188. številka Ljubljana, v petek 18. avgusta. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »ve#er, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 -Id., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Balkanske novice. Razni listi, ki poročajo resnično in pravično o bolgarskih razmerah, javili bo te dni, da je Stam-bulov pri nekem Londonskem denarnem zavodu naložil veliko svi to, katero si je .prištedil" v zadnjih letih, ter iz tega sklepali, da bo Stambulov v tihem boju 8 Koburžunom kmalu podlegel in se moral umakniti kolovodjem takozvane opozicije. Ta kombinacija je prezgodnja. Stambulov je zvit kakor kozji rog in se ne bo iz lepa umaknil niti Koburžanu niti opoziciji, tem manj, ker se opozicija bivših ministrov bojuje proti njemu zgol iz osebnih in ne iz narodnih ozirov. Organ opozicijski piše sicer precej smelo zoper Stambulova, ali v Bolgarski zna le jedna četrtinka prebivalstva čitati, torej nimajo listi skoro nikakega upliva. Opozicijo-nalnih poslancev pa je v sobranju samo Sest in ti bi ne mogli ničesar opraviti, tudi ko bi imeli Bog zna kolik upliv in bi ne bili voljeni samo z dovoljenjem avstro-ogerskega agenta g. Buriana. Tudi razmerje mej Koburžanom in Stambu-lovom ni tako napeto, kakor se je sodilo in o tem, da se mora jeden izmej njiju umakniti, ni niti govora. Saj je Stambulov Sele nekaj dni) pred volitvami v sobranje poslal Visoki Porti noto, v kateri Be je trudil, prepričati jo, da je zadnji čas, priznati Koburžana kot legitimnega kneza bolgarskega, češ, da narašča rusofilska agitacija jako nevarno in da preti prevrat, vslod katerega bi Turčija izgubila svoje pravice nad Bolgarijo. Bolgarski agent Dmi-trov je to noto izročil turškemu ministru unanjih rečij, Said paši. Ta je obljubil, da jo najprej predloži ministerskemu svetu in ako ta privoli, sultanu samemu. Turški sultan je pa že vajen takih not in grožnje z Rusijo ne napravljajo nanj nikakega vtisa več. Prav zato doslej Stambulov in Koburžan še nista dobila odgovora na svojo noto in ga morda nikdar ne učakata. Druga zanimiva stvar, katere ni izvedeti iz listov, prijaznih sedanjim bolgarskim razmeram, je sledeča: Bolgarski eksarh v Carigradu kupil si je na PrincovBkih otokih prekrasno letovišče, kjer se zabava z grškimi plutokrati. Novce za to dobil je bil od bolgarske vlade, ker jej je prodal metropolita Klimenta, o katerem sedaj govori: „On me ni vprašal za svet, ko je začel neravni boj, naj torej dela tudi sedaj po svoji glavi, jaz mu ne vem pomoči." Tako govori najvišji cerkveni dostojanstvenik bolgarski! Vodja eksarhata je sedaj namesto eksarha Jožefa ohridski metropolit Grigorij. Kot Bolgar seveda ni prijatelj Srbom, najmanj pa makedonskim Srbom. Turška vlada je doslej vedno podpirala makedonske Bolgare proti Srbom. Ko pa je bil Sava Grujić srbski poslanik v Carigradu, iz-posloval je pri Porti dovoljenje, da si smejo tudi makedonski Srbi uspravljati svoje šole in svoje cerkve. Na podlagi tega dovoljenja ustanovilo se je doslej v vilajetu Skopljanskem 30 srbskih šol, nekaj pa tudi že v drugih vilajetih Ko je metropolit Grigorij to izvedel, poiskal je hitro bolgarskega agenta v Carigradu, Dmitrova, in ga obvestil o preteči nevarnosti. Dmitrov se je obrnil na vodjo , Roberta College-a1* v Carigradu, nekega Washborna, naj izposluje oa pri Porti, da se bodo srbske šole prepovedale. Angličan je Dmitrovu rekel: „Že večkrat sem Vam svetoval, da si more Bolgarska zagotoviti samostalnost samo če prestopi narod k drugi veri. Ako prestopijo Bolgari k protestantizmu, imela bi Anglija dolžnost, potegovati se zanje, dokler j>a Be drže pravoslavja, ne more zanje nič storiti, in isto tako bi nič ne storila, ako bi prestopili h katoliški cerkvi, za katero se sedaj dela velikanska propaganda." Ker Dmitrov pri Angležu ničesar opravil ni, šel je k velikemu vezirju, ta pa — čstokrvui Turek — mu je dal odgovor, kakeršnega če nihče ni slišal iz ust avstrijskega državnika. Rekel mu je: „Turska vlada ne brani nobenemu narodu ustanavljati si šole in cerkve. Kar je dovoljeno makedonskim Bolgarom, Grkom, Vlahom, katolikom iu protestantom, to ne more biti zabranjeno Srbom." Umevno je, da je ta negativni odgovor napravil v Sofiji jako slab vtis. Stambulov je doslej z Makedoniio netil bolgarski šovinizem in sedaj je v strahu, da bo v nič spuhtela fikcija, da je Makedonija bolgarska dežela. To je tudi pravi uzrok napetemu razmerju mej Srbijo in Bolgarsko. Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. (Oficijelno poročilo družhinega odbora.) - IX. Kakor še nobenkrat doslej razvilo se je letos uprav živahno tekmovanje mej podružnicami v svrho denarnih dobav za družbine namene. Primerne akademije, koncerte in zabave, ki so obrodile znatne prispevke, kakor bo razvidno iz blagajnikovega poročila v Vrstniku, osnovale so, kolikor se nam je poročalo, nastopne podružnice: 1. Prva Ljubljanska podružnica na predvečer lanBke — kakor tudi letošnje — skupščine. 2. ŽenBka in moška podružnica v Kamniku. 3. Haber pri Medgorjah. 4 Št. Kanc'jan. 5. Kotmaraves krasno slavnoBt za cesarjev rojstui dan. 6. Šmihel pri Pliberku uprav sijajno. 7. Istotako podružnica Priblaves, zborujoča v Doberli vesi. 8. Apače. 9. Št. Janž v Rožni Dolini. 10. Možka in ženska Šentpeterska podružnica v Ljubljani. 11. Šentjakobsko-Trnovaka ženska podružnica v Ljubljani dvakrat. 12. Moška podružnica v Idriji. 13. Višnjsgora Zatičma. 14. Pivska v Šeot Petru. 15 Št. Jurij ob južni železnici. 16. Ženska podružnica v Idriji. 17 Ženska podružnica v Gorici prav sijajno. 18. Istotako ženska v Trstu. 19. Prav izborno ženska v Sežani. 20. Krasni koncert ŽenBka v Tolminu. 21. Slovenji Gradec z osmimi shodi v okolici. 22. Šktrlja ves. 23. Trbovlje sijajno. 24. Istotako Brežice. 25. Ženska v Logatcu. 26. Lep koncert — dvakrat — prva Belokranjska ženska podružnica v Črnomlju. 27. Originalno predstavo Ženska podružnica na Vrhniki. 