negovanje lepote Komad po 30 kr. (7«0—2) G Povzdiguje in ohranjuje1 ' lepoto iu svežost polti, ki postane jako lina, in' odstranjuje vso nesnago a polti. ] «£: Želodčne kapljice ij * Sr«^ koje p. i občinatvo navadno zahteva pod imenom M&rijinceljske kapljice. To kapljico ho zelo pro-npesne (prov/.ročujejo ala-^t di> je!a, raiNtvarjajo »lir, bo pomirljive iti oIhjSujkčo, uatavljajo krč in Itrsposjn lelodeo ; rabijo pri napenjanji In zapofienostl, preobloženem želodci a Jedili in pijačami i. t. d. Steklenica m rabllnim navddom velja 20 kr., tacat 2 gld., 3 tnoate ■amo 4 gld. 80 kr. 3 5 i i I ■ ■ n— r^satvejca—u Priporoča jih l Lekarna Trnk6czy I zraven rotovža v Ljubljani, (tm*) I Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. i I 1» l t Prijazna eetieblovaea soba za jedno ali dve osobi, odda »e v iinjem a dnem 8. novembra t. I. (1080) Kie? pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. Vizitnice v elegantni obliki priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. aaun ---a Prodaj alnica se vzame v najem ali na račun. Ponudbe upravnštvu „Slovtjnskegu Naroda" pod , L. S. 350 '. (1170—*J) ^-v^^- VIZITNICE priporoča po nizki ceni „N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. 6-,. 22.561. Razglas. (1181 — 1) V zmislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških 1. mestne občine ]\)iil»lJttuNke, 12. mcsl neg it iibožiiegit zabladu, 3. ■h«'š**iiiinUo-1m»IiiI«1im-u« zakladn, in 4L iistiiiiovnegu zaklada že sestavljeni in bodo od 1/7- d.© 31. t. XTU rscgrneni v raaRiBtrat n m ekaped.tu občanom Da vpogled, da vsak lahko svoje opazke o uiih navede. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 15 oktobra 1894. g tfjgT Restavracija „pri Zvezdi". g Od pozne trgatve so prispela naslednja vina: sladko Proseško vino s Konto velja in •g sladek refosco z Ricmanj; jgt vedno se toči pristno dolenjsko, vlzeljslco, istrsko (teran) in vino jK§ jK= iz Ptujskih goric. jgi Z velespoštovanjem (116«—3) Fran Ferlinz. ras ii "Mi z varstveno znamko labodom, je brezclvomno najboljše sredstvo v dosego snežnobelega perila, za čiščenje svilene, volnene in barvane tkanine, kakor je dokazano, je to milo najboljše razkUŽUJOČe sredstvo za vsake vrste perila in mimo tega popolnem neškodljivo za perilo in roke. It uri i fr.lioni«' Mvofe Kakovost i im Nlujojo !m!o tako iicht-ova Mina jedernat« mila, ki so brez vsake konkurence. Ta mila imajo, kakor je že njih kako- vost, jedno naslednjih varstvenih znamk. Jurij Schicht, Ustja nad Labo, tovarna xn.Il, sveč in palmovega olja.. mmM (Viktor lOmUi (27) L L|ut>l|tiiiu* "TVSm-ii in t i'fct' 1 vx priporoma veliko zalogo oprem za kro-" jače in čevljarje, bslcprtenoga blaga in podviek, bombaža Iu ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, eivanje in kavlji-^ Sanje, tkanega in nogovi6arskega blaga, ^ predpasnikov, iivotkov in rokovic, po- Vj zamentirskega in drobnega blaga, tra- i kov, 6ipk in petljanj, čipkastih zaves in 1 preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. -----T*l i**----^1*™---rt^t*. — -^TT-i aeni^eeien-aninezrteanene Ljubljana, Židovske ulice št 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka . u dame, gospodo in otroke jo vedno na izboru. Vsakerfina naročila izvršujejo se toe.no in po nizki ceni. V no uiere so shranjujejo iu zazuaiuenujujn. Pri zunanjih naročilih blagovoli iiMi bo vzorec vposlati. ga»af&« °i* 1'stanoT S Ijmo leta § J. J. NAGLAS m tovarna pohištva !$ V LJubljani. Turjaški trg: it. 7 in £ Gospodske ulice (Knežji dvorec). i- Zaloga jednostavnoga in najfinejega le-V eetiega in oblazinjenega pohištva, zrcal, jr % strugarskega in pozlatarskega blaga, po- a£ in\ enrobe, zaves, odej, preprog, za- «f jI stiral na valjcih, polknov (taluzg). Otro- g % ški vo/.ieki, železna in vrtna oprava, ne- ^ ^ pregorno blagajnice. (35) ^ &i$HESJ4SJgS»»gtJtP ^^^^J^9i*^5^:i1 Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zrafinl vrt, stekleni salon ta keffljlloe. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (22) F. FeilinC, reatavratdr. f Josip R.cicli &l £ Poljanski nasip, Ozko ulice št. 4 H priporoča Čast. občiustvu dobro urejeno kemično spiralnico ♦ kateri se razparano in neraznarane B 23) ■ i e I v Kateri se ruzparaue in nerazparane molke in ženske obleke lupo ocedijo. * Pregrinjala Vfprejmo se za pranju in ■ cieiu v ]>ol>arvanje. V barvariji vspre« ■ 2 jeuni eo avilnuto, bombažno in moauno * S blago. Harva so v iih j novejših uioda ^■♦♦BD*«nn>4 i Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice it. 3 ► ^ priporoAnta p. n. čant. občinstvu svojo ^ a veliko zalogo vsakovrstnih ^ pečij ia glinastih snovij y ► > < kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadujocih del po ^ nizkih cenah. (31) * 37, HENRIK KENDA v LJubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. i Srata Bborl % ? Ljubljana, Frančiškanske ulice 4- i * Slikarja napisov, Vf itavblnsk^ In pohištrena pleskarja. S Tovarna za oljnate barve, lak ^ * in pokost. (.20) «a l Glavni zastop lia; tli ol i - J«'\»^j« «>ri- S p* nliiuJii* luirli niska kopita in usnje. W t*l±J\J^1 * "H^JL^* <*^i\Jr*> <• * 'S G. Tčnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-livnioa. Iiilelujo koi poiebnoit: vse vrste strojev za lesoreznloe in žage. (21) 1'reTiani« cele napr»ve in iihUi-Ihij« pMroatroJe in kotle po nuji,nlj»i ■eatikri, slučajno turbine in vinliia koleaua. HBIBSSSHBBHSBir Maksimilijan Patat-ova naslednika W* Jlcrala «Sr lloncs v LJubljani, sv. Petra cesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27 priporočata se p. ji. občnt-tvu zh ženske iu moške obleke, razparane in cele, iste ■e lepo očedljo t vzprejeinata vsakovrstna progrinjnla, svilnate robce in trakove zh prattje in |iol»arvun ka- ■ kor tudi svilnato, bonii>a>uo in uješano n blugo vsidi barv. Obleka su čisti, pere S in barva hitro, dobro in po nizki ceni. «1 Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda* (Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan 2eliznikar) dobivajo se na lcartoxi-pa.plrJI tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo« tržcih. iT. Kun6ič priporoča p. n občinstvu svojo izilelovaloico soiia-vode LJubljana, Sv. Petra cesta 5 („l'ri avstrijskem cesarju") s opomnjo, da rabi vodo is mestnega vodovoda, a v »voji illlja.ll "v XjeacaJa. rabi vodo Is tekessffs studeno a nad eeato proti Bledu. (64) Zsssmjs laročila isvrie ss teč se. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvomili sta kmieerle itd. iu lepim v rio m. (36) = Kegljišče je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic. Čast mi je tiMznioijsti, da seiu prevzela po smrti mojega moža Frana Toni ltovnsUo obrt katero bodem nudaljevsls. ter so priporočit in za vsa v to stroko h p Milijoni deta po nizkih cenah, zlasti za uove podkove. Dobro delo in točna p o stre 2 h a. Z velespoltovanjcm (37) ^ Ivanka Toni 3 v Vodmatu it. 4. A 44 MQ Haute nouveaute cheviot, Haute nouveauto cheviot, Haute nouveaute cheviot, Cheviot carreaiuc Angleški cheviot mele, Crepe-cheviot, Damako sukno, Drap brode, Drap uni, Carre en noppe, Haute nouveaute cheviot, Haute nouveaute cheviot, Gredaiana tkanina nouveaute, Gredašana tkanina haute nouv., Gredašana tkanina deaslne nouv., Nouveaute gredašana tkanina, Speclalite exolnaive, čista volna, 120 cm široka, meter po gld. 1*56 120 120 120 120 120 110 9f> 0 cm Širok, m po gld. 2.30 Desiniran liipni baržun 54 „ „ „ „ „ 1*30 Svilnat plii..........45 cm Širok, meter po gld. 1*20 in 1*60 Velika zaloga najnovejšega, dražestno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah. Velika izbera svilnega blaga! (<>"-otlx4>mlje, pri tli«"- jo. mezzaniu in prvo nndsi ropje. "3fc3J "Nate. 5* u iivljiiji t Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz-Josefsplatz St. 1, v hiai društva. St. 5 in ti, v hiši drufitva. Drnitvena aktivu dne 31. decembra 1893 .........kron 18t,48ft.6A7<— Letni dohodki na premijah in obrestih ilne 31. decemhra 1893. . „ 23,912.149'— Izplačitve zavarovalnin in rent iu zakupnin itd. za obstanka društva (1848) . . ................. 287,452.809 — Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9K33 polic i glavnico . . n 73,023.675* — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje hrezplačuu tilavua agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri vitloma Xot-»c5l&lco*-tii.. uoirt—2> se nalagajo glavnice če se kupujejo 4°o založnice gališkega zemljiško-kreditnega društva. Iste dom-Sajo dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaška zenitna kavolja; razen tega je vsakih loO gld. založnic zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem korzu pri dr. a. M.a.T^^-a"^ banka in menjalnica v Ljubljani. (M8-< Sc. 20 981. VII. 11/94. C kr z. m. d. okrajno sodififte v Li ubijani saznanja: Na prenio Jaoeza Rupana iz Podkuž, okraj Kranjska gora, dotoru'" se proatovoljua clmžbst temu lastnega poaentvM v lož. nt. BI 54 kat. ol»č. sit. Vid, obstoječega iz poslopji h »A. at 7 in 8 v Št. Vidu s travnikom, na 22. oktobra 1834 dopoludne od 9. do 12 ure na mestu pot-eatva v Št. Vidu s pristavkom, da ostanejo zastsvne pravce zemljeknjižnih upnikov ne glede* na kupnino pridržane. Izklicna cena je SOOO g M. iu se pod to ne bo odda'o posestvo ter si prodajalec pridržuj« pravico, prodajo v 4 tednih od dražbeuega dneva naprej ovrefii. Voak družbenik mora pred ponudbo polož ti vadijum 500 gld. Daljni pogoji ue z»morejo tusoduo vp'gledati tu se bodo pri dražbi tudi še razglasil'* C. kr. z. m. d. okrajno sodišče v Ljubljani doc 14. septembra 1894. (1100-3) JL. 4 o ■ ■M >IQ bo u •H > (!) P5gf~ Novosti za jesensko in zimsko dobo v baržunu in plišu, pntem lišpu za klobuke in obleke, pajčolanih, rokovicah, echarpih iz volne in svile, predpasnikih, za nakit in delo, spodnjih suknjicah, barvastih. Vćlika izbćr klobukov za otroke in gospe, nagrobnih vencev in trakov z napisom, ovratnikov za srajce, zapestnic (manšet) in kravat. (1169-2) Moderce najboljšega izdelka priporoča naj topleje 0 I—* m< H- ■ to Karol Recknag-el, I_jj-u.TolJa.na.. Izdajatelj U odgovoril urednik: Josip M o H i. fili-uross st/vasns Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. 3364 B^+9 88