28. Cerkniško-Planinska izboren LISTEK. Iz Patrasa v Korint. Po precej nemirni vožnii pripelje nas parnik na vse jutro zgodaj v obširno in zelo prostorno luko Pa tras. Mesto leži sredi rodovitne okolice, je prav redovito zidano, ima ravne in pravokotne, precej široke in tudi zadosti snažne ulice ter dva prostorna trga. Postavljeno je v nižini ob podnožji nizkega kuclja, na katerem jo stala nekdaj akropola, sedaj pa razdrt grad iz frankovskih in bene-čanskih časov. Nad mestom se vzdiga strmo gorovje Voidias (1927 m), ki se je imenovalo v starem veku „Panachaikon". Malo bolj proti jugu pa moli iznad njega še višji 01 o nos (stari Erymantbos), čijega 2224 m visoko teme je do poletja pokrito s snegom. Patras je zdaj najvažnejše in najbogatejše trgovinsko mesto na zahodni obali grški in drugo tržišče sploh v kraljevini. Podedovalo je trgovino Korintovo, ker so pomorci raji plovili okoli Pelo-poneza, nego prekladali blago z ladje na ladjo. Važno je posebno kot izvozna luka za vino, opašo (korinte), žito, volno in kože. Ima tudi nekaj tvornic in zelo obširne kleti nekega nemškega društva za grška vina, konjak in šampanjec. Mesto hitro narašča in šteje sedaj že 40 000 prebivalcev. Hiše so pa le bolj majhne, večinoma pritlične. Več kot jedno- nadstropne hiše so prava redkost. Ob morji se vleče lepo šetališče in v morje se steza zložen pomol, na katerem stoji svetilnik. Tu okoli so postavili kavarno prav nad morjem, da se v njej hlade prebivalci o vročih poletnih večerih. S kratka, v Patrasu je prijetno bivati, posebno onemu, ki se naseli v hotelu „Graubretagne", kjer gospodinji in vodi kuhinjo vrla Slovenka z Notranjskega. Ime Patras s l Častno glasi tudi v svetovni zgodovini. V starem veku je bilo jedno najimenitnejših mest „ahajske zvezo" in cesar AvgUHt dovolil je jedinim Patrašanom izmej vseh Abajcev pravico rimske kolonije. Tedaj se je mesto zopet povzdignilo in polepšalo. V atenskem muzeji se nahaja več lepih Ht ari m patraških iz rimskih časov, n. pr. dve Antinoovi glavi in dva velika sarkofaga. Tudi krščanstvo se je tukaj zgodaj ukoreninilo, kakor na drugi strani v Korintu. L. 1205 je utemeljil šampanjski grof Champlitte vojvodino Ahajo in postavil v Patrasu bvoj prestol. Od njegovih naslednikov so kupili Benečani Patras 1. 1408, ali morali so ga Že L 1463 Turkom izročiti, ki bo tu postavili glavno mesto pašalika morejskega. Ko so se I. 1770 Mainoti uprli Turkom s pomočjo Rusov, polastili so se tudi Patrasa, ali morali so ga še istega leta zopet Turkom izročiti, ki so v svojem gnjevu mesto zažgali. V Patrasu so začeli boji za grško slobodo. Ko so namreč grški „hetiiristi" sklenili vpreti is Turkom, zbralo se je ljudstvo naj- poprej v tem meBtu (12. febr. 1821) in zapodilo Turke v trdnjavo. Ko pa je Jussuf paša onlobodil zajete, požgali so Turki zopet Patras dne 15. aprila 1822. Še le I. 1828 so osvojile francoske pomočne čete Patras za Grke in od tedaj je vstalo iz starih razvalin novo, bolj redno pozidano mesto. Še drug odločilen dogodek izvršil se je pred očmi.Patrasa, namreč svetovnoslavna bitka lepantska, ki se pa ui dogodila pri mestu L ep a n to (sedaj zopet: Navpaktos), nego v severni strani patraškega zatona. Tu, blizu izliva reke Aspropotamo (Acbeloos.) srečalo se je dne 7. oktobra 1571 kristijansko bujno brodovje b turškim in izvojevslo najslavnejšo zmago, ki je prvikrat uničila turško prevlado na morji. Španci, papež Pij V. in Benečani so bili zbrali 207 galej, ki so bile oborožene z 1795 topi in imele na krovu vkupno 82.320 mož. Temu nasproti so imeli Turki sicer 222 galej in 88.000 mož, a le 750 topov. Zavezniški poveljnik Don Juan d' AuBtria je potolkel Turke tako silno, da je obležalo 15.000 njih mož na mestu in da so rešili le 80 galej, lvri-atijani so tudi ujeli 3500 Turkov in oprostili 12.000 jetnikov, ki bo bili na galeje prikovani iu prisiljeni, proti svojim sovernikom bojevati se. Blizu tega zgodovinsko imenitnega kraja stoji nekdaj močna trdnjava Missolongion, kjer so pokopani najimenitnejši prvoborilci za grško slobodo. Tu se nahaja tudi mavzolej in spomenik slavnega angleškega pesnika lorda Bvrona, ki je umrl v tem mestu leta J- 3JCol>nt> operaeff*, — odstranjuje *> * rititit«' >>«• io<'iih«, z nsmrtenjeu) živca *■ j zobozdravnik A. Paichel, l ^ pok'< čevljarnku*fa iiumin, v Kohler-jevi hiši, I. nadatr. J£ Za želod.© c. (332—3') Cognac-grenčec steklenica f»0 kr., 12 steklenic 5 glđ. Slaston I Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. —B3 Pošilja ae z obratno pošto. ^=— a. želod.© c. «JiEV A zabela z» fuhe in meMiii ekstrakt v k«,s h po H in iS kraj-carjev sta sveže d< sla pri: Petru IjaMNiiilt-u. (21) C. tt avsir. M. železnic. Izvod iz voznega reda ■veljavnega od 3~ 3-va.ra.IJa. X©©3. Sredujn-evropaki čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naproj. 12—177) Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi ozua Coni so v srednjeevropskem < asu. Odhod iz Ljubljane (juž. kol). Ob 12. uri 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste« Ljubno, Dunaj, eez Se'/.thal v Ausaee, Ischl, Gmimden, Soluograd, Lend-(•HHteitt, Zeil am See, Inomost, Bregenz, /iiricli, G -nt', ParUt, SLeyr, Line. Budejeviee, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Ainstetren. Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pun-tabel, Beljak, Celovec, IPranseosfeste, Ljubno, Dunaj, ce/. Sellthsl v Aussee, Ischl, Gmunden, Soluo^rad, Lend-Grtiteirt, Zeli aiu See. Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Po u ta bul. Beljak, Celovec, Fmizeusfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minnt popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomnst, Line, Isebl, Bu-dejevioe, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždaue, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 6. nrl 56 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja vi« Aumtetten, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih vhvov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sohio-gradtt, Linča, Steyra, Lcliia. Gmundena, Iselila, Ausseea, Pariza, Genfa, Ztiricha, Bregeu/a, lnomosta, Zella am See, Lend Gaateina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Frauzona-faate, Trbiž«. Ob 11. nri 27 minnt dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, D raz dan, Prago, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Soltiograriu, lnomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. nri 63 minnt popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Frauzensfeste, Pon tabla, Tibiža. Ob O. nrl 27 minnt zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-neg*. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Izubijane (drž. kol.). Ob 7. nrl 18 minnt zjutraj v Kamnik. „ 2. „ OB „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10. n IO ,, zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Izubijano (drž. kol.). Ob 0. nrl 51 minut zjutraj tt Kamnika. ,, 11. „ IS „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. n 20 „ zvečer Is Kamnika. „ O. n 65 „ zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Za gospodinjo!! Samo ono Be more rabiti v gospodinjstvu, kar jo dobro in ceneno. Ni pa vse, kar se dober kup dobi, tudi dobro, nam je celo znano, da je ono. kar je najceneje skoro brez izjeme tudi najdražje, Tako je tudi pri toiletnem milu. — Zarea dobro toiletno milo, posebno dobro rabljivo pri gospodinjstvu, Je Dobiva se povsod Doering-ovo milo m sovo. po 30 kr. komad. To milo je brea vsake klnellne in tako prijetno, «ln Me more rabiti dan ih dnevom od HlelinrnegM, naj bo star ali mlad. Odstranjuje vso nesnago s polti, j »ko y čistilno, ue pofte, ne raztegnje polti iu deluje v vsakem slučaji oživljajoče na funkcije polti. Poleg tega je Doering-070 milo 3 sovo ceneno, ker je je noči potrositi do najmanjše mrvice iu sicer je potrošek prav neznaten, dočim ae od drugih mil, ki sodržujejo v sebi povse nepotrebnih tvarin, katerim je le namen, pomnožiti težo, skoro dvakrat toliko potrebuje. Po tem takem je DoerlnK-ovo milo m novo, dasi mu je kupna cena višja, Še zmirom cenejše, nego druga mila, ki manj stanejo iu se torej prav posebno priporoča gospodinjam. Generalne zastopstvo: A. H0T8GH & Co., Dunaj, L, Lugeck Nr. B. (602—1) A merika, Afrika, Avstralij A UtiBtroTan vožnji reci, zomljevidi, opisi, kakor tudi prospekti najirlagovitojiih lirzo in [loštiiK purobroiluih pro« no ilotiiS zuatonj pri centralnimi lnirunu M i>n-k......irski promet W. Rayclh & Co., 1 rue au Sucre, Antwerpen. (70:j) fjy Tieb a. Jo aa.svtaLxi.3cc 3= O^rm člaLtJ.. Icrvm co xi.aLxxa.ara.T7-a. potc-rreti,- 'M V) St. 7542. (83 H—i) Za lirjinjsli.i* s" razpišejo Rledeće službe okrožnih zdravnikov in sicer : a) z E< lii<» pi :.«o SOO glit. . 1.) v Bohinjski Bistrici; 2 ) v Črnomlji; 3) v Kočevski Reki; 4.) v Senožečah; 5) v Železnikih; h) z ieliio pla<*o <»00 tfld.: 6.) na Brdu; 7 ) v Logatca; 8) v Postojini. Prosilci za jedno teb mest v lože uaj svoje \ rošnje pri deželnem odboru .m s'-:em v Ljubljani do dne IO. septembra 1893. 1. ter v njih dokažejo svojo staront, upravičenje do izvrševanja zdravuiSke prakse, avstrijsko državljunatvo, rizično H[)OHobno*t, neonmdeževano življenje, dosedanje alužbovsiije ter znanie slovenskega in nemškega je/.ika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne* 9. avgusta 1893. ^Na cesarja Jožefa trpn. Karla Gakiela panoptikum in anatomiški muzej. W0T Velikanska razstava ~V8 umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiskik (iz voska), slikarskih, in kiparskili in iz tvorilne mehanike. Ces. in kralj, intendancija 3. voja. K štev. 6249 iz 1893, Vojni erar kupi po trgovski navadi: pšenice: S450g j ^ /al sočivja in moke v ifiaribom, rxii 86507 ( n J potem za oudotna vojaška oskrbovalna skladišča (magacine): 5.800r/ v (j^nidcu, 3.800t/ v Celovcu, ovsa s 12.000(/ v izrađen, 9.350r/ v Mariboru, 450« v Trstu. „ i»800£ v i^orici, 650« v Pulji. Kupne ponudbe vzprejema dO "7. septembra t. 1. intendancija 3. voja. Natančneji pogoji pregledajo se lahko v vsakem vojaškem oskrbovalnem skladišču (magacinu), potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih kmetijskih društvih vojnega okraja. Tega obvestila se lahko vsakdo poljubno, vender za vojni erar nekvarno poslužuje. V Gradci, dne 9. avgusta 1893. (»4«) Eder L r. Najnovejše, kar bo je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. Vcc kot KMIO številk. Razstava jo v nalaSfi m to zvrnjeni, vi £ kot 600 kvndratinb metrov obsežni lopi ter jo ćarobuo ra^svotljuje kakih 200 pllnovili lu^ij- Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839-2) Vsak terek in petelE popol-adno (izvzemši praznike) je ta anatomični oddelek zgol) /a a a iue otvorjen. Vstopnina: za panoptikum li O kr., otroci platjo IO kr., za oba oddnlka iu za posebni kabinet It O kr., vojaki do narednika jda-('•Hiu 11$ kr. Štajerska deželna Rogaška slatina Tempeljski- in Styria - vrelec. Svezu polnitev iz iiovo#.gra|eneg:« rova z dlrekt- iilni dolOKom vrelca. Ta kiselicu. BodrŽMJoča mnuRo (ilauberjevo 10H, ki jo od nekdaj vidike koristi zlasti v slučaji boU-zni prebavnih organov iu kije ob jednem Jako prijetne osveiujoča pljeda, }jejjr se rxo suri.e zamenjavati z raznimi kiselicami, ki se pod imenom nRo^aska kiselica" (Rohitscher^ spravljajo v trguviuo. (398—5) »obim eei Pri slatinarstva v Rofcatou in na Slatini; v Ljubljani v vedoo sveži napolnitvi v vseh prodajnlnicah mineralnih vOd, v špecerijskih prodajalniuah iu droguerijah, ki so na dohrein ^Ihhu, te v lekarnah. >T.tlY7tiY^T.Y'i Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina ia tisk .Narodne Tiskarne«. 3331^7 koncert — dvakrat. 29. I a to t ako S-nt Vid nad 1, ubijano ženska podružnica. 30. ŠmarjeSlatina. 31. Ženska v Ormožu. 32 Ženska v Ajdovščini. 33. Podružnica Priblavea v Št. L'pŠu. 34. Podružnica v Šiški veliko vrtno slavnoat. 35. Ptujska podružnica sbode v okolici. V obče 8« ame reci, da ao podružnični shodi res prava učilnica in vzgojevalnica pripro-stega naroda, osobito na Koroškem. Saj ima naša družba po avojih pravilih oeoporekijivo pravico — kakor je valed priziva vrle BeljaŠke podružnica razsodilo državno Bodišče — pri avojih shodih poleg tvarine upravnega značaja zaališavati i drugib pod-učnih predmetov, ki bistrijo um, blažijo srce ter splošno koristijo udom, ali pa jim nudijo primernega vedrila ter nedolžnega veselja. Pri dveb koroških podružnicah — v Kotmmvesi in v St. Janžu — se je zgodilo, da so se pritihotapile nepoklicane uBebe k zborovanju ter pozneje ovadile izvrstne govornike pri duhovski in deželski gosposki. (Čujte!) A dotični načelništvi, ki pOBtavno jamčijo za lep red, zavrnili ata dostojno te nasprotoiške nepoštene spletke. Naša družba se bori samo b poštenimi sredstvi, zakotnosti ne pozna, njej je voddo cesarski zakon in dobra vest — (Izvrstno!) .et in hoc signo vinces; v tem znamenji bo zmogla". (Tako je). Taki poučno - zabavni shodi bo priporočevati oBobto podružnicam po maujšib trgih in vaseb; slavna načelništva onih podružnic, ki še m ho poskusila, blagovole naj ukažel)ni ljud vežbati tudi tako bodo žela lep UBpeh ter vnela tudi priprosto množico za katoliško-slovensko šolstvo. (Dobro). Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. avgusta. Javni napisi. Ker je izšla namestniška naredba glede samo-čeških javnih napisov v Pragi, vpraševali bo tako mladočeški kakor staročeški listi: kako stališče zavzemajo veleposestniki? Odgovora ni dolgo bdo in šele, ko ho jeli staročeški listi trdo prijemati veleposestnike, odločili so bo ti, da pojasne svoje stališče napram temu perečemu vprašanju. Dunajski .Vater-land" priobčil je te dni članek, v katerem se bavi s to račjo. Pisal ga je tisti sotrudnik, ki navaduo v predalih tega lista tolmači veleposestDiško politiko. „Vaterland" dolži najprej Mladočebe, da je njih predlog o samočeških javnih napisih v Pragi politično jajce, iz katerega se je imela izvaliti za Staro-č^he velika neugoduost. Staročehi niso modro ravnmi, da so prevzeli izvršitev tega predloga. Utemeljevanju namestnike naredbe se »kuro ne da ugovarjati. Češki velejmsestniki se drže principa ravnopravnosti in zahtevajo, da se zgodovinsko utrjena in po osnovnih državnih zakonih zajamčena jednaka pravica obeh narodov in uiunih jezikov v celi deželi izvede, ne pa da se temu priucipu nasprotujoče faktične razmere v poBamnib krajih dežele uvedejo ludi drugod. JJadjarske spletke. Madjari ao v veliki zadregi, odkar se je izvedelo, da so Knssuthovei intrigirali zoper trojno zvezo in se približevali Rusom iu Fraocozom. Da 1824 kot „pbilhellen". Njegovo truplo je pokopano na Angleškem, Brce pa v Misnulongu Vsa Grška je tugovala jednoindvajset dnij po njem. \>. Patiasa odpelje nas železnica kar sredi ulice, brez kolodvora, proti vzhodu. Od začetka se vozimo po dobro obdelani primorski ravnici. Kmalu pa zapazimo, da je ta ravnica vsa preplavljena s peskom, gruščem in drugo plazoviuo, katero sta nanesla potoka Charadrua in Selemuua izpod Voidia-gorovja ter tako podsula premnogo lepega polja. V Bredi mej njih izlivi opazimo nizek grad, ali bolje okrogle stolpe in bastije okoli utrjenega poslopja. To je trdnjava Hhiou in njej nasproti stoji podobna A nt i rh ion, ki sta nekdaj branili vhod v Korintski zaliv skozi „male Dardanele", katere niso Širše od treh kilometrov. Tudi nadalje vidimo, da je velik del primorske ravnice z gruščem podsut, po katerem rastejo le borovci, trnje in osat. Kmalu ostane za uami Navpaktos, ki sedaj nima nikake posebne važnosti. Obronki prihajajo vedno Btrmejši in rszoranejši ter se onstran rta Drepano (pri postaji Psatophvrgos) popolnoma približajo obali. Odtodi naprej teče železnica prav tik morja. Obronki bo tako nt t mi (peščenec), kakor mej L ti jo in Sivo ter imajo tudi mnogo votlin. Železnične zareze in škarpe so čisto gole, brez obrambe proti deževji, in poprejšnja cesta, po kateri so Be pomikale karavane iz Patiasa v Kurint, je sedaj popolnoma opuščena. (Konec prib.) se to veleizdajBko počenjanje zakrije, jeli ao na vso moč napadati Ruse in Rusijo, h o teč na ta način potolažiti nemškega cesarja, ki je nameraval priti k vojaškim vajam V Budimpešta. Posrečilo se jim to ni, ker cesarja Viljema ne bo na Ogerako. V Rimlerjevo afero zapleteni poal. Pazm&ndv brani svoje stališče jako odločno ia nič ne taji, da so »e pletle znane spletke. Pravi, da se že 30 let bori zoper intimno prijateljstvo s Nemčijo in išče svoji domovini zaslombo drugod. Trojna zveza nalaga Ogerski silna bremena, vrh tega pa je Nemčija ovira nezavisnosti Ogerake. Zato in a ozirom na evropsko konstelacijo je on iakal vedno modua vi-vendi z Rusijo. To je pridobiti za idejo samoatal noati Ogerske, ker je ta zavisna od rešitve alovan* skega vprašanja. — Francoski poslanec Pichon izjavlja v „Eclairću", da je lani dogovorno z ma-djarskimi politiki, pripadajočimi k trojni zvezi, storil v Peterburgu razne korake, ki ao bili naperjeni zoper trojno zvezo. Zveza mej Rusi in Madjari je najboljše sredstvo za to, da se razbije trojna zveza. Vitanje države. Slovanska liturgija v Črni Gori. Svoj čas je Orna Gora sklenila z Vatikanom konkordat, v katerem se določa, da se mora maša brati v slovanskem jeziku. Ker zahtevanih masnih knjig ni bilo in ker bo katoliški duhovniki italijansko usrodnosti, ki službujejo na črni Gori, pletli razne spletke zoper slovansko liturgijo, nastal je konti kt. Črnogorska vlada je zmatrala konkordat za razveljavljen in jedva imenovani nadškof Milinović je podal svojo demisijo. V Vatikanu so ee menda zbali posledic, katere bi zamoglo to imeti za katoliško cerkev v Črni Gori, vsaj razni listi javljajo, da je kardinal Iiampolla obvestil črnogorskega kneza, da je papež oficijelno priznal slovansko liturgijo v črni Gori iu da so se glagolske mašne knjige že odposlale na kneza. Premogarskl štrajk na Angleškem. Ze nekaj tednov traje štrajk angleških rudarjev, a še se ne čuje, da bi pojemal. Kolike obsežnosti je štrajk, se vidi najbolj iz naslednjih številk. Statistiki so izračunali, da ima dežela vsled štrajka vsak teden 1,500.000 funtov šterliogov izgube, to je okolu 18 milijonov goldinarjev. Ker traje štrajk že sedaj 4 tedne, znaša izguba 72 milijonov goldinarjev. Premogarji izgube v tednu 44 000 funtov šterlingov na mezdi, lastniki premogokopov na dobičku 80 000 funtov šterlingov, železniške in plov-bene družbe 145 000 luntov šterlingov. — To je res velikanska izguba, katero morejo pač samo Angleži utrpeti. • Dopisi. Iz Brežic, 16. avgusta. [Izv. dop.] Mnogo je spodnještajerskib mest, koja se ponašajo, da imajo znak .des eehten Deutschthums" ! Tudi lepe Brežice bo ponosne na to, da cvete, ako se lahko tako reče, v njihovem ozidju še pristna nemška kultura I Saj slavni mestni zastop skrbi prav izredno, da so noči v Brežicah mirne in brez izgredov —! Strogi ukaz bi ne pa moral dati mestnemu stražarju, da pazi tudi na druge stvari, katere se brez vrišča ia hrupa lahko store, kajti ravno radi te nepaznosti, kar se smelo reče, trpi mnogo nemški „karakter" Brežic! Dvomiti se mora namreč, ako spadajo slučaji, kateri so se v teku zadnjega tedna tu ponavljali v mesto, čegar prebivalatvo ae ponaša z .deutscher Bil-duDg". Bog ne daj, da bi se kaj tacega prigodilo v mestih z nemško manjšino — tetka Graška raztro-bila bi h tro v široki svet, da se zamore kaj tacega pripetiti samo v krajih, kjer biva ljudstvo surovo, neolikano, kakor smo po njenem mnenju ravno mi borni Slovenci! Neka manija popadla je namreč v zadnjem čsbu zupet neke Brežke pobaline — oprostite mi ta izraz, — ds blatijo z raznovrstnim blatom okna in vrata h š, kjer stanujejo tisti gospodje, ki so trn v peti tukajšnjim nemčurjem. Da bi se kaj tacega prigodilo gospodom uaBprutnega tabora, tedaj bi se po noči gotovo bolje stražilo in pazilo, da se tako nesramnemu počenjanju v ukom pride! Ali ker se to zgodi Slovencem, nečejo poklicani gospodje nič slišati o izvrševanju svojih dolžooatij. Človek bi skoro mislil, da je v Celju. Naj bode s tem kooštatovan zopet eksempel skrajne nemčurske zagrizenosti in pristne nemške kulture! Domače stvari. Fran Gestrin f. Včeraj popoludue Brno izročili materi zemlji truplo zamrlega pesnika, našega nepozabnega Frana Gestrina. Sprevod je bil velikansk. Vse je hitelo pokojnemu plemenitemu rodoljubu izkazati zadnjo čast, izraziti simpatije, katere je užival v vseh na- •\hu b?iab«il .«i os oUid« .moaiul oh iJ*ii|? nin rodnih krogih. Ko se je zvršil blagoslov pred hišo, zapeli ao združeni pevci pod vodstvom g. Forsterja krasno pesem .Nad zvezdami", potem pa se je začel pomikati dolgi aprevod proti pokopališču. Na čelu sprevoda korakal je odbor društva „Slavca' z zastavo, za njim vojaška godba, potem pa ao se vratili nositelji vence?. Vaeh vencev je bilo 18, mej njimi 12 a trakovi in aicer: Nepozabnemu unuku; — Svojemu dobrotniku, pisatelju rodoljubu — „ Pisateljsko društvo"; — Odličnemu sotrudniku — .Slov. Narod", .Ljubljanski Zvon"; — Poipešitelju bIovenske dramatike — .Dramatično društvo"; — Pesniku zadnji pozdrav — Slov. ler. društvo .Sava"; — V delih svojih živel sam boš večno — Akad. društvo .Triglav"; — Učiteljski zbor učilišča v Mariboru; — Zadnji pozdrav — Borštnik-Zvonar-jeva; — Nepozabnemu prijatelju — M. Malovrh; — Iz arca cvetlice mu klijte, Gomilo preprezite, krijte; — Dičnemu pisatelju; — Na Bvidenje. — Udeležba pri pogrebu je bila tako ogromna, da ni moči navesti vseh posamnikov. Videli smo polkovnika domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. viao-korodnega gosp. barona Bi Meka na čelu mnogih štabnih in drugih častnikov, ces. svetnika g. M urnika, predsednika kupčijske zbornice g. Prdana, drž. poslanca g. Kuša rja, več deželnih poslancev in občinskih svetnikov , č. gospoda kanonika M a-r uši ca iz Gorice in mnogo drugih odličnih osob. Zastopana bo bila tudi vsa narodna društva Ljubljanska, akad. društvi .Sava" in „Triglav", sploh vse, kar je narodno, a oficijelnim udeležnikom pridružila ae je nepregledna vrsta narodnih dam in prijateljev ter Čestilcev pokojnikovih. Ko so na pokopališču položili krsto v rakev ,Pisateljskega draštvau, so združeni pevci zapeli .Blagor mu . . potem pa je odbornik »Pisateljskega društva" gosp. Anton T rs ten jak govoril ginljiv uagrobni govor, v katerem je v velikih krepkih potezah označil pokojnika kot pesnika, pisatelja, rodoljuba in človeka. Besede govornikove so vsem poslušalcem segle v srca in marsikatero oko bo zarosile solze. — Tako smo položili v rakev .Pisateljskega društva" našega Frana Gestrina. Tu počiva na strani odličnih književnikov, duh njegov pa živi mej nami. Pokojni pesnik si je 8 svojimi deli in s svojo oporoko postavil spomenik, trajnejši kakor iz brona ali kamna, in dokler bo živel slovenski narod, spominjal se bo uzor-moža — Frana Gestriua. — (Cesarjev rojstni dan.) Kakor povsod drugod po širni Avstriji, tako praznoval se je danes cesarjev rojstni dan tudi v Ljubljani na jako slovesen način. Včeraj zvečer bil je mirozuv godbe 17. pešpolka, katero je spremljalo moštvo z lampi-joni in mnogo druzega občinstva. Danes zjutraj pa so naznanjali topovi z gradu slavnostni dan, potem pa je Bledita budnica vojaške godbe. Ob 8. uri služil je vojaški knrat, č. g. J urani«: v šotoru pri Radeckega spomeniku v Zvezdi slovesno sveto mašo, katerej je prisostvoval divizijonar Fmlt. baron A I b o r i , častniki in možtvo tukajšnjo garnizije, veteranski kor in velika množina ljudstva. Artilerijska divizija bila je odsotna, ker se udeležuje sedaj velikih strelnih vaj pri Krškem. Mej službo božjo uvirala je vojaška godba, glavne momente sv. maše pa je vojaštvo salutiralo s preciznimi gene-ralde'aržami. Po končanem svetem opravilu defiliralo je vojaštvo pod poveljem novega polkovnika barona Bileka pred divizijouarjem, ter potem od-marširalo v svoje ubikacije. Ob 10. uri služil je g. knezoškof Missia z veliko asistenco v stolni cerkvi slovesno sveto mašo, kateri so prisostvovali: deželni predsednik baron Hein s stotniki in uradniki c. kr. deželne vlade, deželni glavar De tel a z deželnimi odborniki, deželne sodni je predsednik Hočevar, državni pravdnik Pa j k, dvorna svetnika ravnatelj Auančne direkcije P I a h k i in finančni prokurator dr. Račič, župan Grassselli, trgovinske zbornice predsednik P e r d a n, ravnatelji, profesorji in učitelji srednjih in ljudskih šol in mnogo pobožnega občinstva. Strel topov na gradu nazna-n al je glavne dele cerkvenega opravila. Po slovesni službi božji podale so se razne deputacije k deželnemu predsedniku, ter ga prosile, da sporoči najudauejša čestitanja na najvišjem mestu. (Ustniki tukajšnje garnizije imeli ao ob 2. uri popoludue v prostorih starega strelišča slovesen banket, pri katerem je divizijonar baron Albori nspil na zdravje presvitlega vladarja. Napitnica bila je vzprejeta z burnim oduševljenjem. Možtvo domačega polka, ki — kakor znano — 24. t. m. odide k velikim vajam na Ogersko ter bo potem I ~oow»i ion .rja$r»Tiiq srnoorim 4end|aui (i tfii »n ne vrne več v Ljubljano, bilo je na stroške mestne občine pogoščeno danes s pivom, pečenko in hihmikam i. Povodom cesarjevega roiatveoega dne bil je sinoči pri deželnem predsedniku souper, h kateremu je bilo povabljenih mnogo vojaških in civilnih dostojanstvenikov. — (Plemenit dar.) Odlični slovenski rodoljub g. Fran Kalister, veleposestnik v Trstu, daroval je dijaSkerou podpornemu društvu »Radogoj* 5000 kron ter se je b tem plemenitim darum v prid naši mladini vredno postavil na stran mecenu Josipu Gorjupu. Blugor narodu slovenskemu, da Šteje v svoji sredi take može in slava uzornemu slovenskemu možu, ki je zopet tako sijajno pokazal, kako mu je na srci bodočnost naroda slovenskega. Slava! — (.Radogoju") pristopil je kot ustanovitelj z zneskom 200 kron g. Fr. Ks. S o u v a n , veletržec v Ljubljani. Slava in hvala vrlemu rodoljubu! Vivait sequentes! — (V znamenji — hinavščine!) Naše Škofovsko glasilo skuša v predvčeraj šuji številki ublažiti postopanje izvestoih cerkvenih krogov zoper narodna društva in njih zastave o priliki tridesetletnice Kranjske čitalnice. A ta poskus bo je teme Ijito izjaluvil, kajti Blabo stvar je težko braniti in še težje je umivati zamorca. .Slovenec" sklicuje se glede ustopa društvenih zastav v cerkev na neko odločbo kongregacije s. Oficii iz leta 1887, po ka teri naj je ustop v cerkev dovoljen le cerkveno blagoslovljenim zastavam. A tudi hoteč uporabiti to odločbo v Bvoje svrbe, moral se je .Slovenec" v svoji katoliški gorečnosti najprej grdo zlagati, Češ, da je bil ustop v cerkev zabranjen le n e b I a g o-slovljenim zastavam. Ne glede na to, da so zastave narodnih društev zbranih v nedeljo v Kranji cerkveno blagoslovljene — in to mora knezošktf.i ordinarijat vedeti tako dobro kakor mi! blagovolijo naj naši čitatelji iz sledečih dat osvedočiti se, koliko je našim nasprotnikom za resnico. 1 ) .Slovenec" sam trdi, da je napominana odločba kongregacije izšla že leta 1 8 8 7. 2.) Leta 1 889 (tedaj dve leti pozneje) pa so bile iste zastave, katerim se je branila v nedeljo pot v Kranjsko cerkev, združene o priliki Vodnikove elavnosti v Št. Jakub-ski cerkvi. 3.) Se letos pred par tedui smelo je HHdem istih zastav brez ugovora v Kamniško farno cerkev o priliki petindvajsetletnice tamošnje Čitalnice. Ia vender je Kamniški dekan gospod Oblak vzvišen nad vsak sum, da bi bil skrit pristaš liberalcev! — Kar je bilo torej še pred par tedui pod istim papežem in istim škofom dovoljeno, to naj je sedaj prepovedano, akoravno .Slovenec* sam trdi, da datira zadnja odločba v tem pogledu izl. 18 8 7. Ker ae vender ne more domnevati, da bi se bili naši cerkveni predstojuiki atojtrav pred par dnevi seznanili z zakoni iz leta 1887, bo sedaj menda pač vsakomur jasno, kako trdno je bila utemeljena v pristnih cerkvenih zakonih od nas ožigosana prepoved in kako hudo krivico delamo aSlovenčevim" in-spiratorjem, trdeč, da so hinavski farizeji, ne pa katoliki. — Kar se pa tiče vprašanja dopustnosti govorov na katoliških pokopališčih, pač radi priznamo, da ima cerkvena oblast pravico in tudi dolžnost, paziti na to, da se na teh svetih krajih ne pripeti nič nespodobnega in za tako skrb pri Kranjski slavnosti ni imela pač nobenega povoda, v ostalem pa imamo glede pravice javnih govorov svoje posebno mnenje, dokler so občine vknjižene kot lastnice pokopališč in dokler plačujemo svoje grobe. V tem pogledu spregovorili bomo še, kadar bo potreba tako nanesla, za danes pa naj pripomnimo le toliko, da bi storili poklicani krogi veri in cerkvi več usluge, ako bi prepovedovali n. pr. na Ljubljanskem pokopališču hrupno pritrkavanje in streljanje v proslavo žegoanja, nego to store braneč iz gole politične nestrpnosti rodoljubne nagovore na grobovih slovenskih veljakov . . . Toda čemu slepcu pripovedovati o barvah ? — (O najnovejšem junaškem čiuu) naših uzor-katolikov, ki v sinočnem „Slovencu" v brezkončni svoji podlosti skušajo denuncirati tri slovenske c. kr. uradnike zaradi Mariborske pevske slavnosti, izpregovorili bomo jutri na vodilnem mestu. Danes nam nedostaje prostora! — (Osobne vesti.) Sodni pristav v Metliki g. Alojzij Kessler je premeščen v Krško, avskultant v Ljubljani g. dr. Viljem Jauežič pa je imenovan sodnim pristavom v Metliki. — Notarski kandidat v Kočevju g. Julij Thurn je imenovan notarjem v Logatcu. , ifliflaHl J. HOToinfi. *Bii — (Prvo krono družbi e v. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Iz Škofje Loke poslal je g. L. S u š n i k 6 kron, darovanih od .vesel e družbe" na sv. Lorenca dan. — Iz Stare Loke poslal je gosp. Jenko 6 kron, katere so darovali v veseli družbi: gosp. G. Auer ml. 2 k. od izgubljene stave 4 k. Skupaj vzprejeli smo danes 12 kron, katere izročimo vodstvu. (Obširen imenik darovalcev iz Radgoue in Gornje Radgone po č. g. Iv. F rasu poslanih 104 kron priobčimo jutri.) Živili rodoljubni darovalci in da-rovalke in njih nasledniki! — (Ljubljansko okrožje slov. ferijalnoga društva .Save") priredi v Boboto večer ob \'a9. uri pri Hafnerji prijateljski večer. K omenjenemu večeru usoja si uljudno vabiti vse čast. gg. starešine in ustanovnike — Ljubljansko upravništvo — (Razširjenje južnega kolodvora.) Predvčerajšnjim začelo se je zasipati takozvano „zeleno jamo" za južnim kolodvorom. Vsak dan se izvozi 180 vagonov gramoza z 9 vlaki iz gramozne jame poleg posilne delalnice. Zasipanje .zelene jame" utegne trajati kakih pet tednov. — (Dolenjska železnica.) V Trebnjem napredujejo železniška dela prav povoljno in bo vsa železniška poslopja že pod Btreho. Tudi proga je v toliko dogotovljena, da bi se še letos lahko odprla od Grosuplja do Trebnjega, ako se bode ugodilo prošnji, kise je te dni vložila v L; ubijano. — (Golobje pismonoše.) Danes zjutraj izpustili so se na Ljubljanskem južueui kolodvoru nekateri golobje pismonoše, katere je v to svrhu poslala tvrdka Tnuma v Md llingu poleg Dunaja tukajšnjemu g. načelniku postaje. — (Ponarejene krone) so dobili trgovci za Savo. Na Ogerskem je baje mnogu ponarejenih kron, katere je težko ločiti od pravih. Najložje se jih Bpozna na tem, da ob robu nimajo napisa .Vi-ribus unitis". Pri ogerskih kronah je torej treba opreznosti. — (Domač umetnik.) V Kamniku bila sta razstavljena minuli tedeu kipa sv. Cirila in Metoda. Izdelal ju je kipar g. Fran TonČiČ v Ka-nnika po naročilu g. župnika Štefana Faganelja za cerkev v Diljab pri Gorici. Visoka sta blizu do dva metra. Pri teb kipih (že šesti par) pokazal je g. Tončič svojo umetniško nadarjenost, kajti izdelal jih je tako umetniško dovršeno, da zasluži javne pohvale, ter najtoplejšega priporočila. G. Tončič je tudi spreten izdelovalec umetnega mratnorja za oltarje, stopnice itd. iu izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po jako nizki ceni. — (Velik koncert) priredi pevsko društvo „Lira" dne" 20. avg. 1893. v salonu g. Fran Fišerja v Kamniku v proslavo rojstnega dne in v spomin 10 letnice obiska Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. Vzpored: 1. Ant. Nedved: „Avstri|a moja moški zbor. 2.) * Narodno kolo iz [(linifS.i Slavonije", udarja društveni tamburaški zbor. 3 ) F. S. Vilhar: .Luoica", mešani zbor. 4.) Dr. B. Ipa-vec: .Domovini", udarja društveni tamburaški zbor. 5) F. S. Vilhar: .Slavnostna kantata', moški zbor b tenor-solo, solo poje gosp. A. Stefančič. 6 ) * # * .Sarafan", BVira G goslačev. 7.) Dr. B. Ij>avec: , Pozdrav", mešani zbor. 8.) I. Bartl: .Venec vojaških narodnih pesmi", udarja društveni tamburaški zbor. 9) Č/eteroapev, pojo gg. A. Stefanč č, J. Pohlin, F. Štele m A. Pintar. 10) I. Kocjančič: „Njega nij", moški zbur z bariton-solo, solo poje gosp. Janko Pohlin. — Ples. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina 30 kr. za osebo. — Čestiti gospodje člani so vstopnine prosti. K obilni udeležbi nujuljudueje vabi — odbor. — (Gledališko predstavo) priredi narodna čitalnica v Novem Mestu v prostorih .Narodnega doma" v soboto dne 19. avgusta 1893 ob 8. uri zvečer. Igrali se bodete igri .Svoji k svoji m* in .Krojač Fips". K obilni udeležbi vabi odbor. — (Prostovoljno gasilno društvo v Pos toj i ni,) priredi veliko veselico dne 20. avgusta 1893. v prostorih g. župana Miroslava VičiČa. Vzpored: l.)F. Majcen: „Koračnica požarne brambe", svira domača godba. 2.) „Na planine", moški zbor. 3) F. Majcen: .Pozdrav iz Postojine", svira domača godba. 4.) Nedved: .Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 5.) A. Huber: .Fantazija na citre", svira g. Al. Livreočič. 6.) F. Majcen: .Te ljubim do groba", fantazija, svira dom. godba. 7.) S. Steg-nar: .Oblakom", moški zbor z bariton-aolom. 8.) Ipavic: BNaprej", avira domača godba. 9.) Saliiva loterija s 50 dragocenimi dob tki. 10) Ples. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina k veselici od osebe 20 kr., k plesu za gospode 50 kr. Čisti dohodek veselice namenjen je v poplačilo dolga, kojega ima društvo na orodji, zato se blagodušnosti ne stavijo meje. K mnogobrojnemu obisku uljudno vabi poveljni&tvo. — (Potrjena izvolitev.) C*aar potrdil je izvolitev dr. Stiegerja za župana v Cel j i. — (Tuharska podružnica sv. Cirila in Metoda) prir< di v nedeljo 20. t. m. ob 8, uri popoludne svoj redni občni zbor v gostilni gosp. C a j h n a. Po zborovanji bode ljudska vesel ca z javno tombolo, telovadbo Celiskega Sokola, ki se ndeleži korporativno in godbo. Razstavljene bodo tudi razne starinske stvari, tikajoče se Celjskih grofov in Teharskih plemičev. Vsa vas se pripravlja, da so ta slavnost dovrši, kar mogoče s ovesno. Pričakujejo se tudi gostje iz Ljubljane. — i N e m č u r s k o trinoštvo.) Zadnja Celjska .Domovina" pripoveduje zopet upravo nečuvene stvari o trinoškem postopanji ravnatelja Terpo-titza, proti kateremu se je že vložila tožba. Skrajni čas je, da gosposka naredi konec takemu paševanju zagrizenega uemčurja, katero razburja vso okolico. Saj menda vender Trbovlje niso na Turškem! — (Ravnopravnost) Pri Mariji Snežni blizu Cmureka, ki spada že pod Graško deželno sodišče, ustanovila se je posojilnica. Graško deželno kot trgovsko sodišče pa je odbilo registrovanje predloženih pravil, ker so — slovenska. Posojilnica se bode pritožila proti temu kršenju ravnopravnosti. — (Savinjska podružnica .Slovenskega planinskega društva") sklicuje oboo-valno zborovanje na dan 20. avgusta t. I. od 4. uri pojioludue v gostilni g. A'ojzija Goričana v Mozirji. Vspored: 1. Poročilo o dosedanjem delovanji. 2. Vzprejem udov. 3. Pogovor o pravilih. 4. Volitev odbora. 5. Nasveti. Zborovanju sledi prosta zabava s koncertom, katerega prirede" iz posebne prijaznosti .čitalniški pevci". K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno osnovalni odbor. — (Požar.) Kakor se bizojavlja iz Gorice, zgorel je danes pouoči del tovarne za izdelovanje papirja v Pod gori pri Gorici. Tovarna bila je zdaj last družbe Leykam v Gradci, ki ju je kupila od Ritterja. Požar je bil precej hud in se ceni škoda na 40 000 gld. Zgorelo je več strojev in mnogo papirja in snovi za izdelovanje papirja. Tovarna bila je zavarovana. Konečno se je posrečilo požar omejiti. — (Iz Nabrežine) se nam pi§e: Naše pevsko društvo „Nabrežina* priredi v nedeljo 27. t. m. veliko veselico s plesom na prostem. Ker se delajo za to veselico velike priprave, smo uverjeni, da nam bo dalo vrlo društvo izredno obilo užitka. Z vzbujo narodne zavesti je to društvo ob morskej obali velike važnosti iu zato se smemo nadejati, da nas bodo počastili zavedni okoličani v obilem številu s svojim prihodom. Natančni program 8e obvesti v kratkem. — (Vzpored veselice) .Delalskega pod p. društva v Trstu" v nedeljo dne 20. t m. je nastopni: 1.) D. Jenko: .Naprej", godba. 2.) Corridori: .Simfonija", godba. 3.) Hajdrih: „Na boj", moški zbor. 4) Telovadba, izvršujejo člani „Tržaškega Sokola". 5) Nagovor predsednika; po katerem bode svirala godba »Cesarsko pesem". 6.) Gj. E senhut: .Na Savi", valček, godba. 7) Urae-teljni ognji. 8.) Zeller: .Polka", po motivih operete »Prodajalec ptičev", godba. 9.) Vilhar: .Domovini", mešani zbor. 10.) Zitta: .Me ljubi", polka, godba. H ) * ♦ * „Slovan", plesni sestavek, godba. 12.) Vilhar: „Naša zvezda", zbor s tenor-Bamospevom, poje g. Josip pl. Masnec. 13.) Verdi: Scena in arija iz opere .Attila", godba. 14.) Zaje: Finale iz opere .Nikola Šubić-Zrinski", godba. 15.) Umeteljni ognji. 16.) Ploner: .Santarelina" kadrilja, godba. 17.) Winter: „Ciac", brzopolka, godba. NB. Odprto je tudi kegljišče, kjer se igra na dobitke. V slučaji slabega vremena prenese se veselica na dan 3. septembra ob isti uri zvečer. — T Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 18. avgusta. Cesarjev rojstni dan se je v vseh mestih monarhije slovesno prza-noval. Dunaj 18. avgusta. Nadvojvoda Peter Ferdinand in 220 gojencev vojaške akademije v Dunajskem Novem Mestu in tehniške akademije imenovani so za poročnike. Praga 18. avgusta. Eksekutivni komite" mladoČeške stranke imel je včeraj zopet sejo, v kateri je posl. J and a poročal o afOri Ma-saryk-Gregr. Do definitivnoga sklepa ni prišlo. Beligrad 18. avgusta. Državno sodišče se je že konstituiralo. Predsednik je radikalec Velimirovič. Radikalci mislijo za trdno, da bo državno sodišče obsodilo zatožene bivše ministre, ker so se naprednjaki le iz političnih uzrokov ustavljali zatožbi, kot sodniki pa bodo priznali krivdo zatožencev. Pariz 18. avgusta. Ruski veleposlanik Mohrenheim naznanil je vladi oficijelno, da pride meseca septembra rusko brodovje v Toulon. Berolin 18. avgusta. Zvezni svet je včeraj zboroval in se posvetoval o vladni predlogi glede 50°/0 zvišanja carin na provenijencije iz Finske. Tujci: 17. avgusta. Pri .Slonu i Kronana, KI um.t iz Gradca. — Maruši* iz Gorice. — Vitez pl. Aulin iz Polja. — Mubej iz Beljaka. — Peschek, Maver, Wolf, Kallarz z Dunaja. — Pollev ii Trsta. — Tauzher iz Kamnika. — Lorenz iz Koćevja. — Prewender iz Zagreba. — Ibllek \l Ljubljane. Pri ktMvarttkem dvoru: Kučička iz Prage. Meteorologično poročilo. Dan <\in opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. > oŠ »h 7. zjatraj 2. po pol. 9. zvečer 7■■>'.' M ... 739 1 mm. 738 K mu. 14 6° C 28 0° C 21 2» C si. szl) si. v/.h. si. zah. megla jasno jasno 0-00 bii. nZ)vL32Lajsj^a. borza dne 18 avgusta t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9625 — gld. 9655 Srebrna renta...... 9610 — , 9610 Zlata renta...... „ 11880 — , 11880 4°/0 kronska renta ... „ 9585 — „ 96 05 Akcije narodne banke . „ 978"— — „ 978'— Kreditne akcije .... „ 33290 — „ 33475 Lordon.......„ 12610 — „ 12590 Napol......... 996 — „ 993 C. kr. cekini...... 595 — n 595 Nemške marke .... „ 61"65 — „ 6P57'/« Italijanske lire.....„ 45*35 — „ —•— Papirnati rnbelj .... „ 1'31 — „ —•— Dce* 17. avgusta t 1. 4*/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 191 , 50 , (>['•■ rs k ;i zlata renta 4°/0....... — „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 „ — „ Zeralj. ohč. avstr. 4»/,°/o zlati "»rt- listi. . 122 „ 25 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , 50 „ Rndolfove srečke po 10 gld...... 9» „ 60 „ Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 147 , 50 „ Tramway-dtnRt. velj. 170 gld. a. v..... 250 „ — n Srednja temperatura 213°, za 2 1 nad normalom. Presrčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem sprevodu nepozabne, iskreno ljubljeno soproge, oziroma matere in Bestre, gospe Leopoldine Senčar roj. Punčuh. Osobito se iskreno zahvaljujemo slavni Idrijski čitalnici za prekrasni venec, kakor tudi drugim darovalcem vencev, preč duhovščini, gg. pevcem slav. čitalnico in Blav. delavskega bralnega društvu za ganljivo petje, članom slav. veteranskega društva, ki so nosili krsto in vence ter gg. čitalničnim ćlanum, kateri so blagovolili pri krsti svetiti. V Idriji, dne 17. avgusta 1893. (851) Žalujoči ostali. Učenec iz dobre hile, ki je vsaj prvo gimnazijo dovršil, vzprejtne se v trgovino z mešanim blagom iu deželnimi pridelki. — Več se izvć v upravuistvu „Slovenskoga Naroda" (813-2) Cjr. fllavno ravnateljstvo avstr, drž, itoic. Izvod iz voznega reda -vol5a.-vT3.e8r«. od 3__ J-onlja 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi označeni so v srednjeevropskem času. Odhod iz Izubijane (juž. kol.). Ob 12. url OB minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lenđ-Gastein, Zel) am See, Inomost, Bregenz, ZUrioh, Genf, Pariz, Sleyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoz e vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstettcn. Ob 7. url 00 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pun-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj, čez Selztbal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend~ Gamtein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 60 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 6. uri 66 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno* grada, Liuca, Steyra, Ischla, Gmnndena, Iselila, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilricha, Br«>.gen/a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteiua, Ljubim, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Kar-lovib varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejeviot Soluograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. uri 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnegs, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti bita. Ob 9. url 27 minut sveder osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod lz LJubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 06 ,, popoludne v Kamnik. 8. ,, 60 „ sveder v Kamnik. „ 10. „ 10 „ sveder v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 8. nri 61 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 16 „ dopoludne iz Kamnika. ,, 8. ,, 20 „ sveder iz Kamnika. ,, 9. ,, 66 u sveder iz Kamnika (ob nedeljah iu praznikih.) Sreduje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 miuuti naprej. (12—178) K •K •K •K •K zalivala. ,,Pisateljsko društvo v Ljubljani" izreka tem potem najsrčnejšo zahvalo za ogromno udeležbo pri pogrebu nepozabnega rodoljuba in pesnika, gospoda Frana Gestrina BOScbno se zahvaljuje slavnemu poveljniStvu pešpolka baron Kuhn št. 17 za vojaško godbo, visokorodnemu gospodu polkovniku baronu Billeku, vsem gg. štabnim m drugim častnikom, zastopnikom korporacij in društev, v prvi vrsti društvu „Slaven", č. g. kanoniku Marušiču iz Gorice in sploh vsem prijateljem, čestilcem in čestitkam pokojnikovim za udeležbo; nadalje se zahvaljuje iskreno za mnoge prelepe vence in posebno gospodom pevcem za prekrasno petje ter sploh vsem in vsakomur, kdor je pokojniku izkazal poslednjo čast. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1893. (8=0) Javna zahvala. Jaz podpisani Dali o Šiaiuiiut, posestnik v I.rštVIi, imel sem svoje poslopje pri Ji ogrsko-francoski zavarovalnici Franco-Hongroise I 8 zoper požar po ognju zavarovano. Dne" 10. julija t. I. uničil mi je požar moje poslopje in ker mi je imenovana zavarovalnica zavarovalna nvoIu popolnoma brez VMakernuegM oill»itlta Izplačala, veže me dolžnost, taisti svoju presrcno zahvalo javno izreči in jo vsakomur uajtopleje priporočati. Lesce, dne 31. julija 1893. (853) ZDalco Šumlna m. p. Iglico "CTrlč m. p., priča. -A.ia.toia. Fetlcstr m. p., priča. Kdor huče uživati dobrot (edino prave — ne na pol sežgane in pookus imujoče Kneipp-ove sladne kave naj kupi le ono v rudeciti štiriogeljmitih zavo'ib bratov Olz z varstvenima znamkama ttllkn in Če ponev. se primeša Oelz-eva kava kije r.riznatio nn,boljši in najizdatneiSi primesek navadni kavi, dobi se idrafa, ceneuH in liriuiili.it kavlnta pljuča, ki daleko presega bobovo kavo, ki nima re-dilne vrednosti. Sls. Bregenz, od preč. (967-26) g. župnika Kneipp-a jedino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo sladno kavo v Avstro-O^eraki. Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom. Ha cesarja Jožefa trpn. Karla Gratoela T7-elilri s^rsto^2^.ozina.ra.I panoptikum in anatomiški muzej. 9kWr Velikanska razstava ~mm umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike. Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. &4| Yee Kot iOOO številk. M Razstava jo v nalačč za to zgrajeni, več kot oimi kvadratnih metrov obBežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakili ttOO pliuovfth lučlj. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—3) Vsak ^Sffi&fc*^ a Vstopnina: torek m petek lfcl^i aSH! z* panoptikum t»0 kr.. popoludne Pl&r^ otroci plačajo 1© kr., (izvzemsi praznike) j« ta fJF^Tj^TjjB^^B, za oba oddelka in za anatomični oddelek ^ijj^tr^^!^^^ posebni kabinet iiO kr., Z|(Ol| /A